Štev. 15.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
V Ljubijani. 7. aprila 1921.
Leto LXI.
UČITELJSKI TOV
Glasilo Udruienja Jugostov. UtiteUstva,
Pove rje nlitvo LJubljana.
7ie spise, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov :
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Posamezna številka po K 1*20. Za neorganizirane 80'— K, za naročnike v inozemstvu 1C01— K letno.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 1 K 50 vin. „•■ „ „ dvakrat. . 1 „ — „ - „ „ „ trikrat . . 80 „ za nadaljnja nvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.	
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej' ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino; reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VIL, Celovška cesta 33/1
Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklama !ije so proste poštnine.
DRAGOT1N KVEDER: UJU in politično-strankarske ter kulturiio-boine učiteljske organizacije.
V svojem izvrstnem članku UJU In društvo učiteljstva meščanskih šol« v 12. številki »Učit. Tov.« omenja Iv. D. neki tretji sestav naše organizacije, s katerim misli en del učiteljstva. da naj bi se mešal sedanji sestav organiziranja UJU. To naj bi bil sestav na podlagi politiških in --vetovnih naziranj.
Dovolite mi tov. urednik, da še enkrat pridenem k temu kočljivemu vprašanju svoje misli.
Že enkrat sem omenil in pojasnil, da nikakor ne gre smatrati organizacijo učiteljstva na osnovi kateregakoli svetovnega naziranja aH politične pripadnosti za stanovsko organizacijo niti po svoji notranji udružujoči sili niti po ciljih udruže-nja, ki morejo le odgovarjati udružujoči sili. Stanovski in strokovni interesi morajo samo po sebi v takih organizacijah biti absolutno podrejeni političnim stremljenjem. ki izvirajo iz »izvestnega svetovnega« naziranja: v stanovskih in strokovnih organizacijah pa morajo biti stanovska in strokovna načela prva in edino mero-dajna, katerim se morajo podrediti vse diferenciacije članstva na temelju političnih in svetovnih naziranj.
Mnogo je sicer govora o izvestnih svetovnih naziranjih, na katere naj se vedno oziramo in katere naj upoštevamo ori svojem delu. Ali ne dajmo se preslepiti s takimi konstruiranimi »vzvišenimi« svetovnimi nazori, makar jih nam kdorkoli ponuja, priporoča ali vsiljuje kot prvo in najimenitnejše izhodišče našega stremljenja. Ugotovljenih, fiksiranih svetovnih naziranj. zaradi kojih bi bilo treba, da se razvnemamo, diferenciramo in prepiramo ne more biti, niti jih ne smemo pripoznati. Vsaka taka naziranja so gola domnevanja, nazori ali mnenja, pred vsem fantomi kakor vse, kar izivira iz lastnega spoznanja stvarnosti. Seveda čitamo v knjigah, časopisih in razpravah o razlikovanju, o posebnih, specifičnih svetovnih naziranjih kakor: katoliški svetovni nazor, krščanski svetovni nazor, materialistični, marksistični, komunistični svetovni nazor itd. itd.
i Ali to so samovoljne, neznanstvene opredelbe človeškega gledanja ali naziranja v svet okoli sebe. To so le domnevana, mnenja, kako ta ali oni. ti ali oni mislijo o svetu okoli sebe, ali kako ga na-
tzirajo, vidijo.
Glede organizacije našega stanu se "a vse to ne moremo ozirati in tudi ne vidim v to nikakoršnega povoda. Saj izvijajo vsa fiksiranja in ugotovljenja specifičnih »svetovnih nabiranj« zgolj iz ekonomskih in političnih interesov dotičnih s°cijalni)i tvorb, posebnih polit, strank, katerim je udružujoča sila nekdaj bila skupnost idejnih interesov.
Vsi gledamo in naziramo svet, in skoro vsak si prizadeva po svoje, da bi se v njem bolje orientiral. Predvsem ima vsakdo. kakor v perspektivi, svoje stalile in vsak vidi in gleda predmete in od-n°šaje okoli sebe po svoje. Ta gleda in jjrosmatra natančneje to. oni zopet nekaj -fugega, vsak po svojem interesu, ki iz-v,ra iz danega položaja njegovega.
Glavna diferencija gledanja ali nazi-ranja v svet po človeku, pa je po moji ^romni sodbi to-le:
1.	So ljudje, ki nazirajo ali gledajo v svet pametno, razumno.
2.	So ljudje, ki nazirajo v svet prav neumno.
3.	So ljudje, ki hrepenijo svet okoli sebe in v sebi do dobra spoznati in ki mnogo razmišljajo o njem.
4.	So ljudje, ki prav radi sprejemajo že od drugih izdelane in konstruirane, fiksne »svetovne nazore« in skozi nje ka- j kor z očali gledajo, nazirajo s.vet brez ! lastnega, globjega razglobljanja.
5.	So ljudje — in teh je pretežna ve- ' čina -- ki po svojem položaju ne morejo drugače gledati ali nazirati svet. nego zgolj iz vidika osebnih koristi in poželenj. Vse svoje naziranje v svet omejujejo le na zadeve, ki ne presegajo osebnih interesov.
6.	So nadalje ljudje, ki vidijo ali nazirajo svet le iz strankarskega svojega stališča in med njimi je mnogo takih, ki jim je ves svet le objekt strankarskega svojega interesa.
To so PO mojem mnenju diferencija-cije politiških in svetovnih naziranj, kakor jih nam prikazuje stvarnost.
Morejo li take diferenciacije biti pod laga sestavu UJU, more li se UJU sploh ozirati na kakšne izgotovljene »svetovne nazore«?
Svet pa ostane svet, kakoršen je, navzlic vsem ugotovljenim ali fiksiranim »svetovnim nazorom«, katere mu postavljajo razni veleumi ob stran ali nad njega, kot nekaj njemu nadrejenega. Ravno tako tudi pametni in prosvitljeni ljudje še dalje gledajo in nazirajo svet pametno in pro-svitljeno brez ozira na izvestne fiksirane svetovne nazore. Kaka nespamet, pehati se za splošno obveznost takih svetovnih nazorov za vsakega. Razumni ljudje vedo, 1 da sami pripadamo svetu in tudi vse kar delajo in povzročajo in da smo celo sami v prvi vrsti svet.
Svet ne pozna izven sebe nikakega obveznega edino veljavnega svetovnega nazora; svet sam je po sebi zakonitost. Le nespametno, zaslepljeno gledanje v svet more zamisliti tak III. sestav, s katerim nai bi se mešal sedanji sestav UJU.
Tu neha prosvitljenost. O učiteljih pa zahteva interes naroda, da bodimo tudi prosvetitelji naroda.
Spreminjati sedanji sestav UJU na podlagi diferencijacij »političnih« in »svetovnih« naziranj ter vzeti kot podlago UJU politično-strankarska in kulturno-bojna učiteljska društva in organizacije, pomeni obenem že perfektno propast
UJU. _
Posebna usposobljenostna preizknšnja iz telovadbe.
Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani je z odlokom št. 5910 z dne 7. marca 1921 odredilo, da se pri izpraše-valnih komisijah za obče ljudske in meščanske šole v Ljubljani in v Mariboru uvede za kandidate(inje), ki imajo uspo-sobljenostni izpit za obče ljudske in meščanske šole, posebna usposobljenostna preizkušnja iz telovadbe kot obveznega predmeta na ljudskih in meščanskih šolali.
Po načrtu, ki ga je odobrilo poverjeništvo za uk in bogočastje, se vrši preizkušnja pismeno in ustno.
Pismena preizkušnja traja štiri ure. V tem času izdela kandidat(inja) izmed treh | predloženih mu nalog po lastni izbiri eno. Teme naj bodo izbrane iz telesne vzgoje vobče, iz metodike telesnih vaj, iz zgodo-
vine telovadbe, iz fiziologije, iz higiene telovadbe, Jz orodjeslovja ali o uredbi telovadnic in igrišč. — Pismeni izdelek se klasificira vsebinsko in jezikovno.
Ustna preizkušnja sestoji iz teoretičnega in praktičnega dela.
Teoretični del obsega: 1. kratka zgodovina o telesni vzgoji, 2. Tyršev telovadni sestav (razdelitev in nazivo-slovje), 3. temeljni pojmi o anatomiji, o fiziologiji telesnih vaj. o higieni telovadbe in v prvi pomoči pri nezgodah, 4. metodika telovadbe, 5. orodjeslovje in uredba telovadnic in igrišč.
Praktični del izpita a) lastna zmožnost telovadbe, najmanj do one stopnje, kakor jo predpisuje učni načrt za telovadbo na meščanskih šolah — izvajanje vaj po napovedi in kombiniranje vaj, Igre, lahka atletika in najpriprostejši športi: lek, skoki, plavanje, metanje kopja, diska, žoge in krogle; b) enotirni nastop z učenci ljudske ali meščanske šole iz telovadbe. Nastop je izdelati tudi pismeno.
Literatura: ad 1. Dr. Fr. Bučar, Po-vjest gimnastike: dr. G. Sajovic, Miroslav Tyrš; Slov. Sokol, 1. 1912.: Dr. Murnik, Pol stoletja češkega Sokolstva. Slov. Sokol, letnik 1913.: Dr. G. Sajovic, iz življenja slovenskega sokolskega naraščaja 1863.—1913. Slov. Sokol, letnik 1905.: Zgodovina Sokolstva. Sokolič. letnik 1920. in dalje: J. Jeras, Zgodovina, telovadbe.
Ad 2. Dr. V. Murnik. Redovne vaje. Enotna povelja glej Sokolski glasnik, letnik 1920. Dr. Pivko in A. Schaup, Telovadba. E. Sajovic, Priprava za vaditeljske izpite. Slov. Sokol, letnik 1904. in 1905.: dr. Murnik. Sokolski telovadni sestav. Slov. Sokol, letnik 1905., 1906., 1908.: Ur. Murnik. Proste vaje. Slov. Sokol, letnik 1910.. 1913,. 1914. in Sokol, letnik 1919.: Dr. V. Murnik, Vaje na orodju. E. Sajovic, Učenci in učenke. A. Schaup, Prosti skoki. Dr. Lj. Pivko, Plezanje. Pexa-Bajželj, Vaje na bradlji. Klenka-dr. Bučar. Vježbe s batinama i čunjevima. Dr. Lj. Pivko, Telovadne igre I.. II., III. del. Vestnik Mariborske Sok. župe: Dr. Pivko. Rajalne vaje. Sokolič, letnik 1920.: N. Marolt, Plavanje.
Ad 3. Dr. Homan, Somatologija in hi-gijena, Tihv-Hanuš. Higiena tjelovježbe, Vaditeljski list, letnik 1910.: Ustroj človeškega telesa. Sokolsk Vestnik, letnik 1913. in 1914.: Bajželj, Vpliv telovadbe na človeško telo.
Ad 4. Dr. Lj. Pivko, Kratka metodika telovadbe. Popotnik, letnik 1920.: Dr. Lj. Pivko. Učni načrt za telovadbo na meščanskih šolah. Dr. L Pivko. Učni načrt za šolsko telovadbo nižje stopnje.
Ad a) Lehrbuch der Leichtathletlk fur Schulen, Šport- und Turnvereine vort Dr. Holzer, Pfeiffer u. Dr. Pimmer.
Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini.
- Zadrugi »Učiteljski zdraviliški dom« se je vendar-le posrečilo kupiti v Rogaški Slatini hišo (vila Budapest), s čimer se je dosegel v pravilih začrtani namen, ustanoviti in vzdržavati v Rog. Slatini zdraviliški dom v prvi vrsti za zadružnike, potem pa tudi za druge kopališke goste. V enonadstropni zgradbi bo za prihodnjo letno dobo v devetih popolnoma opremljenih sobah 12 posteli in 5 divanov na razpolago.
Ker traja zdraviliška doba za enega gosta največ tri tedne, bo letos omogo-
čeno 80—120 gostom dobiti v domu po znatno znižani ceni stanovanje, razven tega pa bodo zadružniki deležni še raznih ugodnosti, ki za druge kopališke goste ne bodo obstojale.
Cena hiše s pohišjem, posteljnino, 66 a velikim sadonosnikom in vrtom je 278.000 K, od katere vsote se je polovica pri sklepanju pogodbe položila.
Z ozirom na to, da ima zadruga sedaj svoj dom. vabi učitelje, njihove žene, oziroma vdove, učiteljice in učiteljska društva. da se prijavijo v najobilnejšem številu k pristopu.
Delež znaša 1000 K. vstopnina 20 K in se more vplačati ali naenkrat ali v desetih zaporednih ali v poljubnih obrokih tekom desetih mesecev. Pristop je pač mogoč slehernemu, ki ima le malo dobre volje, kajti določiti mu je treba v to svrho v desetih mesecih — po visokosti — 17, 16 ali 14 dnevnic ozir. 1.7, 1.6 ali 1.4 dnevnice na mesec.
Ker so deleži zavarovani v hiši in se obrestujejo, bo treba od strani učiteljstva le malo dobre volje in dom bo v najkrajši dobi — plačan.
Vse šolske vodje, predsednike učit. društev in zadružnike naprošamo, da zainteresirajo sotovariše in sotovarišice k pristopu. Prijave naj se pošiljajo do prihodnjega obč. zbora, ki se kmalu skliče, začasnemu načelniku zadruge, šol. ravnatelju Antonu Gnusu na Dol pri Hrastniku, kjer se dobi tudi potrebno število položnic.	Načelstvo.
Odgovor
na »Opombe k učnemu načrtu za srbohrvaščino na slovenskih osnovnih šolah« Marice II., bivše profesorice novih jezikov na ruski državni službi.
Z veseljem smo pozdravili zgoraj omenjeni naslov v 12. štev. »Učit. Tov.«, nadejaje se, da najdemo tamkaj nekaj dragocenih navodil in se nam razgrnejo novi vidiki za pouk srbohrvaščine, a žal, pre-bravši razpravico. smo bili zelo razočarani. Zakaj, novega in stvarnega nam ocenjevalka ni povedala, česar ne bi vseboval načrt sam. So pač le besede, s katerimi se je hotela pokazati zanimivo. Sicer smo tudi mi mnenja, da se znanje tujih ali novih (!) jezikov najpoprej doseže s praktičnimi govornimi vajami, zlasti kadar gre za najnujnejše izraze v občevanju. Ta smoter je pa veliko bolj dosegljiv notom konverzacije ne pa toliko na podlagi nazornega nauka, ker v tem slučaju pride v poštev le naštevanje in opisovanje predmetov, ne pa živi govor. To bo vsaikido potrdil, kdor je poučeval nemščino po direktni nazorni metodi na podtlagi Schreiner-Bezjakovih vadnic. Ta metoda je bila naravnost »morija« za učitelja in učenca brez praktičnega uspeha in učencem je bilo treba kot papigam ubijati besede in stavke v glavo. In to ponesrečeno metodo hoče Marica II. v smislu neofilalogije uvesti tudi za srbohrvaščino in pričenja nazorni nauk s tisto obligatno »školsko dvornico«, ki učence v IV. šolskem letu kaj malo zanima, torej z vajami, ki nimajo za občevanje v srbohrvaščini dosti praktičnega pomena. Tudi pri r»ouku po direktni metodi ne lete besede učencem same v glavo in je treba vztrajnih vaj, kajti neznanih izrazov in jezikovnih oblik si ne moremo kar mimogrede zapomniti in zato pride tudi tak pouk končno v mehaniziranje, t. j. v neko vrsto memoriranja, nad katerim se ocenjevalka

1
--
Stran 2.

toliko zgraža. Glavno pa, na kar ne smerno pozabiti pri p"ouku srbohrvaščine, je to, da si slovenščina in srbohrvaščina nista tuja jezika, ampak le dvoje narečij z nekaterimi različnimi oblikami in posebnimi izrazi. S temi posebnostmi pa učence najlažje seznanimo, ako primerjamo oba jezika med seboj, to je po komparativni metodi. Poleg govornih vaj pa ta smoter najprej dosežemo z ustnim in pismenim prevajanjem berilnih sestavkov, ker pri takih vajah se učencem nazorno proči-tnje ne samo razlika v oblikah in izrazih, ampak tudi o konstrukciji stavka, ker imajo priliko ves besedni red pregledati in ga primerjati glede obeh jezikov.
Ocenjevalka tudi piše: »Zatorej bodoča čitanka naj ne igra glavne uloge pri pouku srbohrvaščine«. Vprašamo jo. čemu pa so uvedene pri vseh narodih za pouk materinščine čitanke? Ali niso poleg etične vzgoje v prvi vrsti namenjene jezikovni izobrazbi? In to glavno sredstvo naj zanemarjamo pri pouku srbohrvaščine! Tistih nekaj besed, ki jih učenci pridobe na podlagi nazornega pouka ne pomenijo za jezikovno zmožnost fcogve koliko, kje pa ostanejo abstraktni pojmi, ki jih učencem potom takega pouka nikakor ne moremo podati? In njena nejevolja nad »tistimi vokabulami, ki pogube toliko nadebudnih učencev«. Vprašamo io, kako bo postopala (ako bo sploh obravnavala kako berilo) s sledečim odstavkom iz neke srbske čitanke:'
K a napa — soue ce ^pyK4Hje nofl-p v m — je HaweH>eHa flp5KaH>y k a n a . 6 y p a a h h < a ha y k a. V KapaMa ii p e -r h p e k jt> v k , c a 4 a caMO o;i m Jb h b a, a u«;a;ia o/t rpojK^a. V 6ypa;m je p a k h .j a ii mino, a y oaHjjvnHMa 6 p a 111 h o k v -K V p y 3 H 0 HJ1H ItnieHHHHO II.1H 11 a C V Jb. Kanapa ce y b e k rpa/ui oa 6 p b a h a a noKpHBa h e p a m h o m.
V tem kratkem odstavku je šestnajst neznanih izrazov, ki jih je treba pojasniti. Ali naj se to zgodi na podlagi nazornega "ouka? Imeti bi morali v ta namen celo dvorišče natrpano s temi predmeti ali pa specijalno sliko za ta odstavek. Ali ni najkrajša pot. ako učencem neznane besede " slovenščino prestavimo, saj predmete same na sebi poznajo.
Ali kako naj pojasni sledečo preprosto 'pesmico:
II o c.i e k h me.
0x Kano cynu,e cnja Ka;i. r.vcTH o6.:iaK npolje! 0x. icaK 3panaK npiija Kam Gjiara rniiiMa .nolje '
VMHjiHe THue Majie Ca počne rpane c,iehy, Ha poey mhct,y KpvHe y He.upa mhjiom UBehv.
V 3 notoK iKvcTap. Majin. THto ca^a jane CTpvjn He6poino jaTO imejia IIorieBKv CBojv 3yjn.
Na vsak način je potrebno poleg razlage slovniških oblik (npolje, sobe, cjiehy), da jim raztolmačimo neznane besede s slovenskimi izrazi; saj postopamo pri slovenskem čtivu enako, ko jim manj znane izraze pojasnjujemo s sinonimnimi izrazi in neznane besede zamenjavamo z že znanimi. Tudi hrvatske in srbske čitanke (Prim. Diokovič, Hrvatska čitanka, IlBKOBHh, CpncKa HinaHica) so opremljene po črto besednimi pojasnili. Iz tega sledi, da brez podavanja vokabul se tudi srbohrvaščina ne da poučevati, ker brez besednega zaklada ne obvladamo nobenega pouka. Ce se pa te vokabule tudi zapisujejo. se nam zdi tako postopanje ekonomično. ker s tem si prihranijo čas, ki bi ga zgubili s ponovnim iskanjem pojasnil.
Razgovorna metoda brez učne knjige, kakršno zahteva ocenjevalka, je za sedaj, ko še nimamo za srbohrvaščino praktično usposobljenega učiteljstva, (izvzemši nekatera središča, kjer poučuje Hrvat ali Srb) nemogoča in za večino učiteljev izključena. Kako moremo od učitelja zahtevati to. česar sam ne zmore. Ultra posse nemotenetur! Večina slovenskega učiteljstva bo imela prihodnje počitnice prvič priliko, da se v enomesečnem tečaju kolikor toliko seznani s srbohrvaščino, dvomimo pa. da se že v tej kratki dobi usposobi za »predavanje (!) srbohrvaščine po razgovorni metodi« brez učne knjige. In zlasti z o,žirom na zmožnost učiteljstva, ki je pri pouku vendar glavni faktor, je prirejen učni načrt, ki nudi tudi neveščemu učitelju, da se na podlagi učnih knjig sporedno z učencem seznanja s srbohrvaščino
Ne izključuje na ta načrt govornih vaj že v tretjem razredu, ako je učitelj tega
zmožen, Kajti že samo vaje v čitanju nudijo dovolj gradiva za tak pouk. Sicer bo pa najzinožnejši učitelj lahko zadovoljen, če bo v tridesetih urah naučil branje in pisanje cirilice. In baš ta smoter in nič več ne predpisuje odlok ministrstva prosvete O. N. Br. 2331 z dne 26. novembra 1920. ki slove: »Istotako ima se prema edluci glavnog prosvetnog nasveta pro-vesti u nastavi maternog jezika u čelom kraljevstvu učenje oba pisma (cirilice i latinice) od trečeg razreda osnovne Škote). Ocenjevalka se torej bori proti določbam tega odloka, na katerega je pa učni načrt vezan, ko zahteva: »Posebno pa v III. šolskem letu (oziroma v 1. letu pouka v srbohrvaščini) naj se ne začenja s čita-njem in pisanjem, ampak z živo besedo,< nasprotno pa malo poprej sama sebe pobija. ko navaja: »Cirilico pišemo po gene-tičnih skupinah, a deca tne nepotnpežljivo prosijo, naj jim vendar napišem celo abecedo naenkrat.«
Tudi cirilica se ima podavati (a ne »predavati«) metodično kakor latinica in nikakor ne bi bilo umestno, da bi se pokazala naenkrat vsa abeceda. Sicer ocenjevalka trdi, da poučuje cirilico po ge-netičnem redu. Ta pot pa ni primerna za vse skupine cirilskih črk. ker v tretjem 'azredu ni vpoštevati toliko tehnike pisanja. kakor veliko bolj to. da si otroci hitro in lahko prisvoje oblike črk: zato nam je postopati po načelu od znanega do neznanega. S tega stališča je podati naprej skupine črk ki so enake latinskim: l. j. a. k. o. m, e —T, A, K. O. M, E: 2. c, b, p - C. B. P: :?. h. a. y — H, fl, y in šele tern slede ostale skupine po genetični metodi.
Cirilica je jako težko čitljivo pismo. To se da tudi psihologično pojasniti. Tiskana cirilica ima skoraj za vse črke eno in isto, takezvano srednjo dolžino; le šest črk med tridesetimi, ena petina, je takih, ki segajo nad vrsto oziroma pod vrsto in ki se za oko odlikujejo od ostalih črk (71. H, B tu niso vštete), slovenska abeceda pa ima vštevši one s strešicami in pikami med 25 črkami 14 takih črk. Dokazano pa je eksperimentalno, da pri izurjenem branju ne čitamo po črkah, ampak po optičnih besednih slikah, to je celo besedo kot enoto. V besedah pa opazimo najprej zgoraj omenjene značilne črke, ki segajo nad vrsto ali pod vrsto in po njih uganemo ostale črke ne da bi nam prišle v zavest. Kdor Pri čitanju šele razbira posamezne črke. tisti je še abecedar. Tudi pri pisanju se ne zavedamo posameznih oblik, pišemo jih avtomatično. Kako težavno je razbrati in ločiti črke. ki imajo Isto dolžino, se prenričamo. kadar beremo kak tekst z latinskimi inicijalkami (Primeri naslove noticam v »Jutru« ali pa ••eklamne napise pri trgovinah). Dalje je treba omeniti črke v obliki stebričkov, ki ro tudi težko čitljive, zlasti ako se zaporedoma vrste, ker so si prepodobne: H, H. IJ, U- H. III fn.TAHHHHII. lllHffl-MflLlJ).
Najbolj pa motijo nas. ki smo latinice vajeni črke H, P- C. B V. X, ker nas spomin (refleks) na latinsko izgovarjavo be"-pa in zavaja, da jih tudi v cirilici skušamo citati kot latinske črke. Tudi takim, ki se že mnogo let bavijo s cirilico, se semintja pripeti ta zmota.
Iz tega sledi, da je treba za priučitev cirilici dolgotrajnejših vaj, ne pa nekaj ur, v katerih se res lahko pokaže in za silo nauči cela abeceda, nikakor pa ne doseže ipraktične spretnosti. Pouk v cirilici naj bo tako urejen, da si jo učenci morejo prisvojiti v taki meri. da si je bodo mogli tudi pozneje v življenju s pridom posluževati. In v tem smislu določuje učni načrt za prvi dve leti potika le vaje v cirilici in se ozira na ostali jezikovni pouk le toliko, kolikor je potreben za umevanje besedila. Za praktične jezikovne vaje na podlagi učnih knjig (brez teh se sploh ne more pri sedanjih razmerah poučevati), oosebno za poglobitev v tolikšno znanje srbohrvaščine, ki je potrebna za umevanje srbske ali hrvatske knjige, se nudi v ostalih šolskih letih še dovolj prilike. In le potom'knjige se bomo duševno zbližali in ujedinili.
Učni načrt pa sam na sebi še ne pomeni mnogo, uspeh pouka bo odvisen od zmožnosti in vneme učitelja. Ce kdo poseže preko zahtev načrta, ako je za to zmožen, je pa tudi prav in dobro.
To je torej naša teorija, katero nam Marica II. v trojnatih vzdihljajih očita. Mnenja pa smo. da ie osnovana na praktičnih razlogih in dejanskih razmerah. Po-desetorena teorija pa je. če se zahteva nekaj neizvedljivega in za sedanje razmere utopističnega. — In s tem smo s svojim Gilgovorom pri kraju
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
Okrajno učiteljsko društvo v Ljubljani
opozarja članstvo na zborovanje, v soboto dne 9. aprila t. 1. ob 6. uri z že objavljenim dnevnim redom. Zborovanje se nadaljuje v četrtek, 14. aprila 1921. Predava poverjenik za prosveto g. dvorni svetnik dr. Fr. Sikaberne. Zborovalnii lokal šola pri sv. Jakobu, točno ob 6. uri. — Vabi odbor.
-i- Učiteljsko društvo za laški okraj zborne v nedeljo dne 17. aprila 1921 ob 10. uri v šoli na Laškem s sledečim dnevnim redom:
1.	Zapisnik.
2.	Društvene in stanovske zadeve.
3.	»O šolstvu v Turkestanu in še kaj!« predava tovariš E. Adamič.
4.	Učni načrt za zemljepisje in .zgodovin i. Poročevalci tov. Majer, Omerza in Velkavrii.
5.	Slučajnosti.
Zaradi skupnega obeda, ki bo v Sokolski d\v-rani, se naj javi vsakdo tovarišu Iv. Cetina, nad-učitel.iu, Laško. Po obedu se vrši ustanovni občni zbor Jugoslovanske Matice za laški ekraj. To pot pričakuje polrfoštevilne udeležbe odbor.
+ Učiteljsko društvo za marenberški okraj zboruje v -četrtek 14. aprila 1921 ob 10. uri v stari šoli v Vuzenici.
Onevni red:
1.	Zapisnik zadnjega zborovanja.
2.	Dopisi.
3.	Predava zdravnik dr. Pregl: »O šolski higijeni«.
4.	Slučajnosti.
Radi obeda se je priglasiti tov. Golobu v Vuzenici. Pridite vsi! Odbor.
+ Belokranjsko učiteljsko društvo ima svoj redni občni zbor v soboto dne 16. aprila t. 1. ob pol lil. uri v semiški šoli po sledečem dnevnem redu:
1. Otvoritev občnega zbora.
2 Poročilo tajnika in blagajnika.
3.	Volitev: a) novega odbora, b) pregledovai-cev računov, c) razsodišča, č) odsekov.
4.	Brezobrestno posojilo »Učiteljskemu kon-viktu« — poroča tov. K. Barlé.
5.	Otroški oder — poroča tov. K. Barlé.
6.	Slučajnosti.
Pridite vsi v »rajski« Semič!
Odbor.
NB. Zaradi obeda javi vsak posameznik svojo udeležbo tovarišici Anici Erzinovi v Semiču!
-f- Učiteljstvo odrešenega logaškega okraja zboruje v četrtek, dne 14. aprila 1921 ob 10. uri dopoldne v Dolenjem Logatcu. — Dnevni red: 1. Poročilo o stanovski organizaciji. 2. Poročilo o novih šolskih naredbah in odredbah. 3. Podrobni učni načrt iz zemljepisja in zgodovine. 4 Posvetovanje o ustanovitvi društva. 5. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vljudno vabi	Leopold Punčuh.
+ Zborovanje okrajnega učiteljskega društva za radovljiški okraj ne bo 9. t. m. kakor je bilo prvotno v »Tovarišu« objavljeno, ampak bode dr.e 18. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne v Lescah.
Sklepalo se bo tudi o volitvah v novi odbor, če nc bodo do takrat še potrjena pravila
+ Učiteljsko društvo kranjskega okraja je zborovalo 19. marca 1921. v kranjski gimnaziji. Predsednik Franc Luznar o tvor i ob 9. uri zborovanje poživljajoč navzoče tovariše in tovarišice, <naj se z vso vnemo posvete smotrenemu delu v in izven šole. Res je, da nas v vsem našem poslovanju ovira premnogo zaprek in da se mnogo-broj.nl sovražniki zaganjajo v naše vrste, poslužujoč se na ogabne j šega agitacijskega sredstva: učiteljskih plač. Naj nais ne plaše sovražne nakano, pač pa idimo preko vsega in preko vseh; potrudimo se v ljudstvu vznetiti pravi čut ljubezni do naše nove, širne domovine! — K sklepu pozdravi ¡predsednik navzoče odlične goste: g. dvor. svet. dr. Skaberneta, ki je s svojim dosedanj'm delom dokaual, da mu srce bije samo za povzdi-go našega šolstva in narodne prosvete, dvor. svet. viš. šols. nadzornika tov. E. Gangla, moža, izišle-ga iz naših vrst, najidealnejšega prosvetnega delavca, dalje okraj, glavarja g. Znidaršiča, ki ie takoj oib svojem nastopu pokazal izredno naklonjenost našemu stanu, z laskavimi besedami se zahvalja na udeležbi tov. poverjeniku Luki Je-lencu kot častnemu članu in stanovitelju našega društva in ostalim gostom iz Ljubljane.
G. dvorni svet. dr. Skaberne raevije na'.o svoj obširni prosvetni program, ki ga hoče izvesti s pomočjo učiteljstva, .zlaisti onega z dežele. Povrača se ravnokar iz Beograda, kjer je g. ministru Pribičeviču poročal o stanju našega šolstva in učiteljstva. G. minister prosvete se je toplo zanimal za poročilo in živahno delo našega učiteljstva, kateremu izreka svojo .zahvalo in ga poziva k vztrajnosti.
V Beogradu je g. poverjenik Obiskal slovenski tečaj, ki ga poseča okoli 60 učiteljev in učiteljic. Opazil je, da srbskim tovarišem provzroča največ težav naš naglas. Ko jih je opozoril na sličnost «v francoskem jeziku, jih je dokaj potolažil. Pred odhodom so ga tečajniki toplo pozdravljali, kličoč mu: »Pozdravite nam naše mile brate Slovence!«
G. poverjenik do,znava v učiteljstvu — eliten stan. Treba mu, da svojo dvojno nalogo. — kot vzgojitelj in prosvetni delavec — izvršuje tako, da bo svojemu stanu v ponos, ljudstvu v vzgled
Žalostna vojna je zapustila našemu narodu ostud, no strast alkoholizma, ki jo namerava država z,,, treti 'z vsemi razpoložljivimi pripomočki. Najbolj sobojevnik ji bode vsekakor ljudska šola.
V našem narodu ne opažamo tiste iskrene domovinske ljubezni, kakor jo izpričuje . pripro.Ui srbski sel.iak. Nujno je tedaj potrebno, da se učiteljstvo posveti prosvetnemu delu. Prireja r,a,j predavanja in igre, ¡poučuje naj šoli odraslo mia, dino petja, primerne godbe .itd., gospodične iu gospe učiteljice naj se ne odtegujejo ljudstvu, tjaln-sem naj posečajo preproste seljačke družine, navajajo naj gospodinje k redu in snagi, poučujejo naj jih umnega gospodinjstva, vezenja i. dr. — i Pri kvalifikaciji učiteljstva se bode odslej najbolj upoštevalo izvenšolsko delovanje.
O »Jugoslovanski ženi« in njenih nalogah v narodu, je poročala gospa vodit. Janja Miklave!-čeva. Poročilo je bilo tako jedrnato in blagoglasno, da bi pokazil njega vtis, če se drznem o njem razpravljati. Priobčimo ga dobesedno, ker ni namenjeno samo nam, temveč ima zaiti v slehern i tudi najmanjše selo.
Predavanje »Kmetijstvo kot osnova ljudsko šolskemu pouku s posebnim oziram na potreo:* kmetijskih uči«, je poročevalca Jos. Lapaja^a prepričalo, da njiva večinoma še ni dovolj pri- -j pravi j ena za setev. So pač krive razne okalnosti, ki jJh bode treba korenito iztrebiti.
Naš kmetijski pouk v šoli ali v posebnih kme. tijskiih tečajih se mi zdi kot zaletel turist pred ■gorskim vršacem. Kar v breg se ti zaleti, saj le vrh vendar tako blizu; mi drugi pa počasi lezemo po stezicah gorskega pastirja, tja in sem, vedno više, z vrtia pa opazujemo, kako si oni edini grize ob kolena, otira znoj, bega po sapi, naposled ra onemogel zasmrči, dočim ¡mi uživamo plodove gorskega izleta, poleta iz ogabnih nižav.
Kmetijstvo je gojiti na vseh stopnjah vseh ijudskošolskih kategorij. Ono naj bo .podlaga vsem predmetom, pravzaprav naj bodo le vsi drugI podlaga rtjemu samemu. Če n. pr. govoriš o »cvetočem travniku«, omeni, da so prelepe rožice travniški plevel, ki ga treba (zatirati; one krasne cvetke sredi žitnega polja pričajo o aamikraosti gospodarja, ki ne čisti .žita: razpravljajoč o »sre-dObežnosti« vendar ne bodeš pozabil »vejama* zrnja in delovanja vetrnice v čistilnicah; »pastirček, paša, rosa, slana«, ti nudijo priliko, da govoriš o nevarnostih paše, napenjanju živine, o potrebi Glavberjeve soli, salmijaka, trokarja i. or.
Na vseh nižjih in srednjih stopnjah obravnavaj posaimne koristne 'in škodljive rastline, živai;, vse vrste sadnega in gozdnega drevja in najvažnejše rudnine, na višji stopnji pa treba da otroke z živim zanimanjem uvedeš v skrivnosti rastlinskega in živalskega življenja, ¡ki bazira na »kmetijski kemiji«. Pravilno kolobarjenje bo le tedaj pripomoglo k zvišanju produkcije oz. umni iz,:ab£ zemlje, kadar kmet ne bode le mehanično gospodaril, obratno pa mu bodo pravila kolobar jen ia nepotrebna, če bode poznal prvine in sestavine zemlje, rastlin in umetnih gnojil.
Ker so bili zborovale! od preobilih naiukov ze nasičeni, smo morali eno tretjino referata ;--elo-žiti na prihodnje zborovanje.
Predavatelj je po dvorani razobesil več sli* (načrti hlevov, pravilno in nepravilno sajenje, gnojenje sadnih dreves i. dr.), ki je na njih dokazal, da sam ni risarski umetnik in da je tedaj nujno potrebno, da nam nova tvornica preskrbi •potrebnih učil. Res je narava, istina, najbolj» učitelj in da treba vedno le ven, ven iz šole, toda ;za utrjevanje, ponaizorovanje, memoriranje tu-d' mrtva stvar ohrani živo zanimanje.
Miza je bila nadalje obložena z ¡raznimi kmečkimi kemikalijami, zdravili, praški, (drogerija Mirko Šinkovec) v Kranju je cerklanski šoli sestavil kraisno zbirko 101 komad za 1600 K). Mlad učitelj mi je pravil, da se na pripravnici uče o živalskih plemenih po knjigah, vzornega hleva kmetM-ske družbe v Marijanišču pa nikdar ni videl, še manj pa onih učil naše mize.
Tajnik poroča nato, da so naši društveni!:) podpisali doslej 48.500 K brezobrestnega konvik-tovega posojila, na zborovanju so pa priglasili šc IS.000 K. Da bi se vendar zganila še ostala društva! Komu in čemu se zbira kapital, vendar ne bode treba .znova prežvekovati. Da ne bode izgovorov, naj omenim, da je pri nas učitelj s 3 otroki plačal takoj 2000 K, drug zakonski par, ki nima nič otrok, pa ,1500 K.
Vseh ziborovalcev je bilo 98. Večina se jih je zbrala opoldne k skupnemu obedu in priprostemu prijateljskemu sestaniku, ki je bil, kakor običajno, tp.ko prisrčen, kakor zmore biti le med ljudmi, ki iščejo drug v drugem tolažbe in bodrila za borbo v težki atmosferi.
Popoldne smo pohiteli v prosto naravo in iß končno zbrali na Gaštaju. Gostje so pohiteli z nami kot brat ob bratu, prijatelj ob prijatelju, videli in zaznali so, da v naših vrstah ni hlapčevske nravi, ne prilizovanja, ne potvorjenih duš, prepričali so se pa obenem, da je ¡v nas vese'ie do dela, a to slednje — menda — ,ne bo t3-'40 lahko.	Josip Lapajne.
+ Učiteljsko društvo za šoštanjskl okraj c
zborovalo dne 17. sušca 1921. v Velenju.
Predsednik tov. Stopar ¡otvori zborovanje irl prisrčno pozdravi vse druištvenike in goste pred" vsem pa na novo pristopivšo članico gcspal^11' Šinkovčevo. V daljšem govoru se spominja Davorina Trstenjaka, poroča o .vpeljavi Tyrševe.-telovadnega sestava v naše šole in kritično osvet-
,jUje sprejetje šolskega člena- v ustavo naše dr-¿ve. Nato preide na dnevni red.
Po konstataciji, da se zborovale! popolnoma strinjajo s sklepi glede razdelitve nadzorov al nih (j](ra'ev in imenovanja nadzornikov, ki so bili sprejeti na ziborovanju predsednikov vseh učiteljih društev bivše Štajerske dne 5. marca 1921. v Mariboru in po enoglasnem sklepu, da volijo vsi Člani šoštanjskega učit. društva od UJU poverjeništva Ljubljana predlagane kandidate in po primernem ožigosanju intrigantskega postopanja nasprotnikov v volilnem boju pri volitvh v višji šol-silci svet, je predaval tov. Skala v novejši srbski liriki. Uvodoma je očrtal v jedrnatih potezah ¿go-¿oVrinski razvoj srbske lirike na podlagi narodne pi.smi in opozar jal na sličnost in sporedni raz vej .jugoslovanske literature. Seznani! nas je z najboljšimi zastopniki novejše lirike in nam s finim razumevanjem prednašal njih najlepše proizvode. Svoj namen, zainteresovati tovariše za pesništvo hratov Srbov, je popolnoma- dosegel in je žel za svoje predavanje vseobče priznanje in zahvaio. Po rešitvi internih društvenih zadev se zborovanje zaključi. Prihodnje zborovanje 'je dne 20. aprila v Šoštanju.	Tajnik.
+ Učit. društvo za pol. okraj Ljutomer je imelo dne 11. marca 1921. svoj redni občni zbor v Radencih.
Tov. predsednik otvori zborovanje s prisrčnim pozdravom in kratkim nagovorom; posebej še pozdravi novodošlo članico tov. Spindlerjevo in gosta upok. tov. Maj-cena in Dominkuša. Nato preide'K dnevnemu redu.
I.	Zapisnik se prečita in neizpremenjen odobri.
II.	Dopisi:
1. Prečita se dopis poverjeništva UJU, zadevajoč nadzorstvene okraje in osebne izpremembe nadzornikov.
2 Vzame se na znanje, da so nova društvena pravila uradno sprejeta.
III.	Tov. Cvetko prečita, k društvenim pravilom sestavljen poslovnik; z majhnimi izpremem-bami je bila točka za točko soglasno sprejeta.
IV.	Poročilo odbornikov:'
Blagajnik poroča o «motnem položaju društva.
Tajnica poda obširno poročilo in pregled društvenega dela v poslovnem letu 1920.
Tov. predsednik se zahvali -staremu odbo u •za njegovo marljivo sodelovanje. Za prihodnje leto se določi članarina 240 K in 10 K društvu.
Ker obhaja društvo letos 50 letnico, se je v ,ta namen izvolil prireditveni ods«k, ki na prihodnjem zborovanju meseca maja že stavi konkretne predloge. Izvoljeni so: tov. Robič, Caherl, Čelh in Koprive.
Sprejme se predlog tov. Ivanjšiča:
Cirilica naj se uvede samo na višji stopnji poučevanjem srbohrvaščine pa se naj počaka tako dolgo, dolkler se učiteljstvo naiuči tega jezika.
Tov. predsednik opominja učiteljstvo na brezobrestno posojilo za Učit. konvikt.
Nato se voli nov-i -odbor po listkih in novih pravilih
Po volitvah se je vršila odborova seja, pri kateri se je konstituiral novi odbor sledeče: predsednik.: Karol Mavric, podpred.: Franc Cvetku, blag.: Ludvik Ivanjšič, tajnik: F. Jože Korošec, pevovodja: Fr. Caherl, knjižničarka: Erlinda Bernardova.
Prihodnje zborovanje se določi pri Sv. Jurju 12. maja t. 1.	Tajnica.
Iz Jugoslavije.
Okrajna učiteljska društva, ki nam
Pošiljajo dopise, naslovljene na državne urade (na razna ministrstva, na deželno vlado. na poverjeništva, na viš. šol. svet i. t. d.) opozarjamo, da kolekujejo vse te vloge s kolekom 7 din. — Društva, ki so take vloge v zadnjem času poslala, tako n pr. v zadevi dnevnic poročenih učiteljic. se opozarjajo, da pošljejo koleke ozlr. kolekovino naknadno strokovnemu tajništvu. — Vse vloge je pošiljati slej kot prej Potom UJU. poverjeništva Ljubljana.
— Volitve profesorjev v višji šolski *vet. V petek, 2. t. m. se je vršil skrutinij oddanih glasovnic pri volitvi v višji šolski svet iz skupine srednješolskih profesorjev v Sloveniji. Oddanih je bilo 287 Glasovnic. Prof. dr. Josip Pipenbacher, začasni vodja realne gimnazije Ljubljani. je dobil 106 glasov, njegov namest "ik prof. Franc Jeran pa 105 glasov; prof. Piane Voglar v Mariboru je dobil 98, njegov namestnik prof. Franc Mravljak v Celju pa 101 glas. Klerikalna kandidata ¡h- Jakob Zmavc v Mariboru (73 glasov) $ njegov namestnik prof. dr. Breznik v ^t. Vidu (70 glasov) sta ostala v manjšini.
— Osebna dohodnina se odmerja le od ^talnih prejemkov (plače, aktivitetne in jUnkcijske doklade itd,), draginjska do-.\'ada pa ne pride za odmero v poštev. yčiteljstvu odmerja in odteguje osebno »chodnino in invalidski davek knjigovodjo^ deželne vlade (oddelek za ljudske in ^eščanske šole) le od stalnih učiteljskih [:°hodkov po lestvici, ki je bila objav-jlena y 12. štev. »Učit. Tov.«. Ker so po-učiteljskih prejemkov tudi drugi do-

hodki podvrženi osebni dohodnini, je dolžan vsaki učitelj v lastnem interesu izpolniti napoved za osebno dohodnino, četudi nima drugih dohodkov, ker napoved vsebuje tudi olajšave (dolgovi, premije itd.) za odmero davka. Šele po podani napovedi, odmeri končno davčnax oblast višino osebne dohodnine, ki je višja ali nižja od one, ki jo odteguje knjigovodstvo od mesečnih prejemkov — in to naznani davkoplačevalcu in nakazovalni oblasti. — Toliko v pojasnilo na tozadevna vprašanja, ki jih dobivamo od raznih strani.
—	Prejemki po umrlih učiteljih. Za odmero prejemkov po umrlih učiteljih veljajo še določila §§ 23.—34. naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 14. februarja 1919, štev. 361 Ur. 1., dokler ne odloči finančno ministrstvo, kakšni prejemki in po katerem zakonu gredo svojcem po umrlih učiteljih, ki so uživali dinarsko plačo. Na pristojnem mestu smo doznali. da vlagajo v zadnjem času opravičenci za nakazila teh užitkov nezadostno opremljene prošnje in da se ¡zaradi teh nedostatk.ov zavlečejo nakazila včasih po več mesecev in povzročajo mnogo stroškov in neprijetnosti. Vdove po umrlih aktivnih ali vpokojenih učiteljih naj vlože prošnje za nakazilo posinrtnine. vdovnine m vzgojevalnine na višji šolski svet s sledečimi prilogami; 1. mrtvaški list, 2. poročni list, 3 potrdilo županstva, da sta zakonska do smrti živela v zakonski zvezi, 4. krstne liste (matične izpiske) otrok, 5. potrdilo županstva, da so otroci nepreskrbljeni in v polni oskrbi matere. Če bi ne bilo vdove ali zakonskih potomcev po umrlem učitelju, se sme izplačati oosmrtnina tudi drugim osebam, ki dokažejo. da so stregle umrlemu pred njegovo smrtjo, ali plačale pogrebne stroške iz svojega. V takem slučaju je priložiti prošnji: 1. mrtvaški list. 2. potrdilo žup-nega ali občinskega urada, da je prosilec stregel umrlemu pred njegovo smrtjo ali
3.	potrdilo zapuščinskega sodišča, da se pogrebni stroški niso mogli kriti z zapuščino. — Prošnje in priloge morajo biti kolekovane po obstoječih predpisih.
—	Uporaba šolskih prostorov. Po sklepu deželne vlade izide o uporabi šolskih prostorov nova naredba, ki določa, da se smejo šolski prostori uporabljati le za pouk in prosvetne šolske namene ter za predavanja na polju umstvene ali gospodarske prosvete pod vodstvom učitelj-stva. Telovadnice služijo le namenu šol. telovadbe in telovadnim društvom. Uporaba šolskih prostorov za politične shode ali sestanke je prepovedana.
—	Predavanja o alkoholizmu se po naročilu ministrstva prosvete vrš® dne 7. maja letos po vseh ljudskih in srednjih šolah naše države.
—	Učiteljska Tiskarna za kulturne namene. Na občnem zboru, ki se je vršil
4.	t. m., se je na predlog upravnega sveta sklenilo, da se iz čistega dobička za leto 1920. nakažejo darila sledečim ustanovam: Društvu za zgradbo Učiteljskega konvikta 10.000 K, Poverjeništvu UJU v Ljubljani 10.000 K, Jugoslovanski Matici 3000 K in Sokolskemu Savezu 3000 K.
—	Sestanek. Vabim vse vadniško učiteljstvo, ki službuje sedaj v Ljubljani, v svrho razgovora našega gmotnega položaja v pisarno strokovnega tajništva v pondeljek. dne 11. aprila t. 1. ob 7. uri zvečer. Vadniška učiteljica.
—	V Hrastniku so priredili šolarji mladinsko igro »Prstan«. Uspeh je bit popoln. Delni dobiček se je uporabil za šo-larsko knjižnico. 600 K pa se je poslaio Jugoslovanski Matici.
—	Tudi v Šmarju pod Ljubljano se naša šolska mladina vrlo ponaša. Jugosl. Matici je poslala za piruhe 230 kron, 19. in 20 marca je pa priredila šolarsko predstavo v korist šolarski knjižnici s tem vsporedom: 1. Duett na gosli. 2. Življenjepis S. Gregorčiča (v katerem je učenec animiral poslušalce za rešitev zasedenega ozemlja). 3. Deklamiranje njegovih pesmi 4. Duett na gosli. 5. Petje treh lepih pesmic. 6. Igrica »Lažnjiva Milena«, s katero so bili gledalci izvanredno zadovoljni. Z »Lepo naša domovino« ,se .ie končala zanimiva predstava. — 42 novih knjig in knjižic bo sad otročjega truda. Živeli posnemovalci!
—	Šolska mladina deške in dekliške šole v Št. Juriju ob juž. žel. je nabrala svojim bratcem in sestricam v neodre-šeni domovini za letošnjo pisanko 871 K, katera vsota se je poslala Jugoslovanski Matici v Ljubljano.
—	Sveta vojska sklicuje javen shod v nedeljo, dne 10. aprila 1921. ob 10. uri dopoldne na verando »Uniona« v Ljubljani. Na shodu se hoče poživiti akcija proti alkoholizmu, nravni prapalosti in surovosti, zato se še posebej tem potom tudi učiteljstvo vabi, da se udeleži tega shoda v čim največjem številu.
—	Publikacije Slovenske Šolske Matice za leto 1920. so se začele pravkar razpošiljati poverjenikom posameznih okrajev. Poštne stroške naj razdele poverjeniki na člane.
—	Za Učiteljski' zdraviliški dom v Rog. Slatini je darovala tov. Regina Gobec. učiteljica v Mariboru, znesek 30 K. Srčna hvala!
—	Članarina in darila za učiteljski konvikt. Za prodane belokranjske pisani-ce. ki jih ie darovala tov. Ljudmila Bu-kovčeva iz Črnomlja, 106 kron. — Učiteljski zbor v Novi cerkvi 40 K. — Učiteljstvo črnoineljske šole 220 K namesto venca na grob pokojnemu očetu tovari-šice Tončke Pavlinove. —- Napredno učiteljstvo šestrazredne narodne šole na Koroški Beli na Gorenjskem 120 K. — Sku-paj 486 kron. Hvala!_
Čislani tovariši, tovarišice!
Zanašaje se na blagosrčno sočustvovanje, katero boste imeli gotovo z menoj, ko prečitate te vrstice, nadejam se z vso gotovostjo, da mi boste šli na roko in mi skušali po svojih močeh lajšati bol. katera razjeda moje očetovsko srce, ki je zgubilo najdražji zaklad edinega sina, ki sem ga imel.
Moj sin Otokar Bajec je 'bil všolan v drugem razredu ptujske gimnazije in je stanoval v tamkajšnjem zavodu »Dijaški dom.«
Dne 17. marca t. 1. so šli dijaki popoldan na 'skupen izprehod nekoliko ven iz mesta. Moj sin in eden njegov tovariš sta se prav na premeten način odstranila in pobegnila. Dotični gospod, ki je dijake nadzoroval, je kmalu to zapazil, poslal bolj odrasle dijake na vse strani iskat, a dečkov niso mogli najti nikjer. Obveščene so bile tudi varnostne oblasti o tem do-goiku. Naslednjega dne v p tek, dan pred sv. Jožefom so pogrešili en čoln ob Dravi, in sedaj je bilo jasno, da sta dečka res izpeljala otroško fantastični načrt, peljati se po Dravi, Donavi i. t. d. na morje in odtod na Kitajsko, o čemur sta večkrat govorila. a ker je moj sin uganjal drugače raznovrstne šale, ni nikdo smatral tega resnim, in rad priznavam in poudarjam, da ne zadeva v tem primeru niti gospoda perfekta, niti zavoda »Dijaškega doma« prav nikaka krivda na moji nesreči.
Šele v ponedeljek, dne 21. marca smo naprosili na merodajnem mestu, da je šla ven neka žendarmerijska patrulja doli ob Dravi. Ti gospodje so poročali po svojem povratku, da so kakih 10 km nekje v bližini cerkve sv. Marka ob Dravi našli ob bregu čoln in tudi sledi o pobeglih dečkih. Popraševaje po ondotnih vaseh, so izvedeli. da sta bila tamkaj, a dalje je izginila vsaka sled za njima. Danes, ko to pišeta teče že drugi teden po tem dogodku, a o Ubežnikih ni niti najmanjšega sledu, če dečka potujeta dalje, sta danes lahko že daleč morda že črez mejo Jugosiavlje. Tudi se nič ne ve, v katero smer potujeta, sploh sta li živa ali mrtva.
Prosim toraj vse cenjene tovariše In tovarišice širom naše države, bodite tako prijazni, da objavite ta dogodek po šolan med otroci, ti bodo utegnili kaj vedeti o naših dveh Kitajcih. Moj sin ima na obleki, na vsakem posameznem komadu prišito štev. 38, njegov tovariš pa štev. 52. to so številke zavoda. Na glavi mislim, da ¡ma moj sin sivo volneno pleteno zimsko kapo, temne kratke hlače in takov jopič, in rujavo dolgo zimsko suknjo. Ako bi zamogel kedo kaj izvedeti, naj mi blagovoli siporočiti na naslov: Alojzij Bajec,
učiteli na meščanski šoli v Ljutomeru.
Ljutomer, 29. marca 1921.
Književnost in umetnost.
»Zvonček«. Izšla je 3. številka, ki prinaša sledečo zanimivo vsebino: 1. Tone Gaspari: Naš Korotan. Pesmi. 2. E. Gangl: Kapetan Hrnjak. Povest. 3. Utva: Čudotvorni kresilnik. Pravljica. 4. slikami. 5. Miroslav Kunčič: Za god. Pesem. 6. Ewald-Humek: Pripovedka o dvonožcu s šestimi Miroslav Kunčič: Pomladna. Pesem. 7, Ivan Ma-tičič: Ob slovenski - laški narodni meji. Poučni spis s tremi slikami. 8. ¡Marija Grošljeva: Mačice. Pesem. 9. Miroslav Kunčič: Na planinah . . . Pesem. 10. V. Klanšek: Ledene rože. Pesem. 11. Miroslav iKunčič: Pregovor. Pesem. 12. Pouk -in zabava. 13. Kotiček gospoda Doropoljskaga.
Novi rod. 3. številka ima sledečo vsebino: J. Gruden: Pustov pogreb. Pesem. — Fr. Bevk: Lovec in zajček. Pesem. — K. Širok: Tri ptičke. Pesem. — C v. Golar: Ej, hej! Pesem. — Fr. Mil-činski: Zgodbe kraljeviča Marka. — Slika. — Multatuli. — Fr. Ločniškar:, Pravljica o japonskem komnoseku. —■ S. Rut ar. — M. Simonov: Naši pradedi pod Franki — Slika. -— Zv. Kosem: Domotožje. — Pouk in zabava. — Kotiček malih. — Novi rod izhaja 1. vsakega meseca ter stane vse leto 12 lir. Uredništvo ,in upravniištvo fe v Trstu, ulica Ruggero Manna štev. 20Ji.
»Njiva.« 5-6 štev. ima sledečo vsebino: St. Sagadiiii: Lex fundamentaMs. — St. Lapajne: Ustava in jezik. — G. Krek- Izenačenje zasebnopr.iv-nih zakonov po načr tih stalnega zakonodaj ne i ,i sveta v Belgirada. — M. Štibler: Državna akcija za kmetijski in rokodelski kredit. — M. Amibrj-žič: Naiodna telesna Vzgoja. — K. Ozvald: Izobraževanje naroda. — Fr. Veber: Znanost in vera. Listek. — Pregled. — Dnevnik. — Sedanj* dvojna številka stane posamezno 20 K, celoletna naročnina znaša 120 K, za naročnike »Jutra« pa samo 60 K.
Otožnica »Vigred«. Pesem je Vavknova, besedilo J. Puhar-jevo. Kaimilo Mašek je bil 6 iet starejši od Vavkna in je bil njegov učitelj glasbe in petja v pripravnici. Vladalo je pozneje med njima pravo prijateljsko razmerje. V noči, ko je Mašek umrl, se je v sanjah poslovil -od Vavkna. Drugo jutro pa je došla vest, da je Mašek umri. (L. 1859.) Prijatelju v spomin je Vavken uglasb-il za klavir in dvoglas.no, deloma štiriglasno petje pesem »Otolžnico« po besedilu »Vigred se povrne«. Dr. Dev je pesem dobil v Belokrajini in jo kot narodno hanmoniziral za moški zbor. Da se razlikuje od originala, menda ni njegova krivda, pač pa ima zaslugo, da se je pesem razširila. Kako je prišla ta pesem v BelOkrajino? Zanesel jo je kalk učitelj, Vavknov prijatelj, kakor jo je bil prinesel v Borovnico pok. nadučitelj Papier. Tam sem jo videl, jo prepisal in priredil za citre že pred 40. leti. Za avtorja se takrat nisem zanimal. Po dolgem trudu sem dobil zbirko »Glasi Gorenjski«, postavil Andrej Vavken, učenlk. Kamno-tis Egerj ev v Ljubljani. V tej zbirki je pesem »Otožnica«, v spomin Kamilo Maišek-u, uglasbil And. Vavken. Morda bi bilo umestno, da se ta pesem priredi .v drugi izdaji ipo originalu, katerega ima Vavknov zet J. Lapajne, nadučitelj v Cerkljah pri Kranju. Vidi se pa lahko tudi pri podpisanem.
Upam, da sem s tem ustregel vsem tistim, ki se zanimajo za naše pesmi.	Iv. Kiferle.
Izkaz zbirke »pirhov 1921« mladine v svobodni domovini svojim neodrešeniim bratcem m sestricam.
V nastopnem objavljamo I. izkaz zbirke pirhov Jugosllovenske Matice za Slovenijo. Ta izkaz •je bil sklenjen na veliko soboto. Pozneje došli darovi se bodo objavili v II. izkazu. Vsa ona p. n. šolska vodstva, ki do danes še niso sklenila n odposlala svojih zbirk, Jugoslovenska Matica prosi, da to -čim preje store. Končni uspeh te akcije bo gotovo v še sijajnejši luči pokazal domoljubno delo slovenskega učiteljstva in radodarno roko Slovenske mladine.
Dosedanji darovi znašajo: 102300 K 31 v.
A. Bivša Kranjska: 59.496 K 30 v.
1.	Črnomeljski okraj: 1332 K. Adlešiče 74.40 kron; Bosiljeva Loka 18 K; Crešnjevec 32 K; Dobliče 60 K; Dragatuš 80 K; Griblje 150 K; Metlika 444.70 K; Podzemelj 270.20 K; Rožjji dol 50.70T K; Stara Lipa 52 K; Suhor 100 K.
2.	Kamniški okraj: 4304.87 K. Blagovica 40 K; Brdo 125 K: Dob 126 K; Dolsko 120 K; Domžale 359.65 K; St. Gotard 25 K; Ihan 155 K; Kamnik otr. vrtec 30 ,K; Krasna 70 K: Krtina 100 K; Me-kine javna 70 K; uršul. 330 K; Mengeš 400 K; Moravče 475.80, ¡Nevlje 150 K; Peče 120 K; Radomlje 55.22 iK; Rova 20 K; Sela 73 K; Skaručna 94 K: Stranje 200 K; Trzin 200 K; Tunjice 122 K; Št. Vid pri Brdu 96 K: Vodice 385 K; Vrhpolje 363.20 (vmes dar staršev).
3.	Kočevski okraj: 3459.46. Banja Loka 336 K; Dobrepolje 240 K; Dolenjaivas 241.86 K; Fara-vas 103 K; Kočevska Reka 67 K; Kuželj, Loški potok 303 K; Ribnica meščanska 310.80 K; ljudska 770 K; Sodražica 386.60 K: Vel. Lašče 651 K; Vel. Poljane 50 K.
4.	Kranjski okraj: 10.744.30 K. Sv. Ana 42 K; Besniea 115.60; Bukovica 107 K; Bukovsčiea 105 K; Cecktje 500 K; Dražgoše 50 K; Duplje 224.40 K: Goriče 264 K; Šenčur 223 K: Kokra 70 K; Ko-vor 108 K; Kranj deška 820 K; dekliška 968 K; Leskovica 175 K; Mavčiče 150 K; Olševk 310 K; Podibrezje 136.50; Podlonk 70 K; Predvor 351 K; Predoslje 241.50 K: Primskovo 203 K; Reteče 100 K; Selca .203 K; Smlednik 266 K; Staira Osel-ca 89 K; Škof ja Loka javna 398 K: uršulinke 907.18 K; Trebija 184.20; Trboje 100 K: Trstenik 81 K; Tržič ljudska 1368.82 K; Velesovo 300 K; Voklo 183 K; Zalilog 74 K; Zabnica 202.20 K; Železniki 252.80 K; Ziri 801.10 K.
5.	Krški okraj: 4595 K 36 v. Boštatnj 192.80 K; Čatež 448 K; Št. Janž 284 K; št. Jernej 107 K: Št. Jurij ped Kuimioim 140 K: Kal 136.30 K; Kostanjevica 312 K; Sv. Križ 430 K; Leskovec 406 X; Mokronog ,208 K: Radeče 353.76 K; Št. Rupert 654.50 K; Svibno 130 K; Šmarjeta 250 K; Teiče 50 K; Tržišče 121 K; Vel. Podlog 300 K.
6.	Litijski okraj: 4158 K 38 v. Sv. Gora 40 K; Hotič 42 K; Izlake 160 K; Kolovrat 80 K; Sv. Križ 162 K; Št. Lambert 2il0 -K; Litija 150 K; Prezganje 69 K; Šmartno 784 K; Toplice 1099 K; Višnjagora -222 K; Zagorje 1140.38 K.
7.	Ljubljana — mesto: 13672 K. I. deška lj. 1546 K; II. d. lj. 1275.30 K; III. d. lj. 724 K; IV d. lj 479 K; V. d. lj. 800 K; I. dekl. lj. 1035 K; Sp. Šiška deška lj. 682.56 K: dekl. lj. 823.44 K; I. d. rnešč. Lj. 385.20 K; I. dekl. rnešč. Lj. 585 K; II. d. mešč. Sp. Šiška .131 K; II. defcl. rnešč. Sp. Šiška 387.50 K; Uršulinski zavodi 2487.20 K; Lichten-turnovi 883 K; 3. razred dekl. vadinice 15 K; VI. razred realke 81 K; Obrtni vajenci 375.40 K; gre-mičailna 8S2.40 K; dekl. obrt. nad. umet. cibr. 104 krone.
■im
Stran 4.
ÜCITELJSK1 TOVARIŽ, dne 7. aprila 1921.
T' v- 15.
8.	Ljubljanska okolica: 7190 K 23 v. Bevke 72 K; Blatna Brezovica 174.82 K: Borovnica 1040 K; Brezi je 50 K; Brezovica 244 K; D. M. v Polju 204 K: Dobrava 324.52 K; Grosuplje 172 K: Horjul 210 K; Hrušica 246 K; Ig 185.68 K; Sv. Jakob 90 K; Sv. ¡Katarina 62 K; Kopanj 146.50 K; Moste 574.53 K: Sv. Peter 83 K; Piirniče 104.18 K; Polhovgradee 4S4 K; Preserje 243.20 K: Preska 40 K: Sora 164 K: Sostro 212 K; Zg. Šiška 138 K; Šmarje 230.80 K: Šmartno 250 K; Št. Vid 220 K: Vrhnika 964 K: Zalog 261 K.
9.	Logaški okraj: 4129 K. Babino polje 50 K, Begunje 575 K, Cerknica 600 K, Sv. Duh 60 K, Grahovo 160 K, Hotcdršica 670 K, Igavas 750 K, Dol. Logatec bi4 K, Rakek 210 K, Stari trg 400 kron, Unec 40 K.
10.	Novomeški okraj: 2823 K 22 v, Ajdovica 52 K, Belacerkcv 40 K, Čatež 106 K, CnrnoštVjice 125 K, Karteijevo 86 K, Dvor 80 K, Gabrje 48 K 48 v, Hinje 103 K 70 v, Mirna 300 K 58 v, Mirna-peč 323 K 54 v, Nemškavas 153 K 40 v, Novo mesto deška: 455 K, dekliška 113 K 10 v in več mladinskih knjig. Precina 108 K, Sela 40 K, So-teskai 106 K, Šmiihel ljudska 196 K 42 v, šmihel pri Žužemberkd 52 K, Toplice 90 K, Trebnje
344	K.
11.	Radoveliškj okraj: 5527 K 38 v. Breznca 578 K 26 v, Dobrava pri Kropi 75 K, Dovje 313 K 82 v, Gorje 218 K, Bled 845 K, Jesenice ij! 30 K, Kamna gorita 80 K, Koroška Bela 400 K, Kranl-ska gora 500 K, Kropa 80 K, Lesce 300 K, Leše 120 K 30 v, Ljubno 72 K, Mošnje 180 K, Ovsiše 253 K, Radovljica 406 K, Rateče 161 K, Ribno 382 K, Srednja vas 333 K, Zasip 100 K.
B.	Prekmurje: 2100 K 50 v. Bahovci 167 K 50 v, Crensovci 106 K, Dol. Bistrica 150 K, Gran-čani 140 K, Hotizi 435 K, Ižakovci 322 K, Melinci 150 K, Martjanci 120 K, Odranci 450 K, Bodonci 60 kron.
C.	Bivše Štajersko: 40.834 K 31 v.
1.	Brežiški okraj: 2894 K. Brežice 829 K, Do-
bova 902 K, Globoko 410 K, Stara vas 156 K, Videm 597 K.
2.	Celjski okraj: 4863 K 9 v. Celje deška ij. 1104 K. okoliška deška 363 K 53 v, Gotovlje 202 kroni 36 vin., Št. Jurij dešika 271 K, dekliška 464 K 20 v, Ljubečno 232 K, Št. Lorenc 234 K, Nova cerkev 111 K, Sv. travel 200 K, Sv. Peter 280 K, Petrovče 400 K, Pirešice 60 K, Štore 92 kron Teharje 300 K, Vojnik 350 K, Žalec ljudska 199 kron.
3.	Gornjegrajski okraj: 1397 K. Mozirje 316 kron, Ljubno 111 K, Šmartno 70 K, Rečica 900 K.
4.	Gorenjeradgonski okraj: 1599 K 20 v. Sv.
Duh 727 K, Kapela 345 K, Negova 20 K, Sv. Peter 507 K 20 v.
5.	Konjiški okraj: 1124 K 92 v. Št. Jernej 236 kron, Konjice dekl. 293 K, Loče 141 K 50 v, Pri-hova 46 K 56 v, Rahovec 30 K, Stranice 76 K 86 vin, Sp;talič 110 K, Ziče 191 K.
6.	Kozjanski okraj: 984 K 36 v. Buče 410 K, Dobje 200 K, Podčetrtek 80 K 30 v, Polje 105 K, Št. Vid 189 K 06 v.
7.	Laški okraj: 2890 K 90 v. Dol 179 K 06 v. Hrastnik deška 550 K 40 v, Sv. Jedert 56 K, Jur-klošter 70 K, Laški trg 302 K 62 v, Št. Lena't 130 K, Loka 283 K, Sv. Marjeta 176 K, Sv. Miklavž 84 .K, Razboir 70 K, Trbovlje - Vode deška 402 K, dekl. 393 K 82 v, Zidan most 194 K.
8.	Svetoienartski okraj: 775 K. Sv. Jurij 369 kroti, Sv. Lenart 40b K.
9.	Ljutomerski okraj: 2132 K 63 v. Cven 221 kron, Sv. Križ 732 K, Ljutomer 'deška lj. 159 K, Mala Nedelja 833 K 63 v, Veržej 187 K.
10.	Marenherški okraj: 230 K. Sv. Anton 34 kron, Brezno 80 K, Sv. Ožbald 85 K, Trbonje 31 kron.
11.	Maribor — okoliški okraj: 4516 K 90 v.
Dobrovče 120 K, Hoče 237 K, Sv. Jakob 530 K. Jarenina 629 K 40 v, Št. Jurij 50 K, Sv. Križ 20 kron, Lehen 460 K, Leitersberg - Karčevina 1 •' kron 50 v, Sv. Marjeta ob Pesnici 185 K, Sv. Mattin '5U0 K, Podbrežje 260 K, Račje 106 K, Rad vanje 310 K 00 v, Ruše 540 K, Slivnica 294 K 40 vin., Žitečka vas 150 K.
.2. Ormožki okraj: 3713 K 24 v. Sv. Bolfeuk 245 K, Hum 145 K, Sv. Lenart 397 K, Sv. Miklavž 21)7 K 64 v, Ormož 1099 K, Runec 369 K, Svetinje 335 K, Sv. Tomaž 303 K, Velika Nedelja 552 K 00 vin.
13.	Ptujski okraj: 4809 K 80 v. Cirkovce 550 kron, Sv. Duh 50 K, liajdina 517 K 40 v.
perg 132 K 40 v, Sv. Marjeta 400 K, Sv Marko 186 K, Polenšak 381 K, Ptuj okolica deška 573 K, dekliška 804 K, Sv. Urban 361 K, Vurbeirig 295 K, Zavrče 60 K.
14.	Rogaški okraj: 312 K.-Rogatec 132 K, Sv. Rok 180 K.
15.	Sevniški okraj: 1101 K 28 v. Planina 50 kron, Rajhenburg 462 K 18 v, Sevnica 589 K 10 vin.
16.	Slovenjebistriški okrai: 2238 K 59 v. iL.i-porje 343 K 09 v, Makole 108 K 80 v, Poljčane 295 K, Zg. Poljskava 255 K, Sp. Poljskava 293 K 70 v, Slov. Bistrica deška 383 K, dekliška 560 K.
17.	Slovenjgraški okraj: 1410 K 80 v. Št. Ilj 260 K, Št. Janž 293 K 80 v, Sv. Martin 200 K, Sv. Miklavž 50 K, Pameče 93 K 80 v, Raizbor 27 kron, Slov. Gradec 486 K 20 v.
18.	Šmarški okrafj: 1553 K 80 v. Lemberg U7 kron, Ponikva 461 K 80 v, Šmarje 443 K, Št. Vid
345	K, Zibika 182 K, 2usem 5 K.
19.	Šoštanjski okraj: 2073 K. Št. Ilj 380 K, Plešivec 133 K, Skale 270 K, Škalske Cirkovce 20
kron, Šoštanj 800 K, Topolšica 100 K, Velenje 370 K.
20. Vranski okraj: 1753 K. Brašlovče 440 K, Gomilsto 217 K, Št. Jurij 212 K, Letuš 120 K, Loke 88 K, Orlavas 154 K, Polzela 522 K.
To je približno polovica šol v Sloveniji. Ju-goslovenska Matica vljudno prosi še ostale, da se prijavijo in nakaižejo zneske. Ako je katero izmed p. n. šolskih ¡vodstev položnico založilo, jo iste dobiti pri vsakem poštnem uradu v Sloveniji.
Gori imenovanim šolam za vso ljubezen napram neodrešenim bratcem in sestricam ponovno iskrena hvala. Kako se je porabil ta denar, dobe obračun vsa učiteljska društva.
»Jugoslovenska Matica«, Ljubljana, Pražakova ulica štev. 3.
ZA REZERVNI SKLAD UJU. — ŠTVO LJUBLJANA.
POVERJENI-
Prostovoljni organizačni davek — 1921.
(Sklep upravnega odoora Zaveze z dne 27. decembra 1918.)
6. izikaz.
Po 130 K: Učiteljsko diruštvo — Svetoienartski okraj. Frispevali so po 10 K: Jakopec Drage, Fran in Pavla, Sranjc, Kristl, Kronabetvogel, Ličen, Petrin, Schweiger, V ein ar Amalija in Jože, Kopic, Caharija. Po 36 K: Antonija Krenova — Korošca Bela. Po 11 K: Baraga Janko — Koroška Dela. — Današnji izkaz 177 K. Prej izkazanih 19.142 K. Skupaj 19.319 K.
Ivan Petrič, Ljubljana, VII., Gasilska cesta 172.
Tovariši in tovarišice! Današnji izkaz je šele šesti v letošnjem letu, torej se Vam oglašam z izkaz* o prostovoljnem organizačnem davku zelo
poicdkoma. Kaj je -vzrok temu?---------
Na ta način ne dospemo do zaželjenega .cilja, otroški rastejo, dohodki so se pa skrčili do ne-veijetnosti. — Vsaka organizacija pa potrebne k; epke podpore. Upaim torej trdno, da nisem izgovori! svojih besed v temno noč, zato zanesljivo pričakujem Vašega odziva. Zdravo!
BREZOBRESTNO POSOJILO UČITELJSKEMU KONVIKTU.
8. izkaz:
Avgusta Kolnikova v Radečah 1000 K; Anton Türk v Dolu pri Ljubljani 2000 K; 1. dekliška meščanska šola v Ljubljani 2400 K, in sicer: Kat. Košiševa 400 K, Marija MeMetova 200 K, Helena Potočnikova 200 K, Mara Vidiičeva 200 K, Marija Miki »ve - Janševa 200 K, Marija Meško-va 200 K, lika Waschtetova 400 K, Marija Sodnikova 400 K, Marija Palmetova 200 K; Stana Kantetova v Ljubljani 200 K; Berta Valentova v Ljubljani 200 K; Marija Pflander - Klausova v Tunnišeu (Prekmurje) 1000 K; učiteljstvo deške ljudske šole v Novem mestu 4000 K, in sicer: Martin Matko 1000 K, Ivo Hrovat 500 K, Lojze Ivanetič 500 K, Ciril Kopitair 500 K, Niiko Lahaj-nair 500 K, Lojze Weber 500 K, Srečko Borštnik 500 K: 8. izkaz 10.800 K; zadnjič izkazanih 141.400 K: skupaj 152.200 K. Odbor društva za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Štev. 400/P in 401/P — 1.
Razpis službe.
1.	Šestrazredna deška ljudska šola Ptuj — okolica: 1 učiteljsko mesto;
2.	šestrazredna dekliška ljudska šola Ptuj — okolica: služba nadučiteljice in 1 učiteljice v stalno nameščenje.
Redno opremljene prošnje do 30. aprila 1921. krajnemu šolskemu svetu Ptuj — okolica. Okrajni šolski svet Ptuj, dne 29. marca 1921.
Predsednik: Dr. Pirkmaier m. p.

Izšle so:

II HI.
Priredil^Fran Marolt, učitelj v Ljubljani. Cena 5 K. Dobe se v Učiteljski knjigarni.
Kontrolne knjižice
za obrtne nadaljevalne in gre-mialne šole se dobe v Učiteljski tiskarni komad po 3 K.
Po sklepu lista.
Izid volitve ljudskošolskega in meščanskošolskega učiteljstva v višjem šolskem svetu.
Skrutinij se je vršil dne 5., 6. in 7. aprila. Oddanih je bilo 2840 glasovnic. Dobili so kot zastopniki:
Luka Jelene.....23B8 glasov,
Janja Miklavčičeva . 1224 „ Anton Gnus.....1106 „
kot namestniki: Dragotin Humek . . . 2333 glasov, Martin Matko .... 1232 Anton Hren.....1117 „
V manjšini sta ostala kot zastopnika:
Ivan Štrukelj s . , . . 477 glasovi, Fran Lovrec s .... 458 „
kot namestnika: Marija Jurjevčičeva s . . 457 glasovi, Štefan Firm s .... 456 „ Praznih glasovnic je bilo 17; neveljavne so bile 4 glasovnice; 10 šolskih vodstev pa je poslalo svoje glasovnice prepozno.
		
Vedetno jamstvo!		¡HHl Ug°dni plačilni pogoji!
Tvrdka JOSIP PETELINC
»
— LJUBLJANA - Sv. Petra nasip št. 7 ==
o g
<u >
« 53
se priporoča kot edina tovarniška zaloga šivalnih strojev Gritzner v vseh opremah. Materijal in izvršba predvojna. Istotam se dobivajo igle, strojni deli za vse sisteme strojev, strojno olje, toaletne potrebščine, modno blago in galanterija. — Sprejemajo se tudi vsakovrstna =— .	strojna popravila. =====—=
S5 »
3
Si
o
Ljubljana — Sv. Petra nasip št. 7 (tik gostilne „Pri fajmoštru".)
Večletno jamstvo!			mmmmm	Ü	Ugodni plačilni pogoji!
					
ČEVLJI
ČEVLJI
najlepše oblike in najboljše kakovosti
Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19. Telefon 157.
Cenik franko zavoj in poštnina: veljaven od 1. marca 1921 naprej do preklica.
moški, chevreau z robom . „ boks z robom . . . , boks z robom, polov, za štrapaco:
moški, teletina, brez kapic, okovani .... „ pitling z robom . „ pitling okovani z žeblji „ kravina z robom . . „ kravina brez kapic, okovani z žeblji. . .
črni K 570 -„ 580—
495—
495—
rujavi
620— 600'—
535 — 535 -
— 530—
črni	rujavi
moški, kravina s kapicami in
podkvami.....„ 500'— 515'—
„ gojzerski hribovci . . „ —	680—
ženski, boks z lak - kapico in
robom....... 615'— —
„ teletina z robom (štra-
pacni)....... 470— 510—
, belo platno: visoki K 410—, polovičarji K 370 —, izrezani z zapono K 340'—.
Po meri izdelani čevlji veljajo 5°/o več.
Naročila po pošti se izvršijo najvestneje in se od-premi blago isti dan po povzetju.
Za najvestnejšo izdelavo jamčim in prevzamem predčasne defekte v
brezplačno popravilo.
Vsi izdelki so najboljše ročno delo iz lastne delavnice.
i
Za našo mladino!
Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", in sicer:
i
Engelbert Gangl: Spisi za mladino, I., II., III.. IV., V., VI. zvezek po . . . . K 12
Andrej Rape:	„ „ „ I., II., III., V., VI. zvezek po.......12
Mišjakov Julče: „ , , I., 11., III., IV., V., VI. zvezek po ...»
Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I. in 11. zvezek po........
Pav. Flere; Iz mladih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek po.......
„ Babica pripoveduje. Spis za mladino po..........»
Marko Senjanin : Slovenski Robinzon ................
Nadalje:
Rab. Tagore: Povestice......................
Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi.....................
Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica...................
„ Bob za mladi zob (pesmice)..............
Dr. Ivan Lah: Dore.......................
Oton Župančič: Sto ugank (pesmice)......... ...
Mark Twain: Mali klatež............brož. K 26
12— 12— 12— 12— . . ; is—
•	» 12-
.	, 30.-
•	. 12—
•	, 12—
•	. 10—
•	, 3— vez. K 32—
Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica)........ — — »	* 20—
Ewald Boika: Dvonožec............. , K 50'— .	„ 56—
Fran Levstik: Martin Krpan.......... — — „„ 20—
Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice).......:......... 40—
Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom). . ........ „	„ 40'—
Nemcova: Češke pravljice (II. zvezek.)....... »K 11'— —	— —
France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu........12— .	„ 16'—
Moj zverinjak................ ..... »	,20'-
Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5'—, 6"—, 8"40. 9'—, 25"—, 30"—.
Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila: Fr. Erjavec in P. Flere. Ilustroval: Anton Koželj. - - - Broš. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - -
Šolski list.
1. štev. I., II. in III. stop., ter I. stop. 2. štev. so
______________ pošle. Na razpolago so pa še: II. stop. 2. štev.
8 K, III. stop. 2. štev. 14 K. Pravkar je Izšla tudi 3. štev. II. stop. Cena : 14 K.
K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron.
0)6
-f