Poštnina. plačana v gotovini. ŠT SV. 40.
V LJUBLJAN5, snljcia dne 20. februarja 1926.
Po-ame/.iia številka Din 1*--.
LETO m,
Rokopisi s* ne vračajo. — Oglasi p-; inrifu
Pisjaenia* vprašanjem naj se priloži znamV," za odgovor.
Račun pri postnem ček. ura c o štev. 18.3BP
! shaja. ve&k tiar, opoldne, lavzeiužl nedelj in praznikov.
iieaecna iaaročiuiia: V Ljubljani in po pošti: Dia 29—, inozemstvo Din 30-—.
Neodvisen ceiitičen lisi
UREDNIŠTVO IS UPEAVNIŠTVO: dlMuN GREGORCICEV>, KLICA ŠTEV. IS. TELEFON ŠTFV. 552.
Zmaga kapitala v časopisju, i Neuspeh dr. Stojadhioma se oficieino potrjuje.
\ časih je bilo take. da je imel največ j nai cenikov tisti list, ki je pisal najboljše i ia ki je najbolj neustrašeno zagovarjal ljudske interese. Vsak novinar je bil to- i rej boretf v najbolj idealnem pomenu be- j sede in ni ga bilo skoraj novinarja, ki j ne bi bil moral za svoje prepričanje tu- j di v ječo.
Danes ni več tako. Ne odločuje, kako list piše, temveč odločilno je, če ima toliko denarnih sredstev, da more konkurirati z vsakim listom. Danes naročnik ne tehta več vsebino lista, tertiveč njegovo TOnožino. Čim več papirja, tem več naročnikov, to je danes pravilo.
Ne omenjali bi tega, če ne bi iz te vlade kapitala nad časopisjem nastala za ljudstvo silna nevarnost. Da govorimo čisto konkretno.
Če bi na primer se zabolelo gospodom Pri Trboveljski premogokopni družbi zabadati nad javnim mnenjem Slovenije, Mem bi to dosegli z lahkoto. Ali bi podirali s svojimi subvencijami list, ki bi 1 Pisal v njih smislu ali pa bi ustanovili ; lastnega in ga podprli tako, da noben list : ne bi mogel konkurirati z njim.
Ker danes kapital obvlada list. Dobre j brzojavne, telefonske in radiofonske ve- : sti se dobe le za drag denar. In čim več ima list denarja, tem boljše vesti im?.. ^ Vse polno ljudi pa je, ki pravijo, da Či- * tafo in se n a roče mi oni list, ki ima naj- ! več informacij. Vsi ti ljudje bodo sigurno naročili list, ki bi izhajal, s kapitalom Trboveljske.
Papir jo danes drag, kakor je drago vse drugo. Liste z velikim obsegom more dajati samo tisti, ki ima veliko denar- _ ja, ker naročnina ne zadostuje niti za tiskerske stroške zelo obsežnega lista. Zopet je jasno, da bo mogel imeti naj-večji obseg samo list, ki ima največji kapital. V našem slučaju bi to bil seveda list Trboveljske družbe.
Naša inteligenca je proletarizirana. so F.a* Vsi naš‘ znanstveniki in literati ■ nave'zani tudi na postranski zaslužek, iim ^ ie>. da bodo pisali v list, ki
bodo storlu £onGIri!? ujih i)risi>evke- J"
tudi najbolj kamS^^61' ii!" pUf sejo v svoji suS Eil; 'neffa !	’, 3 P1'
mS da ne dira 0 7° SV<'J1 nuh V0,J1’
gotove finančne inte-
rese lastnikov lista, stara sli nuna nobenega opravka.
Tako 9e kupi danes z denarjem najboljše informacije, tako se da z denarjem listu največij cbseg, tako omogoči denar najboljšo opremo lista in tako Preskrbi denar listu najboljše sotrud-«ike.
Denar je zavladal s tem imd tiskom in tako tudi nad javnostjo.
Posledica tega je, da je javnost brez ®°8i, kadar so njeni interesi v nasprotij z interesi lastnikov listov, lo smo v bl°veniji o peto va no \ideli, ravno tako P*1 tudi naši bralci. Spominjamo samo na l{E' b,)i za Ljubljansko kreditno banko, Mo ga vodili osamljeni, ntereg javnosti pa odh čuo zahteva, da •<U|,o»t ne izgubi upliva na tisk. Javnost ''""i'1 Odločno zahtevali, da je tisk v njeni 7^ *’ /dasli Pa, <ia ni v službi tujega ti>d>ilula‘ davn0fd to tudi lahko doseže, je m*'^P,n n,ora biti tudi tulu. močna, da če se |)re,lla"a komodnost. Napačno je, le po	v	bodoče sodilo časopise
se	'	,ob8eRU’	temveč	treba	je,	da
v	to listi tako ko včasih,
t	au,°’ kr.liko napiše kak list,	tem-
b “7"! te, kako pošteno piše! Ni vazno, kakšen (,i)seg ima list< temved
In°* •	ie	v sb‘žbi javnosti.
Boograd, 20. februarja. V Pašičevem j kabinetu se je vršila včeraj konferenca, ki so se je udeležili minister Uzunovič in Krsta Miletič ter podtajnik v ministrstvu financ Andra Petrovič. Samo pri enem delu konference je bil navzoč tudi poljedelski minister Vasa Jovanovič. Kakor se je doznalo, so na konferenci govorili o zadnjih poročilih naše delegacije v Ameriki. Po konferenci je bil iz predsedstva vlade izdan naslednji komunike:
Predsedstvo vlade je dobilo iz Wash-iugtcna brzojavno poročilo, da je ameriško finančno ministrstvo izdalo poseben komunike. V tem komunikeju pravi, da pogajanja za ureditev vojnih dolgov teko normalno. Ker pa je ameriška vlada zaposlena v parlamentu z davčnimi zakoni in drugimi važnimi opravili, ni bilo še mogoče dokončati že začetih pogajanj o ureditvi dolgov. — Glede na to se naš finančni minister vrne v Beograd, naša delegacija pa ostane še dalje v Ameriki, da dovrši pogajanja, o katerih se pravi v komunikeju ameriške vlade, da so v glavnem že blizu konca in da se sme upati, da se doseže sporazum, brž ko bo ameriška vlada imela zopet čas. — Tako ostane v Amerik' ;:„š delegat ur. Gjurič Zato. da dovrši pogajanja. — Dr. Stcjadincvič se na poti proti demu ustavi še za dan, dva v Londonu in Parizu, nakar pride takoj v Beograd.
Beograd, 20. februarja. Po zadnjih burnih dogodkih v narodni skupščini izgloda sedaj, da je zavladala neka utrujenost in da so se duhovi pomirili. Po-
sebno pri radikalih je opaziti veliko zanimanja za povratek dr. Stojadiuoviča iz Amerike. V glavnem so vsi precej iz-neuadeni nad tem, da se dr. Stojadino-vič vrača prej, pred.no se je formalno zaključil aranžma glede naših dolgov v Ameriki. Iz polslužbenih poročil izhaja, da se je določila kvota naših dolgov. Kot poseben uspeh dr. Stojadinoviea se označuje to. da se je dosegel petleten moratorij. Podobno • olajšavo je dosegel tudi italijanski finančni minister Velpi. Pravo vrednost tega uspeha je pri neki razpravi razgalil g. Veljkcvič. (Je to namreč samo prazno prikrivanje popolnega neuspeha. Op. ured.) V Ameriki je ostal g. Gjurič, ki naj nadaljuje in dokonča pogajanja. Povratek dr. Stojo-dinoviča se spravlja v zvezo s političnim položajem, ki je nastal v narodni skupščini pri .proračunski razpravi.
Dr. Stcjadincvič bi imel v Ameriki tudi rešiti vprašanje Blairovega posojila. Ali je to dr. Stcjadinovdču uspelo, se še ne ve. Država pa potrebuje investicijskega kapitala. Dr. Stojadinovič prvotno ni imel v programu, da bi pred časom odšel iz Amerike. Naša delegacija bi morala posetiti tudi Kanado. S St -k 1 lovičevim odhodom pa je to od-paulo.
Položaj finančnega ministra v vladi se še ni1 prav nič zboljšal, v skupščini pa je pestal še težji, kakor je bil. Ali bo dr. "Stojadinovič po tem, kar se je dogodilo v njegovi odsotnosti, izvajal posledice, se še ne more videti naprej. Da bi pa bilo to edino pravilno, je brez dvoma.
ce javnost vidi, da je list res le v
BREZUSPEŠNA SEJA ŠEFOV PARLAMENTARNIH KLUBOV.
Beograd, 20. februarja. Včeraj so se sestali načelniki parlamentarnih skupin v predsedstvu naredne skupščine, da bi se domenili o tem, kdaj naj v teku današnje skupščinske seje dr. Nin-čič odgovori na vprašanja, ki so mu bila stavljena v zadevi spora zaradi Pele-grinettija. Na konferenci se je predlagalo, da bi se to vprašanje rešilo takoj po prečitanju skupščinskega zapisnika. Nasprotno temu pa določa poslovnik, da je treba takoj po zapisniku preiti na dnevni red in se potem ne sme več razpravljati o stvareh, ki niso na dnevnem redu. V težnji, da bi negotovost v vlaoi trajala še naprej, pa so se samostojni demokrati po svojem zastopniku uprli gornjemu predlogu. Ker je pri takih konferencah potrebna soglasnost zastopnikov vseh parlamentarnih skupin, je ta konferenca ostala brez rezultata, (dede na to je za danes odpadla možnost, da bi dr. Ninčič dal kaka pojasnila.
Navzlie temu pa bo, kakor se zdi, dr. Ninčič porabil kako priliko in bo v teku proračunske razprave o tej stvari go-uoU, ker ima kot minister pravico go-voi rti. Odpadla pa bo pri tem možnost,
"......................  m	i	i	ii	—*
njeni službi, če vidi, da piše res pošteno, potem mora tak list tudi podpirati, ker podpira svojo stvar.
Govori se, da je demokracija v krizi in vse polno vzrokov se navaja za to. Le
o	glavnem vzroku se rado molči in ta je, da je kapital zagospodoval nad tiskom. In zato je diskusija nemogoča, demokracija pa je diskusija.
Zato je znak od kapitala odvisnega lista tudi ta, da se izogne vsaki diskusiji.
Javnost mora biti gospodar tiska, ali pa je brez moči. Kaj hoče slovenska javnost!
da se čuje iudi beseda onih poslancev, ki so staviii dotična vprašanja, tako da bodo ta vprašanja formalno vsaj ostala še odprta in veljavna.
Ce bo dr. Ninčič še danes govoril, bo izjavil, da je njegovo mnenje smatrati kot odgovor na stavljena vprašanja. Zdi se, da bo dr. Ninčič povzel besedo danes in sicer glede na govor Svetozarja Pribičeviča, ki je? posebno omenjal tudi zadevo radi Pelegrinettija in je to vprašanje smatral za jako važno.
Razen tega vprašanja včeraj ni bilo ničesar, za kar bi se mogli politični krogi kaj posebno zanimati.
Govor Pribičeviča.
Beograd, 20. febr. Senzacija včerajšnje seje bi moral biti govor Pribičeviča, toda te senzacije ni bilo. Govoril je sicer'g. Pribičevič efektno, toda niti ena njegova misel ni bila senzacija. Ves njegov govor je bil pravzaprav samo izzivanje Radiča. Ta namera pa Pribičeviču ni uspela, ker mu Radič ni odgovarjal.
Uvodoma je naglašal Pribičevič. da je Radič podoben rimskemu bogu Janušu. Pred narodom "'vori eno, pred skupščino pa drugo. Je to deloma razumljivo, ker je nemcgbče, da bi v 24. urah postal v resnici iz republikanca pristaš vidovdanske ustave, ki je centralistična, ali kakor se jo mileje imenuje unitaristična.
Nato govori Pribičevič obširno o napadih St. Radiča na finančnega in notranjega ministra. Te napade obsoja, ker se take stvari ne smejo razpravljati na javnih zborih.
Preide nato na Pellegrinettijevo afero. Med drugim pravi, da ni treba, da sklene država konkordat z Vatikanom. Konkordat nam bo le v škodo.
Nato govori o naših odnošajih do Bolgarov. Ni res, da bi Milan Obrenovič po-v, očil vojne 7 Bolgari, ker to so bili historični boji. ki so odločili, kdo bo go-Baika: . Po Surd ulici in Bregal-nici je to vprašanje definitivne rešeno. Sporazum je z Bolgari nemogoč.
Ostro obsoja nato Pribičevič imenovanje Plamenca. Črnogorci se morajo vprašati, zakaj se niso vsi borili proti Srbom, ko se pa nagrajajo sedaj veleizdajalci.
Nato preide Pribičevič na sporazum, ki je po njegovem mnenju slab in ki mera doživeti krah. Naj pa radikali ne mislijo, da jim bodo samostojni demokrati tedaj rezerva.
Končno pravi Pribičevič, da nikdar ne bi bila Ljubljana in Zagreb v državi, •> se ne bi narodni sveti izrekli za ujedi-r.jenje. Zato se ne sme govoriti o osvojenih narodih.
Iz ieh vzrokov bo glasoval preti proračunu.
PRED SKLENITVIJO NOVIH TRGO VINSKIH POGODB.
Beograd, 20. februarja. Te dni se bo- ! do pričela v ministrstvu za trgovino in industrijo nova pogajanja med našimi delegati in med delegati Francije in Anglije za sklenitev novih trgovinskih pogodb. Čaka se samo še na material, ki ga je delegacija našega trgovinskega ministrstva poslala delegacijam Francije in Anglije.
ANGLEŠKI PARLAMENT PROTI PODALJŠANJU MANDATA NAD IRAKOM
London, 20. februarja. V spodnji zbornici je prišel na glasovanje predlog, s katerim se je strinjala tudi vlada in ki se tiče ratifikacije pogodbe z Irakom, da se podaljša angleški mandat za nadaljnjih 25 let. Pri glasovanju je bil proti vsakemu pričakovanju predlog odklonjen z 260 proti 116 glasovom.
AMERIKA BO INTERVENIRALA V MEHIKI.
Washington, 20. febr. Ameriške kroge skrlre dogodki v Mehiki, kjer se vrše velika nasilja. Listi ne izključujejo možnosti, da bi Amerika z oboroženo silo intervenirala.
RADIKALI PRIREDE V BOSNI SHODE PROTI SDS.
Beograd, 20. februarja. Potovanje Svetozarja Pribičeviča po Bosni je izzvalo med radikali nekako nervoznost. Zato bodo tudi oni imeli v Bosni ne’ oliko zborovanj, s katerimi hočejo obrezupe-šiii agitacijo Pribičeviča in drugih politikov njegove stranke. Za 28. marec so zato napovedali večje zborovanje v Gra-čanici v Bosni. Na tem zboru bodo govorili notranji minister Boža Maksimovič, dr. Milan Srskič in državni podtajnik Bogoljub Kujundžič.
MUSSOLINI JE ODLOČEN — PROTI AVSTRIJI.
Rim, 20. februarja. Mussolini je dal italijanskemu poslaniku na Dunaju navodilo. da takoj zahteva od avstrijskega zveznega kancelarja pojasnilo glede nekaterih izjav, ki jih je. dal predvčerajšnjim v parlamentu. Mussolini v prvi vrsti zahteva, da dr. Ramek točno precizira stališče avstrijske vlade glede nedotakljivosti italijanske meje na Bren-nerju.
SEJA POSLANSKEGA KLUBA HSS.
Beograd, 20. febr. Hrvatski seljački klub je na včerajšnji popoldanski seji razpravljal o raznih tekočih vprašanjih. Posamezni poslanci so na seji predna-šali potrebe in pritožbe iz svojih županij in okrajev, zlasti glede davkov in doklad, glede potov in podobno.
Redukcija rudarjev pri Trboveljski premogokopni druž >i
V	'četrtek se je vriila v Ljubljani anketa z ozirom na nameravano redukcijo 'rudarjev pri Trboveljski premogokopni družbi.
Glavni ravnatelj Skubic je na tej anketi sporoči], da namerava Trboveljska vsled •zmanjšanega konzuma premoga reducirati delo za eno tretjino. In sicer bi se to zgodilo na 'ta način, da bi se ena tretjina radarjev odpustila ali pa bi se delo skrajšalo in bi vsak teden druga tretjina rudarjev počivala. Obenem je naznanil, da misli Trboveljska tudi znižati delavske plače.
Proti nameri Trboveljske premogokopne družbe najostrejše protestiramo in pozivamo vso javnost, da kot en mož nastopi v obrambo rudarjev. S tean javnost ne bo izvršila samo svoje socialne dolžnosti, temveč bo branila tudi svoj lasten interes.
Trboveljska premogokopna družba je največji podjetnik Slovenije. Če tako podjetje pričenja zmanjševati obral, potem mora to vplivati na vse naše gospodarstvo. Zato ne bo od redukcije prizadet samo slovenski rudar, temveč ravno tako tudi obrtnik in trgovec.
Trboveljska premogokopna družba pravi, da mora izvršiti redukcijo zato, ker je kon-Btim premoga padel. Tega Trboveljska premogokopna družba še ni dokazala in dvomimo tudi, da bo mogoče to dokazati. Gotovo pa je to, da bi se konzum premoga takoj dvignil, če ne bi bil Trboveljski premog tako oderuško drag. S svojim pretirano dragim premogom je Trboveljska premogokopna dražba bistveno pripomogla h krizi slovenske industrije in zato je "padcu konzumia tudi v prvi vrsti sama kriva.
Njena krivda pa je še na drugem polju. Trboveljska premogokopna družba je aktiv-,no posegla v slovensko strankarsko življenje in z njenim kapitalom se je vodila v Sloveniji politika, ki je bila slovenski industriji v največjo škodo. Če je pri tem zalezel zavod, ki je v rokah Trboveljske premo-gokopne družbe v desetmili jonske deficite, je to 3amo stvar Trboveljske premogokop-ne družbe same.
Protestiramo, pa da bi morala sedaj ta deficit plačevati slovenski rudar in slovenska javnost.
Pa tudi za slučaj, da se je v resnici zmanjšal k on suni premoga, odrekamo Trboveljski premogokopni družbi pravico, da takoj reducira število delavcev. T. P. D. je izkazala lani okoli 50 milijonov čistega dobička, plačala preko 20 milijonov starih dolgov in izvedla obširne investicije, da raznih dotacij upravnim svetnikom, posrednikom in upliv-nim osebam sploh ne omenjamo. Sigurno ne pretiravamo, če rečemo, da je znašal čisti dobiček Trboveljske preko 100 milijonov dinarjev in družba, ki ima tak dobiček, ima dolžnost, da v času gospodarske krize tudi inelkaj stori za javnost.
Zlasti pa je dolžna to storiti Trboveljska. Po neoprostljivi krivdi ljudi, ki se še vedno upajo nastopati v javnosti, je bil slove*«« narod osleparjen pri nacionalizaciji Trboveljske premogokopne družbe. Ker so nekateri gospodje morali zaslužiti pri vsaki delnici T. P. D. par dinarjev, so prišle vse delnice T. P. I). zopet v tuje roke in danes je T. P. D. oisto tuje podjetje, čegar čisti dobiček gre v žep ljudi, ki sploh nikdar Trbovelj še videti niso.
I In da bodo ti ljudje še naprej bogato ži-I veli, nato morajo slovenski rudarji na ulico.
To je pravi vzrok redukcije, vse drugo je ! lanilari in prazna fraza, pa naj bo še tako j garnirana s številkami, j Če pa je že nedopustna redukcija rudarjev, tembolj .nezaslišano je, da si upa 1'. P.
; D. govoriti o znižanju rudarskih plač, ki ; so že sedaj nesramno nizke-
Če se govori o (kakem znižanju pri T. P. t).
’ potem se sme govoriti samo o znižanju cene I trboveljskega premoga. In 'o tem anižanju j je treba pričeti takoj in temeljito govoriti! j Prva dolžnost je, da vlada takoj ustavi delovanje dražbe Uglje v Beogradu in da uvede strogo in brezkompromisno preiskavo o cenah, po katerih je prodajala ta družba državnim železnicam premog. Zakon o pobijanju draginje ne sme veljati samo za uboge obrtnike, temveč tudi za taka velepodjetja, kakor je Trboveljska premogokopna dražba!
V	zvezi s tem mora vlada poskrbeti, da se odpravi vsaka nepotrebna vmesna trgovina s Trboveljskim premogom.
Nadalje je treba, da vlada takoj ukine vse olajšave za prevoz trboveljskega premoga na železnicah in da pripusti konkurenco tujega premoga. Tega pritiska na T. P. D. se vlada mora poslužiti in prepričani smo, da bodo gospodje pri Trboveljski takoj bolj mehki.
Predvsem pa je glavno, da vlada temeljito preišče, kako se je izvršila nacionalizacija Trboveljske. Zlasti pa, da pojasni, kako je mogoče to, da je lastnik Slavenske banke Trboveljska premogokopna družba, ko je vendar Sla venska banka izvedla nacionalizacijo Trboveljske!
Im treba je tudi poiskati zapisnik o delu komisije, ki je pred leti določevala cene trboveljskemu premogu. In preiskati je treba, kako je ta komisija kar čez noč prišla do mnenja, o katerem preje ni hotela ni- ; česar slišati.	j
Vse take in še mnoge drage reči, ki jih bo preiskava itak sama dala, je treba temeljito preiskali in potem šele se sme pri--četi s Trboveljsko razgovor o redukciji dela.
Pri tem pa opozarjamo že sedaj, da vlada ne sme zaslišati samo visokih gospodov, j temveč mora zaslišati tudi rudarje ih ne na zadnje one, ki morajo metati trboveljski pr©- ! m-og v Sayo.
Naglašamo z vsem poudarkom: Namera- ! vana redukcija s strani Trboveljske ni samo j stvar rudarjev, temveč vse javnosti in vsega slovenskega naroda. S svojo namero je izavala Trboveljska ves slovenski narod v boj in sramota za ves narod, če ta boj ne sprejme in ga ne dobojuje do konca.
Še večja sramota pa za slovenske stranke, če bi imela Trboveljska na nje večji vpliv, ko pa vitalni interesi slovenskega naroda.
Tu ne more biti nobenega kompromisa in poštenost ter socialnost strank se mora meriti po njih odločnosti proti Trboveljski,,
Upamo pa, da bodo tudi sloveiiSki ruda rji umeli položaj in da ne bodo dopustili, da bi gotovi kričači izrabljali boj v strankarske namene.
Ne samo proti davkom, temveč tudi proti Trboveljski je treba rpostavili	slovensko
fronto in sicer čim prej!
Iz »Delavsko kmetskega lista".
V	zadnjem »Delavsko kmetskem listu«, ki je glasilo socialističnih levičarjev in ki ima svoj sedež v Delavskem domu na Maxxovem trgu v Ljubljani, čitamo mnogo zanimivih misli tudi o volitvah v Delavsko zbornico,
o	»Delavski politiki«, o Kristanovi politiki in sličnem.
Mislimo, da ustrežemo javnosti, ki hoče biti pravilno informirana o delavskem gibanju, če poročamo tudi o mnenju »Delavsko-kmet-skega list ar. Z ozirom na bahavo pisavo -Delavske politike- pa je to celo nujno po-Irebno.
Volitve v Delavsko zbornico
označuje »Delavsko-kmetski list- kot pasivno bilanco in pravi:
»Za zavedni del delavskega razreda, ki se ni izneveril revolucionarnemu marksizmu, nobene volitve ne bi smele biti samo lovljenje glasov in mandatov, temveč akcija za razširjenje marksističnih načel med najširše plasti delavstva. Glavni volilni odbor ZDSZJ (Svetek, Štukelj) pa je to programatično stran volilnega boja popolnoma zanemaril. Brez programa, kakor klerikalci in demokrat-je, so se vedile volitve tudi s strani vodilnega odbora ZDSZJ. To je velik minus, to je velita škoda in greh, ker ravno v tej volilni kampanji, ko so se indiferentne množice delavstva malo razgibale, bi se moralo proti klerikalcem in demokratom nastopati pred de-lastvom s socialističnim prograrfiom in neopredeljene in zapeljane deluvce pridobiti za
marksizem. Glavni volilni odbor pa je vso svojo delavnost posvetil samo pridobivanju glasov po receptu lovljenja glasov meščanskih strank.
Glavni volilni odbor pa sploh ni imel nobenih načel. Če bi jih imel, ne bi mogel pogajati se za kompromis s klerikalci in demokrati. In ko se je kompromis razbil, je glavni volilni odbor v »Delavcu« objavil, da do sporazuma ni moglo priti, ker so klerikalci in demokrati zahtevali zase preveč mandatov. Kompromis se je razbil na številu mandatov in ne na principielnih nasprot-stvih! Kompromis pa je bil dosežen pri uradniški skupini in sicer tak kompromis, da so socialisti dobili 2, meščanske stranke pa 8 mandatov. Taka breznačelnost je delavce samo demoralizirala. Vsled tega kompromisar-stva so delavske množice dobile utis, da je vseeno ali glasujejo za socialiste ali pa za meščanske stranke, ker med obema ni nobenih načelnih razlik. To so posledice nenačelne volilne kampanje.
Že med volitvami je opozicija združenih delavskih strokovnih organizacij v svojem programu obsodila od komisarjev izdelani volilni red. Potek volitev nas je še bolj utrdil v zahtevi, da je sedanji volilni red treba spremeniti. Sedanji volilni red nima nobene socialistične lastnosti. Volitve niso niti tajne, niti direktne, za nameščence je ustanovljena posebna kurija (skupina), volilni red naravnost napeljuje in omogočuje sleparije. Volilni red omogoča vsak pritisk in teror delodajalcem, tako, da so pri teh volitvah v celih tovarnah glasovali delodajalci za delavce. Volilni red nadalje daje veliko moč v roke tistim, ki volitve vodijo. Ker so te volitve vodili sedaj kristanovci, so z volilnim redom nad vse zadovoljni. Zgodi se pa lahko, da vlada razpusti zbornico in postavi demokrata ali klerikalca za komisarja in v takem slučaju se bo ost obrnila. Volilni red se mora takoj spremeniti tako, da bo odgovarjal socialističnim principom.
Če bi glavni volilni odbor ne vodil pogajanj s klerikalci in demokrati za kompromis in če bi mesto breznačelne volilne kampanje lovljenja glasov vodil principielno, razredno kampanjo, bi bili rezultati mnogo boljši in bi bilanca volitev ne bila tako pasivna. Dobili smo sicer v primeru z drugimi listami največ mandatov, a v glavnem v pridobivanju delavskih mas za socialistične ideje je bilanca volitev popolnoma pasivna.«
Da ni to stališče : Delavsko-kmetskega lista brez podlage, se vidi iz tega, da se pričenja redukcija pri Trboveljski po »sijajni« zmagi pri volitvah v Delavsko zbornico. Tirade »Delavske politike« so torej padle v vodo.
Zanimivo je tudi poročilo o shodu v Trbovljah.
»Med drugim piše »Kmetsko-delavski list ^
»Ko je za Štukljem nastopil s. Gustinčič in poudaril, da nima proletariat nobenega vzroka, da bi bil posebno ponosen na te volitve v Delavsko zbornico, ker da je šlo tu
i-.tv to,	pokaže kdo. z.na bolj slepa-
riti, socialisti ali buržuazija, in da je treba
najprej počakati, kaj bo ta zbornica delala.«
Upamo, da bo sedaj »Delavska politika nehala pisariti, da so vesti o sleparijah pri volitvah v Delavsko zbornico izmišljene. Pripominjamo samo, da so bili na zmagoviti listi izvoljeni tudi pristaši »Kmetsko-delavskega listal, samo da ti niso imeli nobenega posla z volilnimi manipulacijami.
Pripomniti je tudi treba, da so bile na shodu odklonjene resolucije, ki so jih predlagali ljudje okoli »Delavske politike« in da so bile z ogromno večino sprejete resolucije inž. Gustinčiča.
Ni torej res, da bi »Delavska politika« imela za seboj večino socialističnega, oz. komunističnega delavstva.
O	tem tudi priča sledeča notica:	*
»Kristanova koruza. Del Politika: -Zmernejši elementi so dali skupnemu pokretu organizacijsko izkušenost, leto opredeljene mase pn borbenost in odločnost. Obe ti dve sestavni sili pa sta skupno delali, ker sta idejno soglašali. To so samo pobožne želje, bankir Kristan! Levo opredeljen proletariat z vami ne bo nikoli idejno soglašal, ker vaš reformizem in oportunizem je za revolucionarne marksiste nesprejemljiv. Idejno z vami lahko soglaša Štukelj, nikoli pa ne zavedno delavstvo.«
Vse to navajamo, da malo reduciramo bahavost »Delavske politike in da vidijo čita-telji, kako sodijo o tem listu delavci, ki so vsaj tako razredno zavedni, ko pristaši »Delavske politike:.
    II lil HBkiui	wreaaitt* ■
Politične
= Inl&mnost! Današnje »Jutro piše, da so sedaj intrige proti češko-jugoslovenski vzajemnosti na dnevnem redu. Širijo, da jih ljudje, ki hočejo zrahljati zvezo med obema narodoma. Lani da so bili taki napadi italijansko maslo, letos pa da pripravlja dunajska gospoda nekaj sličnega. To opozorilo,« pravi današnje »Jutro«, >sino napisali, ker se v zadnjem času pojavljajo tudi v nekem ljubljanskem listu ogorčeni članki proti Čehom, o katerih vemo, da so pisani na Dunaju.« — Gospodom pri »Jutru« bodi povedano, da mi take iufamnosti ne bomo vtaknili mirno v žep. če je gospodje ne bodo takoj sami preklicali in obžalovali, si bomo pa drugje poiskali zadoščenje. In to prav gotovo!
= »Times« o Radiču. Sinočnji Slov. Narod« poroča, da je objavil veliki londonski list »Times, kar tri člinke o Radiču, kateremu očita avtor zmedenost in neresnost. Narod« je to notico spustil v svet z očividnim namenom, da okrepi svojo lastno tezo o Radičevi zmedenosti pred slovensko javnostjo še z angleškim spričevalom, ker je prepričan, da slovenska javnost jako malo ve o tem, kako se spravljajo vesti o zmedenosti kake osebe v tuje liste. Navadno se namreč zgodi, da pride dopisnik tujega lista v to ali ono deželo z nalogom, da prouči trenotni politični ali gospodarslii položaj dežele. Kot tujec, ki ne pozna razmer, se obnne dopisnik v prvi vrsti do uradnih oseb s prošnjo za informacije, ki jih navadno tudi dobi. Merodajni vladni krogi seveda ne dajejo tujiin .dopisnikom informacij v smislu opozicije, ampak v vladnem smislu, in zato je z ozirom na prikrivano, pa vendar vsi naši javnosti očitno nasprotstvo med radikali in radičevci popolnoma razumljivo, da so radikali v vnanjem ministrstvu in v vladnem predsedništvu opisali Radiča kot zmedenca in neresnega človeka. Če ,ie temu tako, so radikali dali i sebi jako slabo izpričevalo, ker kljub zmedenosti Radiča še vedno trpe kot ministra. Mogoče je iskal dopisnik »Times« svoje informacije tudi pri radičevcih in od njih samih doznal, kaj nameravajo s svojo seljaško demokracijo*-. Radičeva koncepcija »seljaške demokracije«, ki se že jako nevarno dotika velikega ruskega morja, pa konservativnemu angleškemu organu gotovo ne more biti všeč, ker je dandanes glavna briga in skrb angleške diplomacije ta, da vsako možnost ožjih stikov med evropskimi državami in Rusijo prepreči. Kdor pa angleškim političnim ciljem nasprotuje, lega zna angleško časopisje z vso svojo rafiniranostjo in pretkanostjo pošteno očrniti pred svetom. O tretji možnosti, da so napadi v »Times« naravnost, naročeni in i>lacani. k ozirom jxa dostojnost lista, ka-kor je : Times ’ niti ne govorimo. Na~vsnk nn-' čin pa je jasno, da napadi v »Times«. Radiču pri nas doma ne bodo prav nič škodovali, škodovati pa utegnejo ugledu države, kjer ministrujejo »zmedeni in neresni« ministri.
— Avstrijski socialni demokrati za povečanje vojske. Te dni je prišla k avstrijskemu zveznemu kancelarju dr. Rameku deputaeija »VVehrbunda«, obstoječa iz oficirjev, podoficirjev in vojakov ter zahtevala, da se izpopolni stalež zvezne vojske na v mirovni pogodbi predvideni maksimum. >Wehrbund« pripada socialno demokratični stranki. Avstrijski socialni demokrati so torej za povečanje vojske. Sicer so pa tudi za časa svetovne vojne glasovali za vse vojaške kredite. To ugotavljamo za slučaj, če se bodo vrgli ob priliki naši socialni demokrati v pretirano pacifistično pozo.
— Tudi Toloki sokriv. Doza zu cigarete ga jc izdala. — Na zahtevo francoskih uradnikov je izvedla policija preiskavo v stanovanju majorja G6ro-ja, ki je bil tehnični vodja falzifikacije. V stanovanju so našli cigaretno dozo, v kateri je bilo vgravirano: Neprenosljivemu umetniku GSrO-jn — v odkritosrčnem prijateljstvu grof Paul Teleki.
—	O tem pa ni smel pisati noben list in budampe&tansk-j javnost je izvedela za dalja LSko dozo šele iz dunajskih listov.
DR. AVGUST ŽIGON: FRANCE PREŠEREN,
poet in umetnik. — Kot komentar k iataji iz leta 1847. — V Celovcu 1914. Tiskala in založila Tiskarna Družbe sv. Mohorja. (Na ovitku: Slovstvene knjižnice 1. zvezek. —
V	Celovcu in v Prevaljah 1925.)
Vendar enkrat! Izšlo je delo, o katerem se je toliko govorilo in šepetalo, toliko prerekalo in oporekalo. Sedaj, ko lezi to delo vsaj v glavnem in po svoji vodilni nvisti zaključeno pred nami, lahko brez oklevanja pribijemo, da je bila večina mnenj kot ]ne-ludij k tej knjigi, preuranjenih in zato zgrešenih.	■
Seveda je bilo iadanje tega dela izvršeno jia povsem neobičajen način: najprvo izide
1. 192*2 11. zvezek pod naslovom »Komentar , sedaj, v tretjem letu potem pa šele glavno delo, ki tvori ključ h komentarju. Naravno, da ni vedel s prvo iaišlLm zvezkom nikdo, ne kod, ne kam. Ker je la komentar tako močno integralen in v organski zvezi stoj«, s prvim zvestkom tega dela; je v resnici prvi aveaek pravi komentar komentarja. To dejstvo je mnogo pripomoglo do nesporaz-unvljenja. Zato bi bilo potrebno, da založništvo javnosti pojasni, zakaj tako in zakaj ni ravnalo ravno narobe. Toda k stvari.
Žigon deli svojo tvarino pod skupnim naslovom: »Krame Prešeren in Čapova akademija’ —■ ua tri oddelke: 1. Stiki z literarno davnino domačo tja do akademije; '2. UmetniSko stališče akademije Čopove; !!. Prešernove poezije: spev o akademiji Čopovi. Pripombe k tej tvarini zavzemajo tfko-ro tretjino knjige. Kot dodatek k tretji razpravi dodaja še poglavje: Vnanji dogodki
Prešernovega življenja. V prvem delu razprave podaja Žigon genezo Čopove akademije ter takratne literarne publikacije: Prve Kranjske čebelice«.
V	dragem delu svoje razprave nam opi- ! nuje osebnost Čopa—Lejla, obširnost njet-gove iiaobrazbe, njegovo usmerjenost predvsem v antiko ter obenem s takratno mo- ! derno-nemško romantiko. Takoj na to pa j preide v posebnost postulata literarne romantike in postavlja prvi temeljni steber vsega njenega udejstvovanja s tezo: da izhaja pesem — umetnina — organizem — iz kaosu. Kaj je kaos? Pustimo govoriti avtorja samega:
»;N,i prišla romantika, ali recimo rajši: ni ustvaritelj njenih teoremov, radikalni mislec Friedrich Sohlegel, dospel kar sam iz sebe, anvpak šele po dolgi poti preko takratne sodobne Filozofije in njene smeri do te mak-sime, ki znači kal in temelj, pričetek vse moderne«. Filozofija je dala in ustvarila smer, obrnila pogled — in misel naznotraj v lastno, subjektivno notranjost človeštva, ter tako romantiki ustvarila tla m njeno estetiko, za teorijo literarne -moderne
Za vesoljstvom, za stvarstvom živi in deluje neka organska Prašila — kot »središče« vsega. Odkod in kak njen izvor, — nedostopna skrivnost.«
»Ta Velesila, sama na sebi netelesna, abstraktna, — teži in hrepeni z dosledno voljo po izoblikovanju same sebe v konkretni tvarini, po vteleabi svoje abstraktnosti v vidljivi’ s obliki . To hrepenenje, ta vedna nemirno težnja breztelesne Prašile po konkretni manifestaciji, težnja, k'i poraja organ-
sko iz sebe v vedno novih in novih porodih vedno nove in nove .stvorbe in tvorbe, nove in nove organske vtelesbe, na vse le mogoče načine v vseh kakorkoliže danili tvarinah, to je njeno bistvo, njen posebni znak.
»In dali so romantiki tej breztelesnosti, tej abstraktnosti, ki se še ni ustvarila v konkretni tvorbi svoje ime: iz antike prevzeto ime »kaos«, »abstraktna neizoblikovanost«.«
To je tedaj Žigonova razlaga pojma: kaos. Ne moremo se ubranili utiša, da je to besedilo težko in mukotrpno izraženo. Dojmi se nam tako nefka-kn, kakor bi videli kovača, vsega v znoju, oblikujočega kos železne rude. Vendar se moramo zavedati, da je predmet, o katerem govori tu Žigon, po svojem bistvu neizrazljiv. Človeštvo se od pamti-ve-kov trudi, da bi ta pojem izrazilo v besedi, toda aaman. Eno je gotovo: ta sila, ker je živa, resnična, pričujoča v vsakem trenutku in pronicujoča ves svet in vso njegovo 'materijo — je mogla najti svoj izraz le v religiji in v pristni poeziji. Ker pn nikdar ne moremo ne z besedami, ne z glasbo in ne s kakršnimikoli materijaiom i7.raK.iti nje bistva, je jasno, da se tu Žigon zaman trudi, da bi ta pojem opredelil iij ga zajel bodisi z analitično, bodisi s sintetično besedo.
Toda preidimo k naslednjemu glavnemu pojnvu Žigonovega dela, k označbi: »kus-mos«.
Žigon pravi:
»In rekli so: Vesoljstvo (»univerzujm),
—	to je največja Oblika, največja vtelesba »(kaosa«.
»Vesoljstvo, to je najveoji organizem, eno samo organsko telo — iz kaosa, organsko
iz njegove abstraktnosti izoblikovana vtelesba njegova: njegov »kosmos«.«
■»Vesoljstvo je »kaosu« — njegov »kos-m-os«: a tel ra kina neizoblikovanost »kaos’, kosmos pa organska, po ideji izoblikovana tvarinska Oblika njegova, ena sama enotna celota, organizem. In tej Obliki svoji je poslej »'kaos živo središče-, organizem njegov organski »centram«: »centralni kaos' vesoljstva. Njegovo »jedro«!«
»Tako — človek. »Duh njegov pa, subjektivna abstraktnost njegova, je človeku — organizem njegov -kaost. — In ta »kaos v človeku je kakor zrcalo; kakor to ima dve strani: svojo jasno sprednjo, v globini za njo pa svojo obratno »slepo«, »nočno« stran. Prva proti vnanjemu, tvarinskennu stvarstvu, proti objektivnosti« obrnjena pol, ki so v njej zrcali vnanji tvarinski svet; drug«
-	- pa je Ija navznoter, v »subjektivne« bine. tja k Viru,-h -kaosu« — središču^. solijKtVH obrnjena pol, »vet zase, svft j^vet tenj in sanj . Prva je »zavest. , dru«' j <|u_ vsega zaza ves! nega dogajanja v čl«vt ši. Svoj svet: »Das Unbevvusste-'J*	..
Po tej opredelbi pojma »ko*1*1^1 avtor k izoblikovanju vnanje«« » ;	.	'	.
tiki k njega idealiziranju, '>o l'nl . n umetnine- S tem si je P*"nv 1 tret*' Z*6'
ber zgradbe o umetniškem ustvarjanju, o nieni zakonitosti, 0
>ldeja grške umetniške lepote, urf *;1 ideja, ki so jej v antiki dali ime »Nt™££;
Nič manj ko naravnost — umetniške prukse grške: -Operi« t«*«*'
Tu je žigon v svojem elementu. Dočim imamo pri čtivu prvih dveh poglavij t. J. o | kaosu in kosmosu občutek, da hodimo po
Štev. 40.
NARODNI DNEVNIK, 20. februarja 1926.
Stran 3.
V lastni zadevi.
Mi in jugoslovensko- češkoslovaški odnošaji.
Raivnatelj denarnega zavoda, ki je bil v prvi vrsti vsled našega nastopa obvarovali pred katastrofalno fuzijo, nam je na odprti karta poslal sledeče obvestilo:
»Z ozirom na članek »Polemika o stikih med Cehi in Jugoslovani« v Vašem cenjenem listu z dne 17. t. m. preklicujem svojo naročnino ter Vam poročam, dii na Vaš list ne reflektiram več.
Sledi podpis.
Gospod ravnatelj ima na vsak način pravico, da si svobodno izbere list, na katerega se naroči. In zato tudi ne smatramo za potrebno, da povemo ime tega gospoda. Tudi ne bi tega ozkogrudnega protesta niti omenili, da nima vsa stvar malo globljega pomena.
V	čem je torej stvar?
Praški »Narodny Listy'- so objavili uvodnik, v katerem otlločno odobravajo da se vprašanje narodnih manjšin v Italiji ne sme obravnavati pred Zvezo narodov.
Hoteli bi poznati Ceha, ki živi med nami *n ki ne bi vedel, da mora teko stališče zaboleti vsakega Slovenca v dno srca.
Se danes se postavlja fašistovski posl.nec ('hinta, da je bil on tisti, ki je požgal Narodni dom v Trstu in ki je tudi zato svoje
•	dejanje postal podpredsednik italijanskega Parlamenta, »Narodni Listy pa ploskajo Mussolinije in fašizmu!
In »Narodni Listv niso noben obskuren list, temveč glasilo one Krama reve stranke, ki se najbolj glasno postavlja kot zaščitni«! slovanske misli! In ta list gre z Mussolinijem Proti nam!
Ce gre tak list, ki ima skoraj na vsaki strani besedo o slovanstvu, z Mussolinijem, ali se naj čudimo, če tudi drugi listi ne nastopajo v naš prilog.
lin naj mi na to molčimo! Ali naj rečemo, da je stališče »Narodnih Listov, pravo?
Primorsko vprašanje ni za nas nobeno ■poredno vprašanje, temveč je naše živinsko vprašanje. Nikjer se nas ne more zadeti bolj hudo, ko v tem vprašanju! In ravno tu so nas zadeli Narodi Listy<,
v Jakem trenutku pač mi čudno, če se vpraša naš narod, kaj koristi vsa slovanska vzajemnost, če pa v najvažnejšem vprašanju vidimo, kako slovanski listi gredo proti ftajn z našim največjim nasprotnikom.
Samo pošteno in v korist slovanske mi-je, če v tekem trenutku odkrito in pošteno povemo, da mora v takih okoliščinah slovanska misel med nami zamreti.
. Kdor je pravi Slovan, mora to naše stališče tudi razumeti. In ne samo to! Njegova dolžnost je, da tudi s svoje strani stori vse, *er je v njegovi moči, da se tak greh proti slovanstvu, kakor so ga zagrešili »Narodni Usty4, ne ponovi več. Zato rečemo z vsem poudarkom:
Ni bil dober Ceh tisti, ki je bil vsled na-'e£a protesta užaljen in aam vrnil list, temveč dober Čeh je bil tisti, ki je pisal redakciji »Narodnih Listov«, kak greh da so zagrešili.
Ce bi Čehi, ki med nami žive, vedno tako delali, bi tudi kmalu bilo konec tožb o ohlajanju bratskih stikov med Celii dn Jugoslo-
vani in naši stiki bi postali zopet tako iskreni ko nekdaj.
In Čehi, ki žive med sv-mi, bi smeli to storiti z vso pravico, ker so se mogli prepričati, da slovenski narod ni nosil slovanske misli samo na jeziku, temveč globoko v srcu. Zlasti so se j>a mogli prepričati o res slovanskem čustvovanju slovenskih časopisov. Koliko člankov, koliko notic je bilo objavljenih v slovenskih listih v korist češkoslovaškemu narrdu. Vsako vprašanje, ki je zadevalo češkoslovaške interese, se je v slovenskih listih obravnavalo le s češkoslovaškega stališča.
Kličemo za pričo vse Čehe, ki žive med nami, da ’>ovedo, kdaj je katerikoli slovenski list nastopil v spornem vprašanju med Cehi in Nemci — za Nemce! Takega slučaja ni bilo, članek »Narodnih Listov« pa spada v to poglavje.
Ponižali bi se, če bi posebej omenjali iudi delo »Narodnega dnevnika« v korist slovanske misli. In namenjeni smo ostati svojemu slovanskemu stališču zvesti, pa čeprav moramo ravno sedaj konstatirati, da se' naše dobre volje noče videti!
Zlasti pa moramo zavračati zakulisno govorjenje, pravilneje, klevetanje, ko da izvira naš odgovor »Narodnim listom« iz kake animoznoSti proti češkoslovaškemu narodu. Pisec naših člankov o česko-jugoslovenskih stikih je več ko enkrat dokazal, da zna za slovansko vzajemnost ne samo govoriti, temveč tudi delati in sicer mnogo delati. Zato smatramo tako govorjenje samo kot kleveto.
Bodi pripomnjeno še sledeče: Naši članki so bili odgovor »Narodnim listom«. Kdor kaj drugega konstatira, ta po našem pojasnilu vedoina laže.
In naš odgovor je veljal samo »Narodnim listom« in češkemu tisku, ki pozablja, da se na dolžnosti slovanske vzajemnosti nikdar ne sme pozabiti. Tudi kadar gre za Mussolinija. Nikakor pa ne identificiramo češkega naroda z »Narodnimi Listy«, kakor tudi ne pozabljamo, da so živeli meu nami Čehi, katerim moramo biti visoko hvaležni za njih narodno delo, da pa so tudi meti nami živeli Čehi, ki niso bili vedno na višku svoje slovanske dolžnosti. V katero skupino pa je treba uvrstiti posameznike, ni naša stvar, ker to je odvisno od njih samih in njihovega dela.
Nastopili smo, ker je to zahteval slovenski narodni interes. Ce bo naš nastop našel odmev in preprečil slične članke, kakor je bil članek »Narodnih listov«, potem bo s tem dokazano, da je bil naš nastop tudi v interesu slovanske misli.
Če pa se bo nas nalašč hotelo napačno razumeti ali če se bodo slični članki ponovili, potem pa bomo boj nadaljevali, pa ma-gari, da imamo dobiti še več enakih ljubeznivih obvestil, kakoršno je bilo uvodno.
In prepričani smo, da bo slovenski narod na našli strani, ker nastopamo le v njego-govem interesu. Ne od nas, pač od bratov Cehov je odvisno, če se bodo češko-jugoslo-vanski stiki poglobili ali pa še naprej ohla-jevali. Samo v tem znaku bi moral izzveneti češki odgovor in potem bomo tudi mi rešeni neprijetne dolžnosti, da protestiramo proti pisavi Šeškega lista.
Razdor v angleški liberalni stranki.
f)red vojno sta si steli v Angliji nasproti *a*Uo dve veliki stranki, konservativna in liberalna stranka. Obe stranki sta se ločili naj-i Po svojih stališčih glede trgovine. Kon-rtnVaviJci so nagovarjali politiko zaščitnih ca-bodno lrgt^0Btranka pa ie zast°Pala sv°-
slj!lišče^do^wJ>a obe stnullci tudi »jihovo servativci so	80ciaJnih	vprašanj.	Kou-
se delavstvo in li6radi gledali prebujajoče ske zahteve trdovraL ° uP™vtfene delav-stranka je imela zT^B,Tlkah- vLlberabia več smisla in je zlasu t^, 6 P}'ltozbe n!n0«° Georgea uzakonila jak^al«w£m L1“y< v prid delavstvu.	ualekosežne	zakone
Težke gospodarske posledic« avetovne voj.
ne pa tudi na angleško delavstvo niso ostale brez vpliva. Angleški delavci, ki tvorijo večino angleškega prebivalstva, so zabredli po vojni zlasti vsled vedno razstoče brezposelnosti v občutno gospodarsko krizo, ki je ustvarila jako ugodna tla za širjenje raznih socialističnih strank, ki so se kasneje združile
v	znano Labour-party. Poostreno gospodarsko nasprotstvo med posedujočimi sloji in delavstvom je med obema lmsprotjinia omahujočo liberalno stranko vrglo na tla in vlado je prevzela za nekaj mesecev delavska stranka pod predsedstvom Macdonaldovim.
Kratkotrajni delavski vladi so sledile nove volitve, pri katerih je doživela premalo odločna liberalna stranka nov udarec z desne strani. Strali, ki ga je povzročilo ponare-
jeno »Zinovjevo' pismo med angleškim prebivalstvom, je prinesel konservativcem odločilno zmago.
Liberalni stranki ni preostalo drugega, kakor da se ozre za bodočnost po novih geslih ali pa da likvidira. Stranka, zlasti ono krilo, ki ga vodi Lloyd George, se je odločilo za energičen boj proti konservativcem pod geslom agrarne reforme.
Lloyd George je že pred vojno jako energično nastopal proti angleškim veleposestnikom, zlasti proti lastnikom obširnih zemljišč v angleških velemestih, ki prejemajo od lastnikov hiš, ki stoje na veleposestniški zemlji, milijonske dohodke. Boj za zemljo pa se je znatno poostril po vojni, ki je dokazala, v kako veliki nevarnosti se nahaja angleško prebivalstvo, če se dovoz živeža iz kolonij v Anglijo zapre, kar dandanes kljub ogromni pomorski moči Anglije ni izključeno. Na to nevarnost je začel opozarjati Lloyd George in pričel znova energičen boj proti latifundi-stom, z zahtevo, da se veleposestniška zemlja razdeli in na njej naseli toliko malih kmetov, da bo vsa Anglija zadostno preskrbljena z živežem tudi za slučaj obleganja.
Veleposestniki v Angliji pa ne pripadajo vsi konservativni stranki, ampak tudi liberalna stranka jih ima lepo število in razumljivo je, da ti že iz egoističnih razlogov ne morejo odobravati najnovejše politike Lloyda Georgea, ker jim gre za njihov življenjski obstoj. Zato razni veljaki že izstopajo iz liberalne stranke, kakor znani finančnik Mond in indijski podkralj lord Reading. Jako verjetno je, da se bo te proces nadaljeval in da se bo veleposestniško krilo liberalne stranice /družilo s konservativci, ostanek pa bo delavski stranki tako blizu, da bo spojitev ostankov liberalne stranke z delavsko stranko le še vj>rašanje časa.
Razkroj angleške liberalne stranke bo pa imel velik pomen za vso svetovno politiko. Če dobe pri prihodnjih volitvah v Angliji večino združeni liberalci in delavci, smemo z gotovostjo računati tudi na izpremembo današnje konservativne angleške politike na-pram Rusiji.
Taka izprememba pa ne more ostati brez posledic na celokupno politiko evropskih držav.
Sveta vojna v Turkestanu.
Iz Indije se poroča, da je v vsem Turke-sUuiu izbruhnila sveta vojna proti sovjetom. Šudagar Kan, potomec -stare kraljevske rodbine vodi obupno vojno proti sovjetom. Pod njegovim vodstvom se je vse protisovjetsko gibanje razširilo na ves Turkestan. Glavno ognjišče sedanje svete vojne proti sovjetom je gorata pokrajina od Sidarje na afganski meji pa tja do kitajskega Turkestami.
Ozemlje ob Sirdarji je bilo zasedeno od boljše vi kov leta 1918 in .ustanovljen tam sovjet, šedagar, od vsega prebivalstva zelo ljubljen, je tedaj pobegnil v Tucčijo, kjer mu je silno pomagal verski glavar Turke-stana Mufti Šarif Hodža. Ta je bil od bolj-ševikov obsojen na smrt, na splošno zahtevo prebivalstva pa pozneje pomiloščen in je užival nato še večji ugled pri vseh svojih rojakih.
Šarif je postal duševni oče vsega protisovjetskega gibanja, Šudagar Kan pa vojaški poveljnik upornih Turkestancev. Šudagar Kan se je izkazal kot odličen vojaški organizator in leta 1924 je vdrl z neštevilno vojsko na sovjetsko ozemlje in postavil novo vlado s Šarifom na čelu. Sovjeti so nato poslali pod poveljstvom znanega generala Budenija sil-
ZADRUŽNLŠTVO.
Predavanje delavske akademije.
V	četrtek 18. t. m. je predaval v Mestnem domu g. R. Golouh o zadružništvu. Prvi idejni utemeljitelji delavske zadružne misli so bili utopistični soeijalisti. Na Francoskem je utopist Fourrier izdelal teorijo zadružništva, ki se v marsikaterem oziru ujema celo z modernimi zadružnimi načeli. On sam je pričakoval le bogatega mecena, ki naj bi dal njegovi zadrugi na razpolago potrebni kapital. No, tega ni bilo, pač pa so napravili Fourrie-rovi učenci nekaj eksperimentov z zadružništvom, ki se pa niso posrečili.
Rihard Owen je kot praktičen Anglež ustanovil zadrugo, ne samo v teoriji, nego tudi v praksi. Sam dovolj bogat, je napravil iz lastne tovarne produkcijsko zadružno naselbino, lci so jo upravljali delavci sami. Ves dobiček so si tudi sami med seboj razdelili. Ta lepi poizkus se je za nekaj časa obnesel, pozneje pa je propadel radi ostre konkurence strogo kapitalističnih podjetij in radi nesoglasij med ’ delavstvom samim. Kapitalistične tovarne so namreč takrat izkoriščale delavsko silo na nesramen način, česar Ovvnova zadruga ni mogla in tudi ni hotela. Rezultat Ovnovih po-izknsov pa je bilo spoznanje, da ne more socijalistična družba živeti sredi kapitalistične. Tudi drugi utopisti so poizkušali uresničiti Ownove ideje, na primer Italijan Hossi. Vsi ti poizkusi pa so ali propadli, ali pa se pretvorili v kapitalistična podjetja, j Na podlagi Ovnovih idej je pozneje nekaj [ angleških tkalcev spoznalo, da morejo zadru-! ge eksistirati le, ako se sredi kapitalističnega ] sveta držijo tudi kapitalističnih gospodarskih principov, socijalizem bodi njih končni cilj. 1'stanovili so prvi konzum in to je začetek
lotimih in zamotanih lahirintih, katerim ™ izhoda, nam pripoveduje v odstavku ' ol '"ost marsikaj lepega. Ze radi tega dela ge izplačil čitati delo.
v V svoji tretji razpravi objasnjuje in določi6 fcigon točnejše vsebino teh treh temelj-Kirnov kaos, kosnvos, nomos, primerile vse Prešernovo delo s svojim sistemom 0nia®tike u, klasike.
mJe ,1ri osnovne pojme: kaos, kosmos, no-tn? W prevzela nemška romantika az an-}. e ln brate Fr in W. Schlegel sta zjpd> •v	podlagi	sistem,	ki	rta	ga	objavila
aprMk P^Mkacijah: Fr. Hchlege . Oe-n£uuV'ber di« Poesie, W. Schlegel. I)ra-"Athena ^orlesungen, zlasti pa v rev j
ko	0 kaleri j« Pr‘ nas sko.r° t0r'
terannimn’n ikor Rlav’ ki 80 bavl,° Zt
no in v !n umetniškimi problemi, se splošnega n«,? nem smatra za antipoda antič-klasiico Vp*nst'Vf), ki je »tvorilo takosavano stari i,ew Padejo v jvoštev v iprvi vrsti »i- V Nej?,Vn njihovi dediči: stari Rirnlja-Sohiller, smaLFu so ruJJli	zlasti
mentalnost u!*11 označevali kot senti-<lalje. Pod’ nfen le oWutie- aii so š(“ terarne proizv^i?,!}1®1 80 Plavili vse lino, temveč tudi «^ 80, bUi ^ *? oblikov' zoreli, fraprnentarifai B^e	“fln'
v svojih tendencah i^'1	nl^°, 80 v
simbolični ali mistifinvf1^ n6J8^’
T, ?	™	®-i
tožb nrv%t^ ? i b bl»dih ali krvavih ob-
koeDiIin.ii vsa <blT’lemu iivlj«nju izhajajoče ■ogoigkanj* - vse lo	po	mnwnj^	^
nih kritikov in literarnih ocenjevalcev — v kraljestvo romantike.
Ta trditev pa je resnična le deloma, ker ne obsega celotnega pojma romantike. Ta pojem je namreč tako obširen, da ga ni mogoče zaobseči le iz stališču -splošnega pojmovanja umetnosti, temveč le skupno « filozofskim in religijoaniin kompleksom. Ker bistveni element romantike ni no zunanja ne notranja enotnost, temveč notranja in zuuanja polarnost in ii te izvirajoča notra-
i, ra.8*> pristnost in neposrednost živega
*	v jenja, vznikajočega neposredno i/. nature
ne more bdti romantika napram klasiki
i^n14i v?uvrSen“ 'n zaključena. Iz tega tvo romantike ni in ne more biti brezčasna prostornost, stoječa izven ži-
vega -iv jenja, temveS večna časovnost, ki
nuna jie začetka, ne 'konca. Kri romantike je veona ritni tena razgibanost in neja snost,
7, vertikalno smerjo, izvirajočo iz neprodor-
nih 'teinin zave nature, dočim je klasika vo-
doravno sc r nateza joc.i in v.se 'nivelujoči
trum kot dominantna, stoječa kot zakonitost nad eruptivno naturo. Njen dom je višnjevi nebesni svod jasnosti, zadovoljstva in miru. 1’osledica tega je, da zavzema romantiki in izpolnjuje v našem življenju, v vweh njegovih panogah in odtenkih največje dimenzije, dočim je prava klasika v našem
življenju in njegovih tvorbah - "rfno, redka prikazen. To Kito, Ker m pristne klasike brez predidoče romantike in da klasika ni nikdar apriorni pojav, temveč vedno in vsikdar le poslediea, rezullanla izbojevane-
ga boja na polju romantike.
Zaslugu Žigona je, da se je razen dr. i un-
tarja prvi med nami specijelno bavil s PT°-
| blemoni romantike Ln ga nam tudi podal j v iiskajii besedi in sicer kljub temu, čeravno je njegovo delo pravzaprav le tolmačenje nemške romantike, zlasti sistema bratov 1 Schleglov. Toda romantika je ]>o svoji osno-
vi	tako stara zadeva, da spada v davne čase, v katerih je človek 'pričel ogledovati samega sebe 'in premišljevati o življenju. Ta sila nastopa od pradavnim zdaj kol mistična zatopljenost, zdaj !kot lirična pesem, polna hrepenenja, zdaj v obliki močne in bojevite geste, zdaj kot vojna. Stari Heleni so to silo negovali v Dijonizijevem, posebno v Cagre-jevem kultu in v elevzijskih misterijih. Nasprotno pa je polarnost: nomos — A poli, ničnega izvora.
Kljub temu, da Žigon tako vestno komentira antiko in nemško romantiko, preveva vse njegovo delo vendarle neka samoniklost in samorastlost. Od prve do zadnje črke razodeva ta knjiga njegovo neobičajno vdanost do našega velikega pesnika, široko znanje in pa vroča ljubav do rodne zemlje slovenske. Današnji čas navidezno pač ni njiva, v kateri bi uspevalo Zigouovo idejno some, vendar pravim ljudem bo ravno dandanes ta knjiga brevir, <lijetika duše. Glavna sila tega močnega dela, je, da ja9no loči idealizem od materializma, da nam kaže pot navznoter in po tej notranjosti do lastnega materinskega jeaika, do rodne grude, do lastnega rodu in od tega v univerzalnost. Vse te stvari pa so nam v današnjih nevarnih čamh; v katerih nam preti od vseh strani infekcija naše krvi in duha, edina zdrava profileksu.
no vojsko proti Šudagarju in ga prisilili, da se je umaknil v Afganistan.
Tu je Šudagiar znova organiziral svojo vojsko in posrečilo se mu je, da je postavil proti sovjetom štiri precej močne armade. Prva armada je prodrla do perzijske meje v bližino mesta Askarebada. Druga armada, sestavljena večinoma iz Sartov in Kirgizov, je zasedla železniško progo od Kohande v južnovzhodnem Turkestanu pa do Marmon-iiana. Tretja armada, ki jo vodi sam Šugadar, prodira na samo Kohando. Četrta armada pa je rezerva.
Sovjeti so poslali sedaj proti Šudagaru zelo rnočne čete, ki pa le težko napredujejo, ker je vse prebivalstvo proti njim. Šudagar je proglasil sveto vojsko in pričakuje, da ilobi pomoč tudi iz Afganistana in Indije ter od vsega mohamedanskega sveta. Vsi mohamedanski duhovniki tudi oznanjajo v njegovem zmislu sveto vojno in zato se prot i -sovjetsko gibanje še stalno širi.
Turkestanska vstaja je najmočnejša ovira boljševiškemu prodiranju proti Indiji, zato je verjetno, da bodo sovjeti napeli vse sile, da to gibanje zatro. Triumf Anglije bi bil drugače neizogiben.
poznejšega zadružnega gibanja, ki je objelo ves svet. Meščanske stranke so spoznale, da se morejo proti zadrugam boriti le z zadrugami. Klerikalci so na primer pri nas ustvarili močno zadružno gibanje, ki tvori še danes temelj njihove politične moči.
Delavske zadruge predstavljajo danes v Angliji in v Rusiji najmočnejše gospodarske iaktorje. Sovjeti so s pomočjo zadrug restavrirali gospodarstvo Rusije.
Na Angleškem pa se zadruge razvijajo^ v vedno večjem obsegu. Tudi po drugih državah je delavstvo s pomočjo zadrug postalo kolikor toliko gospodarsko samostojno. Ako ne morejo zadruge omejiti vpliva kapitalizma, na delavca kot producente, pa vsaj zmanjšujejo njegov vpliv na delavski konzum, kar je enako važno.
Predavanje g. Golouha je bilo dobro utemeljeno in je delavsko občinstvo z interesom sledilo izvajanjem. Posel je bil sicer povoljen, vendar precej manjši kot običajno.
SKRIVNOST ANGLEŠKEGA IMPERIJA.
V	dunajski »Neue Freie Presse« je objavil Sir Frederick Lugard, eden najvplivnejših angleških kolonijalnih politikov, članek
o	>bistvu angleškega imperija«. On pravi, da druži vse številne narode britanskega imperija ljubezen vseh narodov do svobode in pa sposobnost Angležev, da se znajo hitro uži-veti v duh in mišljenje tujih narodov. Ta mentaliteta je dala kolonijam polagoma najširšo samoupravo, kolikor so jo zahtevali. Angleški sistem dovoljuje tudi kulturno zaostalim narodom, da jih vladajo njihovi poglavarji, in proti vsakomur, da se razvija po svoji volji, brez uniformiranja. Zato je veli-kobritansiki imperij danes družba svobodnih narodov, ki so se združili, da ohranijo svojo svobodo. Velika Britanija uči svoje narode svobodo ljubiti in ponižnost in hlapčevstvo zaničevati.
Naša država še ni zveaa svobodnih narodov. V Beogradu sicer radi govore o angleškem parlamentarizmu in o angleških ustanovah, uspeh pa je «edo skromen. Zakaj?
Ko je enkrat še pred vojno neki poslanec, kazal aia Anglijo kiot na vzor svobode in zahteval, naj posnema tudi predsednik srbske vlade Gladstona, mu je gospod predsednik odgovoril: »Kakvi ste vi Englezi, takav sam ja Gladsrtonete
CE BI POMISLILI...
»Kričava Politika« ima stalno rubriko ->Pravijo<, v kateri s trudom dokazuje, kaiko ji manjka duhovitosti. Tako piše v zadnji številki, kako da se govori, da je Jugoslavija proti socialistom, če pa pride tuj socialist v Jugoslavijo, je sprejet z največjimi častmi. In enako se meščanski listi ne obotavljajo, da prinašajo v podlistku romane socialističnega pisatelja Jacka Londona.
Če bi gospodje malo pomislili, hi morali iz tega konstatirati, da Jugoslavija vendar ni tako protisocialistična, kakor se govori, In konstatirati bi morali dalje, da tudi »meščanske«; stranke Slovenije niso tako protisocialistične, kakor piše n. pr. »Delavska politika«, ker se nikakor ne boje seznanjati svojih bralcev s socialističnimi romani.
Če bi gospodje malo pomislili, bi vee to konstatirali. Toda oni ne pomislijo in zato piše »Kričava Politika« o meščanskih vampirjih lin sličnem, dočim je stvar čisto druga. Ampak, kako bi drugač« hujskali?
Dnevne vesti.
IZ SKUPŠČINE.
Ko je odgovarjal Radič dr. Trumbiču, je prišlo opetovano do velikanskih kravalov. Predsednik je v tertje kaznoval dr. Trum-biča s pismenim ukorom, nato pa so zabeležili stenografi:
»V skrajni besnosti kriči dr. Zanič Ra-diču:
Špekulant!
Tepec!
Lažnivec!
Hul ja!
Švindler!
Šarlatan!
Lopov!
In razburjali so se celo mirni davidovi-čevci ...«
In v tem duhu se je nadaljevala seja tako dolgo, da jo je moral predsednik prekiniti. Komentar naj si narede volilci!
— Zakon o univerzah. Načrt zakona o univerzah je izdelan ter se predloži te dni ministrskemu svetu.
— V finančnem ministrstvu se pripravlja večji ukaz o napredovanju in premeščen jih uradnikov resora.
— Ministrstvo socialne politike vzame te dni v pretres vse vloge poedinih gospodarskih organizacij, nanašajoče se na novi zakonski načrt o pobijanju draginje.
— Državne skušnje za gozdno varstvo itd. Velika župana ljubljanske in mariborske oblasti razglašata, da se vrše državne skušnje za gozdno varstvo in tehnično pomožno službovanje kakor tudi državni izkušnji za lov in lovsko varstveno službovanje meseca septembra t. 1. Prošnje je vlagati do dne 31. marca t. 1. Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 14 od 15. februarja 1926.
— Komisija za izpite hidrotehniko v. V ministrstvu poljeprivrede in voda je vzpostavljena posebna komisija za izpite hidrotehni-kov II. kategorije in uradnikov III. kategorije.
— Zakon o vodnih zadrugah. V generalni direkciji za vode je bil izdelan že pred daljšim časom, kot smo poročati, nov načrt zakona o vodnih zadrugah. Sedaj se proučuje v drugič ter pride v kratkem pred skupščino.
— Starokatoliška cerkvena občina je bila ustanovljena v Beogradu. Ustanovil jo je škof Kalogjera.
— Svetovni kongres tiska. Meseca septembra se otvori v Ženevi svetovni kongres tiska. Kongresu bo predsedoval dekan novinarske fakultete v Missonri-ju, Walter Willi-ams. Podobni kongresi so se vršili že leta 1915 v San Franciscu, leta 1921 pa v Hono-lulu-ju. Letošnega kongresa se udeleži nad 400 ameriških novinarjev. Kot termin je določen mesec september zato, <la se omogoči udeležencem obisk sej Zveze narodov.
— Gostovanje zagrebške operete na Suša-ku. Zagrebško gledališče vodi pregovore glede gostovanja zagrebške operete na Sušaku.
V	prvi polovici marca naj bi prispel na Su-šak cel ensanble operete ter priredil 20 predstav. Pogajanja še niso končana.
— Elektrifikacija Crikvenice. Crikveni-ški mestni zastop se pogaja z Jadranskim hotelskim d. d. glede ustanovitve delniške družbe v svrho elektrifikacije mesta. Izgleda, da bodo pregovori v najkrajšem času zaključeni, nakar se dela takoj prično.
— Razpis služb. V ljubljanski mestni tehnični službi se oddasta dve mesti gradbenih inženjerjev v X. činovnem razredu mestnih uradnikov ljubljanskih. Prošnje je vložiti do 28. februarja 1926 pri predsedništvu mestnega magistrata. Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 14. od 15. januarja 1926.
— Imenovanje. Z zakonom ministrstva prosvete je imenovan za ravnatelja gimnazije v Šibeniku profesor prve drž. gimnazije v Ljubljani, Kuno Hočevar.
— Ostavko ua državno službo^ je podal zdravnik pripravnik dr. Josip Benčan.
— K urn iz alkoholnega vprašanja ima danes, v soboto 20. t. m. ljubljanska abstinenčna mladina ob 17. uri v akademskem kolegiju. — Mestno središče.
— Od boljševikov na smrt obsojen škof umrl. Brzojavka iz Moskve poroča, da je umrl nadškof Cieplak. Prelat je bil dolgo poglavar rimskokatoliške cerkve v Rusiji. Leta 1928 ga je obsodilo sovjetsko sodišče na smrt. Spričo splošne obsodbe ki jo je izzval ta akt sovjetske justice po vsem kulturnem svetu pa sodba ni bila izvršena. Cieplak je sedel 10 mesecev v boljševiških ječah. Meseca aprila lanskega leta je bil končno izpuščen.
' — Mnogoženstvo v Turčiji odpravljeno. Turški parlament je odobril te dni soglasno uvedbo švicarskega civilnega zakonika. S tem sklepom je uzakonjena ločitev oblasti od verskih tradicij v javnem in privatnem življenju turškega naroda. Mnogoženstvo je prepovedano in uvedena je za polnoletne popolna verska svoboda.
— Nazadovanje porodov v Franciji. « coski zbornici je govoril te dni slavil žensk zdravnik, prof. Pinard o nazadovanju porodov v Franciji ter o potrebi, da vzgajajo otroke matere same. Pri lej priliki je Meml, dn je bilo oddanih leta 1925 v Parizu 9349 nov o-rojenžkov že par dni po rojstvu v oskrbo na deželo. Povedal je razen tega, da se tudi nazadovanje porodov v šolah tako intenzivn , da je bilo treba reducirati lansko leto 7W učiteljev.
— Za odpravo smrtne kazni. Nemški socialni demokrati so vložili v parlamentu predlog na odpravo smrtne kazni v Nemčiji. Na mesto smrtne kazni naj stopi maksimalno dovoljena ječa. Predlog se utemeljuje s tem, da smrtna kazen ne odgovarja več modernemu pravnemu čutu. Na drugi strani pa je dokazala izkušnja, da ostrašilni učinek smrtne kazni števila zlofiiinov nikaikor ne zniža. Dokaz. za njeno nepotrebnost je tudi dejstvo, da se redko izvrši.
15 smrtnih obsodb v Leningradu. V Leningradu se je končal te dni monstre proces radi špionaže. Na zatožni klopi je sedelo 48
Estoncev. 15 jih je bilo obsojenih na smrt, ostali na daljšo ječo.
— Samomori v češkoslovaški armadi. V praški garniziji se je pripetilo od novega leta sedem samomorov. Pri tem pa niso všteti ponesrečeni poizkusi samomora vojakov.
— Podaljšanje uradnih ur na Angleškem. Angleški zakon o štedenju, ki bo predložen prihodnji mesec angleškemu parlamentu predvideva reformo delavnega časa vseh državnih uradnikov. Reforma se izvede postopoma. Uradne ure se podaljašajo v začetku samo za nevonastavljence. Predsedstvo zveze državnih uradnikov izjavlja, da se bo zoper uzakonjenje načrta energično borilo, ker ne gre, da bi imela dva uradnika pri isti plači različne uradne ure. Doslej je znašal delavnik državnih uradnikov v Angliji 6 do 7 in pol ur, po načrtu naj bi se podaljšal na 8 ur.
— Manifestacijsko zborovanje zoper nadlogo dima. Poljedelska akademija v Pragi skliče meseca aprila velik shod, ki se bo pečal z nadlogo dima in razmotrival o možnosti pobijanja te nadloge. Zborovanja se udeleže med drugimi zastopniki mestne občine, ministrstva javnih del in ministrstva narodnega zdravja.
— Samomor privatnega tajnika Zinovjeva.
Moskovski listi poročajo, da je izvršil Zinov-jev privatni tajnik Brecenkov, samomor.
— Bančni ravnatelj Caric aretiran. Ravnatelj karlovaške mestne hranilnice, o čigar goljufieih manipulacijah in begu smo poročali je bil predvčerajšnjim zjutraj v Zagrebu aretiran. Nameraval jo je popihati v Ameriko.
— Velikanski požar v Angliji. Iz Londona poročajo: Historičen grad Devaere Hall, rezidenca sir Thomas Goocn-a je v plamenih. Grad ima nad 100 sob. To je v kratkem času sedmi zgodovinski grad na Angleškem, ki je postal žrtev požara.
— Zopet zauirzli nemški parniki. — Iz Danziga poročajo:	Dva nemška parnika •Russt in »Marthat, ki sta odplula na Finsko, sta obtičala najbrže v ledu. O njihovi usodi ni še ničesar znanega.
— Snežni zameti v Rusiji. Iz Moskve poročajo: Vsled dogotrajnih snežnih zametov zastaja promet na ruskih železnicah. Samo v bližini Moskve je obtičalo v snegu 14 vlakov. Podobne vesti prihajajo iz province.
— Potop parnika. Iz Pariza j>oročajo: Parnik Roz Marec se je nedaleč od Rangoona potopil. Od 80 potnikov jih je bilo rešenih 50.
— Mestece pod lavino. Kot poročajo iz Ne\vyorka, je postalo mestece Bingham žrtev strašne katastrofe. Del ob vznožu gora ležečega mesta je zasula velikanska lavi na. Porušenih je veliko število hiš s eerkv ico vred. Pod ruševinami se nahaja okrog 100 oseb. Doslej so izkopali okrog 38 mrtvecev.
— Požar na parniku. Iz Plymouthua poročajo, da je izbruhnil na n#sem parniku »Iz-voz< v kanalu La Manche požar. Na povelje admiralata sta prihitela »Izvoz-u< na pomoč dva angleška parnika. Kapitan ponesrečenega parnika je izvršil samomor.
— Atentat s smrdljivo bombo v gledališču.
V	gledališču v Frankfurtu a-M. je vrgel te dni pri predstavi igre »Der frohliche \Vein-berg« neznan gospod iz neke lože med občinstvo smrdljivo bombo. Drobci stekla so neko gospo precej težko poškodovali. Med občinstvom je nastala panika. Vse je bežalo proti izhodom. Ko pa so se ljudje prepričali, da je šlo samo za nenevarno smrdljivo bombo, so se vrnili iu predstava se je igrala do konca. Gospod, ki je vrgel bombo, je izkoristil nastalo zmešnjavo, ter jo je neopazen od-kuril. Domneva se, da je bila vržena bomba v znak protesta zoper igro, ki karakterizira rensko kmetsko prebivalstvo na robat način.
— Ženo vrgel v vodo. V nekem kraju blizu Nizze se je skregal Alessandro Biggi s svojo ženo ravno, ko sta šla čez visok most. Vročekrvnega Italijana je popadla taka jeza, da je pograbil svojo ženo ter jo vrgel z mostu v globoko reko, nato pa skočil v samomorilnem namenu še sam za njo. Žeaio so izvlekli iz vode mrtvo, Alessandro Bigi pa je odnesel samo neznatne poškodbe.
— Radi štirih koicev ubit. Peja Curie v Novoseleili (Bosna) je izruval Gjorgju Curi-ču iz ograje tri kolce, enega pa obsekal. Kadi tega ga je stavil Gjorgj,e na odgovor ter ga končno pozval, naj pride bližje, češ, da bo ž njim dejansko obračunal. Pejo, nebodilen, je pograbil sekiro ter šel proti Gjorgju. Gjorgje ki ni računal s tem, da se bo Pejo oborožil, je zaklical: »Udri me brate Pejo kud hočeš, samo nemoj po glavi k Pejo mu je ustregel ter ga udaril po trebuhu tako, da se je zgrudil Gjorgje nezavesten na tla tei pet minut nato izdihnil.
— Neverjetno surovost in pokvarjenost današnje mladino ilustrira slučaj, ki se bo obravnaval te dni pred dunajskim mladinskim i od iščem. 14-leten vajenec je obtožen nevarne grožnje. Frkovec je grozil v kinu 13 letni deklici z nožem, ker je odklonila njegove ljubezenske ponudbe.
— 53-kratni morilec. V Novem Saczu v Galiciji so izsledili lopova Ruczuka, ki ima na vesti 53 bestialnih umorov. Gre večinoma z^i umore iz pohote. Številne ženske, ki jih je napadel, je umoril prav počasi. Po umoru jih je seciral. Umoril je tudi več otrok. Med nji-govimi žrtvami se nahaja tudi neki duhovnik, Majevski po imenu. Ruczuk je skoraj vse umore priznal.
-	Velika goljufija. V Varaždinu sta ogoljufala dva doslej še neznana lopova posestnika mlina v Nedelišču, Stjepana Mužeka, na prefrigan način za 200.000 Din. Eden od neznancev je prišel k mlinarju, izjavil, da bi oventuelno kupil hišo v Varaždinu, ki jo hoče Mužek prodati, ter ga povabil, da mu jo razkaže. Mužek se je povabilu takoj odzval in šla sta peš v Varaždin. Med potjo se jima je pridružil drogi neznanec, ki ju je vprašal po nekem advokatu v Varaždinu. Ko mu je Mužek odgovoril, da je ta advokat uTnrl, je izjavil, da bi mu imel izročiti neki legat v dobrotvorn« namen«, v znesku 30.000 dolar-
jev in 5000 dolarjev nagrade za to, da bi denar razdelil. Ker pa je advokat umrl, mora najti dva poštena človeka, ki bi prevzela to. nalogo. Prvi neznanec je zaklical, da bolj poštenih ljudi, kot sta on in Mužek sploh ne najde. Pogodili so se, da prevzame nalogo Mužek, vendar pa je zahteval neznanec, da položi 200.000 Din kavcije. Denar so spravili v kaseto, ki jo je preskrbel drugi neznanec. Kaseto je nosil Mužek, eden od neznancev pa ključ. Nenadoma sta jo neznanca odkurila. Ko je odprl Mužek kaseto doma s silo, je opazil na svoje neprijetno presenečenje, da ni bilo v kaseti nič drugega kot v robec zavita knjiga in 30 dolarjev. Premetena in spretna neznanca sta vzela denar iz kasete neopaženo pred Mužekovimi očmi. preda o sta jo zaklenila.
— 110 letni starec, ki ima 100 potomcev.
V	Arzili (Maroku) je umrl neki mož, ki je dosegel starost 110 let in je zapustil 100 potomcev. Bil je do zadnjega dne duševno popolnoma normalen.
— Rodbinska tragedija v Zemunu. Kruho Ilajaševič v Zemunu je bil preje dostojen človek. Odkar pa je padel vsled brezposelnosti v bedo, se je udal pijači in postal silen žganjar in velika surovina. Ker je v pijanosti pretepal svojo ženo ter ji grozil, da jo ubije ga je žena zapustila ter se naselila pri svojem bratu. Kruho pa je ni mogel pozabiti, zato je šel te dni k njej, ter jo skušal pregovoriti, da bi se vrnila k njemu. Žena je vstrajala pri svojem sklepu ter je odgovarjala na vse njegovo prigovarjanje s kategoričnim »ne«. To je Ilajaševiča tako razjezilo, da je potegnil žepni nož ter ga potisnil ženi v prsa. Žena se je zgrudila na tla. Na pomoč ji je prihitel njen brat. Ker pa je bil pijani Ilajaševič močnejši, ga je obvladal in zabodel tudi njega v prsa. Misleč, da sta oba mrtva je potisnil naposled Ilajaševič ša samemu sebi nož v prsi. Predrl si je srce ter obležal na mestu mrtev. Njegova žena in njen brat sta pa samo težko poškodovana in ostaneta najbrže pri življenju.
i Reklame ne potrebuje i • » • I O. BE RN ATO VIČ I;
•	«
•	<
‘ ker se blago radi svoje kvali- •
tete in cene samo priporoča
— Po 12 letih i* ruskega ujetništva. Te
dni se je vrnil domov v Varaždin po 12 letih iz ruskega ujetništva tesar Milan Rogina. Ves čas ni dal nobenega glasu od sebe. Vsj so mislili, da je že davno mrtev. Njegova žena je dobivala za njim pokojnino. Te dni pa se je nenadoma vrnil čil, čvrst in zdrav naravnost iz Sibirije. Povedal je, da živi v Sibiriji še okrog 10.000 Hrvatov. Večinoma so se po-ženili In »e »ploh ne mislijo vef vrniti v domovino.
Izšla je 2.-3. številka »Mladine« z bogato in zanimivo vsebino. Obširneje o tej izvrstno urejeni reviji priobčimo prihodnjič.
— Klub ljubiteljev brakov priredi v zvezi z ostalimi kinološkimi klubi dne 7. marca t. 1. v Cerknici na vrtu gostilne »Javornik smotro vseh vrst psov, ki se začne ob 10. uri dopoldne in bo trajala, dokler se vseh predjavljenih psov ne oceni. Kdor ima v tamošnjih krajih psa, ki ga smatra vrednim, pokazati ga javnosti, naj ga pripelje ta dan na smotro; psi s primerno oceno plemenske, vrednosti, dobe pravico biti vpisani v jugoslovansko rodovno knjigo za pasmo, v katero spadajo. Posebno bi bilo želeti, ako ima kdo pristnega kraSkega ovčarja, da ga pripelje na smotro ker se jih smatra že za posebno redkost v kinološkom tembolj pa v našem lastnem oziru. Druga letošnja taka smotra se vrši dne 21. v Ribnici na* Dolenjskem, podrobnosti se bodo še objavile.
— Društvo »Treznost« v Ljubljani ima v sredo 24. t. m. svoj redni sestanek ob 18. uri v higijenski točilnici. Dnevni red: 1. Jach London: Kralj alkohola (predava brat Cerkvenik), 2. obljubil novih članov. Odbor.
  Krvavec za smuko ugoden od Jezerske
planine naprej. Tik ob Domu najlepši teren za nianj izvežbane. Izborna smuka je od Doma do Vel. Zvoha. Vreme jasno. Dom je dobro kurjen in z vsem potrebnim založen.
V	nedeljah vozi zadnji vlak iz Kamnika ob
20.45 proti Ljubljani.	.	.
— Udruženje rezervnih oficirjev i ratnika. pododbor v Ljubljani vabi na 2. redni zbor, ki se vrši v soboto, dne 20. februarja 1926 ob 20. uri v lastnem lokalu v Ljubljani, Kongresni trg 1, II- nadstropje (poslopje -Kazine«). — Uprava pododbora.
— Zlatnike so našle v Zlato rog-terpe n t i n o-vem milu: Jelena Pirc, Kamnica 89, Franc Koschir, steklar, Hrastnik, Ana Javorovif, Senj; Ana Skubic, Ljubljana, Dunajska cesta; Katica Mučnjak, Zagreb.
slovenskega gledališča sploh. Pri sprejemu in zakuski, ki jo prirede slavljenčevi kolegi, sodeluje godiba. Ob pol 19. uri zv. podoknica pred stanovanjem v Betliovnovi ulici 6. Poje »Ljubljanski Zvon« pod vodstvom pevovodje g. Z. Prelovca. Ob pol. 20. uri zvečer slavnostna predstava igre »Deseti brat« v opernem gledališču. Pred predstavo počastitev jubilanta na odprtem odru. Po slavnostni predstavi komers v restavraciji »Zvezda", i kamor so vabljeni Danilovi prijatelji in ljubitelji naše drame. — Odbor.
1— V šiški je imelo društvo »Treznost« j preteklo soboto krasno obiskano predavanje i ooilkoholizmu. Šolsko sobo je napolnilo nad 100.ljudi. K društvu je pristopilo več novih člalfov.
1— Slovensko marijonetno gledališče »Atena« v Narodnem domu. V nedeljo 21. t. m. uprizori Sov. marijonetno gledališče »Atena dve novosti, ki zaslužita občo pozornost občinstva. Prva igra je štiridejanka »Trojčki iz Damaska«, ki ima za podlago znani motiv o zamenjavi bratov vsled sličnosti. Tukaj imamo pa kar tri podobneže, torej ni čudo, da se zato razvije pred nami prav zabavna zmešnjava, v kateri se menjavata vedrost in grotesknost. Da je dejanje še bolj barvito, se prizori odigravajo v Bagdadu, kjer mogoti . kalif s svojim spremstvom. Novo bo tudi to, j da se pri tej igra Gašper ne bo pojavil, zato ker se je moral umakniti Harlekinu in Pan-talonu, starima figurama iz »Commedia deli' arte«. — Pač pa se bo naš Gašper spet raz-košatil v dvodejanki, ki bo sledila Troj-Skoin«, v »Ujetem medvedu« (po Pocciju priredil M. Jarc). No, v tej žaljivki v dveh dejanjih, kjer se Gašperju prikaže celo sam peklenšček, zapleše mali vseznalec svoj medvedji ples pred začudenim — Danbom, našim starim zajetnim znancem iz Razbojnika Mo-ro7,o. . — Začetek prve predstave ob 3., druge ob 6. uri popoldne. Predprodaja vstopnic v nedeljo ob 10. do 12. pred malo dvorano v Narodnem domu.
IBHi
Posebna specijaliteta vinske kleti Ljubljanskega dvora: Od petka 19. t. ni. vsak dan od 5. do 8. ure zvečer apetitni preil-večerni zakuski po zmernih cenali.
Ljubljana.
I— Mala aierica se pripravlja v Mestni hranilnici ljubljanski. SDS hoče še pravočasno pod streho spraviti svojega tajnika Majcena. Pripravno mesto za to bodi Mestna hranilnica. Pa ne da bi Majcen v početku svoje nove karijere pričel kot praktikant, kakor vsak drugi in kakor vsi ostali uradniki v hranilnici; ampak Majcenu hočejo ustvariti posebno mesto nekega podtajnika, da bo za »kontrolo« — mišljena je politima — Mestni hranilnici, uradništvu in vsem poslovanju. Na la načiiin udari SDS dve muhi na eni mah, Mestna hranilnica ji bo vzdrževala strankinega tajnika, le tega dolžnost pa bo, da napravi Mestno hranilnico uslužno — stranki Kaj pravijo triarhi na magistratu k temu Eenijalnemu načrtu iz Vegove ulice.
1— Spored Danilovih svečanosti. V soboto, dne 20 t m.: Ob pol 12. uri v foyerju dramskega gledališča: slavljenec g. A. Danilo sprejema čestitke kolegov in prijateljev. Po: vabljeni so prijatelji Danilovi in ljubitelji
DOPIS.
Iz Novega mesta. Okrajne ceste novomeškega okraja so že leta in leta močno zanemarjene; letošnja zima z dolgim snegom je pa prinesla krizo. Ceste, posebno na Toplice postale so skoraj nerabne — vse se udira in vozovi gazijo do osi! To se pač vidi, da se s cestami pravilno ne ravna in da se jih zanemarja! Čuje se, da je g. načelnik cestnega odbora g. Zurc - Stanibur bil odlikovan
—	pa morda vendar ne radi svojih zaslug pri okrajnih cestah? Merodajne oblasti se/ opozarjajo na veliki nedostatelc; ako se !(-*>► ne popravijo ceste pravilno, bo drugo pomlad kriza še hujša.
bumm—nmirni i«—M— ii iniwrn—ir r t -
ŠPORT.
Dunajski bokserji se peljejo v Zagreb. Del
moštva dunajskega športnega (kluba Rapid; se odipelje 28. t. m. v Zagreb, kjer se bodo vrSili boks-matchi z bokserji zagrebškega 'ati. kluiba »Croatia«. »Rapid« odpošlje štiri borce in sicer: Pospišila, Barto, Houška in Sussa. To bo prva tekma med dunajskimi in hrvatskimi bokserji. O izidu bomo poročali-
Za zmagovalko v tenis-matchu Lenglen -VVills je bil daroval vojvoda vvestminsterski krasen zlat pokal v vrednosti 20.000 mark. Dobiti bi ga morala Lenglenova; toda vsled prepovedi francoskega saveza Suzana dai i»* mi smela sprejeti.
17. februarja sta si Helen VVills in Suzan:1 Lenglen zopet stali nasproti i« sicer v damski igri dvojic. Zmagala je zopet Lengleno-, va v zvezi z mile Vlasto proti Helen VVilK"
I vi, ki je imela za partnerico mile Contosi-I lavos, in sicer s 6:4, 8:6. Lenglenova je bik* l po matchu tako utrujena, da je omedlela.
*	švedski kralj igra tenis. Švedski kralj Ou-stav je velik športnik in se je pred krauam udeležil tenis-turoirja v zaprtem P10 1 pod psevdonimom Mr. G. Nastopil je ' dvojici gospodov z Nylen kot partnerjem proti švedskemu kron/princu in njegovem.u pa 1t-nerju Pettersonu. Kralj in njegov partne sta dobila igro s 6:2, 6:1.
Koliko izda Nemčija »spori. Pod uradi sodstvom predsednika drž. zbora Loebe-J* se je sestal nadstrankarski odsek za gojite' telesnih vaj. Odsetk je sklenil delati na toda se zviša za telesno 'kulturo določena \s<>* ta 400.000 mark na pet milijonov mark razen tega naj se zgradi še velika telovadil1' ca za 600.000 mark.	....
Razvoj avtosporta iti avtovozil v Nemci# *
V	letu 1925. je Stela Nem®ja 486.000 avto-vozil. Od leta 1924. se je pomnožilo števil« av1ovoz.il od 293.000 na 436.000. Naj večji n» raščaj je balo zaznamovati v motornih ko lesih: od 24.000 na 162.000; potem pri Pt°' metnih avtomobilih od 120.000 na H*-1"':' pri tovornih od 61.000 na 80.000, pri av busih od 9.000 na 14.000, in pri i'n* drugih tipih od 5.000 na 22.000. Nn '
155 prebivalcev pride torej po en •*' J, Avtoliocnco v Angliji. V An#A1U(JUU J1. delilo v prošlem letu okroglok"le3a. Avlo-
55 prebivalcev pn<it loiej po eri ,e .)()_ Avtoliocnco v Angliji. V Angl‘J*4)0 ooo jj. jelilo v prošlem letu okroglo ^ Avl0. cene za avtoanobile m motorn«^ 17 ^ (Vtrl
 -*
Kako je pa pri nas v tem .	.	pnoi;no
V boks-matchu P>°\ menda zadel na kost. k, so drvarske (Paolino je bil namreč prej d,\ai< pesti pretrde. Zlomil si je namreč v desn
pesti Iret o dlansko kost in ^ niorf nekaJ
časa mirovati. 15. maj« pa « b? P0^1	1!a'
celoni z ital. sv. mojstrom krmimo Spnlla evropsko moj*ft»r*tvo.
Gospodarstvo
MODERNO UNIČEVANJU ŠKODLJIVCEV V VINOGRADNIŠTVU.
Eden največjih škodljivcev naših trt je trtna plesnoba (Oidium) in je njen škodljivi učinek poznan vsakemu vinogradniku. Edino uspešno sredstvo proti Oidium-u je škropljenje z žveplenim praškom, katero delo pa delavci neradi izvršujejo, ker žveplo povzroča v očeh precejšnje bolečine in upliva škodljivo tudi na dihalne organe. Pogosto se zato to delo sploh ne izvrši, ali pa le zelo površno, radi česar izostane tudi učinek in vinogradnik žveplanja tedaj sploh ne ceni, ker ni uverjen, da se je izvršilo to delo.
Z več ali manj dobrim uspehom se je poskušalo odstraniti pri žveplanju ta nedo-statek na ta način, da se je žveplo obenem z galično brozgo, ki se rabi proti peronospori, brizgalo na trte in tako izognilo potresanjem ali prašenjem.
Veliko važnost igra pri takem mešanju način spojitve žvepla z galično brozgo. Tega načina se dosedaj.še ni posrečilo najti v polno zadovoljnost. Pač pa so se po mnogoletnih poskusih v laboratoriju kemične tovarne Zora-? v Mariboru dosegli razveseljivi uspehi, ki obetajo našemu vinogradništvu mnogo koristi in priporočamo radi tega sledeči način žvep-lanja.
Žveplo se mora dodati galični brozgi tako, da v njej plava in se ne spoji z njo. l)a se to doseže se žveplo preje zmeša z oljnato tekočino Unicolom na to pridene prej omenjeno brozgo modre galice in se v tej obliki enakomerno razprši po trtnih listih in poganjkah.
Važna pri tem je oblika žvepla. Žveplo naj bo najfinejše mleto, ki se prodaja pod imenom »Ventilator Nikakor se ne sme zadovoljiti z »Floristella- ali »Raffinato«, ki se ga dobi rad i nižje cene v prometu, kajti za vinogradnika je »Ventilator žveplo, če tudi nekoliko dražje, najuspešnejše in zato najcenejše.
Ta način uničevanja plesnobe je v primeri z dosedanjim enostavnejši in mnogo cenejši, ker se izvrši dvojno delo na enkrat. Delavec je rešen neprijetnega in često zdravju škodljivega dela in lastnik ima gotovost, da je žveplo v resnici prišlo na trlo. Kot so pokazali poskusi, učinek ni izostal pri tem načinu žveplanja tudi pri neugodnem vremenu, kajti ze pp dobrih 10 minutah pričela se je razvijati žveplenasta kislina, ki kakor znano uničevalno upliva na Oidium. Med drugimi je uporabljal z velikim uspehom to sredstvo tudi vinogradnik g. Osterberger v Ptuju.
Način uporabe, ki se je izkazal kot naj-pri hladnejši je zelo enostaven in sicer sledeč:
Za pripravljanje galične brozge za uničevanje peronospore se navadno uporablja star polovnjak, ki drži približno 3 hi.
Ko je ta brozga gotova, se dene v star glinast ali liovinast lonec 4 kg Ventilato* žvep-'a in se nanj vlije ‘200 g olja, ki se ga dobi P°d imenom Uncinol. Na to se v tem loncu zvepjo z oljem dobro zmeša tako, da oljnata, 'ekočina žveplo enakomerno razmoči. Tako k*'hravljeiH«mu žveplu se pridene nekoliko gaiiene brozge, to zopet dobro zmeša, da postane tekočina gosta, nakar se ponovno pridene toliko galične brozge, da postane ta zmes tanko tekoča. V tem stanju se vlije vsebina lonca v polovnjak, dobro zmeša, in napolni brizgalnice. Pred vsakokratno uporabo je treba seveda ponovno vsebino polovnjuka dobro premešati, ker se večji delci žvepla vsedejo na dno.
Kot smo daljp ugotovili služi isto sredstvo z dodatkom neke kemične sestavine tudi obenem za zatiranje gosenic, trtnega zavijača, gozdnega sukača senenega črva, ki uničujejo trtni cvet, ozir. vinske jagode. Uporablja se Pa seveda samo takfcit, kadar se la škodljivec Pojavi, to je nekako med drugim in tretjem skSppljenjem.
•'azumlijvo ie da ie potrebno končno tudi Troh teanu mrčesu nekaj ukreniti: Preteklo srn?,-J6 P°knzalo, če pojde tako dalje, zna na-u‘ . . v teku 1 ,io ‘2 let enako velika škoda,
.. -I® nastala že sedaj v nemških vinograd-ln“t	Tam	so bila v preteklem letu,
šeni? poset)no v pokrajinah ob Renu. uposto-
To J10 t>osen'cf|h naruvnost katastrofalna, lin."	se uporablja na isti način kot
uncinol in pri<Je v |)romet pod imenom lochjrnol. U8pehi so dokazani.
Nadaljna sredstva za uničevanje škodljivcev
■	s? v laboratoriju kemične tovarne »Zora« na-i dalje pripravljajo in bomo o tem še poro-j čali.
*	* *
ljubljanska borza,
petek, 19. februarja 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den. 76. bi. 78; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 280, bi. 283; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den.
20,	bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 200; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 105, zaklj. 102; Slavem-ska banka d. d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110; Stavbna družba*: d. d., Ljubljana den. 90, bi. 100; »Šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 115, bi. 120, zaklj. 115.
Blago: Les: Letve, smreka, jedka, 25/45,
4	m fco vag. nafcl. post. den. 435; hrastovi plohi obrobij., 43 mm 2.65 m in 53 mm 2.80 m, vse od 18—30 cm šir., fco vag. Postojna tranz. bi. 1300; hrastovi plohi, neobrobljeni, 90, 110, 130 mm od 2.50—6 m, večina nad 3 m, od 30 cm šir., fco Postojna tre. bi. 1100; bukovi železniški pragovi: 2.51 do 2.60 m, 13>sX23X14 om den. 30; 2.45 m, 1254X 22X1214 cm, fco miki. post. den. 25; drva bukova, suha, meterska, fco Postojna tramz. 50 vag., den. 25, bi. 25, zaklj. 25. — Premog: Kal. ca 7000 antracit, Orte, fco vagon Škofljica: kosovec za 1 tono bi. 500; kockovec za 1 tono bi. 450; orehovec za 1 tono bi. 400; zdrob za 1 tono bi 350. Kal. ca 4800, fco vagon Ormož: kosovec nad 60 mm za 1 tono bi. 260; ‘kockovec 35/60 mm za 1 tono blago ‘240; orehovec 20/35 mm za 1 tono bi. 210; zdrob 10 ;20 mm za 1 tono bi. 190. Kal. ca 3500, fco vag. Novo mesto: kosovec za 1 tono bi. 170; kockovec 100 mm za 1 tono bi. 150; orehovec 50 mm za 1 tono bi. 140; zdrob za 1 tono bi. 130; rovmi za 1 tono bi. 120. — Žito in poljski pridelki: Pšenica 76/77 kg, fco Šekič bi. 295; činkvantin Belje, par. Ljubljana bi. 232.50; činkvantin merkantilni, par. Ljubljana bi. 227.50; polčinkvamtin novi, par. Ljubljana bi. 202.50; koruza času prim. suha, fco bačka p. bi. 118; koruza in-zulanka, času .prim. suha, fco vag. medjiin. post. bi. 165. — Gradbeni matcrijal: la Port-landcement »Salona-Tour«, fco vag. Solin: v juta vrečah po 50 kg bi. 40; v papirnatih vrečah po 50 kg bi. 45; v sodih po 150, 180, 200 kg bi. 52.50.
Zagreb, 19. febr. Devize:	Ne\vyork	ček
56.63—59.93, London izplačilo 276.2—277.4, Curih 1093.7-1097.7, Praga 168.08-169.08, Milan izplačilo 228.55—229.75, ček 228.15— ‘229.35, Dunaj 798.7—802.7, Berlin 1352.5— 1356.5.
Curih, 19. febr. Beograd 9.135, Newyork 519.25, London 25.25875, Pariz 18.6625, Praga 15.38, Milan 20.89, Bukarešta 2.32, Sofija 3.775, Dunaj 73.075, Berlin 123.62, Budimpešta 0.007275.
se ponavljajoči vodilni motiv, ki označuje osebo ali dejanje, se oglasi, kadar je govora o osebi ali dejanju. Uporaba vodilnega motiva je utisniia zlasti poznejšim njegovim velikim muzikalnim tvorbam pečat enotnosti.
Slovensko Marijouetno gledaličše »ATENA« v Narodnem domu.
Nedelja 21. t. m. ob 3. in 6. uri popoldne: »Trojčki iz Damaska«, »Ujeti medved .
To in ono.
»Junaki« budimpcštanske ulice.
Bivša oficirja Ladislav Vannay in Franc Molnar sta napadla te dni nekega madjar-skega poslanca v Budapešti na ulici ter ga pretepla. Bila sta aretiran«.
S tema dvema »junakoma« se budimpe-štanska javnost ne peča prvič. Oba' dva sta za madjarske razmere karakteristična tipa. Bila sta svoječasno člana nacionalistične teroristične organizacije. Pozneje je bil Molnar obsojen radi zločina goljufije, toda na intervencijo znanih falzifikatorjev škofa Zadravecz-a in policijskega šefa Nadossyju amnestirana. Vannay se je pojavil kmalu po razpustu teroristične organizacije v Godolo kot ekser-cirni mojster tamkajšnje mladinske organizacije. Kmalu je'postal strah vse okolice.
Nekoč se je peljal po železnici ter čital časopis. Ko je prišel kondukter ter zahteval vozni listek, se je zadrl Vannay oblastno nad njim. »Čujte, prijatelj, vaša pasja dolžnost bi
bila, da bi vedeli, kdo sem. Kako se me pre-drznete motiti, če čitam?!« Sprevodnik ni ničesar odgovoril, na prihodnji postaji pa je prijavil zadevo službujočemu uradniku. Ker se je postavil Vannay tudi temu po robu, so poklicali orožnika. Tedaj pa je padlo junaku Vannayu srce v hlače, pokoril se je in izstopil. Ovadba je izginila v Nadossyjevi košari za papir.
Kmalu nato je obiskal Vannay z večjo družbo majhno gostilno. Ko ga je vprašal gostilničar, kaj zahteva, je odgovoril eksercirni mojster: »Ničesar. Židu ne dam ničesar zaslužiti. Marš ven, židovsko prase!« Ker je gostilničar protestiral, ga je Vannay prav pošteno naklestil.
Franc Molnar je njegov vreden tovariš. Za časa terorja je razpisal neki veleposestnik dražbo ribolova na svojem posestvu. Med konkurenti se je nahajal tudi Molnarjev oče. Ker je hotel dobiti lov na vsak način, je poklical na pomoč svoje tri sinove, ki so šli od konkurenta do konkurenta ter zagrozili vsakemu s smrtjo, če ne odstopi od ponudbe. In tako se je zgodilo, da je dobil lov stari Molnar za smešno nizko ceno, vsled česar je postal beraški'ribič velik bogataš.
1	14 DNI SPAL PRI TRUPLU UMORJENE
PRILEŽNICE
1	Na Dunaju se vrši te dni zanimiv proces. Na zatoženi klopi sedi 58-letni sejmar Karol Iliibscher. Starikavi mož je živel v konkubi-natu s polovico mlajšo Karolino Horvath. Kot je izpovedal Hiibscher psihijatrom, so
Prosveta.
VEČNI MORNAR.
Rihard VVagner spada med največje umetniške osebnosti 19. stoletja. Velik glasbeni dramatik, genijalen pesnik, globok mislec,
■	j in estet, nadarjen žurnalist, podjeten mož 1 _ vse obeaiem. Baš ta vsestranost mu je omogočila doseči cilje, ki si jih je stavil v l reformi — glasbene drame. V njegovih prvih j opernih delih (Die Feen, Die Frau als : Sohlnnge, Das Liebesverbot, Rienzi) se še I očitno kaže vpliv pariške velike opere, (Ma-yerbeera in AVebra), d oči m je »Večni mornar« prvo njegovo odrsko delo, v katerem je presekal vezi s preteklotsjo in tradicijo ter je v njem prvič pokazal osnovo svojih pozneje izvedenih reform glasbene drame, ki temeljijo na enotnosti poezije in glasbe s sceno na oda-u. Njegova melodija se razvija iz besedne deklamacije in ostane v stalnem kontaktu z dejanjem na odru. Uvedba vodilnega motiva (Leitmotiv) povzroči združenje ieh zahtev. Melodično ali ritmično
Katera gospodinja ne pozna v m rxlro-rumene škatlje paketdranega ZLATOROG-TERPENTINOVEGA MILA. katero je vsled čudovitega uspeha pTi pranju in velike izdatnosti splošno priljubljeno!
Zlatnron tp™»ntinavn milo
se izdeluje iz najboljših sirov in z dodatkom terpentina, je torej tudi za najfinejše perilo popolnoma neškodljivo!
Zlatorog - terpentinovo milo je najboljše, najdragocenejše, zlata vredno. — Da to simboliziramo in vzbudimo tudi v najširših krogih zanimanje za to neprekosljivo milo, se vpreša od 1. avgusta 1925 v vsaki tisoči komad 10-frankovni zlatnik, kateri se pojavi pri vporabi mila.
Dosedaj se je našlo že mnogo zlatnikov!
K«	Vgg	S
j Poskusite tudi Vi sre
i	čo, kupite en komad
! ZLATOROG
i
l teiieifncv :ga m D
| Perite z njim in pre-
5	pričajte se o njegovi izvanredni kakovosti. Morda boste tudi Vi našli zlatnik!
0W	'w
W	s
/&>-■ v	v
p ,
• 'v fr)-
t
^
1
&
jleiiMli
ur k London:
Morski vrag.
17
dnf&t®0 eukrat v življenju sem »el ž neko družbo na in som ,la Prostem, a sem jo popustil takoj izpočetka tuk ,i naHmVr,Uil ^ ndobno streho. Sedaj pa sem bil
Dravliauie n ^ kier ni 6akal° dru^& k°l pn'
k"""pirt“in KX*5T
. 7i -i . n kraja ln iaz nisem bil močan cio-ek. Zdravniki so	deja	da imam čvrsto nanovo, vendar n,sem	^	' ijfll nje ali telesa.
Moie mišice so bile rnajhu(, {n mehkJe kakor ženske, S *Uk° S° TZ t,Xiili travniki, ko so me sku-
na senefi0-?’n ’ da11bl1ae,ud^eval telesnih vaj. Jaz Pa sen, rajši uporabljal glavo kot telo in toko sem bil
•^aj tukaj v telesnem stanju, ki ni bilo primerno /n
trdo življenje, ki me je čakalo.
To je zgolj nekoliko reči, ki 8() mi rojUe po giavi 'P ki jih omenjam samo zaradi tega, da naprej opravičim slabotno, brezmočno vlogo, ki mi jo je bilo usojeno igrati. Mislil pa sem tudi na mater in sestre in si slikal njihovo žalost. Bil sem med pogrešanimi v nesreči, ki je zadela ladijo.Martinez, truplo, ki ga še niso našli. V duhu sem videl velike mipise v časnikih in ovanse v vseučiliškem klubu, ki so zmajevali z glavo "*f f »f' V	vWe, „ldi Furmotlm, ki
18 iTUJ“ bl*™i ““ oknu. *„ se bil tisto jutro poslavljal od njega.
Ve« ta čas pa «i je akimer Duh delal pot vedno
dalje v osrčje Tihega oceana, se zibal in gugal, skakal, lezel na gibajoče se gore in padal in spuščal v peneče doline. In jaz sem bil na njem. Slišal sem kako je zgoraj tulil veter. Na ušesa mi je prihajal kot uduše-no gromenje. Zdaj pa zdaj sem slišal topot stopinj nad glavo. Okrog inene je neprestano pokalo in škripalo, ko so les in vezi ječale, škrtale in tožile v tisočero glasovih. Lovci so se še vedno prerekali iu tulili liki napol človeške dvoživke. Po zraku so švigale kletvice in nedostojni izrazi. Videl sem njihove obraze, zardele, srdite, polne okrutnosti, katero je podčrtavala medla rumena luč pomorske svetilke, ki se je zibala z ladijo. V gostem dimu so bila ležišča videti kot spalni brlogi živali v zverinjaku. Na stenah so viseli plašči iz povoščenega platna in mornarski škornji, tupatam so ri-sanice in lovske puške varno počivale na policah. Priprava in oprema za morske.roparje in razbojnike nekdanjih časov. Moja domišljija je burno plala in še vedno nisem mogel zaspati. Bila je dolga, dolga noč, zapuščena, nadležna, dolga.
Peto poglavje.
Toda prva moja noč pri lovcih v medkrovju je bila tudi moja poslednja. Drugi dan je Wolf Larsen pognal Johansena, novega prvega mornarja iz kabine in mu odkazal medkrovje kot spalni prostor; jaz pn sem prevzel malo sobico v kabini, ki je imela že prvi dan vožnje dva stanovalca. Lovci so kmalu zaznali, kaj je bilo vzrok te izpremembe, iu so zaradi tega močno godrnjali. Jchansen je imel namreč to navado, da je ponoči
še enkrat preživel vse, kar se je bilo čez dan prigodilo. Njegovo neprestano govorjenje, vpitje in poveljevanje je bilo prehudo za ušesa Wolfa Larsena, ki je seveda naprtil to nadlogo lovcem.
Po noči brez spanja sem vstal slab in poln bolečin, da prešepam drugi dan na ladiji. Tom Mugridge me je segnal ob pol šestih iz ležišča precej tako kakor nažene kak Človek psa; toda njegova okrutnost do mene mu je bila kmalu povrnjena z enakim in z obrestmi. Nepotrebni hrušč, ki ga je bil delal pri tem — jaz sem bil celo noč preležal s široko odprtimi očmi — je moral zbuditi enega lovcev; skozi poltemo je prižvižgal težak škorenj in gospod Mugridge je zatulil bolečine in ponižno prosil odpuščanja. Pozneje sem v kuhinji opazil, da je imel uho opraskano in otečeno. Nikdar več ni /adobilo prvotne oblike in mornarji so mu rekali, da ima uho kot zeljnato pero.
Tisti dan je bil poln bedne mnogoličnosti. Prejšnji večer sem vzel iz kuhinje svojo posušeno obleko, in zjutraj je bilo prvo moje delo, da sem stekel kuharjevo oblačilo in oblekel svoje. Poiskal sem denarnico. Poleg nekoliko drobiža —■ in jaz imam dober spomin za take reti — je bilo v njej stoinpetinosemdeset dolarjev v bankovcih in zlatih. Denarnico sem pač našel, a vse drugo, razen srebrnega drobiža, je izginilo. Omenil sem vso zadevo kuharju, ko sem prišel na palubo, da prevzamem svoje dolžnosti v kuhinji; pa dasi sem pričakoval osornega odgovora, se vseeno nisem nadejal take poplave bojevitih izrazov, kot sem jo.
(Dalje prih.)
bili med njim in njegovo priležnieo prepiri na dnevnem redu. Tudi kritičnega dne na vse zgodaj, ko se je prebudil, ga je jela prijateljica ubadati in smešiti. Pravi, da mu je dejala med drugim, da leži kot klada v postelji. To ga je baje tako bolelo, da je jel jokati. Končno je pokleknil pred njeno posteljo ter jo prosil, naj se vendar ozira na njegovo starost. Odgovorila mu je, naj gre zopet ;ipat. Tedaj pa je padel njegov pogled slučajno na kladivo za nabijanje pivskih sodov. Spomnil se je, da je ugotovil, da ga tudi vara. Ne da bi pomislil je pograbil kladivo in dal žnjim Horvatovi več močnih udarcev po glavi. Nato se je odpravil. Ko je odhajal je videl, da je njegova žrtev še »nekoliko brcala«.
Ker ni vedel, kam s truplom, ga je pustil v stanovanju. Kljub temu je hodil še 14 dni v stanovanje spat. Da bi ne opazili ljudje v hiši duha, ki ga je razširjajo razkrajajoče se truplo, je polil truplo z lizolom ter skrbno zapiral okna. Končno so se zaredili v truplu črvi in tudi lizol ni več pomagal, duh je postal neznosen. Medtem je prodal morilec vse stvari svoje žrtve ter denar zapil. Ko je bil brez sredstev, mu ni preos-tajalo drugega, kot da se je prijavil policiji.
: Zakonsko pravo in trgovina z dekleti. Mohamedansko zakonsko pravo pride malajskim trgovcem z dekleti zelo prav. Njihovi agentje potujejo po vaseh in iščejo rodbine, , številnimi hčerami. Agent izkoristi določbo
I	mohamedanskega zakonskega prava, ki do-
pušča, da se poroči kar s štirimi ženami naenkrat. S tenvi ženami se poda; v velemesto, .;kjer jih za drag denar proda, obenem pa se seveda loči od njih, za kar zadostuje enostavna izjava, da jih ne mara več. Nato se vrne zopet na Javo ali Sumatro ter se poroči nanovo. Marsikak agemt pa poroči kako mater, ki ima več hčera, adoptira hčere, da si pridobi pravico do njih, nakar proda kar vso rodbino, direktno ali pa indirektno, potom cenirale za trgovino z dekleti v Baudo-negu na Javi, v javno hišo.
: Nenavaden vir dohodkov. Pariška policija je aretirala te dni neko rodbino, obstoječo iz moža, žene in dveh hčera. Ta rodbina je zaslužila tekom zadnjih par let na nenavaden način nad pol milijona frankov. Žena
se <je izdajala za vdovo bogatega industrijca ter se je neštetokrat zaročila. Njen mož je nastopal kot upravitelj njenega premoženja in z združenimi močmi sta izžemala svoje žrtve, kolikor se je le dalo. Ko ni bilo od dotičnega ničesar več dobiti, je žena razdrla zaroko in pričel se je lov za drugim. Tudi hčeri sta morali služili. Igrali sta vlogo nedolžnih nečakinj bogate vdove, ki sta podlegli zapeljavanju prijateljev vsakokratnega tetinega ženina ter si dali svojo »sramoto« odškodovati z visokimi odpravninami.
: Heinerjev grob na Montmartu je obiskalo v sredo, povodom 70-letnice smrti velikega pesnika veliko število njegovih častilcev. Reputacija dusseldorfskih meščanov in paški Nemci so položili na grob cvetice.
VSAKDO
„Grltzrier“
ter as nedosežnimi pletilnimi stroji
si lahko izboljša svojo eksistenco s pravilno uporabo najboljših šiva lnih strojev
in
DUBIEO".
SlekSeoo
Te si nabavi pod
ugodnimi pogoji
edino pri tvrdki
i;re.^uo opeko imajo Aiaino * a?.-ji	Združene	opekarne <i. rt. '
Ljubliaai.
JOSIP PETELIMC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi levo.
Potrta globoke žalosti naznanjam v svojem in v imenu svoje hčerke vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes, v petek zjutraj, previden s tolažili sv. vere, v 42. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal naš ljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
Franc Zgonc
pleskarski mojster, gostilničar in kavarnar.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dn»
21.	februarja ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Pot v Rožno dolino št. 36, na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
V	LJUBLJANI, dne 19. februarja 1926.
Marija Zgonc roj. Grum	Nada	Zgonc
soproga.	hči.
Anton, Božidar, Josipina Sever roj. Zgonc in Julijana bratje in sestre.
ORVA - ČEBiN
• aitsva ulica S/M. - Telefon 58.
Ošljnogled
Naslov j
»« proda za ceno 200 Din. -pove uprava lista.
Kot praktikant
telim vstopiti h kakemu ljubljanskemu podjetju. Imam pisarniško /rakso ter sem popolnoma zmožen siujigovodstva, korespondence, strojepisja, stenografije, vešč sem per-Jektno slovenskega in hrvatskega ;ezika. — Ponudbe prosim na upravo lista pod: ..Marljiv*.
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Lfitljana, nud*
najfineiši in siajskraslši namizni kis iz vinskega kisa.
S&aSitevajte ponudlboi
Tehnična in higienično najmorierneje urejena Risama ¥ Jugoslaviji,
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 1 a, M. nadstropje.
..#
m
m
w»
3
M
■H*
H
Si’
K
*
at
m
50
St
»f
56
SS
Ki
Sl,
m
m
H
K-
S
S
Srajce
Odaa se
takoj klet suha za skladišče. Naslov pove uprava lista.
promenadne bele in bar-sp vaste, ovratnike
vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. Nizke cene. — — Velika izbera samo pri
JOSIP PETEUNC-iČ - LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
Gospod
kateri je absolviral trgovski leča j ter ima eno leto pisarniške prakse, išče službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Dobra moč«.
|	TRG.	IND.	D.	H>.	MT
Tiska knjige, pravila, cenike, račune, leSake, čašo-
Tiska knjige, pravila, cenike, račune, leiake, časopise, lepake, brošure, posetnice In rasfilednlce. Izvršuje vsakovrstne trgovske ka!:or tudi vse druge uradne tiskovine. ----- lastna knjigoveznico.
t)l!BL]ARIA - SIMON 61EGOKČIČEVA MIC,., 13. - TELEFON 553
. ...
Originalen (prave) potrebščine fix; t in/preservat za Opalograph dobite le ori L. BARAGA, ŠelenburgoiM ul' 6.
Telefon St. 080.
LATINKI v milu „GAZELA“
i	cenjenim odjemalcem našega priznanega mila GAZELA« oddolžimo, smo st odločili, da jih za njihovo dolj,o naklonjenost tudi primemo nagradimo. Z ozirom na to smo sklenili, da bomo od sedaj naprej na vsaki
Da se
letno naklonjenost tudi primemo nagradimo.
1000 kosov našega mila (vseh vrst, ki ga izdelujemo)
vtisnili v en kos mila po 1 zlatniK
Milo »GAZELA« zavzema vsled svoje izborne kakovosti vsekakor p it o mesto med sorodnimi izdelki. Izdelano je 1* najboljših surovin, ki tkaninam ne škodujejo. Daje takoj zelo obilno peno, ki nesnago razkroji in temeljito odloči tkanine, tako da je močno mencanje popolnoma odveč. Ako se z našim milom namilano perilo nato prekuha v t^rCj vodi ter temeljito spere v čisti vodi, zadobi naravnost snežno belino in jako prijeten vonj po svežosti, .lasno je tojj](G da z našim milom zelo mnogo prištedite pri perilu in zdravju, poleg tega Vam je pa mogoče sreča tu«1 naklonjena, da dobite v kupljenem kosu še 1 zlatnik povrhu.
Zahtevajte torej pri Vašem trgovcu
samo prvovrstno in pravo milo »GAZELA
in oddofomi nrHnlV ALBKBANDRR 2ELE2NIKAB. - Zn H*ana» >Merfcur< v Ljubljani Andrej B«v«r.