K I) K V K. I £k m^F ^F I^MV ^^ Offleo of Pablkstioa: ^^ , ^^^ * + ^^^^ ^m MMT South Lawsdalo Ats. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE iTTo^^^T^T Chicago, III., torek, 23. januarji (January 23), 1W4. STE V.—NUMBER 16 e^ybar xxm Desetletnica Leninove smrti ———» . j Velike spominske prireditve pe vsej Rusiji Moskva, 22. jan. — Včeraj je poteklo deaet let, odkar je umrl Vladimir Iljič Uljanov ali Lenin, glavni vodja boljševiške revolucije in prvi predsednik sovjetske vlade. Po vsej Sovjeteki uniji so bile impresivne spominske prireditve. Leninov mavzolej na Rdečem trgu v Moskvi, kjer počiva popolnoma ohranjeno Leninovo truplo v stekleni rakvi, da ga lahko vsakdo vidi, je imel velike množice obiskovalcev in Moskva je bila odeta s Črno obrobljenimi rdečimi zastavami. Obenem se je rusko ljudstvo spominjslo obletnice Rdeče nedelje iz leta 1905, ko je car dal po-streljati veliko množico demonstrantov na Nevskem Prospektu v takratnem Petrogradu, danes Leningradu. Italija bo branila Avstrijo! i Mussolinljev emiaar povedal na lhinaju, da Avstrija mora o-stati neodvkuia Dunaj, 22. jan. — Fulvio Su-vich, italijanski podtajnik zunanjih zadev, ki je obisksl Dunsj in konferirsl z Dollfussom, j« dejal ob svojem odhodu, da bc Italija storila vse v svoji moči, da Av stri j s ostane neodvisna in normalna. Neodvisnost Avstrije kot centralne dežele v Evropi jt važna za mir in stabilnost Evrope, To je bilo dovolj jasno «varilo Hitlerjevemu režimu v Nem Čiji, da mora prenehati a svoje teroristično ksmpanjo v Avstri-ji. Dunajski naciji so sprejeli Šuvicha s sovrsžnimi demonstracijami In razstrelbami petih bomb. Komentaiji Stpvllke, ki jih je objavil driav-ni department, kažejo, da j« prosperiteta Se vedno za oglom Nobena kapitalistIčns država ne more pokaaatl takega napredka. je njegovo mnenje Springfield, IU. — (FP)-^o-deč po povprečni tedenski mezdi, skupnih mezdnih izplačilih in uposlitvi, ni Rooseveltov "n»w deal" prinesel velikega izboljšanja v industrijah te države. To potrjuje poročilo driav-nega. delavskega departmenta, ki je bilo pravkar objavljeno. L. 1932 je bila uposlenost 60l6% normalnosti, lansko leto pa 62.7%. Uposlenost se je torej povečala le za 2.1%. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da se mezdna izplačila niso povečala sporedno z večjo uposle-nostjo. Uposlenost je bila na primer v decembru samo eno tretjino pod normalnostjo, mezdna izplačila pa za tri pe- Ë Kupna sila delavcev se ni veliko dvignila kljub poskusom in ukrepom federalne vlade. Tiskarska industrija, trgovine na debelo In drobno so lan-ako leto imele uposlenih več delavcev nego 1. 1932, kljub temu pa so bila skupna mezdna iz-* plačila nižja. To pomeni, du so bili delavci prisiljeni na sprejetje redukcij. i V premogovni industriji se je uposlenost lansko leto zvišala 68.7%,- mezdna izplačila pa sj{mo 36 odstotkov, kar kaže, da so se izplačila zvišala samo za tretjino, ki so bila razdeljena rnid polovico več delavcev, Ste-*4Jfce državnega delavskega departmenta izkazujejo slično situacijo v vseh drugih industrijah. Stavka zdravnikov na Kubi Havana, 22. jan. — Več ko 10,000 zdravnikov, dentistov, lekarnarjev In bolničark je zastav-kalo na Kubi v protestu proti nameravanemu podržavljenju me-dicine. V izgredih in spopadih s policijo med demonstracijami je bil ustreljen dr. John Borges Carreras, profesor medicine na havanski univerzi. Bolniki doma in v bolnišnicah so brez zdravniške oskrbe. — Novi predsednik Mendieta je začel strogo nastopati proti raznim rebelnlm grupam levičarske smeri. Hitler nastopil proti monarhi stom In razočaral pristaše bivšega cesarja Berlin, 22. jan. -— Nemški mo-narhisti so razočarani. Njihove upanje, da Hitler postavi Hohen-zollerna za regenta na Hinden-burgovo mesto, kadar se stari predsednik umakne, je splavak po vodi zadnje dni, ko so vodiln* naciji izjavili, da jo vprašanje monarhije ali republike mrtvo in da bo "Fuehrer" (vodja) Hitler še dolgo let — če Bog dovoli — edini vodja Nemčije! Največje razočaranje je ps pMMfc, U Jr vlada'h dni povedala vse monarhistične proslave ob priliki rojstnega dneva bivšega cesarja Viljema. Viljem bo prihodnjo soboto star 75 let in monarhisti so pripravili hrupne demonstracije za ta dan, toda nič ne bo. Fašistični prvaki so zagrozili, da bodo prav tako postopali s prenapetimi monarhisti kakor s komunisti — pošljejo jih v internacijska taborišča. Kaj je vzrok temu prelomu Hitlerja z monarhisti, ni še znano. Predsednik Hindenburg, ki je še vedno udan svojemu kaj[zerju je zbolel — menda same jeze. Aretacije upornih pastorjev in katoliških duFovnov se nadalju-jejo. Angleški letalci krivi potreba v Indiji! New Delhi, Indija, 22. jan -Praznoverni Indijci V gorskih kotlinah v Himalajih doiže Angleže. da so oni Icrivl strašnegs potresa v severni Indiji pred e-nlm tednom, ker so se predrzneli preletetl najvišjo goro na svetu Everest. Polet nad Everestom je razkačil t>ogove in zdaj so kaz novali Indijo s potresom ... . M.dna kriza " J" — (Jenerai Ks- ky. Japonski vojni mini. ►ta A L°MlHl0' ki > bl!« rhk' Jr zagrizen mili. iM risovo direktivo ' 7'!a imazija in okuua- Nssk, ki se ga pkosxtti TOREK, 23. JANUARJA. PROSVETA THE ENLIGHTEN IIEHT mm.) tm Wurném MM •• M*. • mu. SIM M M«; u * * ftm m mi* m*. m t» m »«i mm; m PROSVETA MT-M k UnÉh A". MEMBER Of THE rEOEKÄTlP (Dm. SM. Datum » cAWpaju, »• l»r» IM», IK.U« »«"•■• I _ _ . . Mi. 4. »— J. • ^ unrftlM. h »r«»o4MM. < fM* IM M —^ JB,. — Domač drobiž Glasovi iz naselbin, ^ s Novice iz Clevelanda Cleveland. O.—Na 17. Jan. H I.ouis Pire »pet pokazal »vojo iz* obrazbo v A. D. v uredniške» članku pod naslovom "Igra prepovedana od policije v C le vela»-šu." Pire bruha žveplo in ogenj ter strupene pline. Nej citiram lamo zadnji odstavek njegovega Izbruha: "Policijski poveljnik Matowitz je imel prav in ne prav ko je prepovedal igro. Prav je i-mel, ko jo je prepovedal, da ne bi čistih prepustil k svinjskemu koritu» neprav je imel, ko ni praseim dovolil, da gredo k u muzanemu koritu." Rad bi vedel, kje drugje se je le kdaj toliko brozge in umaza ni je premeSalo ko ravno pri A D.! Ko bi Pire malo pogledal v ogledalo in ko bi v njem bila le Iskrica ponosa, bi brez dvoma pljunij v ogledalo. Primemo b; tudi bilo, če se bi dognalo, koli-ko Je bil šnops kriv njegovih blodenj. ,i V nedeljo, dne 4. feb., priredi pevski zbor "Delevec" opereto "Srpe" na Waterloo rd. v Col lir»voodu. Ta opereta je češkega Izvora in v slovenščini je bila prvič igrana prošlega 26. nov. Kdor Star Cikaian umrl v starem kraju Chicago. — Družina ekspres-nika Fr. Udovlča je bila zadnje dni obveščena, da je v Kožni dolini pri Ljubljani umrl Frank Veber, star čikaški naseljenec In mizar po poklicu. Bil Je dolge let član društva Narodni vite-, j0 je videl» Je vsak rekel, da za-zl Št. 39 SNPJ. Pra/ tako dolgo B|ui|f lectrlc Co. Leta 1915 je bil z že-j v prvem dejanju boste videli no na nesrečnem parniku East- tropo deklet na sejmu, ki se po-landu, ki se Je prekucnil v Cika- našajo z "lectovimi srčki." Vsa-ški reki in čez 800 oseb Je našlo ) vrovlm individualizmom. Recimo da ima delavec povprečno 45c na uro. Torej je v enem dnrvu ns zgubi za fKV In v ?fo drteh (f Gostoljubnost je čudovita be seda globljega pomena. Gostoljubje je obenem človekoljubje. Kdo je gostoljuben? Morda oni, ki od časa do časa povabi k sebi ob določenem času znance in prijatelje na pojedino? "Danes i-mamo goste!" To pomeni v naj-češčlh primerih od pripravljanja razburjeno, razgreto, izmučeno, nervozno in razdraženo gospodinjo, ki se niti ob uri prihoda gostov še ne more umiriti, kar na vso družbo neugodno vpliva. Kljub resnemu trudu, da bi se gostje dobro počutili, je to redkokdaj doseženo. Ne, to z go-stoljubjem nt v zvezi. Gostoljubni so bili že stari Slovani in so dandanes v pravem pomenu besede gostoljubni še preprosti ljudje. Gostoljuben je človek,' ki ob vsakem času odpre svoje duri bližnjemu, ne da bi mu bilo treba vsakikrat bog ve s čim in kako postreči. Gost mora priti v tvojo hišo kakor domov. Vabila na pojedino, s katerim odlikujemo od časa do Ča-sa svoje znance in prijatelje, le ne dokazujejo, da smo gostoljubni, ako jih sicer, kadar pride kdo teh znancev ali prijateljev nepozvan ali nepričakovan v našo hflo, odpravimo po shi-žinčadi od hiše, češ, da nI nikogar doma. Le kdor sme pogledati vsak trenutek v naše dejanje in nehanjc v našem domu in smo njim neprisiljeno in nekon-vencionstno prijazni in vljudni, kazujemo svojo navidezno prijaznost in gostoljubnost, U se nam bo, če je raMočuten, v bodoče isognil, ker bi mu nemara bolj prijelo naše odkritosrčno vsakdanje lice, kakor konven-cionafen smehlja* okrog naših ustnic in laskave besede, ki so največkrat neiskrene. Tako kratko In lepo pravi pe-anik: "Kdor te študira, ko ti odpira, tam odpotuj!" Seveda prenese obisk vsakogar in vsak čas le tak človek, ki je odprta knjiga, odkrit in nima ničesar nikomur prikrivati, in se ne piSši kritike. Nerodno je stopiti v stanovanje prijateljice, če imaš občutek, da ee je ob tvojem trkanju ali zvonje-nju nekaj zganilo ob oknu, nar to te puste dolgo časa čakati pred vrati in končno, ko nameravaš že oditi, se ti vrata odpro in te sprejmejo z zadrego v besedah in s slabo prikrito nejevoljo na licu. de bolj nerodno pa je, če ti zvoniš ali trkaš in čutiš, da se je za zaprtimi durmi nekaj zganilo, a ti nihče ne odpre. Rdečica aramu te oblije za onega, ki to zagreši. V družabnosti je mnogo neiskrenosti. Malodane vsak človek ima nekaj v svojem bistvu, česar ne bi hotel za nobeno ceno nikomur izdati. Goet ima neprijeten občutek, ako se pred njim pretvarjamo, ga varamo in skušamo o sebi napraviti napačen vtis. Baš zato se bojimo nenadnega, nepričakovanega o-biska, ker se bojimo, da bi nas kdo zalotil takine, kakršni smo v resnici. Kdor pa ima sebe v oblaati in nima ničeaar prikrivati, ne bo nikoli v zadregi, pa naj stopi v njegovo hišo kdorkoli in kadarkoli. Izmikanje pred obiskom z raznimi izgovori, kadar ga ne pričakujemo, je najslabše izpričevalo, ki si ga moremo dati sami o sebi. Današnji ljudje smo v družabnem oziru precej rezervirani, da ne rečem izbirčni. Branimo se širokega poznanstva, naša prijateljstva so konvencionalna, često kori-stolovska. S tem se radi družimo, - ker nas vežejo materialne koristi, z onim, ker je vplivna osebnost in nas lahko kdaj pro-težira, s tretjim nas ne veže drugega, kakor njegov avtomobil, s četrtim lovišče ali «talno omizje, itd. Pravega, nesebičnega, k žrtvam pripravljenega prijateljstva je malo aH nič. Gostoljubje ni pojedina, h kateri povabiš izvoljence ob določenem dnevu in času. Gostoljubje je, ako odpreš vrata nepozva-nemu prijatelju vsak trenutek, mu pomagaš z dobrim svetom, ako se zateče k tebi, mu v bridkosti in žalosti odpreš svoje srce, strpljivo prenašaš njegove slabosti in se ne spodtikaš ob njegove napake ter neprisiljeno občuješ z h jim. Serveda je to mogoče le med enako čutečimi in enako mislečimi ljudmi. Izkoriščanje naše iskrenoeti bi ne bilo nič manj šaljivo sa nas kakor nsvedeni primeri. Visto pripravlja so» po-IJedelski pregreai 'i: tufv - '.«:■• Pokupiti namerava 50 milijonov in nekaj akrov zemlje. Amp^ s tem le preloži najtežje h«^ no vprašanje z ene rame ^ drugo, raši ga ne. In dokler ni rešeno to vprašanje: ura v nov«, ■enje produkcije in porabe m zemlje |n Jtfe podiagt zaposlenosti v^Ji. žati v rezervi. "Pošavka far. marjev preveč" Veliki mlinarji stopijo manjšim ^ sa vrat Washington. — S predloženim pravilnikom za mlinarsko industrijo stremi 33 velikih družb za tem, da z njegovo pomočjo uničijo neodvisne, male mlinarje, ki so na zaslišanju pota lahko reče. da smo sanj go-' bijall osnutek z zastopniki far-stoljubnl. Komur pa vsiljivo Iz- marskih "grangev" vred. stl, ker je bik universe Yale aretiranih, ker so pomagali atavfcerjcm pri pi ketiranju, je bila tr dni končana Sta v karj i so d«»bili zvišanje mesdr, ne pa priznanja unij« zahti mu. l«to delo pod novim "dllom" kr prej, prejme pa ft.14 mani pla-če. To, prosim, .naj premislijo o ni. ki pojo slavo novemu "dllu** Sedaj se je itkaialo, da vse ,Gle»le nekaterih drugih 'tisto upiranje Nirrtid »tra-je Ml doaeien kompro-' ni industrlalcet, kar *mo In 4k ( čitamo v kapitalističnih listih Savjelski poalanik Trojane» «kij v Ameriki (levo) in ameriški poalsaik Bullitt v Raul jI. Washington. — (FP) — Novi čaai, nove skeme. Stare dežele, novi problemi. Ruaija si prizadeva, da bi zvišala produkcijo, Amerika si pa beli glavo. kako bi jo znižala. Sovjeti streme za dvignjenjem življen-skega standarda in kulture, A-merika si pa prizadeva, da uredi gospodarstvo tako, da bi bilo dobičkonosno. "Newdealerji" si pod vodstvom poljedelskega podtajnika Tugwella, šefa "možganskega trusta", belijo glave z novim programom za reševanje agrarnega vprašanja. Jedro tega programa je, .kakor je pojaanil Tugwell, da vlada stopnjema pokupi 50 milijonov akrov "mar-ginalnih" ali slabih farm z namenom, da skrči produkcijo. Poljedelski podtajnik, oče tega programa, ki ga je baje odobril tudi predsednik Roosevelt, pravi, da vlada ne more stalno sirbvencirati farmarjev zato, da manj producirajo. To zdaj de la s procesnim davkom, ki ga plačajo odjemalci. Poleg tega, da problema na ta način ni mogoče rešiti, je on mnenja, da je za deželo in tudi za farmarje veliko bolj pametno, če vlada pokupi slabe farme ter jih vrže med pašnike (da bo še več živine!), jih pogozdi in spremeni v parke. Za nakup te zemlje bi potrebovala okrog 350 milijonov ali nekaj deset mili jojiov dolarjev več kakor znašajo sedanji procesni davki na leto. _ On smatra za "marginalno" zemljo take farme, na katerih se farmar muči in muči, ne da bi si mogel napraviti primerno življenje. Take farme naj izginejo. Kam naj gredo pa ti revni farmarji, Tugwell z drugimi "newdealerjF' vred molči. Je pa siguren, pravi on, da je naseljevanje na farme, za katerega je zadnjih par lat agitira-la tudi vlada, velika socialna in gospodarska zmota. Ti ljudje — naselijo jih je par milijonov v sedanji krizi — si ne bodo mogli na noben način ustvariti življenja, ker prvič ni trga za njih produkte, drugič pa nimajo sredstev za razvitje dobičkonosnega farmarstva. Nadalje tudi pravi, da bi že danes lahko le polovica farmarjev z moderno obdelavo pridelala ves živež, kar ga potrebuje dežela in bi tudi še nekaj ostalo za svetovni trg. Veda pa ne bo ostala na tej točki. Od leta do leta bo nudila farmarju novih in boljših sredstev za produkcijo, kar pomeni, da bo dežela potrebovala še manj kmetovalcev. Pri tem je važno tudi vprašanje življenskega standarda. Tugwell pravi, da je s tem v zvezi treba povečati domač trg z zvišanjem življenskega standarda potom redistribucije bogastva. "Naše bogastvo je tako neenako razdeljeno, da imamo milijone otrok in odraslih oseb, ki so dnevno prikrajšani pri mizi. In vprašanje omejenja produkcije, česar nihče ne mara, najmanj pa farmarji, bomo rešili le toliko, kolikor bomo nadomestili pezadostne diete z višjo porabo," pravi Tugwell. Ta program stremi zs obdr žanjem najboljših farm v produkciji. Kakor je dober s stališča "liberalnega kapitalizma', ta program ne more rešiti niti tako zvanega farmarskega problema. Sploh je dvomljivo, Če bi bilo s tem mogoče izboljšati situacijo, dokler nI zaeno rešeno tudi vprašanje brezposelnosti. S pognanjem manjšega ali večjega, števila farmarjev z zemlje v mesta, bi to le pogor-šalo Industrijsko situacijo. Brezposelni fsrmarji v mestih bi gotovo ne bili boljši konzument-je kakor so sedaj na revnih farmah. Postali bi le breme vladi. In čim večja je armada brezposelnih, toliko manjši je trg za farmarske pridelke in toliko nižja Je cena. Vlada sicer lahko naseli neko število brezpoaelnih na "ožit-karske" farme, sestoječe it koč hočejo delati, ne bo nobena, niti Uko lepa skema rešila niti agrarnega problema. Pod kapi. talizmom je pa to neizvedljivo 8k Pal ériav m zdraii u dtlanke reforme Skušale bodo uvesti enako soc». ajkio zakonodajo. Akcija veg; kega pomena New York. - (FP) - Ce b, •prejet načrt meddržavnega o< bora, se bo v svrho izenačenj delavske zakonodaje združi pet od najvažnejših industrij, skih držav. Te države so New York, New Hampshire, Massi. chusetts, Rhode Island in Coa necticut. Skupni odbor teh držav je n«. redil načrt, da te države s p* sebno pogodbo- kreirajo Pokr* jinsko delavsko komisijo, ki imela kompletno kontrolo tm industrijami v njih mejah, stanovitev take komisije bi mo. ral sankcionirati tudi kongrei Njena naloga bi bila, da vseh državah prepove otroš delo, določi minimalne plače, vede 40-urni delovnik kot mak simum in prepove nočno delo nekatere vrste delavcev ozironu delavk. Vsaj tako priporoči meddržavni odbor. Komisija tudi gledala, da bi bila delav zakonodaja enotna. Kakor hitri bi tri drŽave sprejele sličen z* kon, ibi ae avtomatično raztegni tudi na ostali dve državi. Ce bo sprejet ta načrt, bodi državne meje v prizadetem ritoriju odpadle kolikor se ti socialne zakonodaje. Zagovor niki tega načrta pravijo, ds to že aamo na sebi velikega pomena. Vsa skema je naperjena proti največjim izkoriščevalcem de lavcev: proti tovarnarjem, k beže pred delavsko zakonodajo is driave v državo, ki ima najslabšo zakonodajo; kadar jopa izboljša in jo skuša enforsirati, zopet poberejo šila in kopita ter se presele drugam. S pokrajinsko delavsko zakonodajo bi bilo to odpravljeno. Teh pet držav tvori najvai-nejši teritorij lahke industrije v deželi. V njih manüíakturnih tovarnah je uposlenih nad 2r 100,000 delavcev ali skoraj ena tretjina. Njih letna produkcija znaša nad 15 milijard 800 milijonov dolarjev ali nad eno tretjino man uf akt urne produkcij« v deželi. Ce bi se temu bloku pridružik tudi Pennsylvania in New Jersey, kL imata obsežno lahko in-duetr a, bi bila mreža proti kapitalističnim "ščurkom" popolna. Vroča volilna kampsnja v SI. Paulu St. Paul, Minn. — Munlcip«!-ne volitve, ki se vrše v tem me stu čez nekaj tednov, so izzvali vročo volilno kampanjo. Boj A med sedanjo administrscijo, ki zagovarja ljudske interese, te bankirji in elektrarskim tr» stom. Ti trošijo velikanske vs> te denarja, da porazijo sedanji administracijo, kateri načeluji Mahoney, bivši urednik tedniki "Minnesota Labor Advocate", U je last tukajšnjih strokovnih » nij. Mahoney je ponovni kandi dat na listi farmar-laboritov. Kapitulacija openšapsmke Tir* St. Louis, Mo. — Klikerfuei Bros. Co., oblačilna firms. > te dni podpisala pogodbo s uni jo, v kar jo je prisilila več te dnov trajajoča stavka. Ts koO penija je pred dvema Istem pretrgala stike z unijo in pote* obratovala svoje tovsrne m podlagi odprte delavnice. ( spone je kralj tudi v zaponi Washington, D. C. — K« grešnik Britten is Chicaga o hteva kongresno preiskave o ril merah v zveznih jetnišnk»J Vodstva teh jetnišnk so objM žena. da dajejo preveč priM* gijev tamkaj zaprtim g»"* škim glavarjem kot so Capo* Terry Duggan in drugi. pros veta Vesti iz Jugoslavije „.ÉDAIJSKO PNMO IZ =- U I t (Iiviras t****» JuroalaTiJe.) Skrbinšek "jTblJASB ^—" «*<> dobro, v marsičem oživil (porti¿) in .prizadel ogromne -5 Po onih predstavah, o kate-^h Lo e pisali, je dosegla na-^» avoj višek v uprtajri-^ sZove "Svete Ivane (Or- devica), ki jo je preve- leti Oton Župančič ter JU v knjigi v založbi Krnske Matice. Traja o je Ij let, preden je prišJa ta !iUj*t Shavvova oderska u-na ljubljanski oder ležiral jo je Bratko Kreft ^ u.m v svojem nekajletnem elovanju v ljubljanski operi in ami dobil v roke delo, pri ka---rem se je imel pokazati: ali je tiher, ki ume prodirati v glo-¿ne takih visokih del, kakršne to, ali ni. In izkazal se je, je dobro razumel Shawa in i uprizoritvijo res zelo uspel, ieft, ki ga poznamo predvsem iskalca novih oblik in pogo-tega eksperimentatorja (v če-ni zmerom uspel), se je v j režiji nekako pomiril in do-ijal ni nič svojega, pač pa nam dal vsega Shavva. Poklonil se pred delom, mu odkrival zmi-toe akcente posameznih slik, )iskal značilne poteze ose»b ter ih z igralci oživil v -like. In za-uislil je enostavno, a lepo insce-«cijo, ki jo je izvršil arhitekt Vanz. V igralki Danilovi je atel Sveto Ivano, v igralcu De-vcu velikega inkvizitorja . . . postavil na oder "Sveto Iva->" tako, da smo bili res pre-neceni. Drama obravnava zgodovin-;o osebo Device.orleanske, ki vodila francoske čete v boj roti Angležem ter zmagovala njimi ter pripomogla kralju o kronanja. Kralja in druge bilo sram, da je pomagala na-adna kmečka deklina kralju do ronanja, pa so zato rade volje rodali Ivano Angležem, kate-ih duhovniki so trdili, da je •ana čarovnica, zaveznica hu-¿eva. Sežgali so jo na grma-po obsodbi svete inkvizicije, oda čez mnogo let so jo pro-Mi za blaženo in pred dobri-V desetimi leti za svetnico za-topniki prav iste cerkve, kj je vano pred stoletji obsodila na pmado. Ta zgodovinska snov je kakor nalašč za Shavva. Koliko prilik, da «e nasmeje tem in onim, naj- wje v zadnjem dejanju, kjer Be prikaže kralju mrtva Ivana, okrog katere se zberejo ob polnočni uri vsi tisti, ki so jo preganjali in sežgali, a jo zdaj časti-o kot svetnico. Kakor hitro pa «razi Ivana želja, da bi se rada frmla na zemljo, se vsi obrnejo nje. Živih svetnic in svetni-tov ni treba, nihče jih ne ma-ra: ne duhovščina, ne vojaška s« civilna oblast. Višek drame je bil pač v sliki, :jer inkvizicija sodi in obsodi v»no v-smrt na grmadi. Kreft je zrežiral ob tem še Jrugo stvar, mnogo manj vred-»o, češkega pisatelja Wernerja "Neloigro "Pravica do greha" 11 obravnava zakonsko nezve-J0^- Igra bo po svoji preprosti gotovo šla tudi preko di-tantskih odrov. Glavne osebe *> zdravnik, njegova žena in wva tašča. Med tem ko Je Mravnikova žena na dopustu, se Mr*vmk spozabi ter «koči čez ■««ški plot. Ko ae žena vrne u moževo nezvestobo, 1(x<' nmščevati. Kroti jo nje-* *atJ, ki jt. v svoji izkušeno-,.Jume umiriti hčer, da se vsa gladko poravna in ser je zrežiral delo Vse bitke, bodi si žitna ali kate-I rakoli druga ga ne bodo več rešili popolne propasti. Zato postaja mržnja na tujca če tudi tiha, vsak dan "Teč j a. Morski vihar je prejšnji mesec deloma porušIFnaš pristan Urk kk se . ' 1 l»et sprijaznita in sporazumeta, hh h-rv**ke dramske literatu-' ' v«*o ljudsko igro K r li ►»r di \ Ser i laj, r tin 7. H i starinsko delo ter je še dokaj uspelo; bilo je pa brez pomena, da je gledališče izgubljalo čas s tako stvarjo. To svoje postopanje opravičuje gledališče z dejstvom, da je v blagajni šilna kriza, in s trditvijo, da utegnejo le take igre privabiti mnogo ljudi v gledališče. Pa so vendar uprizorili "Mlinarja" le nekaj večerov, pa je moralo delo spet nazaj v zaprašeni arhiv in znova se bo na njem nabiral prah, dokler ga ob prihodnji krizi spet ne bodo poiskali. Za vabo "Airš6mu občinstvu" so prevedli iz nemščine tudi neužitno rdbo, "Turške kumare"* ki sta jo napisala ista dva avtorja kakor "Tri vaške svetnike". Vendar pa je celo ta "širša" publika sprejela "Tri vaške svetnike" bolje kakor pa "Turške kumare". Celo naslov so pri gledališču spremenili, samo da bi bolje /Vleklo". Originalni naslov se glasi "Hlače". Je to burka, ki povzroča tisti smeh, ki se ga človek kar sramuje: cenen smeh. Sredi decembra smo dobili krstno predstavo novega izvirnega dela, pesnika iPavla Golie "Kulturno prireditev v Orni mlaki", o kateri bomo poročali drugič. y Pred nevarnostjo poplav. — Pred božičem smo imeli pravq zimsko vreme z mrazom in snegom, ki ga je naneslo v gorenjskih krajih do poldrug meter visoko. Snežilo je več dni in promet po cestah in železnicah je bil onemogočen ali oviran. Nato je nastopil hud mraz, je trajal vse do božiča. Na Štefanov dan pa je mraz odnehal, prihajal je jug in naslednji dan je že poskočil termometer za več stopinj, «nad Slovenijo so zaveli topli vetrovi, sneg se je začel topiti, na zemljo se je ulegla težka megla, iz katere je začelo celo deževati. Ceste so se spremenile v brozgo, s streh grmi sneg,, po poljih in pobočjih se seseda sneg. Po «nekaterih kotlinah so se ljudje 'bali povodnji; če bi namreč sneg tako naglo kopnel, struge ne bi mogj^ požirati velike množine vode. Tega so se bali posebno v Strugah, ki so bile že ob zadnji povodnji tako hudo prizadete. Tamkaj je zapadlo mnogo snega. Že takrat so se bali Stružani, da bi na naglo prišel jug ter bi se sneg topil prenagla da bi požiralnik lahko sproti požiral - vso vodo. Vendar pa doslej ni še nobenih poročil o kakih poplavah, ker struge in požiralniki za zdaj še niso preobremenjeni. Ce pa bo trajalo tako zoprno in nezdravo vreme dalje časa, je verjetno, da se utegne pojaviti hripa in druge posledice prehlada. škode našim ubogim ribičem. Nekaterim je popolnoma razbil njihove Čolne in jim tako odvzel vsako možnost za že itak pičel ribji lov. V povojnih letih namreč lovi po našem morju zelo dosti ribičev iz Chiozze in celo iz Neapelja, ki s svojim načinom ribarenja uničujejo ribjo zalego po morskem dnu v škodp naših ribičev. Vsi protesti pa prav nič ne koristijo in tudi oni kom$j čakajo, da bi jih kdo rešil škodoželjnega tujca. Pred kratkim smo imeli občni zbor tukajšnjega fašja. Zbor se je vršil na prostem pred sedežem dopolavora. Politični tajnik, učitelj Manes, Albanec po pokoljenju, doma nekje iz spodnje Italije, žagrizen sovražnik v svojem poročilu hvalil kaj je vse naredil v zadnjih dveh letih njegovega paševanja: potrojil da je število fašistov, miličnikov, ItoiN Fra—i|i Uredništvo "Delavske Politike" je prejelo to-le pismo is Francije: Daleč narazen smo, ali vendar. dragi sodrug, mi poslušamo sleherni utrip vašega srca, sleherno vašo besedo. Radi bi, da bi tudi vi s tako\)ozornostjo sledili našemu gibahju in se spominjali, ko smo morali s trebuhom za kruhom v širni svet. Poznanstvo in prijateljstvo nas spaja, veže pa tudi ona velika ideja, ki je omogočila, da se tujci po jeziku počutimo kot bratje med nami enakimi francoskimi trpini. "Delavska Politika" je sedaj edina naša medsebojna vez; preko nje govorimo in paz-no prisluškujemo, „kakšen bo odmev naših besed. Vse kar vas razveseljuje, napravlja tudi nam veselje, vse kar vas žalosti, prav tako težko tudi mi občutimo; vsi smo bili in ostanemo eno. Težko smo mi socialistični ru- kratkomalo prezrli in so razde-' lili knjige na razna društva,! katera Štejejo morebiti do 10 članov. Mi v Lensu imamo dve sekciji, kateri sami imata skupno toliko članstva, kolikor ga šteje cela njihova zveza v severni Franeiji. -Mi zbiramo mate-rijal in bomo ob priliki Še kaj napisali. Na naših strokovnih shodih pa bomo ljudem te obrazložili delo tistih gospodov, ki se tudi v Franciji trudijo sa narod. V odgovor na zapostavljanje bomo povsod ustanovili naše sekcije v sklopu francoskih svobodnih strokovnih organizacij. _ Optraolja v iajtoijih okolnostih Amputacija roke pod visečo skalo IZ PRIMORJŠ r.<. M Pismo Iz Sv. Križa pri Trstu Sv. Križ pri Trstu, dec. 1933. —Gospodarsko-delovna kriza, ki je že od nekdaj doma v Italiji, je neusmiljeno zadela tudi našo vas. ■ Z ustavitvijo dela v nabrežin-skih kamnolomih so ostali sko-ro vsi naši delavci-—kamnoseki in klesarji, brez dela. Mnogim odpuščenim delavcem so ostali delodajalci dolžni, lepe vsote: do 2000 lir, tako da so reveži delali cele mesece zastonj. Dosti se jih je izselilo že pred let^v A-meriko, Francijo in Jugoslavijo, oni pa, ki so v upanju na boljše čase ostali doma, se s strahom povprašujejo kaj bo to zimo in v bodoče sploh, kajti da bi kamnolomi spet oživeli ni upanja več. Vsled vremenskih neprilik je bila tudi naša letina zelo pičla. Grozdja smo pridelali za polovi-j co manj kot lani, jesenskih pri 1 delkov pa.prsv nič. Vino kljub nizki ceni čsks in čsks kupcev ! Kdsj se bodo povrnili tisti čssi, ko se je naše vino prodalo že takoj po trgatvi. Takrat so ga po-! kupili kranjski' vinski trgovci in ga precej ¿obro plačali. £ prihodom Italijanov v naše kraje pa je vse to prenehalo. Na4 ubogi kmet je gospodarsko popolnoma| uničen. Vknjfcenlh dolfm' nej more odplačevati in tako gre sedež dopolavoru itd. Ni pa povedal na kak sleparski način je množil število faš. organizacij. Poklical je namreč omahljivce in pa take, ki so v kaki službi in jih je pozval kar podpisati že spisane prošnje. In poklicani, v strahu za vsakdanji kruh so podpisali prošnjo. So prišli tudi značaji, ki mu niso šli na limanice. Nadalje je poročal o delovanju dopolavora, ki pa ni kako kulturno društvo, kakor zahtevajo pravila, ampak čisto navadna gostilna in shajališče tu naseljenih Lahov in njihovih podrepni-kov. Zbral je sicer, oziroma kar sam opisal precej pevcev. Toda po par vajah je vse prenehalo, ker vpisani pevci so lepo ostali doma. Odposlanec pokrajinskega tajnika, odvetnik Wondrich iz Trsta/ ki je prišel na zbor v spremstvu zloglasnega Grazioli-a iz Sežane, je pohvalil delovanje tajnika Manesa, hvalil duččja češ da je preobrazil Italijo v e no samo delavnico in se je skrbno izogibal vprašanja brezposelnosti. Navzočemu učiteljstvu, ki je moralo priti na zbor z vso šolsko mladino, je zabičeval, naj njihovo raznarodovalno delo vestno nadaljujejo. Brezposelnim je ob koncu rekel, da naj imajo več zaupanja kot upanja in obljubil je, da bo preskrbel uniforme za miličnike in balilo. Zbor se je končal s par vzkliki dučeju s strani šolske mladine, ki je že izučena za take prilike in navzočih Lahov. O kakem navdušenju in o ogromni udeležbi, kot je pisal "Piccolo" ni niti govora. Razen šolske mladine, Lahov, trgovcev in gostilničarjev, ki so morali za ta čas zapreti trgovine, je bilo navzočih malo ljudi. Niti vsi domači fašisti niso prišli. In še te je sklicala skupaj vaška godba, ki je morala svirati celo uro pred začetkom obč. zbora. Aretacije na Goriškem Gorica, decembra.—V sredo 15. nov. zvečer so aretirali v Sv. Petru pri Gorici Siliča Julijuna. K r/. niča Jožeta in Siliča Frania. Vzrok aretacije še ni znan. vsega kar je' slovmitfkegrrse jei^^ Pričakovali iaida volitev v Delavsko zbornico. Tem večje pa je bilo naše veselje, ko smo čitali poročilo o izidu v našem listu. Mi vemo, da je bil vaš balil in dopolavora, preskrbel nov ^J hud» k*r so nasprotniki uporabili vsa sredstva, da bi vas uničili. Pa so se zmotili. Vaša zmaga nad žutimi, ki v svojem nastopu dosledna kopirajo nemški in italijanski lašizem, je sijajna, zlasti tudi radi lega, ker je ta zmaga potrjena od stotisoč zavednih delavcev, delavk in na-meščenstva v celi državi. Mi izseljenci, brezdomovincl, vam k tej zmagi najiskrenejše časti-tam, ker čutimo, da je vaša zma-gu naša zmaga. Kajti kljub temu, da smo ločeni, se vedno še prištevamo k onemu delu trpečega jugoslovanskega naroda, ki je doma prav tako pozabljen, kakor smo pozabljeni mi, raztreseni po širnem svetu. Naši tukajšnji sodrugi, bivši trboveljski rudarji, so bili najprej osupli nad izidom glasovanja v revirjih, danes pa, ko vedo kako je do takega volilnega rezultata prišlo, majajo z glavami in se čudijo, kako je ki^j takega sploh mogoče. Vsaka styar ima svoj konec in tudi tako razmere kot so bile pri trboveljskih volitvah ne bodo trajale večno. • "Citateljem in čitatelkam našo "Delavske Politike" je še gotovo v spominu naš apel na široko javnost, s katerim smo prosili za knjige, in odrska dela. Našemu pozivu so se odzvali in sicer častno odzvali sodrugi in sodružice iz Amerike, torej tisti trpini, ki sami okušajo bridkost, katere nam nudi delo v deželah tujega kapitala. Iz Chicaga in Clevelanda smo prejeli veliko število knjig, revij in časopisov, katere so zbrali in nam jih darovali naši sodrugi.. Najlepša jim hvala! Vse pa prosimo, da se nas spominjajo tudi v bodoče. Znano nam je tudi, da je prispelo večje število knjig na naš konzulat v Lille. Baje jih je poslala banska uprava Dravske banovine za nas izseljence. Na čigavo pobudo, nam ni znano. Pri razdelitvi teh knjig so pa voditelji "Zveze rudarskih društev Sv. Barbare' naše slovenske sekcije francoske zveze rudarjev (Syndikat des Mineurs) Uprava Carnegiejevega zavodu je sklenila nagraditi zdravnika dr. Hugha Kendalla, ki je v najtežjih okolnostih in ob največji nevarnosti za lastno življenje izvršil pogumno opetmcljo. V vhodno jamo angleškega premogovnika North Walbottle se je zrušila kakšnih 100 ton težka skala, podirajoč za seboj vse lestve, vrvi, tračnice In ploščadi. Ustavil« se je šele nekoliko metrov nižje, ns dnu jame, kjer se Je zagvosdila kakšnih 20, 30 cm nad zemljo. Pod njo je obležal mlad delavec, ki mu je k sreči stisnilo le prste desna roke med skalo in steno. Zaman so njegovi tovariši skušali, da ga rešijo is tega položaja, ki je bil tem nevarnejši, ker bi Se skala lahko vsak hip zrušila popolnoma na tla In jih zmečkala s ponesrečencem vred. Ni kazalo drugače, nego da so poklicali zdravnika. Ta se je tudi takoj odpravil na mesto nesreče, a žu njegova pot sem je bila tvegana, ker se je moral plaziti In spu ščati v globino v najbolj nsvar nih okolščinah, saj je bila skala, kakor smo dejali, vsa dovodna sredstva za seboj raztreščila. Končno je zdravnik dospel do ponesrečenca. V nevarnosti za lastno življenje se je po trebu hu splazil k njemu in v tem položaju se je moral tudi odloČiti, da mu odreže vseh 8 prstov na desni roki. O lokalni anestszijl v teh okolnostih nI bilo govorn ln je bila tudi nepotrebna, ker je ležal mladi delavec Itak brez zavesti. Ob nezadostnem svitu rudarskih svetilk js trajalo cele tri četrt ure, da je zdravnjk P<> nesrečencu odrezal zadnji prst krepke roke so nsto obs kmslu spravile izpod skals. A sedaj je moral zdravnik naj prvo ponesrečencu še izmitl amputirano roko, nato ga je moral po težk poti navzgor spremljati na dan in poskrbeti, da so ga odpeljal v bolnišnico, ftelo potem, ko mu je roko obvezal po vseh pritvlllli, se je požrtvovalni zdravnik o-krepčal od prestanega napora. 3 PuaMJtaa Mina Marta Ha* organizirajo V krizi so poetale predmet največjega IskorlAčanJa In šlkan Cleveland, a—(FP)—Posab-Ijene, izkoriščane in Šikanirane delavke, ki opravljajo hišna dela, so se v tem mestu pričele organizirati. Izhod vidijo v unio-nismu • vsaj nekatere. Nova Household Workers Welfare asociacija, katero je ustanovila Col-lette J. Kelly, ima 200 članic in ' je vprašala sa poalovnico pri Ameriški delavski federaciji. Iskoraj ni verjetno, kar počenjajo bogate gospodinje s svojimi služkinjsmi. Postopajo z nimi slabše kakor so delali suš-njedržci. Navadno morajo delati od ranega jutra do poznega večera, včasih,- kadar imajo v hiši "partije," tudi do zgodnjih jutranjih ur. — O plačah skorsj ni vredno govoriti. "Dobra" plača je pet dolarjev na teden, deset dolarjsv pa je Že "visoki." V mnogih primerih maša le tri dolarje, v nekaterih slučajih "charity," katerih je tudi veliko, celo nič. Sploh so "milosrčne" izkorl-Ščevalke razvile svoj poklic v prsvo raketlrstvo. V mestu je namreč dosti deklet, ki so "psd-le" radi absolutnega uboštvi In so pod oskrbo nznlh dobrodelnih agencij po navodilu parolne-ga sodišča. K tem agencijam zahajajo bogate dame po dekleta, katerim ne plačajo nič aH pa le nekaj centov ln jih povrhu še jašejo prav po svetohllnski morali. Navadno se jim kažejo kot njih—dobrotnice, če je pa deklo sito tega "dobrotništva," Jih te-rorizirajo z grožnjo o ječi. Ves izkoriščevalski sistem Je razgalila miss Kelly, bivša poll-čistka, ki se je pričela zanimati ~ za ta "problem"—ia pozabljen-ke. Prvotno Jt ustanovila družabno organizacijo, nekakšen klub za te proletarke, ki pa se ju sedaj rasvila v unijo. Ali Ima CWA pravico uključltl cerkve med ^yjia dela? - North Chicago, lil. —'v Rev. Jsmes G. Hslleran, tukajšnji katoliški župnik, je v.nedeljo v pridigi ostro kritizirsl okrajnega direktorja Civil Works admlnl-stracije, ki noče uključiti cerkve, nih poslopij med Javna dela, dn bi namreč delavci CWA poprav-Ijali cerkve na račun federalne vlade. Direktor je Informiral župnika, da cerkve ns spadajo med javna poslopja. 2upnlk Hal-leran se je zdaj pritožil na državnega direktorja CWA. '4,VUJIA!AN1AM IN "8ATUKNI A" IM IHTA PRISTALI V I)U» HROVNIKU Dela v arzenalih Je vsč Wašhington. — V privatnih arzenalih dela približno 7000 več delavcev kakor jih je bilo uposlenih lanskega julija, pra vi organizacija ladjegasdniških rnagnatov. Z vladnimi arzenali vred delajo vojne ladje — za mir seveda. Hči", Reži-1 marsikatero posestvo ns boben, j izgubilo žlvljeaje. Železniška katantrof* pri Mrnyju sa Frssn^kesi * zadnjem decembru, pri ksterl je 200 imet» Prihodnje odplutjs "Vulcanle" ene najfinejše motorne ladje Italian Line, ki odpluje v soboto dne 27. januarja, bo zelo zanimivo. Zatem ko se bo ta znana motorna ladja ustavila v Bostonu, bo odplula proti Msdeiri, odtsm pa preplula Sredozemsko morje. Ustavila se bo pa v Gibraltarju, Alžlru, Palma di Majorlca, Can-n«su, Napolju, Palermu, Pstra-su na Grškem In Dubrovniku. V Trst bo dospela dne 13. februarja. Potniki bodo imeli priliko obiskati pristaniščs, ki so najlepša na svetu, posebno krssno pristanišče Dubrovnika ob Jadranskem morju. Pa ne samo to. Vozili se bodo v kraitriih prostorih ter bodo*deležni postrežbe ns slsvni "VulcanlJI," ki je Uko dobro znana našim rojakom. "Haturnia," |Mi*e«tririaka ladja "Vulcartije" ki sedaj kroži po zaimdoindijskem vodovju, bo obnovila prekoatlantsko službo ter bo odplula iz New Yorka 27. februarja. Ta slavna motorna ladja se bo tekom vožnje ustavila tudi v Dubrovniku in bo dospele tja 13. marca. "Rex," najhitrejša ladja na svetu, in "Conte di Hsvoia." ed|. na gyro-stabllizirana ladja na svetu, bosta najdaljevali s svojimi, hitrimi vožnjami do konti* netita. Potniki, ki so namenjeni nsrsvnoet v Jugoslavijo, bodo dospeli v svojo domovino v oemih dtieh. «V Genovi bodo stopili v vlak, k) jih bo odvedel ns-rsvnoft v domovino. — (Adv.) Agitirajte i% ProcrHo! " KX0BXITI Tudi nedeljski čaaoplai so prinesti krajša poročila o dogodku in Ukoj naslednje dni je dobil Lonie več ponudb ca zaposlitev v Los Angelesu. Bile so skoro same ponudbe zs lahka, gosposka dela. Odklonil je vse za povrst-jo Odkar je spoznal 0'Neala in druge L D. S-ovce, ni bilo te vrste delo več zanj. "Jaz sem proletarec," mi je pojasnil z veliko resnostjo. Dobil Je delo v pristanu v San Pedru In v VVilmingtonu (ki je tudi del zaliva Los Ange-les); razkladal je ladje in prenašal tovor v skladišča. Vpisal sa je med I. D. S.-ovce in se zelo živahno začel udejstvovati v gibanju. Jaz sem dobil delo kot poročevalec pri časopisu v Los Angelesu, ki je prinesel članka o Loniju in meni — a povečini o Lonlju. Plače sem Imel dvajset dolarjev na teden, pisati pa sem moral ne samo dnevne vesti — te umetnosti sem se privadil v nekaj dneh — marveč tudi kritiko filmov, knjižne preglede in reklamna poročila za domače trgovine; če je bil na vrsti "teden čevljev", sem moral pisati članke o "Čevlju nekdaj in sedaj". Dva meseca in pol s^m videl Ironija le v redkih presledkih. —^ VII l Pozno v maju leta 1923. so I. D. S.-ovski pristaniški delavci v San Pedru - proglasili stavko. Poslali so me, da o dogodku poročam v časopisu. L D. S.-ovci so ustavili skoro ves promet v pristanišču. Skoro dva tedna so stale ladje v luki, ne da bi se kdo dotaknil tovorov. Udru-ženje ladijskih posestnikov in sllčna pomožna društva so bila videti kakor omamljena, ko so videla, kako se je to zlovešče radikalno gibanje nenadoma povzpelo do moči in oblasti. I. D. S.-ovske zahteve so bile nad vae "neameriške"; I. D. S.-ovci so zahtevali preklip kali-forniškega protizločinakega sindikalnega zakona, izpustitev političnih jetnikov, boljše plu-Če, odpravo delavske posredovalnice, "suženjskega trga" v pristanišču, čije lastnlki^so ladijski posestniki. Nekaj groznega, t« zahteve. Stavko Je treba zlomiti. Policijski načelnik v Los Angelesu, ki je imel sodno Oblast nad vsem pristanom, je dobil povelje, naj stavko zlomi, In pripravil Je vse potrebno, da povelje izvrši. Toda izvršitev te naloge je bila vse prej ko slnekura. StavkujoČih je bilo dva ali tri tisoč, toda bili so disciplinirana, preudarna množica, trdno odločena, da se izogne kuljenju miru in nasilju. Položaj ji' bil napet in silno zanipilv. V San Pedro sem prišel onega dne, ko so aretirali in zaprli Uptona Slnclairja, ker je imskušal prebrati Ustavo Združenih držav. "Ničesar o ustavi" se je glasila naredba policijskega nu-čelnika. " , ' Ceste so bile polne L D. S-ovcev in policistov v uniformsh in v civilu. Nereda In Izgredov ni bilo nobenih. Stavkujoči delavci so se sprehajali po cestah gor in dol s prekrižanimi rokami ter na|»etlh, resnih in preudarnih obrazov, Policisti so jih pozivali, naj se ne ustavljajo in naj gredo dalje, dalje. Lonie Burton Je živahno pomagal pri stavki. Osrednjega vodstva ni bilo; malodane vsak drugi 1. I), S-ovec je bil videti voditelj. Lonie je bil zuravejši in krepkejšl kakor kdajkoll prej. Oči so mu žarele od čiste, evan- geljske navdušenosti in avetlcfoe. Priznal mi je, da je pomagal organizirati stavko. "Rdečega" O'Neal a je imel za "imenitnega fanta". Prostodušno in odkrito se je porazgovoril z menoj o samem aebi, o svojem pojmovanju I. D, S-ovskega gibanja, o mestu, ki ga zam zavzema v tem gibanju in o svojem stališču tega pokreta, do Amerike in aveta. Bil je razredno zaveden delavec, ki mi je I. D. S.-ovsko utopijo orisal tako živo, da me je pretresla, ne zaradi svoje pravilnosti in stvarnosti, marveč kot sanje, ki se nikoli ne bodo uresničile. Mnogo časa sva prebila skupaj in spoznal sem se še z nekaterimi drugimi I. D. S-ovci. Ko je stavka trajala približno štirinajst dni in je grozilo, da se bo vlekla še nadaljnjih štirinajst dni, je policija začela zganjati I. D. S.-ovce ter jih kakor živino goniti v vozove P. E. železnice in jih pošiljati v razne ječe in zapore v Los Angelesu. Biti I. D. S.-ovec je pomenilo zločin in kršenje tako zvanega Proti-zločinskega sindikalnega zakona. Dočim je bila stavka tako zlomljena, so I. D. S.-ovci, kremeniti in močni možje, tujci in domačini, prepevali svoje pesmi. Prepevali so jih za jetniškimi ograjami v San Pedru, apo-toma na vlake, na vlakih in slednjič v ječah. "Pri Bogu!" se je obrnil k meni mlad časopisni poročevalec. "Prav tako ae jni zdi, kakor da bi še jaz prepeval z njimi. Ne manjka jim korajže !" Med aretiranci so bili Lonie Burton, "Rdeči" O'Neal in kakih šest drugih I. D. S.-ovcev, ki jih je policija imela za kolovodje. Stavka je bila zlomljena. Plašni in ubogljivi "roboti", ki so "bili prenehali z delom iz strahu pred I. D. S.-oskimi 'bombami, so se vrnili na delo v pristanu in ladje so ae zopet zganile. Pristanišče San «Pedro je bilo rešeno "Rdeče revolucije". Policijski ravnatelj v liOS Angelesu je v priznanje sijajnih zaalug prejel zlato liro in mnogo zahvaljevanja a priž-nič in čaaopisov; "Rdeči" O'Neal, Lonie Burton in drugi I. D. S.-ovçi iz San Pedra, ki so jim oblaatva pripisovala nekaj razumnosti in spretnosti, pa so bili "odpravljeni" v San Quentin, vsak za štiri do deset let. Burtona sem imel priliko videti v mestni ječi nekaj dni, preden ao ga poslali v državno jetnišnico. Ali bi mu ne bilo mogoče kako pomagati? Bivši vojak je, s plinom je bil zastrupljen in še ranjen povrh ter odlikovan od f rancoske republike ; čutil sem, da bi ae na podlagi njegovih vojaških zaslug morda ven-darle dalo kuj doseči. Toda on nI hotel slišati o ničemer. Celo zameril mi je moj nasvet. Ni maral ukoristltl svojih vojaških let; sramoval se jih je; Croix de guerre je bil vrgel proč. «Poleg tega tudi ni bil prepričan, da bi vse to kaj koristilo — prevelik je bil njegov greh. Zadeva Lonija in drugih I. D. S.-ovcev iz San Pedra je prišla pred višje sodišče, ki je po dveh letih in pol razveljavilo prvotno sodbo na podlagi ugotovitve, da zgolj pripadništvo k I. D. S. še ne pomeni kršitve zakona. Prišel je ukaz, naj kaznjence izpuste. Pisal sem Ironij u, naj se vsekakor oglasi pri meni, če se namerava vrniti v južno Kalifornijo, toda tega mojega pisma najbrže nikoli ni prejel. Zopet sem za eno leto zgubil za njim vsako sled. (Dalj* prlhodnjli > Angelo Cerkvenlk: Poviti o brezposelnem konju žvane-Mrak je ves dan letat po mestu ih okolici, obredel je ves DražeJ In ves Lindar, kier je Imel toliko prijateljev in znancev, obhodil je vse pazlnsko |»o-I j«-. Pa ni našel ne prijatelja m znanca, ki bi mu posodil tristo lir. Ves utrujen se je zvečer vra-čal z Lindara proti Pazinu. Sonce je že zašlo. Z juga je pihljal prijeten vetrič. Zvinu* je Ae vedno upal, it pul celo \ t<-m pouletl njem trenutku. Dražili I m »do njegovega rjav ca. konjiči», edinega, poslednjega res zvestega prijatelja, prijatelja, m katerim *tu dolgih dvanajst let drugovata in garala, frítela in m veselila — IVekliti davki! je rami m ral Da ni bilo davkov, bi bilo Je nekako šlo . . . Tako pa ji* Alo vse navzdol, NajjrreJ si ji* «posoje-val pri hranilnici na hišo. Tako je leto za letom plačeval davke s hUo. Vrtino manj je je bilo nje-gove. Ni ne pil ne zapravljal, delal je |NMlnev I In ponoči, če je le bilo kaj dela. (Vial je, delal venomer samo za — drugV. 7.v ktirideneto leto h kofijaiil. TOREK, 23. JANUARJA. konju, ki bi poaekal avto iii zrakoplov . . • Prišli pa ao novi ljudje, novi avtomobili. 60, 60, 70 100, 120 kilometrov na uro! Divje dirke, vratolomni rekordi, šampioni, avetovno znani junaki! Kdo ae je zmenil še za konjiča! Nihče ae ne zmenil za njiju Tedne in tedne sta atala na ulioi na trgu, ter ata povešala glavi. Sonce je pripekalo, dež je lil mraz ju je treael . . . Vae prelepe aanje ao zmrznile. — Nič ne bo, rjavček! Sanjala ava. Samo aanjala. Tudi tehnika ima avoje aanje, drzne aanje .. Škoda, da ne piješ, rjavček moj«! Napila bi ae ter pozabila na vae to puato, žalostno resnico. Rep škoda, da ne piješ! Rjaveč je pogledal, kakor da ga je razumel. Ah, saj ga je ree razumel! Žvane bi bil priaegel da ga je res razumel, res razumel. Božal ga je po žametaati glavi Rjaveč pa je bil ves otožen. Najbrže zavoljo svojega prijate lja Žvaneta! Saj rjavcu ni šle alabo. Ni bil ne lačen ne žejen Žvane bi bil kradel zanj, če b< bilo potrebno. Tudi hlev je bi' člat in prijeten, pozimi topel, poleti hladen. Ko ao ga poleti nad legovall obadi, ga je Žvane pc praih, posebno pa med prednji ma nogama namazal a "flitom/ Drugače bi ga bili obadi do krv izgrizli. Ne, rjavcu ni šlo alabo, a rja vec je vedel, da Žvanetu ni dobro. — Kako konj da ne more te ga vedeti? Preneumen ste, da b razumeli konja! se je mnogokdaj hudoval Žvane. Kako bi rjaveč tega ne vedel ko pa mu je Žvane vse dolge zimske večere tožil o atrašnih davkih, ki ga utegnejo zadaviti o požrešnih avtomobilih, ki mu odjedajo kruh . . . — Danes tristo, jutri štiriato po jutrišnjem petato lir! Hranilnica mu je posodila žf deset tisoč . . . Zdaj pa niti cen tesima več. —- Ali razumeš, rjavček, tak šna lepa hiša, pa niti centesima več! Davki in avtomobil! Dva mlin ska kamna 1 Pod njuno silo se j< vse mlelo v prah, v atrašen Ir brezizhoden nič.' Približal ae je "avoji" hiši. , Jutri zjutraj bodo prišli . . . — Konj. in kočija, vae akupa; cenjeno na triato deaet lir . — 311 . .. — 311 prvič . . . drugič ... in — 320 . . . — 320 prvič . . . drugič .. Inctako dalje. Žvane ve: kupil ga bo ravna, telj opekarne. Dobil ga bo poce ni ... O za triato Ur! Žvane pa bi dal avoje življenje zanj! Vo žiti bo moral opeko. Vae božje dneve samo težko obtovorjem — Imajo? se je zdajci vpra šal. Svojega lastnega smehu se je ustrašil. Kakor skozi meglo je zagle tlal dolgo, skoraj nepregledno vrsto gibčnih taksijev, ki so bili vsak trenutek pripravljeni zdrseti liki strela po gladkem asfaltu. Gleda! jih je ter sovražil. Bleščali so se v odsvitu razkošne razsvetljave mestnega trga — elegantni, prelepi. Kako so se spremenili v teh tridesetih letih! Nepričakovano je pridrvel mimo njega avtobus. Kakor da se igra! Kako lahko je ubiral pred seboj strmo pot po Dražeju proti Lindaru. — Ko bi vsaj teh strašil ne bilo! Hupa, hupa ler požira na stotine in stotine ljudi. Vse se vozi dandanes! Berač in bankir, milostna gospa in njena služkinja ... vse za nekoliko borih cen-lesimovi Napredek! Strela božja! Avtomobili, avtobusi, trnmva- zove opeke. Od t vorn ice na po •nico in zo V dežju ir Prevozil je na sto in »to tinoče bahaško ustitl! ni je mislil. te, birmunce in svate, kričence in botre, pogrebce In druge pustne šeme. Le malokdaj je po čudnem in uepojmljivem naključju patlel v njegovo kočijo revež, ki so ga morali nujno prepeljati v bolnišnico ali k zdravniku. Poznal je tisočere tajnosti, videl je svet, kakršen je bil ponoči, kakršen Je bil v rennicl — in vi-ar leti so bili po{M>lnoma prenovljeni prostori prvega razreda. Po poročilih, ki jih je dobil tukajšnji generalni manager Henri Morin de Linclais iz pa-, riškega glavnega stana, prenavljajo sedaj * tretji in turistični razred. V turističnem razredu bo prostora za manj potnikov, ktfjti mnoge kabine bodo povečane z odpravo notranjih kabin. V kabinah bodo prave postelje in jih bo manj. V vseh turističnih ka-bineh so modemi vodovodi; moderno pohištvo, velike omare z zrcali, zaaenčene svetilke, ki omogočajo čitanje v postelji. To je le nekaj izboljšsnj. ki jih bodo deležni potniki ns "Aristokratu Atlantika." Poleg tega ao prs- tretjem proge prenovljene, kabine javni prostori prepleskani in « novo dekorirani. V tretjem razredu je_ stevi kabin znatno povečano, ker «o to svrho porabili prostor, ki 1 služil drugim namenom. ^ vW ki kabini je gorka in mrJ« J koča voda; dosti gornjih je odpravljenih, vsled če*ar » do imeli potniki več udobno* na razpolago je več prostoraj »hrambe. Vse k s bi ne so « prebarvane. V>jedilnici so ni stoli z naslonjali. tU. hod» in stopnice v tretjem razred« i ps pokrite z gumijem. "PARIS," ki frripluje v P*1 in pol dneh do Plymouth* šestih dneh do Hsvre, im» * f>58 ton. I)ne 7. februšO* 1 It * prenovljen ter bo odplul ■« * vre proti New Yorku I' Yorks odpluje proti Havre v bo to doc 17. februarja