Politicen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta I sla., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne"
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.	'
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
isitev. 138.
V Ljubljani, v ponedeljek 20. junija 1892.
Letni!* XX.
Obrtniški nadzorniki.
V dunajski državni tiskarni izšlo je nedavno na svetlo obširno poročilo, katero se je tudi nam doposlalo, poročilo c. kr. obrtnih nadzornikov o njih delovanju leta 1891. To poročilo je sestavil po posamičnih podatkih centralni obrtni nadzornik, mi-nisterski svetnik dr. Fr. M iger k a.
To izvestje nam pove, da je bilo v minolem letu: 1 osrednji ali centralni obrtni in 16 obrtnih nadzornikov, katerim je bilo prideljenih 14 pomožnih uradnikov ali asistentov. V minolem letu izkazuje izvestje 6184 industrijskih obrtov s 316.834 delavci. Izkaz o njihovem delovanju je precej obširen: 3712 slučajev imeli so obrtni nadzorniki obravnavati uradno, večkrat so pa tudi reševali te zadeve pismeno.
Po vseh industrijskih zavodih je skoro povsem normalna delavna doba 11 ur, samo v dunajskem okolišu v tisoč tovarnah dela nad polovico delavcev (61-7 odstotkov) samo po 10 ur. Pravica, delati čez normalno dobo, se je dovolila v 58E slučajih. Obrtni nadzorniki uradujejo tudi kot razsodniki in posredovalci med delodajalcem in delavci, oni poravnavajo na obeh straneh, oni delujejo na to, da nastane med gospodarjem in delavcem prijateljsko občevanje in odnošaji. Kadi tega nadzorniki vspre-jemljo pritožbe in tožbe bodi si od delavcev, bodi si od tovarnarjev, tožbe in pritožbe pretresavajo in jih razsojajo bodi si v prospeh tega ali onega. Takih pritožb je bilo izročenih v minolem letu 5313; le teh se je ugodno rešilo v prospeh delavcev v 1585 slučajih.
O štrajkih in njih uzrokih obseženo je v tej razpravi vse nadrobno. »Zopet so se uverili nadzor-niški uradi", tako slčve občno poročilo, „da so podjetniki še le vgled štrajka prišli do spoznanja o obstoječih nerednostih in nepriličnostih. Razumnemu in v mnogih slučajih jako potrpežljivemu postopanju obrtniških nadzornikov posrečilo se je često poslednjim, da se je ustavljenje dela v mnogih slučajih zabranilo, bodi si da je gospodar dovolil delavcem
koncesije, bodi si da je delavec prijenjal v svojih zahtevah in terjatvah."
Gledé na zvišanje mezde se je delavcem malokdaj ugodilo in po velikih štrajkih je navadno ostalo vse pri starem, kakor poprej ; doseglo se ni nič in često so nastali za delavce še neugodnejše razmere ko poprej. Poročilo obrtnih nadzornikov omenja tudi, dasi nekoliko površno, osnovo zavarovalnic zoper delavske nezgode, in konečno obsega nekak predlog gledé na založenje delavskega lista, v katerem naj bi se objavljale pritožbe in želje delavcev, kajti s tem bi se zabranile mnoge razprtije in njih slabe posledice."
Poročilo obseza konečno nekako prošnjo do trgovinskega ministra, naj gledé na važnost in pomen obrtnih nadzornikov in gledé na njih veliko delo-krožje pomnoži število nadziralnih uradnikov, da bodo mogli zadoščati svojemu prevažnemu poklicu, ker je v obče treba pismenega posredovanja ali pismenega poslovanja v njih uradovanju.
Istina je, da 31 uradnikov ne zadošča 6184 obrtnim zavodom, ali treba pomisliti, da so v tem številu obseženi tudi mali zavodi, kjer je postopanje obrtnih nadzornikov nepotrebno, ali se zahteva le v redkih slučajih. Ako se pa uvaža, da so troški z uradnim obrtnim osebjem znatni, da časih ves aparat nadziralnih uradnikov nima ničesa opraviti, zdi se nam ta zahteva do trgovinskega ministra neutemeljena.
To poročilo pa ne obseza neke stvari, katera je po našem mnenju še najvažnejša. Izvestje molči o nedeljskem počitku, ne pové nam, ali se je delavcu morda samo v posamičnih zavodih dovolilo, da je mogel ustrezati dolžnostim svojega verskega prepričanja, o tem v poročilu ne stoji ni besedice.
I Leta 1889 izdal je na svetlo poznati katoliški tovarnar na Francoskem Leo Harmel spis : „Catéchisme du Patron." Umestno bi bilo, ko bi ta katekizem prišel v roke vsem delodajalcem. Leo Harmel podaje v njem v obliki vprašanj in odgovorov načela in nazore, po kojih upravlja svoje lastne tovarne že nekoliko desetletij ; na tej podlagi dospel
je sam do blaginje, delavci njegovi pa do zadovolj-nosti in sreče.
„Kaj pa je patron (tovarna)? tako vpraša Lev Harmel takoj v začetku svojega katekizma. „Da moremo pomen besede patron", tako odgovarja, —t „dobro pojmiti, pomislimo, da je ta beseda v zvezi z latinskim „pater", — „oče". Patronat je torej nekaka oblika očetovstva. Med patronom in delavcem je slično razmerje, kakor med očetom in otrokom". — Iz tega posebnega poklica patronovega izvirajo nastopne njega dolžnosti: odgovoren je za dušni in telesni blagor svojih delavcev. Povsem pravno utemeljuje to Harmel, sklicujoč se na osnovo to-varen. Pred 60 ali 80 leti izvrševali so se obrte v rodbini, obrti prehajali so od očeta ua sina; sin se je izučil rokodelstva na očetovskem domu pod očetovim nadzorstvom. Odraščujoče dete ostalo je člen rodbine, uživalo je pravice in prednosti rodbinske vzgoje.
Tovarne in stroji odpravili so te odnošaje, par in elektrika razvozljala sta tudi rodbinske vezi. Tovarnar je vzel dete v tovarno, odtujil rodbinskemu ognjišču. Izvestno in naravno nastaja iz tega tovarnarju dolžnost, skrbeti za otroka, paziti, da ga ne pokvarita neverstvo in nenravnost, katera se vselej in povsodi nahajata, kjer je mnogo ljudij vkupe. Zanemarjanje teh dolžnostij provzroča večinoma nravno bedo med tovarniškimi delavci.
Mnogo je katoliških tovarnarjev, kateri so mnenja, da niso odgovorni za duše svojih delavcev. Neki tak tovarnar, opozarjan in pozivljan, naj uvede v svoji tovarni take blagodejne naprave, kakeršne je uvel Harmel v Val des Bois, je odgovoril: „To ni možno, jaz nisem nikoli v tovarni svoji, a imam vodjo, ki ni naklonjen veri". — „Vzemite v službo torej druzega vodjo". — „Kak dobiček bi pa potem imel od svoje tovarne?" Ali je poslednje vprašanje utemeljeno, da tovarnarja oprosti njega dolžnostij glede delavcev? Gotovo ne! Tovarnarji seveda se za to še brigajo ne;. tu tiči vsa ovira. Brez ljubezni do Boga je tovarnarjevo srce neobčutljivo in kamenito do delavca v sebičnem hrepenenju po bogastvu.
LISTEK
Katoliško vseučilišče.
(Govoril pri slavnostni akademiji ljubljanskih bogoslovcev J. R.)
Milostljivi gospod knez in škof, slavna gospoda!
Prvi govornik je kratko narisal, kako se je porodila misel katoliškega vseučilišča v Avstriji. Bliskoma je prešinila vse misleče katoliške kroge. Saj je pa tudi to ideja, za katero se lahko zanima vse katoliško prebivalstvo, ogrevajo vsi narodi avstrijski, navdušujejo skupno osiveli katoliški bojevniki in — neizkušeni mladenči. Zato se drznem govoriti tudi jaz. Ne pristoja se mi sicer razpravljati, ali nam je treba katoliškega vseučilišča v katoliški Avstriji. Ce ni opravičena želja in težnja, potem so se motili katoliški možje, ki so sprožili to lepo misel na II. katoliškem shodu v Lincu, motili škofje, linški, solnograški, briksenški, ki so vernikom v pastirskih listih nujno priporočali društvo, motili vsi avstrijski škofje v zadnjem skupnem pastirskem listu, motili so se sv. Oče sdmi, ki so potrdili in blagovolili podjetje. Pravemu katoličanu je stvar jasna, če bi je tudi ne razumel. Zato jaz danes ne razpravljam, ne sodim, ne poprašujem, ne odgovarjam. V duhu
gledam že zgrajeno stavbo vseučilišča, zrem njegov dobrodejni vpliv v širni Avstriji. To hočem naslikati, kako nam bo gojilo pravo vedo, vzgajalo katoliške može, vzgajalo avstrijske može. Katoliška veda, katoliški možje, avstrijski možje to so nazori in vzgojni smoter katoliškega vseučilišča.
I.
Pred 300 leti je pisal slavni filolog Skaliger: „Vsak dan vidim mnogo ljudi, ki so pridni, pa malo resnicoljubnih učenjakov, med učenjaki malo duhovitih, med polu-izobraženci malo dobrih in tako je veda, ta velika tolažnica človeštva, izpremenila se mu — v šibo." Da bi živel mož, humanist, pač bi sodil še ostrejše. Veda, hčerka nebeška, ki je tako zvesto služila veri in vodila k Bogu, tira sedaj neusmiljeno v pogin človeštvo, grabeč mu vero in nravnost. A nikjer se ni tako bohotno razrasla, kakor v naši ljubljeni Avstriji. Kakor jeseni livade, ko jih je pokosil pridni ratar, porodi mahoma viš-njevkastih bledih cvetk, ki životarijo še v pozno jesen, — tako se tudi pri nas prikazujejo čudne cvetke novošegne modrosti, potem ko so drugod že zdavnej odcvele, da cveto tu pri nas vjdrugo, poznejšo pomlad. Šibko stebelce se jim tu zravna in
usehli lističi jim zopet ozelene in upala čašica se jim vspne in zopet zro tako ponosno v svet in kraljujejo, ker drugih lepših tovaršic ni. Pri nas se brezverska veda oživlja, vstaja — zmaguje. V začetku stoletja se je le gibala, kmalu se ni samo gibala že je besedovala, ni še dolgo besedovala — že je gospodovala sedaj kraljuje! Glavno zavetišče so ji pa naša vseučilišča. Od tod prodira dalje ia dalje.
Mladeniči, ki so se izobraževali v tej vedi, jo širijo kot možje med ljudstvom, kjer delujejo v svojem poklicu, časniki pobirajo paberke, ki padajo s te bogato obložene mize, pisatelji in pisači jo po-dajejo v lepi obliki poluomikancem. Tako prodira ta laživeda dalje in dalje in kolikor bolj prodira, toliko bolj se umikata vera in nravnost. Kaj nam storiti? Ali na) jo preziramo, ker rodi tako slabe sadove, ali naj zahtevamo, da se je sleherni katoličan ogiblje, kakor strupenega gada? Nemožno. Prezirati je ne moremo, ker tako bi prepustili so-vragu bojno polje. Ko je zapel vojni rog, ne gre orožja metati proč. Prezirati ne moremo svetne vede, ker poznamo svoje tradicije. Kaj poreče vsa ona dolga vrsta katoliških mož vseh časov, ki so tako lepo spajali vero in vedo, razodetje in lastno
Kakor vsaka družba, imeti mora tudi delavska rodbina časno in večno blaginjo svojih členov kakor tudi človeške družbe ža načelo. To obŽho načelo pa more doseči samo tedaj, če: 1. varuje naravne in nadnaravne pravice domače rodbine; 2. ako negtije iu pospešuje podstave družbinskega reda.
Iz tega je razvidno, kako resno pojmi Harrtiel razmerje med tovarnarjem in delavcem. — „Mi, to je tovarnarji, moramo se odločno vrniti k veri. Satno ona more korenito rešiti socijalno vprašanje. Ona nas uči, da je Bog nebes in zemlje tudi Bog tovarne, in da ima pravico, da se njega zakoni ohranijo in spoštujejo tudi v toiarni". Iz tega nastaja tovarnarjem trojna dolžnost: Skrb za delavčevo dušo, njega telo in rodbino.
Seveda ni možno tovarnarju, da bi sam pri najboljši volji izvršil vse to, 011 potrebuje pomoči, in ta pomoč, pravi Harmel, so: verska društva, ona so jedino sredstvo, s kojimi bi se mogla dobro upravljati delavska rodbina.
Politični preg-lecL
V L j u b lj a u i, 20. junija. Sfotraiije dežele.
Štajerska narodno-nemška stranka misli sklicati velik shod svojih somišljenikov v Gradec, da se posvetojejo o sedanjem položaju. Plenerjevi stranki to posebno ne ugaja, ker se boji, da se bode v Gradcu kaj sklenilo, kar židovskemu liberalizmu ne bode prav ugajalo. Štajerski Nemci že dolgo hodijo radi svoja pota v veliko uevoljo zjedinjene levice. Baš zadnji čas je bil tudi precejšen prepir mej štajerskimi nemškimi listi in mej glasili nemške stranke na Češkem. Štajerska glasila so očitala, da češki Nemci gledajo le nA-se iu vse njih delovanje se suče okrog sprave, katera druge avstriiske Nemce kaj malo briga. — Celjski poslanec dr. Foregger je strašno nevoljen. Ce se nemški liberalci in naci-jonalci ne sporazumijo v varstvo nemštva na Spod-niem Štajerskem, bode baje odložil mandat. Parlament ž njim pač ne bode nič izgubil.
Vrejenje valute. Valutni odsek v osmih dneh konča svoje delo, ako bode podrobna vprašanja stvarno razpravljal in ne bodo govorniki vedno iz podrobne debate nazaj posegali v generalno.
Ogersko. Pri podrobni debati o budgetu finaučnega ministerstva je ogerski finančni minister dal kaj nepovoljno pojasnilo zastran živinske soli. Dosedaj se še ni našlo sredstvo, da bi taka sol za lj di ne bila porabljiva. Država bi zgubila kaka dva milijona, katerih bi ne mogla pogrešati. Zastran prodaje državnih posestev se je minister izjavil, da .se tista posestva, ki so pripravna za kolonizacijske nameue, ne bodo prodala, temveč se prepuste poljedelskemu ministerstvu. Budget je sedaj tudi v podrobni debati rešen in finaučni minister je predložil finančni zakon iz katerega razvidimo, da bode preostanka 14.725 gld., kateri bode pač v končnem računu še izginil.
Vitanje države.
Srbija. Volitev novega regenta na mesto umrlega generala Protica bode v novembru ali decembru. Največ upanja voljen biti bi imel Pašič. Ker bi pa potem ne mogel več voditi radikalne stranke, bode se najbrž kandidaturi odrekel. Radi-kalci bi težko dobili kacega druzega sposobnega voditelja. Regentje se pa v strankarske zadeve ne morejo mešati.
umovanje ? Kaj poreče oni prvak katoliški, ki iz svoje lastne skušnje pravi: „Dum saecularibus lit— teris instruimur, in spiritualibus adjovemur." Ne, mi se ne bojimo moderne, brezverske vede, ne sovražimo je, le obžalujemo njena kriva pota iu čutimo dolžnost, da z vso silo zaprečimo njen pogubni vpliv. To pa moremo le doseči, če gojimo dobro vedo iu jo z vso silo razširjamo.
Hvala Bogu, še šteje dokaj zastopnikov, še se ni pretrgala vez katoliških tradicij tudi pri nas. Katoliška veda ni izumrla. Oživiti jo je treba, poudarjat', prodajati. In to vedo bo gojilo katoliško vseučilišče. Zastopalo bo vedo, ki bo vodila k Bogu in ne odvajala od njega. Ona ne bo napihovala učenca in učitelja, da bi gradila stolp, vspenjajoč se v nebo iu ponavljala delo titansko. Brezbožua veda razdira, zanika, tlači vse v brezno brezmejnega nihilizma — katoliška veda na našem vseučilišču bo zidala in hranila, kar je prejela hvaležno od naših pradedov. Brezverska veda išče resultatov in jih proglaša za to, da veljajo, — katoliške bo opozarjala na nje, ker veljajo. Tako vedo, vedo katoliško bo zastopalo in širilo katoliško vseučilišče. To je njegova prava naloga in poklic.
(Konec sledi.)
Belgija. Jutri so ožje volitve za belgijsko ibbttiico m sfebit. Te ožje vdlltve so velikega pomena. Dvotretjinske večine i njimi konservativni Stfanka ne b6de dobila, ali če tmaga, je pričakovati, da se nekateri zmerni liberalbi odloČijo za konservativni načrt premembe ustave, da tako preprečijo občno volilno pravico. Zmerni liberalci se občne volilne pravice bolj boji, nego konservativci. Radi se bdiio mnogi s konservativci zavežali, da prepre* čijo nakane radikalcev. Ce se uvedi občna volilna pravica, bodo pri volitvah zmagali aii konservativci ali pa socijalni demokratje. Od kapitalistične liberalne stranke potem skoro nikdo ne pride v zbornico. Socijalnih demokratov se pa liberalni kapitalisti strašno boji.
Francija. Budgetni odsek francoske zbornice je sklenil, da se odpravi 22 škofij in nadškofij, ki neso omenjene v konkordatu; ravno tako odreče svota 400.000 frankov za generalne vikarje in tri milijone za vikarje. Pač pa je odsek dovolil 6000 gld. za izkaze o cerkvenih bratovščinah, njih namenu itd. Mnogim duhovnikom so se odtegnile plače.
NemHja. Te dni je bil v Draždanah shod saksonskih konservativcev; shod je obiskalo 500 oseb. Shod se je izrekel, da materialistični nazori s svojim vplivom na politično, socijalno, gospodarsko in nravno življenje prete državi, družbi in cerkvi, torej obstanku vsega nemškega naroda. Te materi-jalne nazore pa najbolj razširjajo socijalni demokratje in židje. Treba si je torej prizadevati, da se omeji židovstvu iu socijalnemu demokratstvu vpliv in se uveljavijo kristijanski nazori v javnem življenju. Shod se je izrekel, da naj se v kratkem skliče občni zbor konservativcev iz vse Nemčije.
Anglija. Te dni je v Belfastu pod predsedstvom vojvode Albercorna bil shod odposlancev grofije ulsterske. Shoda se je udeležilo nad 11.000 oseb. Shod se je izrekel proti irski avtonomiji. Drugače tudi ni bilo pričakovati, ker se je bil v ta namen sklical. Ta shod je najbrž le vladno delo, ki je hotela pokazati, da se je v Ulstru res bati vstaje, če Irska dobi avtonomijo. Shod je bil torej le nekako agitacijsko sredstvo proti liberalcem, ki so za irsko avtonomijo.
Maroko. Govori se, de je Anglija našuntala Kabile, naj se spuntajo, da se bode ona lažje polastila dežele. Položaj v Maroku je kritičen. Spanjska vlada je odposlala vojne ladije v Tauger. Za Španjce je sedanji čas ugoden, ker se Anglija zaradi bližajočih volitev ne more odločiti za noben odločen korak.
Zjedinjene države. Jutri se snide v Ch^ kagu shod odposlancev demokratične stranke, da postavi kandidata za predsedništvo republike. Kakor mej republikanci, tako tudi mej demokrati ni jedl-nosti. Nekateri so za Clevelanda, ki je že bil predsednik, drugi so za demokratskega guvernerja v Jowi. Proti Clevelandu so posebno zastopniki iz novojorške države.
Venezuela. Konec vstaji v Venezueli bode blizu tak, kakor je bil v Chile ali pa zadnjikrat v Braziliji. Po mnogih poročilih o vladnih zmagah sedaj izvemo, da so vstajniki v hudem boju popolnoma pobili vladne čete in sedaj gredo proti Boli-varu. Predsednik dr. Palacio se je že odpovedal in predsednik zveznemu svetu dr. Villegas je prevzel eksekutivno oblast. Vstaja je po tem takem imela popoln vspeh. V kratkem bode volitev novega predsednika republike.
1
izvirni dopisi.
Iz selške doline, 18. junija. Prav veselo znamenje 'je, da slovenski katoliški shod v Ljubljani dobiva prijazen odmev od vseh slovenskih pokrajin. Ni še zamorila kužna liberalna sapa v slovenskem narodu verskega čuta; pregloboko je pognala vera korenine v jedro narodovo. Tudi v naši dolini z veseljem pozdravljamo napovedani katoliški šhod. Pred dobrim tednom so se zbrali nekateri odlični zastopniki ljudstva iz doline ter se izrekli, da hočejo z vso močjo delati na to, da pripomore tudi selška dolina k sijajnemu vspehu bodočega shoda. Tako je prav! Vis unita fortior. V zjedinenji je moč. V prvih časih so kristijani bili vsi za enega in eden za vse; enega duha in ehega srca so kot en mož skrbeli za občni blagor in se borili zoper sovrage. Napomi-nani shod pa naj bode v tem smislu zvezda jutra-njica jedinosti našemu dobremu katoliškemu ljudstvu. Zbirajmo moči ter vzbujajmo v ljudstvu katoliško zavest, in močni bomo v obrambi zoper vse nasprotnike; z združenimi močmi bomo rešili našo ljudstvo verskega ter gmotnega pogina.
Iz Prage, dnč 16. junija. (Posuemalci praške izložbe. — Prouzročitelji pfi-bramske nesreče — zaprti.) Te dni se je v mestni svetovalnici Vršil občni zbor generalnega odbora deželue jubilejske izložbe. Glavni predmet razpravam je bilo računsko poročilo, koje je jako ugodno, in iz njega je razvidno, da je bila naša izložba največja, kolikor je bilo doslej prirejenih itložeb deželnih v kaki deželi.
Izložbo je obiskilo vkope 2,433.000 oseb, koje so plačale vstopnine 75;7.487 gll Ves denarni promet je Žnašal 3,213.044 kr. Cilli ttobičdk hi še po-vsem dognan, a izvesttio je, da bode znatlh, ta tem se je it dobička določilo 10.000 gld. ni iidajo izložbenega dela: „Sto let prdce" (dela). Vrh tega je odbdr brezplačno prepustil defcelttemu odboru poslopij za 600.000 gld.
Garancijski zaklad je popolno«! »edetaknen.
—	„Ne dd se tajiti," — pravi končno to poročilo,
—	„da je ta izložba in nje velikanski vspeh v nas vseh vzbudil in okrepil zaupanje, saroozavednost in narodni ponos, da je nam v srce vsadila trdno vero v bodočnost našega narodnega napredka; rasti torej ta napredek in procvitaj v čast domovine in „blagor naroda" !
Jubilejska naša izložba ni ostala brez učinka. Njen vzgled našel je posnemalce. Tri izložbe so neposredna posledica naših lanskih tekmovanj v vseh strokah duševnega in gmotnega dela, iu sicer so to izložbe v Plovdivu letos, \ RušČuku prihodnje letoT v Belem Gradu, in smelo trdim, da vsaj nekoliko tudi leta 1894 v beli Ljubljani. | Te izložbe So prve na balkanskem poluotoku, j odkoder smo prejšnja leta čuli samo o hudem pre-I ganjanju narodov, o krvavih sukobih in junaških j bojih, to so prve žlahne cvetke, koje so ondaj po-| gnale na drevesu svobode ih v o^olnčji samostal-nosti.
Toda niso samo idejalne smeri te jugoslovanske izložbe, deca naše izložbe, temveč i važnega prak-j tičnega pomena. Zaradi same idejalnosti se ne pri-' rejajo narodne izložbe. Bolgari in Srbi hote podati j in sami jsaznati obraz sedanjih gospodarskih in obrt-| nih izdelkov, pojasniti, česa trebajo v svojo povzdigo, I in se uveriti, kje in odkod jim je najbolje jemati,
kje in kako se najboljše dobiva in izdeluje, i Češki narod je še vselej spremljal z iskrenimi I simpatijami vse napore svojih jugoslovanskih bratofr i po svobodi in omiki, njih prizadevanja smatral je kot svoja in je tudi pomagal dejanjsko v marsikaki I zadevi. A tudi češkemu narodu, kojemu se iz te j idejalne strani obljubuje jugoslovanski vspeh, odprlo | se je tu polje k praktični udeležbi, polje, na kojem more postati njega sodelovanje prospešno, a tudi dotičnim jugoslovanskim deželam.
Skušnje in zgodovina uči nas dostatno, da je obrtna iu trgovinska vzajemnost močna vez v življenju narodov. Tako nam izložba naša tudi nepo-, sredno predoŽuje prospehe in važnost našo. Kori-, stila nam je domd in pred ostalim svetom, a zdaj se deca njena v Plovdivu, Ruščukn, Belem Gradu in v — Ljubljani oglašajo, da združijo češke koristi z jugoslovanskimi koristmi v skupnost.
Tajnost, koja je doslej obdajala in zakrivala , uzrok strašanskega požara v pribramskih rudnikih, ! je — odkrita! Nesrečni prouzročitelj grozne te ka-' tastrofe, koji je vsled neprevidnosti iu nesrečne slu-j čajnosti pokopal več nego 300 svojih tovarišev, bil
■	je včeraj prijet in zaprt. Pri okrajuem sodišču v Pfibramu je povedal, da ga preveč peče vest in očitanje, ker ve, kdo je zakrivil to nesrečo. Rudo-kop Havelka iz Orlova je ovadil kot prouzročitelja katastrofe rudokopa Križa iz vasi Oseče; poslednjemu je opoldne 31. dne maja po nesreči v Marijinem
■	rovu pal iz rudniške svštifke ifteiij, in ta je zasmo-' dil leseno nadstropje. Prej, nego se je vzdramil pre-| senečeni rudokop, da bi zadušil ogenj, razširil se
je požar na vse strani. Križ ni imel poguma, da j bi oznanil nesrečo na pristojnem mestu in poklical pomoč,' — pobegnil je iz rova. Njegovemu tovarišu Havelki, ki je vse to zdaj obelodanil, zadušila sta. : se dva brata pri tej katastrofi.
Uradno je zdaj dognano, da je vkupe ponesrečilo 319 rudokopov. Oženjenih je bilo 287, vdovcev ' 5 in 27 samcev. Oženjeni so zapustili 678 otrok pod 14. letom in 69 med 14. in 16. letom.
Pri tako ogromnem Številu nepreskrbljenih ; vdov in sirot spominjam se katastrofe, koja se je pripetila menda pred 10 leti v Belgiji, v Monsu, ' kjer je nad 300 premokopov zgubilo svoje življenje.
■	Tedaj so pobirali 2a ostale po ponesrečenih po šir« ! riem svetu, da, celo Amerika je bila poslala 600.000
fraukov. Vsaka osiročena rodovina dobila je glede i na število otrok po 10 do 15 000 frankov !
Tako imoviti pri nas nismo. Javna milodarnost, > razcepljena na sto in sto stranij, kmalu opeša. Bla-| gajnica pribramskih rudokopov bode v 10 letih po-[ polnem izčrpana, dasi ima zdaj premoženja nad je-1 den milijon !
i&lhl defleit & idAj iznaša dbolu 60.000 gld., fclj bode stoprav, ko na blagajnico potrka nad 1000 vdov in sfrot. Kaj potem?
Po moji priprosti pameti skrbeti ima za vdove in sirote isti, v čegar žepe se steka tudi dobiček, osobito pa tedaj, ko bo preiskava pokazala, da bi !Be ne bila dogodila taka grozna nesreča vzlic Kri-ževi lahkomišljenosti, da bi ne tičal i tu v marsf-Žem velikanki — kitajski cof!
Cital sem nekoč, da na veleposestvu ktieza N. hi smel oskrbnik prej s polja poklicati delavcev, kadar je deževalo, nego vprašati je moral prej centralno ravnateljstvo nekje tam v Pekingu, — a teh gospodov pa nikoli ni bilo v pisarni!
Dnevne novice.
v Ljubljani, 20. junija.
(„Matica Slovenska".) Upravni odbor „Matice Slovenske" je imel preteklo soboto kratko posvetovanje, da se konečno dogovori o važnejših predmetih za občni zbor. Ta se bo vršil, kakor je bilo že naznanjeno, v sredo 22. dne t. m., ob pol 5. uri popoludne v mestni dvorani in opozarjajo se nanj še jedenkrat društveniki, da bo udeležba tem čast-nejša. Ker se približuje konec šolskega leta, sklenilo se je pri tem razgovoru tudi, da bodi naslednja odborova seja po občnem zböru takoj v četrtek dne 23. dne t. m. ob šestih popoludne v matični hiši na Kongresnem trgu v kouštituiranje odbora in tudi v ta namen, da 9e rešijo nujnejše stvari, katere so po pred<edništvu nazuanjene bile odbornikom.
(Imenovanja.) Pristav pri celjskem okrožnem sodišču Karol M ar t i na k je imenovan okr. sodnikom v Sevnici, pravni praktikant pri celjskem okrožnem sodišču R. Jordan avskultautom za Štajersko. C. kr. okr. glavar v Brežicah Pr. K a n-k o w s k i je premeščen v Maribor, okr. komisar Adolf R o t o n d i d' Arai'zaje imenovan voditeljem okr. glavarstva v Brezjah. Poštna komisarja Nikolaj D u d a n in Jos. G i ii s sta imenovana tajnikoma pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu.
(Odlikovanju.) Major g. J. W o d n i a n s k y, poveljnik tukajšnjega brambovskega bataljona št. 25., je odlikovan z viteškim križcem Franc-Josipovega reda.
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.)
C. g. Josip Laznik, administrator v Podlipi, je prezentiran za župnika v Polhovem Gradcu. C. g. Jos. Gregorič, kapelan v Višnji Gori, je premeščen na Trebelno ; na njegovo mesto pride seme-riiški duhovnik è. g. Jakob Pavlovčič.
(Vèérajânja procesija sv. Rešnjega Telesa) pri sv. Jakobu je bila prav slovesua. Udeležili so se je učenci II. mestne deške in deklice osemrazredne dfekliške šole pod vodstvom g g. učiteljev in učiteljic, dfužba rokodelskih pomočnikov z zastavo pod nadzorstvom predsednika prečast. g. konz. svetovalca prof. Gnezde, veteranci, nad 700 svetilcev in sVetlk, mej dekleti mnogo v narodnih nošah, dolga vista beio-oblečenih deklic in ogromna množica občinstva. Najsvetejše je nosil mil. gosp. prošt dr. Jarc, za Najsvetejšim so se razvrstili razui dostojanstveniki in oddelöfc vojakov. Neumorno delavni vfelečast. g. kanonik in župnik Rozman je oskrbel šentjakobski éerkvi krasno novo nebo. Naročil ga je pri gospejHefbauerjevi, izdelala ga je dunajska tvrdka Krickl & Schweiger. Blago je iz težke svile (moiré antique), prav bogato z zlatom vezeno, nebo je pravi kras šentjakobski cerkvi.
(Katoliški shod.) Iz Gorice se nam piše: Vi-•sokočastiti gospod Fr. Mercina, stolni korar in kapiteljski dekan v Gorici, je sklical na dan 23. ju-uija v veliko semenišče shod, pri katerem se bo Tazgovarjalo o I. slovenskem katoliškem shodu. Vabilo se vsi katoliško misleči možje po Goriškem, da bi se muogobrojno udeležili tega razgovora in pri tej priliki izrazili svoje želje glede katoliškega shoda.
(„Glasbene Matice") moški zbor ima svoji pevski vaji jutri, v torek zvečfer ob 8. uri in ženski zbor v četrtek 23. t. m. zvečer ob 8. uri v Knežjem dvorcu. Vadilo se bode v petju za izlet odbranih pesnij in zato so naprošeni gospodje in dame, da
se vai udeleži poluoštevilno.
(Vodstvo muzejskega društva) opozarja s tem
svoje člane, da bode jutri (v torek) zvečer ob sedmih v Rudolfinumu občui zbor in želi obilne udeležbe.
(Zaročil) se je g. dr. Stanger, isterski deželni poslanec in odvetnik v Voloski, z gospicb 'frtanjo Domladiševo Iz Ilir. Bistrice.
(Ogenj.) Sinoči okolu 8/<7. uro sta dva strela z Grada naznanila ogeuj. Gorelo je v dimniku Rode-tove hiše pri sv. Krištofu. Ko je gasilno društvo prihitelo gasit, so bili že domači zadušili ogenj.
(Pojasnilo.) Nedavno smo po nekem nemškem listu prindsli vest, da so Matevž in Simen Cajhen 8 Črnuč in Janez Pleško iz Trzina v Munitzu pri Gradcu skoro smrtno ranili nekega krčmarja. Kakor pa se nam poroča, je resnica prišla na dan. Omenjeni trije so bili sicer jeden mesec priprti v preiskovalnem zaporu, ali na podlagi izpovedbe prič so bili kot nedolžni spoznani in sodišče jih je izpustilo iz zapora; vsa daljna preiskava je ustavljena.
(Vik in krik v Izraeln I) Iz Celovca se se nam piše: Strašansk hrup nastal je zadnje dni v nam nasprotnem nemškem taboru zoper „bindi-šarje", na koje v zadnjem časn bajé čudno toplo sije solnee vladne milosti, na katere se kar vsip-ljejo razne „koncesije", ki so pa „Faustseh'aeie in das Gesicht des deutschen Volkee in den Alpen-Iiindern", kakor vedó pripovedovati premodre celovške „Fr. St." — Nam nasprotni listi so odprli vse svoj« »atvornice zopet, ki se itak malo kdlj žapro, da v dolgih vodenih člankih izlivajo nad Slovence ves svoj žolč. Z vso ono nezmerno strastjo, kakor jo nahajamo le v nasprotnem židovsko-psevdo-Iibe-ralnem časopisju, vrgli so se nemški listi nad Slovence, z najrobatejšim cepcem udrihajo olikani (??) nasprotniki po „Ciericalismus und slavischer Grossen-wahn". Bridko jadikujejo nasprotni listi, češ, da je „nemštvo" na Koroškem in Štajerskem „v skrajni nevarnosti" — da mu preti pogin in da mu treba nujne pomoči! — Smešno! Res, radi bi vedeli, kje v širni Avstriji se godi Nemcu, ki si v svoji brezmejni nadutosti domneva, da ima le on še pravico do obstanka, kakšna krivica! Na vseh straneh se šopiri oblastno nemščina, slovanski živelj se dosledno poriva v kot, — a vkljub temu pridejo nemški listi in s surovimi napadi razburkavajo javno moenje, češ, — nemštvo je v nevarnosti! Pač večjih lažij se težko kje najde, kakor jih baš sedaj zopet moreš čitati po nemških liberalnih časnikih. Upajmo, da da bo i ta sila razpadla v nič, iz kojega je nastala.
(Osebna vest.) Bivši sekundarij v deželni ljubljanski bolnišnici, g. dr. Josip Rakež, poznat na-; rodnj.ik slovenski, po rodu koroški Slovenec, naselil 1 se je kot zdravnik v Ljutomeru nn Štajerskem in ' ne v Velikovcu na Koroškem, kakor se je svoje-j časno, žal, neutemeljeno poročalo po slovenskih listih.
(Strela.) S Pivke se piše: Sv. Vida dan je bil za Pivčane strašen, kakeršnega ljudje že dolgo ne pomnijo. Zvečer proti 6. uri se pripode od juga črnosivi oblaki z grmom in bliskom, ulije se silna ploha, mož Lovro Vdovič iz Zagorja in žena njegova bežita z njive pod bližnji hrast. V tem hipu trikrat trešči, tretjič udari 2 metra proč od moža in žene. Mož obleži kot mrtev, žena pa kliče na pomoč. Mimo pride voznik iz Zagorja, vzdigne in strese moža, ki ga je puh strele omotil; žena je bila bleda strahu. Na pomoč prihite tudi zagorski g. vikarij in ljudje z vozom, na katerem oba odpeljejo v Zagorje. Možu je strela osmodila lase, ožgala ga po prsih in z desne noge potegnila čevelj, za katerim je imel vtakujen krivec. Doma so ju greli in drgnili, ker v nogah ju je lomil hud krč. Mož je že boljši, žena pa je zbIo oslabela in toži, da jo močno peče po životu. Smrtne nevarnosti ni, vendar pa utegneta še dolgo ležati. Ljudje kolnejo pogostoma: Strela te ubij! Ta žalostni slučaj jih zopet uči božje kazni.
(Nesreča.) V Gropadi pri Bazovici ubila je strela mladeniča, ki je nesel domov seno za kravo. Našli so ga sredi travnika precej osmojenega od strele.
(Ljubeznjiva sestra.) Iz Trsta se nam piše: V Škorkoli pri Trstu videla je hči uekega posestnika svojo teto, ki sicer stauuie v Gorici, da je imela nekaj opraviti na domači njivi. Hči poVé očetu, da ja videla teto, ali oče jej neče verjeti. Cez nekaj časa pa najdejo otroci mej sočivjem jokajoče dete, staro kaka dva meseca. Urno hité za teto in jo vja-mejo pri velikej vojašnici v Trstu ter itroč0 mednemu redarstvu. Izpovedala je, da je dete dobila v Gorici od neke osebe, katera jej je plačala baje 150 gld., d» naj otroka spravi živega v varen kraj. Oua pa ni znala boljšega, kakor nesti otroka v Trst na posestvo svojega brata, kateri je dober človek in
• bo po njenej misli dobro skrbel za otroka. Tedaj pa bo ' morala v zaporu premišljevati svoje „dobro delo". Pa naj kdo reče, da to ni „ljubeznjiva sestra".
(Moriikega volka) videli (?) so zopet letos v ' pristanišču v Trstu. Naš poročevalec dostavlja: To j je že tako običajna laž vsako leto, ko se začne ko-, panje v morju, da tega nihče ne veruje, niti oni časniki ne, ki to trobijo mej svet.
(Pri občinski volitvi) v Cekovniku v logaškem okraji je bil izvoljen županom posestnik Anton Rupnik, svetovalcema Jan. Šinkovec in Lor. Rupnik. — V Nasovčah v kamniškem okraji je bil izvoljen županom posestnik Andrej Barle, svetovalcema Janez Sedlar in And. Kern.
(Toča) je dne 17. t. m. močno pobila v župniji Sv. Duha nad Krškem.
(Akad. društvo „Triglav") v Gradcu priredi v sredo, 23. t. m. v čitalniških prostorih, Biirgergasse, 8., II. ob 6. uri na večer svoje IV. redno zborovanje za poletni tečaj 1892 s tem-le vsporedom : 1. Ci-tanje zapisnika, 2. Poročilo odborovo, 3. Poročilo odborov ad hoc, 4. Poročilo revizorjev knjižnice, 5 Slučajnosti.
(Avstrijske pošte po — pruskem vzoru.) „Kurjer Lwowski" poroča, da je prihod ravnatelja nemških pošt, tajnega svetnika Stephana, in odličnih nemških in avstrijskih poštnih uradnikov v Galicijo v zvezi z nameravano preustrojit-vijo avstrijskega poštarstva po — pruskem vzoru!
(Tobak.) Po uradnem izkazu je sedaj v Avstriji 72.574 malih trafik in 969 velikih prodajalcev.
(Na vislice) je obsodilo celovško porotno sodišče dne 11. t. m posestnika Fr. Glauuegger-ja iz Bitenj na Koroškem, ki je dne 31. decembra m. 1. umoril in obesil svojo ženo.
(Konjska železnica v Celovcu) n e prospeva in vkljub veliki podpori, ki jo plačuje mestni za-stop, ima podjetje že v prvem letu velik deficit. Voz'lo se je tekom upravnega leta kakih 222.100 oseb, največ avgusta meseca (43.100), najmanj fe-bruvarija (4667), dne 30. januvarija samo 60! Fe-bruvarija meseca je imela železnica 261-78 gld. dohodkov, a samo za sol, s kojo so se morale potrositi proge, se je v istem mesecu izdalo 320 gld.! Zato mislijo prihodnjo zimo promet izdatno skrčiti.
(Razpis dobave.) C. kr. ministerstvo za deželno brambo je z razglasom maja meseca t. 1. razpisalo dobavo narejenih oblačil in oprav za c. kr. deželno brambo potom splošne konkurence. Mej predmeti, katere je oddajati c. kr. domobranskemu opravnemu glavnemu skladišču na Dunaju, so tudi naslednji: Neokovani konjski količi, pleteni bombažasti telovniki, rokavice, ovratnice, listnice za podčastnike, vrvi ža povezavanje krme, napojne golide, sedla, konjska česala, ščeti (krtače), konjske odšje, vojaške steklenice, kuhinjska posoda, infanterijske lopate, mesarsko orodje in dr. Pismene ponudbe izročiti je najkasneje do 30. junija t. 1. do dvanajstih o pol ud ne pri c. kr. ministerstvu za deželno brambo na Dunaju. Podrobnosti poizvedo se lahko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Narodno gospodarstvo.
Doneski k razvoju obrta pa tehnološki obrtni muzej na Dunaju.
(Dalje.)
Tehnološki obrtni muzej je zavod, kateri pospešuje tehnični del obrtne produkcije in sicer s pomočjo pouka, raziskavanja, tehnične preiskave, razširjanja napredka v obrti s pomočjo publicistike in direktnega vpliva na obrtno prakso. Celi zavod se deli v dva velika dela: pravi muzej in delavnice ali šole. V muzeju je zbirka obrta tikajočih se predmetov, velezanimiva. ker obsega orodja ne le iz. raznih dežel, ampak tudi iz reznih dob.
Tako je n. Dr. razstavljenih več klavirjev iz preteklega stoletja, zbirka kliučev in ključavnic, ki so se ohranili iz drugega stoletja po Kr. do naš» dobe. Tu vidiš raznovrstne, za trdi in mehki le» posebne žage, od najmanjše ročne do naivočje cjr-kularne žage, vsakovrstne sekire s pripravnim topo-riščem, razno mizarsko orodje, ki se je dosedaj izkazalo kot najboljše. Med tem naj otrienim ameri' ' kanske obliče. ki se posebno odlikujejo po svoji jed-nostavnosti in pripravnosti. Tu je cela zbirka modelov za okna z vsemi potrebnimi posameznostmi, ki so pa tako dovršeni, da se pri oknih po teh uzorih izdelanih prepiha ni treba bati, zbirka mo-i delov za navadna in dvojna vrata itd. ' Tam se vrsti mize, stoli, naslonjači, omare, okvirji, uzorci za oarket in strop (plafond), modeli ' ta kolesa, sode in druga raznovrstna orodja za
■vsakdanjo porabo, od pri proste lesene žlice do ukusno okrašenega ploščka; vse to je pa tako lično, jedno-stavno, pripravno in solidno izvršeno, kakor si moremo le želeti. Domačim izdelkom iz Galicije se pridružuje hišna oprava iz Zakopanja na Moravskem, japonskim izdelkom statuete in igrače iz Grodena na Tirolskem; orijentalske mize in stoli, norveški stoli, lično pleteni klobuki in košarice, lesene posode in kasete; vse to se vrsti nakopičeno po prostornih sobah jeduo za drugim, praznemu očesu ogledovalca, ponujaje neizmerno zalogo novih motivov, katere lahko v praktičnem življenju prav dobro porabi.
Šole so razdeljene na strokovne šole z celodnevnim poukom in na specijalne kurze, katere obiskujejo ob večerih in nedeljah osebe, ki so že v praksi ter si hočejo delokrog v svojem poklicu razširiti. Strokovne šole pa se zopet dele v nižje in višje strokovne šole; v niž|e šole se vsprejmejo dečki, ki so dovršili 14. leto ter se hočejo v elementarnih vedah obrta izučiti; ta šola torej nadomešča nauk pri mojstru. Pri vsprejemu v višjo strokovno šolo se zahteva, da je kandidat dovršil z dobrim vspehom nižjo obrtno strokovno šolo, spodnjo gimnazijo ali spodnjo realko in 18. leto starosti. Sprejme se tudi oni, ki je dovršil z dobrim vspehom začetni nauk pri kakem mojstru ter naredi skušnjo, s katero pokaže, da ima dovolj teoretične izobrazbe. Kot redni učenci se vsprejemajo le oni, kateri vsem vsprejemuim pogojem zadoste; drugi so hospitauti. Pouk se prične v začetku oktobra vsakega leta ter se konča za teoretičue predmete z 31. lulijem, za praktične pa z 31. avgustom. Vsak učenec mora plačati pri vsprejemu 2 gld. vsprejemniue; razven tega pa znaša šolnina 120 gld. na leto, kateri se v 12 obroki naprej plačujejo. Revni, zmožni in pridni učenci se šolnine deloma ali popolnoma oproste. Redni učenci dovrše višjo strokovno šolo v dveh letih ter dobe na podlagi izpita odhodno spričevalo. S tem dobi kaudidat pravico, nastopiti službo kot delavski vodja v kakem etablissementu ali kot učitelj na strokovni šoli.
Ko se je bilo odločilo spodnje-avstrijsko obrtno društvo za ustanovitev tehnološkega muzeja, bilo ie glavno vprašanje, s katerim delom obrta bi bjlo najbolje pričeti. Po nasvetu dvornega svetnika Ex-neria se je odprla najprej sekcija za lesni obrt. Jedna glavnih nalog te sekcije je spoznavanje lesa in njega uporaba. Kakor znano, uporablja se v obče kakih 12 vrst lesa, ki so najbolj razširjene in prodajalcem lesa največ dobička donašajo. Te vrste lesa pa nikakor niso vedno najprimerneje in najbolje. Tudi pri nas ne vidimo v obče druzega pohištva, kakor iz orehovega in češnjevega lesa ter se tudi te mode nikakor oprostiti ne moremo, da si je mnogo drugih vrst lesa, ki so primernejše, kakor ona vrsta. Les rudeče bukve, s katerim navadDo kurimo, kateri je po svojih lastnostih hrastovemu najbližji in daleč nad orehovim lesom, rabi se pa redko, istotako les bresta, sadnega drevja, javor in murva, ki ima posebno izvrstne lastnosti; razven tega imamo pri nas mnogo lesa primernega za or-namente: „Erica arborea". „Ceratoria siliqua", „Berberis vukaris" itd.
(Konec sledi.)
Telegrami.
Konjice, 19. junija. Sprejem novega nadžupnika .Jerneja Voha bil jako slovesen. Včeraj sta se mu naproti peljala župana iz trga in okolice s svetovalci do meje konjiškega okraja. Knez Windisch-Gratz mu je do Vojnika nasproti poslal svojo kočijo, sam pa pričakoval v Stranicah. Ob meji konjiške župnije postavljen slavolok z napisom: Prisrčen pozdrav veselih faranov novemu dušnemu pastirju. Več hiš ¡lepo okrašenih. V trgu velikansk mlaj. Gospe, na čelu jim kne-
• ginja Windisch-Graetz, so pričakovale blizu farne cerkve. Danes v nedeljo zbranih mnogo duhovnikov iz domače, novocerkovske : in slov. bistriške dekanije. Opat Ogradi je imel ganljiv cerkven govor. Nad 100 belo-oblečenih deklic spremljalo nadžupnika v cerkev in na dom. Nadžupniku kličemo: Na mnoga leta!
Dunaj, 19. junija. Grof TaafFe se 21. junija odpelje v Ellischau. — Knez Bisrnarck se je po noči ob 10. uri pripeljal na Dunaj.
Dunaj, 20. junija. Ko se je Bisrnarck vozil na Dunaj, bil je posebno v Dečinu, Iglavi in Znojmu spoštljivo vsprejet. Ko je na Dunaju Bisrnarck izstopil v Palffyjevi palači, se je spopadlo občinstvo, največ dijaki, ki so se ondi gnetli, in pa policija, katera je zaprla vhode v palačo. Policijski nadzornik s palicami lahko ranjen, dvanajst oseb so zaprli. Na svét Schweningerjev Bisrnarck ne vsprejme nobene deputacije, nikogar ne obišče in tudi razstave ne ogleda, ker po- i trebuje miru.	,
Dunaj, 20. januarija. Danes je bil osno-valni zbor carinskega sveta. Zborovalce je nagovoril trgovski minister. Njegov govor je bil z odobravanjem vsprejet.
8) m ril no:	i
16.	junija. Ana Žagar, prodajalka, 77 let, Mestni trg 12, vnetiea ere v. — Leopoldina Klobučar, pisarjeva hči, 7'/, leta, Gledališke ulice 6, plučnica.
17.	junija. Frančiška Tomic, zasebnica, 62 let. Poljanska cesta 27, srčna h ba. — Marija Kregar, prodajalka, 75 let, sv. Jakoba trg 11, kap.
V b olnišnici:
15.	junija. Teodor Salokar, trgovec, 40 let, pyaemie.
16.	junija. Lucija Šerjak, gostija, 36 let, jetika.
Tujci.
16. junija.
Pri Maliču: Platzer s hčerjo; Rappaport, železniški uradnik, s soprogo; Lewy, Kaiser, Breck, Gotscherl, trgovci, z Dunaja. — Stega s soprogo iz Trsta. — Baron Schweiger, okrajni predstojnik, iz Bosne. — Schuster s soprogo iz Siarega Trga. — Lukan, topničarski poročnik, iz Št. Vida. — Krainz, blagajnik, 8 soprogo in teto, iz Opatije. — Oblak, kontrolor-jeva soproga, iz Vipave.
Pri Sionu: Weiss, trgovec; Schlosser, potovalec, z Dunaja. — Kratky, policijski komisar, iz Gorice. — Lapajne, okrajni komisar, iz Postojine. — Wortman, soposestnik tovarne, z Reke. — Seidl in Thietnan, trgovca, iz Prage. — Morgenstern, trgovec, iz Budimpešte.
Pri Juinetn kolodvoru: Kolerich, vdova profesorja, iz Trsta. — Orsetich s sestro iz Gradca. — Simonitsch, pekovski mojster, 8 soprogo, iz Ljubna. — Knific, trgovec, i z Vipave.
Pri Virantu: Krašovic s soprogo iz Gradca.
Vremensko »porodilo.
Zahvala.
Prisrčna zahvala bodi vsem, ki so uas tolažili in izrazili sočutje povodom dolgotrajne bolezni iu prebritke izgube našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, deda in brata, gospoda
posestnika In načelnika cestncga odbora ljubljanske okolice.
Zahvalimo tudi iskreno prečast. duhovščino, darovalce krasnih vencev in udeležene-' pogreba, osobito blag. gosp. okr. glavaria ces. svetnika J. Mahkota, nadinžeiicrja g. Witschla, tajnika g. Š I i b a r j a . spošt. župane iz okolice, cestne odbornike, imenoma g. Mathiana, sorodnike, znance in prijatelje; vse udeležence sploh.
Na Viču, dne 20. junija 1892.
297 1
Žalujoča rodbina Knez.
Prodajalka,
bolj priletna, stara 30 do 40 let, dobra katoličanka, katera je že bila v kaki prodajalnici mešanega blaga na deželi, sprejme se takoj v prodajalnioo mešanega blaga v nekem mestu na Gorenjskem. — Vsa pojasnila in pogoji se zvedo pri uredništvu ..Slovenca".	288 3—3
Trgovski pomočnik
za trgovino z mešanim blagom se hitro sprejme pri Vrwakm Ks retku
292 2-2	na Ljubnem v Savinskl dolini.
Ulj III MlUJk
(Postaja lokalne železnice Ljubljana Kamnik.)
Zdravljenje po navodu župnika Kneippa
pod vodstvom posebnega zdravnika.
Poletni kurs se je pričel 18. junija.
Pojasnila glede stanovanj in zdravilnice daje
vodstvo. |
»■«■I
294 3-1
Znamka S. O. M. Najboljše laško namizno vino,
priporočajo je zdravniki za krepčanje slabotnim, bolnim in prebolelim. — Steklenica 1 gld.
Gosp. lekarnarju G. Piccoliju v Ljubljani.
Podpisani Vam potrjujemo s tem, da že 18 let prejemate Maršala vino iz našlb kletij in sicer najboljše. Pooblaščamo Vas, da to potrdilo, kakor je resnično, objavite in se podpišemo z velespoštovanjem
J. tC r. Florio. Palermo (Italija) meseca dec. 1891.
Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (262) 3
I > u il a j s k a borza.
Sni 20. junija.
Papirna renta 5%, 16% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kred tne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri......
Sapoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Semških mark 100......
Dni 18. junija.
Ogerska zlata renta 4$.......111	gld.	96 kr.
Ogerska papirna renta o%......100	„	60
4% državne srečke 1. 1854.. 260 gld. . .	140	„	50
o% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	152	„	—
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182	„	75
Zastavna pisma avgtr.osr.zem. kred. banke	96	„	25
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4»/»*	100	„	20
Kreditne srečke, 100 gld.......188	„	75
St. Genois srečke. 40 «Id. ......63	„	—
,MERCI
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
Wollzelle stev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
OT Razna naročila IzvrSé se najtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% galiike proplnaoljske zadolinloe. 4*/i % zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4l/»% komunalne obveznice ogerske blpotedne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerika banka in podrui-nlce njene.
Državna dobrodelna loterija.
Žrebanje dne 23. junija.
Glavni dobitek 00.000 gld.
v \% ogersklh zemljisčnoodveznih obligacijah.
1 srečka gld. 2-— ; 2 srečki le gld. 360; 5 srečk le gld 91— ; 10 srečk le gld. 17'—.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeii.
Odgovorni vrednik: Ignaj Žitnik.
Tis Katoliške Tiska v ljani