Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 §il. V. b. b. GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE KOROŠKI SLOVENCI! MESEC MAJ 1950 NAJ BO MESEC ZADRUŽHE STEDIJE! Naši prihranki spadajo v naša Hranilnice in posojilnice! letnik V DUNAJ, V SREDO, 31. 5. 1950 ŠTEV. 39 (312) Brezvestni učitelji ne smejo hujskati naše mladine proti lastnim staršem in proti lastnemu narodu Protest Slovenske prosvetne zveze zaradi dogodkov v V zvezi z dogodki v šoli v Dobrli yesi, o katerih smo podrobno poročali v zadnji številki našega lista, je Slovenska prosvetna zveza dne 32. ni-'ah. Vedno več je primerov, da šte-'‘Ini učitelji, predvsem taki, ki jih koroški Slovenci poznamo že iz zgodovine kol vnete germanizatorje naše mladine, očitno vzpodbujeni od t** gonje stopajo iz dosedanje rezer-x'e in po šolah spet obnavljajo meto« (*e) ki jim jih je nasvetoval v svojih S|bernicah nekdanji „I\arntner Hei-'Oatbund “ pod vodstvom Maier-^uibitscha. bogodki pred par dnevi na goli v . °brli vesi pa so tako nezaslišani in ■zzivalni, da Slovenska prosvetna zveza ne more, da ne bi zaradi tega l)ri deželnem šolskem svetu ostro protestirala in zahtevala nepristransko disciplinarno preiskavo ter najstrožje kaznovanje krivcev. Dne 14. majnika, torej na dan, ko je vsa Avstrija praznovala Materinski dan, so tudi v Dobrli vesi otroci pod vodstvom gospe dr. Sienčnikove Ljudmile priredili materinsko proslavo. Na mesto da bi učiteljstvo hvalevredno samoiniciativo šolske mladine z vsemi silami podprlo, je predvsem učitelj 6. razreda ljudske šole v Dobrli vesi g. Fuiko naslednji dan šolarje, ki so pri proslavi sodelovali, ozmerjal in pri tein v izrazih pokazal vse svoje šovinistično sovraštvo do slovenskega ljudstva in slovenske kulture. Da je hkrati hujskal otroke proti lastnim staršem, češ ,,če so že vaši starši tako neumni, bodite vsaj vi bolj pametni11, je samo en primer velike pedagoške odgovornosti tega vzgojnika na do-brlaveški šoli, da niti ne govorimo o sadovih njegove šovinistične vzgoje pri številnih otrokih, ki so kot sošolci takoj zagrozili sodelujočim slovenskim otrokom, da jih bodo š® obesili itd. Slovenska prosvetna zveza je pri preveritvi tega dogodka ugotovila, da je nadučitelj na šoli v Dobrli vesi šoli v Dobrli vesi g. Anton K d s t i n g e r, na mesto da bi klical zaradi nezaslišnega izpada na odgovornost svojega podrejenega učitelja, tudi sam strogo zasliševal vse otroke, ki so se materinske proslave svojih sošolcev udeležili in jih v svoji šovinistični nastrojenosti na koncu celo vpraševal, ali so za Avstrijo ali za Jugoslavijo. Slovenska prosvetna zveza je ves potek natančno proverila in zato z vso odločnostjo zahteva, da se zgoraj imenovana učitelja takoj prestavita ne samo iz šole v Dobrli vesi, temveč iz dvojezičnih šol sploh. Naše ljudstvo ne more dopustiti, da bi brezvestni učitelji v šoli hujskali našo mladino proti lastnim staršem in proti lastnemu narodu. Taka vzgoja ne more- prispevati k mirnemu sožitju med slovenskim in avstrijskim ljudstvom, temveč nasprotno z razpihovanjem šovinizma samo pospešuje že itak zastrupljeno politič-no ozračje na Koroškem. Slovenska prosvetna zveza ob tej priložnosti deželni šolski svet tudi opozarja na dejstvo, do imajo vsi različni pohodi proti pravicam in zahtevam koroških Slovencev na šolskem področju svoj začetek in izvor vedno v velikovškem okraju, kar nikakor ni slučajno. “ je ludi letos tekla Titova štoleto po vsej Slovenski Koroški Kakor lani je Zveza slovenske "Nadine za rojstni dan maršala Ti-tudi letos priredila štafeto, ki je ^kln po vsej Slovenski Koroški in Iznesla velikemu sinu jugoslovanskih narodov, katerih živ del smo ,hdi mi, pozdrave in čestitke koroških Slovencev, predvsem slovenske »koroške mladine. Predzadnjo soboto ob 8. zjutraj so S(1 tekači, oblečeni v fizkulturne kro-•le.t zbrali pred rojstno hišo nekdanjega ljudskega poslanca koroških ^lovencev v dunajskem parlamentu k raneeta Grafenauerja v Mostah Pri Brdu v Zilji, kjer je bil začetek lJ°ti letošnje Titove štafete. Mladi« rfec iz družine, ki zdaj stanuje v Gra-•enauerjevi rojstni hiši, je preejal štafetno palico mladincem na mo« tornih kolesih, ki so jo, okrašeno s trakovi v narodnih barvah, nesli da-je> njenemu cilju nasproti1. Skozi slovensko Ziljo, preko Sv. Štefana, P^jne, Bistrice, Zahomca, Podgorij, kjer so v farni kroniki še danes zapisane besede, ki jih je pred sto le- ll naš veliki Matija Majar-Ziljski posedal avstro-ogrskemu cesarju: ,,Od *u> veličanstvo, proti vzhodu fcive Samo Slovenci!“ — je šla pot šta-ote. in dalje skozi Podklošter, Lo-cl‘°, mimo št. Lenarta pri sedmih studencih, kjer nas grobovi hrabrih Partizanskih junakov, ki so se v tem oelu naše slovenske zemlje uprli zverinskemu nacističnemu nasilju, opominjajo, da nadaljujemo borbo, ^ so jo začeli ti junaki in živo prijal0, da tudi slovenska Zilja noče l*apčevati, temveč hoče biti svo- bodna, skozi Brnco, mimo Baškega jezera, o katerem pravi pesem: ,,N‘mav čfiez izaro, n‘mav čriez gmajnico** 1, skozi Loče do št. Jakoba v Božu, kjer sta nekoč živela in se borila Serajnik in Miklova Zala. Iz Št. Jakoba — skozi vas so nesli štafetno palico mladinci na kolesih — je šla pot štafete dalje preko Rože-ka, kjer so jo skozi trg prav tako nesli kolesarji, v Vrbo pod Drabos-njakovimi Kostanjami. Ob H.30 uri je štafeta prispela v Celovec. Pri ,,Rizzibrucke“ na be-1 jaški cesti sta jo čakala mladinka in mladinec, ki sta prevzela štafetno palico in tekla z njo do magistrata na Novem trgu, kjer so pri njeni predaji novima tekačama bili . navzoči tudi zastopniki slovenskih organizacij. Od tu sta tekača tekla s štafetno palico do Marjanišča na veli-kovški cesti, kjer sta jo predala spet motociklistom. Nato je šla pot dalje proti Velikovcu, mimo groba petinosemdesetih partizanskih junakov in veličastnega spomenika, ki ga je slovensko ljudstvo posvetilo tem svojim sinovom in hčeram v trajen spomin in zahvalo za njihovo veliko in nesebično žrtev, preko Sin-če vesi, Dobrle vesi, štelma, Šmihela, Pliberka, Doba, Žvabeka do La-buda, zadnje postaje pred mejo. V vseh večjih vaseh so mladinci v fiz-kulturnih krojih tekli s štafetno pa- N a povabilo Slovenske prosvetne zveze bo priredilo Slovensko narodno gledališče v Ljubljani Gotovčevo opero ERO Z ONEGA SVETA v n e d e I j o, dne 4. junija 1 9 5 0 ob 11.30 uri dopoldne v mestnem gledališču v Celovcu Slovenska prosvetna zveza vabi vse koroške Slovence in ljubitelje slovenske kulture, da obiščejo to kulturno prireditev, ki bo za slehernega našega rojaka nepozaben doživljaj• SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Kako jo z razgovori o volitvah v kmetijsko zbornico? Kot odgovor na številna vprašanja naših ljudi glede razgovorov, ki jih vodijo zastopniki DFDL z zastopniki KLS o volitvhh v kmetijsko zbornico, objavljamo naslednje pismo, ki ga je Izvršni odbor DFDL dne 8. maja 1950 v tej zvezi naslovil na predsedstvo KLS, v roke predsedniku dr. Joško Tišlerju; in se glasi: ,,Medtem, ko se naši zastopniki razgovarjajo z zastopniki KLS, med katerimi je tudi g. dr. Vinko Zvvitter, o volitvah v kmetijsko zbornico, je slednji našemu organizacijskemu sekretarju v soboto, dne 6. V. 1950, izjavil, da zastopa stališče, da je vsak sporazum iz svetovnonazornih vzrokov nemogoč. Zato smatra Izvršni odbor DFDL za potrebno, da vpraša predsedstvo KLS za njegovo gledanje v tem vprašanju. Naše tozadevno stališče je naslednje: 1. Enoten nastop pri volitvah v kmetijsko zbornico je mogoč in v korist slovenskega kmečkega prebivalstvu. 2. Propaganda za te volitve je mogoča brez slehernega vnašanja svetovnonazornih pogledov in strankarstva. 3. Skupen gospodarski program proti istemu nacionalnemu in socialnemu nasprotniku je mogoč. 4. Sporazum glede kandidatov in glede izvedbe volitev je mogoč. Prosimo, da nam k tem točkam iznesete oficielno stališče KLS in pričakujemo čimprejšnji pismeni odgovor. “ ♦ Na lo pismo DFDL kljub ustmeni obljubi zastopnika KLS na zadnji skupni seji zastopnikov do danes ni prejela odgovora. Iz sekretariata DFDL lico do zgdnjih hiš vasi in jo potem spet predali motociklistom, ki so jo odnesli dalje. Ob 17.30 uri so štirje tekači prinesli štafetno palico do meje, kjer se je na obeh straneh, zlasti na jugoslovanski strani, zbralo precejšnje število ljudstva, predvsem mladine. Naši mladinci, ki so spremljali štafeto do meje, so bili po večini v fizkulturnih krojih. Na meji je štafeto najprej pozdravil predsednik okrajnega telovadnega odhora Slovenjgradec tov. Cajnko Vinko, za njim pa sekretar okrajnega komiteja KP Slovenije za okraj Slovenjgradec tov. Tajnikar Maks. Oba sta poudarila trdno povezanost svobodne domovine s koroškimi in vsemi ostalimi zamejskimi Slovenci. „Ob vsaki priložnosti se vas spominjamo in smo vam ob vsakem času pripravljeni stati ob stra-ni“, je dejal tovariš Gajnko. Isto pa so poudarili vsi ostali, s katerimi nam je bil omogočen ob tej priložnosti kratek razgovor. Slovenske mladinke so naše tekače obsule s cvetjem in jim naročile tople pozdrave za vso slovensko koroško mladino, preko nje pa tudi za vse koroške Slovence. Ob slovesu smo drug drugemu zaklicali trikrat zdravo, (Nadaljevanje na 2. strani) Prijateljstvo med jugoslovanskimi narodi in italijanskim narodom je mogoče Prizadevanja jugoslovanske vlade za trajen in za obe državi Italijo in Jugoslavijo koristen sporazum je iskreno in resno. Večkrat je že jugoslovanska vlada predlagala sporazumno rešitev vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja. Nasprotno pa italijanski uradni krogi še z večjo vnemo pospešujejo gonjo proti Jugoslaviji! Tako v Italiji nastopajo različni Komiteji z izzivalnimi nazivi, kot na primer: Komite za osvoboditev Istre, Italijanski odbor za osvoboditev Trsta in podobni. Vse te organizacije poživljajo iredentistič-no akcijo za vrnitev Trsta, a ne samo Trsta temveč tudi Zadra, Reke in Istre Italiji. Neutemeljene vesti širijo o stanju v coni ,,B“, zlasti v zvezi z aprilskimi volitvami. Te zlonamerne izmišljene vesti ponavljajo vsi poslanci do predsednika De Gasperija in zunanjega ministra grofa Sforze. Jugoslavija je doslej pokazala proti Italiji veliko mero miroljubnosti in doprinesla velikanske žrtve. Na drugi strani pa jugoslovanski narodi z bolestnim občutkom spremljajo neprestane napade na temelj- n ne nacionalne pravice Slovencev v Italiji in coni A in nebrzdano gonjo proti svoji državi. Z vso upravičenostjo jugoslovanski narodi z bridkostjo mislijo na krivice, ki so jih utrpeli z mirovno pogodbo z Italijo, ko so ji bila odtrgana nacionalna ozemlja. Toda Jugoslavija v interesu miru priznava to stanje, ki ga ne morejo spremeniti niti prazen hrup niti propagandistične nakane z ene ali druge strani. Zato ta gonja lahko samo zastruplja odnose med Jugoslavijo in Italijo, kar gotovo ni v interesu nobene izmed obeh držav, nikakor pa ne more imeti koristi. Repriza zgodovinsko dobro znanega nacionalnega kričanja izza rapalske pogodbe ne more uspeti iz preprostega razloga, ker so konkretni pogoji danes bistveno drugačni, kot so bili tedaj. Jugoslavija se je trudila, da je za reševanje /visečih vprašanj vnašala čim manj elementov, ki bi utegnili otežkočiti njihovo rešitev. Zato je na razne glasove iz Italije v zvezi z vprašanjem STO odgovarjala samo toliko, kolikor je smatrala za potrebno, da bi bilo stališče Jugoslavije jasno, da bi bilo raznim razgrajačem z desne in ,,leve“ jasno, da njihov hrup niti najmanj ne vpliva na jugoslovanske narode niti na njihovo vlado. Kljub temu je bila Jugoslavija v tem vprašanju za sporazum z Italijo, za tak sporazum, ki bi temeljil na obojestranskem realističnem razumevanje sedanjega stanja nacionalnih, gospodarskih in kulturnih vprašanj na področju STO. V sedanjem času smatrajo jugoslovanski narodi sporazum pod enakopravnimi pogoji, — in le na tak sporazum bi mogla Jugoslavija pristati —, za boljšo rešitev tržaškega vprašanja, kakor je bilo rešeno z mirovno pogodbo in to predvsem zato, ker bi bil tak sporazum močan prispevek k utrditvi miru v tem delu Evrope in pospeševanje miroljubnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Samo vojni hujskači imajo interes, da delujejo proti razvijanju takega sporazuma. Tak sporazum pa seveda ni odvisen samo od jugoslovanskih tem- več tudi od italijanskih činiteljev, desnih in ,,levih", katerih propaganda je naravnost čudna in smešna. Zahteve, formulirane v italijanskih uradnih izjavah, za jugoslavijo ne morejo pomeniti spremljive baze za sporazum. To, kar danes italijanska vlada uradno zahteva, je dejansko to, kar je jugoslovanska vlada med pariško konferenco odločno zavračala in zaradi česar je raje pristala na ustanovitev STO kot na manjše zlo. V glavnem zahteva Italija, da bi se več al> manj vse STO priključilo Italiji, torej tudi bistveni del cone ,,B“, ki je pod jugoslovansko vojaško upravo in katere prebivalstvo je pretežno slovensko oziroma hrvat-sko. Volitve v tako imenovani coni ,,B“, ki so bile normalne in potrebne lokalne volitve za okrajne ljudske odbore in pri katerih je ljudstvo lah- ko svobodno izrazilo svojo voljo, so izkoristili nekateri politični krogi v Italiji za organizacijo nesramne obrekovalne gonje proti Jugoslaviji, pri kateri so nekdanji fašisti in koin-informisti kar tekmovali med seboj v nesramnem obrekovanju. Jugoslovanski zunanji minister je v odboru za zunanje zadeve Ljudske skupščine FLRJ v tej zvezi med drugim poudaril, da se navzlic temu ni spremenila smer politike FLRJ do Italije. Trdno smo prepričani", je dejal, ,,da je prijateljstvo med jugoslovanskimi narodi in italijanskim narodom mogoče in nujno, da mu ni na poti nobena stvar, ki bi bila nerešljiva, in da bi bilo to prijateljstvo močna opora za obe državi. Seveda je odvisen uspeh na tej poli od tega, ali bodo mogli odločilni činitelji v Italiji iti mimo tistega, kar je stara osvajalska Italija na jugoslovanskih tleh razglasila za svoje. Z drugimi besedami, uspeh je odvisen od tega, ali bodo hoteli in v kakšni meri bodo odločilni ljudje v Italiji mogli staro politiko imperialističnih sanj-ki je doživela polom v drugi svetovni vojni, zamenjati z realistično politiko miroljubnega sodelovanja in medsebojnega spoštovanja obeh strani Jadranskega morja". Za rojstni dan maršala Tita nato pa odšli vsak na svojo stran, mi v zavesti, da bodo naši svobodni bratje ostali z nami, pa naj pride, kar hoče. Od meje ‘je našo štafeto odnesla slovenska mladina v Ljubljano, kjer sta jo sprejela dva naša mladinca — prvi podpredsednik ZSM tov. Pepca Švare in Kristi Krasnik — ki sta odpotovala že v petek, da jo poneseta v Beograd in jo osebno predasta tovarišu Titu. Hkrati s štafeto poneseta tovarišu Titu tudi pozdrave vseh koroških Slovencev in našo trdno zaobljubo, da bomo neomajno hodili po poti, ki jo zmagoslavno hodi naša matična domovina z maršalom Titom na čelu. Tudi Demokratična fronta delovnega ljudstva je ob 58. rojstnem dnevu po štafeti poslala tov. Titu Den Haag. — Holandski izvoz živil se nahaja v velikih težkočali, kar je posledica Marshallovega plana. Izvoz masla v Zapadno Nemčijo je bil ukinjen. Tudi Belgija ne pusti uvažati holadnskega masla in sira. Zapadno-nemške oblasti so po navodilu Amerikancev občutno zvišale carino za holandske zelenjave. pozdravno pismo, v katerem med drugim pravi: ,,0b Vašem prazniku, ki je tudi naš praznik, Vam zagotavljamo, da se bomo s podvojenimi silami zoperstavili poskusom tujih imperialistov, avstrijske in domače reakcije ter informbirojevskih škodljivcev, ki bi z vzajemnim klevetanjem nove Jugoslavije radi odtujili naše ljudstvo od matičnega naroda v svobodni socialistični domovini. Koroški Slovenci slej ko prej s ponosom zremo na herojske napore jugoslovanskih narodov, ki pod Vašim vodstvom z hrezpri merili m delovnim poletom postavljajo na laž vse klevetnike, ki jim svoboda, neodvisnost in enakopravnost malih narodov z velikimi ne gre v račun. Koroški Slovenci, ki smo postali žrtev zakulisnega barantanja med štirimi velesilami, smo bili, smo in ostanemo na Vaši strani zavedajoč se. da je Vaša in vseli jugoslovanskih narodov borba najdragocenejši doprinos k miru in napredku v svetu, za naše ljudstvo na Koroškem pa hkrati najučinkovitejša pomoč v njegovi borbi za nacionalno enakopravnost in socialno pravico." S štafeto je ZSM poslala tov. Titu pozdravno pismo, v katerem mu ob njegovem rojstnem dnevu izraz8 najiskrenejše čestitke. Med drugim pravi: ,,Prav danes, dragi naš maršal, Vam zagotavljamo, da bomo tudi V bodoče budno stali na braniku pravice in resnice. Neumorno bomo šj" rili resnico o. naši mutični domovini, socialistični Jugoslaviji, ki je dancS izpostavljena najnesramnejšim la' ženi in klevetam Informbiroja iu njegovih hlapcev. Prav tako neumorna bo tudi naša borba na domačih tleli za naše najosnovnejše demokratične in človečanske pravice, ki jih nam še vedno odrekajo. Obljubljamo Vam, da bomo po zgledu bratske jugoslovanske mladine v borbi slovenskega ljudstva na Koroškem vedno 'in povsod v prvih vrstah, ne glede na različne ovire iu težkoče, ki bi se pojavile. S trdno, voljo in odločno borbo jih bomo pre-mostili, s tem pa bomo dosegli tudi poslednji cilj!" Predahi h 30. obletnici plebiscita V Vovbrah pri Kordešu so se dne 14. maja t. L zbrali stari patentirani ,,patrioti", da bi obujali spomine na ona leta, ko je bil politično in socialno zasužnjenemu slovenskemu ljudstvu vsiljen plebiscit, ki se je končal z „zinago v nemški noči". Sam avtor brošure ,,Sieg in deu-tseher Nacbt", dr. Hans Steinacher, je bil navzoč pri temu predaktu proslav 10. oktobra, ki ga je deželni zbor potrdil kol praznik in določil velike vsote ljudskega denarja za proslave, ki naj na novo razpalijo šovinistične strasti in zanesejo nemir v deželo in naj morda spet pripravljajo pol vsenemškim imperialističnim težnjam, kakor to govori Stei-nacherjeva brošura ,,Sieg in deu-tseber Nacbt". Vzorni Avstrijec, veliki koroški domoljub, kot je n, pr. SS-Standartenfiihrer in bivši šef oddelka des Deutschtums in Ausland, je bil poleg inženirja Mayerhoferja iz Lindenhofa in starega Glantseh-niga gotovo tipičen predstavnik domovinske ljubezni. Primer predakta v Vovbrah kaže, da bodo ljudje s takšno preteklostjo in politično nastrojenostjo duše letošnjih plebiscitnih proslav in ljud- stvo naj bo pozorno, ker so še preživo v spominu dejstva, kam zabrede ljudstvo, ako se v svoji nezrelosti pusti voditi od takib značajev. Mi koroški Slovenci te svoje prijatelje predobro poznamo in vemo, kaj moremo od njih pričakovati. V nedeljo, dne 23. t. m. pa je imela proslula Karntner Lands-mannschaft v Celovcu svoj občni zbor. Da bi združili iu zbrali še več ,, pristnih" Korošcev, so razširili svoja pravilu z novim paragrafom, na podlagi katerega morejo v organizacijo vstopiti tudi Nekorošci, ki so se od koder koli priklatili v deželo in so si po njihovem mnenju pridobili zasluge za koroščevstvo, predvsem v ,,Abwelirkampfu“. S tem v zvezi so spreminjali Uidi ,,Arierpa-ragraph" v svojih pravilih, tako da bodo odslej postali vsaj po pravilih člani lahko tudi pripadniki ,,manjvredne" rase iu za članstvo ni potrebno več „urgermanstva“. Vsekakor značilno, da koroška varnostna direkcija, kot zgleda, do danes še ni počistila z nacističnimi predpisi po raznih društvih. Zato pa ima tem več časa preprečevati delovanje v slovenskih društvih. Zgoraj: Titova štafeta po celovških ulicah in skozi Dobi Io ves; spodaj: sprejem štafetne palice pred Pliberkom in po pli-berškem trgu. V Sele. — Pomladanski dnevi, 8°nčni in leni, ti ne dajo miru. Z nepopisno silo te žene ven v naravo, v vasi, v hribe med nage ljudstvo. Pa jo mahneš s kakšnim prevoznim sredstvom iz Celovca v Rož. Pod huniberškim gradom, staro stavbo, «i spominja na čase nekdanjega tlačanstva, ko je slovensko kmečko ljudstvo upogibalo svoj hrbet pod tujo zemljiško gospodo, oropano Vsakega človeškega dostojanstva, se Ustaviš in ves očaran se zazreš v prekrasni naš Rož- Tam daleč te popravlja cerkev iz gt. Jakoba, kraja vsemu slovenskemu ljudstvu predobro znane Miklove Žale. Bližje vidiš Podgorje, ob tvojem vznožju Pa Kaplo. Tam počiva v domači Piniji zvest sin slovenske zemlje, 2&odovinar dekan Singer. Po straš-Urin trpljenju v dachauskem taborišču se je samo ge mrtev vrnil v svoj rojstni kroj. Na vzhodu vidiš Šuiarjeto, Glinje in Borovlje. Ko se nasitiš prekrasnega razgleda v naravne krasote nagih krajev, kreneg preko Borovelj in Bajtig dalje Proti Selam. Slaba cesta in slabi mostovi čez potoke so prvi vtisi, ki pričajo, da je dela dovolj in hi lahko tudi tukaj zmanjšali število brezposelnih. Neskončni gozdovi, ki se 'Spenjajo na levi in desni visoko v 8°re, pa pričajo o ogromnem lesnem zakladu. Ko govoriš z domačini, ki jih srečaš na cesti, in jih vPragag, čigavo je to bogastvo ti odgovarjajo: To je Humbergko, ti gozdovi so Voithovi, ta planina je last, tega in tega veleposestnika, ta |rot sligi temu grofu. Majerjeva in Ham zeva huba in vse večje kmetije 'So 'Toro vse gosposka last. Med ta« kuni pogovori dospeg v Sele-Zgornji Kot. V gostoljubni Malejevi gostilni, da Žagi, se ustaviš. Prideš k domačini in prisluškuješ pogovoru in knialu spoznaš, s čim so zaposleni. tJo večini delajo v grofovskih gozdovih ali vozijo k cesti gosposki les. Trd je kruh in mučno je delo. A klonejo ne, kakor tudi niso klonili v Uajhujgem času nacističnega nasilja, ker se je prav tukaj začela pi-sati krvava in slavna slovenska zgodovina. V Selah skoraj ni bige, ki JT hi bila dala partizana. Tukaj so dli štirje, tam dva, mati pa v taborišču. §e plakajo danes po materi, Ki se ni vrnila iz Ravensbriicka, ni-pozabili očeta, ki je postal žrtev Tvnika Freysslerja. Z navdušenjem b žarečimi očmi ti pripoveduje ta oni svoje doživljaje iz časa borbe |b kmalo tudi zadoni pesem iz parafinskih dni: ,,Hej brigade11. Poslu- šaš in ugotavljaš: ,,To ljudstvo bo živelo “. Po daljšem potovanju po hribih in bregovih dospeg do središča raztreščile občine, do Sele-Cerkev. Pred vbodom na pokopališče sloji krasen spomenik, ki ga je hvaležni narod postavil svojim mučenikom, trinajstim obglavljenim na Dunaju. Po zaslugi Zveze bivših partizanov se jim je izpolnila vsaj ena želja, da so nagli svoj zadnji počitek v ljubljeni domači zemlji, ob vznožju Košute. Tu ležijo, nemi stražarji slovenske zemlje, za katere svobodo so žrtvovali svoje življenje, spomenik pa bo oslal večen spomin nagemu ljudstvu, da bo stalo budno na braniku za svoje osnovne življenjske pravice. §e enega starega znanca iz dni ,,Koroškega Slovenca11 obiščeš tukaj. Humorist, pisatelj in Slovan, Rutarjev Jur, spi tu zadnje spanje. V nedeljo, 30. aprila, je bila v Mažejevi dvorani kulturna prireditev. Domači igralci so igrali Finž-garjevo igro ,,Naga kri11, v odmorih pa so peli pevci z Obirske. Raven igranja, kakor tudi petja je zelo visoka. Kdor ve, da hodijo igralci po več kot dve uri daleč na vaje in so prigli pevci iz Obirske več kot tri ure daleč na prireditev, obstrmi ob toliki požrtvovalnosti. In spet ugotavljaš: ,(Ljudstva, ki je pripravljeno doprinesti za svoje kulturno življenje tolikgne žrtve, ni mogoče uničiti.'11 Ko sopiha vlak nazajgrede po humbergkem klancu in gledaš še enkrat v prekrasni Rož, se ti zdi, kot bi zvenela v ušesih ge pesem iz gorskih Sel: Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo ... §t. Jakob v Rožu. Večkrat smo že brali o lutkovnih predstavah; taka je bila tudi pri nas 18. t. m. že pol drugo uro pred napovedanim ča-som se je zbralo nad šestdeset otrok, ki so nestrpno čakali, kaj bo. No, in Folti-Foltic se je predstavil in vse lepo pozdravil. Igrica je dobro uspela ter so vsi z velikim zanimanjem in napetostjo spremljali vse dogod-1 j a j e in ge posebno, ko je hotel krokodil pozobati Foltica. Po končani predstavi se kar niso hoteli raziti, ter so vpili, da naj bi Foltic ge prišel. Bistrica na Zilja. Tudi nas je obiskal Centralni oder Slovenske prosvetne zveze z Medvedovo dramo ,,Za pravdo in srce11. Nad 150 ljudi se je zbralo v Nežmanovi dvorani in prisostovala na deskah podanim od-godkom iz nage davne preteklosti težke borbe za golo življenje nagih prednikov in najosnovnejše človečanske pravice. Dobro podana igra je na v,se napravila globok vtis. Za Slovensko prosvetno zvezo je govoril predsednik tovariš, dr. Franci Zwitter. Naglasil je, da igra spominja na čase Miklove Zale, ko nagim prednikom ni pretila samo turška nevarnost, ampak so ječali tudi pod graščinskim jarmom. Krvavi in kruti so bili upori nagib prednikov., ki so pa žal spodleteli zaradi neenotnosti in nepravilnega vodstva, toda težnje po svobodi in človeka vrednem življenju nihče ni mogel zatreti. Iz tistih časov so se ohranile tudi ljudske gege, znamenito ziljsko steli« vanje. Kmetje sami so zajahali konje, da bi demonstrirali svojo moč in odločnost ne pa da bi graščaki jahali kmete. Vsi upori pa jasno govorijo, da brez enotnosti ni pravih uspehov. Tako je tudi danes enotnost prvi pogoj za dosego skupnih ciljev. Potrebna je enotnost vsepovsod, predvsem tudi na vasi, kjer naj zavlada resnična, prava soseščina. Hodnimi pri št. Jakobu v Rožu. Pred kratkim smo pokopali Franeo-novega očeta na Hodnim. Spet je legel v grob eden izmed nagih, ki je ostal vse svoje življenje značaj, ki se ni sramoval svojega slovenskega po-kolenja, ostal narodu zvest do zadnjega ter vedno in povsod stal neustrašeno na braniku pravic zatiranega naroda. Ravno v takem duhu je vzgojil tudi svoje otroke. Zaradi teh njegovih vrlin ga je spremila velika množica na njegovi zadnji poti. Ne pozabimo pa, da je on morda eden izmed prvih doprinesel težko žrtev na oltar zasužnjene domovine. Bilo je pred enaintridesetimi leti, ko so gospodarili po nagih krajih podivjani Volkswehrovei. Meseca januarja leta 1919 so prihrumeli v njegovo bigo in s silo odvedli seboj njegovega najstarejšega sina Tone-ja. Gnali so ga v bližnji gozd, zločinska roka je sprožila in krogla je pretrgala nadebudnemu mlademu človeku nit življenja.* Starši so ge gli-gali strel, ki je sinu Toneju vzel življenje. Ena želja se mu je spolnila, da so ga položili v domačo zemljo ravno v grob svojega tako tragično izgubljenega sina. Bodi mu slovenska zemlja, ki jo je ljubil nad vse, lahka, zaostalim pa nage srčno sožalje! Bistrica v Rožu. France Obilič je z motornim kolesom zavozil v ob cesti stoječe grmovje. Kolo se je prevrnilo, vozača pa vrglo na cesto, kjer je obležal s težko pretresenimi možgani. Verjetno je zaradi prevelike brzine izgubil ohlasl nad kolesom. Prepeljati so ga morali v be-ljagko bolnico. INilMIIIIIIIISIIlilllllllllllllllllllltlMilllltllllllllllllin VABILO na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 4. junija 1950 ob 8 uri v dvorani gostilne ,,Roth“, Celovec, Pfarrhofgasse 8. Vabimo vse bivše izseljence, da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora svoje organizacije! Po občnem zboru bo v Mestnem gledališču gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane z veselo opero: „Ero z onega sveta(( Gostovanje je bilo predvideno za proslavo dneva izseljencev že v aprilu. Vsled tehničnih zaprek pa je takrat izpadlo. Da bi vendarle omogočili vsem izseljencem obisk tako redke predstave, smo svojčas preložili tudi občni zbor Zveze slovenskih izseljencev. Zveze slovenskih izseljencev OBJAVA Rdeči križ Slovenije je našo organizacijo AFŽ povabil, da spet pošljemo okrevanja potrebne otroke na letne počitnice in sicer na morje v Sušak in v Tolmin. V poštev pridejo otroci, ki so zdravstveno ali socialno potrebni, v starosti od 7. do 14. leta. Prijave je treba poslati najkasneje do 4. junija t. 1. na Pokrajinski odbor AFŽ v Celovcu, Salmstrasse 0. Priloženi morajo biti naslednji dokumenti. 1. krstni list, r ‘ . j 2. domovinski list, 3. zdravniško izpričevalo iz katerega mora biti razvidno, če je otrok za morsko ali za planinsko klimo, in 4. izjava staršev, ki mora biti potrjena od priče, ki starše in otroka pozna. Otroke bomo delili v dve skupini. Otrokom, katerim zdravnik priporoča morje, gredo v Sušak, ostali v Tolmin. Antifašistična fronta žena OGLAS Za malo kmečko posestvo v št. Lenartu na Ljubelju iščem pridno in marljivo gospodinjo v starosti od 28. do 40 let. Ženitev ni izključena. Ponudbe poslati na Upravo Slovenskega vestnika, Celovec, Gaso-metergasse 10-1. l I'1 glej, kot da se je zgodil čudež, (v!‘l bi bila čreda, ta neumna žival, K Sed ena od tega duha, ki je zdaj ^vdajal Jazbino — vse živali so j Hijeno, mirno in pametno koraka« P° zaraslem sledu stare poti, ka-"r bi jim bila že od nekdaj znana... jj -^'dče, skoraj drug za drugim, so °rakali ljudje po opuščeni poti do Podnje prelibe z grofovskim stoji-j-V'*u. Ko 'se je začela preliba svet-d(u,!'i, jo je vsa živina v diru pobrala jJ’ jase, kot bi zavohala bahato in 1^'hčno pašo; na jasi sami se je ftstno zagrizla v travo. 'hizbina se je v polkrogu razvrsti- la ob robu gozda in z zadoščenjem opazovala živali. Tu gori je bilo prijetno, kljub temu, da je sonce stalo nad preliho in so njegovi žarki do vrha zalivali okroglinasto odprtino sredi gozdov. Vročina ni bila soparna, kajti vdihovali so jo naokoli stoječi gozdovi v svoje široke, stare prsi... Soseska se je poslovila od črede in od Tonača, s katerim sta iz previdnosti ostala še šantač in Smerdo-hov sin, in je odšla dalje po slemenu Požganice, pregledat vso paš«. Marsikateri tu sploh še ni hodil, a drugi že leta ne. Sami lesovi — in kakšno bogastvo, kakšno bogastvo — ta Požganica ... Po obhodu je soseska ugotovila, da je paše ravno dovolj za zagnano čredo. Nato se je vrnila k čredi in šele ko so se začele večerne sence stegovati čez preliho, se je Jazbina, kakor je bila zbrana, vrnila k svojim ognjiščem. Len ki ca se boji Na verandi tovarniškega ravnateljstva je bilo prijetno; bila je v prvem nadstropju kot podaljšek šestsobnega, z vsem podeželskim udobjem opremljenega stanovanja. Prej je bilo tu bivališče obratovod-je. Ta je ob prevratu najprej sam zapustil stanovanje, ker je pobegnil v Avstrijo, po zasedbi slovenske Koroške po jugoslovanskih četah pa so za njim poslali še paludje. Zdaj je že dva meseca stanoval tu državni tovarniški nadzornik in sekvester inženir Goremaš. Na verandi državnega nadzornika je bilo prijetno; na dolino je po lepem sončnem dnevu legal lep septembrski večer s prijetnim hladom, ki ga je lahen vetrič rahljal nad po- krajino. Z verande ni bilo več videti sonca, ker se je že skrilo za Peco, toda njegovi žarki so še s pojemajočo pozno poletno svetlobo ožarjali pobočja hribovja, ki se je dvigalo za Mežo. Okolico so barvali s prvo jesensko barvo kostanjevi, javorovi in jesenovi drevoredi, ki so se vili okrog tovarniškega naselja ter okrog gradu, ki je v svojem prijetnem renesančnem slogu delal okolico še lepšo. Sajasta tovarniška poslopja so bila pogreznjena za steno drevoredov in drugega drevja, da so se videli le vrhovi najvišjih stavb in pa dimniki. Tovarna tudi ni vznemirjala prazničnega večera, ker je obrat večidel počival; parna kladiva, ki so doslej leta in leta razbijala, da se je tresel zrak daleč na okoli, so bila tiha, mirovali so žerjavi in stiskalnice. Kolikor so delali, so delali le na dnevnem gihtu. Prijetni razgled z verande je kvečjemu motilo to, da je na gredah in na njivicah okrog ravnateljskih poslopij in okrog tovarne ob tem času še mrgolelo delavcev, žena in otrok, ki so s teh njivic in gred pridno spravljali domov pičle Ob priložnosti poslovanja Ljubljanske opere v celovškem gledališču, ki bo dne 4. in 5. junija, prinašamo vsebino opere: ERO % ONEGA SVETA (Vsebina opere) Prvo dejanje. Dvorišče za Markovo hišo Dekleta sedijo na gumnu za Markovo hišo in ličkajo koruzo. Šalijo se med seboj in nagajajo Gjuli, češ, da je pri izberi ljubega preizbirčna. Zdi se, da čaka na fanta, ki naj bi ji padel s samega neba .V tem skoči s senenega stoga med nje mlad, še-gav fant, kot hi bil res padel z neba. Gjula, mu žejnemu, da piti iz dlani, ki j ib nagajivec vroče poljubi. Dekletom se predstavi kot Ero in pripoveduje, da je pravkar prišel iz ra-, ja, kjer mu je postalo že dolgčas po dekletih in ljubezni. Prinesel je od tam s seboj dokaj pošte in sporočil, ki so mu jih dale duše. Tudi Gjuli, ki ima nri mačehi Domi težko življenje, je prinesel pozdrave ranjke matere, ki ji sporoča, naj nikar ne žaluje več za rij o, temveč naj si rajši čimpeej izbere ženina. Dekleta za« rajajo v družbi zabavnega Era, a tedaj že plane iz kuhinje med nje srdita'mačeha Doma in jih nažene na delo. Da bi se stare na kratko od-križal, ji Ero ponagaja, češ, da ji bo v loncu prekipela čorba. Ko ostaneta Miča in Gjula sama, se ji fant razodene, da je on tisti skrivnostni častilec, ki ji je bil ponoči okitil okna in ji poslal v dar svileno ruto ter zlato zaponko. Ko nato zaloti še oče Marko tujega vsiljivca pred svojo hišo, se tudi on obregne obenj in noče raztrganca prenočiti pod svojo streho. Medtem je tudi Domi že prišlo na uho, da je Ero prišel naravnost „z onega sveta", zato ga radovedna poišče, da bi ji povedal novic o njenem ranjkem prvem možu. Ero ji brž natvezi o Matijevi veliki žalosti, ko je bil izvedel, da se mu je na zemlji' žena tako hitro izneverila, razen tega pa ji naslika tudi njegovo večno, strašno žejo, saj revež nima nobenega denarja, da bi si z njim kupil v raju pijače. Raznežena, lahkoverna Doma se odloči, da ho svojemu ranjkemir možu pomagala, in mu po Eru pošlje mošnjo cekinov. Ero vzame denar in veselo odide. Ko se Marko vrne in najde pred svojo hišo objokano ženo ter izve, kaj se je zgodilo, je kajpak brž prepričan, da gre za sleparijo, zato skliče hlapce, zajaše konja in odhiti za Erom in svojimi zlatniki. Drugo dejanje. V mlinu Mlinar Sima poganja v svojem mlinu stope, si vmes veselo poje in melje žito", kakor prihajajo na vrsto. Tudi oblastna Doma prinese z Gjulo mernik žita v mlin in bi se rada zrinila med prve, dasi je prišla zadnja. Ker noče Sima njenega vzeti Tretje dejanje. Na sejmu Na sejmišču je vse polno ljudi. Prodajalci in prekupčevalci vsevprek ponujajo svoje blago. (Mlinar Sima pride Marku povedat, da je Miča odpeljal Gjulo v svojo rodno vas, kjer ima trdno posestvo. Svetuje mu, naj privoli v zakon, saj je fant dober in priden gospodar. Marko je jezen zaradi cekinov in konja, a vendar prosi Simo, naj mlada dva poišče. Miča in Gjula prihajata na bogato okrašenem konju, okrog katerega se naglo zbere množica sejmarjev. Miča bi rad kupil nevesti lepih darov, a Gjula jih noče sprejeti, dokler ne dobi od očeta privoljenje za poroko. Ko se prikaže še Marko, mu Miča izpove, da je vso to šalo izvedel in se izdajal za brezdomnega potepuha samo zato, da bi tako preizkusil Gju-lino ljubezen, ali ga je pripravljena vzeti tudi brez vsakega imetja. Ko končno še povrne Marku konja in denarje, ni za poroko več nobene zapreke. Z radostnim kolom vsega zbranega ljudstva se konča vesela zgodba o prebrisanem Eru. naprej v meljo, še z bomo sporečeta, da ji nazadnje jezen celo raztrese pšenico po tleh. Razžaljena Doma ozmerja pastorko in se obrne domov. Gjula loži nad svojo težko usodo. ženske se razidejo in Sima ostane sam. Izpred hiše je slišati Erovo pesem, takoj nato pa že skoči Ero skozi okno v hišo. Medtem ko mlinar še debelo gleda nepridiprava, zapazi Ero v daljavi bližajočega se Marka. Mlinar se prestraši, saj ima slabo vest zaradi svojega spora z Do-nio, in misli, da hiti Marko s kaznijo nadenj. Prebrisani Ero mu predlaga, naj brž zamenjata obleki, nakar Sima pred Markom zbeži v hrib. Ero se posuje z moko in si da opravka pri stopah. Ko pride Marko vprašat ,,mlinarja", ali je videl takega in takega človeka, ga Miča napoti v hrib za bežečim in v njegovo obleko pre- oblečenim Simo. Pred svojim odhodom ga Marko še celo poprosi, naj mu ta čas varuje konja, s katerim ne more več navkreber za beguncem. V tem se vrne v mlin še Gjula po pozabljeno torbo in najde tam Era. Sprva je nanj jezna, ker je odnesel mačehi denar, ko pa ji Miča izpove, da je to storil le, da bi si na ta način laže izbojeval njeno roko, in da misli zlatnike vrniti, se Gjula omehča, saj ga je bila medtem že iz vsega srca vzljubila. V strahu, da ga ne bi oče dobil v pest, ga roti, naj čim« prej odtod zbeži, toda Ero nikakor noče brez nje oditi. Tako se Gjula vda in sede na konja. Pred odhodom da Ero tolar pastirčku z naročilom, naj pove očetu Marku, da ga prav lepo pozdravlja Ero, ki se vrača v nebesa na njegovem konju in z njegovo hčerko v naročju. Dne 4. junija nastopi Ljubljanska opera z baletom: II [Jristič: Prvo dejanje Lepa makedonska jesen. Pri gospodarju berejo slive in jih obirajo. Med fanti in dekleti je pri delu tudi domača hči Biljana. Pri Biljardnem očetu služi za hlapca tudi mladi Marko, ki je ves zaljubljen v gospodarjevo hčer. Tudi Biljana ga rada vidi. Dekleta vpletejo v delo svoje dekliško kolo, kar pa ni po volji Bil« janinemu očetu, ki jih, prišedši iz hiše, pri plesu preseneti. Pokara jih, češ da je ta dan še mnogo dela. Ko se gospodar odpravi po svojih opravkih, mladino kaj kmalu spet prevzame dobra volja, da se med delom zabava po svoje. V veselem razpoloženju pa gre vendar tudi delo od rok, in prebrane slive odnašajo dekleta v košarah v shrambo. Le Marko in Biljana se kar ne moreta ločiti drug od drugega. Oče se povrne in razodene Biljani novico, da vsak čas pričakuje snubcev, ki bodo po stari šegi zaprosili za hčerkino roko. Ta vest Biljano močno zadene v srce, kajti nenadoma začuti, da ljubi Marka in da nikakor ne bi mogla biti žena drugemu. K obupanemu dekletu pristopi mati, ki jo skuša potolažiti. A že je slišati, da se bližajo svatje. Svate in snubce pričaka zbrana vsa družina. Po starih šegah se začne obred snubljenja, ki po, svojem teku Biljani skoraj ne dovoljujejo, da bi mogla kaj ugovarjati. V to veselo svatovsko razpoloženje nenadoma udari roparski Turek, ki pobira po deželi dečke za svojo janičarsko vojsko, dekleta pa za sužnje po haremih. Turki ropajo po hišah in jih iz objestnosti požgo. Tudi pred Biljanino hišo prihrumijo, da bi oteli lepo Biljano. Razvname se krvava borba, v kateri pade tudi Biljanin ženin Ivan. Biljana mora v suženjstvo. Drugo dejanje Odkar ni Biljane, Marko nima več nikjer obstanka. Misli in misli, kako bi jo rešil iz turške sužnosti. Na bregu jezera stoji in gleda v temne valove. O, ko bi mu skrivnostno jezero hotelo pomagati, da bi prišel do čudežnega meča, s katerim bi lahko premagal 'turško premoč! In glej, na nebu se utrga zvezda Danica v znamenje, da mu je pripravljena pomagati iz te stiske srca. Danica pri-plove na zemljo, prime Marka za roko in ga vodi prav do jezerske gladine. čudo: jezerski valovi se začno pred njim umikati vse do temne, ostre školjke, ki se odpre in pokaže svojo tajno: vilo Biserko. Marko ve: kjer je Biserka, tam je čudovita roža ljubezni in tam je tudi čudežni meč! Če se ljubo dekle dotakne te rože, se izpremeni v belo golobico in odleti iz tujine nazaj v svoj rodni kraj. Vila Biserka je presunjena od Markove plemenite zvestobe ter ljubezni do Biljane, zato ga nagradi z rožo in čudežnim mečem. V mraku se zabliska mečeva ostrina in Marko se odloči za borbo s Turki. Tretje dejanje Turški veliki vezir je zbral po poti naropano rajo, da bi iz njenih vrst izbral najlepše sužnje za sni' tanov harem. Dolga vrsta obupanih nesrečnic mora mimo njegovih oči-Po orientalskem plesu odalisk jani' čarski ples z noži. Vse to je šel« uvod za samo izbiranje suženj, ki se stiskajo druga k drugi in se tako pomikajo preko prostora, ne da bi mogle uiti tehtajočim vezirjevim včem. Po prvem pregledu pridejo po' sameznice izbranke v zadnjo izbiro. Na vrsto pride najprej Romunka, za njo Bolgarka. Žalost in strah na' polnjujeta njuni srci, a vendar mo* rata odplesati vsaka svoj ples. Nji' ma sledi grška pastarica v spremstvu pastirjev, ki ji igrajo za ples kof takrat, ko je na svoji rodni grudi še pasla bele ovčice. Vezir še vedno ni zadovoljen. Na vrsto pride Biljana-Njena obleka je že preveč utrpela na nekdanji čednosti, zato jo Turek hitro ogrne z zlatotkanim plašče®’ samo da bi ugajala velikemu vezirju-Biljana pa, polna boli in ponosa, ču' ti vse to kot okovje in ponižanje-Njen ples je skoraj uporniški, a vendar tako plemenito zanosen, da pade vezirjeva odločitev prav na njo. Biljana se brani kot brezumna. V tej največji stiski se nenadoma pojavi Marko, ki se s čudežnim mečem v roki prebije skoraj prav do nje. Biljana poleti k njemu, ali že se Turki zavedo položaja in pričn° z navalom janičarjev. Marko ne more • premagati tolikšne premoči. \ pripravnem trenutku vrže Biljard čudotvorno rožo in glej: iz obkoljenega turškega kroga se izvije bela golobica in odleti pod svobodno nebo. Turki ostrine. To priliko izkoristi Marko, reši se iz nevarnega obroča in si tudi sam izbojuje pot v svobodo. .njej pridelke fižolove rante in bozavo vseh vrst. In prijetni občutek na verandi je kvečjemu še mogel motiti smrad po gnilem krompirju, ki se je s teh gred zgrinjal proti verandi. Kajti kakor nalašč je prav to nesrečno leto, ko je tovarna samo napol obratovala in ko je bila stiska za delavstvo neizrekljiva — prav to leto je krompir skoraj že v zemlji segnil. Na verandi so sedeli državni nadzornik Goremaš, njegova soproga in občinski tajnik Košuta. Svetlomoder dim cigar še je vil iznad verande, zastrte z zelenjem. Razgovor pa, ki so ga vodili na verandi, ni bil podoben idiličnemu večeru. To se je poznalo posebno tajniku Košuti, ki je bil ves razvnet, medtem ko je bil državni nadzornik miren in uglajen kot po navadi. Tajnik Košuta je začel zopet znova: ,,Trdim, da ravnanje državnega nadzorstva ni v skladu z nacionalnimi interesi tukajšnjega kraja. Ge-rentstvo občine je nezadovoljno, skrajno nezadovoljno." V tistih časih je bila oblast občinskih gerentov v zasedenem, mejno spornem ozemlju izredno velika in služba občinskih tajnikov ni bila navadna pisarska služba. Tajnik Košuta se je tega še tembolj zavedal, ker je takoj po prevratu prišel na Koroško kot eden prvih sobojevnikov nadporočnika Malgaja, se udeležil ob njegovi strani vseh bojev in dobil kot zaslužen nacionalni bojevnik po končanih vojaških operacijah važno mesto trškega občinskega tajnika. ,,Kako ni v skladu s tukajšnjimi nacionalnimi interesi? Ali je morda politika gerentstva v skladu z nacionalnimi interesi tukajšnjega kraja?... špekulacije, ki jih opravlja z aprovizacijskim sladkorjem, z moko in tako dalje... Kaj ne — to je pa v skladu z nacionalnimi interesi...!" Inženir Goremaš je govoril mirno in brez kakršnega koli naglasa, le malo pogosteje je pri tem povlekel iz smodke. Tajnik Košuta je razburjen udaril po mizi, soproga državnega nad- zornika, ki je delala ročno delo v drugem kotu verande, je nervozno dvignila glavo. ,,Kdo to govori? Takoj ga dam zapreti! Nobenih špekulacij ni na občini..." Državni nadzornik se je s tankim nasmehom ha ustnih naslajal nad svetim razburjenjem svojega prijatelja Košute, toda ko bi bil vedel, da je tudi na njegovi mizi tik pred njim aprovizacijiski sladkor, (ki je na nelegalen način prišel tja, bi se gotovo ne smehljal tako samozadovoljno. Kakor je bil bister in soliden v političnih in upravnih zadevah, tako je bil naiven v zadevah lastnega gospodinjstva. Tajnik Košuta je že zinil, da bi mu zabrusil čez mizo: ,,Kdo pa požre petnajst kil sladkorja na mesec?" pa si je premislil in rekel: ,,Pustimo to stvar! Kdor ima kako pritožbo, naj gre k aprovizacij-ski komisiji, mi pa govorimo o važnejših stvareh. — Državno nadzorstvo je že spet vzelo v delo nekaj volksvvehrovcev. In zdaj, ko nima tovarna skoraj kaj delati!" Četrto dejanje Biljanin oče obnavlja požgano domačijo, pri čemer mu pomaga vsa soseščina. Le Biljane ni in ni nazaj-Še Marko hi rad pomagal, a mu dej0 nikakor ne gre izpod rok: preveč )e žalosten. Fantje in dekleta ga valuj0 v kolo, samo da bi ga s tem razvedrili in mu odgnali temne misli. Zaman. Marko čuti, kar drugi ne občutijo, in ve za stvari, ki jih drug1 ne vedo. Nad domačijo že kdo ve kolikič zakroži bela ptica golobica-O, da bi bila Biljana! Glej, sede nft cvetočo slivo! Marko razgrne veje ® v, drevesu se pokaže njegova Biljana, kot da tam čaka nanj skrita že do}' go, dolgo. Obsujejo prijatelji in p®' jateljice, oče, mati in sosedje. OP svidenju prevzame vse ena sama ra' dost. Vsa soseščina je priča svatbe* kakršnih je le malo. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. FraHc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Ca lovec, Gasometergasse 10, telefon 1624/4, Z# vsebino odgovarja: France KoSutnik. Tisi*® Robitschek & Co., Wien VIII., Hernalsergtirt® 20. — Dopisi naj se poSiljajo na naslov: K*8 gonfurt 2, Postschliefifaeh 17.