PoŠtnfa« pta^na^V gMovrn^ Cm 1 DTrt Lato I. (VIII.), štev. 129 Maribor, četrtek, 6. oktobra 1927 MKMIJK IIWWWK tt«IW. » Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. yri Rač« pri požtnam ček. rav. v Ljvb^aei it. 11.409 Vslia masečno, pr»tom«» , »pr,»j aM po poiti KI t>*. do« 'e1 stvari. M< d glasovnniem se je ve» dno bolj pohajala tendenca, da io v a zbornice odobrila stališče o sl. Vujiča in ovs ti? vlada v maniNni Zato 3e nastal sil m hrušč. sredi tt-^&.Dga ie P^dr-ednik ugotovi!, da ie predlog >po-L*ije zav-pipp To je izzvalo nove vj-kvip.e prizore Zdelo so ie Že, da bo na* ^'Ejevanie seje sploh nemogoče ven* <~l,r so ie predsedniku končno posrečilo, ('^ je zbornico pomiril in se ie mogla Se.io na^alievati. ^kungčina je prešli na* > k voliiv ve rif'kaciiskeua odbor« Pri g1r«mvnn‘u so so ponavlinli kravali in ie prišlo celo do obžalovanj« vrednega incidenta Razvila se ie namreč, zelo srdita debata o vprašanju, ali ima tudi predsednik poslovnika je zastopala opozicija stališče, da predsednik skupščine nima te pravice in da se tudi debate ne sme u-deleževati. Radikali in klerikalci pa so vztraiali na stališču, da se predsedniku ne sme odvzeti pravica do glasovanja. Debata je trajala dve uri in pol, raz* burjenje ie naraščalo od trenutka do trenutka in se razvilo končno v pretep. Ko je hotel predsednik dr- Perič oddati svojo glasovnico, io ie dr. Pernar, eden izmed skrutinatorjev, raztrgal. V tem hipu se ie več radikalov vglo na dr. Pernarja in so ga pričeli pretepati. Poslanec Trbič (radikal) je zgrabil nasprotnika celo za grlo in ga davil. V skupščini je nastal strašen vihar. Vsi poslanci So pritiskali proti sredini, kier ie prišlo do incidenta. Šele po daljšem trudu se je posrečilo treznejšim poslancem, da so ločili obe stranki in vzpo* stavili mir v toliko, da so mogli skruti-natorji nadaljevati svoje delo. Ob 13.30 'e seia še trajala. D o vodki današnjega dne so izzvaH po hodnikih skupščine živahno razpravo. Srdošno se naglasa, da je sedanje stanje v cknnščini nevzdržno- BEOGRAD, 6. oktobra. Pred skno-šoineko seno so rftd1č°vci sklenili, d« bodo pri volitvi verifikacijskega odbo* ra podorji s svoiimi glasovi srbske ze-mlioradnike, da bodo tudi oni zastopani v verifikacijskem odboru. Pred e^ersilžnim korakom naše vlada v SoffiJi Bolgarski komitaši ustrelili v štiou našega generala Miha la Kovačeviča BKOGRAD, 6. oktobra. Komaj se je javnost radi zadnjih atentatov bolgarskih komitašev nekoliko pomirila, že se je zgodil nov strašen zločin. Neznan bolgarskt komitaŠ je namreč sinoči sredi Stlpa v Maccdoniii ustrelil briga dne ga generala M ihajla Kovačeviča, ki se je. zadet naravnost v srce, zgrudil takoj mrtev na tla, dočim se jc atentatorju v splošni zmedi posrečilo pobegniti. v .^Bpu je izzval v vseh no-nnenih krogih silno razburjenje. Pričakuje se, da napravi naša vlada se- daj energične korake, ker je potrebno, da sc napravi izzivajočemu rovarjenju bolgarskih komitašev že enkrat konec. Za danes popoldne je sklicana seja ministrskega sveta, na kateri sc bo razpravljalo o nadaljnih ukrepih vlade. Za izsleditev atentatorja jc bila razpisana nagrada v znesku 100.000 Piu. Takoj uvedena preiskava je dognala. da je atentat na generala Kovačeviča delo inacedonskih revoluci-jonarjev. Senzacionalne aretaci e v Zaqrebu la ut armirana tn^n znani hrvatski dramatik^j!!^ s”d!scu džič in carinski uradnik Mihael Tim kovic. Oba sta zapletena v homoseksualno afero. Match C^oabianca-Ai eh n Osma partija med Capablanco h Aljehinom, ki jc bila po 41. potezi prekinjena. jc končala pri nadaljevanju Že pr> prvi potezi remis. Stanje je to-r°i še vedno 2 : 1 v korist Capablan-Cc> dočim je bilo pet partii rcirps. Zadnji slučaj jesenskega porotnega zasedanja v Mariboru je postal prava senzacija. Včeraj se je podalo porotno sodišče z vlakom v Št. lij in potem peš na Novine ob državni meji. Kar obstoja mariborsko sodišče, se še ni pripetil slučaj, da bi se vozila porota z vlakom iz mesta svojega zasedanja. Ker sta 2 porotnika zamudila vlak, so ju morali nujno odposlati z avtomobilom v Št. lij, da ne bi bilo vse postopanje nično. Porotno sodišče si je ogledalo natančno ves teren, koder je vodil 2. decembra 1926 Jamernik orožnike, razla gajoč jim do podrobnosti, kako so u-morili Resnika. Po bregovih in dolinah, poteh, cestah in gosti šumi je hodilo sodišče in z njimi štirje uklenjeni obtoženci v spremstvu dveh orožnikov z nasajenimi bajoneti. Navzočih je bila tudi cela vrsta prič, ki jih je zaprisegal predsednik g. vdss. Stergar, kjer so se pač slučajno mudili s sodiščem: enkrat je postavil razpelo in sveči na obcestni kamen, drugič v trgovini itd. itd. S precej poslabšanim položajem za zagovornike in obtožence. se je vrnilo včeraj ob 15. sodišče z državne meje v Maribor. Razprava se je nadaljevala po 16. uri mene bolel« Bilo je že pozno zvečer, ob 20.30, ko je bilo zaključeno zasliševanje prič in razprava ponovno prekinjena na današnji tretji dan ob 8.30 zjutraj. Danes dopoldne je bilo ob prav tako polni dvorani prečitanih cel kup spisov z izpovedbami prič, ki niso bile osebno vabljene k razpravi, zlasti onih iz Špilja in drugih obmejnih avstrijskih krajev. Po zavrnitvi nekaterih predlogov s strani zagovornikov je porotni senat predložil ljudskim sodnikom štiri vprašanja na umor oziroma udeležbo pri umoru posameznih obtožencev. Na predlog zagovornika dr. Žnuderla je dodal senat še peto vprašanje za slučaj, da se potrdi krivda Jamernikova, in sicer, je li storil Jamernik dejanje v zmedenosti misli. Ob 12. je bila na predlog dr. Reismana razprava prekinjena. Ob 15. uri so se pričeli govori drž. pravdni-ka in zagovornikov. Rubinstein v Mariboru k Včeraišnni otvoritven; koncert koncertnega biroja nas ie iztrodno razveselil; imeli smo priliko spoznavati enega Celo uro pr7dJpričctkomNadaljevanja narečjih sodobnih klavirskih> moj-se je gnetla na koridorju justične pala- |9tr0V’ Oljskega virtuoza Arturja Ru-čc radovedna množica občinstva, ki jo ■binsteiT,a- Ze vzpored, katerega le ab* je mirilo več stražnikov. Ob 16. so S()lviral, ie bil zelo zanimiv in obenem RUSKO-EGIPTOVSKI SPOR KADI parnikov. Egiptovska vlada jo odredila zaplemba vseh ruskih ladii v Sueškem prekopu, To ie v zvezi z zadevo parnika »Costi«, ki je pripadal brodoviu generalu Wrangla. Ob likvidnci i te protisovjetske armade so parnik kupili Egipčani, četudi je sovjetska vlada razglasila, da so vsi ostanki razbite Wrangk>ve vojske last ruske države. Parnik »Costi« io deluj službo P" i neki egipčanski pn-rob rodni družbi, dokler se ruski mornarji niso uprli in odpluli v Odeso, kjer so predali sovjetski oblasti. Egiptovska vlada jo zahtevala parnik nazaj, '"ska ga pa ni hotela izročiti. Parnik so Prekrstili na ime »Sacco in Vanzettf« °T ga pridobi i plovidbi na progi Ode-sa-Batum. pričeli spuščati v manjših skupinah liu di v dvorano, da se ne bi pri prevelikem navalu pripetila kaka nezgoda. V četrt ure je bila dvorana natrpano polna. Videti je bilo zlasti mnogo fin. stražnikov, finančnih komisarjev, orožnikov, Železničarjev, jetniških paznikov i. t. d. Ob 16.30 so vstopili končno porotniki in senat. Pričelo je zasliševanje Prič. Neki vojak je izpovedal z vso odločnostjo, da je videl Jamernika, kako je dne 7. avgusta 1926 kosil na domačem travniku. Na vprašanje, če se ne moti v mesecu, priča to odločno zanika. Dvorana bušne v smeh, ker vsakdo ve, da gre za 7. september. Predsednik posvari avditorij, ki se noče brzdati, z resnimi besedami: »Še en nemir in izpraznim dvorano!« Tu ni noben teater! Gre za življenje ljudi . . .1« To je pomagalo. Pričo pa so pripravili do tega, da je spoznal svojo zmoto v mesecu in jo popravil. Jamernikov viničar, zaslišan za pričo, zatrjuje, da je bil obtoženi jamernik Dominik kritičnega dne doma, češ: »Bil sem pri vojakih, bil sem na suhem in na vodi ter pod vodo pa nisem nikoli krivo prisegel!« Napetost poslušalcev se je stopnic-vala. ko so bili po vrsti zaslišani finančni stražnik Petek, sedem orožnikov šentiljske postaje in končno finančni komisar Gaberšček, poveljnik rajnega Resnika. Še preiskovalni sodnik g. Juhart je moral biti zaslišan radi nekih nejasnosti, ki jih je povdar-ial zagovornik. Docela prepričani o krivdi — zlasti Jamernikovi — pripovedujejo orožniki in finančna uslužbenca živo ln nazorno o zaslišcvaniu obtoženega Jamernika in o niegovem priznanju na kraju umora Neštetokrat pa se dvigne Jamernik in vpada v besedo, ne da bi ga kdo vprašal se razburja, jezi, malm z roWpr’ grozi orožnikom, da jih Že-še ho i. t’ d.! Velika Je potrpežljivost p—visrmivKa. Dvorana se tišči za u*>t* n • bi planila v smeh. Le votant po <-;• »Ne- poučen. V pirvem delu sta se nahajala zastopnika stareiše klavirske glasbe, Schumann in Chopin, v drugem pa so bili komponisti novejše struje in sicer dva ruska (Prokovijev in Škrjabln) ter dva španska (Albeniz in Falla). Ze s svojim uvodnim Schumannovim Karnevalom ie Rubinstein pokazal svoio neobičajno in izredno muzikalno kvaliteto, kakor tudi svojo muzikalno potenco, ki vse to, kar podaja, tudi intenzivno doživlja. S svoio sugestivno močio nas ie takoj pričaral v bajno opremljeno lu razsvetljeno velikomestno plesno dvorano, kjer vlada pravo predpustno raz* položenie. Videli smo takorekoč gibanje in vrvenie in predstavile so se nam značilne osebnosti, kakor razposajen Harlekin, šegava Kolombina, zamišljen Pie-rot, razburkan Florestan itd. Višek je tvoril sklepni boi med davidsbundlerji in filistri, ki končuje z zmago prvih. In kai naj rečemo o nasledniih točkah. Vse je bilo na vjšku. Najsijajneiša interpretacija, neizrečena noblesa v Igri, neprekosbivi višek tehniške izpopohiio* nosti, neobičajna moška moč in nevzdr-žliiva sila, ki takorekoč ne pozna mate-rijalnega odpora zastran instrumenta, na drugi strani pa spet subtilno občuteno podavanje lirigkjh mest, skratka; ned ostaja nam besednega zaklada na superlativih, s katerimi bi vse to označili, kar smo uživali. Rubinstein je vja* dar na svojem instrumentu in sicer absolutni vladar- Je eden izmed redkih izvoljencev v kraljestvu reproduktivne umetnosti in glasbenik skoz in skoz. Obvladal ie kakor nulVeČji zmagovalec vse poslušalce, ki so bil! prevzeti od nWovc igre ln so uprav vzkipeli v,;n-tuzijezdil. Tzs' 151; ro dodatek za dodatkom. Ri| je večer velikega umetniške* Ta dogodka. H. D. f>edn.1e'!,olcrin dovoljen nogomet- Norster prosveto . dr. Kunmnudi le i' y':’ienl naredbo, s katero ie bil srefl-'"VtoVem prepovedan nogomet, djiakl-tp'- -" - n bn»ona. — '' Mariborski in dnevni drobiš Odlični gostje v Mariboru Te dni se vračajo na svoje domove udeleženci mednarodnega kongresa za tujsko propagando, ki so zborovali letos v naši državi in si ogledali ob tej priliki divne pokrajine naše domovi ne. Tekom partedenskega bivanja odličnih gostov v Jugoslaviji ie vodil predstavnike najrazličnejših evropskih držav načelnik oddelka za timstiko v ministrstvu trgovine g. dir. Žižek, ki je prispel včeraj z vračajočimi so gosti prav do Maribora. Večina kongresistov sc je že po zaključku kongresa razšla, tako da jih ie bilo včeraj samo še osem, ki so se pripeljali ob 15. z brzovlakom v po* sebnem vagonu I- razreda iz Rogaške Slatine v Maribor. Bili so to: zastopnik Nizozemske in generalni sekreter kongresa g. Van Deventer, avstrijski delegat g. M. E. Deinlein, Nizozemec g-Ouarles van Ufford, predstavnik evrop skih držav v Newyorku g. RavelU se-kretarica kongresa Nizozemka gdč. Brin gard, madžarski zastopnik g- Cor-nelij Tabori. šved«k: ••Megat ?• Berg Lampe in zastopnik CSR g. Matoušek. V spremstvu gostov je bil tudi bivši veliki župan mariborske oblasti g- dr. Pirkmajer. Že ptri izstopu iz vlaka je pozdravi! odlične goste mariborski podžupan g. dr. Lipold ter jih povabil v imenu mestne občine na zakusko v železniško re* sftavracijo. Tu ie bila pod vplstvom rav n a tel j a g. Gerbaca okusno pripravljena pijača in prigrizek- Številni uradi m korporacije mariborske so posetile svoie zastopnike’k spreiemu tujcev. Zas opa-na ie bila seveda predvsem mestna občina, dalie vojaška oblastva, veliko županstvo, okrožno sodišče, drž. pravdni-štvo, okraino glavarstvo, tujskopro-metna pisarna itd. Med zakusko je bilo izrečeno nekai pozdravov in napitnic, Devov kvartet pa je zapel več narodnih slovenskih pesmi- V imenu mestne občine je govoril podžupan g. dr. Lipold, za politično ob-lastvo pa okrajni glavar g. dr. Ipavic. Odgovoril jima je zahvaljujoč se za gostoljubnost generalni sekretar kongresa g. Van Deventer, ki je zlasti nagla; Šal, kako lepo bodočnost ima turistika v Jugoslaviji. Ni si mogel kal, da nebi bil pohvalil tudi jugoslovanskega vina, ki je spremljalo goste na veei noti po Jugoslaviji. Gostom so razdelili nato serije nainovejših razglednic »Maribor v slikah«, ki jih je izdala Tujsko prometna zveza za mariborsko oblast. — Besedo ie povzel še načelnik g. dr. Žižek in se zahvalil v imenu vlade Mariborčanom za sprejem ter se poslovil od simpatičnih gostov, ki so se ob 16. uri odpeljali proti severu in so dobili še za pot baterijo buteljk najboljše naše kap* ljice •.. Mo gledalo v Mariboru REPERTOAR: Četrtek, 6. oktobra ob 20. uri »RevizoT«. Premijera. Otvoritvena predstava. Petek, 7. oktobra. Zaprto, Sobota, 8. oktobra ob 20. uri »Revizor« ab. B. Nedelja, 9. oktobra ob 20. uri »Bajadera«. Premiiera. - »Bajadera« na mariborskem odru. Kot novo operetno noviteto tega leta 'pripravlja mariborsko gledališče Kal-iuanov šlager »Bajadero«. Ta opereta je doživela pred par leti uprav triumfalni pohod po vseh velikih odrih Evrope in Amerike. Saj jo pa tudi odlikuie divna godba, zanimivo ter zelo veselo in zabavno dejanje ter orijemtalski milje, ki nudi s svojimi živimi barvami izreden užitek tudi za oči. Naše gledališče ie storHo vse, da bo opereta vžgala tudi v Mariboru. Režijo vodi gosp-Bachmann kot gost, glavne vloge pa igrajo gdč. Udovičeva in Lubeleva ter gg. Bratuž, Harastovič, Skrbinšek in. Danes. ffjrožeK upokojenega učiteljstva v Ma-• riboni in btfcžnh okolici se sestane danes ob paradni oni v restavracij »Vinski Uram«. Ukinitev V. razreda mariborske realke Na intervencijo poslanca dr- Kramerja glede redukcij gimnazij, ie minister prosvete dr. Kumanudi odgovoril, da bo redukcijo gimnazij v vseh onih kraiih, kjer razpolagajo učni zavodi s potrebnimi prostori in učiteljskim z.bo* rom, odgpdil za eno leto. V veljavi ostane samo še redukcija petega razreda na tretji gimnaziji v Ljubljani, docim se ukinjeni razredi v Ptuju, Murski Soboti in Kočevju za letos zopet vzpostavijo. Glede . Maribora ie prosvetni minister pristal na to, da se ukinjeni peti razred gimnazije zopet obnovi, zato pa lio* če ukiniti peti razred realke. Poslanec dr- Kramer je odločno po testiral -proti temu, toda minister ie vztrajal pri tem svojem sklepu, češ da ni mogoč noben drug izhod. — Mraz Naša vremenska napoved, 'da bomo dobili zgodaj zimo, se je uresničila Po vlažnih dneh koncem septembra, je v oktobru močno zadišalo po ritrr Severni vetrovi so toplotne rezerve, ki jin ie hranila zem'fa, kmalu izčrpal i iti deževja so k znpnmu temperature močno prispevala. Vremenske izpromembe, ki padajo iz ekstrema v ekstrem, so tako pogoste, da se ne sinemo čuditi, ako muči v času, ko se pri pas mehkužni jši že zavijaio v zimske plašče in dame odevaio v težke kožuhe, Sibirijo r.e> znosna vročina 35 stopinj. Abnormalnosti vremena so posebno v poslednjih letih prav pogoste. ^ - Sinoči je sicer imel zim s»o - S p or tni odsek SPD v veselem pričakovani«, sko- Usodna nesreča mladega mizarja Sinoči se je zgodila na cesti v Ealo tragična nesreča, katero žrtev ie postal 24letni mizar tovarne za dušik v Rušah, Viktor Petelinšek. Mladi in pridni mizar, doma iz Selnice, se je okrog sedmih zvečer-odpeljal s kolesom v Falo na redno plesno vajo. Nekako sredi pota je v temi trčil z nekim drugim kolesarjem. Neznani kolesar se je po padcu sicer kmalu pobral in se zopet odpeljal, Petelinška pa ie zadela težka katastre* fa. Padel. je. namreč tako nesrečno, da si je pretresel možgane in dobil tudi več notranjih poškodb. Kljub temu pa je imel še toliko moči, da se ie še z zadnjimi napori privlekel do doma. Težko poškodovanega Petelinška, ki mu ie postajalo vedno slabše, so nato odpeliali ta* koj z avtomobilom v bolnico v Maribor. Tu je dobil sicer zdravniško pomoč, a bilo je že prepozno. Nesrečni mladenič ie živel namreč samo še nekaj ur. Poškodbe so bile tako težke, da Hm ie podlegel kljub skrbni negi v bolnici. K disciplini pri naših koncertih. Sedaj, ob pričetku koncertne sezone, bo prav umestno, opozorita oz- prositi koncertno obiskovalce na prepotrebni mir med proizvajanjem poedinih glasbenih točk. Vladajo še tozadevno pri nas prav primitivni nazori. Tako ie n. pr. pni včerajšnjem koncertu Rubin-steinovem paznega poslušalca močno motilo škripajoče odpiranje vrat pre* pozno prihajajočih. Med proizvajanjem nai bodo vrata dosledno zaprta. Pa tudi v dvorani ši slišal neprestano kašljanie in tikanje. Tudi taka stvar se da omejiti do skrajne potrebe- Da .se pa mera izvenrnuzikalnih utisov še izpopolni, si še slišal premikanje stolov, rožljajočo sablio, padajočo palico, obračajoče se Oblastne podpore poplavijencem slovenjegraškega in gornjegrajskega okraja. Škode po povodnji v slovenjegraškem okraju ie pregledal šef oblastnega grad benega oddelka. Zadnia povodenj ie napravila največ škode v Mislinjski dolini. Mislinja je nujno potrebna regulacije in je oblastni odbor za najnovejša dela že določil kredit 300.000 D'n Slovenjegraški okrajni zaslop je pa za to dolino porabi! še enkrat toliko denarja. Upati je. da se bodo s sedanjimi krediti preprečile jesenske in spomladanske poplave, za popolno regulacijo so pa potrebni milijoni. Pritok Mislinie potok Suhodolšnica ie močno poškodoval cesto Sv. Jedert—Vrbje. K popravilu je oblastni odbor prispeval znesek 7000 Din, 5000 Din je pa nakazal v pomoč pri škodi, ki io ie napravil potok Velinia. Otvoritvena predstava v gledališču. Opozarjamo občinstvo na današnio o-tvoritveno predstavo v mariborskem ■narodnem gledališču. V prizori se klasična' komedija »Revizor« v režiji gosp. Pregarca. V vlogi revizorja pa se predstavi g. Danes. — Rezervni oficirji in bojevniki! Pozivajo se vsi rezervni oficirji in bojevniki v Mariboru, da se proslave krstne slave v soboto dne 8. oktobra v kazinski dvorani ob 20.30 sigurno u.-le* leže, brezizjemno in obvezno v obioni vojni uniformi (bluza, čaikšire in gamaše). Ljudska univerza sporoča, da so nekateri sedeži v Rogaško Slatino še prosti in da se prijave sprejemajo še do jutri opoldne. — Nesreča radi trhle veje. Posestniški sin Ivan Jurša iz Ciglence je včerai popoldne obiral jabolka. Veja, na katero je bila »pida lestvica, jo bila pa tako trhla, da se ie zlomila-Jurša si je pri padcu zlomil levo nogo. Zapregli so domači voz in ga odpeljali v bolnišnico. — Pravočasno razkrita tatvina Včeraj popoldne ;e neki upoko*erl učitelj obiskal neko gostbno sredi mesta in pri točilnici stoje pil četrtinfeo »sta* rega«. Listnico, ki jo ie potegnil i«. žepa in plačal vino, je položil poleg sebe. Ko pa ie hotel oditi, ni bilo listnice nikjer. Prestrašen ie preiskal vso. okolico, toda zaman. K sreči sta bila v Io* katn samo dva gosta, ki ju ie sam pre.-iskal, ne da bi pri njima našel denarnico z bogato vsebino 10000 Din. Končno je le opazil, da je nrt na mizi, za katero je sedel neki izvošček, sumliivo dvignjen. Potipal je in ugotovil, da jo pod prtom- njegova denarnica. Zadevo je takoj prijavil policiU, ki je uvedla proti osumljencu postopanje in ga predala sodišču- — S kolesom začne, z nožem neha. Posestniškemu sinu Adolfu SlaternT-ku iz Vukovskega dola ie te dni zibanj* kalo kolo. Adolf izsledi svoie kolo že drugi dan v Gruševu ter si svojo lastnino brez vseh ovinko in posrednikov zopet vzame. Fanit, ki si je kolo prisvojil, .pa poskoči za njiim ter mu nož za* bode v hrbet. Ranjenega Slaternika so pripeljali v bolnišnico. — Pomnite! Pralni prašek Ženska hvala Ima 509? Scbichtovega mila- — Društvo napredne trg. obrtne mladine v Mariboru otvorj dne 8. oktobra plesno Solo pri Punttgamu. — 1235 The english club in vite« ali ladies and gentlemen inte* ■rested for an eventual conversation* cours to meet at the «ociety’ s clubroom in tho »Vesna« on Friday evening at 6.30 h. 1257 Cercle francais. Pouk v francoskih tečajih za odrasle, se začne v petek, dne 7. oktobra, in se bo vršil ob torkih In petkih od šestih do sedmih zvečer v drugem nadstropju moškega učiteljišča. Tudi tečai za otroke je otvorien in so ure ob pondeljkih in četrtkih od treh do štirih popoldne ▼ društveni čitalnici na drž. gimnaziji-______ Novi udeleženci za vse te kurze se še sprejemalo v kurzih samih p ned pankom. Pouk v začetniškem tečaju za odrasle pa se po dogovoru lahko vrši v torek ia petek; od sedmih do osmih zvečer. ~y 1256 rajšnje zirtie važno zbor-.varne, vendar ni izključeno, da tudi naše Pohorie in okolico ne udari kaka sibirska abnor* matnost, bodisi v znakih plusa ali minusa. Nenavadno hladno podnebje daje vsekakor mnogo misliti pa bližnjo pri-hodnioet. ki brezobzirno teria. da se .io upošteva v vsakem oziru- Drvarnice se polniio, pernice sc zračijo, zimske suknje ventilirajo, da izgube duh po nafta* linu, smučti se pregledme.io. sani popravljajo in mažejo, drsalke brusilo itd. Vsekakor bi želeli, da bi se prehod izvršil naglo, da bi ram narava vsaj enkrat prizanesla in nas obvarovala pred neznosno jesensko brozgo. Vssm zaupnikom SDS v marlfocsk« oblasti! Nuino Vas prosimo, da — v kolikor še tega morda niste storili! — še v zadnjem hipu izvršite potrebne reklamacije za volitve za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Tozadevna navodila so bila objavljena v »Jutru«. Volilni imenik imate razgrnjen na občini! Vsak zaupnik si ga naj prepiše! Reklamacije za one naše, ki morda niso vpisani, ter iz reklamacije onih, ki nimajo pravice biti vpisani, le treba oddati na pošto najkasneje 8. oktobra na naslov: Volilni odbor Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Opozarjamo ponovno, da sme reklamacijo za nekoga, ki ni vpisan, napraviti samo oni, ki je v imeniku vpisan; istotako sme samo vpisani vo-lilec koga izreklamirati! Pri vreklamaci-iah treba priložiti obrtni list ali potrdilo sreskega poglavarja ali občine, da re-klamiranec izvršuje obrt ali trgovino, pri izreklamacijah pa istotako potrdilo o neizvTševanju! Reklamacijo ali izre-k'lamaciio je treba napraviti za vsakega posebej, če jih tudi več pošljete v epi kuverti. Vse potrebne listine Vam morajo oblasti izstaviti brež taks. Tudi pisma, v katerih pošljete reklamacije, so poštnine proste, samo je treba na kuverti zapisati: V volilni zadevi. Organizacije in zaupniki SDS, do 8. okt, še na delo! — Oblastno tajništvo SDS v Mariboru. Fond za Akademijo znanosti in umetnosti in Narodno galerijo je prejel od neimenovanega dobrotnika v dar 3000 Din; vseučdiški profesor-dr. Matija Murko v Pragi, pa je daroval zase in za svojo družino 1400 Din- Obema darovalcema izrek* Narodna galerija kot upravitelj Fonda javna zahval* liste, ki na drugi strani niti natisnjeni niso bili in k največji nepotrebi je še zletela v garderobi neka stvar 1 ropotom na tla. Ako si bil že tako srečen, da si sedel v bližini osebe, ki ne more tiho sledili proizvajaniu, ampak mora vse svoje utise takoj razodevati sosedu ali sosedi, ie mera takih izvenmuzi-kalnih in nežaželjenih slušnih utisov precej velika. Torej, več obzirnosti na* pram istim, ki ši žele nemotenega umet niškega uživanja! In tak ie gotovo pretežni del obiskovalcev. Tudi proizvajajočemu umetniku je prepotreben absoluten mir. — Koncert Saša Popov. Jutri, v petek, 7- t. m. koncertira slavni bolgarski violinist, Saša Popov v veliki unionski dvorani. Niegov vzpo* reil je sledeči: 1. Stamitz; Violinski koncert d-dur. 2. a) Corelli-Kreisler: I,a Folia. b) Paganini-Szymanovski: Irois Caprices. (d-dur, a*dur, a-moll). Pianist Alfred Grom proizvaja: 3. a) Liszt: Koncertno etudo des-dur, b) Scriabine: dve pesnitvi in c) Rahmaninov: Polich’— nelli. Kot zadnio točko igra Popov: 4. Saint Saens: Introduciion et Rondo c&* priccioso. Obeta se nam torej krasen umetniški večer. Z obilnim obiskom po* častimo obenem diruga naših največjih mojstrov. Pripominjamo, da ie še dovolj vstopnic na razpolago. — Letošnjo obletnico koroškega plebiscita proslavi Jugoslovenska Matica v Mariboru s prireditvijo »Večernih koroških narodnih pesmi« v soboto, dne 15. t. m-v veliki dvorani Narodnega, doma. Na sporedu je med drugim preda vanie 'išjega sodnega svet. g. Deva o koroški narodni pesmi, spominski govor prof. dr. Sušnika in nastop Devovega kvarteta. Ljubitelji Koroške se vabijo, da se prireditve gotovo udeleže. Kakor doslej, tako hoče Jugoslovenska Matica tudi za-na.prcj praznovati vsakoletno obletnico naše tragedije na Koroškem, ne da vzbujamo žalostne spomine, marveč da krepimo svojo volio in borbenost, ki naj pokaže, da se Koroške ne mislimo odreči, ker je naša. Ljubitelji koroške narodne pesmi, katera je, kakor srbski guslarji do osvete na Kosovem polju, dramila narod v najtežjih dneh naše zgodovine, ie vredna, da jo poznamo in ji izkažemo čast in spoštovanje, ki ji gre. Dne 15. t. m. torei v Narodni dom na koroški več«! —* V MarTUortf, Sne n. T. T9?r. manever vojne s plini v var. ŠAVI. P Angleži in Rusi so prišli sedaj tudi Pollaki z manevri v slogu vojne bodoč-nosti. Na varšavskem letališču so vola-skl letalci uprizorili zračni napad z manj nevarnimi plinskim bombami. Z razglasi in letaki so prebivalstvo že prei opozorili na manever ter poučili o rabi mask in drugih obrambnih sredstev pred plini. Kljub pouku je bilo pa mnogo beganja in pekoče solznih oči. Dunajsko novinstvo pred 300 leti. V dunajski narodni, bivši dvorni biblioteki so zasledili nedavno nekaj etnikov novin iz 17. stoletja, ki potrjujejo, da sta morala izhajati od 1620. do 1674. na Dunaju najmanj dva tednika, ki iu je. izdaial Matej Formira in za niim Cosmevorius. Imenovale so se te novine »Ordinari Reichszeitung« in »cx raordinari Postzeitung«. Sfran 3. Mariborski mcrikanski spiritizem Medi' s trobento — Usodna pomota duhov Nikjer na- svetu ne biva tesno skupaj toliko nasprotij, kot v Zedinjenih drža vah severne Amerike. Amerika ni samo dežela milijarderjev in industrijskih magnatov,- gigantsko tehnike in nebotičnikov, neumornega dela in velikopoteznih znanstvenih raziskovanj, ampak tudi dežela najrazličnejših sekt, fanatikov, praznoverja. V Ameriki se zlasti spiritizem razvija v tropični bohotnosti. Amerikanci so sicer na glasu kot nai večji materijalisti, a vse to, kar se pri nPh producira na pplju praznoverja, ie tako gorostasno, da spravi v naivečie Začudenje povprečnega Evropejca. Tudi v Evropi so po raznih deželah spiritistič-ni krožki v precejšnji delavnosti, a to ■vse skupaj je prava malenkost napram spiritizmu Amerike. Pri nas so krožki, v Ameriki so pa. velikanske spmtistične organizacije, podobne cerkvam in sektam. Pod pokroviteljstvom teh cerkva deluje z najboljšimi uspehi nešteto medijev, Proti spiritizmu vodi že drugo leto najodločnejši boj washingtonski publicist in znanstvenik Harry Hondini. Med Spiritisti in okultisti je ime tega moža zvezano s' strahom in najvegjim ogorčenjem. 2e predlanskem le Houd.ini v Newyorku razkrinkal kot navadnega sleparja^ slavnega »medija z trobento«. Ta medij ie na seansah v svoji uspava-nosti ali zamaknjenosti 7j nekakšno trobento ah govorilno cevjo 0bčeval z duhovi. Ime mu je bilo Cecil Cook. Vsi sloji ogromnega mesta so se kar trgali za vstopnice k produkcija m tega medija Seanse, ki so privabile duhove na razgovor, so se navadno vršile v temi. Medij je zatrobil v Sv0jo trobento ali cev in po kratkem času ie zvoke svoje trobente raztolmačil prisotnim v odgovor na razne želje im misli. Medij jo el na veli.ka,nski krog svojih privržen-R,!RcsiWll° “06, da mu je vse t- in, VerteI°- Houdini sc 3e maskiral v starega moža ter v spremstvu dveh prič posetil seanso medija s trobento. Po običajnem razgovoru z duhovi je začel medij svojim obiskovalcem prerokovati m ko je prišel na vrsto preoblečeni Houdini je izvedel, da ie niegov pokojni »in mediju in .preroku že dvakrat napovedal današnji poset spiritistične seanse. V starega moža preoblečen mladi znanstvenik pa še ni imel ne živega in ne mrtvega sina in tako je bila sleparija čudotvprca že dokazana. Houdini je pa hotel razkrinkanje izvršiti v še efektivneiši meri in ie zato poročilo z onega sveta od sina, ki ga nikdar ni imel, sprejel z dobro igranim začudenjem ter čakal mimo.na še preostale točke seančnega programa. Ko je bila. napetost na višku Ln so duhovi posebno vneto in zgovorno kramljali skozi trobento, je z žepno električno svethko Houdini osvetlil spiritistično družbo in vsi so lahko videli, kako žena medija kotu sobe prizvaia na navadni otročji trobenti glasove duhov. V Clevelandu ie malo pozneje Houdini razkrinkal nekega drugega slavnega medija s trobento na. ta način, da je neopaženo rob trobente namazal s sajami. Procedura kontakta z duhovi je bila namreč sledeča; Medij ie zatrobil v svojo trobento, pozval s tem duhove potem ie pa - v temi seveda - trobento odložil in duhovi so sami z njo piskali in odgovarjali. Ko je Houdini namazal rob trobente s sajami, ie bil pa ob sklepu seanse medli leno črn okrog ust in s tem pred vsemi razkrinkan kot slepar. V teku poldrugega leta je Houdini razkrinkal toliko čudeževev, da so v Los Angelesu zaprli 70, v San Franciscu 18, v Clevelandu 25, v Bostonu pa 14 medijev ip dobrih znancev duhov. Odločni nasprotnik spiritizma je izdelal tudi zanimivo statistiko, po kateri zaslužijo spiiritistačni sleparji letno okrog 10 milijonov dolarjev. Mnogi so že s svojimi sleparijami postali milijonarji. Medvedkinja v sanatoriju V sanatoriju Kasindohi v Bosni je nastala v torek prava panika, Ravno, ko so bolniki pokosili in odšli v paviljone, da se.solnčijo, se ie nenadoma pojavila pred ženskim paviljonom medvedkinja s 4 mladiči. Bolniki so v trenutku zapu* stili ležišča in zbežali na vse strani, nekateri pa so celo pričeli delati barikade. Toda medvedkinja se je mirno izprchaiala po lepo s peskom posutih potih in Čudno gledala prestrašene liu-di. Bolniki so skozi okna opazovali promenado nenavadnega gosta. Upravitelj sanatorija ie vedel, da je v sarajevski oblasti 'prepovedano streljati medvede in je javil zato slučaj telefonično srez-kemu poglavarstvu, nakar so prišli orož niki, ki so medvedkinjo in niene mladiče pregnali v šumo. Domneva se, da se je zatekla medvedkinia Pred sanatorij radi manevrov, ki so se vršili te dni v tamkajšnjih krajih. Spori Naoo!°onov otok Elba Zooet mednarodni ptič pod kl?učem Zadnji ča« imajo evropski kriminalni orgaiu srečno roko. RazTsleparsk i romalo po vrsti za zamrežena 0kna. n°Ka riep^riairtat V I!’"f,rucku l^la -»ni ?. , s Storim so imeli tinontu. v i, ^ ! policaji na kon- iužonieria Alb, (' Sc-3e ,>rec,6tav|jal za tarnal, da mu )o • ^“ouiia in sumljivo potovanju ja i 0r",e ciia moža registre prstnih od ti skr!svole da ima pred seboj volta ’ 30 l|K°,0vila, narta Bilanovlcza, ki e-> ?Ka *°bufa Letelo varnostna oblastva kier jo izvršil polog mnogih d^3.v-tatvin tudi več. vlomov in ropov^T/,3 ?" V Innsbrucku je priznal, d.a 8; ‘;e k ponarejeni potni list na Danskem Mednarodni policijski vestnik javi-■animive podrobnosti o Simoni-Bilanc* *ic*u. Po svetu so izdaja običajno kot ®Ai{oli modernih jezikov. Roien ie bil bot katolik na Poljakom, kaaacic pa je prestopil v turško državljanstvo in mohamedansko vere. Med drugim postopanjem je mož, kolikor je oblastvom znano, kakih petnajstkrat menjal ime. Ko so ga ob aretaciji v Innsbrucku telesno preiskali, so našli pri niem vizitke z imenom A. Symon, inženier dijamantnih polian, Chicago. S seboj je nosil tudi velik šop najrazličnejših ključev. Oblast va so prepričana, da ie živel lopov zadnji ča« od samih železniških in hotelskih vlomov. Bi lanovicz bo počakal v zaporih deželnega sodišča v Innsbrucku, da zberejo ves obtožUlnj materija! proti njemu im ga postavijo pred sodnike. Strahovit zl0čl„ v Ameriki. Dosmrtno ječo ie dobil te dni v Lan-singu (Michigan) neki sicer popolnoma neoporečen mož, pri katerem so našli — steklenico whiskyja. V deželi prohibicije so namreč take postave, tla obsodijo ljubitelja ruiue kapljice, ki so bdi radi prehibioijskih prestopkov že trikrat predkaznovant, na nič man! kot dosmrtno ječo. Bože mili, če bi imeli Pri nas podobne predpise, lahko spremo uinio celo Slovenilo ry eno ffsfpp doamirt-°o jooo , ,, Ko se je te Tl čitalo po listih,'da .hoče italijanska vlada obvarovati popolnega razpada nekdanje Napoleonovo bivališče na Elbi, se ie oglasil neki varšavski potnik s sledečim opisom Napoleonove* ga otoka: Na griču nad pristaniščem kraja Portoferrajo je mala graščina s pročeljem proti .zalivu. Poleg te graščine, v kateri je prebival Napoleon, je pa poslopje, kjer je svoičas knez Demidoo uredil majhen ntazei spominov na Napoleona. To poslopje je danes žitna shramba. Razven par knjig k. Napoleonove kniižnice ni od spominov niČe-. sar več ostalo. Ves muzej so razvlekli j in odnesli francoski rojalisti in častilci .Napoleona. Prebrskali so celo stare spi*' se in odnesli vse »dekrete«, ki jih je Na-, poleon izdal v dobi svoje vlade na o tujku. Tujcu, ki zaide na ta otok, razkazujejo domačini razpadajočo cesarjevo hišo ter mu pripovedujejo resničpe in izmišljene zgodbice iz dobe velikega pregnanca. Žalosten je pogled na razpadajočo zapuščeno graščino, katero bujno obrašča drevje in grmovje. Vne* ma za Napoleonove spomine na Elbi oo že prepozna. Zanimiva Dravda radi loterijske sreče V Nemčiji se srečke dostavljajo p0 postnem povzetju. Ko je poštni sel ne-k«M mefioaou i. LaDlaMIfe !, dvoje srečk zrakoplovne loterije, ta ni imel pri roki denarja, da bi plačal po v* zetie. Rekel ie poštnemu dostavlja'en, naj srečke zadrži do prihodnje poštne dostave, ko bo priprav j] denar, Ja lahko plača. AH je poštni sel na to naročilo pozabil, ali ie bil pa kak drugi vzrok, zgodilo sc je pa to, da so bile srečke kot nodosta vljene poslane nazai. Nekaj dni pozneie ie bilo pa žrebanje in ravno srečk«' Iandeshiittakega mešča* un so zadele 30.000 mark. Meščan ho-čo sedaj tožiti postno upravo za od-škmlnino, |cr mu ie preprečila veliko lo tcriieki dobitek s tem, da ,Ti upoštevala njegova naročila in zn kratek čaa p,> čakala z dostavljanjem ix>vzctnih srečk. Eočta prftvL da se takih naročil ni tre* ha upoštevati, tožiteij pa trdi, da se. v to vendarle iavržujo. TSK Merkur : SK Ptui. Razen v Mariboru, se bo vršila tudi v Ptuju prvenstvena tekma med TSK Merkurjem in SK Ptujem. Med navedenima moštvoma v igri ni tolikih bistvenih izprememb, da bi se dalo po kakovosti presojati niih izglede in skle* paiti na izid. Znano jo, da je »Ptui« na domačem terenu v požrtvovalnosti ne-nadkriljiv in da bo »Merkur* moral zastaviti- vse sile, ako si bo hotel osvojiti točke. Za prvenstveno tekmo vlada v Ptuju veliko zanimanje, predvsem, ker se pričakuje, da bo Ptuj v prvenstveni tabeli zavzel odličnejše mesto kakor v minuli sezoni. SD Rapid : SK Svoboda'. V nedeljo se bo vršila v Mariboru druga prvenstvena tekma med okrožnim prvakom SD Rapidom in SK Svobodo. Izid srečanja se pripisuje Rapi* du, vendar je Svoboda nevaren pretiv-nik, .ki je preteklo sezono ravno v prvenstveni tekmi celo v visokem razmerju porazila Rapida. Borbenih in po* žrivovalnih moštev ni podcenjevati, o čemer nas ie uverila tudi nedeljska tekma Merkur:Svoboda. Rapid bo imel priliko,1 da proti slabejšemu a odpomei še mu nasprotniku s sorodnim1 orožjem, žilavo prodornostjo, izvojuje zmago. — Tekma bd gotovo' privabila na igTišče obilo občinstva. V Hazena »Maribora« v Zagrebu. V nedeljo 9. t. m. bo v Zagrebu gostovala bazenska družina »Maribora« proti tamkajšnjemu prvaku »Concor-diii«, ki se ga smatra za najresnejšega kandidata za državno prvenstvo- Z. N. S. (službeno). Za prvenstven® tekmo dne 9. t. m. se delegira sledeče sodnike: S. D. Rapid : S. K. Svoboda g. Radolič. S. K- Ptuj: T. S. K. Merkur v Ptuiu g. Franki. — Tajnik. Službeno iz MOLNP. MO i® na svoji odborovi seji dne 3. tm. sklenil, da pošlje z moštvi, ki igraio prvenstveno tek'* mo v Ptuju kot 13. osebo službenega odbornika. Za nedeljo 9. t. m. ie določen za tekmo v Ptuju g. Kosec, za tekmo v Mariboru g. tVintarhalter. Rešila otroka in pogubila sebe. Nedavno ie ušlo ženi železničarja Mareka na progi Praga-Heb njeno dvo letno dete na tir majo prod prihodom buEovlaka. Prestrašena mati je zaslišala žvižganje brzovlaka in skočila v obupu po otroka ter ga res rešila in vrgla na travnik polog proge. Niosntno pa je že zagrabila lokomotiva in jo usmrtila vpričo otroka. Samomor v prijateljski družbi. V Niimhcrgu živi večjo število ruskih' emigrantov, ki so sestajajo v svojem n ui na znbave. Te dni i© bil navzoč i>a nekem večeru tirii 38 letni bančni uradnik Teodor GarvcJ poleg svojih tovarišev. Sredi najlepšega rezpolože-nja družbe, ko je igrata godba, je po-ogml Garvel samokres ln so ustrelil prod očmi prijateljev, ki mu niso mogli preprečiti blaznega dejanja. Sto 1® baje *ita neko ljubavno afonoh SIran 3. MartborsV VFCFPVIP *t*ra. V M ar'Ti or n. čne fi V 1927. Čudovita miza Pired nekaj tedni je v holandski Indiji umrl bogat Kitajec Le-Camg-Feng. Nihče ni vedel, odkod iavira njegovo veliko bogastvo, bdo je pa iasno, da redni visoki mesečni vložki v neko banko ne morejo iahajati od njegove trgovine s starinami. Bogatin je skrivnosti svojega bogastva vzel s seboj v grob in je celo njegovo premoženje prišlo na dra žbo. Par dni po dražbi so je pa začelo govoriti o čudežu. Neki Javanec je kupil staro mizo iz hiše umrlega bogatina. Mizo je umil in postavil na solnce, da sc posuši. Vsakdo si lahko predstavka njegovo velikansko začudenje, ko le čez ne- kaj časa v'' na vročem solncu v pravem pomenu besede— poti. Obrisal jo iv. postavil zopor na solnce, miza ie ostala mokra, kakor bi bila potna Pr»*j dovilo m to 'O »o zbrale tele množice, prepričane, da je vmes neka čarobni ja. Nazadnje stavi nekdo pred- log, da bi bilo aaiboUšj mizo, v kateri gotovo prebivajo zli duhovi, razsekati na drobne kosce, da tako duhovi, ki bi znali vse ogrožati, izgubijo svoje zavetišče. Predlog se je sprejel in uresni.il, a ko so prvič s sekiro zamahnili po mizJ, se je videlo, da je plošča votla in polna opija. Opij ima lastnost, da vleče mokroto nase in jo na toplem zopot izločuje. Od tod izvira potenie mize. S teni je bila razkrita tudi tajnost umrlega Kitajca, prebrisanega trgovca z opijem, ki ie v votlih mizah skrival svojo zalogo. Ker ni bilo dedičev je premoženje zapadlo državi. Lac de Genove ali Lac de Lčman Ženeva, ki jo Društvo narodov raz* pravlia o svetovnem miru im. sporazu-zumu, ima že dolga desetletja spore in preglavice radi imena svojega jezera. Ženevski in waadtski kanton se ne. moreta sporazumeti, kako nai se Jezero imenuje. Ženevci hočejo Lac de Genč-ve, VVaacltsi pa Lac de Lčrrmn. Leta 1908 je ta imenski spor reševal poseben kongres geografov, ki ie po dolgem razmišljanju in razpravljanju predlagal naj se jezero na zemljevidih, v geogra* fičnih knjigah in tudi drugače označuje z obemi imeni. Jezero ie torej postalo dvoimensko, kar pa njegovi lepoti ni niti koristilo, niti škodovalo. S tem bi bili prebivalci obeh kantonov zadovoljni, če se ne bi spor od časa do časa ponovno izzval na ta način, da se v kakem velikem pariškem listu hotč ali ne-hotč vedno rabi le eno ime. Ker je v za-dniem času pariški »Journal des Debats« rabil zopet le eno ime, je malo manjkalo, da niso bili zopet sklicani geografi in drugi izvedenci na posvetovanje. Izborno kosilo v boljši hiši v so edini mesta, blizu so> dišča se oddaja za dame in gospode. Na slov pod »cena zmerna« na upravo »Ve-černika«. 1259 Solidna gospodična išče prazno sobo z navedbo cene s 1. novembrom. Ponudbe na upravo lista pod »Mhma stranka«. A258 Učenca spreime trgovina Drago Rosina, Maribor, Vetrinjska ul. 1250 Priznano izvrstno kislo zelje priporoča M. Berdajs, Maribor, fpominiaite te Maksim Gorki: Otroška leta 17 Poslovenil dr. I. D. Skozi ivje na oknih se je videlo, kako gori streha delavnice, za njenimi odprtimi vrati pa je vihral kodrast ogenj. V tihi noči so njegove rdeče barve cvetele brez dima; le visoko nad plamenom se je zibal temnikast oblak in branil pogledu na srebrni potok Rimske ceste. Sneg je škrlatno od seval, stene poslopij so trepetale, skakale, kakor da bi hotele v goreči kot na dvorišču, kjer se je veselo igral ogenj in zalival z rdečilom široke špranje v stenah. Po temnih deskah suhe strehe so se urno ovijali, izvijali zlatordeči trakovi; sredi njih je štrlel in se kadil tenki, lončeni dimnik; tiho prasketanje je butalo v okna; ogenj se je vedno bolj širil; delavnica je bila okrašena z ognjem, bila je podobna steni pred oltarjem in je s silo vabila bliže k sebi. Ogrnil sem se čez glavo s težkim kožuhom, vtaknil noge v neke čevlje, in sem hitel v vežo na stopnice: omamljen sem onemel, oslepel vsled svetle igre ognja, oglušil vsled dedovega, Grigorjevega in stricev kričanja. vsled hrupa požara, bil preplašen vsled babičinega vedenja; nateknila si je na glavo prazno vrečo, ogrnila konjsko odejo, tekla naravnost v ogenj, planila vanj in kričala; »Vitrlol. tepci! Vitriol se bo vnel!« »Grigorij. drži jo!« je tulil ded. »Oj, izgubljena je . . .« Babica pa se je že prikazala, kadeča se vsa: kimala je z glavo, šla sklenjena in nesla veliko steklenico vitrl-olovega olja. »Oče, konja odženi iz hleva!« je hropela in kašljala, »Vzemite mi to s pleč, gorim, ali ne vidite?« Grigorij ji je potegnil s pleč tlečo odejo, nato je z lopato začel metati skozi vrata delavnice velike kose sne ga; stric ie skakal okrog njega s kolom v rokah; ded je tekal okoli babice in metal sneg vanjo: porinila je steklenico v kup snega, planila k vratom, jih odprla, pozdravljala pritekle sosede in govorila: »Skedenj, sosedje, varujte! Če prodre ogenj na skedenj ali pa v senjak, nam zgori vse do tal in še vaše se vname! Trgajte streho, seno znosite na vrt! Grigorij, više vrzi, kaj mečeš tako nizko! Jakob, ne mudi se, daj ljudem kolov in lopat! Sosedje, lepo poprimite, Bog naj vam pomaga!« Bila je tako zanimiva, kakor požar; osvetljevana od ognja, ki jo je takorekoč lovil, črna je begala po dvorišču, bila povsod navzoča, je vse odrejala. Na dvorišče je pribežal Šarap. se visoko vzpel na zadnje noge in potegnil deda za seboj: ogenj je obsvetil njegove velike oči. da so rdeče zažarele. konj je zarezgetal in se vprl s prednjimi nogami: ded je izpustil povodec iz rok. odskočil in zakričal: »Mati, drži ga!« Babica je planila pod noge vzpenjajočega se konja in stopila predenj z razprostrtima rokama: koni je žalostno zahrzal in šel k njej, oziraje se na ogenj. »Nič se ne boj'-« je izpregovorila babica, ga potapljala po vratu in prijela za povodec. — »Misliš, da te bom zapustila v tem strahu? Oh, ti miška . . .« Miška pa. ki je bila trikrat večja od nje. je pokorno šla za nio. sopihala in ogledovala njen rdeči obraz. Pestunja Evgenija je pripeljala iz hiše zavite, zamolklo jokajoče otroke in zakričala: »Vasilij Vasiliič, Lekseja ni . . .« »Pojdi, pojdi!« je odvrnil ded in mahal z roko jaz pa sem se skril pod stopnice, da bi pestunja ne odpeljala tudi mene. Streha delavnice se ie že podrla; kvišku so še štrleli tanki šperovci. se kadili in se svetili kakor zlato ovije. Iz notranjosti poslopja so sc praske-taioč poganjali kvPktt zeleni, modri, rdeči zublii. plamteči snopi so padali na dvorišče, na ljudi ki so se gnetli pred ogromno grmado in z lopatami metali v njo sneg. V ognju so divje j vreli kotli, para se je dvigala v gostih oblakih, po dvorišču so se širili čud-Ini duhovi, ki so izžemali solze iz oči; zlezel sem izpod stopnic in se zavalil babici pod noge. I »Beži!« je kriknila. »Pohodili te bodo, beži . . . « | Na dvorišče je prijezdil jezdec z medenim šlemom. Od njegovega rjavega konja je tekla pena, jezdec je visoko dvignil roko z bičem in grozeče zavpil: »Razineknite se!« Veselo in urno so zvonkljali zvončki, vše je bilo praznično lepo. Babica me je udarila in zakričala: »Komu sem govorila? Beži!« Zastonj bi bilo neposlušati je v tem trenutku. Ušel sem v kuhinjo, pritisnil obraz k oknu. pa za temnim kupom ljudi nisem več videl ognja, samo medeni šlemi so se svetili med Črnimi zimskimi kučmami in čepicami. Ogenj so hitro udiPili zaliM ga poteptali. policija je razgnala ljudi in v kuhinjo je prišla babica. »Kdo pa je tukaj? Ti-i? Ali ne spiš, se boiiš? Ne boj se. je že vse minulo.« I Sedla je k meni. obmolknila in se zazibala. Bilo je lepo, da se je zopet povrnila noč in temina: pa tudi po I Ognju mi je bilo žal. I Vstopil je ded. obstal na pragu in vprašal: »Mati?« »No ?« »Ali si se kaj opekla?« »Ne.« Prižgal je vžigalico, osvetlil z modrim plamenom svoj obraz, pomazan s sajami, zagledal ie svečo na mizi in počasi sedel k babici. »Umil bi se.« je rekla babica, ki ie bila ravno tako sajasta in je smrdela po dimu. Ded je vzdihnil: »Milostljivi Gospod te ima rad, ve-. lik razum ti je dal . . .« Pogladil jo je po rami in se zarežal: »Za malo časa sicer, a vendar tl ga da . . .« ' Tudi babica sc je nasmehnila, liote- Trg 1175 Svobode. Rabljene frake kupi marib. gledališče. 1242 Vsakovrstne nogavice, kakor flor, svilene itd. v vseh barvah, popravi v najkrajšem času pletama M. Vesjak, Maribor, Vetrinjska 17. 1214 la je nekaj reči, toda ded se je nagrbančil : »Grigoriju je treba plačati, — to je njegova nepazljivost! Dodelal je, izčrpal se je! Na stopnicah sedi Jakob, bedak . . . Pojdi k njemu . . .« Vstala je in odšla, držeč roko pred licem, in je pihala v prste; ne da bi se ozrl name, me je ded tiho vprašal: »Ali si ves požar videl? Kaj ne, kakšna je babica? Stara je že ., . stepena, polomana . . . Da, da! Eh, vi!« Sklonil se je in dolgo molčal, potem je vstal, utrenil ogorek na sveči in zopet vprašal: »Ali si se bal?« »Ne.« »Ni bilo treba strahu . . .« Jezno je potegnil srajco s pleč, šet v kot k umivalniku, in tam v temini je udaril z nogo ob tla in glasno rekel: »Požar — neumnost! Za požar bi Pogorelca javno morali pretepsti: on je — bedak ali pa ničvrednež! Glej, tako bi bilo treba storiti, pa ne bi bilo več požarov! Pojdi spat! Kaj še sediš?« Šel sem, toda spati to noč nisem mogel: komaj sem legel v posteljo, pa me je že vrgel iz nje nečloveški krik: vnovič sem planil v kuhinjo; sredi nje ie stal ded brez srajce in s svečo v roki: sveča je trepetala, on je drsal z nogami po tleh in hropci, ne da bi se premaknil z mesta: »Mati. Jakob, kaj je to?« Skočil sem na peč in se skril v kot, v hiši pa se je zopet pričel dirindaj; kakor ob požaru, ie valovil proti stropu in stenam vedno bolj glasen, zategnjen vik. Splašeni so begali ded in strica, babica je kričala In jih nekam podila: Grigorij je ropotal z drvmi, jih tlačil v peč. nalival je vodo v lonce, hodil po kuhinji in kimal z glavo kakor astrahanski velblod. »Zakuri že vendar peč!« je ukazovala babica. Planil je po treskali, pa zagrabi! za mojo nogo in vznemirjeno vkliknil: »Kdo ie tukaj? Kako sem se ustrašil .. . Povsod si, kjer te ni treba . .« (Dalje prihodnjič.) PRODAM 30 hi dobrega lanskega hruševca A. Lavrenčič, Maribor, Slovenska ul. 13/II Pisarniške oolrelfščine 1125 najboljše kvalitete kupite le pri Zlati Brišnik, Maribor, Slovenska ul. 11 V*« tiskovin« po naročilu. dobijo izborno kosSIo in večerjo za Din 87-50 tedensko v restavraciji Zvezda" Pod mostom ši.ll v bližini drž. mostu. Priporoča se 241 R. Smolej. Din 199"— čevlji s spono lakasti in v modnih barvah pri Anici Traun Zahtevajte povsod „Večernik“! Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: F r $ t a n k o De Ravnokar dospela velika pošiljatev iz Leipzig-a Ne zamudite te prilike in oglejte si mojo bogato zalogo Cene nizkel — Izbira velikal Grajski trg 1 ato an Broiovif v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnih t e 1 a v Maribor