Naročnin« mesečno 25 Din, za inozem« stro 40 Din — nedeljska izdaja c®< ioletno 96 Din, ca inozemstvo 130 Di« Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/Ifl ZPVENEC apravet «W>1, «*■«, 4*0t, M M, 4MB — lakaja ruk dan xl.tr«] razea poaedeljka ta daeva pa praznika Cek. račun: Ljubljana it 10.650 ia i0.349 za inserate; Sarajevo Stv. 7563. Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva ulica itev.k. Nova vprašanja na jugovzhodu Sofija, 25. avgusta. Po daljšem premoru je oblak evropske vojne *opct vrgel svojo senco na Balkan. Čeprav je velika razlika med napetostjo ki je nastopila v odnošajih med Grčijo in Italijo, pa med sporom zaradi Sedmograške, ki bi se zaradi posredovanja velesil osi mogel več ali manj zadovoljivo rešiti in bi pomiril med seboj Madžarsko in Romunijo — Bolgarija po odstopitvi južne Dobrudže nima od Romunije ničesar več zahtevati — so vse te zadeve vendar le med seboj posredno zvezane. Balkanske države so pač med seboj zvezane po verigi medsebojnih koristi in nasprotij tako da ni iz i epa mogoče, da ne bi kateri koli poseg na ta ah oni člen izzval motnje v celi vrsti. Ce se vprašamo, katera točka je v zametku balkanskih •vprašanj najbolj ranljiva, bomo začuda prišli ua to, da je to T u r č i j a. Avgusta lanskega leta, ko je bil ves razvoj svetovnega položaja odvisen od tega, ali se bodo Sovjeti zvezali z zahodnima demokracijama ali pa bodo, sledeč tradicionalni politiki carske Rusije, podprli prizadevanje Nemčije, je tudi Turčija stala pred važnim vprašanjem. Sicer je bilo njeno stališče v možnem evropskem sporu že naprej na-■ kazano j>o pogodbi, ki jo je Turčija že imela z Anglijo in Francijo ki ji je prinesla ali vsaj obetala velike gospodarske ugodnosti oziroma visoke kredite. Toda to ne bi bila zapreka, da Turčija svoje stališče izpremeni, ker je ta pogodba bila zaenkrat jirecej ohla|>na, toda Turčija je očividno računala z zmago demokratičnega sporazuma, kar bi bilo tudi popolnoma odgovarjalo osebnim simpatijam turške republike in njenih sedanjih državnikov. Predvsem pa Turčija ni računala s tem, da se bodo Sovjeti odločili za politiko iste zunanje politične črte z Nemčijo, tako da so prišli Turki po podpisu nemško-sovjetske pogodbe v Moskvi v zelo kočljiv položaj, ki se pa njihovim državnikom takrat ni zdel združen s takimi posledicami, kakor so dozorele danes, ko je Turčija po pravici precej vznemirjena iu so vznemirjeni tudi njeni najbližji sosedje. Turški državniki so od počctka bili prepričani. da obveznosti, ki so jih bili sprejeli v svoji pogodbi z Anglijo in Francijo in ki so jih potem se dvakrat natančneje določili tako, da se je iz . lega izciniila prava vojaška zveza za primer, da se vojna raztegne na območje vzhodnega Sredozemskega morja in Prednje Azije sploh, ne bodo nič prizadele tradicionalnega prijateljstva, ki vladi med Turčijo in Sovjeti že od leta 1917, ko je hemal paša odločno stal na strani rdeče Moskve, ki so jo ogrožale vse evropske velesile, Moskva pa je podpirala največjega turškega državnika naših časov, da je imel v svojem odporu proti zmagovitim velesilam zavarovan hrbet. Sicer to prijateljstvo ni bilo plod kakšnih prisrčnih na-gnenj, ampak je bilo posledica skupnega interesa teh dveh držav da se Angleži ob tej, zanje najugodnejši priliki ne polastijo Dardanel. Tega prijateljstva bi tudi nasledniki Kemal paše ne hoteli žrtvovati, saj je čisto očitno, da bi nasprotstvo Rusije pomenilo za Turčijo naravnost vprašanje obstoja, toda turški državniki so storili brez dvoma napako, o kateri človek no ve, ob kateri priliki je bila narejena in s čim je Turčija, gotovo nehote, zadela v interese sovjetske države, saj sovjetski diplomati Turčiji niso zamerili njene pogodbe z, Anglijo in Francijo, ker so pač razumeli njene nagibe in so menili, da bo znala Turčija spretno balansirati med svojimi tako različnimi prijatelji. Mogoče so bili v Moskvi nekoliko neprijetno iznenadeni, ker niso mogli po sklenitvi pakta z Nemčijo, ko jim je bilo veliko na tem, da bi tako, kakor so oni Nemčiji zavarovali hrbet v njenem boju z Anglijo in Francijo, tudi oni bili v Aziji varni pred napadom zahodnih zaveznic, doseči od Turčije, da bi le-ta z njimi sklenila nenapadalni Pakt. Vendar je Moskva mirno prebolela, da se je Turčija tega branila, v prepričanju da to njeno stališče ne izvira iz kakšnega namena, da bi Turki napadli Sov.jete ali jih pomagali napasti na kavkaški fronti, ampak le iz taktičnega prizadevanja, da ne bi se Turčija s tem zamerila svojim zahodnim zaveznikom. Toda stvar je pokazala naenkrat svoje resno lice, ko so bile francoske armade na zapadu poražene in so Nemci našli v na|iol razrušenem vlaku tajne diplomatsko akte francoske vlade in francoskega generalnega štaba, ki jiomenijo začetek ne samo ohladitve odnošajev med Turčijo in Sovjeti, ampak globoko-sežni spor, ki se začenja polagoma izdejstvovati šele sedaj, kar je mogla Evropa jasno posneti iz zadnjega poročila sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova pred zasedanjem Vrhovnega sovjeta. Sovjeti so užaljeni in vprašanje je, če se bodo mogli odnosi med Moskvo in Ankaro sploh popraviti — takšen je bil smisel in tako je bilo naravnost rečeno v tem govoru, ki je pokazal, da so Sovjeti nevaren nasprotnik, če bi se postavil kdo v Aziji v bran namenom Stalinove zunanje politike, da se tudi tam vz|x>stavi moč in vpliv stare ruske države. Kakor vemo, so tajni dokumenti pokazali, da sla Anglija in Francija v svojem načrtu vojne v Prednji Aziji zasnovali sunek skozi turško in perzijsko ozemlje v ruski Kavkaz, in sicer v dveh smereh: proti Batuniu na obali črnega in proti Bakuju na obali Kaspi-škega morja, torej na najvažnejša petrolejska ležišča Sovjetske zveze. To bi seveda ne pomenilo ničesar, kar bi moglo iznenaditi Sovjetsko zvezo, ki je s svojim paktom z Nemčijo kljub temu, da je ostala navidez nevtralna, j>ostala najvažnejši zaveznik Nemčije in je to tudi ostala, če no bi bilo v teh aktih tudi jKidlaae za sum. da bi se bil vojni pohod proti Sovjetski Rusiji v Aziji izvršil, če ne z naravnostno pomočjo Turčije, jia vsaj z njenim tihim privoljenjem. Vsa zatrdila, da je to tolmačenje napačno, v Moskvi niso ničesar izdala in spor z Rusijo o katerem so bili v Ankari prepričani, da se bo s časom ublažil, je poslal le šp glohlji. To se je pokazalo te dni takoj, ko je zaradi nevarnosti, da vname z vso silo vojna na tleli Egipta, ki formalno prav za prav še danes ni 7. Posvet na Dunaju za ureditev romunsko-madžarskega spora Nemški zunanji minister povabil na konferenco italijanskega, romunskega in madžarskega zunanjega ministra - Nemčija in Italija hočeta n a vsak način preprečiti vojne zapletljaie na jugovzhodu Dunaj, 28. avgusta, t. (Transconti.) Ker sta madžarska in romunska vlada pri pogajanjih za mirno medsebojno ureditev spornih vprašanj prišli na mrtvo točko, jc nastopila nevarnost, da ne hi v novo nastali napetosti in nervoznem ozračju kakšni nepričakovani dogodki sprožili vojno razpoloženje na eni ali na drugi strani. Obe vladi sta pa bili v neposrednem stiku z nemško in italijansko vlado in sta ju sproti obveščali o razvoju pogajanj. Ker so se pogajanja med Romunijo in Madžarsko začela na nasvet Nemčije in Italije, jc bilo naravno, da obe državi še enkrat poskusita Madžarsko in Romunijo pripraviti do pametnega sporazuma. V ta namen se je nemški zunanji minister Ribbentrop sporazumno z italijansko vlado odločil, da povabi na Dunaj madžarskega zunanjega ministra C s a k y j a in romunskega zunanjega ministra Manoilesca na skupni razgovor, ki hi se ga udeležil tudi italijanski zunanji minister grof Ciano. Italijanski zunanji minister pa naj hi imel z nemškim zunanjim ministrom en dan poprej sestanek v gradu F u s c h I pri Solnogradu, kjer hi se na podlagi informacij, ki sta jih Nemčija in Italija dobili od svojih poslanikov v Budimpešti in Bukarešti, zc-dinila o skupnih smernicah, ki jih bosta pri sestanku z romunskim in madžarskim državnikom na Dunaju skušala uveljaviti. Italijanski zunanji minister grof Ciano jc v spremstvu »polnoinočenega ministra V i 11 c 1 i a, nemškega poslanika v Rimu von M a c k e n s e n a, italijanskih poslanikov v Budimpešti in Bukarešti ter malega števila tajnikov z letalom odletel v Solnograd že včeraj zjutraj in je bil popoldne že gost nemškega zunanjega ministra R i b b e n t r o-p a. Posvetovanja so se takoj začela. Madžarski zunanji minister grof Csaky in romunski zunanji minister Manoilescu pa sta danes odpotovala z vlakom naravnost na Dunaj, kjer bosta pričakovala prihod nemških in italijanskih državnikov. Razgovori med štirimi zunanjimi ministri pa se bodo pričeli šele jutri, v četrtek. Značilno je, da jo romunska vlada že včeraj dopoldne poslala šefa kabineta zunanjega ministra Polonija z letalom v Nemčijo, da še prej neposredno obvesti nemško vlado o ponudbah, ki jih je romunska vlada pripravljena dati Madžarom. Tako bosta grof Ciano in Kihbeiitrop imela romunske ponudbe že pred seboj na mizi. ko se bosta pri Solnogradu posvetovala o madžarsko-rnmunskem sporu, medtem ko so jima madžarske zahteve že od prej v celoti znane. V Solnogradu sestanek Ciano-R.bbentrop Berlin, 28. avgusta. AA. (DNB.) Popoldanski listi objavljajo uradno sporočilo o sestanku von Ribbentropa in grofa Ciana ter o vabilu, ki sta ta dva poslala grofu Csakyju in Manoilescu. Grof Ciano je prispel popoldne v Solnograd, kjer je imel takoj razgovor z Ribbentropom. Pri tej priliki sta razpravljala o splošnem položaju, šele jutri pa bosta imela na Dunaju razgovore n madžarsko-romunskih odnosih. — Na merodajnih mestih pravijo, da ne gre za razsodbo in da ne bo sprejet sklep podoben tistemu, kakor sta ga na Dunaju leta 1938. sprejela v. Ribbentrop in Ciano v imenu Nemčije in Italije glede spora med Madžarsko in bivšo Češkoslovaško. Crano pri Hitlerfu Solnograd, 28. avg. A A. DNB: Hitler je sprejel danes ob dveh v Obersalzbergu italijanskega zun. ministra grofa Ciana, ki je ojioldne z letalom do-potoval iz Rima v Solnograd. Na letališču v Solnogradu je grofa Ciana pozdravil zunanji minister v. Kibbentroj) v družbi italijanskega veleposlanika Alfierija. Oba zunanja ministra sta nato pregledala častno četo. Nato sta se odpeljala v Obersalz-borg, kjer je vodja rajha sprejel grofa Ciana in imel z njiin daljši razgovor. Vodja rajha je nato pridržal grofa Ciana na kosilu. Pri kosilu je bil ludi italijanski poslanik Gino Alfieri, šef kabineta italijanskega zunanjega ministrstva, nemški zun. minister v. Ribbentrop, maršal Keitel in šef nemškega tiska dr. Dietrich. Nemški in italijanski minister sta v spremstvu veleposlanikov Alfierija in Mackenzija nato z letalom odpotovala na Dunaj, kjer bosta imela razgovore z madžarskim in romunskim zunanjim ministrom. Izjava grofa Ciana: »Ne prihajam, da diktiram, ampak kot veliki brat...« Rim, 28. avg. t. Grof Ciano je izjavil časnikarjem, da Nemčija in Italija želita, da bi male države napravile pač obojestransko nekatere potrebne žrtve, da bo sporazum mogoč. On ne prihaja na posvet štirih zunanjih ministrov na Dunaju kot zapovednik, ampak kot »veliki brat , in 110 bosta ne on, ne Ribbentrop hotela Madžarom in Romunom diktirati način medsebojnega sporazuma. Nemško uradno mnenje Berlin, 28. avg. AA. DNB: O priliki poročila, da se bosta na Dunaju sestala nemški zunanji minister v. Ribbentrop in zunanji minister grof Ciano in da sta na ta sestanek poklicana tudi zunanja ministra Madžarske in Romunije, izjavljajo v berlinskih političnih krogih, da to dejstvo dovoljuje mnenje, da bodo na tem sestanku govorili o nerešenih vprašanjih med Madžarsko in Romunijo. 0 priliki sestankov v Solnogradu s predstavniki držav Jugovzhodne Evrope, pravijo v teh krogih, sta sili osi poudarili potrebo, da še ozemeljska in narodna vprašanja, ki obstoje med Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo, rešijo na temelju pravičnosti in na temelju, ki bo ugoden za končno utrditev miru v tem delu Evrope. Kakor je znano, pravijo dalje v Berlinu, sc romunsko-bolgarska pogajanja dobro potekala, medtem ko je med Madžarsko in Romunijo prišlo do preloma. Prav tako se lahko računa, da obstoji namen. t ministroma zunanjih zadev Madžarske in Romunijo ponovno razpravljati o inadžarsko-romun-skem vprašanju na temelju misli, ki so prišle do izraza svojčas pri snlnograških razgovorih, upoštevajoč tudi praktične izkušnje. Italijansko službeno mnen e o posvetu Rim, 28. avg. AA. DNB: Spričo jutrišnjega sestanka na Dunaju izjavljajo v tukajšnjih merodajnih političnih krogih, da sta ministra zunanjih zadev Nemčije in Italije smatrala potrebno, da se sestaneta na Dunaju, da bi ponovno pretehtala težave, ki so nastale v Turn-Severinu pri reševanju madžarsko romunskih problemov, in sicer v soglasju z zainteresiranima strankama. V istih krogih poudarjajo, da sta Italija in Nemčija zmerom jasno kazali željo, da bi zainteresirani stranki z neposrednimi pogajanji sklenili sporazum glede madžarskih manjšin, ker imata namen ohraniti mir na Balkanu in olajšati neposreden sporazum na temelju pravičnosti in svobodnega pristanka zainteresiranih držav. Za časa neposrednih pogajanj se niti Italija niti Nemčija nista hoteli vmešavati ali pa delati kakršen koli pritisk. V istih krogih poudarjajo, da Nemčija in Italija, ki sta zaradi zadnjih dogodkov prevzeli politično odgovornost evropskega obsega, ne moreta ostati desinteresiran: nad tem vprašanjem, niti ne moreta dovoliti, da bi nasprotniki morebiti zlorabljali položaj. Sestanek na Dunaju je potemtakem nov dokaz dobre volje držav osišča, da bi prijateljsko vplivali na zainteresirani stranki in da bi s tem omogočili sjiorazum. Romunsko in madžarsko uradno poročilo Budimpešta, 28. avgusta. AAŽMTI: Izdano je bilo sledeče poročilo: Na povabilo nemške in italijanske vlade je madžarski zunanji minister grof Csaky od|)otoval danes ojjoldne na Dunaj, kjer bo vodil razgovore z nemškim zunanjim ministrom v. Rihhentropnm in italijanskim zunanjim ministrom grolom Cia-iioin v madžarsko-roinunskem vprašanju. Razgovori se bodo začeli v četrtek dopoldne. Madžarskega zunanjega ministra bo spremljalo več strokovnjakov. Razgovorov se bo udeležil kot opazovalec tudi madžarski ministrski predsednik grof T e 1 e. k f. Bukarešta, 28. avgusta: AA. DNB: Uradno poročajo: Na povabilo v. Ribbentropa in grofa Ciana je odšel danes romunski zunanji minister Manoilescu na Dunaj. Manoilesca spremlja poslanec Va-ler Pop kakor tudi drugi delegat kakor več strokovnjakov. Kakor je znano jc Valer Pop šef romunske delegacije za pogajanja z Madžarsko. Romunska delegacija je odpotovala danes z vlakom iz Bukarešte na Dunaj. Obmejne praske med Romuni in Sovjeti Bukarešta, 28. avg. b. Snočnji listi so poročali, da je preteklo soboto prišlo do obmejnih incidentov v severni Moldaviji med sovjetskimi in ruskimi obmejnimi stražami, pri katerih je bilo ubitih nekaj romunskih vojakov. V ponedeljek je preletelo romunsko mejo pri Tal-siua nekaj sovjetskih letal v južni Moldaviji. Romunske protiletalske baterije so oddale nekaj strelov, nakar so sc sovjetska letala umaknila. Po poročilih »United Prcssa« romunske oblasti niti na potrjujejo niti nc zanikujejo, da je bilo pri teh praskah ubitih 1(M), a po drugih poročilih okoli 7« romunskih vojakov, a v južni Moldaviji je bilo sestreljenih šest sovjetskih in eno romunsko letalo. Snoči so službeni krogi v Bukarešti zanikali vesti, da bi bilo včeraj v severni Moldaviji prišlo do incidentov. Romunski krogi naglašajo, dn nn mejah spet vlada mir. S tem romunski krogi prav za prav priznavajo, da je do incidentov prišlo. Bolgari zasedejo Dobrudžo šele v oktobru Sofija,,28. avgusta. AA. Vladni list »Večer« objavlja telefonsko sporočilo svojega dopisnika iz Kra-jove, da 60 pogajanja zadovoljivo končala za obe stranki. Ie Krajove so odpotovali dopisniki tujih listov, ker sta obe delegaciji sklenili, da o poteku pogajanj ne bodo dana nobena posebna sporočila, dokler ta pogajanja ne bodo zaključena. Ob 10.30 dopoldne se je sestala na plenarno sejo komisija za finančno vprašanje. Ob 14 se je finančna komisija ponovno sestala. Ob 10.30 je opolnomočeni minister Creceanu povabil na svoje stanovanje šefa bolgar- ske delegacije Pomenova in se z njim dve uri pogovarjal. Jutri ob 13 bo Creceanu priredil kosilo v čast bolgarske delegacije, Pomenov pa bo priredil kosilo v čast romunske delegacije v petek ali soboto. Sofija, 28. avgusta. AA. DNB. Izvedelo sc je, da bo Bolgarija zatela zasedati južno Dobrudžo šele v začetku meseca oktobra. Vesti, ki trdijo, da bo Bolgarija vkorakala v Dobrudžo že v začetku septembra, sicer niso potrjene, vendar pa tudi ta možnost ni izključena. Italijo v vojnem stanju, pojavil spor med Italijo in Grčijo, pri katerem ima albansko vprašanje samo podrejeno ali tako rekoč dodatno vlogo in je vse težišče v tem, da obe vojni stranki, lo je Italija in Anglija skušata dobiti na vzhodnem Sredozemskem morju potrebne opore za napad ali za obramlK), kar je s stališča strategije polenoma naravno in razumljivo. Kakor hitro pa bi bila v vojno potegnjena tudi Grčija proti njeni volji seveda, bi vsi, ki nimajo z njo poravnanih še raznih vprašanj, tako izza druge balkanske vojne, kakor izza mirovnih pogodb, s katerimi je bila zaključena minula svetovna vojna, izkoristili priložnost, da si prisvojijo to, kar mislijo da je njihovo. Sicer je Bolgarija odkritosrčno pripravljena, da se tudi z Grčijo v vprašanju dohoda do Egejskega morja mirno pogovori in dogovori, kakor se je, čeprav 7. veliko večjimi težavami, kakor se jp izprva mislilo, pogodila tudi z Romunijo, toda avtomatični tok dogodkov je včasih veliko močnejši od dobre volje državnikov in vrh tega vprašanje Trakije ne zadeva samo Bolgarije in Grčije, ampak t u d i Turčijo, ki jp proti vsemu pričakovanju zaradi energične politike pokojnega Kemal paše zopet stopija in ostala na evropskih tleh. Turčija bi torej branila Grčijo proti vsakemu njenemu nasprotniku, toda Turčija stoji zaradi neugodnega razvoja svojih odnošajev s Sovjeti danes pred vprašanjem, kakšno stališče bi v takem primeru zavzela Moskva. Iz Moskve je nato že prišel odgovor, ki je nenavadno jasen. Sovjetski vele|>oslanik v Ankari Terentijev je že dolgo na dopustu in zdaj je odšel na dopust tudi turški veleposlanik v Moskvi Ali H aidar Aktaj, ki je že v Ankari. Ugibanja, kako dolgo bosta trajala ta dopusta, nimajo danes več nobenega |x>mena. ker vemo, da si more Turčija zopet pridobiti prijateljstvo Sovjetov sa-nio če sklene z njimi pogodbo, ki hi [»menila za Turčijo zelo boleče ozemeljske odstopitve, in sicer na južnem Kavkazu, tako da bi tam bila v nekoliki meri zopet vzpostavljena stara meja med Rusijo in turško državo. Ker pa gre Sovjctom v prvi vrsti za to, da bi bili varni na vsej črti. ki deli sovjetsko petrolejsko ozemlje od ostalih držav, zato stremijo Sovjeti tudi za pogodbo s Perzijo, v kateri se sicer ne zahtevajo ozemeljske odstopitve, ampak samo razorožitev tistega pasu severno perzijskega ozemlja oh Kasplškem morju, od koder je dohod k petrolejskim ležiščem Ba- kuja, to je v perzijski pokrajini Aserbejdžanu. Toda tudi Turčija bi morala razorožiti ozemlje, kjer so nekoč prebivali Kurdi, torej pas, ki veže Turčijo in Perzijo, tako da bi Sovjetska Rusija bila na vsem ozemlju, ki se razprostira od Kas-piškega morja do Indije, varna pred kakšnim napadom, kakor se glasi utemeljitev sovjetskega predloga, za katerim pa nekateri vidijo tudi imperialistične namene. Sicer pa se zdi. da Sovjeti stavljajo to zahteve, pa tudi svojo glavno zahtevo namreč svobodni prehod skozi Dardanele tudi neodvisno od tega, ali bi Turčija pristala na prijateljski pakt s Sovjeti ali ne. To je torej nevarnost za Turčijo. M-lo takšnega značaja. da v ničemer ne bodo oslabile srbsko-hrvatskega sponi/uma »To je treba tudi pričakovati.t pristavlja zagrebški list. ikajti. ako bi danes kdo v Belgradu hotel hoditi po drugi f>oti. kakor je pot, ki je označena v duhu in >esedi srbsko-hrvatskega sporazuma, bi ogrožal sam obstoj sedanje državne skupnosti. Toda tega ne bo in ne more želeti noben odgovorni politični človek v Belgradu.« Na to prehaja »Obzor« na neke izjave, ki sta jili zapisala »Ju-gorasc in »Slovenski Jug« in pravi, du tudi zahteve teh obeli gibanj po ustanovitvi totalitarne države z jugoslovensko ideologijo ni treba jemati preveč- resno »in da mnenje teh gibanj« ni merodajno /h smernice hrvatske (Mimike, ki slonijo na popolnem priznanju hrvatske narodnostne biti, iz česar pa je treba potegniti tudi vse posledice.« Brez prenehanja napadajo nemški bombniki Anglijo Nemška poročile Vojno poročilo » četrta edinica« Voditelj muslimanov minister dr. Džafer Kulenovič je ob priliki svojega bivanja v Zagrebu na slovesnostih obletnice srbsko-krvat-skega sporazuma imel z urednikom »Hrvatskega dnevnika«, ki je glasilo dr. Mačka, dalj-.šj razgovor, v katerem je povedal, »la je bil »presenečen, ko je v Rogaški Slatini čital o nekih obsežnih reformah, ki da bodo objavljene j| ob priliki /goraj imenovane obletnice«. Reforme se lx>do izvajale počasi, je dejal, postopno, kakor to pač odgovarja našim prilikam v državi. Na dnevni red je pri seji vlade prišlo tudi vprašanje preureditve države, je razodel dr. Kulenovič, iu v zvezi s tem spet podčrtal stališče muslimanov, lire/ ovinkov je povedal, da »stoje bosunsko-hereegovski muslimani na stališču, da je treba ustvariti tudi »četrto e d i n i c o« (poleg banovine Hrvatske in obljubljenih banovin Slovenije in Srbije). Po njegovem mnenju to ne bi bilo v škodo hrvatskemu narodu. Minister je dejal, du »od muslimanov zahtevajo, naj sc izjasnijo glede narodnosti. h kateri pripadajo«. On sam du je Hrvat. To da je ponovno povedal in je bil /uradi tega tudi napaden. Hrvati muslimanom očitajo sodelovanje v vladi dr. Milana Stojadinoviča. To ni pravično. Ustanovitev takoimenovane »četrte edinice« bi bila v interesu ustalitve notranjepolitičnih razmer v državi, ker bi sc s to edi-nico nekako nevtraliziralo obmejno področje med Hrvati in Srbi in bj se odstranila tudi vsa sporna vprašanja glede meje, ki nuj deli Hrvatsko od Srbije. »četrdeseta« Pod tem imenom je začel izhajati nov tednik na Hrvatskem. Prve številke so pokazale spretno uredniško roko, a so prav tako spretno skušale nekaj prikriti, kar pa se prikriti le ne da. Čakali smo. da hrvatski tisk sam zavzame stališče do tega novega tednika. Sedaj objavlja varaždinsko »Hrvatsko j e d i n s t v o« sledečo pripombo o novem tedniku: »Sprejeli smo novi tednik »Četrdeseta«. Prihod tega lista jo »Brodska Riječ« pozdravila z opazko, da je to zelo dobro urejevan tednik in da lx> po prenehanju »Nove Hijefi-, ko je nastala velika praznina. novi tednik v polni meri zadovoljil vse bravce in naročnike bivše »Noje Rijcči«, »Hrvatska straža« pa dodajo tej presoji naslednjo opazko: »Temu obvestilu bi še dadali, da »Četrdeseta« ne bo samo zadovoljevala bravce in naročnike bivše Nove Rijcči« marveč bo v polni meri zadovoljila tudi tiste marksiste, ki so »Novo Riječ« odpovedovali zaradi njenega protisov jetskega stališča v fin-sko-sovjetski vojni, nadalje zaradi njenega oli-sojevanja marksistečne pacifistične propagande, ter zaradi njene nezadovoljnosti s Stalinovo prijateljsko politiko do Nemčije« In res. »Četrdeseta« se je temeljito oprala vseh teh očitkov, kajti sedaj na obsežnih straneh razodeva vse mogoče blagodati sovjetskega režima in Sovjetske Rusije. Berlin, 25. avgusta. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile poroča: Včeraj se je delovanje nemškega letalstva zaradi slabega vremena omejilo na ogledniške akcije. Vržene so bile bombe na pristaniške naprave v Gasportu. Ponoči so večji oddelki nemških letal napadli pristaniške naprave in ladjedelnice, letalske tovarne in tovarne vojne industrije v Angliji in na Škotskem. V Saldimgtonu, Ableenu, Dantinu, Salu in predvsem v letalskih in motornih tovarnah v Dcrbyju in Birminghamu ter pri Chatamu so bili povzročeni veliki požari, ki dokazujejo učinek napada nemških bombnikov. Nemško letalstvo nadaljuje s polaganjem min v angleških vodah. Preteklo noč so angleška letala izvedla več napadov v Nemčiji, vendar brez uspeha. V Kielu je bilo poškodovanih več hiš. Zaradi discipliniranega vedenja prebivalstva je bila ubita samo ena oseba. Pri tem napadu so bila zbita tri angleška letala, od katerih je eno zbilo pomorsko topništvo. Eno nemško letalo se ni vrnilo domov. Neka nemška podmornica je napadla angleški konvoj in potopila za 28.600 ton sovražnega brodovja. Na francoski obali je nemško pomorsko topništvo streljalo na dve sovražni podmornici 111 računajo, da sta bili uničeni. V Indijskem oceanu so nemške pomorske sile potopile oboroženo ladjo »Br. Comander« (6901 t.). London, 28. avgusta. AA. Reuter: Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva javlja, c(a so nemške vojne ladje potopile neko britansko trgovsko ladjo V Indijskem oceanu. Včeraj so dobili v New-yorku signal, ki pravi, da je angleško ladjo »B-ri-tish Comander bombardiralo več neznanih ladij, približno 480 km od Madagaskarja. Hemški napad na trgovske ladje Berlin, 28. avgusta. AA. DNB: O včerajšnjem napadu nemških letalskih sil na angleški konvoj na Severnem morju poročajo nove podrobnosti. Nemška letala so presenetila konvoj ob severno-vzhodni škotski obali ter ga po napadu razgnala. Številne ladje so bile bombardirane in zadete. Neka 5000 tonska trgovska ladja je bila težko poškodovana na sprednjem delu, neka druga 10.000 tonska ladja pa je bila zadeta na zadnjem delu, na tretji, šesttisočtonski ladji, je bomba povzročila požar. Tudi četrta ladja, katere tonaža ni znana, je bila težko zadeta. Bombardiranje južne Anglije Berlin, 28. avgusta. AA. DNB: Ponoči so nemška letala izvedla celo vrsto uspešnih napadov na kraje v srednji in južni Angliji. Posebno uspešni so bili napadi na motorne tovarne v Derbyju in na letalske tovarne v Birminghamu. Hudo so bile poškodovane letalske tovarne »Spitfire« v Birminghamu. Veliki požari, ki so nastali, najboljše dokazujejo učinek nemških bomb. Ponoči so nemška letala napadla tudi vojaške objekte v Southamptonu in v Chatamu. Opaziti je bilo velike eksplozije. Britansko protiletalsko topništvo ni imelo uspeha. Učinek nemških bomb Berlin, 28. avgusta. AA. Štefani: Posamezni nemški listi se tudi danes bavijo z nekaterimi ten-denčnimi in neupravičenimi optimističnimi britanskimi poročili o zadnjih letalskih spopadih. »Berli-ner Lokal Anzeiger« pravi med drugim, da nesporna dejstva dokazujejo, kakšen je dejanski učinek nemških letalskih napadov. Ta dejstva dokazujejo, da postaja življenje 'v angleških mestih, zlasti pa v primorskih mestih, čimdalje bolj ne- znosno in da tako stanje ne bo moglo več dolgo trajati in da bo postalo usodno za Anglijo. London, 28. avgusta. AA. DNB: List »Daily Mail« piše, da je zračni napad konec tedna pokazal, kako velika zmešnjava zavlada ob trenutku nočnega alarma. Ljudje, ki so pravkar šli iz gledališč in kinov, so b li v soboto zvečer presenečeni zaradi danega znaka nevarnosti. Ko je nevarnost minila se je videlo, da podzemna železnica več ne vozi. Hoteli so bili prenapolnjeni, ker so ljudje v njih iskali prenočišč, ki pa jih niso mogli vsi dobiti. Zaradi tega je bilo še zjutraj vse polno ljudi po ulicah. Angleška poročila Vojno poročilo London, 28. avg. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Popoldne so nemška letala že četrtič v enem dnevu napadla kraje v južni Angliji. Pri tej priliki smo sestrelili 7 sovražnih letal. Bitka se je razvila tudi nad nekim mestom južne Anglije, kjer je nastopilo 21 nemških bombnikov v spremstvu lovcev. 6 letal je bilo sestreljenih, dve nadaljnji sta nekoliko pozneje padli v morje. Naši bombniki so snoči bombardirali razne naprave v Nemčiji in v od Nemčije zasedenih krajih ter v Italiji. V Nemčiji je bil bombardiran Wilhelmshnfen, električna centrala v Kesterbachu pri Frankfurtu, letalska tovarna Messerschmittov pri Augsburgu, skladišča pri Mtihlheiinu in več letališč. V Italiji so bile bombardirane tovarne »Fiat« v Turinu, nadalje električne tovarne v Šesto Sangiovanni. V Franciji |>a petrolejska skladišča v Girondi in pri Paullacu, pri Brestu in pri Cherburgu, Lno letalo se ni vrnilo. London, 28. avg. AA. Reuter: Sporočilo britanskega letalskega ministrstva pravi med drugim, da sovražno letalsko delovanje danes popoldne ni bilo posebno obsežno, izvzemši poskusa, da se prebije skozi obrambo ob ustju Temze in v grofiji Kent. Iz prvih poročil iz teh srečanj sled«, da 60 britanska lovska letala zbila šest nemških letal. Skupina 24 nemških bombnikov je napadla jugovzhodno obalo dane6 popoldne in vrgla šest bomb na neko mesto. Povzročile so škodo. Ena oseba je bila ranjena. V nekem drugem mestu v isti pokrajini so bombe padle, ne da bi povzročile večjo škodo. Angleška podmornica uničena London, 28. avgusta. AA. Reuter: Angleška admiraliteta javlja: Admiralitela z obžalovanjem sporoča, da se jjodmomica »Spear Fish« v odrejenem času ni vrnila v svoje oporišče in jo je zato smatrati za izgubljeno. S čim se Angleži tolažijo Bern, 28. avg. t. Švicarski listi objavljajo poročila iz Anglije in pravijo, kako Angleži sami sebe tolažjo s poročili o škodi, ki da jo angleška letala delajo v Nemčiji. Listi pravijo, da mora biti za Anglijo že zares slabo, da hoče s takšnimi tolažbami dvigniti pogum prebivalstva, ki je zaradi nemških letalskih napadov vse prestrašeno. Tako na primer se tolažijo Angleži s poročili, da so angleški bombniki v hudi izmeri poškodovali nemško industrijo za proizvajanje bencina in sintetičnega goriva, da so nekatera pristanišča kot na primer Hamburg in Bremen prizadeta, da Nemčiji že primanjkuje goriva z a letalske motorje in za motorizirane čete, češ, da proizvaja vsa Evropa, ako izvzamemo Sovjetsko Rusijo le 12 milijonov ton petroleja, med tem, ko ga je Nemčija sama v mirnem času uporabila 20 milijonov, nadalje, da so ponekod poškodovane železnice in podobno. Švicarski listi menijo, da je takšno poročanje drago," ker bo bližnja bodočnost pokazala, kaj je resnica. London, 28. avg. AA. Reuter: V južno Ameriko je odpotovala skupina 315 otrok, kjer bodo med vojno. Zahvala predsednika vlade knezu-namestniku Belgrad, 28. avg. AA. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je zahvalil Nj. kr. Vis. knezu namestniku za poslano čestitko o priliki obletnice narodnega sporazuma z naslednjo brzojavko: »Globoko se zahvaljujem Vašemu kr. Visočan-stvu za izražene želje ob obletnici vlade narodnega sporazuma, ki je bil po zaslugi Vašega globokega razumevanja dosežen v trenutkih, ko sta narod in država pričakovala bolj ko kdaj koli prej duhovno zedinjenje vseh nsših nacionalnih sil v službi varovanja miru in naših največjih narodnih interesov. Vloga Vašega kr. Visočanstva v teh usodcpolnih trenutkih našega naroda bo eden najsvetlejših momentov v zgodovini Jugoslavije. Vdan Vašemu kr. Visočanstvu. « Pogreb .velebitskih žrtev v Belgradu Belgrad, 28. avg. m. Danes so prepeljali v Belgrad trupla ponesrečencev pri letalski nesreči j>od Velcbitom. Pogreb radiotelegrafista Dušana Petroviča je bil v Zemunu dopoldne. Pogreba so se udeležili pole« svojcev pokojnikovih še maršal dvora Čolak Antič, poveljnik letalstva general Bo-rivoj Mirkovič, načelnik štaba polkovnik Branko Naumovič, Aeroput sta zastopala predsednik gl. odbora g. Rudolf Pilz in generalni ravnatelj g. Tadija Sondermayer. Popoldne ob 4 je bil pogreb pilota Vladimirja Striževskega. Po končanih žalnih obredih v ruski cerkvi, se je razvil sprevod po Aleksandrovi ulici proti jiokopališču. V sprevodu je bila velika množica ljudstva in zastopniki vojaških iu civilnih „Napol dovršeno delo" članek o potrebi preureditve države v beigrafskem »Napredu« »KSssanje surovega kamna « Zagrebački list« nadaljuje z objav-, Ijanjem smešjiih podrobnosti i/ življenja zagrebških masonov, ki so bili člani lože »Pra-vednost«. Listu je uspelo, da je dobil v roke nekaj številk strogo zaiijine revije »šestar«. ki so jo masoni izdajali in so jo dobivali mnson-ski bratje le proti potrdilu lo/c, da so vsaj bratje tretje stopnje. O najbolj zanimivi imbli-kaciji te vrste, ki nosi naslov »Obdelovanje surovega kamna«. »Zagrebački list« piše o tem sledeče: »Pa nikar ne mislite, da so so masoni ličili klesati pravo kamenje. Ne, pod imenom »surovi kamen« so masonski izVoljeni bratje mislili vse ostale smrtnike. Ako masoni mislijo, da bodo kakšnega smrtnika mogli »i/klesati«, mu dodelijo prijatelja, ki ima nalog, da s tem praktičnim priročnikom v roki |>otem pridno »kleše« dotienega eno leto dan. Priročnik vsebuje kar 46 predavpn j o klesan ju«, na 24 straneh. Bratje masoni so na ta način »klesali« mnogokate-rega in ga naposled lej>o »izklesanega« postavili na kakšno veliko mesto, kamor spadajo samo ljudje, ki so bili od masonov jircjc uglajeni. "lako jc sedaj dokazano, da so se masonski bratje v svojih ložah bnvili poleg »napornega človekoljubnega dela« tnrti še z ideološkim delovanjem, ki jim je bilo koristno.« Zakona o Judih ne bo V Zagrebu so časnikarji spraševali dr. Mačka, če je res, da Ih> v najkrajšem času objavljen tudi neki zakon o Judih. Dr. Maček jc časnikarjem odgovoril, da o tem ni govora. Ko pa so časnikarji še silili v njega in mu pripovedovali, da se o judovskem zakonu slišijo že rr!i.i;f..p podrobnosti, je dr. Maček odgovoril: »Ma ljudi božji... 1» Belgrad, 2S. avgusta, m. Na obletnico sporazuma s Hrvati je za tukajšnji tednik »Na pred« napisal uvodnik pod naslovom »Leto dni sjiorazu-rna« prof. Nedeljko Divac, vodja ene skupine jugoslovanskih socialistov, v katerem zagovarja sporazum s Hrvati ter zahteva, da se mora sporazum raztegniti tudi na Srbijo in Slovenijo ter izvesti državno preureditev do konca. Za sporazum, pravi, da je bil v vsej javnosti sprejet z olajšanjem in upanjem, da se bo življenje v naši državi usmerilo na boljšo in mirnejšo pot, čeprav pot, po kateri bi bilo treba priti do sporazuma. ni bila tista, ki jo je javnost želela in pričakovala. Sporazum od 26. avgusta je resno pomenil važen problem v osnovi naše notjanje politike in celokupne notranje državne ureditve. Namesto najkrutejše centralizacije in unitarizma se je naenkrat prišlo do priznavanja popolne upravne, gospodarske in jiolitične avtonomije pokrajine z nad 66.000 kvad. kilometri in z okrog 4 milijoni prebivalcev. Sporazum so pospešili zunanji politični dogodki. Zanj bi seveda bilo mnogo bolje, če bi se mogel napraviti pod drugačnimi zunanjepolitičnimi razmerami. V tem primeru bi pa lahko bolj smatrali kot izraz zdrave uvidevnosti o njegovi potrebi, manj pa kot izraz nujnosti in sile. Kljub temu je bil sporazum z malimi izjemami povsod dobro sprejet, na hrvaški strani tudi kot velik politični uspeh in uresničitev hrvaških teženj v mejah jugoslovanske države. Prve dni je bilo razjioloženje dobrcr, nato so nastala pričakovanja, kako se bo v praksi izvajal sporazum in kakšen ?e bo sporazum pokazal za banovino Hrvaško, za Hrvate in za državno celoto. Ni šlo brez kritike in pripomb, toda začeto delo se je moralo izvajati. Ceio leto je minilo v pripravljanju in z izdajanjem uredb, s katerimi smo mogli organizirati avtonomijo banovine Hrvaške. Treba je poudariti, da ined tem delom sporazum ni povzročil nobenih jiretresov, čeprav je bilo mnogo stvari v banovini Hrvaški in tudi izven nje, ki so dajale povod za mnoge neugodne ocene. V banovini Hrvaški so se občutile jasnejše in neumirjenejše težnje po izvajanju ozkega in ekskluzivnega nacionalizma. To je pogosto prihajalo do izraza v časopisni javnosti, zelo pogosto pa tudi v praksi. Popolnoma enaka linitaristična, centralistična neumirjenost je sed.rj oživela partikularistično neumirjenost. In kakor so se upravičeno bali, ni znala in ni hotela sjioštovati raznih občutljivosti. Tako izgleda, postopa sedaj tudi ta partikularistlčiia hrvatska neumirjenost. Toda ti pojavi se nikakor ne smejo pripisovati sporazumu, temveč slabi na- klonjenosti vseh naših družabnih in političnih vrst, ki državi povzročajo mnogo trpljenja že polnili 20 let in ki jih je bilo do sedaj dosti tako v Srbiji kakor tudi na Hrvatskem in v Sloveniji. Toda sporazum od 20. avgusta lanskega leta ni zaključil vprašanja o preureditvi naše države, temveč ga je odprl. Z ustanovitvijo banovine Hrvatske se priznava sporazum in se je odprlo tudi vprašanje preureditve tudi ostalih delov naše države. To se ni izvedlo, čeprav so to najvažnejše politične skupine na srbski strani poudarile kot svojo zahtevo. — Isto zahtevo so postavile tudi s I o v c n s k c politične skupine, toda do sedaj niso bili podvzeti nobeni koraki za izvedbo leh vprašanj. Izvršilo se ni nič več, razen to kar se jo izvršilo na podlagi sporazuma v banovini Hrvatski. Zato imamo do sedaj samo začelo napol dovršeno delo. Da pa tega ni mogoče smatrati za ugodno okolnost, je izven vsakega dvoma. To daje |>ovod za mnoga suinničenja in bojazni, ker težnja enega nacionalizma, da se izraža neodvisnost v vseh mogočih okolnosti, neizbežno izziva enako težnjo tudi pri drugem nacionalizmu. V sedanjem stanju ima srbski nacionalizem občutek, da se mu te možnosti kratijo. Iz tega izhaja tudi neizbežna reakcija. Čim dalj se bo odlagalo z iskanjem prave poti v zadovoljitev tudi druge strani, se je. bati, da bodo tudi reakcije postale večje tako po obliki kakor tudi po moči. Četudi se one javno ne izražajo, to še ne pomenja, da jih ni. To morajo občutiti in videti tisti, ki zasledujejo in spremljajo naše notranje razmere in razpoloženje v državi. Celoten sporazum mora biti. ne p*, da se krj>a luknja na eni strani in se nato poka.V odprtina na drugi strani. Vsak pameten človek ve, da ni dobro obstati pri delu samo na tretjini poti. Enkrat začeto preureditev na čisto novi osnovi se mora izvesti do konca in dosledno. Sporazumi mora dali trajno vrednost vsem trem glavnim skupinam: srbski, hrvatski in slovenski. Drugi pogoj z a važnost sporazuma in za njegov blagodejni vpliv za ves naš narod in državo je v tem. da zavaruje v vsem našo narodno aktivnost in enakopravno udeležbo tako v življenju in delovanju posameznih delov kakor tudi v državni celoti. Tretji pogoj bi pa bil, da posamezni deli čimprej dosežejo široko avtonomijo in ne delajo ničesar, kar bi oddaljevalo Srbe. Hrvate in Slovence drugega od duugega, temveč, da se vse stvari usmerjajo v približevanje in izenačevanje. oblasti. Ruski škof g. dr. Anastazij se je v lepem govoru poslovil od pokojnega pilota. G. Sonder-ma.ver pa je proslavil pokojnikove zasluge za jugoslovansko letalstvo. Eskadrila letal je v času pogreba krožila nad pokopališčem. Iz banovine Hrvatske Split, 28. avg. b. Tovarna cementa v Splitu je odpovedala delo svojim delavcem in je danes 500 ljudi ostalo brez dela in zaslužka. Cementna industrija v Dalmaciji je ustavila svoje delo, ker svojih izdelkov ne more izvažati. Zagreb, 28. avg. b. Danes ob 11 dopoldne se je odigral zadnji akt tragedije z Velebita. Pokopana 6ta bila WoIfgang Wallhausen in njegova žena. To je bil mlad zakonski par, saj je bil mož star šele 34 let. Split, 28. avg. m. Danes so odpustili v tovarni cementa 580 delavcev. Split, 28. avg. b. Danes je bila tukaj pred-konferenca Zadružne zveze v Splitu, katere se je udeležilo 107 delegatov Sklenili so, da Zadružna zvezav Splitu pristopi k Gospodarski slogi. Belgrajske novice Belgrad, 28. avg m Novo imenovani gradbeni minister Danilo Vulovič je danes dopoldne ob 10 obiskal prejšnjega gradbenga ministra dr. Kreka ter je prevzel posle v gradbenem ministrstvu. Pred tem se je dr. Krek poslovil od uradništva gradbenega ministrstva ter se mu je zahvalil za sodelovanje. Načelnikom posameznih oddelkov pa je dr. Krek predstavil novega ministra. Belgrad, 28. avg. m. V tukajšnji tovarni nabojev za otroške pištole je danes dopoldne zaradi neprevidnosti zaposlenega osebja nastala velika eksplozija, pri kateri je eksplodiralo 100.000 takih nabojev. En delavec je b.0 prilagodile novemu mednarodnemu redu. je potrebno, da aktivno sodeluje. \ se sile l judstva se morajo zbrati. Zbiranje sil jo jiotrcbno zaradi /graditve novega reda. V politiki, v gospodarstvu, v vzgoji, kulturi in na vseli ostalih propri.ščih dr/,i\e m naroda mora priri ta novi ustroj do i/rn/a. Narodne dolžnosti so nad vlado, nad strankami in nad posamezniki Ali se bo Japonski posrečilo doseči močan narodni ustroj ali pa ne, t j vprašanje, ki je ozko povezano i napredkom ali pu / zlomom naroda. Cilj nove nacionalne stranke jc, da omogoči vsemu narodu stomilijonske države vse možnosti za razvoj. Nov narodni ustroj meni, da so postale nepotrebne stare politične stranke, ki so se opirale na liberalna načela. Novi ustroj hoče zbiranje vseh sil in zaradi tega zedinjena nacionalna japonska stranka ni politična stranka v starem smislu. To je nravo narodno gibanje, ki je združilo vse politike, vse gospodarske in kulturne sile. Dalje pravi proglas, da mora vsakdo podivrati \lad<> in krono pri njenih na-IKirih. Na koncu pravi proglas, du jc vladar nad vsem in vsemi. Japonska išče oslona na Sovjetsko Rusijo Tokio, 28. avg. Ministrski predsednik princ Konoje bo 28. I. m. podal poročilo o zunanjem položaju m o smernicah japonske politike. Pozornost japonske vlade je v prvi vrsti obrnjena na prizadevanje Amerike. da bi sklenila, podobno kakor s Kanado, tudi obrambno zvezo z Avstralijo Na seji ministrskega sveta so razpravljali tudi o izjavi bivšega poveljnika ameriškega pacifiškega brodovja Varnela, ki je izjavil, da stremi Amerika za tem, da bi ji Anglija odstopila začasno Sin-gapore. Zaradi tega je politika Japonske čedalje bolj usmerjena nasproti Moskvi in se v tem duhu zelo pozdravljajo sporazumi, ki so bili le dni sklenjeni med Sovjeti in Japonsko zaradi natančne določitve meje med Mandžurijo in ruskim Poa-murjein. Čim bolj se pojavlja sodelovanje med anglosaškimi narodi, oziroma državami, tem bolj so premika zunanja politika Japonske v smeri na velesilo osi in na Scvjete. Tudi med Stalijo in Anglijo vedno hujši letalski boji Italijanska poročila Vojno poročilo Poslanstvo Evrope ugaša Švicarski katoliški dnevnik »Basler Volksblatt« navezuje na članek, v katerem razmišlja o mirovni politiki papežev 20. stoletja, sledeče zanimive misli: Vsi Piji, tako deseti kakor enajsti in sedanji, dvanajsti, so se enako prizadevali za mir, ker so pač slutili, kako bo v Evropi ena katastrofa sledila drugi. Pij XII. je zopet pred nekoliko dnevi, ko jc sprejel ozdravelega ameriškega izrednega poslanika na svojem dvoru, Mirona Ta,ylorja, poudaril nujno potrebo, da se vodilni narodi Evrope pomirijo, ker bodo od vojne želi drugi kontinenti in narodi. To jc opomin tako imenovani kulturni Evropi, da naj sc g spomni na svoje poslanstvo in naj ga v | svoji slepoti sama ne ruši. Sicer pn je katoliška Cerkev, ki razvija čedalje večjo misijonsko delavnost, pripravljena nn to, da bodo v graditvi nove in boljše kulture nadomestili Evropo drugi kontinenti. Iz tega stališča se bo seveda znala tudi novim razmeram prilagoditi v prid tistega evangelija, ki ga jc Evropa v svojem javnem življenju tako lahkomišljeno zavrgla. Katoličani v Evropi se tudi sami tega zavedajo in zanimivo jc, da so glasovi vseh katoliških škofov, naj pripadajo po svoji narodnosti temu ali onemu vojskujočemu sc taboru, v svojih izjavah v sedanji vojski zelo ziherni in priznavajo, da so kristjani na obeh straneh krivi sedanjega gorja, ker krščanstva niso v polni meri živeli in niso poslušali naukov Cerkve. Nc samo za Erancoze. ampak za nas vse je prišel čas velike pokoro, v katerem je najbolje, dn molčimo in sc poglobimo sami vnsc. Da je Evropa v resnici v nevarnosti, da izgubi svojo vlogo kot nositeljica krščanske omike na svetu, o tem soglasno poročajo vsi katoliški misijonarji, ki sami vidijo, kako je ugled Evropcev v Aziji. Afriki in Ameriki padel pod ničlo. Največ nade pn vlaga katoliška Cerkev za obnovo sveta na Ameriko pa na velike afcijskc narode. Nekje v Italiji, 28. avg. AA. Štefani: Poročilo glavnega štaba št. 82 se glasi: Naši letalski oddelki so' včeraj čez dan bombardirali petrolejsko središče v Haifi. Zadeta je bila železniška postaja iu nova rafinerija. Na vseli koncih so izbruhnili veliki požari. Vsa naša letala so se vrnila domov. V Severni Afriki je sovražnik izvedel letalski napad na Demo. Zadeta je bila mala ladja, ki je bila natovorjena z lesom. Škoda je bila majhna. Ubiti sta bili dve osebi, pel pa ranjenih. V Vzhodni Afriki je sovražnik izvedel letalski napad na Harar, kjer je bila zadeta domačin-ska vojaška bolnišnica, ter na Desje, kjer je bila zadeta garnizijska bolnišnica. Skupno je bilo ubitih 8 oseb, okrog 20 pa ranjenih. Zbito je bilo eno sovražno letalo. V Masšaui je bila zadeta ječa, kjer je bilo več škode in je bilo ranjenih 9 oseb. Sovražna letala, ki še vedno prihajajo čez švicarsko ozemlje, so letela nad Piemontom in Loinbardijo. Toda zaradi učinkovitega posega letalske in protiletalske obrambe so se omejila na to, da so vrgla nekaj zažigalnih bomb majhnega kalibra v bližini Nikelina in so v pokrajini l'u-rina zažgale neko kmetijo. v Nekje v Italiji, 28. avg. AA. Štefani: Sporo-cajo, da je bilo v noči med 2G. in 27. avgustom vrženih iz angleških letal v bližini Castelniiova v pokrajini Pavia 17 zažigalnih bomb, od katerih 6 ni eksplodiralo, in 11 eksplozivnih bomb, od katerih 2 nista eksplodirali. Prve bombe so ubile enega kmeta, drugega pa ranile. To dejstvo dokazuje, da so se angleški bombniki hoteli znebiti bomb in so jih zato metali kar na slepo. Italijani zavračajo angleška poročila o bombardiranju severnoitalijanskih mest Rim, 28. avg. AA. Štefani: V odgovor na vesli, ki jih je včeraj London razširjal o namišljenih uspehih, ki so jih dosegli angleški letalci pri bombardiranju »Fiatovih« tovarn v Turimi,, izjavljajo v Rimu, da je bil stvaren uspeh angleških letalcev tak. kakor je bilo to že navedeno v italijanskem uradnem poročilu, namreč da je bil zadet samo en paviljon »Fiatovih« tovarn. Pripominja se, da la paviljon ni bil resno poškodovan, lodjeljo Kiati predstavlja kot celota pravo mesto, katerega najvažnejši deli so bili že davno zavarovani pred bombardiranjem iz zraka. Tako so se v Londonu torej zmotili, ko so hoteli s tem vzporediti stalne poraze, ki jih je Anglija pretrpela od začetka vojno pa do najnovejšega poraza — bega iz Somalije, Poleg tega ' angleška uradna poročila nikoli no poročajo o tistih tovarnah ki jih nemška letala ob svojih vsakodnevnih pole ili poškodujejo. Zares je poučno, da se v Londonu izogibajo navesti dejstva. To kaže da jim je v Londonu samo do tega, da skrivajo resnico in zamolči jo dejstva. Vzroki vladne krize v Egiptu Rini. 28. avg. V Egiptu je zopet izbruhnila kriza. Predsednik vlade llassan Sabri paša je odstopil. kralj Faruk pa mu jo zopet poveril sestavo nove vlade. Vzrok tega so čedalje večje težave v Egiptu, kjer nacionalna stranka hudo propagira pasivno rezistenen proti Angliji, Tudi v vladi eo ministri bili mnenja, da je zadržanje Angležev v Egiptu v popolnem nasprotju z an- gleško-egiptovsko pogodbo. Poudarjali so tudi, da more samo egiptovski parlament s podpisom kralja objaviti Italiji vojno. Ker pa je Anglija trdno odločena zlomiti vsak ndpor, je moral predsednik vlade podati ostavko. Kako se bo stvar razvijala dalje, je čisto negotovo, ker je kralj raruk osebno nasprotnik takega izvajanja pogodbe z Anglijo, kakor ga zahteva vrhovni poveljnik angleške vojske v Egiptu Wawel. Angleška poročila Kairo. 28. avg. AA. Reuter: Glavni poveljnik angleških sil v Sredozemlju poroča: Zgodaj zjutraj je bil letalski napad na Aleksandrijo in Port-Said. Nairobi, 28. avg. t. Reuter: Angleško vojno poročilo se glasi: Navadni letalski izvidniški poleti in gibanje patrulj na suhem. Sovražnik je bombardiral C u r i s s a. škode ni nobene. Čadska pokrajina z Anglijo Lizbona, 28. avg. t. Transconti: Iz Londona poročajo, da je guverner francoske pokrajine Čad v Afriki (ob istoimenskem jezeru) sklenil, da pristopi k upornemu francoskemu generalu de Gaulleu in nadaljuje vojno proti Nemčiji in Italiji- Z vojaškega stališča ta odločitev nima velikega pomena, kajti čadsko pokrajino, ki leži v osrčju Afrike, loči od italijanske Libije velika puščavska pokrajina okrog gorovja Tibesti, ki jc skoraj neprehodno. Prebivalstvo pa je zelo redko naseljeno. Pomen te odločitve je moralnega značaja. Angleška letala kršijo nevtralnost Švice . Bern, 2S. avgusta. AA. DNB: štab švicarske vojske poroča: V noči med 27. in 28. avgustom so letela neznana letala čez jugozapadno Švico Letala so letela po 23.30 uri med ženevo in La Braz-zio. Malo pozneje so letela letala nad Lemanskim jezerom v smeri proti Evianu. Letala so se vračala ob 0.^0. Dan je bil znak nevarnosti v vsem delu romanske Švice. Po smeri se je moglo ugotoviti, da so bila angleška letala. Spet mirovna posredovanja Japonski službeni list o mirovnih poskusih Vatikana in Roosevelta Tokio, 28. avg. t. DOMEI: Vladni list »Asahi« objavlja uvodnik, ki je v diplomatičnih krogih japonske prestolnice vzbudil največjo pozornost, ker mislijo, da je bil zapisan po naročilu in da vsebuje službene vladne podatke. List pravi, da ni izključeno, da pride do pomiritve med Anglijo in Nemčijo še prej, preden bi nastopila najhujša doba vojne. List omenja v zvezji s tem napore, ki jih v tem pogledu dele papež Pij XII., ki da se trudi pri predsedniku Združenih držav Severne Amerike Roooseveltu za mirovno posredovanje. List pravi, da v sedanjem trenutku ni mogoče reci z gotovostjo, če se bo vojna razvila v strahotno klanje in uničevanje, ali če se bo Nemčija odločila, da sprejme »dolgo vojno-, ki bi trajala cez zimo še tja v prihodnje leto. -Zaradi tega jc naravno,« piše japonski list, ako sc papež Pij XII. kot vrhovni poglavar katoliške Cerkve trudi, da v sedanjem trenutku izposreduje pomiritev, ko odločitev se ni padla. O Rooscveltu pravi list, da njegova politična dejanja njemu sicer ne dajejo prave moralne sposobnosti, da bi izposredoval pošteno premirje, toda isto bo veljalo tudi /a pozneje, ce Roosevelt misli, da bo mogel po zaključku vojne nastopiti kot mirovni posredovalec. Na koncu pravi list, da sicer ni treba pričakovati takojšnjih mirovnih ponudb ali posredovanj za mir bodisi iz Vatikana bodisi iz Združenih držav Severne Amerike, toda neumestno je, ako kdo danes trdi da jc to izključeno in nemogoče. Res je nasprotno Samouprava Karpatske Ukrajine Užhorod prestolnica »vojvodine Karpatske Rusije« Budimpešta, 28. avg. t. MIT. V listih so izšle nekatere podrobnosti o ureditvi avtonomije »Vojvodine Karpatske Rusije«, kakor se Karpatska Ukrajina sedaj v okviru madžarske države imenuje Objavljen je bil zakon siti predlog o tem vprašanju. Predlog pravi v 1. členu, da se mesto Užhorod lUngvar) priključi upravnemu področju Karpatske Ukrajine in postane upravno središče avtononne vojvodine Na tem področju se uvaja tudi popolna enakopravnost ukrajinskega in madžarskega jezifea. UKrajmsto jezik je poleg madžarščine tudi učni jezik po vseh šolah Uradniki in učitelji morejo postati v vojvodini samo osebe, ki obvladajo oba je-z^a. Osebe ki pa so že v službi in poznajo samo en jezik, morajo v teku dveh ■ let prinesti dokaze, da so sc naučili tudi drugega jezika, sicer izgubijo službeno mesto Samouprava vojvodine obsega gospodarsko, socialno, krajevno upravno - politično in finančno področje. Na čelu vojvodine je vojvoda in voivodska skupščina. Skupščini, katere število članov še ni določeno, pripadajo: vojvoda, škofje (epi-f[ vodil vse posle v zvezi z nakupom turškega in ruskega bombaža. Ta odbor tvorijo: predsednik g. Milijo Pavlovič, predsednik upravnega odbora Sincderevske kreditne banke, ki ima veliko tekstilno industrijo, g. Franjo Sire, industrijec iz Kranja, in g. Rudolf Krutochvil, glavni ravnatelj tekstilne tvornice v Dugi Re-si. Iz Belgrada poročajo tudi, da sc odbor po-gaju s turško delegacijo tudi za dobavo novih 200 vag. bombaža, tako da bi skupno dobili iz Turčije okoli 8000 ton surovega bombaža. Pogajanja teko ugodno ter bo najbrže prišlo do tega zaključka. Govori se nadalje tudi, da bodo omenjeni gospodje odpotovali v Moskvo, da sc pogajajo naravnost z eksportno organizacijo, ki se ima brigati zu izvoz ruskega bombaža. Izvoz kože divjačine v neklirinške države. Iz Belgrada poročajo, da je devizni odbor j>K Narodni banki sklenil, da omogoči izvoz kož divjačine tudi v klirinške države, orlu. proti plačilu v kliringu. Tozadevna navodila bodo v kratkem izdana. Osrednja zveza hrvatskih kmetijskih zadrug v Zagrebu. Dne 8. septembra bo v Zagrebu glavna skupščina Osrednje zveze hrvatskih kmetiskih zadrug, na kateri bodo razpravljali o računskih zaključkih za 1931 do 1939. Iz teli računskih zaključkov je razvidno, da je zveza štela v začetku leta 1931 351 članic, na koncu leta 1939 360. Za-znižani deleži za 50% vrednosti. — Bilanca za radi sanacijskih ukrepov so bili s koncem 1939 1931 izkazuje presežek 0.5 milij. din, za 1932 primanjkljaj 10.557, za 1933 2.3, za 1934 13.5, za 1935 14.03, za 1936 10.04, za 1937 9.67, za 1938 10.225 ttlilij. din, dočim je za 1939 izkazano ravnovesje. Bilančna vsota je znašala 1939 80.4 milij. dinarjev. Emisija zastavnih listov Privilegirane agrarne banke. Privilegirana agrarna banka objavlja v »Službenih novinah« opis oblike prve emisije zastavnih listov Priv agrarne banke. Po tem tekstu znaša imenska vrednost zastavnega lista 5CO.OOO dinarjev in znaša končrv rok odplačila 25 let. Obrestna mera je 3%. Žrebanje je enkrat na leto dne 1. julija, izredno pa po potrebi Za točno plačilo obresti in za izplačilo glavnice jamčijo vse terjatve Priv. agrarne banke v posojilih, ki so bila izdana na osnovi zastave nepremičnin, splošni rezervni sklad, vsa premična in nepremična imovina banke in države po zakonu o Priv. agrarni banki. Kupmi so polletni: dne 1. januarja in dne i. julija. Borze Dne 28, avgusta. Dena; Ameriški dolar 55.— Nemška marka l4.7Cyl4.90 Devizni promet je znašal zagrebški borzi 1,036.035 din. - ^ K u rs Narodne banke v Zagrebu 28. avgusta 7800 blago. Ljubljana — uradni tečaj: London, 1 funt ....... 177.93— 181.13 Newyork, 100 dolarjev . , , , 4425 00—4485.00 Ženeva, 100 frankov ..-.,. 1010.29—1020.29 Ljubljana — svobodni kliring: London, 1 funt . , , , , . 220 05— 223.25 Newyork, 100 dolarjev , k , , 5480.00—5520.00-Ženeva, 100 frankov . ... . 1248.45—1258.45 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin, 1 marka....... 14 70— 14.90 Curih. Belgrad 10, Pariz 10.05 (bankovci 7.20), London 17.65 (bankovci 10.25), Newyork 439 (bankovci 452), Milan 22.15, Madrid 40, Berlin 175,40 (registr. marta 51.12, trg. marka 24.87), Vrednostni papirji Vojna Skoda; v Ljubljani 442—444 v Zagrebu 444 blago Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 96—97, agrarji 51—52, voj. škoda promptna 442—444, begluške obveznice 76—77, dolm. agrarji 70—71, 8% Blerovo posojilo 98—100, 7% Blerovo posojilo 93—94, 7% posojilo Drž. hip, banke 100—101, 7% stab. posojilo 95—997. — Delnice: Narodna banka 7600—7800, Trboveljska 285 do 295, Kranjska industrijska družba 148 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo % denar, agrarji 51 denar, vojna škoda promptna 444 blago, begluške obveznice 77 blago, dalm. agrarji 69 blago, 6% šumske obveznice 69 blago, i% severni agrarji 51.50 denar, 8% Blerovo posojilo 98 denar, 7% Blerovo posojilo 93 denar, 1% posojilo Dr. hip. banke 100 denar, 7% stab, posojilo 96 denar. — Delnice: Narodna banka 7000 blago, Priv. agrarna banka 185 blago, Trboveljska 295—298, Gutmann 45 denar, Sladk. tov. Bečkerek 600 denar, Sladk. tov. Osijek 205 denar, Osj livarna 165 denar, Isis 32 blago. Cene živine in kmetijskih pridelkov Na sejmu v Kranju dne 26. avgusta 1940. Dogon: 45 volov, 12 krav, 16 telet, 2 junici, 1 bik, 60 ovc, 04 svinj in 49 prašičev. Prodanih je bilo: 19 volov, 10 krav, 14 telet, 2 junici, 1 bik, 5 ovc, 37 svinj in 40 prašičev. Cene so bile naslednje: voli: I. vrste 9.50, II. vrste 8.50, 111. vrste 7, telice: 1. vrste 9.50, II. vrste 8.25, 111. vrste 7. krave: I. vrste 8.25, II. vrste 7.50, III. vrste 6, teleta: I. vrste 9, II. vrste 8, prašiči: špeharji 12.50— 13.50, pršutarji 11—12.50 din kg žive teže. Mladi pujski 7-8 tednov stari 210—310 din, ovce 90— 275 din komad. — Goveje meso 16, svinjina 20— 22, sveža slanina 20—22, svinjska mast 24, čisti med 24—28, volna: neoprana 28—32, oprana 38— 42, surove kože: goveje 14—16, telečje 20, svinjske 8—10 din kg. — Pšenica 325, ječmen 300, lž 300, oves 300, koruza 300, fižol 450—800, krompir 150—175, luceriia za krmo 150—170, seno 125—150, slama 75, jabolka: II. vrste 600—800, 111. vrste 800—600, hruške: I. vrste 1400-1600, II. vrste 1200, III. vrste 600—800, moka: pšenična 550—650, koruzna 375, ajdova 450—800, 1 žena 450—600, koruzni zdrob 400 din 100 kg. — Trda drva 130—150 din kub m, jajca 1 — 1.20 din komad, mleko 2.25— 2.50 din liter, surovo maslo 40—44 din kilogram. Cene kmetijskim pridelkom v Trbovljah, dne 22. avgusta: Bela pšenična moka št. 0 6 din, črna 5.50, govedina 14—16, teletina 16—22, svinjina 16 do 20 din, sveža slanina 20—21, svinjska mast 22 do 24 din, prekajena slanina 26, ovčje meso 12 do 14, fižol 7 din za kg Mleko 2.50 za liter in jajca 10 komadov 10—11 din. Cene kmetijskim pridelkom v Ptuju dne 24. avgusta: Bela pšenična moka št. 0 2.25—5.50 din, čurna 3—4. govedina 12—16, teletina 12—16, svinjina 16—18, svinjska mast 24, slanina sveža 16 do 18, slanina prekajena 30. fižol 5 -6, krompir 0.75—0.80. seno 0.75, slama 0.35—0 45 in ječmen 2 din za kilogram Mleko 2 din liter in jajca 10 komadov 7.50 din do 10 din. Živinski sejmi Mariborski sejem 27. avgusta. Prignanih je bilo 13 konjev, 10 bikov, 108 volov, 439 krav in 22 telet, skupaj 592 komadov Cene so bile sledečega kg žive teže): debeli voli 7—8 din, poldebeli 5.50—6 80, plemenski 6 25—8, biki za klanje 5.25 do 6.75, klavne krave debele fr—7, plemenske krave 5.50—7, krave za klobasarje 4—5, molzne krave 5.50—8, breje krave 2.25—7, mlada živina 6.50-7.75, teleta 7-8 50. - Prodanih je bilo 434 komadov. — Mesne cene. volovsko meso 1. vrste 14—16, II. 12-14: meso od bikov, krav, telic 10—16 telečje meso I. vrste 12—16. II. 10 do 14, svinjsko meso 16—18 za kilogram. Razstava cvetja in povrtnine bo na Ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 9 septembra. > Osuševanje Cerkniškega jezera Z osušitvijo Cerkniškega jezera bo pridobljenih najmanj 2500 ha plodne zemlje - Prva dela za 2 600.000 dinarjev so že razpisana Naša slovenska zemlja je znana po svoji le-rofi in pestrosti. Na tem majhnem koščku v srcu Evrope krasijo našo zemljo na Gorenjskem mogočni vrhovi Alp, na Dolenjskem pa se preliva pokrajina v prijaznih valovih zelenih gričev. Taka pokrajina se nadaljuje na štajerskem, kjer končno prehaja v ravnino. Notranjska in Dolenjska pa sta deležni vseh neprijetnosti, ki jih prinaša s seboj Kras, čeprav sla prav zaradi tega ntorda tudi najbolj zanimivi. Ta raznolikost slovenske zemlje pa ima za našega kmeta žalostno posledico: pomanjkanje rodovitne zemlje, saj komaj nad eno tretjino slovenske zemlje zavzemajo polja iu travniki. Povečanje plodonosne površine našega ozemlja je prav gotovo ena najvažnejših nalog naših oblasti, saj se s tem ustvarja temelj za življenje bodočim rodovom. Premajhen donos jezera Melioracije zemljišč v splošnem služijo lemu namenu in banska uprava v Ljubljani je že dalj časa pripravljala obsežen načrt za velikopotezno melioracijo enega največjih kraških polj — Cerkniškega jezera. Ta otrok Krasa je že v davnini vzbudil pozornost v svojim vsakoletnim presihanjem in je tudi zašel že zdavnaj v strokovno literaturo kot znamenitost, ki je spočetka nikjer drugod niso poznali. Takih presihajočih jezer so našli v zadnjih desetletjih drugod po svetu še vse polno na kraških ozemljih. Zalo Cerkniško jezero zdaleka ni več tako zanimivo in pridejo mnogo bolj do veljave le še njegove slabe strani. Ogromna površina jezera je v poletnih mesecih suha in vsak posestnik z grenkobo v srcu gleda, kako na veliki površini ne raste skoraj nič drugega kakor trsje in bičevje ter kisla trava. Pri tem pa je dno jezera pokrito z več metrov debelo plastjo najboljše zemlje, ki bi lahko rodila boljše, kakor najbolj skrbno gnojena njiva, če le nc bi bilo spomladanskih iu jesenskih povodnji, ki za mesece in mesece prekrijejo z vodo vso jezersko ravan. Prav zaradi tega jezero skoraj nič ne donaša; če ne upoštevamo ribolova, je edini pridelek, ki ga ima kmet od jezera — malo stel.je. Se to steljo mora nabrati na prav poseben način. Kmetje se vozijo v velikih čolnih po jezeru in kosijp trsje in bičevje, ki gleda nad vodo. Tega nato zberejo, naložijo na čolne in odpeljejo domov. Ko pa potem jezero usahne, se pokaže zanimiv pogled — v velikih ploskvah raste bičevje, ki je vse pristriženo do enake višine — kar je posledica košnje v času, ko jezero še ni usahnilo. Dosedanje koristi meSisracij Cerkniško jezero meri okrog !!0 kvadranih kilometrov, torej 3000 hektarjev. Pri velikem pomanjkanju plodne zemlje bi pomenila osušitev Cerkniškega jezera velikansko pridobitev posebno šc za na plodni zemlji tako revno Notranjsko. Ta naloga sama na sebi ni majhna, vendar je izvedljiva. Vode Cerkniškega jezera se vse odtekajo po podzemeljskih rovih v nižje ležeča polja, deloma na Planinsko polje, deloma na Barje. Za izboljšanje in osušitev jezera bi bilo treba le omogočiti hitrejši odtok vode, tako da vodo v Cerkniški kotlini ne hi zastajale iu da bi vsaj višje ležeči predeli Cerkniškega jezera bili obvarovani pred povodu i jo. Da se lo da doseči, so najlepše dokazale predpriprave, ki so bile izpeljane pred 10 leti in pri katerih je bila poglobljena ena od podzemskih strug, po kateri odteka Cerkniško jezero ob veliki povodnji. Tedaj so s pomočjo banovine očistili in razširili znani požiralnik Veliko Karlovico, po kateri odteka voda iz Cerkniškega jezera, kadar je jezero tako rekoč do vrha polno — Tedaj so očistili okrog 900 111 dolgi kos jame od vhoda naprej, odstranili so tesna grla, ki niso dovoljevala prehoda večjim množinam vode, zaradi česar je jezero mnogo bolj počasi upadalo. Ta dela so tedaj veljala okrog pol milijona dinarjev, posledice pa niso izostale. Pred čiščenjem požiralnika Velike Iiarlovice je jezero ob povodnji stopilo mnogo višje, kakor kasneje in po dosedanjem desetletnem opazovanju je bilo ugotovljeno, da ob največjih povodnjih voda naraste povprečno mnogo manj, kakor pa pred čiščenjem Velike Karlovice. V splošnem jc Usihanje jezera« zaradi čiščenja Karlovice padla gladina Cerkniškega jezera oh povodnjih skoraj za cela dva metra. Zaradi tega so sc osušili veliki kosi zemljišč, ki jih je svoj čas jezero redno zamakalo. Tako so bili pridobljeni ob Dolenjem jezeru in ob Dolenji vasi razsežni dobri travniki, ob Dolenjem jezeru in |)od Grahovim pa poleg travnikov tudi njive, na katerih imajo kmetje obilo dobrega pridelka. V celoti je zaradi upadanja Cerkniškega jezera bilo pridobljenega v zadnjih 10 letih okrog 5(10 ha plodnega sveta. Poleg tega se je zmanjšalo tudi število dni, v katerih jezero poplavlja. Pred poglobitvijo Karlovice je bilo jezero suho povprečno le okrog 70 dni, po poglobitvi pa so povprečno našteli na leto 110 dni, ko je bilo jezero sitlio. Seveda je pa Velika Karlovica le en sam odtok jezera, primeren le ja odvajanje visoke vode ob povodnji. Nadaljnja izsušitev Cerkniškega jezera pa je mogoča z izvršitvijo drugih melioracijskih del, za katera je banska uprava pripravila obsežne načrte. Seveda načrti qpmi še ne bi pomagali mnogo, če ne bi bilo ua razpolago tudi zadostnih denar- nih sredstev. Pristojni činitelji pa so velikodušno poskrbeli tudi za lo. in država je iz državnega sklada za melioracije določila za izboljšanje ozemlja Cerkniškega jezera 4.080.000 din. Banovina suma bo prispevala k temu 510.0110 din. Vodna zadruga v Cerknici pa enak delež. Tako bo zbranih skupaj 5,100.000 din, ki so potrebni po dosedanjih načrtih za najnujnejšo melioracijo na Cerkniškem jezeru Celotna osušitev tega ozemlja pa bi po dosedanjih cenitvah veljala okrog 10 mili-ponov, pri čemer bi bilo reguliranih skupno 33 kilometrov strug raznih potokov v Cerkniškem jezeru. Za sedaj je iz državnega sklada za melioracije bilo danih na razpolago že 2,080.000 din. za svoj delež je Vodna zadruga v Cerknici tudi že najela posojilo, ki je odobreno, delež banovine pa je prav tako zasiguran iz hanovinskega sklada za javna dela. Banovina in Vodna zadruga prispevala sedaj po 260.000 din. tako da jo celotna vsota, ki je na razpolago za prvo etapo melioracijskih del 2.6. milij. din. Prav zaradi tega je bila tudi že razpisana prva licitacija v skrajšanem roku 20 dni za melioracijska in regulacijska dela na Cerkniškem jezeru. Seveda obsegajo ta tlela le prvo etapo in bodo veljala 2.6 mil. din. Licitacija bo 21. septembra t. 1. na tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani Ta melioracijska dela bodo zajela še ostalih 2500 ha jezerske površine, ki je doslej še popolnoma neizrabljena Z izvršitvijo te razsežne melioracije bo mogoče pridobiti najmanj 2000 ha rodovitne zemlje, ki bo uporabna tako za dobre njive ali pa vsaj za izvrstne travnike. V prvem odseku melioracijskih del nameravajo regulirati Stržen ali Jezerski po-lok od Velike Karlovice do ponorov v Vodonosu. Ta struga ho dolga 3610 m in bodo čez njo zgradili tudi nov železobetonski most na nasipu, ki vodi iz Dolenjega jezera na Olok. Poleg tega bodo čez regulirano strugo Jezerskega potoka uredili tudi 4 prevoze, po katerih bodo lahko posestniki po stranskih poteh vozili v gozdove. Najvažnejša ureditev pri tem pa bo poglobitev odločne struge do ponora Svinjske jame. ki ho tudi očiščena in preurejena v velik požiralnik. Svinjska jama je na jezeru najgloblji požiralnik, globoko pod povprečno površino jezera. Sedaj pa zapira vodi dostop do tega požiralnika greben pri Otoku, tako da začne Svinjska jama požirali šele takrat, ko je jezero že popolnoma zalito. Poleg tega pa se dviga tudi svet od Otoka proli Svinjski jami, zaradi tega bodo zemeljska dela na leni ineslu zelo velika, saj bo prav proti Svinjski jami treba strugo najbolj poglobiti. Ko lx> Posebno pazite, ka) bolnik pije I Pitje ni le la zdravega človeka zelo razno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane 1 Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češce na50 najboljšo mineralno vodo. ki je ofecneai tudi ztfraviUa ono z rdečimi srci! Prospekte In vsa potrebna navodila pošlje znstonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopalir.ča SLA TINA RADENCI struga poglobljena, lx> doseženo najvažneiše. Odtekale sp bodo po njej tudi srednje nizko »ode ter ho s tem povečan odlok jezera v tako veliki meri, da bo skrajšana doba poplavljanja na minimum. Končna ureditev Druga etapa melioracijskih del določa regulacijo Stržena od mosta pri (lorenjem jezeru, pa (U) regulacije, ki bo izvršena v prvi etapi. Ob južnem pasu jezera bo zgrajena nadalje še posebna razbremenilna struga, ki bo šla od ceste, ki vodi do (iorenjega jezera na Laze. Ta struga bo šla od Gorenjcga jezera mimo Otoka naprej proti oloku Goričici, kjer se bo zlivala v Stržen Stržen. T !a raz- malo pred izlivom Žirovnice hremenilna struga bo prevzela nase kraške vode, ki prihajajo s severnega pobočja Javornika, zlasti pa potoke Tresenc iu Otoški obrh ler vodo iz Zadnjega kraja. V severnem delu jezera pa bo zatem urejena še Žirovnišca z Marlinjskim |>o-tokom. Tam Ik> tudi obziden ponor Vodonos. Regulirana bosta nadalje še I.ipsenišca z Goriškim potokom ter Zabjek in Laški potok. V regulacijo jo prevzeta tudi ureditev CerkniSce do sedanjega jezu po.l Dolenjo vasjo, torej v območju Cerkniškega jezera. S tem načrtom se bo začelo pri nas prvo res obsežno melioracijsko delo, za katero so. tudi ob začetku že na razpolago znatna srdstva, ki bodo omogočila pristojnim činileljetn, da se lotijo naloge v velikem obsegu To je nujno potrebno, saj večina melioracij, ki jih izvršuje na različnih mestih banska uprava, trpijo prav zaradi lega, ker i■ I na razpolag« denarja, da bi se pospešila in hitro izpeljala Razumljivo je seveda, da ie pri tem velikem načrtu za osušitev Cerkniškega jezera določeno vse potrebno, da hitrejši odlok vode ne napravi drugod škode. Ljubljansko Barje zaradi tega ne bo prav nič trpelo, ker je določeno, da se bodo vode ustavljale na Planinskem polju, ki je zadnja leta, odkar so dokončali regulacije na Pivškem |m»Iju v Italiji, skoraj redno poplavljeno in popolnoma nedonosno. Upajmo le. . da bo licitacija uspela in da bo v kratkem mogoče začeti z delom, ki nam M po svoji dovišitvi vrglo lep kos nove plodne zemlje. l*omemb@n praznik za Gornjo Savinjsko dolino V nedeljo, t. septembra bodo blagoslovljeni in odprti štirje novi železobetonski mostovi in s^ova cesta pri bazarju Nov železobetonski most čez Savinjo v Nazarjii. V nedeljo, 1. Nazarje, 28. avgusta, septembra bomo v Nazarjih Savinjsko dolino, novi most in z njim ustvarjeno novo cestno križišče, pa bodisi v gospodarskem praznovali pomemben dan, pomemben ne samo za I ali turističnem oziru, bo lahko spoznal vsak tujec naš prelepi kraj, ampak prav tako za vso Gornjo Savinjsko dolino. Ta dan bodo v Nazarjih blagoslovljeni in odprti novi železobetonski mostovi in cesta čez Savinjo ob gradu Vrbovcu ter Toničev most čez Dreto. Slovesnosti se bo udeležil tudi ban g. dr. Marko Natlačen. Ob devetih zjutraj bo sprejem g. bana, blagoslovitev in otvoritev ceste in mostov. Po blagoslovitvi bo sv. maša na prostem pred gasilskim domom, nakar sledijo pozdravi funkcijonarjev in zastopnikov raznih društev ter korporacij. Blagoslovitev in daritev ffv. maše bo opravil dekan in župnik iz Rečice ob Savinji msgr. Alfonz Požar. Okrajni cestni odbor vabi vse krajevne organizacije, da se slovesnosti v največjem številu udeleže, enako pa tudi vse Gornjesavinjčane, saj sev si zavedamo, kako slovesen mora biti dan, ki bo pokazal ne samo delo, napredek in važnost vse Gornje Savinjske doline, ampak tudi trud in prizadevanje banovine in g. bana za napredek tega našega gozdnega in turističnega piedela Slovenije, ki bo odslej še bolj trdno povezan ne samo s splavarstvom, ampak tudi z za nas tako važno gospodarsko in prometno žilo — cesto z ostalimi deli Slovenije in Jugoslavije. Novi železobetonski mostovi — štirje so: trije manjši, ki peljejo čez struge in odtoke Savinje, in glavni. 64 m dolgi nad glavno strugo Savinje speljani Ribičev most tik ob grndu Vrbovcu — ter na novo preložena cesta, so bili dograjena v glavnem že lansko jesen. Zadnja cestna dela pa so bila končana letošnjo pomlad Stroški gradnje so znašali 1,493.000 dinarjev, gradilo pa je podjetje inž. Umek iz Ljubljane. Kakšnega poučna je za na! kraj in prav tako za ves gornjegrajski okraj, ki obsega vso Gornjo že ob samem pogledu na krasne in impozantne naprave, ko se približa biseru Gornje Savinjske doline — Nazarjem. Koliko več pa vedo o tem povedati krajevni činitelji, zlasti industrijski in turistični, kmetje, splavarji, podjetniki in prevozniki, o tem lahko sodijo samo tisti, ki poznajo gospodarsko strukturo Gornje Savinjrke doline. In kako znamo ceniti Nazarjani sami to novo pridobitev, ki je še bolj povzdignila Iepcto in slikovitost našega kraja in dala še močnejši pečat gospodar-sk emu razvoju tega važnega industrijskega, prometnega in tudi v bližnji bodočnosti turističnega središča Gornje Savinjske doline, pa se lahko prepriča vsak, ki pride v Nazarje. Ii tudi r.i človeka, ki se ob pogledu na Nazarje ne bi čud!' harmoniji pokrajine z novimi napravami, ki so bile ustvarjene z resnim in skrbnim de^om. Nalivno pero, hi sveti Velika Britanija je zelo moderno opremilo svoje vojake. Imajo res skoraj vsa, kar potrebujejo. Dali so jim celo posebne \ rste nalivno pero. s katerim lahko pišejo tudi v temi. Tn nalivno |>ero ni nič drugega, kot dolga električna žarnica, v katero je montirano nalivno pero. Žarnica osvetljuje tisti del papirja, no katerega se piše. To je zelo priročno, \ojaki lahko pišejo tudi takrat, ko morajo biti zaradi letalskih napadov uli zaradi sovražnikove bližine vse luči pogašene. Svetloba nalivnega peresa je tako neznatna, dn ravno zadošča tistemu. ki piše. i/ malo večje cIh I j ve pf| jc spmh ni mogoče opaziti. Realna gimnazija v Celju in popoldanski pouk Prošnja staršev prvošolcev. Celjska realna gimnazija je ena najštevilnejše obiskanih srednjih šol v Sloveniji. Že več let silijo na dan glasovi, da bi se gLdt tesnih prostorov te šole kaj ukrenilo. Žal jc doslej ostalo vse le pri lepih besedah. Letos se bo blizu 250 prvošolčkov gnetlo v 4, morda 5 tesnih učilnicah. Celje s svojim velikim zaledjem (vsa Savinjska dolina, Vitanje, tja do Poljčan in do Save pri Zidanem mostu) producira to veliko število večinoma zelo nadarjenih otrok za 1. razred Ž&' se ie doslej smatralo, da so ti malčki (10—12 let stari!) najbolj sposobni za pouk v popoldanskih urah! Izkušnje preteklih let pa kažejo, da ie iz zdravstvenih in mladinoslovnih razlogov napačno, da se najmlajši dijaki morajo voziti v poznih večernih urah domov. Žal je pač tako. da starši ne zmorejo oskrbovalnine in je nujno. d_ pošiljajo otroka z vlakom v šolo, n. pr iz Poljčan iz Šoštanja, 7. Zidanega mosta ali celo iz Trbovelj! Neka lOletna deklica je prihajala n pr v Poljčane po večernem pouku šele ob pol 22. z zadnjim večernim vlakoml Kdo tako pot zmore lažje- ali 10 letnik ali 15 ali večletnik? Če pomislimo na zimski čas, ie prav gotovo, da starejši zmoreio tako pet lažje kot otroci v nežni starosti. Roditelji teh otrok *s proge« prosijo ugl. ravnateljstvo, da leto. uredi pouk tako, da bodo oddaljeni učenci zlasti nižjih razredov deležni dopoldanskega pouka k: omogoča intenzivnejši študij in zmanjšuje hude nanore in nevarnosti ponočnih voženi t vlakom Hvaležni bodo za tako uvedivnost starši in dijaki, ki največ trpijo! — Starši. Vsota očala po meri zato dobraspdeča in iasen pogled pri LJUBLJANA PASAŽA nebotičnika Drevesa rastejo ponoči Dognali so. da so drevesa ponoči debelejša kot podnevi. To dejstvo so ugotovili s skrbnim merjenjem s posebnim za to sestavljenim aparatom. dondrograf imenovanim. Razlika se da komaj opaziti. Podnevi je premer drevesnega stebra z.a poldrug milimeter manjši, to se jiravi krajši, kot ponoči. Temu je vzrok sončna vročina ki podnevi drevo izsuši. To opazovanje |)ii nam da odgovor še na neka drugo vprašanje: v katerem dnevnem času nistr drevje — . uli raste polagoma in nepretrgoma celo leto, ali samo v poletju, ali pa ima kake odmore pri rasti in podobno. Riist pomeni delitev in množitev celic. To morejo drevesa Ip. če imajo dovolj vode. Cc je drevo suho, če torej žeja. ne raste. Iz tega spoznamo, da raste drevje samo ponoči, ko more sprejeti dovolj vode, podnevi jih ne. Šest žrtev steklega volka V vasi Ostra v Bukovim sc je pojavil nfe-kcl volk. Dva kmečka funta, ki sta se spustila z. njim v borbo, je obgrizel in sta oba umrla med groznimi mukami v Pastcurjcvrin zavodu, štiri otroke, ki so pili mleko krave, ki jo je tu volk ugriznil, je zadela ista usoda. Osemnajst drugih oseb. tudi .id tega steklega volka "bgrizenih. sc prepeljati v Pasteurjcv institut in jih cepili proli steklini. &>lOXU\Z RMOCe Koledar Četrtek, 21. avgusta? Obglavljen je Jan. Krstnika. Sabina. Prtck, 30. avgusta: Rum Limanska, devica: Pamahij. Osebne novice — Premestitve na meščanskih šolah. Belgrad, 28. avgusta Premeščeni so naslednji meščansko-šolski učitelji: Djurkin Marija iz Slovenske Bistrice v Škofjo Loko, Leben Rozina iz Slovenske Bistrice v Maribor na 11. dekliško meščanko šolo, Zacherl Marija iz Maribora v Ljutomer, Pogačnik Vida v Ljubljano na 11. dekliško meščansko šolo, Zomer Franc iz Maribora v Ljubljano na III. mešano meščansko šolo, Luzner Gvstav iz Novega mesta v Senovo, Grabeljšek Karel iz Trbovelj v Brežice, Jamšck Svojmir z dekliške na deško meščansko šolo v Celju. Strnišek Vekoslav od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah v Maribor na I. deško meščansko šolo, Grim Gabriela iz Tržiča v Šl. Vid nad Ljubljano, Stratis Marija iz Maribora v Ljubljano na III. mešano meščansko šolo, in Novak Dora iz Št. Vida nad Ljubljano v Ribnico. — Iz vojaške službe. Na podlagi točite 4 čl. 137 zakona o ustrojslvu vojske in mornarice so bili razrešeni službe rezervnega častnika pehotni poročniki Brctnec Ciril, Pinterič Bogomir, Arnbruž Jeza, Olm.-n Jurij in podporočniki Viner Peter, Eger Leopolod. Mrnesdorfer Lorant, Lan Jožef. Upokojeni «o bili višji godbe<-.'k I. razr. Svoboda Josip, naredniki vodniki Grego Marko, Završnik Maks. Rajsman Alojz. Dr. Celešnik Franc špecijalist za zobne in uslno bolezni zopet redno ordinira. — Vsem fantovskim odsekom! Naročite takoj pri domačih občinah potrebno število legitimacij s potrdilom o udeležbi pri odkritju spomenika kralja Aleksandra I. Zedinitelja. — Narodne noše iz Ljubljane se zbirajo k skupnemu odhodu k odkritju kraljevega spomenika ma nasipu Sv. Petra, kjer se zbirajo tudi vsa društva, ki so včlaniena pri Prosvetni zvezi s svojimi društvenimi zastavami in narodnimi nošami. Zbiranje je med 8 in 9. uro. Na meslu, kjer bo zbirališče, se bndo tudi žigosale izkaznice onih narodnih noš i«i članov onih društev, ki so prišli 7. vlakom v Ljubljano. Samo ti namreč rabijo izkaznice za četr-tinsko vozni,-10 Vse druge narodne noše iz Ljubljane in ljubljanske okolice, ki ne prihajajo 7. vlakom, ne rabijo posebnih izkaznic, ker bodo skupno odkorakali na prostor, ki jim ga bo določil pripravljalni odbor. — Kraljevska banska uprava objavlja v informacijo staršev nzstopno: Po dospelih odlokih ministrstva za prosveta sc bo poučeval nemški jezik v klas.-čnih gimnazijah namesto francoskega. I/.pre-memba sc izvede postopno ter so bo nemščina poučevala 1940-41 v I. razredu. V realnih gimnazijah in realkah se bo poučevala nemščina letos pnčelno v I„ lil. in lil razredu, naslednja leta postopno po en razred d * Okrajne samouprave v banovini Hrvatski. Na obletnico sporazuma jc bila v Zagrebu objavljena uiedba c okrajnih samoupravah. Uredba velja le za banovino Hrvatsko in določi delokrog okrajnih samouprav. Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček je o teh samoupravah izjavil, da so le začetek vsega sistema hrvatske samouprave, ki naj bi odpravil preveliko birokracijo uprave. Zaradi razmer v svetu bodo nove samouprave dobile le omejeno pravico delovanja Sčasoma pa se bo vse to razširilo in ko bo nastopil hrvatski sabor, bo vse delo večinoma opravljeno. Pri gradnji cerkve v Zagrebu se je ponesrečilo devet delavcev. V Zagrebu se je pretekli torek okrog 5 popoldne pri gradnji nove župnijske cerkve blaženega Marka Križevskega na Selški cesti zgodila huda nec-reča. V notranjosti cerkve se je zrušil oder skupaj z leseno konstrukcijo zfc strop iz železobetona. Pod ruševinami je bilo pokopanih več delavcev. Trije delavci so bili smrtno-nevarno ranjeni, šest delavcev pa lažje. Takoj je bila poklicana reševalna postaja in pa gasilci. Z veliko težavo so delavce odkopali i.n takoj prepeljali v bolnišnico. Župnik župnije Trešnjevka dr. Milan Petrovič, ki je bil v kritičnem času na stavbi, kjer je z nadzornikom stavbe inž. Josipom Čorko pregledoval dela, je res na čudežen način ostal nepoškodovan. * Huda avtomobilska nesreča pri Virovitici. Pretekli ponedeljek popoldne se je blizu Virovitice zgodila avtomobilska nesreča, pri kateri je izgubil življenje 28-let.ni Mojsije Fatič; Aleklandcr Žugič in Dobrivcj Dokič pa sla tako ranjena, da se borita s smrtjo v virovitiški okolici, kamor so ju prepeljali. Šofer Srboljub Milutinovič je ludi dobil hude poškodbe, vendar je upanje, da bo ostal pri življenju. V kritičnem času sta se vračala iz Podravske Slatine v Virovitico dva tovorna avtomobila. Prvi« avtomobil je srečno prevozil čez most, medtem ko je drugi avtomobil, ki ga je šoliral Moj«je Fatič, doživel kalastrufo. Fatič se je pred dnevi začel učiti šofirati in šc ni bil dovolj izvežban. Na ovinku ni prav nič zmanjšal brzine niti ni vozil pravilno, zarodi česar jc zavozil na rob ceste. Ko je bilo prvo kolo že v obcestnem jarku, je Fotič hotel naglo spremeniti smer, kar pa je bilo usodno. Avtomobil se je na odprti cesti trikrat prevrnil. Šofer Milutinovič je že pri prvem sunku odletel z avtomobila in se hudo poškodoval na glavi, ostali trije pa so se prevračali skupaj z avtomobilom; bdi so namreč v kabini. Vsi trije so dobili smrtnonevarne poškodbe. Fotič je kmalu izdihnil, ne da hi sc zavedel, Žugiča in Dokiča pa so prepeljali v bolnišnico, kjer pa nimajo upanja, da bi ostala pri življenju. Avlomobil je seveda ves razbit. Pasja steklina v Zagrebu. V zadnjih mesecih so v Zagrebu obgrizli etokl« psi in mačke okrog 900 ljudi Meslui živinozdravniški urad je ugotovil, da se je zlasti na obrobju mesta nateplo mnogo steklih psov, ki so ogrožali ljudi. Tako je bilo v zadnjih devetih mesecih prepeljanih v Pasteurjev zavod devetsto ljudi, ki so bili vsi obgrizeni od steklih živali. V nekaj primerih je bila vsaka pomoč zastonj, večinoma pa so ljudje prišli pravočasno, Oblast pravi, da jc temu pojavu kriva pomanjkljiva živinozdravniška služba, po drugi strani pa nemarnost ljudi, ki ne pobijejo popadljivih psov, ki so se natepli iz raznih krajev. ' Usodna šala. Pred kratkun so v Vrnjački Banji aretirali Radenka Čo!iča,~-ečkralncga milijonarja. Osumili so ga umora njegovega dobrega prijatelja mesarja Dragoslava Višnjiča. Te dni pred' to aretacijo sla oba sedela v kavarni »Oplcnac«. Oba sla bila dobre volje in sla se objemala in poljubo-vala. Naenkrat pa sta se zaradi malenkosti sprla. Višnjič se je čuli! hudo užaljenega in je svojemu pivskemu tovarišu, večkratnemu milijonarju Čoliču prisolil zaušnico. Milijonar je bil zaradi lega nezaslišanega dejanja ves iz sebe in je z žepnim nožem zabodel mesarja v trebuh Pcklicali so lakoj zdravnika, ki jc Višnjiču nudil prvo pomoč, nakar so ga z avtomobilom prepeljali v bolnišnico v Kraljevo V začetku se je zdelo, da rana ni nevarna. Na operacijski mizi pa so zdravniki ugotovili, da za Višnjiča ni nobene pomoči več in res je čez. Iri ure umrl. Višnjič zapušča ženo in dva otroka Ko jc državno tožilstvo zvedelo za smrt Višnjiča, je dalo takoj aretirali Čoliča. Se ponoči so morilca prep»-Ijali v zapore okrožnega sodišča v Krušcvcu. Aretacija enega najbogatejših ljudi v Vrnjački Banji je seveda povzročila veliko pozornost. Čolič je pri zaslišanju izjavil, da je iz šaljivega razgovora nenadoma poslala krvava resnost in sam ne ve, kakšen vrag ga je olseuel, zakaj v irezoem 6tanju bi med Ljubljana, 29. avgusta Radio Ljubljana Četrtek, 29. avgusta: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7 15 Pisan venček veselih z.vokov (plošče) do 7 45 — 12 Bolgarska glasba (plošče) — 12 30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski konccrt Radijskega orkestra — 14 Poročila 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: K|e vse so bile se|c Narjdne skupščine v Belgradu (Dimitrije Djordjevič) Belgrad — 19.40 Objave — 20 Deset minul zabave — 20.10 Slovenščina za Slovence (g. dr Rudolf Kolarič) — 20.30 Veseli trio — 21 15 Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dobro voljo (Radij:ki orkester). Konec ob 23. Drugi programi Četrtek, 29. avgusla: Belgrad: 20.05 Zabavna oddaja — Zagreb: 20 Radijski koncert — Bratislava 20.45 Klavirski koncerl — Brno: 19.25 Orkestralni koncert — Praga: 21.10 L. v. Beethoven: Septuor v Es-duru — Sofija: 20 Plesna glasba — Beromiinster: 19.43 Koncert radijskega orkestra — Budimpešta: 20.10 Orkestralni koncert — Hor-by: 21.10 Koncert zabavne glasbe — Rim-Florenca: 20,30 La \Vally, opera — Kodanj: 20 Simfonični koncert — Soltens: 21.05 Koncert komorne glasbe — Trst-Milan: 21.30 Izbrana glasba. •Sestanki F. O. Sv. Peter ima drevi ob osmih svoj redni sestanek s predavanjem g. Križmana. Vse člane vabimo, da se sestanka polnoštevilno udeleže. Cerkveni vestnik II. Vnanja Marijina kongregacija pri uršulinkah v Ljubljani ima v nedeljo 1. septembra 1940 ob 14 shod, na prvi petek 6. septembra 1940 pa ob 6 *v. mašo s skupnim sv. obhajilom. Pridite vse! Voditelj. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr Piccoli, Tvrševa c. h; mr. Hočevar, Celovška c 62, in mr. Gartus, Moste-Zaloška c. Poizvedovanja Rjavo listnico z dnevnimi računi celega meseca, 2 črnima in I rdečim koledarčkom, v kalerem so bili 'i bankovci pn 100 din. sem zgubil 28. t. m. iz gostilne »Pri Kolovratu«, rez Irg. frančiškanski most ua Miklošičevo cesto, skozi Frančiškansko ulico na Tyrševo in pu viški tramvaj. Pošten najditelj se naproša, du jo odda proti nagradi uprav i Slovenca. Izgubila sem v nedeljo od gostilne Cirman do vasi Sora veterni jopič. Najditelja prosim, (bi gu odda proti nagradi pri Osterc na Poljanski cesti 15. njim in njegovim najboljšim prijateljem pač nikdar ne prišlo do prepira, še manj pa, da bi Višnjiča z nožem napadel. Nevaren pustolovec straši po okolici Petri-nje. Pred dnevi smo poročali o zločinu, ki ga je zagrešil odpuščeni poštni uslužbenec Mijo Mrmič, doma iz Mlinogc pri Petrinji. Mrmič jc znan pustolovec in goljuf in je ogoljufal več meščanov v Petrinji, katerim se je zaradi enakega imena predstavljal za brata upravitelja petrinjeke pošte An-drijc Mrmiča. Po pustolovščinah v Petrinji je Mrmič šel na svoj dom in povabil svojo ženo, s katero sicer ni živel v dobrem razmerju, naj gre z njim v Glino, kjer ji bo kupil razne stvari. Žena mu je verjela in je šla z njim. Med potjo pa je Mrmič ženo enajstkrat zabodel z nožem in je žena v bolnišnici podlegla ranam. Po zločinu je Mrmič pobegnil in se sedaj klati po okolici Petrinje, Vdira z revolverjem v kmečke hiše in zahteva hrano in denar. Grozi, da bo pobil več ljudi, preden se ho dal aretirati. V vasi Brastu pri Petrinji je opknil več hiš, sedaj pa sc zdi, da se klati okrog Glijie. Žrtev krvnega maščevanja. V Baru jc te dni postal žrtev krvnega maščevanja 14-lctni pastir Ilija Radonjič. Gjorgjc Miovič, nameščenec mono-polske uprave v Baru ga je z dvema streloma iz sa'-mokesa usmrtil. Družini Radonjič in Miovič sta pred leti zapustili Kuče in se preselili v Bar. Do pred par meseci sta obe družini živeli v ozki'h prijateljskih odnošajih Kmalu pa se je med prebivalstvom razširila govorica, da Spiro Miovič, brat morilca G]orgje, ki je že delj časa imel ljubezensko razmere z lepo Milevo Radonjič, svoje izvoljenke noče poročiti. Ko je Mileva zanosila, sta njena brata zahtevala od Mioviča, naj poroči Milevo, da ne bo osramočena. Spiro pa je brata zavrnil in izjavil, da z Milevo ni imel ničesar opraviti. Brata sla nato ubila nezvestega ljubimca in se samo prijavila oblastem. Sedaj sta že več mesecev v preiskovalnem zaporu okrožnega sodišča na Cetinju. Gjorgje, brat umorjenega Spira pa je sklenil, da se bo maščeval. Ker pa ni mogel do bratovih morilcev, ki sla v zaporu, je izbral njunega mlajšega brata, ki je našel ovce. za cilj svoje puške. Dva strela sta padla iz zasede. Ovce so se razbežale, po tleh pa se je valjal, smrtno, zadet mladi pastir Ilija. Gjorgjc je pobegnil v gore in ga orožniki doslej še niso mogli izsledili. Anekdota Slavni skladatelj Norbert Campe je dovršil simfonijo, ki so jo v glasbenem svetu nestrpno pričakovali. Vsi so bili radovedni, kateri orkester bo prvi izvajal to novo simfonijo. F.nako pa so bili razočarani, ko so slišali, da jo bo izvajal mestni orkester mesteca Winzlaua, v katerem je skladatelj doživel svoje prve triumfe. Prišel je dolgo pričakovani večer. Občinstvo v dvorani je obmolknilo. Ko so zadoneli prvi akordi, so je zdelo, da sviraio angeli na nebeške harfe. Prvi del — allegro furioso — je bil izveden precej dobro. Sledil je drugi del: andante canta-bile. Mojster je navdušeno mahal s svojo taktirko, na licih se mu je videlo, da sc popolnoma uživel v glasbo. Začula se je melodija, tiha, ginljiva, nenadoma jo pa prekine zamolkel udarec na boben. Norbert Campe je pobledel. Pa samo za trenotek. Nato se je nasmehnil. Ko je bila simfonija končana, je prišel mojster k bobnarju Maksu Wal-lerju. »Ves čas me ie mučila misel, da na tem mestu nekaj manjka. Vi ste pogodili. Bil je to udarec na boben. Prevzel ga bom v partituro tn ga imenoval Wallerjev udarec na boben«. Kritika ie bila navdušena, ime Maksa Wallerja pa je šlo po vseh časopisih. Poklicali so ga v orkester glavnega mesta, o njem se je govorilo kot o »genialnem muziku.« Nekemu niegovemu tovarišu iz Winz1aua pa stvar ni bila tako jasna. Maks Wallcr je bil vedno samo povprečen glasbenik — odkod to navdah-njenje? »Kako si prav za prav prišel do tega udarca na boben, ki te je naredil tako slavnega,« ie vprašal nekega dne genialnega bobnarja. »Čisto natanko nevem«, je odgovoril Wa!1er, »ali la preleta muha, ki mi je ves čas nagajala, se ie prav tisti hip vsedla na kožo bobna. In takrat, vidiš, sem moral udariti...!« HIUBII4NA Slovenska žrtev z Velebita pokopana Ljubljana, 28. avgusta. Danes popoldne ob 4 je bil pogreb slovenske žrtve letalske nesreče na Velebitu, pokojne gospodične Vite Otoničarjeve iz Ljubljane. Kot le redko so oživele danes Zale pri Sv. Križu. 2e dolgo pred napovedano uro so se zbirale množice ljudstva na Žalah, da bi videle in pokropile nesrečno žrtev, ki je morala v tako rani mladosti zapustiti ljub-jeno mater in ostale svojce. Le kratek čas se je lahko ustavil vsak pred krsto, vso s svežim cvetjem in svečami obdano, da so mogli priti na vrsto še drugi, ki bi rajni tudi radi izkazali poslednjo čast. Vedno večja je bila množica ljudstva, ki je prihajalo neprestano vse do 4 in še čez. Malo pred četrto uro je prišla mati pokojnice, gospa Utoničarjeva, v spremstvu svojega sina, hčerke brala in drugih sorodnikov. Nad pokopališče je priletelo tudi veliko potniško letalo Aeroputa ki je ves čas med pogrebnimi obredi krožilo nad pokopališčem. - točno ob 4 se je razvrstil dolg sprevod, ki j® krenil od Zal proti pokopališču pri Sv. Križu. Na obeh straneh ob poti in na pokopališču je bilo polno ljudstva, ki je spremljalo nesrečno žrtev na zadnji poti. Na čelu sprevoda je bil križ, nato dolga vrsta vencev in cvetja, ki so ga darovale različne ustanove in osebe. Pred krsto je šla šentpeterska duhovščina, za krsto pa žalostna mati pokojne gospodične Otoničarjeve, njena sestra s soprogom g. Vogelnikom, njen stric g. prof. Kalan, mnogo drugih sorodnikov, zastopniki hudourniškega oddelka banske uprave, zastopniki uradništva" Poštne hranilnice, več sošolcev pokojnice, zastopniki civilnega in vojaškega letalstva, številni drugi zastopniki ter nepregledna vrsta prijateljev, znancev in ostalega ljudstva. AAedtem, ko je zemlja sprejela, kar je njenega, in je duhovščina opravljala presunljive pogrebne obrede in molitve, je nad grobom neprestano krožilo letalo Aeroputa. Sredi obredov je spustilo lep venec na grob. Za slovo je spregovoril rajni gospodični Oto-nicarjevi zastopnik njenih sošolcev. Zemlja je začeta padati na prerano žrtev, ki je morala v zgodnji mladosti zapustiti svojo drago mater, ki jo je tako rada imela in je bila ves čas pri njej, svoio sestro, brata ter ostale sorodnike in prijatelje. Ti so sedaj sami odšli na svoje domove, pa tudi množice so se začele razhajati, polne žalosti in globokega sočutja do mlade žrtve in njenih svojcev. — Naj ji sveti večna luč! * 1 Za slavnostni dan odkritja spomenika bla-gopokojnemu kralju Aleksandru I. pripravljajo ljubljanska pevska in glasbena društva pomemben koncert, ki bo najlepše krasil okvir tega velikega narodnega praznika. Pri koncertu sodelujejo z večino vsa ljubljanska pevska društva tako ona, ki so včlanjena v Hubadovi župi, pa tudi ostali pevski zbori ljubljanski in Ljubljanska filharmonija. Svojevrstna zanimivost tega koncerta bo skupen nastop treh godb na pihala, in sicer vojaške godbe 40. pešpolka iz Ljubljane, godbe Narodnega želez, društva »Sloge« in godba 1. planinskega polka iz Škofje Loke kot enotnega glasbenega udruže-n|a. Koncert je namenjen za zimsko pomoč ljubljanskim revežem. 1 Romarji na Kurešček se opozarjajo, da je vodstvo romanja najelo nove avtobuse za prevoz na Ig (in v /.elimlje) ter nazaj. Le-ti odpeljejo ob četrt na 6 praznih sobah, kjer je belil in jileskal, vedno odmevalo in spravljalo njegove tovariše v IkjIJšo voljo. 1 ri delodajalcih je bil zelo priljubljen, njegovi tovariši pa ga bodo ohranili v najlepšem sjKiminu, Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno so/alje. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec eu kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice. 1 Za oglednika živine in izdajatelja živinskih potnih listov je od 1. IX. t. 1. dalje imenovan za teritorij bivše občine Zg. Šiška in priključeni del občine Ježica g. Šuštar Matevž, Vodnikova c 115. Dosedanji živinooglednik g. Hvastja Kancijan je svoje dolžnosti na lastno prošnjo razrešen. 1 Prošnja dobrim srceml Mati petih šolarjev izmed sedmih otrok, se obrača do dobrih ljudi, da ji pomorejo premagati gmotne težave ob začetku šolskega lela. Vsak dar v kakršni koli obliki, bodisi stare torbice, pisalne potrebščine, mogoče tudi knjige: za 4. r. III. drž. real. gimnazije in I. r. meščanske šole ter 5. 2 in 1. razred osnovne šole bi rabila. Vljudno prosim za kakršen oli dar, ki ga pošljele na upravo »Slovenca«, kjer je tudi naslov prosilke. Vsem že vnaj>rej: Bog plačajl S B J| 1 • JT f 1 B » 1L& J [BTBBBB Zakifsiček gospodinjskega fečafa za učite! jisa gospodinjskih nadaljevalnih šol Maribor, 28. avgusta. Zadnja lota opažamo med slovensko kmečko mladino zdravo in živahno gibanje. Otresla se jc čuta manjvrednosti in samozavestno išče pota in sredstva za izboljšanje svojih življenjskih razmer. Ženska mladina se zaveda, da sloni kmečki stan na kmečki ženi, ve pa tudi, da more biti le duhovno zdrava in močna kmečka žena trden temelj kmečkemu domu, vir prave sreče v kmečkem domu in preudarna sodelavka pri izboljšanju kmet-skega gospodarstva. Slovenska kmečka mladina hoče postati še bolj izobražena, V ta namen si je ustanovila svoje poklicno glasilo: »Kmečka žena«, ki izhaja v Mariboru in ki si je pridobilo že velik ugled. Iz tega razloga obiskuje razne gospodinjske tečaje in šo-m' k'er si izP°P°'niuje svojo poklicno izobrazbo. Med vzgojnimi ustanovami za odraslo žensko mladino zavzemajo važno mesto gospodinjsko-nada-ljevalne šole, ki so znane in razširjene po vsej Sloveniji, ker nudijo kmečki ženski mladini, ki ne more obiskovati celotnih gospodinjskih šol in gospodinjskih tečajev, osnovno poklicno znanje in pravo kmečko vzgojo. Teh šol je žalibog premalo! V vsaki občini bi morala biti taka šola in obiskovati bi jo moralo vsako odraslo kmečko dekle, saj ima vsako tako dekle pravico do boljšega življenja, do katerega ji v veliki merj pripomore boljša poklicna izobrazba. Z veseljem ugotavljamo, da bo v kratkem imela ženska mladina še več priložnosti za spo-polnjevanje svojega znanja. Nove gospodinjske nadaljevalne šole se bodo mogle ustanoviti v najbolj oddaljenih krajih, ker se je povečalo število učiteljic, ki imajo veselje in sposobnost za vzgojo kmečke ženske mladine. Te dni je bil namreč zaključen strokovni gospodinjski tečaj za učiteljice gospodinjsko-nada-Ijevalnih šol, ki je trajal pet tednov. Tečaj je priredila banska uprava, ki z vsemi sredstvi širi in podpira poklicno izobrazbo med kmečko mladino. Gospodinjski tečaj je bil na zavodu šolskih sester v Mariboru, kjer je že bivši maribor. oblastni odbor pod vodstvom predsednika dr. J. Lesko-varja, odbornik Marka Kranjca in ravnatelja Gračnerja v svoji dalekovidnosti in pravem razu- Angleški vojaški oddelek na kamelah v Sudanu jezdi skozi puščavo. mevanju težkega življenja kmečke žene, položil pred 20 leti temelje gospodinjsko-nadaljevalnemu šolstvu, ko je organiziral prvi tečaj za učiteljice takih šol. Kakor takratni tečaj, je tudi sedanji tečaj pod vodstvom viš. šol svetnika Josipa Kroš-la in strokovne učiteljice Ivanke Simonič ter ob požrtvovalnem sodelovanju strokovnih predavateljic ss. Bazilije, Borgije in Nade ler predavateljev prof. E. Šiftarja in nadzornika Martina Zupanca, izredno dobro uspel. Pri zaključnem praktičnem in teoretičnem izpitu, ki je trajal tri dni, so vse učiteljice, ki so obiskovale ta tečaj, pokazale, da so se z globoko resnostjo in z velikim veseljem pripravljale na delo v gospodinjsko-nadaljevalnih šolah. Pri izpitu so učiteljice z enako spretnostjo, vestnostjo in z veseljem opravljale najenostavnejša dela, ki jih mora kmečka žena vsak dan opravljati od čiščenja kurnikov in svinjakov, krmljenja svinj in kokoši, lopatanja, sejanja in. sajenja, od vzgoje klinčkov in rožmarira do mešanja in kopanja, do najbolj kompliciranih opravil v mlekarni in pri kuhanju. Učiteljice pa so tudi pokazale med tečajem in pri izpitu, da se dobro zavedajo, da bo njihovo delo med žensko mladino uspešno in koristno le tedaj, če se bodo znale vživeti v kmečko življenje m miselnost in če bodo znale kmečka dekleta vzgojiti v poštene in zavedne kmečke gospodinje. m tem n02'1"11 >e bi!a pomembna izjava učiteljice Marije Premrov iz Grahovega, ki je v svojem zaključnem govoru poudaril., da je mesto slovenske učiteljice na deželi ob strani kmečke žene in kmečkih deklet. Dokler bc ostala kmečka žena poštena, izobražena in delavna, tako dolgo ne bo propadel ne naš kmečki dom in ne naš narod. — Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srra in glavobolom, je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno odvaja, a vrhu tega tudi v zastarelih primerih ne odreče. Ogl. rcg. S. br. 9M74/SS. lil Poročila sta se na Brezjah g. dr. Jože Bevk, profesor v Mariboru, in gdč. Štefka Strnad iz Maribora. Mlademu paru obilo sreče! m Kontrolor mer pri meroizkusnem uradu v Mariboru g. Hugo Pezdirc je v istem svojstvu premeščen v Varaždin. G. Pezdirc je po rodu Hrvat. ni Kolonijska družina poroma v nedeljo na 1 tujsko goro. Izletnike opozarjamo, da vlak, ki vozi z glavnega kolodvora v Ptuj ob 5.27, na poslaji lezno nima poslanka. Zato naj vsi vstopijo na glavnem kolodvoru ali pa naj se peljejo do Prn-gerskega z ljubljanskim vlakom, ki ima na Te-znem odhod ob 5.11. m Opozorilo trgovcem! Združenje trgovcev M mesto Maribor opozarja, da veljajo od ponedeljka,- dne 2. septembra, za mariborske trgovine zopet normalne odpiralne in zapiralno ure, in sicer: od :y, na 8 do 12 opoldne in od 14 do 18.30 2ve||pr m Začetek šolskega leta na I. drž. dekliški meščanski šoli A. M. Slomška v Mariboru. Po- pravni izpit završnega Izpita bo dne 31. sept ob osmih, vsi ostali popravni izpiti pa 5. septembra ob osmih. Vpisovanje v vse razrede bo dne 2., 3. in 4. septembra od 8—12. V prvi razred se vpišejo one, ki so dovršile 4. razred ljudske šole brez slabe ocene in ki niso stare več ko 14 let. S seboj naj prinesejo zadnje izpričevalo in krstni list. Vsaka učenka iz izvenmariborske občine pa mora predložili potrdilo svojega občinskega ur-la, iz katerega bo razvidno, v kateri občini stanuje. Vse podrobnosti glede vpisovanja so razvidne na oglasni deski v veži šolskega poslopja. m (Jinrln je na Meljski cesti 28-letna zasebnica Vida Petan. Naj v miru počiva! Sorodnikom naše iskreno sožalje! ni Zveza Maistrovih borcev v Mariboru poziva vse svoje člane, da se v čim večjem številu udeležijo velike proslave ob priliki odkritja sjio-nienika kralju Aleksandru I. Zedinitelju dne (i. septembra t. I. v Ljubljani. Dovoljena" je četr-tinska voznimi na železnicah. m Maistrovi borci! Rok za vlaganje prošenj je podaljšan do 20. septembra t 1. Po leni datumu se prošnje ne bodo več sprejemale. m Poročili so se v zadnjem času v Mariboru: Pauline Jožef, mesarski mojster, in Male Marija, gostilničarka, Ituše. — Brajkovič Ljubomir, godbenik. Tržaška cesla 54, in Selinšek Katarina, tkalka, Pobrežje. — Kouk Karel, instalater, in Pernat Helena, sukarica, Pobrežje. — Gjurea Ivan poljedelec, in Žolgar Jožefa, učiteljica, Melinri. — La-kovšek Rudolf, mizarski pomočnik, Sp. Dobrava, in Breznik Justina, prediea, Tržaška :l(i. - Kovač Ivan, slaščičarski pomočnik, Jerovškova 42, in Valenta Marija, krojačiea. Jerovškova 48. — Lašič Vinko, radiotehnik, Tržaška 88, in Kugi Jožefa, pos. hči, Frankopanova 14. - Beigott Jernej, tapetniški pomočnik, in Škerget Marija, navijalka, Kadvunje — Roth Friderik, dipl. gradb. tehnik, in Kikel Marija-Stujica, hišna posestnica, Mlinska ul. 18. — Kralj Stanislav, brivski mojster, in Kolzbek Krna, zasebna uradnica, Meljska cesta 33. — Zmazek Anton, narednik strojnega oddelka mornarice, in Cizl Marija. po3. hči od Sv. Jurija ob ŠČavnici. — Vidovič Franc, krojaški pomočnik, in Ciril Edita. Bog daj srečo! m Pod udarci parnega kladiva. Ponesrečeni Matija Bežik, o katerem smo pod gornjim naslovom poročali v včerajšnji štpvilki »Slovenca«, nam sporoča, da ni dobil prstov pod kladivo, marveč so mu prsle poškodovale klešče, po katerih je udarilo parno kladivo. ni Nn begu pred orožniki si je zlomil nogo. I ri posestniku Alojziju Vrhovnikarju na Janževi gori je bila izvršena tatvina, katere je bil osumljen neki Slavko Gutmacher z Janževe gore. Ko so ga orožniki izsledili, jim je pobegnil. Ker so ga orožniki zasledovali, je moral hiteti. Zaradi naglice je padel po strmini ler si pri padcu zlomil nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Tatvino odločno taji. m Svinja ugriznila 2-letno dekletce. 2-letna Ivanka Dolšek, hčerka dninarice iz Svečine, je s kruhom krmila svinje. Pri tein jo je svinja lako močno ugriznila v roko, da so dekletce morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Celjske novice c Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v lorek. dne 3. septembra od 8—12 v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje. Raz-lagova ulica 8, pritličje, levo. c IVuštvo absolventov drž. trgovskih šol v Celju, kulturna sekcija priredi večerne tečaje za jezike: slovanske: slovenščina za Slovence, srbohrvaščina m ruščina: romanske: francoščina in italijanščina — začetni, nadaljevalni in konverza-cijski: germanske: nemščina in angleščina, začel-ni, nadaljevalni in konverzacijski. Za strokovne predmete: slovenska debalua in nemška stenografija. Tečaj za dopolnini izpit in za 3. razred trgovske akademije ter nauk o reklami in kartotečnem knjigovodstvu. Interesenti naj se javijo v podružnici ^Slovenca«, Aleksandrov Irg ali pa v društveni sobi Strossniayerjeva ulica 3~ob torkih četrtkih in pelkih od 18.30 do 20, kjer dobe toč-nejse informacije. c Srečke efektno loterije Legije koroških borcev dobite še v podružnici »Slovenca« v Celju, Aleksandrov Irg 6 (nasproti kolodvora). c K naknadnemu sprejemnemu izpitu na drž gimnaziji v Celju, ki je bil 27. avgusta, se je prijavilo 27 učencev in učenk. Izpit je napravilo 20 učenčev in učenk. V mesecu juniju je napravilo izpit 310 učencev in učenk lako, da znaša skupno slevilo na gimnazijo sprejetih učencev in učenk ooU. c Divjačina gospodari po naših poljih, vrtovih in vinogradih. Prejeli smo: že dolgo se kmetje borimo za reorganizacijo lovskega zakona, ki bi dovoljeval posestniku, da na svoji zemlji svobodno gospodari in brani pridelke, ki so zrasli tako rekoč iz njegovega potu, iz njegove srčne krvi. Posebno važno je lo za današnje težke čase ko je zaradi slabih letin in težkih prilik kntelov pridelek tako dragocen ne samo za kmeta po-edinca, ampak za narod v reloti. V teh časih pač ni več potrebno in primerno, da se daje prednost športu, zapostavlja pa sc težko, truda in Irp-ijenia polno kmečko delo. katerega uspehe sme divjačina po svoji mili volji uničevati. Škoda ni malenkostna nasprotno, zelo občulna je in ie pretežni del ostane neprijavljene. Kmetu je čas pre-dragocen, da bi ga mogel zapravljati s poli do oblastev, ki mu škode na drevju, vinogradih ild ki se ne zaceli lako hitro, itak ne poravnajo v pravi vrednosti. Tolažijo nas tudi češ občina pridobi na zakupnini za lov i„ tako sle olajšani na davkih. I o pa je zelo malenkostno. Ce dobi n pr občimi ki ima 500 posestnikov. 1000 din za'lov' pride na poedinca komaj 2 din, katere pa bi vsak posestnik z največjim veseljem žrtvoval, Če bi ime pravico, da sme svoje pridelke sam braniti |ired požrešno divjadjo. Vsega obsojanja je tudi vredno klevetanje Češ, kmet s puško bi nio-rel postali nevaren in bi ogrožal življenje sočloveka I o je brezobzirno natolcevanje tistih, ki žele napeljali vodo na svoj mlin. Slovenski kmet je v svojem jedru dober, veren in pošlen in so mu zločinstva in pokolji tuja stvar. Z vsem svojim oujem pn je navezan na svoio žemljico, ki mu • lajp kruli in mu pomeni tnko rekoč življenje. Zato zahteva, da je na tej zemlji samo on cos|>odar in da on sam razpolaga s sadom svojega trdega dela. s pridelki ki s0 itak dostikrat skromni. c 13 m globoko je padel « podstrešja pri Izvrševanju svojega poklica 40 letni dimnikarski mojster in posestnik Kovači? .losip iz Vojni ka ko je delal pri nekem posestniku v ŠmartnenTv Rožni dolini. Pri padcu si je zlomil več reber in dobil notranje poškodbo. KULTURNI OBZORNIK France Prešeren: Strunam Bibliofilska založba v Ljubljani jc prišla na izvirno misel, da bo izdajala posamezne Prešernove pesmi z ilustracijami raznih slovenskih pesnikov iz sedanjega in preteklega časa, in sicer vsako v posebni knjižni izdaji. Tako je sedaj kot prvi zvezek izšla prva pesem v Prešernovih Poezijah, namreč že ponarodela pesem Strunam: -»Strune milo se glasite, Milo pernica žaluj, Serca bolečine skrite, Terdoserčnim oznanjujk V lepo v platno vezani knjižici, ki obsega 32 strani in ki ima na nasovni strani lepo vinjeto, delo slikarja Miha Maleša, je izšla Prešernova pesem v prvotnem tekstu, kakor je bil tiskan v Kranjski Čbelici, IV. zvezek, I. 1834. Danes je znano, da pesmi ne moremo šteti v dobo Julijine ljubezni, kajti nastala jc pred njenim srečanjem v trnovski cerkvi 1. 1833. Kljub temu pa so jo slikarji upodabljali v zvezi z Julijo. Uredništvo te zbirke (Miha Maleš in Martin Bencina) je tiskalo najprej pesem samo v starem tekstu, na ozadju ornamenta Ivane Kobilce, kakor jih je zamislila za Prešernov album Ljubljanskega zvona. Za pesmijo slede razne ilustracije te Prešernove pesmi, kakor so znane iz likovne zgodovine, oziroma kakor so jo prikazali moderni slovenski slikarji. Najprej je priobčena Langusova skica (istočasnega ženskega ideala, ki sicer ni dekle, kateri bi Prešeren zapel svojo pesem, je pa portret dekleta tistega časa ter lepo dokumentira ljubavno razpoloženje dobe. Nato je slikar Maks i m Sede j skušal zadeti v črte Prešernovo pesniško razpoloženje, za njim pa K ranče Goršc v plastiki, M i Ha Maleš v risbi, Olaf Globočnik z originalno zamislijo trubadurja in grbavca, ki si delita razpoloženje, Božidar Ja-kac. Avgust Černigoj, Mira Pregelj, Hinko S mre kar, Ivan Vavpotič, kakor si je pesem zamislil ob Prešernovem Albumu, ter vinjeta Adolf a Kapellusa. To so umetniške priloge, ki naj podajo našemu bralcu, kako so si v zgodovini zadnjih desetletij slikarji likovno predstavljali Prešernovo občutje ob pesmi Strunam. Vsekakor je to zanimiva misel, pokazati v eni vrsti razne upodobitve istega motiva ter ga označiti po slogovni in tudi osebni plati. Martin Benčina je namreč vsaki sliki . dodal nekaj besed o slikarju in vrednosti njegove slike, kar sicer razbija enotno razpoloženje pesmi ter daje prednost likovnemu predmetu in ne pesniškemu neposred- nemu vplivu. Tako je videti, da zbirka ni zami šljena zaradi Prešerna in njegove pesmi, temveč zaradi slikarjev in njihove popularizacije. In to je mogoče edini disakord te publikacije, ki je sicer hvalevredna in vsega upoštevanja priporočljiva. Slovenski bralec ima tako v eni knjigi, in to lepo opremljeni, pred sabo vse upodobitve Pre šernove pesmi ter jih lahko primerja med sebo, l>o slogu, notranji moči in enakopravnosti s Prešernovim tekstom. Ni tukaj sicer mesto, da bi človek primerjal slog Goršetov, ki daje strune v roke dekletu in ne pesniku, ter n. pr. Karpellusove vinjete, ki vsmislu secesije pripenja strune na vrbe in jih daje brenkati dekliški roki, ter iskati razliko pojmovanja med njimi in dekliško figuro Mire Pregljeve, ki ni uporabila pesniških rekvizitov strun in moža, kar bi bilo vsekakor zanimivo, Temveč je treba poudariti samo zamisel različnih upodobitev, ki naj najdejo svoje vrednotenje bralcu samem. Tako torej ta zbirka prinaša poleg originalnega teksta Prešernovega še 11 ilustracij pesmi, poleg dveh, ki naj prikažeta Prešernov portret (Goldstein) in dekle iz njegovega časa (Lan-gus), ter dveh vinjet (Kobilca, Gaspari), ki pou darjata notranjo harmonijo teksta z ilustrirano izdajo. Po vsem tem bo ljubitelj Prešernove muze kakor tudi lepe knjige rad segel po tej izredni izdaji jx>sameznih Prešernovih pesmi, ki po zunanji opremi i knjigo. Tako je Bibliofilska založba zopet izdala lepo knjigo, ki jo bo vsak bilbiofil rad uvrstil med svoje najlepše knjige. Kakor pravi razpis na zad njem ovitku, bo Bibliofolska založba izdala Pre šernove pesmi v posameznih posebnih knjižicah po eno pesem, ilustrirano z več likovnimi podobami raznih slovenskih slikarjev, tako da bo celotni ciklus obsegal šest knjižic s preko 100 ilustracijami naših najboljših in nekaterih tujih ilustratorjev. Ciklus bo zaključen septembra 1941 ter bo cena vsakemu ciklusu 270 din za knjižice, vezane v pohisnje, 180 din za mehko vezane knjižice, — plačljivo ob izidu vsake knjižice po 45, oz. 30 din. Vsaka knjižica je v kolu 5 din cenejša. To conejšo ugodnost pa imajo samo naročniki, ki se naroče na celo kolo obenem. Knjižica torej pomeni originalno zasnovo v naši književnosti ter napredek slovenske lepe knjige. td. K začetku šolskega leta Nazadnje naj še izpregovorim nekaj besed o šolskih skušnjah, o naših srednješolcih in njih starših. Glede skušenj je edino pravo načelo: kandidate naj skuša ona stopnja in vrsta šole, na katero želi biti sprejet. Zato je čisto v redu, da se skušnja za sprejem na srednjo šolo ne dela na ljudskih, temveč na srednjih šolah. »Nižji tečajni izpite je nepotreben in more mladini v pubertetni dobi le škodovati, zjito proč z njim! Vse do osvoboditve in združitve z brati Srbi in Hrvati v eno državo smo Slovenci bili brez tega izpita in nihče ne more reci, da smo z njim bog ve kaj pridobili! Pač jc pa nižji tečajni izpit eden izmed onih vzrokov, da imajo dijaki tri mesece dolge glavne počitnice. Srednje strokovne šole si naj svoje kandidate izbirajo sanic, ker same najbolje vedo, kakšni morajo biti in kaj morajo ob sprejemu znati, da bodo na takšnih šolah uspevali. (Velja tudi za kandidatinje.) Proti »višjemu tečajnemu izpitu« (maturi) nisem, ker dijak v teh letih že mora obvladovati nekoliko obsežnejšo snov in imeti neko samostojnost in vzdržljivost za nepredolgo nekoliko najKir-nejše delo. Pač sem pa proti temu, da bi bilo zrelostno spričevalo edini ali glavni pogoj za vpis na visoke šole, tudi te si naj svoj naraščaj izbirajo same! Isto velja za državne, banovinske, občinske in zasebno ustanove Pač jia je po mojih izkustvih za' to, da bo kdo na srednjo šolo sprejet in da sme na nji ostati, potreben tudi dokaz, da je telesno, pa tudi duševno in nravno zdrav. Mladina, ki tem trein zahtevam ne ustreza, ne spada na srednjo šolo! Vsi taki reveži in vse lake reve naj študirajo privatno ali se pa naj prej po/.dravijo in poboljšajo (če je to mogoče) in šele nato pridejo na srednjo šolo kol redni učenci (redne učenke)! * Vo mojem prepričanju spada na (čisto) srednjo šolo samo tista mladina, ki je telesno, duševno in nravno zdrava ter tako razvita in nadarjena, da bo ob primerni pridnosti mogla upravičenim zahtevani srednje šole zadostiti, ne da bi za to morala svoje moči tako napenjati, da bi ji to škodovalo na njenem razvoju in zdravju. Srednja šola ni nikaka pomožna šola za de-fektno mladino te ali one vrste, nikak dobrodelni zavod, n i kaka bolnišnica, nikako zdravilišče ali okrevališče, nikako dnevno zavetišče za »brezpri-zornef. nikaka kaznilnica ali poboljševalnica, nikako čakališče na ženine itd. itd., temveč je resno urilišče in rzgajališče srednje stopnje. Zato jo naj obiskuje samo tista mladina, ki nanjo res spada, vse drugo se pa naj z nje brez neumestnih obzi-rov odstrani! To bo v največjo korist te mladine same, slaršev in vsega naroda! Boljše jx>roštvo za življenjski uspeh ln obstoj ima n. pr. res dober (kvalificiran) obrtnik ali prav takšna obrtnica, kakor abiturient in abitu-rientka, ki sta se do zrelostnega izpita doko|>ala samo zato, ker so slovenski srednješolski profesorji preveč mehkega in usmiljenega srca. Takšna »inteligenca-: ni niti r.a domačo rabo, niti za izvoz! Odiočno sem ludi proti temu, da bi se na gimnazijo in realko sprejemala mladina že s svojim desetim letom, to je po dovršenem četrtem razredu ljudske šole. Kar velja za meščansko šolo, naj velja ludi za srednjo, saj ta ni nič manj težka in vredna kakor ona. Tudi lo bo samo v korist naše mladine, bodoče inteligence, slaršev in vsega naroda, ker ji bo srednja šola lažja in bo iz nje izšla zrelejša in samostojnejša. ♦ Kaj pa srednješolska disciplinska pravila? — Ta so lejio in razločno v slovenščini in latinici (ne morda v cirilici in srbohrvaščini) natisnjena na str. 21.—30. vsake »Knjižice o uspehu in vedo-nju<, navadno »dijaška knjižica- amenovana. torej niso nikaka uradna tajnost, temveč so dostopna in lahko umljiva tudi dijakom in dijakinjam ter njihovim staršem, skrbnikom in gospodarjem (gospodinjam). (V isti knjižici je tudi lepo poglavje o tem, »Sta škola očekuje od doma svoga učenika« in prav takšne »Pouke o čuvanju zdravlja*".) Teh 'Pravil o vedenju učencev srednjih in srednjih strokovnih šob' ni predpisal noben razrednik ali drug srednješolski profesor in noben ravnatelj, temveč dne 10 aprila 1931 tedanji g-prosvetni minister. Zato jih lahko spremeni samo isti ali njemu enak gospod. Obvezna pa niso samo za gg. ravnatelje in profesorje srednjih šol, temveč tudi za starše, skrbnike in gosjjodarje dijakov in dijakinj (in kar je najbolj čudno) celo za gg. srednješolce in za gosjiodične srednješolke. Vsebina teh ličnih knjižic ni niti protidržav-na, niti protiverska ali nenravna, zato jih ni pre-jjovedano brati, nasprotno, še celo priporočljivo je, da jo dobro f>oznajo starši itd. dijakov in dijakinj ter srednješolci sami in srednješolke saiiie ter se po njih tudi ravnajo. Tam je vse lejK) povedano, kakšne pravice in dolžnosti imajo srednješolci in srednješolke, kaj morajo in kaj smejo ter česa ne smejo delati, na koncu so pa še naštete kazni in njihovi učinki. Nekatera dopolnila k tem »Pravilom« je določila kr. banska uprava dravske banovine (tako posebno glede plesanja srednješolskega dijaštva), nekatera podrobnejša tolmačenja so pa razglasili dijaštvu ravnatelji in učiteljski zbori poedinih srednješolskih zavodov (tako n. pr. o obiskovanju |iromenade ter o sestajanju in shajanju srednješolcev (srednješolk) z nepremladimi in liepro-starimi osebami drugega sjiola brez vednosti staršev itd.). Tudi ta dopolnila in tolmačenja niso nikaka uradna tajnost, zato jih dijaki in dijakinje smejo, da, celo morajo doma povedati. Žal, pa tega prav tako ne store, kakor opuščajo ludi marsikaj drugega. Sploh je naša srednješolska mladina, kadar hoče, silno iznajdljiva. Tako so n. pr. nekateri dijaki in dijakinje tega mnenja, da se v IV. in VIII. razredu ni treba prav nič učili onih predmetov, ki se pri mali oziroma veliki maturi ne izprašujejo. Drugi in druge pa n. pr. stojijo na stališču, da sc slovenski miadini zdaj zato ni treba učiti, ker drugod divja vojna vihra. * Če siarši z disciplinskimi pravili (ter z učnimi načrti, programi itd.) v celoti ali glede poedinih paragrafov niso zadovoljni, potem jim toga ni treba hoditi pravit gg. ravnateljem ali profesorjem srednjih šol. Edino prava pol je ta, da se obrnejo na g. prosvetnega ministra. Ta bo gotovo ta ali oni paragraf spremenil, če se bo prepričal, da je premil. Končno pa imajo kakor otroci do staršev, tako tudi starši do otrok nele pravice, temveč tudi dolžnosti, toda o teh tukaj ne bom razpravljal, ker so splošno znane, če že ne iz drugih virov, pa vsaj iz katekizma in krščanskega nauka sploh. Prof. dr. Maks Robif. Opomba. Pri članku >0 pouku slovenščine«, 20. I. m„ se je zgodilo več tiskarskih napak. Tako 1. v 11. vrsli brve kolone, beri: »na nestrokovnih«, namesto »na strokovnih«; 2. v 15. vrsti iste kolone beri »opusti«, namesto »opušteva«; 3. v 6. vrsti druge kolone beri »zgodovina slovenskega slovstva«, namesto »zgodovina slovenska«; 4. v 16. vrsti druge kolone beri »za višje razrede uaše srednje šole*-, namesto »za naše šole«. Razjasnitev dveh starodavnih jezikov. Profesor praške univerze dr B. H r o z n y s« je že svoj ča« pridobil svetovno slavo s tem, da je razrešil pisavo in jezik starodavnega naroda Hetitov ki je v drugem tisočletju pred Kr. vladal v Mali Aziji. On je ludi sestavil prvo hetitsko gramatiko ter dokazal, da je ludi hetitski jezik del tndoevropske jezikovne stavbe. Sedaj se je prof. Hroznemu posrečilo razrešiti tudi napise U 2. tisočletja pr. Krisluscm. So lo napisi, ki so napisani v neznanih čtkah in neznanem jeziku na glinastih tablicah in jih je našel pred 40tritisk, ne s črpalkami. Takoj v začetku septembra bo začel vodovod že poslovati. Do takrat pa si morajo nositi prebivalci Premisla vodo iz studencev in iz vrelca, ki je določen za vojašnice. Reprezentativnih zgradb sploh ni bilo. Stara sirotišnica je bila spremenjena v mestno hišo, prazna hiralnica pa v novodobni hotel. Kolodvor mora biti pojiolnoma na novo zgra jen, ker sc nahajajo vse naprave v južnem, sedaj ruskem delu mesta. Ravno tako bo ustanovljeno nemško obmejno gledališče. V ta namen morajo prezidati stari delavski dom na bregu Sane. Nemška šola bo jirenešena v nekdanjo lioljsko gimnazijo. Lastni prostori za nemški otroški vrtec, za eno ukrajinsko šolo. kakor tudi za eno poljsko ljudsko iu višjo šolo morajo bili šele zgrajeni.« Nova Fundlandija Nova Fundlandija je velik angleški otok v zahodnem delu Atlantskega oceana pred Severno Ameriko in zapira izliv rene Sv. Lovrenca. Skujmo z najbližjimi obalami Labradora je tvorila do 1. 1934. angleški dominion, od tega leta naprej pa je samostojna kronska kolonija. Površina Nove Fundlandije meri 110.780 kvadratnih kilometrov. Število prebivalcev znaša 290.775. Glavno mestp Nove Fundlandije je Saint John's. Združene države Severne Amerike so sklenile braniti Novo Fundlandijo, ako bi jo Nemčija napadla. Tako vsaj piše dnevno časopisje. V bližini Nove Fundlandije je polno majhnih otokov, med drugimi tudi francosko otočje Saint Pierre in Miqelon. Prebivalstvo je izključno evropskega porekla, ker so domačini izumrli. Naseljenost je zelo redka (2.4 na kvadratni kilometer). Glavna pridobitna delavnost na teh otokih je ribarstvo. Nova Fundlandija pa skriva v sebi tudi druga bogastva, kakor se je izkazalo, in sicer petrolej, baker, železo. V kraljevem imenu jo upravlja guverner, ki ima svoj sedež v Saint Johnsu. Otok je bil izmenoma že francoska, angleška in ameriška last; 1 1910. je mirovno sodišče v Haagu to vprašanje končno tako uredilo, da pripada Nova Fundlandija Angležem. ŠPORT Nesoglasja v naši državni lahki atletiki Pod naslovom »Hrvatska atletska žveza ne prizna atletsko zvezo kraljevine Jugoslavijo v Belgradu« opisuje g. D. v zagrebškem »J. L.« nezdrave razmero v jugoslovanskem lahkoatletskem športu, pri čemur se |>riložuje ludi čez slovensko atletsko zvezo. Stvar — lako pravi omenjeni pisec — je postala zlasti sedaj aktualna, ker smo tik pred XI. balkanijado, ki bo v Istanbulu. — Hrvatska atletska zveza zahteva razčiščenje še pred temi balkanskimi igrami, kajti ta zveza je na svoji zadnji seji ugotovila, da srbska in slovenska zveza nista držali besedo katero sta dali glede redakcije pravil na občnem zboru. Gre namreč za Bačko iz Subotice in SAŠK-a iz Sa-rajcfva, ki lahko ostaneta člana hrvatske atletske zveze, kar bi moralo priti v pravila. Ker se pa to ni zgodilo, bo izvajala hrvatska atletska zveza konsekvence ter je stavila srbski in slovenski atletski zvezi, da do 27. t. m. rešita to zadevo. Dalje očita atletski zvezi kralj. Jugoslavije da je ilegalna, ker nima potrjenih pravil; če bi j>a jircdložila v odobritev drugačna pravila kakršna so bila sklenjena na občnem zboru, bi to izzvalo še večje vznemirjenje v naših lahkoalletskili vrstah. Ponovno očita pisec, da sta teh razmer v našem atletskem športu krivi srbska in slovenska atletska zveza, odnosno njihovi vodje ter njihovi klubi, ker s svojo pasivnostjo dopuščajo tako stanje v našem atletskem športu. Ne zanima nas toliko kaj imala mod seboj srbska in hrvatska atletska zveza temveč moramo v obrambo slovenskih atletskih klubov povedati, da so bili očitki na njihov račun neupravičeni. Kar se pa vodstva liče, pa pisec, ki očividno dobro jKizna naše razmere prav, saj so trpeli vsi slovenski klubi zaradi nedelavnosti in absolutizma v slovenski atletiki zelo doldvzeli potrebne korake, da se spravi stvar na pravi tir, da bo slovenska lahka atletika, ki ima vse predpogoje za velik napredek, zavzela v jugoslovanskem športu ono mesto, ki ji priliče p° številu in sjk>-sobnosti njenih atletov. Upajmo da gre stvar boljšim časoni nasproti, kajti slovenskim klubom gre' samo za naiirodek, samo za lep atletski šport. Tem klubom je pač vseeno kdo vodi njihovo vrhovno organizacijo, samo da io vodi tako. da stvar napreduje in da so vsi klubi enakovredni in da imajo vsi iste pravice in iste dolžnosti. To je prvi pogoj za vsak napredek in tudi za naš lahkoatletski. ki bo odslej deležen večje pozornosti in večjih uspehov. Udeležba Slovencev na krožni kolesarski vožnji po Srbiji Po vsej Srbiji, zlasti pa v Belgradu vlada izredno veliko zanimanje za kolesarske dirke okrog Srbije. Vsi listi zelo veliko pišejo o teh največji športni prireditvi Jugoslavije, ki se bo odvijala deset dni na 1342 km dolgi progi. Za dirke'same je mnogo lepih daril sedaj pa prihajajo še nova odlikovanja, katera so podarili belgrajski trgovci. Srbska šjiortna javnost je zelo lepo sprejela slovenske kolesarje, pričakujejo pa tudi hrvatske in grške dirkače. Dirka prične danes ob 7 zjutraj iz Belgrada in pelje do Zvornika. Ta proga meri 101 km. Upajmo, da se bodo zastopniki slovenskega kolesarskega športa dobro odrezali na tej veliki krožni dirki. Ženski atletski meeting ' priredi SK Planina, dne 1. septembra 1940 na Stadionu v Ljubljani s pričetkom ob 9 dop. Pravico nastopa imajo samo atletinje SK Planine, ker je to obenem izbirni miting za drž. prvenstvo. Program jc naslednji: 1. tok 00 ni; 2. met kčo-glje; 3. tek 100 m; 4. skok v višino z zaletom; o. met diska (t kg); 0. skok v daljavo z zaletom; 7. met kopja (400 g); 8. štafeta 4X100 m; 9. štafeta 4X00111. — Vstopnina nizka. Sodniški zbor za ženski atletski miting SK Planine. Za ženski atletski miting, ki bo v nedeljo, I. septembra t. 1. na Stadionu se vabijo naslednji sodniki, da sodelujejo: Soukal, Fine, Vidic, Hvalo, Trtnik, Kalan, dr. Časny. Jeglič, Stropnik, Kermavner. Zober Mevlja, Kraner. Vsi omenjeni se naprošajo, da so v nedeljo najkasneje do pol 9 dopoldne na Stadionu ker se prične miting točno ob 9. Športni drobiž Lahkoatletski troboj Nemfija-Fiuska-ŠTedska bo v dneh 7. in 8. septembra t. 1. v Helsinkiju. Borbo se bodo odvijale v olimpijskem stadionu in obetajo bili zelo zanimive, tako da bodo Finci, ki so prišli ob olimpijske igre vsaj delno prišli na svoj račun. Nemci bodo imeli s\ojc letošnje zimsko-sportno prvenstvo v klasični kombinaciji v Su-dotih v kraju Spindelmuchle. Tekme bodo mesece februarja in so vse priprave v največjem teku, ker se hočejo Sudcti na vsak način postaviti tako v pripravah za tekmo same kakor v organizaciji tekem. Do tedaj, ko bo padel prvi strel za štart mora biti vse v najlepšem redu. Finci so dosegli pri svojih atletskih prvenstvenih tekmah naslednje uspehe: 100 m Kronami 10.9; 200 m Tammislo 22.1; 800 „, Kain-lauri 1:57,8; 5000 m: 1. Tuominen 14:31.8; 2. Maki 14:32; 200 m zapreke: Storskrubb 24.8; 400 m zapreke: Storskrubb 53,8: 3000 m zapreke: Pekuri 9:17.0; skok v višino: Nicklen 1.90 m; skok v daljavo: Lindborg 7.03; krogla: BUrlund 14.84; kladivo: Beirilil 54.29 m: maratonski tek: R. Muino-nen 2:40253,8; 80 km hoja: Kuotsalainen 2:47:13.6. Z ozirom na troboj med Nemčijo, Finsko in Švedsko so to številke zelo zanimive, kajti tudi Svodi so imeli pri svojih nedavnih prvenstvenih tekmah zelo lepe rezultate in se bo zato bil hud boj v olimpijskem stadionu v Helsinkih; težko je vnaprej prerokovali, kdo ho bolje odrezal. 8. september bo dal na vsa ugibanja točen odgovor. Razpis S. K Celje razpisuje za t. soptember lwn e pridelkom oh 9.311 n« Glaciji nacionalni atletski miting tekmovanje ho na tekallS6u dolgom ;wi m, ki ie pokrito z ngaskl in iran t ncdvlgpjenc zavoje. Pravico starta imajo vsi verificirani atleti klubov ki so vil i-njMii v vrhovni atletski zvezi kraljevine .lugoslavijc Prijave je vposlati na naslov S. K. Celic Gosposka ul. 30, najkasneje do petka -KI. t ni. rrijavuin«" in ,a-grad m " Vrstili red disciplin: 10« m pre d tok, višina »on m kopje, skok s palico, lilij m, kladivo, 1(10 m finale ' 150U Ul krogla, ,">ooom, daljinn, iyiwi m Opozarjamo vse klube, ki so prejeli razpise da je v poslanih razpisih izostal tek s nn nt, ki u liicli na prof/rama. Jegličev akademski dom bo spomenik slovenskemu vladikl. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen! Stcv. 107. Dr. Ciril žebot« Korporativno gospodarstvo Proti zamisli korporativnega gospodarstva doslej njegovi apriorni nasprotniki še niso iznašli nobenega tehtnega argumenta. Utresajo se stvarne debate z neinteligentnimi krilaticami o »posnemanju tujih vzorov«, o »neizbežnem političnem unita-rizmu«, ki da spremlja tak sistem itd. Vseučiliški profesor dr. Ilič se je v borbi proti korporativiz-mu zatekel celo v staro antiklerikalno ropotarnico, Na tak nivo so pri nas porinili strokovno debato o reformah našega gospodarskega življenja! Globoko obžalujemo, da je med njimi celo akademski učitelj. Kaj hoče oz. kaj pomenja zamisel korporativnega gospodarstva? Stvar je dokaj preprosta. Liberalno gospodarstvo je' kot gospodarski sistem izgubilo sociološke, gospodarske in pravne predpogoje svojega obstoja. Intervencionistič-no gospodarstvo ni sistem in j? zato za daljšo dobo življenja nezmožno Načrtno gospodarstvo je že po svoji zasnovi nasprotno samemu smislu gospodarskega življenja (smotrena preskrba ljudi kot poedincev in narodne celote z gospodarskimi dobrinami). Treba je torej najti tak gospodarski red, ki bo skladen z označenim namenom narodnega gospodarstva, ki pa bo hkrati odgovarjal novim sociološkim, gospodarskim in pravnim premisam (dejstvom) življenjske stvarnosti. Gospodarski red, ki naj bo skladen s samim namenom narodnega gospodarstva, mora predvsem dati vsem neposrednim gospodarskim interesentom (posameznim proizvajalnim edinicam, panogam, narodni celoti in ljudskim potrošnikom) možnost gospodarskega plebiscita, t. j. da bodo lahko neposredno izražali svoje gospodarske potrebe in želje in tako sodelovali pri gospodarskem vrednotenju dobrin. Praktično to pomeni, da mora tak gospodarski red na vseh stopnjah produkcije in razdeljevanja vsaj do neke mere upoštevati tržno načelo. Obenem pa se mora tak gospodarski red prilagoditi novim sociološkim, gospodarsko-tehničnim in pravnim premisam življenjske stvarnosti: 1. Sociološke premise: stopnjevana socialna delitev dela po vedno novih panogah je izoblikovala celo vrsto novih socialnih skupnosti, ki jih sili v povezanost sama tehnika dela in skupna socialno-gospodarska odvisnost. Liberalna država je s svojim individualističnim političnim in pravnim redom ovirala, da bi se te poklicne socialne skupnosti izoblikovale v prave stanovske enote. »Socialna« država tega razvoja v ttanovsko smer ni pospeševala. Nova politično-pravna gibanja so končno te naravne skupnosti priznala in jih do neke mere včlenila v narodni politično-pravni ustroj. 2. Gospodarsko-tehnične premise; dognano je, da je pomanjkanje organizatornih vezi v okviru poedinih gospodarskih panog, kakor tudi med panogami eden izmed prvih vzrokov narodnogospodarskega valovanja med krizo in depresijo, la nepovezanost namreč povzroča sunkovito in narodno-gospodarsko zelo netoč.o prilagajanje vsakokratnim tržnim položajem, posebno še v poznem kapitalizmu velikih produkcijskih enot, ki niso prožno prilagodljive. Odtod narodnogospodarsko neravnovesje, ki se zrcali v skakanju cen, v škarjati med raznimi skupiriimi Cen in' mezd, v kreditnih krizah itd. Zasebno-organizatorne oblike (delniške družbi; podjetniške grupacije/ Sindikati itd.), ki so se sprožile kot naravno spremstvo kapitalizma velikih enot in kot hotena protiutež konjunkturnega valovanja, so prejšnjo anarhično neravnovesje spremenile v zavestno, po monopolu težeče neravnovesje z enakimi ali še težjimi na-rodno-gospodarskimi in socialnimi posledicami. In-tervenicionizem, ki je hotel nastale luknje v li- Kranj Dežurno službo na OUZD v mesecu Septembru imajo: 1. septembra dr. Bezič, 6. dr. Bežek, 8. dr. Herfort, 15. dr. Pance, 22. dr. Vrbnjak, 29.- dr. Bezič. Naknadno vpisovanje novincev na deški ljudski šoli v Kranju bo v ponedeljek 2. septembra od 9 do 11 dopoldne. Starši se pozivajo, da prijavijo vse one dečke, ki so rojeni 1. 1933, pa še niso vpisani v šolo. Ta dan naj priglase šoloobvezne dečke tudi oni starši, ki so se med počitnicami priselili v tukajšnji šolski okoliš. Vpisovanje gojencev v Glasbeno šolo bo v dneh od 2. do 5. septembra od 9 do 12 v gimnaziji. Poleg klavirja in violine se bodo poučevali vsi orkestralni instrumenti in teoretični predmeti. Gradnja vodovoda v Cerkljah na Gorenjskem prav lepo napreduje. Mnogi so zmajevali z glavami, češ, nič ne bo z našim vodovodom. Toda zmotili so se. Zgrajeno je že zajetje z vsemi pripravami, položene so cevi od zajetja do Marti-novca v razdalji 440 m, zgradili so dva rezervarja. Odtod je položenih do vasi Zg. Brnik 1000 m cevi, po Zg. Brniku samem pa trenutno 92 m cevi. Delo nadzoruje banska uprava. Tekoin meseca oktobra bo položenih še 750 m cevi. Stična Tgra »Podrti križ«, ki jo je dijašlvo v Stični nameravalo uprizoriti 1. septembra t. I., je zaradi tehničnih težkoč preložena. Kdaj bo uprizoritev, bomo naknadno objavili. beralnem sistemu zamašiti ter narodno in socialno škodljive zasebno-skupinske vplive ublažiti, je zgrešil, ker je uvedel birokratskega slona v občutljivo narodno-gospodarsko »trgovino s porcelanom.« Bilo je treba zlomiti celo stoletno fronto nazornih praktičnih liberalnih predsodkov proti stanovski sociološki stvarnosti. Izgleda, da smo končno le prišli do spoznanja, da jc treba obstoječo stanovsko sociološko podstat, ki jo je ustvaril sam gospodarsko-strukturni razvoj, smotreno razmejiti in jo pravno-organizatorno včleniti v javni red z nalogo, da ta naravni organizem z lastnimi združenimi močmi pod vodstvom države razrvano narodno gospodarstvo uredi, organizira in uravnava. Le tako bo namreč namesto liberalne razpršenosti in sunkovitosti, poznoliberalnih skupinsko-monopolnih grupacij in intervencionističnega bi-rokratizma dosežena neobhodno potrebna povezanost neposrednih gospodarskih sil v okviru poedinih narodno-gospodarskih panog in organizirani odnosi med poedinimi dopolnjujočimi se gospodarskimi panogami v okviru narodno-gospodarske celote. 3. Pravne premise: Zapletenost socialnega življenja, mednarodnostna dinamika, demografične perspektive in še druga močna dejstva so večino evropskih narodov privedla do prepričanja, da sc mora vse socialno življenje, ki že po svoji naravi presega zasebno-interesno območje, razvijati v okviru javnopravnega reda. Ni torej mogoče, da bi se gospodarsko življenje tej javnopravni včle- nitvi izmuznilo. Odpor velekapitala, ki je pretil to novo pojmovanje socialnega življenja ustaviti pred politično-pravnim uresničenjem, je nalom-ljen. Javnopravna ureditev socialnega življenja pa ne pomeni enostavnega podržavljenja vseh socialnih odnosov in opravil, temveč izvedbo socialne organizacije po določilih in oblastvenih jamstvih Javnega prava. Odtod upoštevanje stanovske stvarnosti tudi s te politično-pravne strani, ne le z narodno-gospodarsko tehnične plati reformnega problem a. Zato vidimo korporativne tvorbe kot javnopravne narodno-gospodarske organizatorje (združevatelje) in regulatorje (uravnavalce) obeh temeljnih prvin narodno-gospodarskega mehanizma, t. j. ponudbe in povpraševanja, v vseh novodobnih državah bolj ali manj totalitarnega sloga. Ponekod pa so javnopravno organizirani stanovi soudeleženi tudi pri širših splošro-političnih pristojnostih države. Tu pa se je vsekakor treba varovati pred neutemeljenim posploševanjem. Organizirani stanovi oz. njihova predstavništva namreč nikakor niso po naravi poklicani in primerni, da bi enostavno v celoti nadomestili splošno-politični vidik državnega vodstva in vso oblastveno birokracijo. Izgleda, da se večinoma držav tega zaveda. Organizirani stanovi namreč doslej skerajda še nikjer nimajo drugih oblastvenih pristojnosti kot narodno-gospodarskih in socialnih V kolikor pa z narodno-političnega vrba prihajajo glavne smernice tudi za gospodarsko in socialno politiko, v toliko pa gre seveda tudi pri sestali teh vrhovnih državnih organov tudi organiziranim stanovom primerna, vsaj obvezno — posvetovalna soudeležba. Tudi to je treba upoštevati. Po tem sprehodu skozi drevored temeljnih dr-žavno-pravnih in narodno-gospodarskih likov si hočemo v prihodnji številki v tej luči na kratko ogledati naš lastni obnovitveni problem. Za konec bomo podali nekaj pripomb k vprašanju preosno-ve naše Narodne banke. Bela Krajina vabi na praznik narodnih običajev Bogastvo in izvirnost belokranjske folklore in želja, da se pokažejo svetu vsaj najzanimivejši običaji, so na|>otilo Belokranjoe. da so začeli prirejati sku|)nc nastope belokranjskih narodnih prizorov. S svojimi narodnimi običaji in plesi so Belokranjci nastopili že nckoiikokrat pred svetom. Največja dosedanja takšna jirireditev je bila lanska v Črnomlju, letos pa bo belokranjski praznik dne 7. in 8. septembra v Metliki in bo prirejen v še nekoliko širšem obsegu. Žc na predvečer glavne prireditve , t. j. 7. septembra bo kresovanje na metliškem Pungertu oziroma v njegovi nefiosredni bližini. Gledalci bodo imeli priliko videti kresovanje jx> metliških starih običajih s kresom, petjem, metliškimi »kresnicami« itd. Poleg tega pa bomo videli tudi izredno zanimivo kresovanje sosednih Žumberčanov iz radatoviške občine. Za obiskovalce, ki bi prišli od drugod gledat to kresovanje, 1» v Metliki pripravljeno primerno število prenočišč, prav tako pa bo poskrbljeno tudi za prehrani. V nedeljo, 8. septembra 1940 je dopoldn namenjeno ogledu Bele Krajine. Priredili s. bodo skujmi izleti v Stari trg in na Vinico, k razvalinam Mitrovega svetišča, v bližnjo črno maljsko okolico, na Božakovo, v Drašiče in bližnjo metliško okolico, Ker je 8. septembra Kol-pa v Metliki navadno še zelo toj>la, se bodo obiskovalci festivala dopoldne tudi lahko kopali V Kolpi. ['»g y: ,.. Popoldne ob 3 bo na Pungertu glavna festivalska prireditev. Na njej l>o nastopilo 9 skupin in devetih različnih okolišev. Črnomalj-ci lx>do pokazali svojega veličastnega, starodavnega Zelenega Jurija v najstarejši obliki, ki nam je znana. Bazen tega bodo črnomaljska dekleta za|>lesala črnomaljsko kolo — most. Nato bodo nastopili Adlcšičani s svojima koli-ma: »Lepa Anka«, in »Hruške, Jabuke...«, Bo-jančani pa bodo pokazali svojo kolo v dveh varijantah: najprej »inutavo« brez spreniljeva-nja petja, noto pa kolo s petjem. Bojančanom bodo sledile »kresnice« iz tragutaša, tem pa skupine iz Predgrada v Poljanski dolini, ki lio pokazala predgrajski most, dalje svatsko kolo in prizor »vreče šivajo«. Tudi iz oddaljene Pre-loke bo prišla skupina fantov in deklet s jire-loškiin kolom in preloškiin svatskim kolom, za njimi pa bo izvajala skupina iz Starega trga ob Kolpi starotrško kolo. Viničaki bodo pokazali viniško kolo in dvodelno viniško svatsko kolo. Kot zadnji bodo nastopili domačini iz Metlike, ki bodo jjokazali narodne običaje, kakor se ponavljajo vsako leto na vezainski (velikonočni) jKinedeljek na metliškem Pungertu. Videli bomo igre fantov, sekanje pisanic, nato nastop metlišikega kola, za njim pa metliški most, rešetca, robčeci, kurji boj in turn. Vsa prireditev bo tra^sfa okrog dve uri, nastopilo pa bo pri njej skupno okrog 200 oseb. Gledalci borlo pri gornjih narodnih prizorih imeli priliko videti pristne belokranjske narodne noše in opazovati razlike med nošami fjoedinih okolišev. Ne bo pa seveda manjkalo tudi narodnih noš iz sosednjega Žumbeika in Hrvatske. Belokranjci bodo pri tej priliki pokazali tudi še nekatere druge zanimivosti iz svojega življenja. Na prireditvi lx> namreč majhna razstava in semenj belokranjskih domačih izdelkov: platna, pisanic, ženskih ročnih del, torb, lončarskih izdelkov itd, Videli bomo tudi, kako .Misistrski predsednik Churchill ogleduje utrdbe, postavljene za obrambo pred pričakovanim nemškim vpadom na angleško otočjt se delajo pisaniee in kakšen je jx>stopek pri izdelovavanju domačega platna od tolkačic preko teric in predic do tkalca. Na prireditvenem prostoru Ihi prirejeno pravo belokranjsko slavje z janjci. dobro pijačo itd. kakor je to n. pr. na znamenitem trifarškem žegnanju. Prireditev I ki torej zelo jiestrn in zanimiva. V Metliki je že na delu obširen pripravljalen odbor, ki skrbi, da se bo vse izvršilo v najlepšem redu. Poskrbel bo za dovoljnn število sedežev, za dobro prehrano in za vse tiru- ( go, s^ čimer je prireditev združena. Kakor so žc jiisali, je ministrstvo za promet odobrilo za obiskovalce festivala četrtin-sko voznino na železnicah. Legitimacije, ki opravičujejo do te ugodnosti, se dobe pri društvu »Bela krajina« v Ljubljani in njegovih poverjenikih ter pri vseh jKislovalnicah Potnika. Pri vseh teh se dobe tudi podrobnejša jx)jasnila. Betonske ovire po ulicah, postavljene po vsej Angliji. Nič ni novega na svetu Ovčjerejci v Avstraliji so iznašli način, kako je mogoče na živili ovcah ohranili volno čisto iu snažno. Ovce, ki se ves čas plazijo po pašnikih in grmovju, so polile umazanije in prahu, čeprav so ovce dorasle, vendar taka volna, ki jo umetno čistijo, nima tiste vrednosti kot že |»o naravi čista in snažna volna. Praktični ljudje so boleli Io pomanjkljivost odpraviti. Prišli so na misel, obleči ovcam posebne jopiče. Ti jopiči se priležejo na volno in onemogočijo vsako zaprašitev. Na ta način ostane volna udovito bela, bleščeča in mehka. Ko je slišal o tem neki arheolog, je zmajal z glavo in rekel: »Zanimivo, a ne novo. Grki so poznali to že pred 3000 leti.« V stari Grčiji je bila navada, da so izbrali iz črede določene živali; njihova volna je bila namenjena za obleko gospodarja in gospodarice. Te živali je doletela čast, da so jim nataknili posebne jopiče. Njihova volna je morala ostati bela in čista Edino obleka iz take volne je bila vredna pokrivati knežje ude. Druga modema iznajdba, na kaloro smo tudi ponosni, jc vpogljivo, nezlomljivo steklo. Rimljani so ga iznašli žo prod MK«) leti. Iznajditelja so poklicali pred cesarja Tiberija. Cesar Tiberij je udaril s kladivom po steklu. Sleklo se jo raztegnilo in upognilo na vse strani, ni pa se zlomilo. .Odsekajte mu glavo,< je zavpil Tiberij. »Te steklene plošče bodo škodovale zlatim ploščam, mi pa imamo toliko zlatih skled po rimskem cesarslvult Odsekali so mu glavo, Rimljani so se oddahnili. Moderni izumitelj nezlomljivega stekla je bil srečnejši. Pridobil si je veliko premoženje. Zaključek šahovskega turnirja v Celju Celje, 27. avgusta. Včeraj preko dneva so bile odigrane vse ne-dovršene partije iz prejšnjih kol. Drašič se je brez igre vdal Bernerju, Pavlovič in Šiška sta remizi-rala, Mlinar pa je zaradi slabe igre v končnici iz-,gubii s ŠmigoKcem. Zelo neugoden vtis je napravil med udeleženci izid partije iVjeckn-Šubarič, v kateri je imel Šubarič izgubljeno pozicijo, a se je Medan v zmagoviti poziciji vdal in na ta način pomagal Šubariču, da je nezasluženo prišel na tretje mesto, Šorli pa na četrto. Zvečer je bilo do konca odigrano zadnje kolo, v katerem so bile partije po večini nezanimive. Zagrizena borba je bila le v partiji Mlinar-šiška, ker je šlo Šiški za drugo mesto, Mlinarju pa za vstop med nagrajence. Ta borba dveh slovenskih šahistov je bila lep primer, kako mora šahist doseči svoj uspeh. Šiška, ki je bil v drugi polovici turnirja v sijajni formi, je z energično igro zmagal in tako zasluženo zasedel drugo mesto. Pavlovič je premagal Drašiča, Šubarič Grašerja, Mišura Jermana in Savič je pa brez igre dobil točko proti Majstoroviču. Partije Berner-Medan, Popo-vič-Šmigovc, 2uk-Marek in Šorli-Gottlieb so končale remis. Končni rezultat turnirja je: Berner 14, šiška 13, Šubarič 12'A, Šorli 11 'A, Jerman !0i.., Gottlieb in Šmigovc 10, Tavlovič 9'A, Marek 9, Mlinar 8'A, Mišura 8, Drašič 7, Pojx)vič in Savič 6, Medan 5'A, 2uk 4'A, Majstorovič 4 in Grašer 2'A. Po turnirju je predsednik Celjskega šahovskega kluba prof. Grašer razdelil nagrade in česlilal nagrajencem. Prvo fiagrado in jiosebno darilo celjskega mestnega svetniga g. Lečnika je dobil Berner, ki je zasluženo postal novi mojster. Izgubil ni nobene partije in j>okazal močno in zdravo igro, ki mu po izpopolnitvi obeta še lepe uspehe tudi na mojsterskih turnirjih. Drugi je bil slovenski šahist šiška, ki je pokazal na tem turnirju veliko borbenost. Tudi od njega smemo pričakovati še lepili uspehov. Tretji nagrajenec je bil šubarič, četrti Šorli, peti Jerman, šesti in sedmi Gottlieb in Šmigovc, osmi Pavlovič in deveti Marek. Posebno nagrado v znesku 300 din za najboljši uspeli nenagrajenih proti nagrajenim so si razdelili Medan, Mišura in Mlinar, dočim bo nagrada za najlepšo partijo podeljena kasneje. Danes so se udeleženci odpeljali v Logarsko dolino in s tem izletom bo celjski šahovski turnir, ki je bil odlično organiziran, zaključen. Prostozidarske lože Londonski večerni list »Saint James Eve-ning Post« je prinesel 7. septembra 1734 vest, da je zborovala v palači vojvodinje Portsmouth v Parizu »loža svobodnih zidarjev«. Temu sestanku so prisostvovali med drugimi tudi vojvoda Richmond, sin kralja Karla II., angleški poslanik v Parizu in grof Šaint-Florentih, državni sekretar francoskega kralja. Ta dun je važen zato, ker so na ta dan prvič javno nastopili prostozidarji rta evropski celin i in ker se je o njih zdaj prvič javno govorilo. Tajno pa so že prej obstojali. Na Angleškem jc nastala prva prostozidarska loža mulo pred tem, namreč leta f717; izvor lož pa sega daleč nazaj, čeprav še takrat niso imele tega imena. Sredn jeveški cehi so imeli stroge, samo članom poznano pravila in obrede. Drug od drugega so podedovali tudi poklicne skrivnosti, ki niso smele prodreti meti ostali svet. Držanje teh skrivnosti je bilo posebno strogo jiri zidarjih, graditeljih veličastnih gotskih katedral in renesančnih cerkva. Njihove umetnosti in poklicne skrivnosti so bile važnejše in številnejše kot pri krojačih, mesarjih ali mizarjih. Kot graditelji cerkva so bili zidarji obdani šc z nekim posebnim skrivnostnim pničolanom. Ko so cehi jiozneje že davno razpadli, je zidarska skupnost še vedno obstojala, ne sicer več kot stroga poklicna skujiuost, nego kot neki prijateljski krog s strnjenimi prijateljskimi in družbenimi vezmi. Otl teli skupin tlo prvih prosto-zidarskih lož je bil le še en korak. Prve so nastale na Angleškem v začetku 18. stoletja. Seveda šc takrat niso imele takega značaja kot ga imajo danes. Uspeh lož je bil kmalu neverjetno velik. Angleški dvor, visoki uradniki, sodniki, oficirji so se družili v »Greot Loge of England«. Kakor smo videli, so jih začeli na evropski celini kmalu posnemati. Petdeset let pozneje sc jc vse ruziimništvo. velemeščanstvo, plemstvo, deloma celo duhovništvo, kar pn nas no čudi, ker takrat masonstvo še ni bilo to, kar je danes, skratka vsa elita tedanje družbe jc bila »pobratena«. Najprej lože niso imele političnega obličja, ampak so negovale družabnost med brati: kmalu je iz tega nastala tesnejša povezanost, pomoč v nesrečah in boleznih, zavzemanje važnejših služb in jioložajev. \ tako imenovani prosvitljcni dobi so dojili močan vpliv v ložah filozofi, na francoskem u. pr. Moutestjuieu iu \oltuire. Lože so se pod njihovim vplivom opredelile za francosko revolucijo, začele borbo proti katoliški Cerkvi. pozneje tudi proti avstroogrski habsburški dinastiji. S tem so stopile lože odkrito in jasno na politično polje. Njihova moč in vpliv v času največjega procvita sc da komaj ocenili. Treba jc samo pomisliti, tla jc bila več kot eno stoletje v njihovih vrstah vsa evropska elita. Razen Montesqieuja, Voltaire, Diderota, Napoleona, njegovih bratov, maršalov in ministrov so bili v Franciji veliki mastmi tudi Tallev-ranrl in Foiielie: Pitt. Shaftesburv in Dickens v Angliji, Friderik Veliki, Goethe, Scliillcr in velik krog vojvod iz Weimnrja v Nemčiji, češki, poljski, grški in italijanski nacionalisti, lord llvron, Adam Mickicuicz, Garibuldi, Napoleon III., kralj Oto Bavarski, Gnmbetta, angleška državnika Gadston in lord Palmerston. nešteti industrijalci, bankirji, lastniki časopisov, uradniki in oficirji... Toda višek je bil prekoračen. V Angliji in Franciji, kjer je masonstvo ob koncu stoletja doživelo nov zagon, je obdržalo svojo moč v javnem, gospodarskem in političnem življenju. V Nemčiji je že začelo nazadovati, po tudi drugod na evropski celini so z nespretno |io-I it i ko in preočitim iskanjem lastnih koristi odbili velik tlel članstva. Le naivnejša masa je še zapadala čaru skrivnostnih obredov in raznih drugih orgij, ki so jih uganjali »bratje« na sejah. Seveda ni manjkalo tistih, ki so upali na ta način zlezti na vrh v jjoliliki ali financah. Danes imamo že celo vrsto držav — meti njimi tudi našo — ki musone preganjajo in so jim lože razpustile. Prav ti skrivnostni obredi, začenši od posebnega stiskanja rok. |>o katerem sc »bratje« med seboj spoznajo, razčlenitev v lože. v višje in nižje lože, v kroge in stopnje, ki jih jc 33, razdelitev v učencev, pomočnike, mojstre in velike mojstre, ti skrivnostni, skrbno preračunani obredi, ki sc jim mora [lametcn človek, stoječ izven masonskih vrst. lc smejati, vse to jc pridobilo masonom novo polje zii udejstvovanje. V Ameriki, kjer jc veselje tlo sektar-stvu in tajnih družb tako veliko, tla so si cclo pivske družbe in š|)ortnc klube (seveda ne vse) tajno organizirali, so zadobili masoni velik vpliv, zlasti na političnem polju. Njihov številčna moč gre v Ameriki na več deset tisoče v. toliko, kot so imeli v Evropi zu času največjega procvitanju, Trbovlje Vpisovanje v Strokovna nadaljevalno šolo v Trbovljah bo v nedeljo 1. septembra od 8 dalje. Pri vpisu je treba predložiti zadnje spričevalo in učno pogodilo. Pouk se prične v ponedeljek 2. septembra ob 5 popoldne. Vpisovanje v meščansko šolo v Trbovljah se lo vršilo v ponedeljek 2. in torek 3. septembra, vsakokrat od 8—12. Starši si naj pravočasno pri skrbe davčna potrdila, ki jih rudniški nameščenci oziroma upokojenci rlobe pri rudniku oziroma bratovski sklad niči. Podrobna navodila dobite na oglasni deski v šolski veži in pa v letnih izvest-jih, ki so jih prejeli vsi učenci meščanske šole. »Občinski denar sp razmetava«. Pod tem naslovom odgovarja Delavska politika prav žolčno in zafrkljivo na Slovenčevo vprašanje, kam gre denar trboveljskih davkoplačevalcev. Ne pojasni in ne dokaže nič in s tem potrjuje vsakega v mnenju, ki ga izraža naslov dopisa. Zadeva še pa s tem seveda ni končana. Legitimacije za retrtinskn voznino v Ljubljano k odkritju kraljevega spomenika dne 6. sep-Irmhra se dohe v občinskem prijavnem uradu do 29. t. m. proli plačilu 2 din. Vransko ^ loniilri in tatovi so v zadnjem času postali (udi pri nas zelo agilni. Pred 14 dnevi je bilo vlomljeno ponoči v cerkveno hišo pri podružni cerkvi Matere božje za (Veto. Vlomilec, ki najhrž ni bil sam. je prekopal zid in skozi nastalo luknjo zlezel v kuhinjo ler pokradel razno kuhinjsko posodo in jedilno orodje ter druge stvari v vrednosti okrog 2000 din. Pretekli ponedeljek pa je nekdo pri belem dnevu med 10 in 11 vlomil v hišo posestnika Bistana v Zahomcih. Storilec je snel z okna razbito šipo in nato okno odprl ter se splazit v notranjost stanovanja. Prebrskal je razne omare ler ukradel nikelnasto uro in okrog 3<>00 din denarja. Po storjenem činu je od znotraj odpahnil vrata in izginil. Domači so v tem času na njivi obirali hmelj. Orožniška patrulja je takoj začela poizvedovati ter po raznih poizvedovanjih osumila vloma dva krošnjarja, ki sta v tistem času hodila lam mimo. Eden je bil aretiran, dočim je drugi neznanokam izginil. Kroš-njarji razmere pri Bistanovih dobro poznajo, ker so tam večkrat prenočevali. Sploh so razni krošnja rji postali prava nadloga za kmetske ljudi, rudno se nam zdi. zakaj vendar tudi pri nas oblast ne prepove krošnjarslva, zlasti prodajanja blaga po hišah, kar se je razpaslo zadnja leta zlasti v času hmeljske sezone. Saj imamo Slovenci dovolj trgovin in ne potrebujemo, da bi nam razni tujci prodajali blago, ki ga drugod ne morejo spraviti v denar. Brežice Narodni kino začenja ltošnjo sezono v soboto 31. t. m. in v nedeljo 1. septembra z najboljšim glasbenim filmom minule sezone »Ona in njenih sto< v glavni vlogi Dina Derbin in Leopold Slokovski. Vse ljubitelje lepih filmov, predvsem pa ljubitelje glasbe opozarjamo na la film, ki je bil do sedaj povsod predvajan z največjim uspehom. Mali oglasi Jj^S VM? J"k" I din: teulto vanjRkt •Klad t dln_ Debelo (Ukane naslovne benede ae računnjo • to J no. Najmanjši uiesek «a malt oiclaa U din. . Mali •rlaal «<■ plačujejo takoj pri naročilu. . Pri orlaalh reklamnem inačaja •• računa anoknlonaka. I mm visoka »elitna »rutica po I din. • Za pismene odgovora sled* nallb aclaioT treba priložiti auamko. r i *« «v» • Jluzbeiscejo 28 let star fant pošten, zdrav in močan, išče delo. Ponudbe upr. »Slovenca« ' pod »Dela-voijan« 12.412. (a Absolvent 4 razredi gimnazije ln malo maturo išče primerno službo, bodisi v pisarni, trgovini ali podobno. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.373. (a Prešite Odeje od vate in puha ia|to obnoviti ioz poletja. T poletnem času napravim takoj la ro zn!2anlli conah, — Sever, Marijin trg 2 Mlad trgovski pomočnik dober avtovozač — lščo primerno službo v kaki trgovini. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Zanesljiv« 1021. (a Službodobe 2 čevljarska pomočnika takoj sprejme Joško Ca-dež, čevljarstvo, škofja Loka. Šoferja sprejmem k tovornemu avtomobilu. Franc Juvan. Zgor. Gameijne 20. Šiviljska pomočnica boljša, vajena prikroje-vanja v damski stroki -želi premeniti mesto. Gre kot prikrojevalka. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod zn. »Prlkrojevanje« St. 12.428. (a msm Želim se izučiti trgovske obrti v trgovini z mešanim blagom ali v manufakturl. — Naslov v poslovalnicah »Slovenca« pod št. 12543. (v) m Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, LJubljana VVolfova ulica št. 8 Kalto dolgi so potresi ■ Potresih vlada navadno napačno mišljenje. da dolgo trajajo in da so zaradi te dolgotrajnosti tako strašni. Najstrašnejši potresi trajajo ravno nasprotno zelo kratek čas, navadno le nekaj sekund. So na drugi strani jiotresi, ki trajajo cele mesece, sunek za sunkom, pa ne povzročijo nobene škode, ker so slabi. Tako je na primer v Peruju trajal potres, sestoječ se iz zaporednih počasnih tresljajev ali sunkov, nekaj mesecev, pa ni bilo prav nobene škode. Najkrajši potresi trajajo od ene do pet sekund. Ravno ti so najhujši. Potres, ki je uničil Mes-sino. je trajal vsega pet sekund. V tem kratkem času je bilo mesto popolnoma razrušeno, 60.000 ljudi jc izgubilo življenje. Zadnji katastrofalni potres v Anatoliji na Turškem tudi ni trajal dalje, pa je zahteval več tisočev človeških žrtev. 7a Čnln* šolsl« JtJltJa hrbtnike, aktovke, peresnice v veliki izbiri priporoča IVAN KRAVOS Maribor, Aleksandrova 13 Drva raznih vrst ccpanice, va-gonske pošiljke kupujemo. Obširne ponudbe z najnižjimi cenami na: Frajdinger, Sombor, poštni predal 20. (k) Srebro, drage kamne | In vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Joa. Eberle, LJubljana Tyrševa 2 (palača hotela JSlon^ Drva za kurjavo vagonske pošiljke, kupujemo. Ponudbe z navedbo množine, vrste, nakladalne postaje in zadnje cene takoj na Biro Bela, Sombor. Samostojno kuharico ki bi opravljala tudi ne koliko drugih hišnih del Iščem za tnkoj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1271 (EBSSBffl 50 c&z&čfuA. *vcrcLa£erv cUnrAo€eb a lahko bbf zobvezno ogledate pdi IGK.VOK uu buana. iavčakjeva J Kislo zelje, repo sarmo, novo, prvovrstno, po brezkonkurenčnl ceni, dobavljam vsako množino. Homan, Ljubljana -Sv. Petra cesta 81 tel. St. 35-39. (l Koroške brusnice dnevno sveže, razpošilja od 6 kg naprej Henrik Cehner, Libellče, želez, postaja Dravograd-Meža. Kislo zelje! Prvovrstno hislo zelje imam vsako množino v zalogi po najnižji dnevni ceni. J. Oražem, Moste. šolske torbice kovčege in nahrbtnike ter stalno zalogo vseh vrst usnja — nudi po nizkih cenah Franc Erjavec Ljubljana, Stari trg 18. Malinov sok večjo količino, kupujemo. Ponudbe z oznako cene franko postaja Zagreb na Nabavljačko proizvodjač-ko zadrugo »Sloga ugo-stitelja«, Zagreb, šubiče-va ulica 64. Telefon 70-28 IŠČEJO: Manjšo sobo opremljeno, lepo in čisto, iščem. Ponudbe v upravo »Slov.* pod »180 din« št. 12716. Dijaka sprejme profesorska družina v popolno oskrbo. -Posebna, zračna soba, prvovrstna prehrana in vestno nadzorstvo. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Center 1200 din« št. 12687. Otroški kotiček Mihieve čudovite dogodivščine (11) To se mu je imenitno zdelo peljati se v udobnem avtu! Drvela sta po lepi cesti in se pripeljala do bogatega hotela. Mihec je izstopil in se čudil, kako ga je vse prijazno in spoštljivo pozdravljalo. Seveda, tak je ta ničev svet, da se bogatinom, čeprav le navideznim, vedno globoko klanja. Mihcu, ki je bil lačen, pa je bila najbolj všeč obilna, slastna večerja. (12) Po večeri so mu pokazali krasno sobo. V tolikem udobju se še nikoli ni kopali Kar nekoliko nerodno mu je bilo, da bi se tako razvajal. Toda bil je truden, se hitro spravil v posteljo in zaspal. Sanjalo se mu je, da je zašel v kraljestvo palčkov. STRODI Mizarske stroje vseh vrst, priznano prvovrstnih znamk »Teichert«, »Festo« Itd., kakor tudi kakovostno strojno orodje, skobeljne nože, krožne in gaterske liste — naročite najbolj ugodno na velesejmu. Specialna trgovina Dovžan Ivan, Ljubljana, Frančiškanska ulica 4. Telefon 45-42. EBEB59 Trgovska hiša v Celju dvonadstropna, naprodaj. Ponudbe poslati v upravo »Slovenca« v Celju pod »Kapital«. Najugodnejše cene priznanih ARDIE in HOREX motorjev in vseh rezervnih delov le pri tvrdki ). Praprotnik, Domžale na velesejmu paviljon G. V Laškem prodam vsled selitve novo enonadstropno trista-novanjsko hišo z lokalom in vrtom. Ponudbe v upr Slov.« pod »Letovišče« št. 12512. Auto-mofor Avto DKW štirisedežen, v dobrem stanju, poceni prodam. -Ogleda se; Medvedova 7, šiška. lifHiM Foto-amaterjem razvija, kopira ln povečava Foto-atelje Mancinl Ljubljana Vii. ------v--o—'"'»""i" a i ciIlZCIISDau j K KV MAT IZ E Vlf ISH 'iA S In ^ E N S k°e~B OL EZ Nt ^ (fla v° "P*" nija do konca avgusta. Izv^^^^o^™^"tl * 1^ Vsa pojasnila uslužno daje Uprava kopallSCa Daruvar. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob prerani izgubi našega ljubljenega očeta, gospoda Antona Tkalca trgovca in hišnega posestnika se tem polom najiskreneje zahvaljujemo. Globoko zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini, cenjenim gg. zdravnikom, pevskemu društvu »Frohsinn«, glasb, društvu žel. del. in uslužb., vsem darovalcem krasnega cvetja kakor tudi vsein, ki so ga prišli od blizu in daleč spremljat na njegovi zadnji poti. Maribor, dne 20. avgusta 1040. Žalujoča rodbina Tkalec. Alphonse Daudet: Jakec Prevedel Fišer Frane Jakec in mati ta sedla zadaj v kočijo, Madou pa k Avguštinu: to je bilo sicer bolj malo kraljevsko, tocia Madou je doživel že hujše stvari. Krasna je bila jutranja vožnja jx> aveniji f Imperatrice. ki je zjutraj tako prostorno, zračna in domača. Srečali so nekaj sprehajalcev, tistih, ki radi zaužijejo nekaj sonca, preden se dvigne dnevno delo, hrup in prah, jx)tcm otroke, ki so jih spremljale guvernante, malčke, ki so jih nosili po rokah, zavite v njihove svečane dolge bele obleke in pa nekoliko večje dečke, golih rok in nog in vihravih las. Tudi jezdeci so dirjali mimo in jahalke. V tem delu oleje, namenjenem za ježe. je bil pesek od teh prvih jež sveže razkopan; obdan od zelenih trat je bil bolj podoben cesti v parku kot pa javni ulici. Prav tak miren, razkošen in spokojen je bil poglcl na vile. raztresene med zelenjem. Njih rdeče opeke in stene iz škriljev^a ki jih je pomodrilo krasno jutro, so se odražale kot oprane od sveže svetlobe. Jnkec je bil ves iz sebe od navdušen ja, objemal je mamo in vlekel Mddou-ja za haljo. >Oh, zelo zadovoljen, gospod!« Prišli so v Park ki je bil mestoma /p zelen in razcvrtcn. V nekaterih drevoredih so bili vršički narahlo posejani z zelenjem ali pa so rdečeli v prvih kaleh življenja; še goste, v soncu kopajoče se veje so bile videti zato kar puhteče. Razne vrste drevja, več ali manj še np razcvctenega. so prehajale od prvih poganjkov rlo vedno zelenega zimskega grmičevja: bodljike. ki so bile nosile sneg na svojih trdih. gubastih listih, šuštel je španski bezeg v prvih poganjkih, še ves otrpel in nezaupljiv. Potem, ko se je kočija ustavila pred Pavi-ljonsko restavracijo in medtem, ko so pripravljali kosilo, je gospa tlo Barancy odšla z. otrokoma na sprehod okrog jezera. V tej jutranji tiri ga še niso vznemirjale dolge vrste j>ojm>1-danskih sprehajalcev, niti ga ni kazil velemestni videz napudranih z našivi obšitih kočija-žev. s perjanicami okrašenih konj in rožljanje vprege. Ohranil je od noči rahlo svežost, ki se je dvigala v svetlobi kot megla. Lal>odi so plavali, travnate bilke so se zrcalile v tej bleščeči vodi ki so jo menda |>oživile tema, tišina in samot-nost; gubala se je, drgetala in izviri so udarjali na površino v svetlih in kipečih mehurjih, Mesto. da bi jezero ohranilo svojo nepremično gladino in mesto da bi bilo zrcalo novih toalet in ničemurnosti, si je drznilo zopet j»ostati jezero Krila so ga preletavala, spodaj so ga razgibali plavalci in počesane vrbe z nežnimi poganjki so namakale v njem svoje zapuščene veje. Kako diven sprehod! Tn kosilo!... Kosilo pri odprtih oknih in apetit dveh brezskrbnih in živahnih cojencev, ki sta se z isto slastjo vrgla na vsako stvar. Ves obed od začetka do konca jc bil en sam bušek smeha. Vse jima je prišlo prav: košček kruha, ki je padel na tla in strežajevo obnašanje. In to brezskrbno veselje je naletelo v vejah na |>rve ptičje glasove. Po končanem obedu: »Kaj, če bi šli pogledut zoološki vrt?...c je prpdlagala mati. Oh. mamica, to je dobra misel!... Madou kaj takega še ni videl... Kakn bi se zabaval!« Stopili so spet v kočijo in sc odpeljali jkj veliki aleji do železnih vrat. V skoraj zapuščenem vrtu so občutili isto tiho prebujenje, kot preje v Parku; toda za oba otroka je bilo privlačnejše to živalsko življenje, ki ga je gozd bil poln do najskrite jšega kotička. Kamor so prišli, so živali ljubkih, koprnečih oči in rožnatih gobčkov skakale na ograjo in lovile prijeten vonj svežega kruha, ki so ga bili prinesli iz restavracije. Madou, ki se je do sedaj le kazal veselega, da bi razveselil Jakca. se je zdaj res pričel zabavati. Da je spoznal živali iz svoje domovine, mu tii bilo treba pogledati na modre tablice, s katerimi so ta majhna dvorišča bila videti kot s številkami označene jetniške celice. Veselo, toda sočustvujoče je gledal dresirane kenguruje z. dolgimi šapami, ki so bili gibčni in urni, kot bi imeli krila. Človek bi dejal, da so se mu smislili, ker so izgubili .domovino; trpel je, ko je videl, kako ma jhen jc tu prostor, ki ga preskočijo v treh skokih in so že v svoji mali kolibi, Ustavil se jc pred tem iankim omrežjem, ki je bilo svetlo pobarvano, da je bila iluzija večja: v njih so bili zaprti divji osli in antilope: nikomur se niso smilile njihove ljubke, lahke in urne nožice. Le tu in tam je bij kakšen košček mehke trave in na obronkih malih gričkov je bilo tako malo zelen ja, da se je Madou-ju nenadoma zazdelo, da vidi prod sabo košček od sonca ožgane dežele, po kateri peketajo živali. Zaprte ptice so se mu posebno smilile: zlasti pa noji in njim slični kazuarji, ki so osamljeni čepeli na prostem poleg nekega tropskega grma. da jc bilo videti vse kot slika iz priro-dopisa. Ali so imeli dovolj prostora, da hi se iztegnili, da bi razgrcbli na soncu to kremenasto snov, nakopano, prinešeno zemljo, ki daje zoološkemu vrtu večen videz ponarejenosti? Kako žalostni so bili videti papagaji in pnpa-gajčki v dolgi kletki, razdeljeni na enolične prostore, od katerih je bil vsak opremljen z majhnim bazenom in veličastiin drevesom brez vej in zelenili listov! Ko je Madou ogledoval te žalostne prostore, ki so bili nekoliko temni, je mislil na gimnazijo Moronval. V teh prašnih, ozkih golob-njakih je sicer bleščeče perje postalo motno in scefedrano; pričalo je o spopa lih, borbah, o zagretijenosti jetnikov in v njihovem beganjn vzdolž ograje iz umetno kovanega železa. In ptice puščave in brezkončnih ravnin: Flamingi z rdečim perjem in iztegn jenim vratom, ki se spreletavajo v trikotu pod sinjim nebom nad brzicami Modrega Nila, ibisi z dolgimi kljuni, sanjavi in skrčeni na nepremičnih sfingah, beli, ošabni našopirjeni pavi. male ljubko barvane kitajske račke, ki po mili volji čofotajo po svojem majcenem jezeru, — vse je bilo videti, da je umetno. Počasi se je vrt polnil. Zdaj je postal obljuden, ves v hrupu, oživljen in naenkrat se je med dvema alejama prikazal tako nenavaden, čudovit prikaz, da je Madou padci skoraj v ekstazo; obstal je nepremičen, nem, ni imel besede, da bi izrazil svoje presenečenje, svoje navdušenje. V goščavi nad mrežami, skoraj v višini visokih dreves sta se prikazala dva' slona. Videle so se samo njune ogromne glave in premikajoči se rilci: bližala sta se in na njunih širokih hrbtih sp je zibal cel pisan trop ljudi: ženske s svetlimi sončniki, plavo in svetlolasi otroci, pokriti s slamniki, v laseh so imeli raznobarvne trakove. Za sloni sc jc približala zopet drugačna postava; nrišlu je žirafa s trdim vratom, noseč silno visoko svojo resno in ponosno glavo. Tudi na tej so jahali ljudje. In ta nenavadni sprevod je hodil po okrogli aleji, med čip-pasto kopreno mladih vej, med smehom, lahnimi kriki in razburjenjem, ki jp bilo posledica višinp, ostrejšega zraka, pa tudi strahu, ki pa vsled samoljubnosti ni prišel do izraza. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Čenči*