Pestema Leto LXIII., št. 252 DRŽAVNO TOŽILSTVO v LJUBLJANI Došlo ■ 6.XI. W90' (_krat,_- Prll°9' V LJubljani, sreda S* novembra lojo Cena Din 1.- Izhaja vsak dan por ' '"»e, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Tnse ratni davek posebej. — »Slovensk:" Narode Velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica štev. 5. Telefon št, 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — — — CELJE. Kocenova ulica 2. — Tel. 190 NOVO MESTO, Ljubljanska c. tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — — Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351. Posu roračun 145 milijard dinarjev govor državnega kancelarja dr. Bruninga — Potreba obnovitve zaispanja v nemško gospodarstvo — Nemški tisk pozdravlja načrte vlade Berlin, S. novembra. Včeraj se je vršila javna seja nemškega državnega sveta na kateri so podali razni nemški ministri veleva/me izjave o sedanjem političnem m gospodarskem položaju v Nemčiji. Politični krogi menijo, da so ministri uporabili to priliko, da pripravijo teren za nadaljevanje zasedanja nemškega državnega zbora, k? bo 3. decembra in tako nekoliko pri po more ?o k ublažitvi sedanje politične napetosti. Na seji so bili poleg članov dr. Bru-ningove vlade ministrski predsedniki skoraj vseh nemških dežel Na programu zasedanja državnega sveta so razprave o velevažnih zakonih, ki so bili predloženi za sanacijo nemške gospodarske krize. Državni kancelar Briining je imel obziren govor, v katerem se je bavil večinoma z predlogi za gospodarstvo sanacijo Nemčije. Med drugim je v svojih izvajanjih poudaril, da stoji Nemčija pred ogromnim zakonodajnim delom, kar se ni zgodilo že dolga leta. Ti zakonski predlogi so v najožji zvezi z zunanjo politiko. Nemčija se je s sprejetjem Youngovega načrta oprostila tuje kontrole. Naj bo ta ali ona vlada, vsaka bo morala paziti na to. da Nemčija ohrani svojo svobodo in da io pravilno uporablja. Čili nemške gospodarske in finančne politike mora biti. da se ojači akcijska sposobnost nemške zunanje politike .Da se to zgodi, je potrebno, da se obnovi v svetu zaupanje v nemško gospodarstvo. Inozemstvo kakor tudi Nemčija pričakujeta, da bodo gospodarske odredbe v najkrajšem času uzakonjene. Z naporom vseh sil se mora Nemčiji končno le posrečiti najti priključek na svetovno gospodarstvo, ki se je po vojni popolnoma preorijentiralo. Nadalje je Briining napovedal, da bo vlada znižala davke, pokrenila akcijo za znižanje cen in ukinila vladne podpore za gradbo novih hiš. kar je v interesu samih stavbinskih delavcev. Briining je zaključil svoj govor z nujnim pozivom na državni svet. naj tekom 14 dni reši vse zakonske predloge. Zakon o proračunu za.leto 1931, zakon o redukciji uradniških plač, zakon o omejitvi osebnih izdatkov pri vseh državnih, samoupravnih in ostalih javnih oblast v ih. zakon o štednji v državnih in občinskih ustanovah, novi davek na dohodnino in zakon o znižanju nekih neposrednih davščin. proračun za leto 1931 znaša 10 milijard 655,833.600 zlatih mark; to pomeni napram proračunu izdatkov za leto 1930 prihranek v znesku 1.14 milijard mark. Leteči dolgovi so znašali 1. aprila 1.6 milijard mark. Vlada ima razloge, da bodo ti dolgovi ostali do konca leta taki, kakršni so bili v začetku t. L Važno pa ie predvsem dejstvo, da ie bilo suoči v tako katastrofalnem gospodarskem letu, kakor ie sedanje sestavit! za dve milijardi manjši proračun. Finančni minister je izrazil upanje, da se bo gospodarski položaj Nemč'je popravil, vendar pa le na podlagi odločne zunanje oolitike. Minister za javna dela Ste*»erwa] \ je poudarjal, da mora vsakdo, ki si želi ozdravljenja gospodarske klize, računati s tem. da predvsem zn.aniša brezposelnost. Vlada bo skušala tc Uspeh demokratov pri volitvah v Ameriki Volilo je 20 milijonov volilcev 431 poslancev kongresa, 34 senatorjev in 32 guvernerjev — Roosewelt novi guverner Newyorka Nevvvork, 5. novembra, d. V Zedin;emli državah so se vršile volitve v kongres. Volilo je okrog 20 milijonov volilcev, 431 poslancev in 34 senatorjev ter večje število državnih guvernerjev. Pred vsem vlada zanimanje za izid volitev pri guverner-skih volitvah v državi Ne\v York. ki bodo imele odločilno važnost, za bodoče stališče republikancev v vprašanju prolubicij ske^a zakona. Te volitve pa bodo tudi pokazale, da li uživa liooverjeva vlada še vedno zaupanje širokih slojev naroda. Demokrat' se trdno nadejajo, da bodo izšli iz volitev močno oiačeni. ker so farmeri? in posestniki bombaževih plantaž zelo nezadovoljni z obstoiečim gospodarskim položajem. V koliko so te nade demokratov upravičene, ie težko prorokovati Zanimivo pa je, da sta dva vodilna republikanska roditelja, državni tajnik za polje delstvo Hvde in P Morrov. b;vši imerišk-poslanik v Mexfkj podpisal proglas, v katerem pozivata republikanske vtdilce. naj pomagajo vreči predsednika Hooverja, ker se ie izkazal kot nezmožen v borbi z gospodarsko krizo. Ne\vyork. 5. novembra. AA. Pri volitvi novega guvernerja newyorške države je bil izvoljen z ogromno večino Roosewelt. Izid volitev je izzval v vseh krog.h pozornost Poučeni sodijo, da bo Roosevvelt utegnil postati demokratski kandidat za predsedniško mesto Združenih držav pri volitvah, k} bodo leta 19.12. New Jersey, 5. novembra. AA. P. Mo-irow, poslanik Združenih držav v Mehiki, L- izvohen za senatorja Mnogi ga smatra-io za možnega kandidata republikanske Utra< da ni mogel «edeti z« i*tn mi/o z generalom Vlkovini. I>rugi zgnvornejsl pa so dejali poročevalcu »Zarje*, da je prisot- a — Cankov hvali dobrine oHcir-nega udara BOSI Oankovljevih prijateljev na večerji jasno pokazala, da se smatrajo za posebno sku pino. ki se bo v bližnji bodočnosti po vsem ločila. Sofija. 5. novembra. AA. Monter sofijskega vodovoda je našel pri 20 km mrtvo truplo Dimitrija Stojanova Kupusova. Ubitemu Stojanu je bilo 40 let. Ležal je ubit v svoji bajti, zadet od dveh strelov skozi okno. Sodijo, da gre za čin krvavih obračunov med Makedonci Prvi nastop poslanika Vukičevića Sofija, 5, novembra. A A. Novi jugoslavenski poslanik v Sofiji Vukčevič je po-setil davi bolgarskega ministra za zunanje zadeve Burova in mu izročil svoje akredi-tivne listine. GG. Burov in Vukčevič sta ostala eno uro v razgovoru. Po Izročitvi akreditivnih listin je poslanik Vukčevie" po setil generalnega tajnika ministrstva za zunanje zadeve Dobreva. vprašanje rešiti s posebnim progrs* moni javnih gradenj. V razpravi so sodelovali skoro vsi predsedniki vlad nemških dežel. Po-javile so se sicer neke razlike v p.azi-ranjih. vendar je pri vseh opa/cr^a so glasna volja za sodelovanje pri refor* mah, ki jih namerava vlada izvesti V razpravi je postalo jasno, da je redukcija plač neizbežna. Komentarji nemškega tiska Briinir.gov govor je napravil * nemškem časopisju večinoma u-joden vtis. Demokratsko časopisje pravi, da bo ta govor gotovo pomiril po!;ttćni položaj v Nemčiji in imel v inozemstvu ugoden odmev. »Vossische Zci-tung« izjavlja, da bo govor ojaril zaupanje nemškega prebivalstva v novo vlado in veliko pripomogel k ozdrav* ljenju nemških gospodarskih razmer, ki so postale zadnje čase skerai obupne. Tudi »Berliner Tagcblatt« odobra* va Bruningov govor in posebno poudarja važnost odstavka ki govori o ozki zvezi med finančnim probran« :>m in zunanjo politiko. Glasilo cenL-uir.a »Germania« pozdravlja zelo nrisn'nc Bruningov govor in priporoča državnemu svetu, naj v najkrajšem časn odobri finančni program. flugenbergovo časopisje izraz* bo^ jazen. da bo vlada po sprejetju v dr* žavnem svetu uza! onila finančni pro* gram naredbenim potom. Splošno je zapustil Bruningov go* vor najboljši vtis. GospodarsKi kakor tudi politični krogi naglašajo, da ni več časa za premišljanje in da sc mora gospodarski program izvesti v naj= krajšem času. Slovo dr. Resla Ljubljana, 5. novembra. Z opoldanskim brzovlakom se je odpe» Ijal danes na svoje novo službeno mesto v Prago dosedanji češkoslovaški generalni konzul v Ljubljani dr. Fr. Resi. Na ko* lodvor so se prišli poslovit od splošno priljubljenega predstavnika bratske češko* slovaške države številni njegovi osebni prijatelji in predstavniki naše javnost*. Na peronu so bili zbrani med drugimi vr« šilec dolžnosti bana dr. Otmar P i r k» m a y e r. predsednik vis. dež. sodišča dr. R o g i n a. celokupni konzularni zbor na čelu z avstrijskim generalnim Konzulom dr. P 1 e i n e r t o m, ljub. podžup. prof Ev-, gen .1 a r c, pol. uprav dr. G u š 11 n. preds. Zveze industrijcev in Ljubljanske borze Dragotin H r i b a r predsednk Ijubljan« skega velesejma industrijalec Fran B o== n a ć, podstarosta SK..J Lngelbert G a n g 1, generalni tajnik Zbornice za TOI dr Fran W i n d « s c h e r. upravnik Narodnega gle* dališča Oton Župančič, tajnik Zveze industrijcev ing. Š u k 1 j e, za Jugoslovcn-sko-češkoslovaško L"Jo ravnatelj Kasto P m s t osi em še k in akad slikar prof V a V* potic, dr. M i n a r, dr. F u x. dr Kri* v i c. dr. M a j a r o n ml., restavrater K r a = peš itd. Zastopano je bilo tudi narodno ženstvo. Odhajajoči konzul dr. Resi se je od vseh prisrčno poslovil. Videti je bilo, -la težko odhaja od nas in da mu ostane bivanje med nami v trajnem spominu. Tudi predstavnikom naše javnosti in dr. Fteslo-vim prijateljem se je poznalo, kako težko bodo pogrešali moža, ki je tako uspešno deloval za zbližanje med obema bratskima narodoma in ki je bil vedno prvi tam. kjer je šlo za interese enega ali drugega naroda ali sploh za plemenito stvar. G. konzulu Reslu želimo, da bi deloval enako uspešno za boljšo bodočnost obeh narodov tudi na svojem novem službenem mestu in da bi se nas čim večkrat spomnil z osebnim posetom. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.74, Berlin 13.44 do 13.47 (13.455), Bruselj 7.8735, Budimpe-štrt 9.885. Curib 1095.9, Dunaj 794.4 do 797.4 (795.9). London 273.97—274.73 (274.33), Newyork 56.28—56.48 (56.38), Pariz 220.65 do 22.65 (221.65), Praga 167.06—167.86 (167.46), Trst 294.45—296.45 (295.45). INOZEMSKE BORZE. Curi h: Beograd 9.12, Pariz 20.2225. London 25.03. Nevvvork 515.425. Bruselj 71.825, Milan 26.97, Madrid 57.75, Amsterdam 207.45, Dunaj 72.625, Sofija 3.11 1* december oko* praznik Proglas starešinstva Sokola kraljevine Jugoslavije — Veličina dne našega narodnega u^etimj enja — Navodila sokolskim društvom za praznovanje 1. decembra — Sokolska prisega Beograd, 4. novembra. AA. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je izdal tole okrožnico o proslavi narodnega praznika 1. decembra: Vsem sokolskim društvom in župani! 1. december 1918. leta bo ostal za vse čase najpomembnejši dan v zgodovini ju-goslovenskega naroda, zakaj to je dan svečane objave in manifestacije našega narodnega in državnega ujedinjenja. Na ta zgodovinski dan je bilo ustvarjeno jedinstvo naše nacijonalne jugoslovenske države, v katero so bili položeni nadčloveški telesni, moralni in duhovni napori celokupnega našega naroda in položene največje žrtve krvi in življenj najboljših sinov nagega naroda, ki so s tem dobili končno besedo in moralno sankcijo ter največjo moralno silo. Ta dan nam dokazuje, da naše narodno in državno edin-stvo ni proizvod slepega poteka zgodovine in slepe vojne sreče v svetovni vojni, marveč da je plod zavestne, uporne, neodoljive in vztrajne volje do življenja in razvoja sposobne nacije. On nam nadalje pojasnjuje, kako težka in daleka je oila pot našega naroda skozi vekove, prej ko je dospel do osvoboditve in ujedinjenja, ker vidimo na vsakem koraku grobove in gomile. Dokazuje nam za kako drago ceno je naš narod osvojil končno svobodo in zato nas navaja, da to drago plačano svobodo izkoristimo v okrepitev in razvoj vseh telesnih, moralnih in duhovnih sil, da se znajdemo v vrstah kulturnih in pro-svitljenih narodov. Nadalje nam nalaga dolžnost, da moramo za vse čase zaščititi to drago plačano svobodo, ker nas ta dan spominja na našo prošlost žrtev in trpljenja ter na uporno in vztrajno voljo, ki je bila na vsezadnje ovenčana z uspehom. Opozarja nas na našo bodočnost in njene velike naloge in cilje, ki jih moramo ustvariti. Ta dan je spomenik prošlosti s programom za bodočnost in zato je naj-prikladnejši, da postane sokolski praznik. Izvršni odbor Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je imel vse to pred očmi in v zvezi s tem miselnim tokom je na svoji deseti seji dne 4. novembra 1930 na osnovi čl. 20. saveznih statutov sklenil, da se naj državni praznik 1. decembra proglasi za sokolski praznik. Obveščajoč o tem vse bratske župe in društva dostavlja glede organizacije in proslave vsem sokolskim edinicam brez izjeme sledeča navodila, pri čemer se iah-ko posamezna društva in čete v poedino-stih prilagode svojim krajevnim razmeram: I. Proslava naj obstoja A) iz svečane seje upravnega odbora društva (upravne čete>, B) in svečane akademije. II. Svečana seja upravnega odbora društva (čete) bodi praviloma v sokolski telovadnici (sokolskem domu t. in to dopoldne. Na dnevnem redu bodi: a) državna himna, b) otvoritev seje po starešini oziroma njegovem namestniku, c) predavanje o pomenu 1. decembra z na-cijonalnega, državnega in sokolskega stališča, d) izvajanje patrijotske skladbe • pevski zbor>. e» svečana prevedba sokolske dece v naraščaj in sokolskega naraščaja v članstvo. Starešina (oziroma njegov namestnik i ima prigodni nagovor m pripenja na prsi naraščajsko nzir. člansko značko. f> zaprisega tekom leta sprejetih novih članov, g) glasbena skladb« (orkester, fanfara, tamburaški zbor sUi pevski zbor». h) zaključek sejo. Prisega, ki jo ponavljajo člani za starešino, se glasi: »Prisegam, da bom v javnem kakor v zasebnem življenju zvesto in ESVedne izpolnjeval vse dolžnosti, ki mi jih nalagat« svetost in vzvišenost sokolske misP. Izjavljam, da so mi znane določbe društvenih pravil, in da se jih bom brezpogojno držal, ter se zaveziijom, da ostanem zvrst jiuroslovenskenui. državnemu in narodnomu edinstvu in irioji v vzajemnosti vse* Slovanov. Zdravo!« Po zaprisegi seže brat starešina vsakemu novemu članu v desnico, le-ta pa položi roko na društveno zastavo, kjer M imajo. Nato vpiše vsak član (članica), ki je prisegel, svoje ime v. posebno knjigo. III. Ako so bile tekom leta ali prej sokolske tekme in je treba razdeliti zimm<- .-valcem nagrade, naj se to postavi na dnevni red svečane seje. Iv- Svečani seji prisostvujejo vsi Cli-ni, naraščaj in doca. Nanjo pa se lah > povabijo zastopniki oblastev ter kulturnih in dobrodelnih ustanov. V. Ob otvoritvi seje se naj starešina spomni tekom leta preminulih članov, zlasti ako so se odlikovali z delom. Ce si -e stekel član posebne zasluge za društ /o, naj se ga imenuje vsako leto. VI. Svečano akademijo naj se praviloma priredi zvečer, in sicer tako, da se pokaže delo sokolskega društva. VII. čisti dohodek akademije pripade društvu (četi), ki jo priredi ako si pri tem skuša povečati dohodek zabave z loterijo, tombolo ali tako dalje, naj se v to svrho uporabijo le predmeti sokolskega pomena, n. pr. slike, razglednice itd. VIII. Bratska društva (čete) naj se o priliki te proslave spomnijo naših obmejnih sokolskih društev in čet. V to svrho nabrani denar naj se pošlje Savezu do 20. decembra, nakar ga bo Savez razposlal kamor treba. Vsem se priporoča, naj poklonijo knjižnicam teh društev po eno knjigo. IX. V mestih, kjer je sedež žnpe in kjer je več društev, se priporoča, da proslavijo in da prirede svečano akademijo vsa društva obenem. Skupni svečanosti predseduje starešina župe. X. Bratske sokolske župe naj priporoče svojim društvom. da ravnajo v duhu teh navodil. Naj bo sokolski praznik za nas svet in svetli dan, ki naj srca in dtafie po vsej jtigoslovenski domovini prešine z lepoto sokolske misli. Naj plemenita in vzvišena ljubezen do kraljevine Jugoslavije in sokolstva prešine vsa bratska društva in čete, da bi bil uspeh proslavo tega praznika čim lepši. Bratski Zdravo! Dva milijona poneveril Beograd. 5. novembra. AA. Danes se je vrnil v Beograd inspektor Rudolf Pojič, ki je prisostvoval pregledu blagajne zagrebške občine, kjer je izvršil poneverbo bla gajnik Bogos'av Pehanek. Poneverjena vsota je bila točno ugotovljena in znaša 2.199.146.18 Din Preiskava je nadalje dognala, da nepošteni blagajnik ni imel sokrivcev med ostalim uradništvom. Konferenca poljedelskih strokovnjakov Sofija. 5 .novembra. AA. Bolgarska vlada je imenovala direktorja kmečke banke Nikolajeva za svojega delegata na konferenci poljedelskih strokovnjakov, ki bo 10. novembra v Beogradu. Devetletni obvezni šolski pouk v Angliji London, 5. novembra. Povišanje starosti za šolsko obveznost do 15 let bo staio" Anglijo letno do 2,500.000 funtov šterlin J gov. Uvedba devetletnega pouka je bila sklenjena zaradi zmanjšanja števila brezposelnih. Kongres francoskih trgovskih zbornic Pariz. 5. novembra. Včeraj so se sestali v Parizu pod predsedstvom predsednika pariške trgovske zbornice Ban deta, predsedniki in tajniki vseli francoskih trgovskih zbornic 125 po številu. Kongres je razpravljal med drugim o socijalnih zavarovanjih in o znižanju davka na transportna sredstva Skupščina je končno izrazila mnenje, da se mora davek na prevozna sredstva za trgovsko blago popolnoma ukiniti. Čudna poslednja želja Sidney. 5. novembra. Xa željo pokojnega Williama Kingsforda Smitha, je njegov sin. znameniti letalec Kinesford Smitli vrgel z letala »Sontaern sini« v niurje pepel pokojnika. Amnestija v Braziliji Rro de Janeiro, 5. novembra Včeraj je prevzel vladne posle novi brazilski predsednik dr. Vargas. Novi predsednik je pod« pisal amnestijo za vse osebe, ki so b;,<* lapletenč v revolačijonarno gibauje od Leta 1922 dalje. Srran 7 »SLOVENSKI NARO D<, dne 5. novembra 1930 Stev 252 Panslavizem v italijanski luči Zanimiv češki odgovor na napad ittalijanskega lista na Češkoslovaško Pod naslovom »Panslavismo« piše ing. M. Hučik v praških »Narodnih Listih <: Pod tem naslovom je priobčil »Cornere della Sera« neke s bote uvodnik, v katerem je pisec P. N. kritiziral našo državo in narodnost z omalovaževanjem, lastnim italijanski fašistični mentaliteti. Kolikor mi ie znano, je šel češki tisk molče preko njegovih tendenciioznih izpadov. Ta rezerviranost dela našemu tisku čast. kajti rasistični tisk zadnje čase nj vreden resnejše polemike. Zdaj mi pa pride v roke »bulletin d* uiior-mation« »Agenzia Stampa Italiana«, v katerem je po predhodni neizogibni hvali Mussolinijevi treznosti in objektivnosti glede novinarstva, zlastj inozemskega. v izvlečku francoska vsebina omenjenega uvodnika menda zato, da bi uživali tudi oni, ki ne znajo italijanščine. Seznanimo torej s tem člankom v češkem izvlečku tudi našo javnost, da bo videla, kako misli o nji fašistični tisk in kako tendencijozno informira svoje čitatelje. Gospodu P. N. ni po volji pisanje češkoslovaškega tiska: za vsako malenkost da zažene krik in vik. Čeprav se ne tiče Češkoslovaške. in rad igra pokrovitelja. Tako je spremljal usmrtitev »4 iugoslo-venskih banditov« v Bazovici z nedopustno kritiko, komentiral je zadnje dogodke na Poljskem in hujska proti Madžarom. Smešno je njegovo neprestano »mi ne dovolimo, mi ne dopustimo.a s katerim pro-tistira proti takim dogodkom. Enako tudi neprestano na miga van je na možnost vojne st, da nam odreka celo ono kulturno stopnjo, ki jo priznava »barbarski« Jugoslaviii. o ka^ teri je pisal italijanski vladni tis.v. kak«.t vsi vemo, še nedavno naravnost besno Čudno je pa pn tem sovraštvu /sega slovanskega, da je znal zgovorni »Corriere della Sera« pri pripravah za poroKo bolgar; skega carja Borisa z Giovanno Savo sko polniti dan za dnem stolpce z navdušenimi slavospevi na račun Bolgarije. In zaka' izražajo italijanski trgovci in indusTr;c\ s katerimi sem imel priliko govoriti, odkrito občudovanje nad kulturnim in 4o>pod<*r» skim razmahom naše države v tem kratkem času naše neodvisnosti? Ne, s faš** stičnim tiskom nikar ne polenrz^raimo. Zaenkrat tega res ni vreden. za svoje domačine, je sklenil letos občinski svet v Mariboru — z oziroin na to. da mor-; nuditi brezposelnim domačinom izdatnejše podpore — izplačevati brezposelne podpore le v Maribor pristojnim ubožnim brezposelnim. Preje je namreč tudi mariborska občina izplačevala brezposelne podpore — poleg domačinom — tudi vsem drugim našim državljanom, ne glede na njihovo domovinsko pristojnost, toda le pod pogojem, da so bivali vsaj dve leti v mestu. Poleg navedenih denarnih podpor nakazuje mestno načelstvo potrebnim ljubljanskim brezposelnim tudi podpore v naravi: hrano, obleko, čevlje in drugo. Za brezposelne in sploh delavstvo, ki Je celo brez stanovanja, vzdržuje mestno riaČel-stvo v zimskih mesecih tudi ogrevalnu-o ali delavski azil. katerega se je v pretekli zimi posluževalo nad 150 delavcev, od katerih pa baje ni bil nihče ljubljanski domačin. Za vzdrževanje delavskega azila so za tekoče leto v mestnem proračunu predvideni izdatki v znesku 75.000 Din. Od prevrata sem. to je od leta 1918., Je izdalo ljubljansko mestno načelstvo za mestno delavsko skrbstvo, to je za podpore brezposelnim ter za mestni delavski azil skupaj 1.960.000 Din. Se leta 1920.. ko je štelo mesto 50.433 prebivalcev, je izdala Ljubljana za svoje delavsko skrbstvo celo leto komaj 750 Din, torej niti enega tisočaka. Ze tekoče leto. ko šteje mesto 58.398 prebivalcev, je pa v mestnem proračunu predvidenih izdatkov za ljubljansko delavsko skrbstvo skupaj 400.000 Din. tako, da so se od leta 19*20 do danes izdatki za mestno delavsko skrbstvo zvišali za 3t>9.250 Din. V splošnem pa resnično potrebni Ljubljančani ne streme po brezposelnih podporah, temveč le po zaposlitvi ter primernem zaslužku, da morejo vzdrževati svoje družine in sebe. Za primer, da se bo v mestu pričelo v večjem obsegu z regulacijo Ljubljanice, bo pa ljubljanske brezposelnosti in nakazovanja brezposelnih podpor tudi v zimskih mesecih na mah konec. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem s 1. NOVEMBROM 1930 o tvoril na Dunajski cesti Stev. 9 svoi lastni ZOBNI ATELJE Priporoča se JOŽE KAVČIČ, KONCESIJONIRANI ZOBOTEHMR 14882 Izpolnjena želja. — Ali se ti je izpolnila kaka želja iz mladih let? — Seveda se mi je. Kadar me je mati česala, sem si vedno želel, da bi bil plešast. Del mesta v temi Snoči med 17. in 18. je v Ljubljani popolnoma odpovedala elektrika. Po lokalih in ulicah je naenkrat postalo temno, kot da se je približal sodni dan. Tu in tam je nastala panika, ljudje so preplašeno begali sem in tja. nato pa so se razbežali v trgovine po sveče in petrolej. Na pošti, v trgovinah, kjer nimajo plina v kavarnah, kot je Zvezda in Slon, so'gorele sveče kot bi bil vernih duš dan. Razr očarani so bili ljudje v kinematografih, predstave se niso mogle pričeti, luči pa tudi ni bilo: nekaterim je to seveda prišlo prav, vsem pa ne. Velikansko veselje ie zavladalo med dijaki, kj so jih izpustili nekoiiko prej domov, šola jim pač ne diši preveč. — Električni mrk ie trajal približno tričetrt ure (od 17.15, odnosno 17.45, ker se ni povsod naenkrat stemnilo, do 18.3C). nakar se je življenje nadaljevalo lepo naprej po starem. — Izprememba je tudi včasih dobra, da spoznamo, kako imenitna je elektrika in da ljudje lahko delajo nedolžne dovtipe. Komični prizori so se odigTavali tudi po ljubljanskih brivnicah in damskib salonih. Ljubljanski brivci imajo namreč svoje obrate modernizirane. V damskih salonih masirajo, striže jo in suše lase z električnimi aparati, v brivnicah strižejo z električnimi škarjami. In tako se je zgodilo, da so morale nekatere dame čakati kar celo uro, kajti las jim niso mogli posušiti. Danes tožijo nekatere, da jih trga v glavi ... V brivnicah, kjer strižejo lase z električnimi škarjami, so morali brivski pomočniki delo nadaljevati s škarjami. Takih težav v obratih je bilo po mestu mnogo. O vzrokih nenadne egiptovske teme v Ljubljani pravi ravnateljstvo mestne elektrarne: Takoj, ko je v mestu nastala tema, so bili v elektrarni pregledani stroji, ugotovljeno je pa bilo, da v njih ni nobenega defekta. Zato je bilo takoj očividno, da gre za defekt v kablih. Snoči zaradi hudega dežja seveda niso mogli odpreti omaric za kontrolo kablov, zlasti zato ne, ker niso vedeli, kje so kabli pregoreli. Davi so odšli inženjerji in tehnični delavci takoj na delo, odprli so omarice in ugotovili, da je nastal defekt v kablih, ki vodijo iz električne centrale na glavno postajo na Marijinem trgu. Tja vodijo trije pari kablov, na enem pa so pregorele varovalke. Ker je bila ob kritičnem času baš največja poraba toka, druga dva kabla nista mogla prevzeti vsega toka nase in zato je nastal zastoj. Pozneje so pregorele še varovalke na drugem kablu. Davi so popravili defekt v napeljavi in nadomestili pregorele varovalke z novimi. Končno je treba omeniti, da ni bilo vse mesto v temi, temveč samo večina središča, ki ima 150 voltno napeljavo istosmernega toka, dočim je bila periferija, ki ima 220-voltni izmenični tok, vsa razsvetljena. Razsvetljene so ostale tudi Miklošičeva in Go-sposvetska cesta, del Rimske ceste, Dunajska cesta od Bežigrada do Jezice, Trnovo, Mirje Vič, Moste itd. Pri astmi in boleznih srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« greneiee velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Koncert Mirka Puglja V ponedeljek zvečer je g. Mirko Pugelj priredil v Filharmoniji koncert s:irr:ospe* vov starejših in novejših francoskih kom» ponistov. Koncert je otvoril lektor g. Vey s kratkim a preglednim predavanjem o novejši francoski muziki in njenih kompo» nistih. Kratek životopis posameznih komponistov in vsebino vsake pesmi pa je v slovenskem jeziku raztolmačil »udi še g. Pavel Debevec, s čimer je zelo mnogo pri; pomogel k razumevanju programa. Najod* govornejši in najtežji del večera je ležai na ramah spremljevalca, g. Marijana Li* povška. ki pa je svojo težavno nalogo re* šil izvrstno, ustvarjajoč svoje sprem 'jeva* nje, ako to nikakor ne podrejeno urietni* ško delo smemo tako imenovati, v smislu komponista in pevca. G. Pugelj. ki je kot štipendist študiral petje v slavnih pariških zavodih :n deloval tudi že samostojno kot solist in pevec ka* kor smo si ga navajeni predstavljat, pod tem imenom. Arijoznim, kantabiln'in stva* rem bi najbrž ne bil v taki meri kos, kot obvladuje n. pr. govorno petje, jvotencira* ni muzikalni jezik, ki je tudi ob enem re» obhodno važen pogoj za izvajanje te vrste francoske muzike. kakršno smo slišali. Njegov dovolj ozki glasovni obs^g predstavlja nekak baritonalni srednji glas s simpatičnimi, a dokaj nemirnimi toni Glavna moč pevca leži v odlični -okaliza* ctji, v smiselni pevski deklamaciji ter v zelo potentni interpretaciji, ki kaže njego* vo visoko muzikalnost in inteligenco L>o=-stopna sta mu v enaki meri resnost kot humor, i skrena čustvenost kot i.nprosto pripovedovanje. Njegova izvajanja se pri= legajo intimnim dvoranam, glasSemm sa= Ionom, dobrim hišnim koncertom. Vse pesmi je g. pevec pel na pamet, kar tudi ni karsibodi. Na programu so bili solospevi starejših in novejših francoskih komponistov n. pr. Grev Ropartza štiri pesmi »Pogrneš d* aprčs I' Intermezzo de Heine*. zvezane v organično celoto, Castillona »l^e Se^ meur«, Fabra »Et s'il revenait un »our« .. . Satie*ja »La Statue de Bronze«. S.^eraca »Les Hibiux«, d' Indvja »Recit de 1 Etra* ger«, Despasa »Po^mes Arabes«. Debussvja »Chevaux de bois«, Duparca »La Vie am tčrieure«, Poulanca »Le Bestiare«, Mil* hauda »Chaut de Forgeron« ter končno tri narodne pesmi iz 18. stoletja v prireditvi VVeckerlina. Mogle bi izostati, ker so si lile iz okvirja ostale homogene celote. G. pevec je moral pa ob sklepu tudi doda* jati. Hvaležni smo g. Puglju, da nas je v tako širokem in preglednem obsegu kot prvi med nami seznanil s francosko solo» pesmijo. Slišali smo nekatere stvari sicer že pri nas, toda nekako splošno, seveda le približno sodbo o ustvarjanju francoskih komponistov si je publika zamogla nare* diti šele sedaj. Tipične za to francosko m. ko so pred vsem male forme, nekake igračice, polne šarmantnosti, duhovitosti, kurioz.i or* namentike in tudi pnmivitet; v *eh ozkil oblikah je mnogo folklora, fantazije, okusa, svežosti, svobode izraza, a "včasin mor* da preveč literarne odvisnosti, estet?c:zma. Novejši, kot n. pr. Satie, ustanoviieli novega francoskega klasicizma, ima Silin si^ gurnost okusa, pri njem je mnogo anek; dotnega, pripovednega, parodističneg.i ;td., kurioznosti: to je govorjenje k mu/ki. ka kršnemu se je tu in pri drugih pesmih g. Pugelj izvrstno prilagodil. Saj francoske lirike pravzaprav skoro ni. Menda niti en solospev ni pokazal široke melodične linije. Milhaud je izmed vseh najboij univer* zelni, najabsolutnejši muzik. naslanjajoč se na hebreizme. z interesantno ttoraofono* politonsko tehniko, Poulanc, mojster epi= zode, malih tematienih celic, poln kulture, esprija, elegance in gracijoznosti. Njegov »bestiarij<* je pela pred nekaj leti ravno na tem mestu ga. SkerIj*Medvedova. Zal, da nam ni g. Pugelj podal nekaj pesmi tudi najmlajših, kot so n. pr. \Viener, Sauguet, Desormičres, Jacoh, Cliquet*Pleyel. Me* noist^Mechtu itd. Pa tudi kompozicije starejših kot Ro» partza, d' Indva itd. kažejo, da ni izšla nj^> hova muzika v toliki meri iz miselne, ob* čutenjske vsebine teksta, kot iz ritma m melosa jezika, kar pomeni najožjo zvezo med tonom in besdo, torej jimnajboli mogoče stopnjevanje in profinjenie jezi* kovne duše in muzikalnega izraza. Radi tega si vseh teh pesmi ne morem predstav* ljati petih v prevodu, pa tudi pevec mora obvladovati jezik v vsakem oziru do po* tankosti. V tem smislu je g. Pugelj dose-gel kar najlepši uspeh. — Koncert je bil razmeroma ugodno obiskan. —č Dijaštvo rešuje „literarno krizo" Dijaki državne klasične gimnazije so pričeli izdajati tiskani leposlovni list. ^žar«. >Llst je mesečnik, v katerem naj bi v dobi šolskega leta izhajali duševni produkti nadarjenih dijakov iz vseh razredov. Glavna in nedvomno najbolj smela je novost, da smo list tiskali in ga izdali celo v razmeroma precej visoki nakladi. Upamo, da se bo stvar lepo razvijala in napredovala«. V prvi številki so zastopani s pesmami: Jože Kastelic, Iztok, Joža Kmetov in Dana, S prozo: Joža Kmetov, Iztok in Cene Kranjc. Studiji sta prispevala Fred Ungerb in Cene Lroerar. Izmed pesmi je najmočnejši prispevek Dane. Ker je značilen ne le zanjo, temveč tudi za gotov del današnje gimnazijske mladine, ga v celoti prinašamo. In lahka mi je pot... Si bil kdaj. Večni, v mojem revnem srcu? Si kdaj govoril mi kot veter rožam? Si v noč prisluhnil mojim bolnim krikom? Si bil kot jaz, ko velo cvetje božam? Nekoč si bil, še so nekje spomini. V pomladnem solneu si govoril z mano. v bolesti sem kot d*-te vpila k Tebi in skupaj zrla zemljo sva prostrano. Zdaj ni te davno več, pa Te ne kličem. Kot jutro sem, ki vstaja za gorami, kot cvet, ki se v pomladni dan razcveta iu lahka mi je pot brez Tebe, sami. O prozi ni kaj re£i: dijaška je. Zanimiv prispevek je studija o Rodinu: poskus tolmačenja Rodinovib del. Zanimiv je tudi prispevek o »Psihologiji jezika«, ki obeta biti nekaj več kot' dijaš-ki. Ker so srednješolci po tiskovnem zakonu premladi za odgovornega urednika, je prevzel odgovorno uredništvo profesor dr. Ferdo Kozak. Dijaštvo klasične gimnazije ni ostalo zgolj pri leposlovnem listu: prireja tudi literarne sestanke s predavanji in recitacijami. V kratkem izide še en tiskan dijaški leposlovni list. Bile so težave radi odgovornega uredništva, ki pa so zdaj že premagane. Brv nesreč pri Verniku Kresnice. 5. novembra Kakor znano, je čez Savo pri nas ma lo mostov. Zato si pomagajo naši ljudje s čolni in brodovi. Tak čoln je tudi med Kresnicami in Vernekom, majhnem naselju na levi strani reke. Brodnik ima prevoz koncesijoniran, kakor pa kažejo razni primeri v zadnjem času. za varnost potnikov pri dohodu ni dovolj poskrbljeno Nezgoda se je pripetila včeraj ob polosmih zjutraj neki delavki doma iz Dašne. Hotela je z brodom na kresniško postajo in dalje z vlakom. Med prazniki je Sava zaradi deževja precej narasla. Stranski rokavi so tako polni vode, da je Sava razli ta daleč preko običajnega brega. Naš brod je zvezan preko teh tolmunov z visoko brvjo, ki pa nikakor ni dovolj zavarovana. Kakor že prej nekateri drugi, tako je izgubila na ozki brvi ravnotežje tudi omenjena delavka. Strmoglavila je v tolmun. Narasla voda jo je zanesla v struero. Ker je bila voda zelo deroča si delavka ni mogja pomagati. Hipoma se je družba zavedla resnega ooložaja: z delavko je šlo čez Savo še več tovarišev in tovarišic. K sreči se je spomnil nekdo, da bi dekle lahko rešil! s čolnom Takoj so od ve-7.&U čoln inr se spustili z njim za potap-'jajočo delavko. Narasla voda jo je medtem le parkrat zalila čez glavo, le roke, s ka-'erimi je obupno krilila, so se videle ves čas iz vode. Ko jo je dohitel čoln, so jo potegnili iz vode na suho. Sirota ima pokvarjeno obleko in voda ji je odnesla ročno torbico, v kateri je imela nad 400 Din. Na tem nezadostno zavarovanem mostlč-ku se je pripetilo že več nesreč. Omenjamo samo m-zgodo nekega duhovnika, ki mu je zmanjakalo na nevarni brvi tal — in je padel v vodo. Seveda so ga sopotniki redili. Težja nesreča je zadela nekega domačina, ki je Imel v aktovki večjo »to denarja. Padel je z brvi in ko je omahnil, je krikni! in izpustil aktovko iz rok. Videč, da odnaša voda aktovko z denarjem, je skočil v vodo in plaval za njo. Končno se mu je le posrečilo ujeti aktovko. Bilo je v januarju in moža je seveda pošteno zeblo. Ti primeri pričajo, kako nujno potrebno je zavarovati vse dohode k čolnu. Koledar. Danes: Sreda. 5. novembra 19.30, ftnla ličan.: Emerik: pravoslavni: 23. oktobra, Jakov. Današnje prireditve. Drama: Gospa ministrica. Opera: zaprto. Kino Matica: Kncginja čarda.ša. Kino Ideal: Zasužnjene duše (dreta Garho). Kino Ljubljanski Dvor: Erotikon (Ita Rina). Znanstveno predavanje dr. Mire Fin-kove ob 20 v Delavski zbornici. Samo za ženske. Predavanje na mineraloškem institutu ljubljanske univerze o temi »Škodljivci na sadnem dreviu«. Predava Josip ^trekelj ob 19.45. Dežurne lekarne. Danes: Sušnik, Marijin trg. Leustek, Resljeva cesta. DRAMA »Serija A. — 000001« je naslov prihodnje dramske novitete, v kateri je zaposlen ves moški ansambel našega gledališča. Avtor komedije Aleksej Tolstoj je svetsko priznan komedijograf in uživa pov-sod velik ugled kot dramatik. V komediji, ki ima še podnaslov »Lubina srečka«, je nositeljica glavne vloge gospa Mira Danilova. Premijera bo prihodnji teden. Mladinska igra »Nosanček« se vprt-zori prvič v tej sezoni v nedeljo 9. t. m. ob 3. uri popoldne in opozarjamo vse, da posetijo s svojo deco to ljubko igrico. Opozarjamo na nocojšnjo reprizo Branislav Nušičeve komedije »Gospa ministrica«, ki je pri premijeri sijajno uspela. Naslovno vlogo igra gospa Polon ica J u var nova. Predstava se vrši za red E. OPERA. Poljski tenorist Stepnjovski se j> od-zval ljubeznivemu povabilu Udruženja gledaliških igralcev, da sodeluje pri predstavi 2>Onje^in«, ki se vrši v korist bolniškega fonda Udruženja. Pevec je užival med ljubljansko glasbo ljubečo publiko velike simpatije in preverjeni smo, da ga bo publika po tem dolgem razdobju znala prisrčno sprejeti, kajti on je bil eden iz prvih tenorjev poleg pokojnega Dervote. ki je gradil našo opero po vojni. Predstava ^Onjegina« se bo vršila predvidoma v soboto 15. t. m. izven abonmaja. V nedeljo dne 9. t. m. se vprlzori t operi »Grof Luksemburški« in je ta predstava poslednja, v kateri nastopa gospa Vera Balatkova, dolgoletna članiea na-ših odrov. Predstava se vrši izven abonmaja. Novice iz Zasavja Litija. '30. oktobra. Zadnja športna veselica, ki se je vršila ob igranju sportneua kvinteta, je privabila na stavbe prerej ljudi. Pogrešal] smo sicer še mnoge; ki bi lahko prišli počastit ljubljanske gost«* in izkazal pri tem tudi pozor nost Članom našega kluba. Pa omalovaževanje sporta z nekaterih strani naj ne ovira te koristne panoge ▼ našem kraju. Tolaži naj naše športnike zavest, da je zmaga še lepša tam, kjer »o ovire. Na veselici je nastopil pravi p. Dolfe iz Ljubljane s humorističnim govorom. Bil (e vsem zelo všeč. Le še naj pride v našo sredo. Pevsko društvo >Zvon« iz &mnrtna pri v 41. leto svojega delovanja. Izredna p°7°r-Litiji je že pridno na delu in stopa zdaj že nost s strani javnosti, ko je »Zvon- proslavljal v letošnjem letu svoje št;ri križe, je dala šmarskim pevcem novo pobudo. Zdaj pripravlja agilni zvonov pevovod-ja g. šolski upravitelj Makselj Kovačič Bart-lov večer, ki bo obudil skladbe tega talentiranega pevovodje in skladatelja, ustanovitelja šmarskega Zvona. Rartlov vefer bo lepa pevska manifestacija vseh zasavskih pevcev. Vrli Smarcani računajo na udeležbo Iz vsega Zasavja. Ker so železniške zveze zelo uirodne, je pričakovati, da bo šmarska prireditev zbrala vse naše pevce k obujanju skritih pevskih spominov, • V prihodnjem mesecu poseti zasavske kraje icrralska družina ljubljanske >Sofe< s Strindbercovim >Očetom«. Nedvomno st bodo isrralei pod vodstvom g. režiserja Košute utrdili pot še za nadalina gostovanj«. Koder so nastopili do zdaj so še povsod dosegli najlepše uspehe. Prava sreča. Moj prijatelj jo star že 40 let, pa ima še vedno izredno srečo v ljubezni. — Kako to? — Ker se se ni oženil. Kočljiva zadeva. — Rad bi vedel, če je tale stara škatla res tako nesramna, da hoče koketirati z menoj? — Saj jo lahko vprašava, ker je moja žena. Delavsko skrbstvo v Ljubljani Kako skrbi mesto za brezposelne, ki so podpore res potrebni in vredni Stev 2^2 »SLOVENSKI KARO D<\ dne 5. novembra m*tf> Dnevne vesti — Diplomski izp!t na filozofski fakulteti v Ljubljani so naredili v oktobrskem terminu ti-le kandtdatje in kandidatke: Bin-ter Bogdan (narodna in obča zgodovina), Dobrovoljc Prane (francoščina in primerjalna književnost). Ećimović Anka (srbsko-hrvatska književnost in jezik), Fabian Viktor (botanika in zoologija), Hirschl Ivo (francoščina in primerjalna književnost) Ilešič Svetozar (geografija in obča zgodovina), Kocbek Edvard (francoščina in primerjalna književnost), Kozina Elizabeti (teoretična in uporabna matematika) Moder Anton (zoologija in botanika). Paulmič Amold (nemščina in primerjalna književnost), Peran Marija (francoScma n primerjalna romanska gramatika). \Vraber iMaks (zoologiia in botanika) — Ugodnosti pri predpisovanju zgrada- J rine in pri plačevanju davkov. Dravska fi- I nančna direkcija v Ljubljani razglaša po razpisu ministrstva financ, oddelka za davke z dne 28. oktobra t. 1., št. 80.53« sledeče: Davčne uprave, ki niso še ugotovile rejonske linije mest, trgov in vasi z nad 5000 prebivalci, nadalje vasi. kj^r je sedež sreskega načelstva. ter letovišč in kopališč, morajo to storiti najkasneje do 15, novembra t. 1. čim bo ta linija ugotovljena, a najdalje do konca novembra t. I., se mora za one kmetijske zgradbe, ki izpadejo iz te linije, odpisati zsrradarina. Istočasno se mora po tabeli izvršiti in popraviti odmera zgradarine za zgradbe poljedelcev in majhnih obrtnikov v rejonskl lini>i po vaseh z več nego 5000 prebivalci odnosno po vaseh s sedežem sreza. Isto velja tudi za zgradbe malih obrtnikov po vaseh z manj ne/aro 5000 prebivalci in po krajih izven rejonske linije mest. trgnv, kopališč in letovišč. Finančne direkcije Jahko naknadno po preteku pritožbenega roka obravnavajo pritožbe proti zsrradari-?ii a najkasneje do konca meseca novembra L 1.. kolikor je petit pritožbe popolnoma osnovan. V krajih, kjer je letos letina popolnoma odpovedala, smejo finančne direkcije odgoditi na konkretne prošnje plačilo letošnjega davka do konca novembra 1931. Davčnim zavezancem pa. ki so še v zaostanku z dohodnino, smejo finančne direkcije dovoliti na podlagi posebnih prošenj odplačevanje zaostankov v letnih obrokih do konca leta 1935. Podrobna na vodila lahko dobe stranke pri pristojnih davčnih upravah. — Iz odvetniške službe. V imenik advokatske komore v Ljubljani je bil vpisan dr. Ervin Mejak s sedežem v Konjicah. Odvetnik v Celju dr. Anton Novačan se je s 1. novembrom odpovedal izvrševanju advokature. Za prevzemnika njegove pisarne je imenovan odvetnik v Celju dr. Rajnhold Kerschbaumer. — Razpisani zdravniški službi. Občina mesta Požarevca razpisuje natečaj za dva občinska zdravnika. Prošnje je treba vložiti do konca tekočega meseca. — Zgradba banovinske ceftte Reka pri Hocah-Sv. Areh- Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje s skrajšanim rokom 15 dni pivo javno pismeno licitacijo za oddajo del pri zgradbi banovinske ceste II. reda Reka pri Hočah-Sv. Areh (okraj Maribor) v odseku Reka-Kaplja od km 14.0 do km 11.5. Licitacija se bo vršila 19. t. m. ob 11. dopoldne pri teimičnem oddelku okrajnega glavarstva Maribor levi breg. Podrobnosti so razvidne iz ^Službenih No-vin« št. 253. z dne 4. t. m. — Dražb.i lova. Javna dražba občinskega lovišča Trebeljevo se bo vršila 17. t. m. ob 10. pri okrajnem glavarstvu v Litiji v sobi št. 2. — Ra7.iđ druStev. Pevsko društvo rJu-tranjica« v Mariboru-Melje in društvo ^županska zveza v Mariboru« sta se prostovoljno razšli. — Dvojni tir na progi Zagreb-Novska. Sestavljeni so načrti in proračun za gradnjo drugega dela dvojnega tira na progi Novska-Zagreb. Dela bodo oddana na licitaciji, ki se bo vršila še ta mesec. Drugi tir nameravajo zgraditi tudi na progah Beo-grad-Nuš in Niš-Skopi je. — Mednarodni vozni red za leto 10:51 :12. Na kenerenci o mednarodnem voznem redu za lelo 1931/32 v Kodanju so bile sprejele nekatere važne izpremembe v mednaro min železniških zvezah. Novi vozni red bo veljal cd 15. maja 1031 do pol nori med 21. in 22. majem 1932. Veljavnost voznega reda je bila v letu 1982 padaljšana za 7 dni, da ne pade prehod na novi vozni red na čas velikega osebnega prometa med binkošinimi prazniki, ki bodo 1. 1932 15. in 16. maja. Balkanski brzovlak Berlin — Pra«ia— Budimpešta—Beograd, Sofija—Carigrad bo vozil hitreje tako, da bo rabil za pot od Beograda do Carigrada približno 2 uri manj. Direktna zveza Lvov_Lavvocne—Batovo — Budimpešta bo podaljšan do Sušaka in nazaj. Prihod ija evropska konferenca o voznih redih bo v oktobru 1931 v Londonu. — Prepovedana revija. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi revijo >BudučnosU, ki izhaja v srbo-hrvatekem in nemškem jeziku v Berlinu, ker piše proti sedanjim razmeram v naši drŽavi. — Slavni poljpki operni pevec v flcogra dn. Te dni odpotuje v Jugoslavijo ~ia gosto vanje slavni poljski operni pevec, prvi basist varšavske opere Roman Vraga. Vraga je član poljsko-jugoslovenskega društva v Varšavi in spada med najaktivnejše propa patorje poljsko-jugoslovenskega kulturnega zbližan ja. _ Tovariši bojevniki! Obrni zbor naše Zveze ne bo letos 9. novembra, ampak v nedeljo, 14. decembra v salonu tov. Rozmana (Pri Jerneju, Sv. Petra cesta 95) ob 9. do- poldne. Delegati, zaupniki naši, bojevniki, vsi dobrodošli. — Glavni odbor ZSV v Ljubljani. _ C. M. podružnice se prosijo, da čim preje poberejo članarino za tekoče leto, kajti družba potrebuje obilne pomoči. 568-n __Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma še oblačno. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Najvišja temperatura ie znašala v Splita in Skopi ju 19, v Beogradu 18. v Sarajevu 17, v Zagrebu 11, v Mariboru 10.7. v Ljubljani 10.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 749 mm, temperatura je znašala 5.4. — Tijardovićeva opereta >Mala F!ora-my« v zvočnem filmu. Iz Splita poročajo, da je režiser zvočnega filma Novak skleni: z znanim splitskim komponistom Tiiardo-vičem oogodbo glede vprizoritve operete »Mala Floramv« v zvočnem filmu. Film bodo snemali na Dunaju, v Marseillu ln Splitu, orikroien bo pa tako. da bo ustrezat nemški mentaliteti. Režiser bo sam Novak. Glede prevoda na naš jezik se bo filmsko podjetje domenilo s prosvetnim ministrstvom Filmanje opcete v našem iezi»:u b< veljalo okrog 1 milijona Din, dočim bo v nemškem jeziku veljalo 2 in pol .milijona Hin. V Splitu bodo posneti prizori karnevala, serenada na morju in več manjših prizorov. — Nezvesto ženo zabodel. Iz Osijeka poročajo o krvavi zakonski tragediji, ki se je od:graIa v vć»si Bebota pri Vukovaru. Delavec Milan Raketič. zaposlen v nsHeški sladkorni tovarni, je že delj časa pazil na svojo ženo. za katero je vedel, da ima ljubavno razmerje z nekim posestnikom. V ponedeljek je ženo zasačil doma na vrtu z liubčkom Pograbi! je nož in ga ji zasadil v srce dočim je ljubček še pravočasno pobegnil. 2ena je bila takoj mrtva, moža so pa orožniki aretirali. — Dve poneverbi pri poštnih uradih. V Novi Sad je te dnj prispela preiskovalna komisija ministrstva za zgradbe, ki ima nalogo ugotoviti podrobnosti dveh poneverb pri poštnih uradih. Lani v decembru so pri poštnem uradu v Novem Sadu in sicer pri telefonski blagajni odkrili 100.000 Din primanjkljaja. Druga poneverba je b la odkrita v Srbobranu. kjer so ugotovili 290.000 Din primanjkljaja. Komisija mora tudi ugotoviti, če so kontrolni organi v času. ko sta bi!j poneverbi izvršeni, izpolnjevali svojo dolžnost. — Umoril prijatelja, da bi se poročil z njegovo sestro. Te dni so našli posestnika Velja N'kolića iz Stepancev blizu vasi umorjenega. Sprva so oblasti domnevale, da gre za roparski umor, pozneje so pa osumili zločina Pstra Stojanoviča. Nikoli-cevega prijatelja, ki je bil nazadnje z njim IJ&Cneginpa _car Jasa v družbi in zatrjeval, da so ju napadli neznani roparji. Stojanovič je priznal, da Je Nikoliča umoril, ker ni dovolil, da bj se njegova sestra poročila z njim — Težka nesreča. V Benkovcu pri Sli-tu se je prj gradnji nove hiše pripetila težka nesreča. V ponedeljek se ie med delom nenadoma zrušil zidarski oder in pokopal zidarje pod seboj. Dva zidarja sta bila ubita, trije težko, dva pa lahko ranjena. Oblasti so u\edle preiskavo, da ugoto-ve, kdo ie kriv nesreče. — Sneg na Velebitu. Tudi v Primorju imajo slabo vreme. V ponedeljek je sneg pobelil vrhove Velebita. — I sodna oslovska trma. Kmetje iz Kaštela so gnali te dni čez železniško progo pri Kaštelu dva osla v trenutku, ko je pri-vozil vlak. Trmasta osla sta hotela, da se jima vlak umakne in sta ostala na progi. Vlak se pa seveda ni umaknil, temveč je oba oslička razmesaril. — Risalno orodje kupite najboljše pri FR P. ZAJEC, optik, Ljubljana, Star trg Iz Lfubliane —Ij Odličen gost na ljubljanski univerzi. Po predhodnem sporazumu z g dr Kepnerjem. profesorjem zoologije na Uni-vefsitv of Virgma. USA (Mulier's Scool o! Biolog?) in Nationa. Research Counctl. VVashingtou. ie prispel iz Charlottesville (Virginia, USA) g dr. Cari Hiram Mac Connell v Ljubljano z namenom, da' se z znanstvenim delom pod vodstvom g dr Jovana Hadžija, profesorja liublianske univerze. iZDopobtf v zoologiji. Kot gojenec The Board of National Research Fellow-*h-p in the Bmlogcal Sciences trt the National Research Council in Wasbmgtofl hna z dr Mac Conne'1 namen da ostane v zoološkem institutu ljubljanske univerze vsaj leto dni Z delom it začel že v avgu-st« letos Bavi se osobito z raziskavanjem strukture :n razvoia živčnega s'stems Hy-dre. Ze v tem kratkem času ie naš znanstveni gost prišel do zammivjh rezultatov, tako da ie mogel biti prvi megov znanstveni elaborat odobren ter poslan v tisK (»Bioln^ical Bulletin«) —Ij Jesenski nebesni blagoslov je letos zelo izdaten.. Barometar pada z listjem, z njim pa tud; dež. Ljudi se nolašča čedalje bolj svojevrstna sentimentalnost ob broz-ganju po lužah in valovi+:h trotoarjih; tudi avtomobilisti ne prizanašajo, mar^'kdo jo ^kupi. če se j"m preveč približa. Z'asti v Selenburgovi ulici mnogi prav dobro občutijo zlo Jesenskega vremena: promet je zelo živahen, prometne d"sclp!me med pešci ni. avtomobili drveči preko številnih luž. škrope okoli sebe. da je joj, na trotoarjih pa so cele ponlave. Damnm pridejo izredno prav škornji. amnak samo t:sti. ki so dovoli visoki. — Kal bo. če bo šlo tako naprei. je težko povedati. Dobrodošle bi n^m čez zimo beneške gondole, tramvaja še itak ne bo tako kmalu, gradnia nroge v takem vremenu ne more napredovati Včeraj je delo pri tramvaju počivalo, kakor tudi na odprtih stavbiščih. Delali pa so pri izkopu temeljev za nebotičnik in pri palači Dunav na Aleksandrovi cesti. —I j Ograjno zidovje ob poti na Grad nad Študentovsko ulico se ruši. Na veČin krajih je zelo razpokano in nagnjeno približno 20 cm tako, da bo kmalu zgrmelo navzdol proti hišam Pred škofijo, ako ga ne bo nikdo popravil. Višje stoječa lesena ograja tud-; ni v boljšem stanju. Razume se, da zdaj ni čas za taka popravila, res je pa tudi. da v tem času in vremenu poškodovana ograja bolj razpada, zato je tudi nevarnost večja, da se popolnoma poruši —Ij živilski trg je od tedna do tedna h Ij pust. Blago je vedno bolj enolično in vedno manj ga je. Trdovratno se še vzdržujejo jesenske gobe snežniee. ki gredo sla bo v denar, liter stane l.."30 Din. Danes j«* prispelo zopet mnogo smederevskega grozdja, kljub pozni jeseni: kg po 8—9 Din. Jabolk je še vedno dovolj, niso pa posebno lepa, prodajali so jih po 5—8 Din kg. Precej se je prodalo domačega kostanja, liter po 2—2.50 Din. Za kislo zelje in repo so bile uradno določene cene, za trnovsko zelje 3 Din kg. kmečko pa 2.50, trnovska repa po 2.50 Din. kmečka pa po 2 Din. Trnovčani imajo torej protekcijo, odnosno njihovo zelje in repa. Med ostalimi živili je bilo naiveč zeljnatih glav po 1—2 Din komad. Salate ni več mnogo in Se ta je slaba, glavice so nudili po 0.75—1 Din. Pri mlečnih izdelkih se pa jesen ne pozna, trd domač (vrhniški) sir je vedno po 24 Din kg. surovo maslo pa po 36 Din kg. Na kokošjem trgu je tudi vedno dovolj jajc. če ne svežih, pa »osušenih*, nekatera po nesreči ubita močno smrde. Cene so precej različne, par po 2.75—3.50 Din, kakor je pač prodajalki ali pa tudi kupovalki — sreča mila. Isto se lahko reče o piščancih, ki jih je bilo danes mnogo, cene so se gibale med 25—40 Din za kom. —- Trgovina je bila še precej dobra. —I] Simfonični koncert. Prva točka sporeda simfoničnega koncerta, katerega bo dirigiral v petek 7. t m. operni ravnatelj g. Mirko Polič v veliki dvorani Uniona. ie Glazunov Violinski koncert za violin-solo in veliki orkester. Slavni ruski skladatelj Glazunov smatra ta violinsk; koncert za eno najboljših svojih del. Solistični part je izredno težak, a prav tako izredno hvaležen. Na našem koncertu ga bo izvajal rojak violinist g. Karel Rupel, kt se nam prvikrat predstavi kot solist v velikem orkestralnem delu. Će je užgal g. Rupel na svojem samostojnem koncertu, bo prav gotovo tudi na tem simfoničnem. Toplo priporočamo obisk prvega velikega koncerta letošnje sezone. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. —I] Prvovrstni komorni koncert bo v Ljubljani v Unionu v torek 11. t m. Ta dan bo koncertiral drugič v našem mestu eden najboljših evropskih godalnih kvartetov iz Dresdena. Pred 2 letoma so prvič nastopili v Ljubljani, žal. pred maloštevilno publiko, a publika in kritika sta glasno priznaia, da tako odličnega, umetniško dovršenega igranja, kakor ga je dal godalni kvartet iz Dresdena, že dolgo niso čuli. Vstopnice bodo v predprodaji v Matični knjigarni od petka dalje. —I] Prednjački zbor Ljubljanskega Sokola sporoča svojemu naraščaju, da se ou tekočega tedna dalje deli telovadba moškega naraščaja v dva oddelka, ločena po starosti: I. oddelek od 15. do 18. leta v ponedeljkih in petkih od V*l. do K>8. (kakor doslej), II. oddelek od 12. do 15. leta v sredah in sobotah od 5. do 6. ure. Prva vadbena ura II. oddelka bo v sredo 5. t m. 566-n —Ij Elitni družabni plesni tečaj — pod vodstvom mojstra Jenka se vrši redno vsako sredo in petek ob 20. v balkonski dvorani »Kazine«. Vstop vabljenim in vpeljanim gostom. Informacije in posebne plesne ure istotam dnevno od 10. do 13. in 15. do 21. ure. 567-n —Ij Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi vse p. n. abonente, da vplačajo III. obrok gled. abonmaja najkasneje do 14. t. m. Abonenti, ki še niso poravnali II. obroka, zapadlega v mesecu oktobru, se naprošajo, da store to najkasneje do 10. t. m. —Ij Plesna vaja privatnih nameščencev bo v četrtek ob 2'J. v veliki dvorani hotela »Uniona«. 5i,9-n —Ij »Matterhorn«. Visokoalpinski film. ki nam v krasnih slikah predstavlja lepote Matterhorna bo predvajala ZKD v poteK 7. t. m v kinu Ideal. Prijatelje lepe narave, zlasti pa naše turiste prav posebno opozarjamo na ta spored. Ker je ZKD pridobila film zgolj za en dan. bodo predstave tega krasnega filmskega dela zgolj v petek pri predstavah ob 4., pol 8. in 9. zvečer. — V soboto in nedeljo bo predvajala ZKD drug program in sicer film »Popolni zakon«. —Ij Otvoritevena predstava na šentjakobskem odru. V soboto, 8. novembra otvori Šentjakobski oder svojo deseto sezono s sijajno veseloigro »Križni pajek«. Dejanje je velezabavno in ima polno komičnih situacii, tako da se bodo posetnikl od srca nasmejali. V vodilnih vlogah nastopijo dame Baranova. Bučarjeva. Goru-pova in Petričeva. ter gg. Košak, Škerlj in mesto obolelega g. Lavriča g. Ks. Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Karnič-nika na Starem trgu. Posetite predstavo. V nedeljo. 9. novembra se ista igra ponovi. —Ij Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije od 16. do dne 31. oktobra: 100 Din bankovec; 120 Din: ženski poročni prstan graviran na notranji strani z imenom >Fanči 25. 7. 1928"; zapestna zlata damska zlata ura z raztegovalno verižico; 2 posamezna bril. uhana; zlata zapestni- ca, sestavljena iz podolgastih plošč; zapestnica iz čeških granatov; ročna torbica, v njej 70 Din in rožni venec s srebrnim križcem; ročna torbica, v njej 150 l>in in listek od Hamana; listnica, v njej 250 Din in več voj. list in. glasečih se na ime reldin Franc; črn s svilo podložen krznen ovratnik: 3 za sta v-Ijalni listki mestne zastavljalnice ljubljanske št. 312s. 263} in 3055; delavska knjižica, illaseča se na ime Vrhove Franc; tem lorjava aktovka, v njej moško perilo: rdeča mala denarnica z 70 Din: garažna avto-tablioa »2 A '27j; čepica modre barve z napisom Solit : • lelavska knjižica, glaseča se na ime 1'ezdir Anton, boa iz dihurjeve kože: lovska psiea. nosi vratu železni verižni ovratnik in sliši na ime >L?a< in riava usnjena prazna aktovka: alata dvokrovua moška ura in delavska knjižica, glaseča se na ime Lekše Ka-rol. — Ij Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi polieije v Ljubljani o-l 1R. do 31. oktobra: 40 Din: ženski dežnik: kokoš: poslovna knjiga, glaseča se na ime Rogič Nate-Benkovae: tula srebrna športna verižica s kompasom: prazen petrolejski železni sod z označbo >V. O. E.«: niz koral: z'ata zapestnica z rdečimi rubini: n i k ljasta zapestna ura; karbidna svetiljka; zlat poročni prstan z gravuro D. R. 27. IX. 1^24«:: srebrna zapestna ura na usnja-tem jeimenčku; črna boa: kolesni avto plašč: zlat ženski uhan z rdečim kamnom in 20 Din. — V železniških vozovih bo ae našli ti-le predmeti: 29 deAnikov; 7 palic; ročni kovček: 2 prazna nahrbtnika; nahrbtnik s sodčkom; zavitek umazanega perila; 2 para damskih nogavic; zavoj kostanja; 2 vrčka; muzikalije; 4 aktovke; 3 ročne torbice; 2 moška suknjiča: par rokavic; dežni plašč: šerpa, šestilo; 2 čepici; žemperl; kolesna sesalka. doza za cigarete: vrč za mleko; roman; 2 klobuka: priprava za lutanje; umazana srajca: polliterska steklenica: zavitek volne: par galoš. otroška pelerina; termo-steklenica in damski plašč. — Iz hotela »Union« je bilo prinesenih nekaj tam pozabljenih nerabnih dežnikov in raznih predmetov brez vrednosti. —Ij Lutkovo igro doktor Faust vprizori \ Ljubljanski Sokol kot letošnjo otvoritve- ' no predstavo v nedeljo dne 9. t. m. ob 16. uri popoldne v Narodnem dc:nu. Vh 1 z Bleiweiaove c* ste. —Ij Članice ženski društev opozarjamo ftattsestanek Jugoslovenskega ženskega naveza, ki bo jutri v Četrt« -w ol> 17 v dam ski sobi kavarne Emona N;» programa nestanka je nadaljevanje poročita o ?.a • /. n**ai kongresu v Zagrebu in razgovor o reorganizaciji Saveza. — Tajništvo JŽS —Ij Sokol ši>ka pozivlia brate in snstre, ki se nameravajo udeležiti vsesokoiskega zleta v Pragi 1. 1032.. nai se favijo prt br. Nan.ietu TuAarju. Tam se tudi dobe vse m-lorniacije in navodila. —ij Snuderl in Meglic bosta kmalu okrevala >t«'ir\;e orožnikov Snudeiia ln \\egTiča je vsak dan b. ij.Še in bosta km; u okrevala. Snuderl lahko zdaj ze ie tečne -šo hraiTO —Ij Nesreče in nezgode. Matija Bene-d:k. 16-tetna š:vilja. je včeraj popoldne med delom pogoltnila s vunUo. Morala ie v boltrco. kjer so i; šivauko potegnili iz želodca. V tovarn: »Satumns« se je včeraj zopet pripetila težia nesreča Delavki FrančiŠ1 i Jančtč ie padla na desno nogo težka že'e7na plošča in ji zlomila nogo. Mora F so jo prepeljati v bolnico. — V FJorjanski nlici je snoči brezobziren kolesar povozi! Metno Etnfco Doberšek, trgovčevo hčerko. (Urok je zadob'1 poškodbe na glavi in praske po vsem te'eMi. —li Surov no^ad Simč: okroc 24. 'e vračala 651etna Marija Ferluga po Opekarski cesti domov. V temi io je napadel nr-znan moški in io brez vsakega povo Tn pahnil v jarek Rešilni avto ie ve j«« -1. novembra denarnica z manjšo vsoto pri izbo lov vlakov Glav. ko lodvor ozirom. pri čuvajnici mo^t. dohod, urada. Dobi se se pri Fr. Pajku. Stari troj št. 21. TI. nadstropje. — Ij Gremij trgovcev xa Ljubljano in ok<»-liro. Zveza trgovskih prremijev za Dravsko banovino in Trgovsko dobrodelno društvo "Pomoč' v Ljubljani so sp preselili iz do-(»-danjih prostorov. Beethovnova ulica, v palačo Trgovskega doma'. Gregorčičeva ulica. Telefonska Številka 2927. 4 AGAT Ui> Lagati se sme, toda ne more — Lažej'o strahopetci in neznačajneži 45. Z zanimanjem sem pročitala vse dosedanje odgovore na anketo, ali se sme, ali ne sme v ljubezni lagati. Kdor resnico ljubi, ušes si ne maši, kdor se je pa brani, zaveže še oči! Tako b' lahko dejali v tem primeru. — V ljubezni se pa sme lagati, toda se ne more. Ker to zabranjuje značaj posajne?znika. namreč dotičnega, kdor res iskreno ljubi. V drugem primeru, kot je nizko mnenje gotovih ljudi, kdor samo simulira in laže — ta ne ljubi. Potrebna je bila ta anketa, kar se vidi že v tem, da je na svetu toliko src, koli- (Paul (Vicisnti kor ljudi. Kakor vse kaže, so pa še hvala bogu tudi ljudje na svetu, ki se zamislijo v ljubezen malo globlje, ne pa tako plit-kot nekateri. Recimo, da je ta ali oni razočaran in ne podlagi tega se pač vsak izgovarja, da je laž upravičena. Toda tedaj ne ljubi več, temveč si išče na ta način utehe, ki pa je navadno tudi ne najde. Sicer pa tu se gre samo za princip prave ljubezni odnosno laži. ljubezni pa ne najdeš za vsakim vogalom, niti ne najdeš na vsakem koraku človeka, ki bi verjel laži. Kdor resnično ljubi, ne bo Igral komedije, niti izgovarjal obrabljenih fraz. Ena, ki ljubi in ne laže. 46. St. 9. Dragi g. J. P.! Vi, žal. ne veste, kaj je ljubezen. Prečitajte si odgovor št. 19. Tam najdete v prvih stavkih definicijo prave ljubezni. Ce pa vztrajate pri svoji diktaturi potencirane strasti, ste pač zelo plitek. Spadate tedaj v vrsto nižje razvitih bitij. Nemec pravi temu znanstveno: der niedere Tvpna, Tak človek seveda ne ve in tudi ne more vedeti, kdaj laže . . . Št. 10. Fant, ki ne. poznaš resnire. si se pošteno zmolil! Tvoja 100^.- gotovost, da bodo vsi odgovori enaki, to je. da bodo vsi trdili, da je v ljubezni brezpogojno potrebna laž. je šla po vodi in postala prava negotovost. Komentarja k temu ne potrebuješ. Št. 11. Gospodu Leonu sva že dovolj povedala, kaj ne ^Idealistka* ? Mislim, da nima kaj pripomniti. št 12. Le pletimo bič. ki naj biča vse lake odurne lažnjivce in na laž samo! Se. strinjate, gospa >Ločenka*? Št. 13. Podaj mi roko. prijatelj. Bog ti daj srečo in bodi moj zaveznik na braniku resnične in iskrene ljubezni! Št 14. Tako je! Št. 15. No. no. ne delaj se preveč pametnega in izkušenega, >Mladi akademike, kajti vidi se ti, da si res še precej mlad. Moram ti pa povedati, da ženska laže tam. kjer najde rodovitna tla za to. Taka tla pa najd'* navadno pri tebi podobnih kavalirčkih, ki misliio. da so storili velikansko iunaštvo. če so odpustili ženski laž. Ce se tebi razbijeio vsi dokazi laži. te obžalujem, meni se ne! Ne uvidevam pa. da žena sme in mora lagati in da je takrat najlepša. Baš nasprotno, žena je najlepša, kadar je iskrena in govori čisto resnico? Št. 16. Zdravo. ^Gorenjski fant*! Spet prileteli ve?! Št. 17. Ria, se strinjam! št. 18. Idealna, iskrena, zaljubljena ste, gdč. Stanislava! In za vse to žanjete sovraštvo? Hudo mi je za vas. Se pridružite mojemu taboru? Naša četa raste od odgovora do odgovora. Št. 19. Ah, saj res, skoraj sem se zmotil, ti si moj najbližji sorodnik in prijatelj! Št. 20. >Vrag jih vzemi .. .< tako pričenja gospod filozof svoj odgovor. Da. naj jin vzame, probleme namreč, ampak naj bi izvolil vzeti s seboj tudi take sorte ljudi, ki .««? razlikujejo od ostalih Zemljanov po tem, Rekel bi, da se sme, ampak samo, da nikdo (Dcmcm premiera e? ££itnem kinu ffllatici! ne ve . . .< samo >bi in *ampak< . . ., ja, kaj se pa to pravi? Meša, meša kašo in mč ne zmeša. In pa njegovo svetno klobaso*, žabe, divjega petelina in matematično vodo (1 -f- 1 = 2) bi mogoče spravil še v denar tam za vodo. Tu se mi pa res smili >Naro-dov< papir . . . Sodim, da mora biti ta gospod zelo zateleban (po njegovi teoriji), sicer mislim ne bi bil zmožen napisati take duhovite lajnentacije. Sploh mu pa ne zamerim, ker sam ne ve, kai govori. (To sledi tudi iz njegove teorije.) Naj se manj laže — pa bo bolje! ... St. 21, 22 in 23 so pa sami somišljeniki. Sedaj pa še nekaj o laži kot taki. Kaj je laž? Kdaj I Biki lil O T Kadar govorimo neresnico, bi kdo odgovoril. To pa ne drži. Lahko govorimo neresnico, ne da bi lagali. Lahko smo o kaki stvari Tiapačno obveščeni In govorimo to dalje kot resnico, čeprav ni. To-lej smo govorili nehote neresnico, nismo pa lagali! Laže tedaj oni, ki govori hote in ve-doma neresnico, bodisi da ima kake koristi od tega ali pa iz strahu pred kaznilo. Lažejo torej strahopetci, neznačajneži in uo-liufi. To so sami slabiči, reve, ki si ne mo-iejo z resnico pridobiti eventualnih korisli ali se pa boje slednje izgubiti, če bi prish z resnico na dan. Ali je to vredno moža? Valite laž na žene: vzgojite si jih resnicoljubne, ne dajte jim prilike za laž (toda ne biko. kot oni, ki sanja o kavalirskem odpuščanju . . .)■ in ne bodo vam lagale! A nketar. NajboKSe, naftrajnefše, zato U >S L O V E N S K T NAROD", dne 5. novembra 1930 Stev. 252 K. K. G. Brown: 44 Vitez enega dne Roman In tako sta krenila naprej kar za nosom, a solnce se je dvigalo nad obzorje in dan se je postaral za novih deset minut. Končno, ko je visoke žive meje ob stezi nenadoma zmanjkalo in se je prikazal pašnik, na katerem so se posle krave, se je Jeanne ustavila in položila svojemu prijatelju roko na ramo. — Tamle na hribu je hiša. — Vidim. — je dejal Peter, ki pa ni bii prav nič navdušen. — Veste, poseti me prav za res ne mikajo. Za danes jih bo /e dovolj. Prvič so naščuvali name psa. drugič so me zaprli v garažo, tretjič bi me pa utegnili ustreliti. Saj menda razumete, da se takih ekspedicii človek nazadnje naveliča. Kaj ko bi se potrudili tja vi in omedleli na pragu ali kaj podobnega . . . — V tej obleki ne morem nikamor, — je odgovorila Jeanne odločno. — Kar pojdite. Peter, in poizvedite, kje sva. Jaz pa počakam tu. da se vrnete. Toda sliko morate pustiti tu. da se vam zopet kaj ne pripeti. Peter je hotel nekaj ugovarjati, pa ga je Jeanne tako lepo pogledala, da te je kar udal v svojo usodo. Jeanni-nemu pogledu se ni mogel upirati. — Dobro, pa naj bo. — je dejal ponižno. — A če se ne vrnem, vedite, da sem se boril do zadnjega dihliaja. Na svidenje, lepa gospodična. Izročil ji je sliko in pokimal z glavo v pozdrav. Potem se je obrnil, preskočil nizek plot in krenil proti samotnemu domovanju na hribčku med drevjem. Vznožje hriba je bilo poraščeno z grmovjem. Ko se je prerinil skozi grmovje, je zagledal prizor, ki ga je navdal z novim upanjem. Na trati tik pred njim je stal kome-diiantski voziček. Majhen voziček na eno konjsko silo kričeče žojto preple-skan z rdečimi kolesi in svetloraodrimi zavesami. Pri stopnicah, vodećih v voz, je stala na travi miza. za katero sta sedela moški in ženska v sivih flanelastih srajcah in kratkih hlačah. Vse je kazalo, da sta baš pri zajutreku. Blizu mize je stalo dvoje slikarskih stojal in na vsakem je bila že skoro dovršena slika. Ob tem valil Petru naščuvanim dr. Buntin idiličnem prizoru se je od-kamen od srca. Prigoda z psom in njegove muke pri gu so bile močno omajale v njem vero v poštenost ljudi in njegov odpor proti vsaki taki nevarnosti je bil večji, nego je bil namignil Jearmi. Toda ta voziček je bil nekaj čisto drugega, ta ni imel ne garaže, ne psa. Poleg tega je Peter vedel, da so ljudje, stanujoči v takih vozičkih, navadno veseli in dobrodušni, mnogo prijaznejši s sumljivo oblečenimi tujci kakor ljudje, živeči solidno med štirimi stenami. In tako si je Peter zapel raztrgani suknjič in krenil smeje proti samotnemu taborišču. Toda smehljaj je izginil z njegovega obraza, ko se je mimogrede ozrl na sliki na stojalih. Vsakega, kdor bi bil pravkar prebil dvanajst ur v tesnem stiku s starimi mojstri, bi bili ti nedovršeni oljnati sliki presenetili. Na eni sliki je bilo naslikano, koli- kor je mogel Peter mimogrede uganiti. — bodisi zahajajoče solnce na krvavem nebu ali pa praženo jajce na krvavem beafsteaku. Druga slika je pa menda razlagala v slikarski obliki tri temeljna pravila Euclidove geometrije. Kot delo triletnega malčka, ki so ga pustili roditelji ob deževnem popoldnevu samega s platnom in paleto, bi bili ti plodovi docela zabavni. Toda misel, da so se izcimili iz možganov odraslih in razumnih ljudi, je bila Petru nekam mučna in omajala je v njem prirojeno vero v človeštvo. Ko je pa pomislil, da morejo biti najslabši mazači najboljši pri-jatejji. se je obrnil in hitel dalje. Zajtrkujoča sta ga ta čas opazila, obrnila sta se na svojih zložljivih stolčkih in ga debelo gledala. Čeprav sta bila do pičice enako oblečena, se je od blizu poznalo, da je eden ženska. Ne smemo se pa čuditi, da Peier tega ni že prej opazil, kajti noleg kratkih moških hlač je imela ona še kratke lase in monokel. Izraz njenega obraza z dolgim, radovednim nosom in bledimi, izbuljenimi očmi. je pričal, da se zaveda svoje nadvlade. Moški, ki je bil najbrž njen mož. je bil nizke postave, star okrog petintrideset let. bujnih las in kocaste bradice. Nosil je očala in v splošnem je napravil vtis naduteža. Cim bolj ga je ogledoval, tem bolj' je postajal Pejer plah, kajti te vrste ljudi je poznal. Skrajna umetniška levica je skrajna umetniška levica in kdor ji pripada — v občudovanje kritikov in zadrego povprečnega meščana — živi in nastopa čudno in nepojmljivo. Kritiki imenujejo to dosledna »naprednost«, povprečni meščan ima pa za to ljudski izraz »prismuknjenost«. Moški nosijo flanelaste srajce, dolge lase in redke bradice, ženske pa kratke lase in hlače. Družijo se v manjše, razvpite krožke in glasno zaničujejo kraljevsko akademijo in vsako sliko, na kateri se na prvi pogled pozna, kaj predstavlja. Potikajo se navadno po beznicah, podstrešnih stanovanjih in komedijantskih vozičkih, izpremenjenih v umetniška zavetišča, hranijo se s sočivjem in žive samo za umetnost. Sussex in Cornwall imata smoio biti njihovo priljubljeno lovišče. Peter je ves prestrašen spoznal, da ima pred seboj dva posebno posrečena eksemplarja tega čudnega plemena. Toda tudi najskrajnejši levičarski umetniki so boljši od kmetov z našču-vanimi psi ali blaznih zdravnikov, in tako se je Peter znova nasmehnil, stopil k njima in prijazno pozdravil. — Dober dan, — je dejal. z!ena z dolgim nosom ga je pogledala nekako tako, kakor bi pogledal orešek s petinsedemdesetimi različnimi mamicami in papani kitajski psiček, ki je baš dobil na pasji razstavi prvo nagrado. — Kaj bi radi? — je vprašala samozavestno in ošabno. — Bodite tako prijazni in povejte mi. kje sem. — je odgovoril Peter. Morda bi bil moral razločneje formulirati svoje vprašanje, navzlic temu pa ni bilo potrebno, da bi se mož z bradico ozrl na svojo ženo. namršil obrvi liki bakteriolog, ki ne ve kaj bi počel z neznanim in gnusnim bacilom. Peter je opazil to surovost, pa je potrpel. ' — Kaj mislite s tem? — je vprašala žena osorno. — Rad bi vedel samo. kako se imenuje ta kraj. Aretacije ruskih učenjakov Sovjetske oblasti so aretirale 16 vseučiliških profesorjev, med njimi 5 članov akademije znanosti \ Berlinu izhajajoče glasilo ruskih emigrantov »Rul« je nedavno poročalo, da so aretirale sovjetske oblasti već vseučiliških profesoriev-zgodovinarjev. Aretirani so bili baje zato, ker so lani na kongresu zgodovinarjev v Berlinu preveč navdušeno pozdravljali buržu-azni tisk. Ta vest se ni zdela posebno verjetna, kajti sovjetski tisk. ki je takrat mnogo pisal o aretaciji nekaterih »škodljivcev-, ni niti z besedico omenil aretacije zgodovinarjev, niti reagiral na poročilo emigrantskega lista. Dvomi so bili tako veliki, da je celo v Parizu izhajajoči emigrantski list »Poslednija Novosti« pisal, da je ta vest malo verjetna, češ, da se nekateri v poročilu omenjeni ruski profesorji berlinskega kongresa sploh niso udeležil'. »Lidove Novinv« pripominjajo, da je ena glavnih napak ruske emigracije, da se njen tisk ne odlikuje z zanesljivostjo in da mu zato ne verjamejo ljudje, ki hočejo biti o položaju v Rusiji točno informirani. Večina vesti iz Rusije nastane v Rigi ali v drugih emigrantskih poročevalskih središčih in zato evropska javnost raznim vestem o razmerah v Rusiji navadno ne veruje. »Lidove Novinv v so pa dobile informacije o aretaciji ruskih učenjakov iz popolnoma zanesljivega vira. Tozadevno pismo iz Rusije žal ne omenja vzrokov aretacije, pač pa navaja imena vseh aretirancev. Med njimi so tudi svetovno znana imena in znanstvene kroge bo gotovo zanimala vest. da sede v sovjetskih ječah mnogi znani, politično neškodljivi učenjaki, ne da bi vedeli zakaj in ne da bi sovjetske oblasti obvestile o tem svojo ali inozemsko javnost. Med aretiranimi učenjaki je tudi pet članov akademije znanosti. V prvi vrsti je treba omeniti akademika Platonova, svetovno znanega historika, delujočega na polju ruske zgodovine. Splošno znan je tudi paleograf-akade-mik Lihačev. dalje zgodovinarja Tarle in Ljubavski. znani strokovnjak na polju staroruske in litovske zgodovine ter končno znani ruski geolog akademik Prjaniškov. Poleg teh so bili aretirani še vseučiliški profesorji Rožde-stvenski. strokovnjak na polju zgodovine slovanskih narodov, Jegorov, Ja-kovljev, arheolog in historik Gaudier, profesor gospodarske zgodovine Bah-rušin, profesor splošne zgodovine na saratovski univerzi Butenko, filolog Dinges. ki se peča s proučavanjem narečij nemških kolonistov, geolog Doja-renko ter zgodovinar in odličen sotrud-nik Centroarhiva Bogojavljenski. Težko je domnevati, da bi igrali ti učenjaki kakršnokoli vlogo v narodnem gospodarstvu ali da bi bili člani kake tajne organizacije, ki bi ovirala gospodarsko obnovo Rusije. Sovjetski krogi dosledno molče o teh aretacijah in zato inozemska javnost še zdaj ne ve, zakaj so bili ruski učenjaki aretirani. Vse kaže. da gre za nov naskok na znanost, ki ima v Rusiji zdaj zelo težaven položaj. Ne da se govoriti o svobodni znanosti tam, kjer oblasti predpisujejo metodo znanstvenega raziskavama in kjer je iz političnih ozirov edino dovoljena znanstvena metoda mar- xizem. Nepolitično znanstveno delovanje sovjetskim krogom ni po volji in za vseučiliško katedro velja: ne zadostuje biti politično itidifercnten, treba je biti boljševik. V takih razmerah je tudi politično docela pasivni učenjak sumljiv in nelojalen element, v neprestani nevarnosti, da izgubi svoje mesto iti možnost znanstvenega dela ali pa da postane tarča denucijacij manj kvalificiranih zavistnežev. Nedavno so sovjetski listi pisali, da mora biti tudi botanik marxist. Politična servilnost znanosti v sovjetski Rusiji je rodila najbrž tudi v tem primeru žalostne posledice. M udaril zdravnika V pariškem zavodu za sodno medicino so imeli te dni senzacijo, kakršne še ne pomnijo. Zdravnik dr. Girardin bi moral obducirati truplo in ugotoviti vzrok smrti nekega moškega. Zdravnik je prerezal najprej vrat. da pride do enega glavnih živcev. V istem hipu je pa dvignil mrtvec roko. skrčil prste v pest in udaril zdravnika na vso moč po obrazu. Zdravnik se je tako ustrašil, da prvi hip sploh ni vedel, kje je in kaj se mu je pripetilo. Ko se ie zavedel, je opazil, da drži mrlič roko še vedno tako, kakor jo je držal, ko ga je udaril. Zdravnik je moral napeti vse sile, da je spravil mrličevo roko v prvotno lego. Seveda ni šlo za oživljenje dozdevno mrtvega, temveč za nevaren refleks živca, katerega se je bil dotaknil zdravnik z obdukcijskim nožem. O smrti do-tičnega moškega ni bilo nobenega dvoma. mnenju se človek prav lahko obvaruje prehlajenja. če se drži tehle navodil: 1. Pij mnogo sadnih sokov. 2. Oblači se toplo. 3. Imej noge vedno na suhem. 4. Varuj se prepiha. 5. Umivaj m pogosto roke. d. Spi 8 ur na dan in 7. Ne jezi se. Revoivers!ci Klnh žensk Med vsemi okraji v Chicagti. kjer so ropi in umori na dnevnem redu, ie najbolj nevarno predmestje Kvansua. i o je slučajno oni okraj, v katerem biva soproga znanega generala Pavvesa. Policija se sicer zelo zanima /a ta okraj in napenja vse sile, da iztrebi vsaj najnevarnejše bandite, toda vsi njeni ukrepi nič ne pomagajo. Zločinci napadajo najraje ženske in ker jih policija ne more dovolj zaščititi, so segle po samopomoči. Ustanovile so društvo, ki se imenuje »Re vol verski klub. Namen društva je boriti se proti zločincem m varovati ženske, v prvi vrsti seveda članice. Častna funkeljonarka društva je soproga generala Da\vesa. Članice društva so večinoma soproge in hčerke evanstonskih trgovcev. Društvo prireja za svoje članice posebne tečaje, da se nauče dobro streljati z revolveru. Strelske vaje vodijo policijski organi. Ustanovitev »Re vol verske-m priča, kako žalostne razmere glede javne varnosti v drugem jem ameriškem mestu. kluba« vladajo največ- Kako se obvarujemo prehlajenja Bolezni, izvirajoče iz prehlajenja, stanejo ameriške delodajalce vsako leto nad 12 milijard Din. To je ogromna izguba, ki bi jo radi ameriški podjetniki preprečili ali vsaj znižali. Ameriška industrija žrtvuje vsako leto mnogo denarja za razne zdravstvene ustanove, zlasti za one, ki se pečajo s proučevanjem bolezni, izvirajočih iz prehlajenja. Sindikat kemične industrije je dal letos John Hopkinsonovi bolnici v Baltimoru 10 milijonov Din. da ji olajša raziskovanje iz prehlajenja izvirajočih bolezni. Profesor marylandske univerze dr. A. Pieiffer je baje odkril bacil prehlajenja in sestavil že serum, s katerim bo mogoče človeka obvarovati vsakega prehlajenja tri leta po cepljenju. Žal rezultati tega odkritja še niso znani. Na Hornellovi univerzi v Ithaci v državi Ne\v York pa delajo poskuse z ultravi-joličastimi žarki, ki vplivajo baje tako, da se zniža nagnjenost k prehlajenju na 42%. Po ameriški statistiki je nagnjena k prehlajenju najbolj mladina. Med mladino čuti posledice prehlajenja vsak peti, med starimi pa komaj vsak deseti. Dr. Kdvard Abbott pravi, da si lahko podaljša človek življenje za pet let. če se varuje prehlajenja. Po njegovem Jubilej kratkega krila Pred 200 leti je prišlo v pariških baletnih gledališčih do temeljite izpre-membe. Dotlej so nastopale plesalke v dolgih tunikah, kar ie bilo tem lažje, ker so bili plesi taki, da jih tunike niso ovirale. V tem času sta v Parizu tekmovali za prvenstvo dve znameniti plesalki, Francozinja Prevostova in Španka Camargo. Slednja je bila iz starega plemiškega rodu. ki je dal \ eč slavnih ministrov in generalov, cerkvi pa kardinalov. Proti vsem rodbinskim tradicijam in energičnemu odporu ponosnega očeta je postala Camargo članica baleta pariške opere. S svojo lepoto in gracijoznostjo je kmalu tako zaslovela, da je bila slava Francozinje Prevostove v nevarnosti. Da potisni* svojo nasprotnico še bolj v ozadje, je nastopila Camargo v kratkem krilu. Njeni oboževalci so kratko krilo navdušeno pozdravili, moralisti so se pa zgražali. Vendar je pa Camargo končno na celi črti zmagala. Kratko tipično krilce balerin se ie ohranilo skoro 200 let. Sele moderna plesna umetnost ga je zavrgla. Modernemu pojmovanju lepote se je zdelo odveč celo to, kar so imele plesalke na sebi in tako so se njihova krilca razblinila zdaj skoro v nič. In moralisti se nad to reformo še daleč ne zgražam tako. kot so se v 18. stoletju, ko je kratko krilo izpodrinilo dolgo tuniko. Pri branjevkl. — Četrt funta masla, prosim. Mamica pošlje takoj stotak čim se vrne papa z dela. — Cel stotak? — Da, ostanek mi pa lahko daste takoj, ker mora mamica kupiti še druge stvari. čevlje potrebujete, kadar pridete domov, da se Vam od-počijejo noge; zjutraj, ko vstaiate iz tople postelje, da se ne prehladite. Založili smo vse naše prodajalnice z velikimi količinami po nizki ceni, da se lahko preskrbi vsa družina. Prodajamo: ■ Moške domače čevlje za Din 59.- Ženske domače čevlje za Din 49.- Otroške po velikosti od Din 19.- do Din 39.- Moške iz toplega sukna z usnj. podplatom Din 59.- Zcnske iz toplega sukna z usnj. podplatom Din 49.- Otroški visoki iz toplega sukna z usnj. podplatom od št. 19 do 24 . . . Din 39.- od št. 25 do 28 . . . Din 49.- od št. 29 do 34 . . . Din 59.- Din 49"- Šofiranje s sigurnostjo, tla napravite izpit za poklicnega ali samo-vozača, podučujem v dnevnih in večernih urah. — Vprašati takoj v Slomškovi ulici št. 27. 2764 Dijake sprejmem na stanovanje z za-jutrkom. Električna luč. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2 76 5 PISALNO MIZO dobro ohranjeno kupim. — GUGALM STOL prodam. Naslov pove uprava ^Slovenskega Naroda«. 2757 Pisarniške prostore oddam v najem v hiši Dalmatinova ulica št. 3, visoko pritličje, s 1. februarjem 1931. — Poizve se pri g. Smielovvski. Rimska cesta št. 2-1. 2762 Prodaja dežnih plaščev pelerin in voznih plaht je rali navala kupcev podaljšana do osmega. — Jančigaj, Tavčarjeva Št. 1. L'7».<*> Za stavbe vsakovrsten suh tesan tn žagan les, ladijska tla ceno od-laja Fran Sustar, Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T dajte pravočasno v popravilo tvrdki Matija Trebar Ljub'jana, Sv. Petra cesta 6 LONČENO PEČ dobro ohranjeno poceni prodam. — Naslov v upravi a Slov. Naroda*. 2759 VILO na Mirju z obširnim vrtom prodam. Vila je prazna za takojšnjo vselitev. Cena po dogo veru. Poizve se v trgovini, Borštnikov trg št. 1. 2760 - ■ i Pisalni stroj dobro ohranjen kupim. — Ponudbe z navedbo znamke ln cene na upravo »Slov. Naroda« pod ^Pisalni stroj«. 2763 AKO ŽELITE KUPITI NA OBROKE obrnite se na Kreditno -^drujeo det**?1nili trgovcev r. z. z o. z. v Ljubljani ■ NAJMODERNEJŠE VZORCE ZAVES in PERILA namiznih in kuhinjskih garnitur veze na jf ine je in najceneje MATEK & M TKEŠ. LJUBLJANA DALMATINOVA 13. Entlanje. ažuriranje, predtiskanje takoj, »BREDA« žepni robci komad 2 Din. -•si 7