Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 27. junija 2019 - Leto XXIX, št. 26 stran 2-3 Slovenci se padašivajo prejk svetoga Martina Iz pajdaštva je gratala lübezen stran 4 MePZ Avgust Pavel na 50. Tabori slovenskih pevskih zborov... stran 5 Tri državna PRIZNANJA ... stran 9 2 Slovenci se padašivajo Nej je mogla z nami na prauško v Slovenijo tista članica našoga drüštva, štera je v preminauči lejtaj na pauti prauti grajnci vsikdar naprej molila raužni venec. Donk smo na busi naprej vzeli svoje pejkline, malo pokukivali v svoje papére pa z veselim talom prosili Bogá, aj se letos tö posreči naša paut. Molili smo za tiste tö, šteri so v preminauči skoro dvajsti lejtaj z nami vküper vandrivali po našoj matičnoj domovini, žau pa so gnes več nej med nami. 15. pa 16. junija smo se člani Slovenskoga kulturnoga drüštva Avgust Pavel s Sombotela že 18-ič napautili, ka bi gorpoiskali edno cerkev, štere patronuš je naš rojak sveti Martin. V Sloveniji kauli 80 takši Boži iž geste, od leta 2002 smo je poglednili že 27. Na svoji prauškaj vsikdar gor- prausnimi, liki s »prekmurskov šunkov«, štera je zaščite- Janez Kodila v Markišavci kaže, kak se šunke sišijo na (védett) v Evropskoj uniji. Za njau prej nika drügoga nej trbej kak liki svinjsko mesau pa maurska sau. Za tau firmo 80 pavrov pujčke krmi, šunke sišijo edno leto v štiri kamraj. Na mejsec predelajo 50 ton mesá, od toga 10 procentov v Tomi Bojnec je v Filovci raztomačo, ka so črno keramiko že v antiki poznali poiškemo cerkvene pa kulturne spomenike tö, letos smo se odlaučili, ka spoznamo panonski svejt. V prekmurskoj vesnici Markišavci nej daleč od Murske Sobote nas je v svojoj »šunkarni« (rami, v šterom šunke sölknivajo) gorprijo prejdjen Janez Janko Kodila. Kak je tapravo, je bila njegva babica doma z dvojezične vesi Dobrovnik, tak se je un tö navčo madžarski. Rejsan nam je v lejpoj prekmurskoj vogrskoj rejči raztomačo, ka se v njegvoj držini že tretja generacija spravla s šunkami. Pa nej s sploj dosta visalo, mi pa smo komaj čakali, ka nas Janko Ko- tihinske rosage, med njimi na Vogrsko tö odajo. Od nas pa v Markišavce pripelajo mesau gice (mangalice), depa redijo takši »pršut« tö, šteroga bole samo na slovenskom Krasi (Karsztvidék) poznajo. Slogan Šunkarne Kodila je: »Gda vejš, ka gejš«, tau znamenüje, ka za šunke vse samo »bio« nücajo. Ka aj bi mesau duže friško ostalo, ga dejejo v žir, depa majstri njajo tau tö, ka na šunkaj za en cajt bejla plesen (penész) grata. Gda smo staupili v kamro, smo včasik čütili, kak dobro denejo šunke. S plafona je je dila odpela v restavracijo, gde smo kauštali štiri féle šunke, klobase, cverke pa paštete. Domanji so se začnili nalečüvati na edno gostüvanje, zatok smo si brž poglednili bauto, gde odavajo zvün mesni produktov eške melo, tikvin oli, palinko, tej, méd pa čokolado tö, ništerni so malo šunke tö küpili. Naša paut je dale pelala v »lončarsko vés« Filovce. V vesnici med Bogojinov pa Dobrovnikom držina Bojnec gordrži dva tradicionalniva panonskiva cimpra, kakši v cejlom Prekmurji nega. Teva sta stala indrik v vesi, Bojnecovi pa so čütili, ka jiva morejo rejšiti pa so jiva na nauvo postavili v gnešnjom muzeji. Papéri pripovejdajo, ka je bilau pred petstau lejtami v etoj vesi od 300 lüdi 80 lončarov, nam je raztomačo Tomi Bojnec, šteri je za očom prejkvzeu mali muzej pod milim nebom. Poglednili smo si kopasto peč, v šteroj so inda svejta črno keramiko žgali. Tau so nej namazali z glazurom, zatok so go leko bole prausno naredili. V takšom vrči so na priliko na njive vodau nosili, za pečti pa so takše posaude nej bile za nüc. Člani držine Bojnec samo gnauk na leto keramiko žgejo v peči, na šteroj vse lüknje djenau nutzapréjo, ka aj bi cejli dim znautra austo. Peč pa dostakrat nücajo za tau, ka aj bi v njej šunko sölknivali. Mlajši brat Grega Bojnec se je navčo delati na šajbi, istina, ka go več ne žené z nogauv, liki go süče elektrika. Sombotelski Slovenci smo leko vidli, kak z ilojce lejpa sklejca grata. Držina Bojnec material več ne kopa z železnimi botami na konci vesi, kak liki so tau delali njini starci, liki s tihinskoga küpüjejo kvalitetno ilojco. Tau ponücajo v fabriki keramike v vesnici Liboje nej daleč od varaša Žalec tö, štero so zatok küpili, ka bi rejšili slejdnjo takšo tovarno v Sloveniji. V maloj bauti v Filovci odavajo zvekšoga takšo posaudo, ka so tam naredili. Po kratkom pelanji smo se v Lipovci začnili spoznavati s tretjov meštrijov, pletenjom »krone«, štere so sledik dobile ime »luster« od nemški pa avstrijski turistov, šteri so se v 1970-i lejtaj začnili ojti kaupat v Moravske Toplice. Mati Brigita Smodiš že više petdeset lejt dela s slamov od žita, šteroga eške itak z rokauv, s kosicov ženjajo. Majstrica nam je pokazala, kak se redi rauža, klabük ali srček s slame, z drautom ali brezi njega, ništerne naše batrivne ženske pa so tau vösprobale tö. Brigita se večkrat poda na senje - bila je že v Budimpešti -, depa nej samo zatok, ka bi kaj odala, liki ka se kaj nauvoga navči. Rediti trnjovo raužo s slame se je prej navčila od edne male dekličine s srbske Vojvodine, gda go je srečala na sobočkom senji. Brigita Smodiš vči Erzsi Aranyi pa Márto Takács Németh slamo plesti slame. V lepau obnovlenoj paverskoj iži nej daleč od kapejle sta nas gorprijali mati Brigita pa či Monika Smodiš. Ta mlajša, vövčena etnologinja nam je raztomačila, ka so v krajini zatok začnili vsefelé rediti s slame, ka je bilau dosta pauva pa ka so tau meštrijo vidli kak šumaške v tihinski rosagaj. Najvekši svetek v vesi je bila nauva meša, je pripovejdala Monika, napravili so veuka vrata s papérnati rauž pa zelenjá. Tau so ništerne ženske oprvin začnile kinčati s slamov. Depa na konci žetve je tö šega bila, ka so s slame venec napravili, šteroga v Prekmurji pa Porabji ranč tak »dožnjek« zovéjo. S toga so gratale veuke Porabje, 27. junija 2019 Čakala nas je samo eške paut po avtocesti do Celja, gde smo tisto nauč spali. V knežjom (hercegi) varaši smo se po dobroj večerdji odšetali do reke Savinje, sploj pri vodej smo se v malo bole ladnom lufti špancerali prauti centri varaša. Nej je bila eške cejla kmica, vej je pa mejsec puni biu. Na bregej se je pred našimi očami zdigavo Stari grad, kak liki edna črešnja na zdavanjskoj torti. V nedelo smo rano stanili, za pau vöre pa so nas v vesnici Šmartno v Rožni dolini pred cerkvov svetoga Martina gorprijali domanji. Pozdravila nas je predsednica krajevne skupnosti (kak liki županja) Nataša Dimec, o vesi, v šteroj 3 prejk svetoga Martina kauli dvej gezero lüdi živé, pa nam je pripovejdala Zalika Črepinšek. Povödala je, ka majo plamine (brejg Šentjungert) pa maurdje tö (Šmartinsko jezero). Njina dolina se zatok »raužna« zové, ka prej sadne drejve lepau cvetéjo pa najvekša skrivnost naše vöre. Bogá prej ne vidimo, samo čütimo njegvi ocean brezi konca. Ništerni se ga krepko držijo, drügi ga tajijo, zapela je sküšavanje, radi bi bili gnaki z Baugom. Dühovnik so zaklüčili: gde nega vöre, kralüje »Ne smejš spistiti remen!« - Folklorna skupina Šmartno v Rožni dolini je inda dosta grauzdja tö raslo. Gospa Zalika, štera dela v meteorologiji pa je prej lejpo vrejmen prištölala, nas je pelala v Martinovo cerkev. Na tistom mesti je že pred šeststau lejtami stala mala Boža iža, tau nauvo pa so zgotovili leta 1856. Tistoga leta se je zgaudila menjša čüda: zidati so začnili 20. marciuša, en den po Jožefovim, na srejdi novembra, na Martinovo nedelo pa so že mešo slüžili v cerkvi. Blagoslovo go je slovenski blajženi püšpek Anton Martin Slomšek, šteri je za dar dau lejpi oltarni kejp svetoga Martina, delo bečkoga molara Hansa Kleina. V zgodovini je bilau takše, gda je cerkev v törmi dva zvoná mejla, bilau, gda štiri, depa takšo tö, ka ednoga nej. V prvoj svetovnoj bojni je sodačija odpelala zvoné, depa so v vesi vküpdali peneze, pa so za en malo že pá zvonili. V drügoj bojni so zvoné dojpobrali Nemci - dopüstili pa so domanjim, aj pred tem eške edno vöro zvonijo pa molijo. Sveto mešo so slüžili gospaud Janko Ivančič. Na svetek svetoga Trojstva so v svojoj predgi gučali, ka je troedini Bog straj, vören človek pa živi v meri ino vüpanji. Plebanoš Ivančič so nas, sombotelske prauškare ejkstra pozdravili, pa se zavalili, ka prejk vöre gordržimo svoj slovenski gezik pa kulturo. gospodov«. Domanjoma plebanoši smo se za lejpo mešo zavalili z Martinovov svejčov, madžarskim mešnim vinom ino s svojimi publikacijami pa dvöma CD-noma. Najvekši svetek v Šmartnom je 11. november, den patronuša Martina. Takšoga ipa svetijo vsi, v cerkvi, kulturnom domi pa na malom placi pred njima. Po konci naše meše nas je bilau tam zdaj kauli stau, domanji so za nas nalekli kulturni program. Kulturno-umetniško drüštvo v vesi gordrži pet skupin, njegvi predsednik je Mitja Dimec. Tisto junijsko nedelo je gorstaupila folklorna skupina, nut so pokazali splet štajerski plesov. Naše porabske oči so se na šurko oprle, gda smo vidli, ka ajnccvajdraj pa rozinko plešejo - motive poznajo v več slovenski krajinaj. V skupini so plesali zvekšoga starejši, sprevajala sta je dva fudaša. Najbole smo se radüvali plesi, gda je eden moški dojvzeu svoj remen, vküper so ga zakapčili Panorama nad Celjom s Friderikovoga törma Tisto nedelo je bila šmartinska cerkev puna z vörniki, dosta mladi je tö bilau. Na koruši je štiriglasno spejvo mejšani pevski zbor, tak smo pá leko čüli, ka je v Sloveniji vsikša meša eden lejpi koncert. Sombotelčarge smo leko na konci svete meše tö gratali en tau toga čüdovitnoga koncerta: vküper z zborom pa vsejmi zbranimi vörniki smo zaspejvali Marijino pesem »Je angel v kolau pa se ga držali. Minjavali so se z ženskami, depa je nej bilau slobaudno spistiti remen. Plesci so sploj koražni bili, hejcali so se pa djufkali. Kulturni program se je končo s trejmi porabskimi nautami naši (v sivo naravnani) Sombotelski spominčic, vsi vküper pa smo zaspejvali »drügo slovensko himno« »V dolini tihi«. Po tistom se je začno najlepši tau naše prauške: domanje ženske so nalekle telko figic pa dobraut, ka smo komaj ladali. Pogučavali smo se pa dosta spejvali, vsakši Šmartinčar je emo kakšo lejpo rejč za nas prauškare. Žmetno smo vzeli slobaud od domanji, člani cerkvenoga zbora pa so na konci zaspejvali eške »Slovensko deželo« Benjamina Ipavca. škeri, štere so pred več stau lejtami nücali za mantranje grejšnikov. Na celjskom gradi vsikši konec kedna vitezi taborijo, cejli den so v indašnji gvantaj, če je štoj prosi, se s sablami bijejo, depa včijo strejlati pa nutpokažejo indašnje sodačke škéri tö. Stare gvante leko vidi tisti ranč »Kak i mi odpüščamo dužnikom našim« - sombotelski prauškarge v šmartinskoj cerkvi Po krivi poštijaj smo se v gauški pripelali k veukomi umetnomi (mesterséges) Šmartinskomi jezeri. Gda smo na prašnatom parkplaci njali avtobus, smo mogli eške splezditi po više stau stubaj, vej so pa v dauli zozidali eden jez (gát), šteri nazajdrži veuko vodau, globko 15 mejterov. Na jezero pride dosta turistov, depa vnaugo takši domanji tö, šteri škejo počivati ali ribe loviti. Gda smo se pelali nazaj prejk Celja, smo s svojim avtobusom prišli gor na Stari grad, šteri je najvekši takši sodački objekt v cejloj Sloveniji. Tam so meli svoj kvatejr erični Celjski grofi, šteri so s pomočjauv zdavanj gratali povezani z madžarskov zgodovinov tö. Edno zdavanje je dalo ime »Friderikovoma törmi« na gradi ranč tak: oča Herman Celjski je tá nutzapro svojoga sina Friderika, gda je nej sto čeden biti pa se je oženo s prausnov deklov Veronikov Deseniškov. S toga törma se gnes opéra najlepši razgled na grad pa na panoramo nad Celjom. V zamenici toga stolpa si leko poglednemo edno nauvo razstavo s Porabje, 27. junija 2019 tak, šteri se poda v »Pelikanov törem«: v trej štaukaj spoznamo žitek na gradi v srejdnjom vöki. Vidimo na priliko nemešnjaka z ženov pa kronista, šteri je dojspiso pripovejst Celjski grofov. Na stenej visi njina komplicerana držinska drejva. Na Starom gradi smo bili kauli edne vöre zadvečerka pa smo dosta sence nej najšli. Donk smo se eške stavili v centri gnešnjoga Celja, gde smo polizali eden dober sladoled pa se pá srečali pri spomeniki svetovne popotnice Alme Karlin. Naša prauška se je končala s počinkom v centri Lendave. Če rejsan smo bili malo trüdni, smo v düši gratali dosta bogatejši. Dobili smo vnaugo nauvi padašov v Šmartnom v Rožni dolini, tak je sveti Martin pá povezo Slovence z bejdvej strani grajnce. (Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu se zahvaljujemo za prejeto finančno pomoč.) (Kejp na 1. strani: Sombotelčani z domanjimi pred Martinovov cerkvov.) -dm- 4 Brigita Čufar - prekmurska Štajerka PREKMURJE Leto se je začnilo Den državnosti, svoj najvekši svetek, mladi slovenski rosag slavi 25. junija. Tau je tüdi prilika za takša in načiša slavja. V prekmurskom glavnom varaši so že 24. pout pripravili festival Soboški dnevi. Na odri, steroga so postavili na travniki pouleg grada, so se konec preminaučoga kedna predstavili različni goslarge. Med drügim so lidge leko uživali ob nastopaj Vlada Kreslina, Nike Zorjan, Plavog orkestra in tüdi goslarov, steri so špilali muziko od erične skupine Abba. En tau prazničnoga programa bi mogo biti pri Soboškom jezeri, gé so novine Vestnik mele piknik za svoje bralce. Dopaudneva je bilou tam ške veselo, zavolo vihera in velkoga deževdja pa sta zadvečarka odpadnila letalski miting in koncert Jana Plestenjaka. V Murski Soboti je zalejalo več vilic in zamenic, nevole pa so meli tüdi v drügi krajaj, tüdi v Domanjševcaj, gé je po glavni vilici tekla voda kak v enom potoki. Tüdi ljubitelji klasične muzike so prišli na svoj račun, vej pa so za njih pripravili koncerte, steri so bili v evangeličanski cerkvi, pouleg njih pa ške tisti, steri radi gledajo plesalce, vej pa iz Maribora, gé v okviri njihovoga letnoga festivala Lent vsakšo leto pripravijo Folkart, mednarodni festival folklore, vsakšo leto pride v Prekmurje plesat več zanimivi skupin iz celoga sveta. V etom leti so tau bili plesalci iz Severne Makedonije, Guama, Rusije in Kitajske. Mesec junij je tisti, gda se dosta godi tüdi v Občini Dobrovnik, vej pa v toj obmejnoj občini že duga leta pripravlajo Dneve turizma. Dosta vsega se je godilo, od pohodov do raznih tekmovanj, največ lüstva, in tau od blüzi in daleč, pa je prišlo na Vidovo proščenje, stero je bilou pri kapelici svetoga Vida pri Bukovniškom jezeri. Dnevi turizma do se v dobrovniški občini končali v nedelo, 30. junija, v Žitkovcih, gé do meli prireditev z naslovom Kulinarika Hetésa. Silva Eöry Iz pajdaštva je gratala lübezen V Rogašovcaj sam gorpoiskala »čisto Štajerko«, kak pravi sama, Brigito Čufar, stera je zdaj malo že tüdi Prekmurka gé, vej pa se je pred par leti preselila na Goričko. Kak ti kaj dé prekmurščina, jo prvo pitam. »Razmejm skor vse, samo neškem preveč gučati, ka te sto leko brodi, ka se norca delam,« odgovori sogovornica, stera je duga lejta živela v vesnici Podgorje pouleg Apač, par stopajov vkraj od granice: »Naša držina je tüdi malo povezana z Avstrijo, vej pa je od tam prišla moja stara mati, stera je bila nenškoga roda. Stari oča jo je pripelo prejk Müre, ram pa sta si te napravila v Zgornjom Konjišči. Ges sam v naši držini bila najmlajša. Moja mati je bila stara 43 lejt, gda me je narodila. Čiglij so me moje tri starejše sestre večkrat napelale, ka sam kakšno norost napravila, stara dvej leti, odlaučila, ka stjem ške kaj drügoga vösprobati. Na mordji, pouleg Umaga, so Brigita Čufar me vzeli za šefico künje. Nej je bilau tak na lejko držino doma njati, ali stejla sam tüdi malo več penez prislüžiti, vej pa smo zidali ram. Na Rovaškom sam delala samo v cajti, gda je bilou leto, ali vseeno je žmetno špajsno bilou, ka sam mogla dosta testov rešavati, tüdi takše, ka ti spucajo možgane. Zvedla sam, ka v bistvi iščejo tüdi vodjo restavracije. In mene so na konci vöodabrali za tau delo,« je raztolmačila Brigita Čufar, stera si je te tüdi vözbrodila, ka so se začnili spravlati ške s cateringom, se pravi, ka so gesti odpelali tüdi vö iz restavracije, na prireditve ali slavja: »Direktor je pravo, ka je tau super ideja, pa naj jo vösprobamo. Mi smo gesti nej z restavracije s sebov pelali, mi smo jo tam na prireditvi pripravili, tak ka so leko lidgé tau cuj gledali. Te sam dobila tüdi priliko, ka sam dosta eričnih lidi spoznala, med drügim tüdi Danila Türka, steri je biu te predsednik rosaga.« Prva kak jo je pout pripelala na Goričko, je odišla ške v Maribor, gé je nej samo delala v enon hoteli, liki je v varaši ob Dravi tüdi živela. Do toga je prišlo tüdi zavolo toga, ka sta v tistom cajti z možom šla na dvauje. »Morem prajti, ka se mi je nej vidlo ži- raslo v lübezen.« Pri Fickovih v Rogašovcaj so se že leta 2000, se pravi prva, kak se je naša sogovornica preselila k njim, namesto z maro, začnili spravlati s sadjarstvom. Odlaučili so se, ka nedo samo pouvali sadja, liki ga tüdi predelajo v legvare, sokove pa tüdi v palinko in likere. »Če smo se steli naprej razvijati, je trbelo napraviti nauvi stopaj, se pravi, ka eden od naja pisti slüžbo. Martini, steri že duga lejta dela v Avstriji na enom velkom vinogradniškom paverstvi, bi bilou tau bole žmetno napraviti kak meni, stera sam bila že včena menjavati slüžbe,« je pravla Brigita Čufar in cujdala, ka je Sadjarstvo Ficko najbole znano po legvaraj (pripravlenih po stari receptaj brez dodatkov ali konzervansov) iz kutin in nešpelj, delajo pa jih tüdi iz grauzga (jurka) in drügoga sadja. Na njivaj pouvajo ške tikvi, tak ka odavlejo tüdi tikvin oli, pa ške domanji djabočni in vinski kis. Ka delajo dobro, dokazüvlejo tüdi rezultati s tekmovanj (verseny). Brigita in Martin (na sredini kejpa) v drüžbi drügih gasilcov in preminaučoga predsednika vlade Mira Cerara lani na kongresi Gasilske zveze Slovenije leko povem, ka nas je mati gorzranila v delavne ženske.« Po končani osnovni šauli v Stogovcaj je šla v srednjo gostinsko šaulo v Radence: »Malo se je nači obrnaulo, kak sam brodila. Gda sam bila stara 16 lejt, sam rodila sina, tak ka sam mogla šaulo za neka cajta tapüstiti. S partnerom sva ostala vküper in sva si v Podgorji stvaurila držino, vej pa je za sinom prišla na svet ške čerka.« Po zgotovleni srednji šauli je kak küjarca delo dobila v krčmi, nej daleč vkraj od svojoga dauma, gé je ostala osem let: »Te pa sam začnila broditi, ka se svet kulinarike trno brž prminjavle in tak sam se te, gda je bila čerka bilou, tak ka sam po dvej lejtaj prišla nazaj domau. Srečo sam mejla, ka sam brž dobila delo v enoj firmi, gé sam prejkvzela vodenje njihove menze. Nej sam küjala samo za tau firmo, liki ške za štiri drüge, tak ka sam mogla vsakši den sküjati več kak 150 malic, in tau nej samo eno fajto, liki dvej različni.« Kak človek, steri ne zdrži dugo na enom mesti, jo je po štiri lejtaj poklicna pout pa odpelala inan, in tau v Prekmurje. Pouleg Murske Sobote je gorzraso trgovski center, steri se zové Maximus. V njem so odprli tüdi restavracijo z imenin Maximo. »Na razpisi so iskali küjare, samo te mi je malo Pri Sadjarstvi Ficko leko küpite legvare, sokove, palinko in še kaj drügoga veti v velkom varaši, vej pa tam saused sauseda ne pozna. Cejli cajt se mi je tak vidlo, ka živem v vauzi,« je povedala sogovornica in cujdala: »Z Martinom Fickom sva se poznala že duga lejta, in tau prejk gasilcov. Oba sva bila birauva (sodnika) na gasilskij tekmovanjaj, tüdi na najvekšom, na gasilski olimpijadi. Duga lejta je bilou tau samo pajdaštvo, stero je pred lejti, gda se je tüdi njemi podobno kak meni, žitek obrno, pre- Porabje, 27. junija 2019 Pred kratkim so s prireditve Dobrote slovenskih kmetij s Ptuja domau prinesli tri zlata in dvej srebrni priznanji. »Morem prajti, ka mamo držinsko kmetijo, vej pa pouleg naja z Martinom pomagajo, sploj te, gda je več dela, tüdi najina deca, tak njegoviva sin in čerka kak tüdi mojiva sin in čerka,« je na konci ške povedala Brigita Čufar. Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Brigite Čufar 5 MePZ Avgust Pavel na 50. Tabori slovenskih pevskih zborov v Šentvidi pri Stični Vsako leto v ednoj lepoj vesi, v Šentvidi pri Stični na Dolenjskom, vküp pridejo pevski zbori iz cele Slovenije, pa ešče z drugih držav tü. Začnilo se je 1970toga leta, gda so organizerali kaj lepoga poglednemo. Tak smo v tej letaj že dostakaj lepoga vidli. Letos je pa bilo še ekstra lepo, zato ka smo lani, gda smo slavili 80-letnico zbora, še en den izleta cuj dobili. Pa še nikše ves nej daleč od Bleda, štero tü po celoj Evropi poznajo. Zakoj? Zavolo muzike. Tü sta bila doma Vilko pa Slavko Avsenik, šteriva sta začnila igrati takšo muziko, kakšo so do tistoga časa nej poznali. Vilko, šteri je za par let več nej z njimi igro, je cela leta pomago, pa skrbo, aj dobro igrajo. Slavko, ka je igro na harmoni- pa čakali, ka bo. Ešče smo steli iti v Planico, samo smo vidli, ka s toga nika nede. Po dugom čakanji je en drügi avtobus prišo, pa nas odpelo v Kranjsko Goro v hotel. Tam smo meli večerjo, pa še malo smo okoli poglednili, vej pa tam je tü vse preveč lepo. Na drugi den nas je naš avtobus že čako pri dveraj. Pelali smo se Člani zbora v enom najlepšom kraji Slovenije, na obali blejskoga jezera prvi kulturni keden. Prvo leto so samo domanji pevski zbori spevali. Bili so štirge zbori. Že drugo leto so pozvali več zborov iz Slovenije in tri zbore iz drugi držav. Med temi je biu MePZ Avgust Pavel z Gorenjega Senika. V knjigi, štero so ob 50-letnici dali napraviti, je napisano, ka je zbor Avgust Pavel med zbori iz drugi držav največkrat nastopo na tabori. Samo trikrat so nej bili tam. Lani je zato zbor eno lepo priznanje dobo za to, ka je 45-krat nastopo v Šentvidi. Večkrat od nji so nastopili samo domanji zbori, šteri vsako leto spevajo tam. Tou leto je bilo na nastopi zborov iz soednji rosagov že 21 zborov. Na tretjom tabori je bilo že 1000 pevcev, pa tak vsako leto več. V devetdeseti lejtaj je največ zborov prišlo. Prek 200 zborov, eno leto celo več kak 300, pa skoro 8000 pevcov, tak kak so skoro nej mesta meli. Zadnja leta malo menje zborov pride, ponavadi kauli stau. MePZ Avgust Pavel se vsako leto pripravla za te nastop. Prvi nastop mamo v soboto večer, da nastopijo slovenski zbori iz drugih držav, v nedelo pa spevamo vsi vküper na glavnom srečanji. Zato že v soboto rano moramo iti na pot, ka še med potjo leko peneze tü, tak ka smo leko malo več okoli poglednili. Tak smo te že v petek rano na avtobus vsedli pa se pelali proti Bledi, šteri je najbole poznani kraj v Sloveniji, pa ga po celom sveti poznajo. Kak koli ka dosta odimo na nastope, so se najšli takši pevci, ka Naši podje v dvorani, v šteroj vsaki petek snemajo glasbeno oddajo Slovenski pozdrav ko, pa je za ansambel napiso prek 700 pesmi, štere so igrali po celoj Evropi. Zato so si dali ime Ansambel bratov Avsenik. Na koncerti slovenski pevski zborov iz sausedni rosagov v Šentvidi pri Stični so tam ešče nej bili. Vsem se je preveč lepo vidlo. Malo smo se prek na otok pelali, pa poglednili tisto lepo cerkev štera tam stoji. Lepo je bilo, samo ka smo šteli še dostakaj videti, smo se pelali dale. Da pa nej je vse tak bilo, kak bi radi. Avtobus, šteri nas je pelo, se je nika začo nori delati. No, smo pravli, vej pa bar do Begunj nas naj spravi, pa te ga naj malo skoz poglednejo. Vala Bougi, ta smo zato prišli. Begunje je ena Dosta vse bi se dalo od nji pisati, da pa to bi bilo preveč. Tam, kak sta bila Avsenika doma, je poleg gostilne, štero so njuvi stariške meli (zdaj jo ma njegov sin), en muzej, v šterom leko vidimo dosta vse od toga najbole poznanoga ansambla. Na drugi strani gostilne pa je ena dvorana, v šteroj vsaki petek snemajo glasbeno oddajo Slovenski pozdrav. To smo si tü poglednili. Te je pa že glas prišo, ka je naš avtobus sploj doj zgino. Te smo v Italijo. Nej daleč od meje je ena znana romarska cerkev, svete Višarje, štera je na viskom bregi postavlena. Gda smo se z gondolo gor pripelali, nam je vse v vüjaj pokalo tak visko smo bili. V cerkvi je že meša bila, štera je ponavadi v trej jezikaj, v slovenskom, nemškom, pa italjanskom. Koli cerkvi da pogledneš pa takše lepe planine vidiš, ka bi leko celi den tam sedo. Čas je naglo ta odišo, pa smo šli nazaj proti Sloveniji. Gda smo prišli prek meje, smo se še malo stavili v Planici. Tam so skakalnice, ka skačejo s smučami. Dosta smo več nej meli časa, ka je trbelo iti proti Šentvidi. Večer smo spevali na koncerti zamejskih zborov v šauli, v nedelo pa vküper z vsemi zbori vanej na igrišči, štero je že tak za tou napravleno. Letos je glavni guč meo predsednik Slovenije Borut Pahor. Nej je dugo gučo, vej pa zna, ka mi pevci rajši spevamo. Lepe tri dni smo doživeli. Hvala vsem, šteri so nam pri tom pomagali. (Kejp na 1. strani: Pred Avsenikovo ižo v Begunjaj.) Ciril Kozar Porabje, 27. junija 2019 ŽELEZNA ŽUPANIJA Znauva se leko kaupa v jezeri Vadaša V Železni županiji - kak prvin tak gnesden - poleti dosta lüstva gorpoišče jezero Vadaša. Edni se kaupat dejo, drügi pa ribe lovijo. Jezero je nej daleč, dobre pau vöre nücamo pa skurok iz vsej koncov županije se pripelamo do jezera. Leto dni je tauma, gda je velka povauden prišla pa tazaprala jez pri jezeri Vadaša. Cejla voda je tastekla, samo edna velka graba je ostala namesto jezera. S tau nesrečo je te petdeset lejt staro umetno jezero Vadaša zgibilo dovoljenje za kaupanje. Potejm se je velko delo začnilo na jezi, aj se kak najprvin leko nazajnapravi pa aj se znauva leko kaupa. Iz 70 milijaunov forintov državne podpore pa iz 20 milijaunov forintov občinski pejnez je začnila občina Hegyhátszentjakab obnavlati najvekšo atrakcijo, ka go v vesi majo. Letos februara je še tak vögledalo, ka nika nede s tauga, ka bi se letos leko kaupali v jezeri. Nej je tak bilau, izvajalci s svojim hitrim pa fleksibilnim delom so že pred rokom zgotauvili. Nej je malo delo bilau, zato ka cejlo blato, ka so vö iz mlake skopali, so mogli odpelati. Lekejše bi bilau kaulak mlake vözvoziti, samo s tejm bi vničili tiste zaščitene rastline, stere tam rastejo. Baug je malo tö vcujpomogo k taumi nej malomi deli, tak ka, gda je najbola trbelo, te je zavole ali še več deža spadnilo pa tak se je te napunilo jezero. Zavolo tauga so te leko prosili pa so dobili tö dovoljenje za jezero pa od sredine junija se znauva leko kaupa v jezeri Vadaša. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Podpora vladi 60-odstotna Vlada ima še vedno visoko podporo. Da je pri delu uspešna, meni 59,7 odstotka vprašanih, slabih 36,8 odstotka njeno delo ocenjuje kot neuspešno. Maja je delo vlade kot uspešno ocenjevalo 58,7 odstotka vprašanih, kot neuspešno pa 36,6 odstotka. Če bi bile zdaj volitve, bi zmagala stranka LMŠ, ki bi prejela 24 odstotkov glasov. Na drugem mestu je SDS, ki bi prejela 18,1 odstotka. Tretji je SD z 9,8-odstotno podporo. 6,5 odstotka vprašanih bi svoj glas namenilo NSi-ju. Na petem mestu je s 6,1-odstotno podporo Levica. Na šestem mestu je DeSUS, ki bi s 3,3 odstotka ostal pod parlamentarnim pragom. Sledijo SNS (1,7), SLS (1,6), SAB (1,3) in SMS (0,6). Na lestvici priljubljenosti politikov na prvem mestu ostaja predsednik republike Borut Pahor, ki je na prvem mestu prejšnji mesec zamenjal premierja Marjana Šarca. Ta ostaja na drugem mestu, sledita pa mu evropska poslanka Tanja Fajon in nova evropska poslanka Ljudmila Novak. Prvo peterico končuje prav tako novi evropski poslanec Milan Brglez. Srečanje zamejskih športnikov iz obmejnih dežel Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez – je v petek 14. in soboto 15. junija pripravil že 43. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel. Organizator srečanja je bila Športna zveza Kozje v sodelova- ke Danilo Prušnik. Svečanosti se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik, ki je prav tako pozdravil vse prisotne. V soboto dopoldne so nato potekala tekmovanja. Nastopale Svečana otvoritev na trgu Lipa v Termah Olimia nju z Občino Podčetrtek. Srečanje se je pričelo v petek popoldne s svečano otvoritvijo na trgu Lipa v Termah Olimia, kjer so bili mladi zamejski športniki iz Italije, Avstrije in Madžarske ter njihovi spremljevalci tudi nameščeni. Porabje so zastopali so ekipe Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenske športne zveze Koroške, Zveze Slovencev na Madžarskem ter domače ekipe, ki so nastopale pod imenom Obsotelje in Kozjansko. Največ uspeha so imeli mladi zamejski športni- Skupen šolski dan Šolska komisija Državne slovenske samouprave se je letos odločila, da bomo organizirali skupen dopoldan za učence 5. in 6. razredov obeh dvojezičnih šol. Ta dan je bil 4. junija. Naša kombija sta odpeljala učence na Gornji Senik v Küharjevo spominsko hišo. S seniške šole sta pripeljala dva učitelja dva razreda k nam na števanovsko šolo. V spominski hiši na Seniku so pekli kruh in imeli delavnico. Seniški učenci pa so spoznali delo na vretenu in so naredili različne izdelke iz gline. Mi smo jim ponudili še eno delavnico, ki jo je vodila učiteljica Piroška. Iz volne in lesenih palčk so delali rožice. Lončarsko delavnico je vodil lončar Štefan Zelko, tudi sama kot pomočnica sem bila zraven. Učenci so se lahko igrali tudi na igrišču. Pred odhodom smo si še ogledali graničarski muzej. Najbolj so jim bila všeč orožja in vozila. Upam, da so se dobro počutili. Hvala tudi seniškim kolegom za sprejem in za delavnice. Agica Holecz ravnateljica Izlet v Slovenijo Bolniki, invalidi in ostareli romali na Brezje Bolniki, invalidi in ostareli so se podali na 51. narodno romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. Mašo je daroval mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki je v pridigi poudaril pomen usmiljenja in pomoči trpečim ljudem. Po besedah mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla so se pri Mariji Pomagaj na Brezjah že tradicionalno zbrali, da bi se na tem svetem kraju duhovno in telesno okrepili, dobili nov pogum, novo moč, nove milosti, novo voljo, potrpežljivost za prenašanje nadlog bolezni, invalidnosti in starosti. »Nihče ni brez preizkušenj. Enim se vidi že na zunaj, da so bolni in trpijo, drugim se na zunaj ne pozna, vendar trpijo v svoji notranjosti,« je dejal nadškof. Porabska nogometna ekipa in spremljevalci mladi nogometaši Monošter-Slovenska ves. Delegacijo je vodil bivši predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, spremljala jo je tudi sekretarka ZSM Nikoletta Vajda Nagy. Na otvoritvi so jih pozdravili župan Občine Podčetrtek Peter Misja, predsednik OKS-ZŠZ Bogdan Gabrovec, ambasador RS za šport, strpnost in fair-play Miroslav Cerar ter podpredsednik Slovenske športne zveze Koroš- ki in športnice iz Italije, ki so bili najboljši v namiznem tenisu in odbojki. V nogometu so zmagali mladi športniki z avstrijske Koroške, v košarki pa so bili najboljši domačini. Mladi nogometaši, ki jih podpira Zveza Slovencev na Madžarskem, so končali na 4. mestu. Priznanja je ekipam podelila predsednica Komisije za zamejski šport pri OKS-ZŠZ Sonja Poljšak. LRH V petek 14. junija smo se otroci iz Sakalovskega vrtca, starši, sestre in bratci ter vzgojiteljice odpravili na izlet v Slovenijo. Najprej smo obiskali Sikaluzoo v Boračevi, kjer smo si v čudoviti naravi ogledali veliko različnih živali. Lahko smo jih hranili in nekatere tudi boža- Porabje, 27. junija 2019 li. Otroke so razveselila tudi velika, pisana otroška igrala, ki so jih z navdušenjem preizkušali in se ob njih zabavali. Dan je bil zelo vroč, zato smo že komaj čakali, da se ohladimo in zaplavamo v Moravskih Toplicah. Preživeli smo lep dan. Vzgojiteljica asistentka Romana Trafela 7 Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 12. Tri pitanja V indašnji, davni cajtaj, gda so lidgé eške Matužalemovo starost dosegnili, je bilau zapovödano, ka morejo stare lidi vmoriti, če več nemajo mauči za delo. Eden sin pa je sploj rad emo svojoga očo pa je nej nutdržo tau, ka je bilau naprejspisano. Skriu ga je v edno bečko, gda so starce iskali, ino ma na skrüma gesti noso. Ta veuka sinova lübezen se ma je kisnej bogato poplačala. Krau tistoga rosaga je nej emo siné ino je premišlavo, kak leko dobi najbole čednoga mladenca v cejlom kralestvi svojoj čéri za moža. Zatok je vözbrodo tri pitanja. Oprvin je zapovödo vsejm legénom, šteri so bili zrejli za ženitev, aj se eden zranek rano pred sunčnim vzhodom zberéjo na ednom bregej, pa šteri prvi zagledne goristaniti sunce, tisti gvine. Prva, kak liki bi odišo na paut, je smileni sin proso svojoga očo za tanač. Starček ma je pravo: »Lübi moj sin! Gda prideš na naprejspisano mesto, do vsi legénge gledali tá, gde žarko sunce gorpride. Ti pa se obrni prauti najvišišoma bregej ino gda sunce prvi žarek na vreje liči, povej: ’Presvejkli krau, gledaj sunce!’« Kak je starček pravo, tak se je zgaudilo tö. Gda so mladenci splezdili na brejg, so z najgir očami gledali tá, gde se more sunce zdigniti. Vövčeni sin pa je nastrgavo prauti najvišišoma vreji, gda pa je sunce prvi žarek poslalo, je skričo: »Presvejkla krona, gledajte sunce!« Krau ga je popecko po plečaj ino ma pravo: »Ti si zavado!« Legénge so ga začüdeno spitavali: »Kak tau, ka si ti vkraj od sunca gledo?« Un pa je dau valas: »Vidite, donk sem ga bole prva na pamet vzeu kak vi.« Gda je sin prišo domau, je oči pripovejdo: »Tau sem zavado po kralovoj volej. Depa na tau pitanje, štero je gnes vödau, se bogim, eške vaša pamet ne vej valas dati.« »Povej ga!« je velo starček. Mladenec je dale gučo: »Što nej obüti, depa nej baus pride, dobi valas na drügo pitanje.« Starček se je smejau ino pra- sina, vej je pa biu najgir na slejdnjo pitanje: »Ka vam pa je zdaj zadau?« »Oj, tau je foliško,« je pravo sin. »Što pa med telko lejpimi raužami zavadi djenau tisto, štera je za krala najlepša?« »Sinko vo: »Tau je nej žmetno, donk pa niške drügi ne more gorpriti, samo ti. Podje do premišlavali pa se vsikši ovak obüje: prvi samo v štrümfe, drügi samo v eden štrümf pa z drügov nogauv baus, tretji pa z ednim črejvlom pa z drügov nogauv baus. Ti pa vtrgni poplate s črejvlov, ka do nogé obüte pa spodkar bause. Tak krau tö brodi.« Prišo je naprejspisani dén ino podje so se paščili k krali. Vövčeni sin je zdigno nogé, edno za drügov, ka bi pokazo krali, ka je nej baus pa nej obüti. »Dobro, dobro,« je velo krau, »ti si, sinko moj, že drügič zavado mojo miseu.« Krau je naznano tretjo pitanje: »Zranje se pá zberémo tü, što de pa emo na klabüki najlepšo raužo, gorpride na najžmetnejši valas.« Starček je doma težko čako moj,« je velo oča. »Nega lepše rauže kak je pšenični klas. Vtekni si ga v klabük pa dobiš valas.« »Tak napravim, kak mi vi tanačivate, dragi oča,« je pravo sin ino odišo na njivo po klas. Prišo je veuki den, legénge so se paščili pred krala, vsikši okinčan s svojov raužov. Gda vidijo na klabüki svojoga padaša pšenični klas, se začnejo na glas hrzati ino špotati: »Norc norlavi, klas je nej rauža!« Krau je že audaleč na pamet vzeu med pojbami mladenca s klasom. Staupo je k njemi ino ma dau rokau. »Ti, drago moje dejte, zlati moj sin, ti si moj zet. Nega lepše rauže, podje moji, od pšeničnoga klasa,« se je obrno krau prauti mladini. »Gda se zlati valauvi klasov na njivaj zibajo, ne moremo najti mesto svojoma veseldji. Gda nam iz njine bejle mele na sto vraučo pogačo prineséjo, za nas lepše dene kak liki štera koli rauža z gračenka.« Krau je pito mladenca s klasom: »Sinek moj, od kec maš telko pameti v tej mladi lejtaj?« Mladenec se je prestrašo, vej je pa nej znau, ka bi povödo. Donk je za en malo pravo: »Presvejkli krau, ge bi ovado, če bi se nej bojo veukoga štrafa.« »Ne boj se,« ma je batrivnost dau krau. »Gda je prišlo do toga,« je dale gučo mladenec, »ka bi mogo svojoma staroma oči žitek vkraj vzeti, sem staupo k njemi ino ma pravo: ’Predragi moj oča, vi ste meni živlenje dali, me lübeznivo gorranili, ge bi pa vam v zavalo žitek skončo? Tau moje srce ne strpi. Rajši vidim, če se meni vzeme moje.’ Te mi je oča pravo: ’Sinek moj, naredi edno veuko bečko pa go postavi v ižin kaut. Ozajek napravi dveri, ka leko včási vöpridem, ti mi boš pa na skrüma gesti noso.’ Tak sem včino ino očo do gnes zdržo pri živlenji. Pri vsakšom veukom pitanji mi je davo tanače, ranč tak kak zdaj je samo un leko na vaša pitanja valase dau.« Gda je vüdo tau veuko sinovo lübezen, se je začno krau skuziti. Pravo je pojbi: »Lübi Baug, tak si mi grato eške dvakrat lübši: tvoje dobrotlivo srce se je pokazalo v cejloj milini, meni si pa dojvtrgno črne fijanke z auči. Eške samo zdaj sem gorprišo, ka so nam v žitki potrejbni pamet pa navuki naši starcov, če rejsan so uni več nej za delo. Aucigamau aj vseposedik velá zapauved: Vsakši aj poštüje vsakšoga starca! Sinauvi pa skrb mejte na svoje stariše hvaležno pa lübeznivo do slejdnje vöre njinoga žitka!« Na domanjo rejč obrno: -dmIlustracija: -mkm- Porabje, 27. junija 2019 ... DO MADŽARSKE V gostinstvu manjka najmanj 10 tisoč delavcev To je izjavil Tamás Flesch, predsednik Zveze gostincev in hotelirjev, ki pravi, da po podatkih Centralnega statističnega urada sicer manjka le 2810 ljudi, toda po njegovem mnenju podatek ni verodostojen, saj so tu navedeni le tisti manjkajoči delavci, ki so jih prijavili na zavodu za zaposlovanje. Najbolj iskane so sobarice, saj je ta posel najmanj plačan v gostinstvu in turizmu na Madžarskem. Sobarica tudi v boljšem hotelu zasluži le neto 170-180 tisoč forintov, za enako delo v tujini lahko dobi še enkrat toliko. Sledijo dobri kuharji, ki naj bi zaslužili od 300 do 500 tisoč forintov, le da del plače še zmeraj dobivajo v »žep«, kar se pozna tudi na povprečju plač gostinskih delavcev. Enako se dogaja pri natakarjih, ki dobivajo del svojega dohodka iz napitnin. Čeprav so se plače lani povišale za 14 odstotkov, je povprečna plača v gostinstvu je 156 tisoč forintov, kar je za kakih 100 tisoč manj kot je državno povprečje dohodkov. Prav nizke plače so eden od vzrokov, meni predsednik Zveze gostincev in hotelirjev, da kakih 200 tisoč gostinskih in turističnih delavcev dela v tujini, predvsem v Avstriji, v Nemčiji in Angliji. Predvolitve v Budimpešti Prejšnji četrtek so se začele in en teden bodo trajale v Budimpešti t. i. predvolitve, cilj katerih je odločati o tem, kdo naj bo opozicijski protikandidat sedanjega budimpeštanskega župana na jesenskih občinskih volitvah. Kljub predhodnim namenom levo-liberalnih opozicijskih strank, da skupaj postavijo kandidata, je po evropskih volitvah prišlo do razkola in tako bodo na predvolitvah trije kandidati, in sicer je zmagovalec prvega kroga predvolitev Gergely Karácsony, ki ga podpirajo socialisti in njegova stranka Párbeszéd. Njegova nasprotnica je znana medijska osebnost Olga Kálmán, ki jo je postavila stranka nekdanjega premiera Ferenca Gyurcsánya Demokratski forum, ki je pred evropskimi volitvami podpiral še Gergelya Karácsonya. Tretjega kandidata je postavila stranka mladih Momentum. Predvolitve bodo veljavne, če bo svoj glas oddalo vsaj 50 tisoč budimpeštanskih volivcev. 8 Več bi gröjnt nej delala Te keden sem v Števanovci slejdnja je pa Ana, bautoši- tisti ramom smo dolavze- dau naprajti kak dja, dapa nazaj domau prišli, k stariodo pri Pöjštji Ani, po mo- ca.« ti, gde smo spali. Dosta je motor, na sterom sedi, je nej šam. Mauž je delo pri firmi žej Kern, njau sem proso, - Gda je tau bilau? trbelo delati, dapa te smo njegvi.« Hídépítő, dja sem pa doma aj nam goraopre svoj foto- »Tau je te bilau, gda sem v še mladi pa veseli bili. Cejli - Eden stari tjejp mam v bejla z mlajši pa sem gazdöjalbum. Njeni den smo delali, večer smo se rokej od vašoga moža, ka vala. Tau je težko bilau, kejpi so nej v mujli, potistim smo pa plesa- delajo pa gde so te tjejp na- mauž je v pondejlek odejšo fotolabumi bili, li, zato ka bejo eden Senčar, prajli? delat pa samo v petek prejšo liki v ednoj lejsteri je nam igro, ne boj se, »Tau je v Bakonysárkányi bi- domau, zato ka oni so po cejpoj maloj rdeči te je ništje nej bejo tröjdan. lau, gda je štirinajset lejt star lom rosagi delali. Doma smo škatüli, stero je Tam na repi sem se spoznala bejo. Pri kauli stoji, v stera tistoga ipa tri krave meli, tak njej iz vesi Šolin z možaum, mam eden tjejp, Zoli napravo s gde sva obadva dolavzeta.« svojimi rokami. - Kelko lejt stari ste bili? Iz te kejpov sem »Devetnajst lejt stara sem vöodebro pet, bejla, on pa dvadvajsti, on šest, stere sem je ovak z Gorejnjoga Senika vö na sto djau, bejo. Eno leto sva vküper pa sem proso odla pa te sva se oženila, tatico, aj nam dapa tau je že tü nej zdaj biparpovejdajo od lau.« tauga, ka vidi- Je eden taši lejpi tjejp, gde mo na kejpi. je srce, v njem pa vaš kejp, - Ana, fejst sto ga je te redo? dosta stari »Te tjejp sem te dala naprajti, Pöjštji Ani, po možej Kern Na sezonskom deli v Komáromi kejpov mate, gda sem dekla bejla, tam na težko je bilau državnom gospodarstvi, gde vöodebrati tiste, stere zdaj drüdji klas odla, vejn sedem sem delala. Tau je prvin šega sta dva somara bila preže- ka dja sem tü dosta delala. poglednemo. Med tejmi lejt sem stara bejla, tak ka bejla, ka so dekle taše tjejpe na, s tejmi kauli je delavcom Mogli smo, trbelo je pejnaze, je, če dobro vidim, eden tau je te tam petdesetoga mele pa te so te talale padaš- obed vövozo na njivo. Če zato ka iz rama smo brata najstarejši kejp, gde ste vi leta moglo biti.« kinjam pa padašom.« dobro pogledneš tjejp, baus pa sestro mogli vöplačati, dolavzeti, gda ste pri prvoj - Gda ste vö iz šaule prišli, - Te so še samo črni bejli je dolavzet, zato ka te so špa- gda so stariške mrli. Tistoga spauvedi bili. vam je tistoga reda nej tr- tjejpi bili, kak je leko te ta rali s cipalami, nej tak bilau reda smo vsakšoma dvajsti »Te tjejp so v Števanovci na- belo broditi, kama te se ta- barvnasti? kak gnesden, ka več parov djezero forintov plačali, ka redli na fari, gda smo pri je nej malo pejnez bilau. Pa prvoj spauvedi bili, na srejda te še sledkar, ka smo ga poz gosapudom Markovičom. pravlali, okna, dvera smo Tau je že po meši bilau v menjavali, patanerali, vö ograci, gde smo mlejčni kasmo ga pucali, pa vidiš, zdaj fej, tej pa pokaraj dobili. Tau je že pa vse nanikoj prejšo. vse so nam gospauda MarDja tau že ne morem poprakoviča sestra, Anuš priprajli, vlati, vej mlajši do tau delali, prvin je taša šega bejla. Tisti, ka do steli.« ka smo na tjejpi, smo bili - Kak vidite svojo življenje, s trej vesnic, iz Andovec, iz tej več deset lejt, ka smo Verice-Ritkarovec pa iz Štezdaj tü na kejpaj prejkpovanovec-Otkovec. Dja sem glednili? na okrajma pa vejš, sto je pri »Dostakrat si brodim, kak mena, Šebdjanina Irinka, sem leko že sedemdesetšest Takšne »barvne« kejpe so delali gnauksvejta te Rožika, Korpič Margit, te lejt stara. Človeki nika drügo pride od tvoje matere sestra dale včili, pejnaze ste mog- »Ne vejm, kak so tau na- maš doma. Dja sem njega te ne ostane v misli, najbola Margit, te Magyarič Ilonka, li slüžiti. Na ednom tjejpi prajli, tak vögleda, kak če še nej poznala, samo sledkar tau, ka sem preveč dosta deBokan Mariš, Magyarna je cejla banda dolavzeta, bi z rokauv bejo pofarbani. v Komároma sva se spozna- lala, drügoga veseldja dosta Irinka, Feroska Mičej hči, sto so tau pa gde se je tjejp Moj mauž je tü emo taši la.« tak nej bilau.« Karba Klari, Ruminoga Ti- redo? tjejp, samo za vraga ga ne - Potistim, ka ste se oženili, - Če nazaj mislite na svojo bina sestra, Ercadjin Magdi, »Na taum tjejpi, tak gledam, najdem, ne vejm, kama je ste še odli na repo delat? življenje, ka bi ovak delaBroužin Iluš, Helen z Verice, zvün Tupinpoga Margita, leko minau. Enga drügoga »Da sva se oženila, potistim li? Kozaulin Magdi, Irinka Ne- Mijaline Irinke, Žlarske Irin- sem najšla, gde na motori smo več nej mogli odti, zato »Več bi gröjnt nej delala, zato meš, Vuka Magdi, Balaštjin ke pa mene so vsi drügi Sen- sedi, te je ranč tak pofarba- ka mlajši so se naraudili. ka je strašno dosta dela, pejAni, Borbély Magdi, Tupin čarge. Na sezonskom deli ni kak moj. Če dobro vejm, Najprvin smo v arandi bili nez pa malo bilau s tauga.« Margit, Földeš Irena sestra, smo bili v Komáromi. Pred te tjejp je on ranč te pa tam pri Šolini, potejstim smo pa Karči Holec Porabje, 27. junija 2019 9 Tri državna priznanja iz znanja slovenščine za gornjeseniške učence Pedagoški šolski center za narodnosti pri Uradu za šolstvo vsako leto pripravi državno tekmovanje iz znanja narodnostnih jezikov za učence 7. in 8. razreda osnovne šole ter osemletne gimnazije. Učenci najprej opravijo pisni preizkus na svojih šolah, po nekaj tednih pa sledi ustni del tekmovanja, ki je bil tokrat 29. aprila v Slovenskem domu v Monoštru. Letos je na tekmovanju iz slovenščine sodelovalo osem učencev, štirje z gornjeseniške dvojezične osnovne šole pod mentorstvom učiteljice asistentke Valentine Novak in štirje s šte- vanovske dvojezične osnovne šole pod mentorstvom učitelja Lacija Domjana (povzeto po: http://www.porabje.hu/ pdf/2019/2019_19.pdf). Pisni del je od učencev zahteval razumevanje neumetnostnega besedila ter veliko jezikovnega in književnega znanja. Učenci so morali napisati prošnjo in krajši spis z naslovom Biseri slovenske književnosti ali Življenje v moji vasi. Ustni del je bil sestavljen iz učenčevega prostega govora o vsakdanjih temah in iz ene izmed vnaprej določenih tem. Učenec je z govorom doka- zoval svoje jezikovne kompetence, širino znanja in nenazadnje pridnost, delavnost in odnos do jezika, slovenstva. Največ znanja je pokazal Giulio Brunetto, ki je osvojil prvo mesto. Drugo mesto je osvojil Mate Labritz, tretje mesto pa je razveselilo Elizo Nagy. 5. junija je v Budimpešti v Kossuthovi dvorani Vladnega urada Peštanske županije potekala osrednja slovesnost za pripadnike vseh narodnosti, na kateri so prejeli nagrade tudi prvi trije državni prvaki v znanju slovenskega jezika in književnosti z naše šole. Dan je bil poseben . »Ob 6.00 je prišel na parkirišče zaspani Mate. Počakala sva Valentino. Pridružila sta se še Eliza in Gulio. Peljali smo se proti Budimpešti. Redkokdaj je v avtu toliko smeha, veselja in norčij. Učiteljica je od učencev želela prevod programa. Od srca sem se nasmejal. Po treh urah vožnje so prevedli, da bo na začetku himna in na koncu himna za konec. Smešno in zabavno.« Norbi Gyécsek Prihod v Budimpešto je bil obsijan s soncem. Učenci so pripovedovali zgodbe in razlagali zgodovino mesta. Bili so odlični vodiči. Ura nas je preganjala. Vstop v dvorano je obetal svečano prireditev. Konglomerat različnih narodnosti, jezikovnih korenin, učiteljev, učencev ... Tamkajšnji svet se je zavrtel v dihjemajoči jezikovni barvitosti. Učenci z različnih dvojezičnih šol so se predstavili z izjemnimi talenti. Glasbeno, plesno, umetniško obarvan program je z violino obogatil tudi Giulio Brunetto. Sledila je podelitev priznanj. Učencem je priznanja podelil državni sekretar za narodnostna in verska vprašanja Miklós Soltész. Giulia je na podelitvi spremljala njegova mati. Povedala je: »Zelo ponosna sem na svojega sina. Že od nekdaj so jeziki njegova velika strast. Poleg materPrvo mesto je osvojil Giulio Brunetto; na sliki z mamo, ki nega jezika mu ni tuja niti italijanščina. Njeje zelo ponosna nanj gov oče je namreč Italijan. Giulio že od mladih nog hodi na počitnice k babici in dedku v Italijo. Odlično govori angleško, tudi nemščina mu ne dela težav. Vesela sem, da je tako odprto sprejel tudi slovenski jezik. Najina potovanja po državah nekdanje Jugoslavije so tako z Giulijevo pomočjo jezikovno lažje dostopna in v še večje zadovoljstvo obeh.« Zsuzsanna Göncz Sem Mate Labritz. Star sem 13 let in končujem 7. razred. Letošnje leto je zelo pisano. Kjer je kaj slovenskega, tam sem jaz. Jaz sem Porabski Slovenec, ampak slovenščino se še učim. Slovenščina ni preveč težka. Z očetom doma včasih govoriva porabsko. Moja sestra študira slovenski jezik. Ves čas me spodbuja in mi preverja domače naloge pri sloDrugo mesto je osvojil Mate Labritz. venščini. Letos sem na državnem Upam, da bom drugo leto najtekmovanju osvojil drugo me- boljši. sto. Veliko sem se učil in želel Mate Labritz sem si prvo mesto. Sem Eliza Nagy. Stara sem 14 let Na valeti sem se od šole poslovila in zaključujem 8. razred osnov- z besedami: ne šole na Gornjem Seniku. »Stopi z nogo v korak. Ja, ja. Slovenščino sem se začela učiti Tako, tako. Pogumno v korak v vrtcu. Slovenščina je lep, zani- in samo naprej, da bo za tabo miv, a težek jezik. Največ sloven- ostal ves mrak in vsa še bolj ščine sem se naučila v Piranu, gosta in črna noč in ti zato kjer sem bila leta 2017 na jezikovnem taboru. Takrat sem šla v sedmi razred. Tam sem veliko govorila s slovenskimi prijatelji in to mi je pomagalo, da sem leta 2018 osvojila prvo mesto na državnem tekmovanju iz znanja slovenščine. Letos sem na tekmovanju osvojila tretje mesto. Prepričana sem, da je Gulio najboljši v znanju slovenščine in da si zasluži prvo mesto. Tretje mesto je osvojila Eliza Nagy. Vem, da bom s slovenščino še imela stik. Rada bi še velikokrat šla na slovensko obalo. nikoli ne bo treba zajokati na Letošnji izlet v gore je bil super. pomoč.« Veselim se vsega, kar me čaka. Eliza Nagy Svečane podelitve priznanj smo bili deležni tudi mentorji. Šolsko leto se je končalo. Sedim v šoli. Tiho je. Zašepetam ... Svet mladih je poln življenja. Nič jim ni tuje. Dnevi se jim klanjajo. Življenje jih vabi. Nimajo zavor. Ne bojijo se. Jezik jim odpira vsa vrata. Izjemni so. In čudovito je biti del njihove poti. Smerokaz. Včasih vodja poti. Valentina Novak Foto: V. Novak in F. Sütő Porabje, 27. junija 2019 10 Pinkovec/Güttenbach: Panonski list POSVEČEN 100-LETNICI ROJSTVA VANEKA ŠIFTARJA Panonski list, ki je izhajal dvakrat letno v tiskani izdaji in včasih tudi na več kot 100 straneh, izhaja zdaj na spletu in 25 straneh. Urednik je Robert Hajszan, ki se je zaradi zdravja moral odločiti, da Panonski letopis tokrat prvič po 25. letih ne bo izšel, ostaja pa Panonski list na spletu. »Tako bo enkrat na mesec, dokler bom dovolj zdrav in sposoben za delo«, mi je odgovoril urednik na vprašanje, kako bo publikacija izhajala letos. Uvodni članek v najnovejši številki Panonskega lista je posvečen 100-letnici rojstva Vaneka Šiftarja, s katerim je Robert Hajszan začel sodelovati pred kakimi štiridesetimi leti in stike ohranil tudi po Vanekovi smrti, zlasti s sinom Marjanom in Ustanovo dr. Šiftarjevo fundacijo. Prihaja na pomembnejše dogodke v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih, skoraj obvezno na majsko prireditev Dan spominov in tovarištva. V 6. številki je objavljen ponatis pogovora Silve Eöry z Marjanom Šiftarjem: Še nima časa za hobije, ki je bil objavljen v Porabju in ponatis predstavitve knjige Marka Jesenška: Prekmur- Člani cerkvenega sodišča Nadškofije Maribor na Madžarskem Člani cerkvenega sodišča Nadškofije Maribor so se 17. in 18. junija udeležili dvodnevnega romanja po Madžarski. Na vabilo slovenske zagovornice Erike Köleš Kiss so obiskali tudi stavbo madžarskega Parlamenta. Po kosilu, ki sta se ga udeležila tudi državni sekretar za narodnostne in cerkvene zadeve Miklós Soltész in vodja glavnega oddelka za narodnosti pri Uradu premiera Richárd Tircsi, so obiskali cerkev Marijinega vnebovzetja na budimskem gradu. Zvečer so maševali v baziliki sv. Štefana, kjer sta jih pozdravili častna predsednica slovenskega društva v Budimpešti Irena Pavlič in članica društva Marija Babanič. Člani cerkvenega sodišča so 18. junija prisluhnili predavanju nadškofa in kardinala dr. Petra Erdőja o delovanju cerkvenega sodišča nadško- fije Budimpešta-Esztergom. Popoldne so obiskali baziliko v Esztergomu, kjer so služili sveto mašo v kapeli sv. Štefana. Tekst in slika: F. Sütő Ob dnevu državnosti v Budimpešti ski jezik med knjižno normo in narečjem. Prispevek z letošnje majske prireditve na Petanjcih je popestren s številnimi najnovejšimi in nekoliko starejšimi fotografijami, na katerih je tudi Vanek Šiftar. Objavljenih je več krajših člankov in fotografij. Jeziki številke so kot običajno gradiščansko-hrvaški, slovenski in nemški. E. Ružič Na veleposlaništvu R Slovenije v Budimpešti so 12. junija obeležili nem parku Normafa. Goste sta nagovorila veleposlanik Robert Kokalj in državni sekretar v Uradu predsednika vlade Pál Kovács, odgovoren za kapacitete v jedrski elektrarni Paks. Oba sta izpostavila dobro sodelovanje Madžarske in Slovenije na področju energetike, inovacij in borbe proti podnebnim spredan državnosti s sprejemom na membam. najvišji točki Budimpešte, v naravF.S. Nagrada za najboljše besedilo za Lacija Kovača Pred kratkim se je v Pečarovcih odvijal 13. festival skečev Prefrigani zgrebaš, ki sta se ga udeležili dve gledališki skupini tudi iz Porabja, in sicer števanovski Veseli pajdaši in Duo Fodor. Ocenjevanje nastopajočih je opravil igralec in nekdanji vodja JSKD V Lendavi Rajko Stupar. Za najboljšo predstavo po glasovanju gledalcev je bila izbrana predstava domačih gledališčnikov Zgrebašev z naslovom Ljubezenska obljuba. Strokovni ocenjevalec Rajko Stupar pa je izbral kot najboljšo predstavo Kulturnega društva MIM z naslovom Lift. Najboljši igralec je bil Franjo Oreški iz KUD-a Kaštel Pribislavec iz Hrvaške. Najboljša igralka je bila Melita Žižek iz TKŠD Pečarovci. Najboljšo moško stransko Porabje, 27. junija 2019 vlogo je predstavil Aleš Balažic iz KD Lipa, najboljšo žensko stransko vlogo pa Maja Cigut iz Selanskih nemakov. Najboljša mlada igralka je bila Žanin Tobias iz KUD Križevci pri Ljutomeru. Nagrado za najboljše besedilo pa je dobil Ladislav Kovač iz Števanovcev na Madžarskem. Porabje 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 28.06.2019, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 10.20 Mesto, ki se ozira v nebo, igrano-dokumentarni film, 11.10 TV-izložba, 11.25 Danes dol, jutri gor: »Rostifraj«, slovenska nanizanka, 11.55 Alpe-Donava-Jadran, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Profil: dr. Marko Jesenšek, 14.15 Tone, javi se!, dokumentarni film, 15.25 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.55 TV-izložba, 16.25 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 17.55 Izzivalci, EBU dokumentarni film: Kamnosek Svit, 18.10 Lepši svet: Elektrika, animirana risanka, 18.15 Frfra in Cufek: Igra v peni, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Kam le čas beži, 65 let Štirih kovačev, jubilejni koncert, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.15 Pasje popoldne, ameriški film, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.45 Napovedujemo PETEK, 28.06.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.40 Videotrak, 11.10 Slastna kuhinja, 11.20 Dobro jutro, poletni izbor, 13.35 Prisluhnimo tišini, 14.20 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.00 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.30 Migaj raje z nami, 16.00 DMP - 25 let s kitaro v roki, 17.50 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 18.45 V svojem ritmu, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 19.10 Videotrak, 19.50 Za nosom - skrivni jezik vonja, nemška dokumentarna oddaja, 20.50 Nogomet (Ž) - svetovno prvenstvo: četrtfinale, 22.55 Evropske igre - vrhunci dneva, 23.35 Televizijski klub: 12 odtenkov ljubezni: Ljubim te, čeprav te ni ob meni, 0.35 Videotrak, 1.10 Zabavni kanal SOBOTA, 29.06.2019, I. spored TVS 6.00 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Otroški program: Op! 10.20 V svojem ritmu, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 10.50 Moj pogled na znanost, dokumentarna oddaja, 11.20 TV-izložba, 11.35 28 let, posebna oddaja ob dnevu državnosti, 12.40 NaGlas: Amir Muratović, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 TV-izložba, 14.05 Circom Regional, koprodukcijska magazinska oddaja, 14.30 Po Evropi 2019, koprodukcijska magazinska oddaja, 15.05 Japonska z Joanno Lumley, britanska dokumentarna serija, 15.55 Nova dvajseta, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Babilon.tv: Čas, 17.40 Slovenski magazin, 18.05 Ozare, 18.15 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, oddaja o kuhanju, 18.40 Reaktivčki: Gora Rushmore, ZDA, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Poletna noč: Poklon Marjani Deržaj, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Deklina zgodba (II.), ameriška nadaljevanka, 23.25 Severna Koreja in ZDA - šopirjenje z jedrskim orožjem, francoska dokumentarna oddaja, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo SOBOTA, 29.06.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Spomini: Dušan Puh, 11.15 Slastna kuhinja, 11.45 Kajak-kanu: svetovni pokal, slalom na divjih vodah, 13.40 Nina Pušlar s spremljevalno skupino in gosti, koncert, 14.50 Nogomet (Ž) - svetovno prvenstvo: četrtfinale, 17.00 Migaj raje z nami, 17.50 Dosje: Mediji v vojni za Slovenijo, 18.50 Videotrak, 20.05 Popolni tujci, italijanski film, 21.45 Ambasadorji plavanja, dokumentarni film, 22.50 Evropske igre - vrhunci dneva, 23.30 Big band RTV Slovenija: Uroš Perić – 10 let, 1.25 Videotrak, 2.25 Kajak-kanu: svetovni pokal, slalom na divjih vodah NEDELJA, 30.06.2019, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.55 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 10.10 Špasni učitelj: Sramežljivost, nizozemska otroška nanizanka, 10.35 TV-izložba, 10.50 Niti, dokumentarni film, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Kam le čas beži, 65 let Štirih kovačev, jubilejni koncert, 15.10 TV-izložba, 15.25 Gospod Hulot na počitnicah, francoski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Joker, kviz, 18.40 Muk: Nujna pošiljka, risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Kjer bom doma, avstralska nadaljevanka, 20.55 Z Mišo: dr. Andrej Bekeš, 21.40 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Božji glasniki, izraelska dokumentarna oddaja, 23.25 Sozvočje svetov - Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, 23.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.05 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.00 Napovedujemo NEDELJA, 30.06.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.45 Videotrak, 7.50 Babilon.tv: Čas, 8.05 Samorastniške kronike, dokumentarni feljton, 8.30 Glasbena matineja, 10.10 Slastna kuhinja: Hačapuri, 10.20 Čez planke: Flamska, 11.45 Kajak-kanu: svetovni pokal, slalom na divjih vodah, 13.40 Ambasadorji plavanja, dokumentarni film, 14.55 Poletna noč: Poklon Marjani Deržaj, 16.45 Skriti obraz Silicijeve doline, francoska dokumentarna oddaja, 17.45 Karmela, dokumentarno-igrani film, 18.40 Videotrak, 19.50 Kajak-kanu: svetovni pokal, ekstremni slalom, 20.35 Nogomet - evropsko prvenstvo do 21 let: finale, 22.35 Žrebanje Lota, 22.45 Evropske igre - vrhunci dneva, 23.30 Videotrak, 0.40 Kajak-kanu: svetovni pokal, slalom na divjih vodah, 2.25 Zabavni kanal PONEDELJEK, 01.07.2019, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 TV-izložba, 9.15 Joker, kviz, 10.40 Z Mišo: dr. Andrej Bekeš, 11.25 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.55 Obzorja duha, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Dnevnik nekega naroda, dokumentarna serija, 14.20 TV-izložba, 14.35 Globus - Zmaga gibanja, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Festival Lent 2019, oddaja TV Maribor, 18.10 Bacek Jon: Zlepljeni, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 20.55 Človekov najboljši prijatelj, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Glasbeni večer, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo PONEDELJEK, 01.07.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.50 Videotrak, 11.55 Otroški program: Op! 12.30 Slastna kuhinja: Hačapuri, 12.40 Dobro jutro, poletni izbor, 15.20 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.20 Kajak-kanu: svetovni pokal, slalom na divjih vodah, 17.20 Tretja generacija, dokumentarni film, 18.15 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 19.05 Studio kriškraš: Zmaga, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 19.25 Videotrak, 20.00 Čez planke: Bahrajn, 20.55 Hotel Sacher - v najimenitnejši družbi, avstrijsko-nemška nadaljevanka, 22.40 Morje v času mrka, televizijski film, 0.05 Videotrak, 0.45 Zabavni kanal TOREK, 02.07.2019, I. spored TVS 5.50 Odmevi, 6.20 Poletna scena, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 8.55 TV-izložba, 9.10 Vikend paket, 10.30 Tednik, 11.25 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.55 Platforma, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Človekov najboljši prijatelj, dokumentarni film, 14.30 TV-izložba, 14.45 Babilon.tv: Čas, 15.05 Potepanja - Barangolások: Kámaháza - Kamovci, oddaja TV Lendava, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Nevarna Zemlja: Plazovi, britanska dokumentarna serija, 18.00 Ernest in Celestinca, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Vozovnica za Luno, nemško-češka dokumentarna oddaja, 20.55 Krvava svatba, francoska nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Spomini, 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.55 Napovedujemo TOREK, 02.07.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.30 Videotrak, 11.30 Slastna kuhinja, 11.45 Dobro jutro, poletni izbor, 14.20 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, oddaja o kuhanju, 15.15 Slovenski magazin, 15.40 Festival Lent 2019: 31 let Folkarta, oddaja TV Maribor, 16.55 Čez Porabje, 27. junija 2019 OD 28. junija DO 4. JULIJA planke: Bahrajn, 17.55 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 18.45 Adrenalinci: Skok z elastiko, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.15 Videotrak, 19.50 Sapa ljubezni in čarovnija izdiha, 20.50 Nogomet (Ž) - svetovno prvenstvo: polfinale, 22.50 Prevara (III.), ameriška nadaljevanka, 23.50 NaGlas: Amir Muratović, 0.10 Videotrak, 0.45 Zabavni kanal SREDA, 03.07.2019, I. spored TVS 5.50 Odmevi, 6.20 Poletna scena, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 TV-izložba, 9.15 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 10.45 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 11.30 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.55 Ambienti, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Z Mišo: dr. Andrej Bekeš, 14.20 TV-izložba, 14.45 City folk - Obrazi mest: Ljubljana, dokumentarna oddaja, 15.10 Pod drobnogledom - Nagyító alatt: Őrségi Nemzeti Park / Narodni park Őrség, oddaja TV Lendava, 15.40 TV-izložba, 16.10 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Zazidan kamen Krasa, dokumentarna oddaja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Drago Jančar: Severni sij, 18.05 Knjiga o džungli: Faova nesramna ukana, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Borg in McEnroe, koprodukcijski film, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Profil: Ingo Schulze, 23.50 Zazidan kamen Krasa, dokumentarna oddaja, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SREDA, 03.07.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.15 Videotrak, 10.45 Slastna kuhinja, 11.35 Dobro jutro, poletni izbor, 14.10 Čez planke: Flamska, 15.05 Nina Pušlar s spremljevalno skupino in gosti, 16.45 Joker, kviz, 18.05 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 18.55 Ribič Pepe: O stilu, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Videotrak, 20.00 Po poteh slovenske opere: Križišče kulturnih vplivov, glasbeno-dokumentarna serija, 20.50 Nogomet (Ž) - svetovno prvenstvo: polfinale, 22.50 Žrebanje Lota, 23.00 Strah ostane, dokumentarni film, 23.55 Videotrak, 0.30 Zabavni kanal ČETRTEK, 04.07.2019, I. spored TVS 5.50 Odmevi, 6.20 Poletna scena, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Vklopi razum, zahtevaj račun! 9.05 TV-izložba, 9.20 Vikend paket, 10.40 Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja, 11.30 Danes dol, jutri gor: »Bejbi bum«, slovenska nanizanka, 11.55 Zazidan kamen Krasa, dokumentarna oddaja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Dosje: Cena plastike, 14.25 TV-izložba, 14.35 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.05 Moj gost/Moja gostja - Vendégem: Muravidéki lóbarátok/Prekmurski ljubitelji konjev, oddaja TV Lendava, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Moj pogled na znanost, dokumentarna oddaja, 17.55 Na kratko: Mreženje, 18.00 Žanov svet: Umetnika, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Sinji planet II: Globine, britanska dokumentarna serija, 21.05 Dnevnik nekega naroda: Balkanska krčma, dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Umetnost Francije: Tekla bo kri, britanska dokumentarna serija, 0.00 Moj pogled na znanost, dokumentarna oddaja, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Napovedujemo ČETRTEK, 04.07.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.45 Videotrak, 11.50 Slastna kuhinja, 12.40 Dobro jutro, poletni izbor, 15.15 Strah ostane, dokumentarni film, 16.10 Kam le čas beži, 65 let Štirih kovačev, jubilejni koncert, 18.05 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 18.55 Firbcologi, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Videotrak, 20.00 Kdo laže? (I.), britanska nadaljevanka, 20.50 Zgoraj brez: Manca G. Renko, 21.35 Ambienti, 22.05 Avtomobilnost, 22.35 Poletje z baletom: Mednarodni poletni baletni seminar Danc's – Piran, 22.50 Slovenska jazz scena, 23.55 Videotrak, 0.30 Zabavni kanal Zveza Slovencev na Madžarskem objavlja razpis za delovno mesto DIREKTORJA/DIREKTORICE Razvojne agencije Slovenska krajina Za direktorja/direktorico Razvojne agencije Slovenska krajina je lahko imenovan/a kandidat/ka, ki: • ima visoko ali univerzitetno izobrazbo, • ima najmanj dve leti delovnih izkušenj na prodročju dela na projektih ali v turizmu, • obvlada slovenski in madžarski jezik. Merilo za izbor kandidatov je kvaliteta predloženega programa dela in vizija razvoja ter poznavanje problematike lokalnega razvoja Slovenskega Porabja. Kandidat mora v prijavi na razpis predložiti program dela in vizijo razvoja agencije za mandatno obdobje štirih let ter kratek življenjepis. Mandat direktorja/direktorice agencije traja 4 leta. Direktor/direktorica je po izteku mandatne dobe lahko ponovno imenovan/a. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj najkasneje do 15. julija 2019 pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim življenjepisom na naslov: Razvojna agencija Slovenska krajina 9970 Szentgotthárd Gárdonyi u.1. Zaprte ovojnice naj imajo oznako »Ne odpiraj – prijava na razpis za direktorja RASK«. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je prispela na zadnji dan roka za oddajo prijav. Za pravočasno se šteje tudi prijava, ki je bila oddana po pošti s priporočeno pošiljko na zadnji dan roka za oddajo prijav. Obvestilo o odločitvi bodo kandidati prejeli v 15 dneh po poteku roka za prijavo. Vsi kandidati, ki izpolnjujete pogoje, vabljeni k prijavi! Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu se je prijazno in z naklonjenostjo odzval prošnji Osnovne šole Jožefa Košiča in priskrbel donacijo, darilo Term 3000 v Moravskih Toplicah. Vsak učenec je dobil kopalno karto. V želji, da se spoznavanje slovenstva ne konča v šolski klopi, nagovarjamo starše in učence: »Naj skromno darilo odpira vrata, nas povezuje ter prepleta šolski, kulturni, medgeneracijski in meddržavni prostor.« Valentina Novak TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB