/ r Naj Teč j i «lorentki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za ra leto ... S6.00 Za pol leta ..... $3.00 L! Za pol Za Net* York celo leto • $7.00 Za bozemstro celo leto GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in fr^cf Štetem lamed everyday except Sundays and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea a—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 37. — STEV. 37. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 14, 1935. — ČETRTEK, 14. FEBRUARJA 1935 VOLUME XLITT. — LETNIK XI.TTT. PREDSEDNIK ZAHTEVA ZNATNO ZVIŠANJE DAVKOV Hauptmann obsojeni na smrt splošno povišanje plač je poglavitna zahteva amer. delavske federacije Predsednik zahteva utrditev Havajskega otočja. — Postati mora drugi Gibraltar. — Edinole višje plače zaiporejo izboljšati razmere. — Federacija pravi, da kontroliraj 3 podjetniki razsodišcne u-rade. — Bonus in obnova p!ač bosta zahtevala o* gromne vsote. WASHINGTON, D. C., I 3. februarja. — Vodi telji v kongresu so danes uvideli potrebo razpisati nove davke, ker jih je predsednik opozoril, da bo treba dobiti nove vire, ako bo kongres dovolil kaj denarja v svrhe, ki niso omenjene v proračunu. Voditelji imajo že pripravljeno davčno predlo*-go za slučaj, da bi prišel proračun iz ravnovesja. Najb rz bodo predlagali, da je treba obnoviti davke, ki potečejo dne 1. julija. Zveznim uradnikom je bila pred poldrugim letom skrčena plača za nekaj odstotkov. Predsednik želi, da bi dobivali staro plačo in v to svrho bi bilo potrebnih šestnajst milijonov dolarjev. Ako bosta obe zbornici sprejeli predlogo, naj se veteranom takoj izplača bonus, bo treba davk?2 znatno zvišati. WASHINGTON, D. C., I 3. februarja. — Ameriška Delavska Federacija izjavlja, da se splošni položaj v industriji in trgovini nekoliko boljša, da se bo pa še bolj izboljšal, bo pa treba delavcem zvišati plače. Gospodarski položaj je za dvaindvajset odstotkov boljši kot je bil začasa najhujše depresije, do-čim je trgovina še vedno celih dvajset odstotkov pod normalo. V svojem poročilu omenja Federacija tudi nesporazum, ki se je pojavil med njo in vlado predsednika Roosevelta. Delavskim voditeljem je jako žal, ker je vladaj tako omejila pravno oblast narodnega delavskega razsodiščnega urada. Po zatrdilu Federacije je v deželi več razsodiščnih uradov, ki jih kontrolirajo podjetniki. V poročilu je zelo značilen sledeči odstavek: — Ako se odvzamejo delavstvu možnosti za pravična pogajanja, delavcem ne preostaja nobeno drugo sredstvo kot štrajk. Medtem se pa nadaljuje boj za trideseturni delovni teden. WASHINGTON, D. C, 13. feb. — Roose veltova vlada je predložila kongresu načrt, po katerem bi bilo Havajsko otočje utrjeno kot Gibraltar in bi bile zgrajene močne utrdbe od Alaske do Ha vaj a. Mornariški urad zahteva $20,000,000 za vojaška letališča in mornariške postojanke na Pacifiku. Ta načrt tudi določa povečanje mornariškega moštva za 12,000. Predsednik mornariškega odbora kongresnik C. Vinson je rekel, da je vse to potrebno in da mora sedanji kongres dovoliti. Kongresnik Wilcox, ki je član mornariškega odbora, je rekel, da se morajo Združene države v vojni z "neko orijentalsko državo" bati zavzetja Alaske. Skoro ob istem času pa je rekel general William Mitchell: "Naš problem je Pacifik . . . Ako pride Japonska do Alaske, more priti tudi do New Yorka. Zsl Ha vaj se ne bo zmenila, temveč bo šla naravnost v New York. Vzelo jo bo samo kakih 20 ur." TOKIO, Japonska, 13. februarja. — Rengo časnikarska agent ura namigava, da bo Japonska precenila svoje mornariško stališče, katetrega je zagovarjala na londonski konferenci. na dunaju je ponovno tekla kri Eden mrtev, več ranjenih na Ottakringu. — Delavci so imeli tri ure ugasle luči v spomin danskih žrtev. Dunaj, Avstrija, 13. febr. — Zopet je tekla kri na pozorišču lanskih krvavih bojev 12. februarja. Nekaj sto demonstrantov, ki so na poziv izgnanih svojih voditeljev korakali po ulieali z rdečimi zastavami in pojoč delavske pesmi, se je spopadlo s policijo in pričel se je boj z revolverji. Obstre-ljena sta bila dva policista in več delavcev. Eden delavec je bil ubit. Najbrže je bilo ranjenih še več socijalistov, pa so jih njihovi tovariši odvedli s seboj, da ne zapadejo maščeva nju Schuschniggove vlade. Tekom dneva je bilo aretiranih 40 socijalističnih voditeljev. Ottakring je bil v februarju lanskega leta pozorišče krvavih bojev in v bližini kraja lanskih bojev je prišlo tudi letos do spopadov. Zvečer so delavci po svojih stanovanjih po navodilu svojih izgnanih voditeljev za tri ure ugasnili svoje luči v spomin lansko leto padlim tovarišem. Delavske hiše na Ottakringu so večinoma popravljene, toda poslopje delavskega kluba in delavske kooperative je še vedno v razvalinah. Ves dan so delavci trumoma hodili na pokopališče na grobove svojih padlih tovarišev, posebno na grob Karla Mue-nichreiterja, katerega so lansko leto težko ranjenega na nosilnici prenesli na sodišče in ki je bil tri ure za tem obsojen na smrt in takoj nato obešen. Policija je bila ob njegovem grobu, da bi preprečila polaganje vencev. Pri vsem tem pa je 35 oseb položilo vence na Muenichreitherjev grob in vse so bile aretirane. Poveljnik domovinske fronte col. Walter Adam je zvečer po radio govoril delavcem in jim rekel, da jih vlada razlikuje od njihovih voditeljev in da se hoče sporazumeti z delavci. Tudi tri minute trajajoč molk je bil obdržan po radio v spomin na lanske padle žrtve. Časopisi so prinesli članke, ki po zgledu col. Adama z vračajo vso krivdo za lanske boje na delavske voditelje ter poživljajo delavce, da se sprijaznijo s sedanjo vlado. porodna kontrola Pristaši gibanja obhajajo 21. obletnico ustanovitve. Skušajo dobiti en miljon podpisov. Washington, D. C., 13. febr. Okoli 700 pristašev kontrole rojstev je pod predsedstvom voditeljice Mrs. Margaret Sanger obhajalo 21-obletnico ustanovitve tega gibanja. V enem msecu bodo skušali dobiti en milijon podpisov za Pierce-jevo predlogo, katero je justič-ni odbor poslanske zbornice s 15 glasovi proti osmim zavrnil, da bo predloga zopet mogla biti predložena kongresu v razpravo. Zborovanje se je končalo z velikim banketom. Na banketu je kot govornica tudi nastopila znana pisateljica Pearl Buck, ki je povdarjala, da je Mrs. Margaret Sanger najpo-gumnejša žena sedanjega časa. Med številnimi brzojavnimi čestitkami je bila tudi čestitka ameriške poslanice na danskem dvoru Mrs. Ruth Bryan Owen. Mrs. Sanger v svojem govoru ni hotela priznati poraza tega gibanja. Med drugim je rekla: "15 poslancev, ki so glasovali proti predlogi, ni prineslo nam poraza, temveč samim sebi. To niso politiki, nimajo nikakega vpogleda in nimajo poguma ter samo misli-je^na to, da je njim dobro". Mrs. Sanger je posebno povdarjala, da so v teh težkih časih depresije ravno revni sloji imeli največ otrok, kar je še povečalo njihovo bedo. PREHRANA ŽIVINE Washington, D. C., 12. febr. Administrator Emergencv Relief urada Henry L. Hopkins je pričel razdeljevati 1,610,000 bušljev koruze za krmo živin^ v zapadnih državah, ki so bile zelo prizadete vsled lanske velike suše. HUD MRAZ V JUGOSLAVIJI Beograd, Jugoslavija, 13. februarja. — Po celi Jugoslaviji je zavladal skrajno hud mraz. Po nekaterih krajih je bilo 24 stopinj Fahrenheita pod ničlo. Po gorskih okrajih je veliki sneženi zameti. Volkovi prihajajo s hribov v vasi. Tudi po Madžarskem je zelo hud mraz. Po obsežnih pu-stah divjajo viharji. Poluradna agent ura pravi, da r ve žene ločil v Združenih državah, toda te ločitve ni naznanil italijanskemu generalnemu konzulu v New Yorku. To je bil tudi vzrok, da je italijanska vlada Fienmonteju vzela italijanski potni list. Fiermonte je v Rimu obiskal svojo prvo ženo Tosco in svojega sina. Po tem obisku je Fiermonte odpotoval v Napolj, kjer je bil v nekem hotelu dve uri s svojo ameriško ženo. Nato pa je resnega obraza odšel iz hotela in se ni več vrnil. Rim, Italija, 13. februarja. Italija se je javno pripravila na vojno z Abesinijo, abesin-ski poslanik v Rimu pa je odločno povedal, da Abesinija ne bo plačala niti centa odškodnine za Italijane, ki so bili u-biti pri obmejnih spopadih. Abesinski poslanik Negra-des Jesus je zagotovil, da se bo 1.000,000 Abesincev ustavi- lo italijanskemu vpadu, Italija pa noče popustiti, dokler ji Abesinija ne da popolnega zadoščenja: da se opraviči, plača odškodnino in da se uravna meja. Italijanska armada je pripravljena, da se odpelje iz si-cilijskih pristanišč 16. febr. Mussolini zahteva, da Abesinija plača $44,900 odškodnine za ubite Italijane in da saluti-ra italijanski zastavi ter da še druga zadoščenja. Italija zahteva od abesin. ke-ga kralja Haile Selassie-ja, da ima večjo oblast nad poglavarji obmejnih plemen in da prepreči vpade v italijansko o-zemlje, zlasti v bližini Ualua-la, kjer je bilo pred kratkim v spopadih ubitih 35 Italijanov in 66 ranjenih. Italijanski viri trdijo, da je ob meji zbranih 30,000 a bes i tiskih vojakov. Poslanik Jesus pravi, da je v spopadih padlo več Abesincev kot Italijanov in da Abesinija ne bo plačala zahtevane odškodnine. Poslanik tudi pravi, da mora Mussolini v svojih ostrih zahtevah popustiti, predno je Abesinija pripravljena za kako poravnavo. Abesinska armada nima ae-roplanov in strupenih plinov, pač ima dovolj artilerije, strojnih pušk in municije, da moro oborožiti 1,000,000 mož. Italija je mobilizirala 250 tisoč vojakov in naročila je tovarnam za aeroplane, da naj čakajo in bodo pripravljene na naročila. Ravno tako so bile obveščene tudi vse ostale italijanske tovarne, da naj bodo pripravljene za dobavo naročil, za slučaj, da gre Italija v vojno. Najvišji vojni svet je bil že sklican in predsedoval mu je Mussolini. Navzoč je bil tudi governer Libije, maršal Italp Balbo. A" HEW. YORK, THURSDAY, FEBRUARY 14, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Tf* i u Glas Naroda" 55 al J«Md and PatritHtm) by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) Frank Sakser, President L. Benedik, Treas. Place of boataeaa «C the corporation and ariCreauea of above officer«: iM W. 18ib Street,_Borongh of Manhattan, New York City. N. V. - GLA 8 N A ft O D A• (Tain ef the i'eople) Brerj Daj Except Sundayii and Holiday* Ca edo leto T«Ua «a Aaaiiko la Raaado -..................$6.00 la pol leta ....................$3 00 frtit lata ■•<•••••«■••«•••>• $1.00 Za New York n celo leto ...... $7.00 Za pol leta ................... $8.60 Za Inozemstvo sa celo leta......$7.00 Za pol leta $&0O SnbecriptioD Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glaa Naroda" iahaja veaki dan lavaemUl nedelj tu praznlfcov.___ Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli vtflljatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae »nr1< nreiAntp Mv«!!3?p nakani, da bitreli* najdemo naslovnika. •«LAS NARODA". 218 W. 18th Street, New York, N. T. Telephone: CHelsna S-3«W Z VODLJIVIMI BALONI NI SREČE Katastrofa vodljivega balona "Macon" je nadaljni dokaz, (la Združene države nimajo posebne sreče s te vrste letali. Dne 4. aprila leta 1933 je pri newjerseysiki obali uda, rila strela v mornariški volljivi balon "Akron", pri če-mer je izgubilo življenje 7)1 oseb. Dne 3. septembra leta 1925 je vodljivi balon "Shenandoah" zaišel nad državo Ohio v vihar. Balon je bil uničen, in usmrčenih je bilo štirinajst oseb. Dne 21- februarja 1921 je zgorel vodljivi balon "Roma", ki so ga kupile Združene države &X Italije. Pri tej priliki je bilo usmrčenih 34 oseb. Ali so to res le nesrečni slučaji, ali pa je zakrivila tv katostrofe — kot nekateri zatrjujejo — nezadostna iz-vežbanost }>o vel jnikov 1 ANGLIJA IN ZDRUŽENE DRŽAVE Washhigtomska vi a (bi je z velikim zadovoljstvom sprejela govor generala Jana Christiana Smutsa, ki je svetoval, da se Anglija in Združene »države sporazumejo glede političnega problema na Daljnem iztoku. To potrjuje mnenje, da je bil med Anglijo in Združenimi državami že 'dosežen ■sporazum glede mornariških zadev na Daljnem iztoku. Uradniki zunanjega urada priznavajo, da so zelo zadovoljni s sedanjimi ddnošaji z Anglijo ter samo obžalujejo, da do sedaj <še ni bilo mogoče rešiti vprašanja glede angleškega dolga, da bi tudi ameriško javno mnenje bilo nekoliko bolj naklonjeno Angliji. Drugače pa so odnosa-ji z Anglijo boljši, kot so bili kdaj v zgodovini. Washhigtonski politični krogi so bili tudi zelo zadovoljni, da se jaiponskim delegatom v Londonu ni posrečilo razdvojiti anglešlkih in ameriških delegatov. Anglija in Amerika sta vedno vztrajali na svojem trdnem*stališču, da Japonska ne sme imeti njim enake bojne mornarice. Navzlic ugcHnemu mnenju v političnih krogih je senator Borah nastopil proti Smutsovemu govoru. Rekel j* namreč: "Zveza, ako prav razumem generala Smutsa, hi bila vojaška zveza, ki bi imela namen, izsiliti mir na Pacifiku. Proti talki zvezi vidim nepremagljive zapreke. V resnici obstojajo nepremagljive ovire za zvezo s katerokoli državo." Nasproti temu pa je rekel kongresnik Sam D. Me-Reynolds iz Tennessee: "Politika kooperacije bi bila najboljša jamščma za mir na Pacifikn. Z Anglijo moramo imeti skupno politiko na Pacifiku z ozirom na trgovino, ki je podlaga za mir. Naši odnaša ji z Anglijo eo bili vedno dobri in so dobri tudi sedaj ra®en glede vprašanja vojnega dolga, ki pa bo tiidi v kratkem ugodno rešeno." V VODNJAK PADEL V Zadovinku pod Jjeskov-cem pri Krškem leži lepo posestvo s M So in gospodarskim poslopjem. Lastnik posestva Jože Bogolin je šel k domaČemu vodnjaka, ki je precej globok, zajemat vodo. Ko se je eklonli po Vedtb, mu je na o-i.tl*k tako nesrečno spo-* o-staji, so me pa takoj vpošte-vali in upam vam v kratkem poročati, kdaj bo "Slovenski radio-zbor" pel na postaji WMCA. Ako morete dobiti to postajo na vaš radio, lahko takoj zveste, ker ta postaja oglaša čez dan in zvečer. Pretečeni teden se je vrnil iz Jugoslavije izseljeniški komisar, gospod Slavoj Trošt, brat profesorja Milana Trošt-a. Ko se je drugi dan svojega povrat-ka vrnil iz svojega urada »lomov, je zapazil, da je okra d en, in to najboljših oblek in nekaj dragocenosti, ki jih je prinesel seboj iz Jugoslavije. To nedeljo, dne \7. februarja, imamo v cerkveni dvorani na Osmi cesti družabni večer. Za ples bo igral orkester, pa tudi harmonika. Zrtven tega boste tudi imeli *na razpolago radio-programe, ker smo dvorano opremili z zelo dibrim radio-aparatom, ki vam bo v kratek čas iir za spremembo. £ačetek ob 7. uri. Vstopnina 25 centov. Materino društvo ima svoje sejo to nedeljo ob 5. uri. Jerry W. Korivsek, Jr. Umrl je župan kočevske okoliške občine. Sreska organizacija JNS v Kočevju poroča: Dne 24. jan. je umrl odbornik sreske organizacije JNS in predsednik občine Koeevje-okoJica Jos. Jaklič, ki je bil stranki zvest do zadnjega dihljaja. Dne 22. jan. se je še pismeno opravičil, da 3. februarja ne bo. mogel iti na volitve senatorjev v Ljubljano. nik znane bivše tvrdke Mankoč v Trstu. •Jakob iS ČE SE Andrej Jerina, doma iz vasi Verd pri Vrhniki. Lansko leto je bil v W. Va. Kdor ve za njega, naj mu sporoči, da je njegov brat Martin umrl in bratov sin bi rad izvedel za njegov naslov. Sin se nahaja na domu v Braddock, Pa. (3x) — 25. januarja je urnru Josip Pečenko, posestnik največjega mlina na Ipavi ter žage in fužine v Peklu pri Rihen-bergu v 73 letu. "Najmanj tri leta naj mi dajo, sicer bom zopet nadaljeval". Tako je dejal F. Kneser, ko so ,o mariborski okolici izvabljal od brezposelnih delavcev delavske knjižice in obenem tudi denar. Število opeharjenih je precejšnje. Kneser-ja čaka sedaj plačilo pri sodišču, kjer je ž«* uveden proti njemu postopek. Otroka je zamenjala za obleko in čevlje. Pred nekaj tedni se je z^la-sila pri posestniku Ivanu Ko-privšku v Spodnji Kapeli pri — Ko je Mary Drenik v petek stala pred mestnim sodnikom Merrickom v Clevelandu j m h 1 obtožbo, da je nepostavno prodajala žganje v svoji gostilni, ki ima dovoljenje le za pivo, je rekla sodniku, da je delala po moževem navodilu. Sodnik je dal moža, ki je bil navzoč v sodni dvorani, takoj aretirati, obenem pa je dal razumeti, da bo ženo oprostil. Drenikova je izpričevala, da ko je policijski saržent Peter Ulrich 12. januarja prišel v civilni obleki v gostilno ter vprašal za kozarček žganja, je stopila v sobo v ozadju gostilne, kjer je bil njen mož Feliks, ki je pogledal skozi luknjo v vratih ter ji rekel, da neznanemu gostu lahko postreže. Ko pa mu je prinesla žganja, jo je Ulrich aretiral. "Butlegarji se ne bodo skrivali za ženskimi krili*, je rekel sodnik Merrick, ko je ukazal aretacijo moža ter odredil nadaljevanje zaslišanja. — V Clevelandu je v Mt. Sinai bolnišnici preminula Josephine Kalan, rojena Jevni-kar. Pokojnica je bila stara 34 let ter je bila rojena v Ljubljani, odkoder je prišla v Ameriko leta 1011. — V Mulberry, Kans., je Jolm Železnik, star 07 let in doma iz Škocijana na Dolenjskem, 5. februarja umrl za poškodbami, ki jih je dobil pri delu v premogovniku dne 1. t. m. ume a'««««« MBBI : raw! :•'!;-• J Za Velikonoc DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. * JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 ....................Din. 100 $ 5.35 ....................Din. 200 $ 7.50 ....................Din. 300 $1?.— ..............................Din 500 $33.85 ....................................Din. 1000 $47.50 ..................Din. 2000 V ITALIJO Za $ 0.35 ....................Lir 100 $I&25 ------------------------------Lir 200 $44.00 ....................Lir 500 $88.20 ....................Lir 1000 $176.— ....................Lir 2000 $263.— ................Ur 3000 KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI (JORl ALI DOLI Za trplačJlo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodla! ▼ dlnarjiii ali lirah dovolj n Jemo le boljo pogoje. 1ZTLAČILA T AMERIŠKIH DOLARJIH $ 5.— $10.— $15.— $M. t 5,78 $10.81 $21.— $4L2ff $51.50 Prejcmolk dobi t starem kraju lsplatUo ▼ dolarjih. Nujna nakazila Inriajcm pa GaUe Latter n primtejblna SLOVENIC PUBUSHItya COMPXNY "Gl*t Na*ričakovala splošnega krohota ko bo 11 nevesta*' snela svojo masko. Namesto stare pomiva l ke pa se je pokazalo nenavadno lepo lice njene nečkinje. Carica se je z dolgim nosom obrnila. Srečni dvorjan pa je zapustil caričino službo in se z ženico preselil na -svoje posestvo. Bolj žalostno se je končala zgodovinska maškerada, katero je priredila ruska carica Katarina II. Bilo je v tistem času, ko so na ruskem dvoru skovali zaroto proti carici Katarini drugi, in bi tako na carski prestol postavili njenega sina Pavl$. Med veliko maškerado v zimski palači se je v ve_ liki slavnostni dvorani naenkrat prikazala skrivnostna postava, ki je bila po obrazu na las podobna umorjenemu carju Petru II. Postava je bila oblečena v uniformo holštajn-skega dragonskega polka, katerega je rajni car Peter II. posebno, čislal. Tudi po drži in boji je ibil neznanec podoben rajniku ter je tudi na eno nogo malce šepal. Kamor je prišla prikazen, povsod so se maske prestrašene razmaknile. Prikazen je stopila po stopnicah k zgornjim ložam. Oči je imela široko odprte in korakala je kakor je bila mesečna. Veselje je zamrlo, godba je utihnila in vse je strmelo v pošastnega dvojnika umrlega carja. Katarina se je v cvetličnem salonu razgo -varjala z učenimi prijatelji. Nenadna tišina jo je presenetila. Stopila je v veliko dvorano, kjer ji je prišel nasproti mož v dragonski uniformi, ves podoben njenemu možu, katerega je dala umoriti po roki grofa Pahlena. Carica je od groze krikniia in stegnila roki kakor v obrambo. Tedaj pa je neki gospod izmed njenega spremstva pristopil k prikazni I in ji pogledal v obraz: "Saj je carjevič!" je zaklical. In v tem hipu so vsi spoznali carjeviČa Pavla, ki je stal tam, kakor bi se bil prebudil iz spanja. Katarina, ki si je naglo o-pomogla, je strogo rekla sinu: "Bolni ste! Spravili vas bodo v posteljo in poskrbeli, da boste imeli mir, ki je za vaše stanje potre!ben!,, Poslej je bil carjevič Pavel kot ujetnik, vsled česar je postal zloben in krut. Ta slučaj nikdar ni bil docela razjasnjen. Izvedeli so le, da je carjeviču posodil uniformo liolštajnski dragonski častnik, ki se je mudil na dvoru. Morda so ga pregovorili Katarinini sovražniki, ali pa je bilo vse le goli slučaj. Vsekakor pa je oni častnik po tisti maškeradi brez sledu izginil. Katarina ga je dala na tihem umoriti. Zgodovinsko sloveča pa je postala maškerada, katero je priredil 15. decembra 1740 pruski kralj Friderik Veliki v berlinskem gradu, 7 mesecev potem, ko je^ nastopil presto!. To je bila prva maškerada pod novim vladarjem. Vse je bilo veselo, ker so vsi mislili,' da so hudi časi, kateri so trli vso Evropo, sedaj minili. Veselje pa je bilo le kratko. Mladi kralj se je nekaj Časa veselo pogovarjal in se šalil, nato pa je po tihem, ne da bi bil kdo vedel, zapustil maškerado in grad. Maškerada se je razposajeno nadaljevala, Friderik pa je zunaj sedel v pripravljeni voz in se odpeljal v Šlezijo, kamor je že prej odkorakala njegova armada. In dne. 16. decembra 1740 je Friderik na čelu svoje armadi že prekoračil šlezijsko mejo. To je bil začetek prve šlezijske vojske. — Njen začetek je ne le v Prusi-ji in Avstriji, ampak po vsem svetu udaril ko strela z jasnega. Vesela maškerada se je končala in krvava vojska je zopet zagospodarila. THE LARGEST SLOVAK* DAILY ia U. LADY Z UI JCE MILIJONARJI PO ZASLUGI ČLOVEŠKE LAHKOVERNOSTI Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Kšite nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 216 West 18th Street. New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. __ 111 r Francoske policijske oblasti Ž6 kakšni dve leti zasledujejo premeteno zločinsko tolpo, ki deluje z zelo zanesljivim trikom, da izvablja iz ljudi milijone. Svoje delovanje je zapo-čela v Parizu. Kakšne tri mesece je prebivala pod imenom družine Du-freejeve v neki najemniški hiši, ko se je med njenimi sosedi raznesla vest, da je postala po stricu v Ameriki dedič težkih milijonov, Francozi so radovedni kakor ljudje po vsem svetu, zato ni nič čudnega, da je ta in oni povprašal v druži ni sami, kako je s stvarjo. Du-freejevi so delali nedolžne o-braze? "Dediči? Milijonov? Kaj vam hodi v misel!" Skratka, vsak jim je lahko na obrazu videl, da je za govorico nekaj resnice... Dva meseca mineta, Dufree jevi žive kakor prej, ljudje pričenjajo že misliti, da se res niso lagali, ko so zavračali trditve 0 ameriški dediščini. A potem se razširi od nekod druga vest: Milijoni bi že,bili tu, so samo še neke formalne ovire, ki bi jih bilo mogoče odstraniti z nekoliko sto tisočakov. Tega pa srečni dediči trenut no nimajo, samo trenutno seveda, ker jim zadostuje odstopiti kakšnemu financirju nekoliko mastnih1 odstotkov, pa bi dobili vse. Sto tisoči so sicer lep denar, a kdo bi jih ne žrtvoval, če se mu obetajo milijoni? In drugo jutro je potrkal pri Dufreejevih sosed: "Saj ni potrebno, da tajite. Tu imate štiri sto tisoč frankov, priznajte mi samo petnajst odstotkov obresti, pa spravite dediščino pod streho!" Dufreejeve je treba naravnost prisiliti, da sprejmejo od njega nove stotisočake, drugi sosed, ki ne ve nič o prvem, in-tretji, ki ne več nič o obeh. Ko so Dufreejevi nekega dne brez sledi izginili, so bili v resnici milijonarji. Sosedi pa so se o-brisali za svoje stotisočake. Nekoliko mesecev pozneje so policiji v Marseilleu ovadili slično zadevo, ki so jo Dufreejevi izvršili pod imenom Mas-sinov. In kakšno lei* pozneje so oplenili ua isti način svoje sosede v pariški Beli ulici ob Montmart-eu. Ko so poskusili v četrtič svojo srečo, je policija ujela vsaj eno članico premetene tolpe, 22-letno Jeanne Milyetovo. Ostale člane pa še • v* išče. Pred letom dni se je nastanil v Parizu lord Canney, starejši plemenitaš, ki se je s svojim nastopom kmalu uveljavil v najodličnejši družbi. Imel je dirkalne konje, prirejal zabave, vabil goste in kmalu so ga poznali v prvih salonih kot enega prvih gentlemanov. Posebno pozornost je zbujala tudi lady Canney, lordova žena. Moški so kar noreli za njo in so neprestano brenčali, če jim je dovolila kakšno svoboščino. Tedajci se je začelo dogajati, čkov Jože. 92 strani. Cena .................35 Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovi t slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čitaliju njegovih izvesti se vsak nehote spojeni na staro domovino. DROBIŠ, spisal Franc Milrinski. — 130 strani. > Cena .60 Niš najlM>ljši humorist Milčinski je v tej kitjgi zbral par svojih najboljših črtic, ob katerih mora človek od srca nasmejati. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Concourt. 113 strani. Cena .......................................................40 CVmeourtova dela so i>ohia fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, Čijlh nekateri so mojstrsko i«xiani in ima človek med branjem vtis. da j»osamezne osebe gfdijo kraj njega lil kramljajo ž njim. DON KI HOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je se vedno hotelo obraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. ''Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 stnuti. Cena .80 Šopek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. Če kdo ]»ozna I>olenj<-e in njihovo dušo. jih pozna I*ugelj. Njegove spise čtta vsak z največjim užitkom. 1913—1918, spisal Vitomir Jelene. Trdo vezano. 286 strani. Cena ................................................1.25 To so ^|>omini jugoslovanskega dobrovoljca. ki se je nesebično udeležil bOrhe za svobodo naše domovine. Knjiga zanima vsakogar, posebno j »a tiste, ki so bili tako nesrečni, da so se udeležili svetovne vojne, In tako srečni, da so jo preživeli. - SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano cena .60 Zbirkit kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice pogodi duševnost našega človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi človeku. da Ima pred očmi prizore iz domovine. POVESTI IN SLIKE, spisal K saver Meško. — 79 strani. Cena .............................................i.. .60 Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke ln mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 1*0 strani. Cena ............................................... .30 Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapaduv Pestre slike iz Indijanskega in pl-jonirskega življenja. Mayu sieer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-merifikem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisatl kot marsikdo, ki je živel tam. SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. •8 sfcrstfL Cona................................................. .50 To je po naše prikrojena povestr ki bo sani-malct slehernega braves. Hudim duševnim janak* oaSrcm* junakinje, ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojfh delih obilo duševnega užitka. SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena ................................................ ŠOPEK SAMOTARKE, spisala Mani ca Romanova. 174 strani. Cena ............................;________... Zbirka povesti, ki jih je spisala pisateljica, ki pozna žensko dušo, žensko srce ter boje, ki divjajo v njem. HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE, spisal Franc Betela. 96 strani. Cena .................................... Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oboje je povzeto iz naSega domačega življenja. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Franc Erjavec. 79 strani. Cena ................................ Naš izboren pripovednik in ]>oznavatelj narave nudi čitatelju lepoto naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. S. Baar, 207 strani. Cena ........................................................ To je iz češčine prevedno delo, ki bo zanimalo slehernega čitatelja. To je roman ženske, ki je skoro vse življenje živela in gospodinjila v župnišču. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................................ Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenih dogodkov. RDEČA MEGLA, spisal Kari Flgor. 192 stranL Cena V širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora čita-telj nehote z napetim pričakovanjem čitati do konca. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pl. Suttner. 228 strani. Cena ................................................ To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 strani. Cena ............................................ To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. C'itatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih višavah. GOZDOVNIK, spisal Kar! May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ................................ Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci". "Vinetov". "Žut" itd. Dejanje "Gozdovnika" se vrši na nekoč divjem ameriškem Zai»adu. HADŽI MI KAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ................................................ To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca. HEKTORJEV MEČ, spisal Rene La Bruyere. Roman. 79 strani. Cena .................................... Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapletljajev in zanimivih dogodivščin. Oitatelj se čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo strokovnjaško zasnoval. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kas. 94 strahi. Cena ........................................................ To so povesti, vzete iz življenja naših Dal-matincev : kako se vesele in Žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar našega Juga veje iz njih. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. Cena Dve čtrlci enega naših najboljših pisateljev vsrbuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko završeni, kot jih more završiti edinole naš nežho-čuteči Meško. HELENA, roman, spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena .................................................... V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostane neizbrisno v spominu. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE. spisal Čech Svatopluk. 246 strani. Cena V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. IZBRANI SPISI, dr. Hlnka Dolenca, 145 strani. Cena V tej knjigi so črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. ,IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Finžgar, roman, trda vez, 280 stranL Cena ................ V tem romanu je posegel naš pisatelj Finžgar res v moderni svet. Klasično je opisal borbo med delom in kapitalom ter spletke in nakane kapitalistov..Idealna.Ljubezen dveh mladih .src zavzema v romanu eno prvih mest. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena ..................................... Janes Menciger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi . krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V Imjigi so tri zanimive Črtice. IGRAČKE, spisal Frane MIltfiiskL 151 stranL Cena < Šopek Črtic in podlietkov našega najbolj du-' liovttega humorista. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 296 .50 .35 .35 .75 .35 L— .60 .70 .50 .80 .75 .40 .50 .35 .60 .40 L20 .60 1.60 1.50 Osna .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast Igralec izgublja In dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet-kart, (MKtoja in p<**taij*. ta** strast do igranja ga nikdar. ne mine. JAGNJE, 110 strani. Ona broširana ................ .30 V knjigi je poleg naslovne še povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je enani mladinski pisatelj Krištof Šmid. JERNAČ -ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewicz, 123 stranL Cena .................................................50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena broširane ................ 60c trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim, ki so šli skozi bol in pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je ................................9._ Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli. JUAN MISERIA, spisal H. L. Coioma, 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Miserije. V o-sebl brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ševec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kinetskega fanta, ki so ga stari-ši ivoslali v šole. kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v Življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitanju se bo moral čita-telj večkrat od srca nasmejati. KUHINJA PRI KRALJICI GOSrfI NOŽICI, — spisal Anatole France. 279 strani. Cena.........75 Anatole France je bil brezdvomno eden naj-odličnejših sodobnih francoskih pisateljev. Svoj izredni dar. zamisliti se v čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov, je posebno pokazal v tem romanu, ki ga odlikuje duhovit in fini humor. Spisi... KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 strani. Cena .75 Edinole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživljajev od začetka do konca. KRIŽEV POT PETRA K UPLJENIK A, spisal Pa-stnškin. 83. strani. Cen« ................................ Zgodovinska povest s Tolminskega, ki bo zanimala slehernega, ne pa samo ljudi, ki so iz onih krajev doma. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena .........................45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako Živo domišljijo kot jo je imel Francos! Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakoft Aleševec, 263 strani. Cena ..................................................60 I zborno je pogodil ljubljanske tipe naš prvi humorist Aleševec. Tako natančno in zanimivo je opisal vse od branjevke do hišnega gospodarja, da jih vidite kot žive pred seboj. U>V NA ŽENO spisal J. O. Curweed. 194 stranL Oaa M Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 strani. — Cena ________L— Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisateljivi domišljiji. MATERINA ŽRTEV. 240 stranL Cena________________ .«0 Zanimiva povest Iz dalmatinskega življenja. MAII LORD, spisala hum Hodgson Bur-nett. 1«8 strani. Cena .................................... .80 Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane * odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač parna razlikovati le med dobrim iii slabim. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phil-Hps Oppenhcte. 92 stranL Cena ................ ,75 Do skrajnosti napet rtaian is modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anoplsec poznan po celem svfetu. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 stranL Gena _______ .75 Zvezek vsebuje povesti Milanskega, Premka in Laha. Posebno pretresljiv Je spis MilČin-skega "Mladih zanikernežev lastni življenje-4 pisi*.! MLINARJEV JANES. Cena .............................. M Dejanje te povesti se vrši ob koncu srednjega Veka te sicer v času, ko so MU Teharjani povišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Martam. lit stran*.' Oran----------- -------—......... M Povesti morskih gtušrjlh in piratih so splo- . šno vse zanimive, to delo pa presega po svoji zanimivosti najboljše povesti te vrste. Naročite izvod še danes, če se vam dopadejo i>o-vesti te vrste. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena .30 Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.50 Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čitatelju. Prevod prav nič ne zaqstaja za originalom. NAŠA VAS, spisal Anton NovaČan. 224 strani. — Cena L— V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .............. .....................70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne". Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien-kieviez. 683 strani. Cena ................................ 3._ Bogato ilustriran zgodovinski roman iz najbolj junaške dobe i»oljskega naroda. To je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. ČITAJTE TO KNJIGO. ZLOČIN V ORCTVALU, spisal E. Gaboriau. 246 strani. Cena ................................................... H_ "Zločin v Orcivalu" je zelo zanimiv detek-ski roman, ki nam predočuje. kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. — Seznajte se z francoskim detektivom Le Coque-om. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena ........................ 1.20 Na5 znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena. .. Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano ........................................ OTHELO, Shakespeare. Mehko vezano SEN KRESNE NOČI, Shakespeare. Mehko vezano. Cena .................................................... Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj ši pesnik Oton Župančič. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 stranL — Cena vez..............70 Broš............. Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kof le malokdo. NANŠI LJUDJE, spisal Alois Remec. 94 strani. Cena Zanimiva |>ovest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. PLAT ZVONA, spisal Leonid Andrejev. 131 str. Cena Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, namreč "Misel v megli" in "Brezdno", PRODANE DUŠE. spisal Joia Likovič. 160 str. Cena Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelja, POPOTNIKI, spisal Milan Pugdj. 95 strani. Cena V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našega domačega Življenja. ' PTICE ŠELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ............................................... Prgeovort, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. PASTI IN ZANKE, spisal I. Š. Orel. 231 stranL Cena Kriminalni roman iz polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal, da ga imajo. PAT8R KAJETAN, spisal Verdictus. 187 strani. Cena 1 Roman, napisan po ustnih izročilih in tiskanih virih. Zgodba človeka, ki ni bil rojen xa samostan ter se je slednjič po hudih bojih vrgel zopet v življenje. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 stranL Cena ........................................................ To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljlci. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena —---------------------------------- Povest is vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisaL Z osvobojen jem domovine doseže tudi povest svoj višek. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detain. 157 stranL Cena Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PESMI V PROZI, spisal Chaa. Baudelaire. 112 strani. Cena ---------------------------------................... Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanj. TATIČ, spisal France Bevk. Trda ves. 86 str. Cena Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih jo posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Berahard Kellermann. 295 str. .60 .70 .70 .70 .50 .40 .40 .60 .35 .60 .50 .60 JS% .60 .80 .70 L20 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo ln Ameriko. Cele armade delavcev se sarivajO vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda lelesaa volja iniinirja AHaaa ne odneha, dokler ne steče mdd Evropo ln Ameriko globoko pod oceanom prvi TRI LEGENDE O RAZPELU, spisal Julius Zey-er. Trda vez. 83 strani .....................................65 Prevod treh zanimivih povesti znanega češkega pisatelja. UGRABLJENI MILIJONI, spisal Seliger Brat. 291 strani. Cena ................................................ 1.20 Knjižnica "Jutra" nam je s tem delom predstavila skrajno napet roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo prečital to delo. bo nehote vzkliknil: *'Iht, Ivan Belič je bil pa res duhovitejši nego vsi detektivi sveta!" V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaco. 461 stranL Cena ................................ 1.30 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja. ki «a vzame v roko. V ROBSTVU, spisal Ivan Matici*. 255 strani. Trda vez. Cena ................................................ 1.25 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grt»-zot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ..............................................40 Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja. j«o-vzeta iz našega kmetskega življenja. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1 60 Vseskoz nai»et roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverjetnejsih dogodivščin in zapletljaji-v. VELIKI 1NKVIZITOR. spisal Mirhei Zevacro. 124 strani. Trda vez. Cena .1.20........ISro>. 1.- Kdor hoče poznati strahoto španski* inkvizicije. naj prečita to delo. ki j<- bilo spis.nno po resničnih podatkih in mora navdati r-i tatelja z grozo. ZADNJA PRAVDA, spisal J. S. Baar. Trda vez. 184 strani. Cena ............................................ L— Ljudska povest, ki obravnava spor med bratoma. je velike, pretresljive snovi in ostri-doslednosti. Oitatelja veže od prve do z:H nje strani. VOJNIMIB, spisal Josip Ogrinec. 78 »tr. Cena .3-1 Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena .................................7.» Knjiga vsebuje i>etnnjst pisem, ki jih pre veva iskreno ol»čutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljul>ezni. o sorodnih dušah. VERA, spisala Olga Waldova. 154 strani. Cena .40 Roman je poln lepih prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške in ruske aristokracije in kaže. da so Mit med njimi p« leg manj vrednih tudi srčno-plemeniti ljudje. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez..........60 V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. ZLATA VAS. spisal Fr. Malovaštf. 136 strani. Cena .60 Poučna in kratkočasila povest iz kinetskega življenja. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski, DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena.....1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....80 Broširana.............60 Oitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho: Kako je zavzel Saragosso: Kako je u-bll '•brata'**: Kako jra je hudič skušal, itd. zbrani spisi. 368 strani. (ii. zvezek). Cena 2.50 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega. ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač pa Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ...............................- 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Prearelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatelju. ZLATI PANTER, spisal Sinclair Gluck. 51 str. Cena .90 Roman iz modernega življenja in sveta. Napet «1 začetka do konca in poln dejanja. ZMISEL SMRTL spisal Pavel Bourget. 153 str. Cena .60 Roman jč nastal pod vtisom vojne in njenih grozot ter razpravlja o poslednjih stvareh človeškega življenja In nehanja. ZA KRUHOM, spisal H. Sienkiewicz. 122 strani. Cena .50 Pretresljiva povest o revni družini, ki se je konci prejšnjega stoletja izselila v Ameriko. Ime slavnega poljskega pisatelja nam jamči. da bo delo vsakdo z užitkom čital. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomi?. 229 stranL Cena .....................................................75 Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki: skoro neverjetne dogodivščine: temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ................................................ .50 Vsekoz zanimiva povest Iz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE Štirih, spisal Conan Doyle. 141 stranL Cena .....................................................60 Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem Igra Sherlock Holmes glavno vlogo. r "6 LAS NARODA" NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 14, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. J <-->< ■V Yi.i:Jftrr-yr-■nv'e »■ •FrMMMfcrSSPSSThf if" (XT] J __^ W v _ 5. ......m r KRATKA DNEVNA ZGODBA a ;hs t f ?•!V! Mi-V Efili - - gjci' "Babo, morda so kedaj na tern o Jabolkovčani želi več mesecev. Kope snopov so vzrasle do nebes. Začela se je mlačev. Vr tem času je ruska vojska prekoračila Dunav. Prišel je ukaz, da se mora vse umaknili v Zagore onstran Bolkana. Jabolkovčani pripravljajo vozo-ve. Žalost 'se jim bere v očeh, ker zapuščajo za seboj toliko snopov, ki so jih s toliko ljubeznijo nabrali po požetih poljih, s težkim trpljenjem. Zdaj. morajo zapustiti vse poganom. i4 Zažgimo snope!" so svetova 1 i mlajši. "Nikakor ne," so nasprotovali 'starejši. "To je kruh. Greli bi bil pred Bogam, če jih zažgemo. Kaj je kruh tega kriv ? Pustili ga bomo, pa Bo# pomagaj!" Počasi so se pomaknili težko naloženi vozovi. S težavo so sc ločili Jabolkovčani od svojih domov. Zazdelo se jim je, da v višavah plava beli orel, maha s krili in jim kaže pot proti Sipki. Na Sipki so bili zbrani žene, otroci in starčki. Vsi so hoteli prekoračiti Balkan, ker od Sta. ie Zapore in Kazanlika so pri tiskale trume turške vojske. Na prehodu Sipke m> kozaki, l»4-l«» ob!i'«Vni, ve>«*lo .-prejema-!i I' trmiH', mahajo s sabljami, (•-i časa do časa j«* zvenčanje o/ožja napolnilo prostore Balkana. dajalo upanj * begun-em it » r/.ii-no razliurja*o tui>co v. »j-•!?•*. K mi ]»rekorači!] Kaikan, je dedo llri-an nastanil s o-jo družino v Zelenem drevesu. Ko je proti večeru zapihal nad Zelenim drevesom lahen vetrič, so zasijali ognji v bližini begunskih vozov. Dedo H risan je dal na ogenj kat-eni-če in se je med vrenjem globoko zamislil, žalostni spomini na boje za Orlovo gnezdo so mu vstajali pred očmi. Tam so f-e bojevali mladi bolgarski o-polčenci. Solnce je peklo, da so jim pokale ustnice — peklenska žeja jil> je mučila, vendar so obstali pred hudimi napadi zaslepljene turške dihali. — Krepki "ura" je stresal gole skale Orlovega gnezda. Spo-daj so vpile turške tolpe: — 4 Alah!" Trupla so padala drugo poleg drugega in so oškropila z vročo krvjo rumeno travo. Ko je mladim opoi-čtnceni zmanjkalo streliva, se je začel boj s kamenjem in drevjem in nazadnje s trupli padlih tovarišev. II. Takoj ko je ruska vojska vzela Pleven in so opolčenci hrabro obdržali v slavni zmagi Sipko, Jabolkovčani sf>et dobili upanje. Prihajal je božič. Niso hoteli v tujem kraju obhajati za kristjane tako velikega praznika. Začeli so se pripravljati na pot. Nekateri možje z ženami in otroki so o-stali pri vozovih. Drugi so sklenili, da se po najkrajši poti čez Mara-gidik vrnejo domov. Tudi dedo H risan se je napravil -na pot v rodno vas. "Dedo Ilrisane, pot je dolga, ni zate! Ostani pri vozovih!" so mu prigovarjali mlajši. "Naj se zgodi, kar hoče," jih je zavrnil dedo H risan. — "Tudi če umrjom na potu, ne bodo veliko žalovali za menoj. Kaj naj še čakam * Svobod* lazprostira pe rot nice nad mojo roj-tno vasjo." Tako j«* govoril dedo Hri-•>au. Bilo j«* lepo vreme. l\o so prekoračili Ostreč in Krcve-nik in so prišli na Mara-gidik -«• je nebo pokrilo s črnim!, težkimi oblaki, ki so ■1 lo 4 To bo bela smrt, Hrisan. • Doživeli smo svobodo domovi-; ne, zdaj že lahko umrjeva... " • Zadnji ostanki ognja so u-gašali, ali od belih višin Bal-kana sta se dvigali njuni duši v višavo proti Bogu. prijel svojo ženo za rame in jo Še danes štrli sredi Balkana je malo stresel, da bi se ogre- ob izvoru Teže samoten kamela. Za tem je potegnil iz žepa nit križ, ki 'spominja mimoido-krešilo, nabral je nekaj dračja Če potnike na belo smrt ded* 1,1 zakuril. IIrisana in njegove stare žene. DVE SIROT! Spisal A, D. ENNERY »* Iz Jugoslavije. Sodni knjigovodja poneveril nad 400,000 dinarjev. V knjigovodstvu okrožnega sodišča v Čačku so razkrili velike poneverbe, katere je izvršil sedaj že upokojeni knjigovodja Dmitar Obrenovič, ki je pred osmimi leti prišel iz Ku-manova v Čača in je bil po 8 letih službovanja v Čačku premeščen v Petrovac in tam upokojen. Poneverjati je začel v Čačku manjše zneske že leta 1927, potem pa polagoma vse več in več. V nekem primeru je poslal Hipotekami banki samo 15,310 Din, razdolžd se je pa za 115,310 Din in si tako prisvojil kar 100,000 Din. Poneveril si je tudi 30 obveznic vojne škode. Komisar glavne kontrole, ki je pregledoval knjige in blagajno, je ugotovil primanjkljaj nad 400,000 Din. Obrenovič je v Čačku živel zelo potratno in so se ljudje čudili, odkod mu je toliko denarja. Za njegovega službovanja v Cačku so bili trije predsedniki okrožnega sodišča, ki morajo sedaj trpeti posledice svojega prevelikega zaupanja v njegovo poštenost. Da se država obvaruje škode, je namreč glavna kontrola zas< gla del, da je ponoči nekdo vlomil v njegovo pisalno mizo in odnesel iz nje 600 Din kolkov in ž njimi vzel tudi vse uradne, večinoma zaupne listine, ki so se nahajale v mizi. Beležnik je seveda vlom takoj naznanil o-rožnikom, ki so nemudoma začeli iskati vlomilca. Bilo je popolnoma razumljivo, da so najprej zaslišali občinskega redarja Dušana Mom i rova, ki je bil tisto noč v službi. Redar se je pri .zasliševanju vedel nekam zelo čudno in ni mogel točno navesti, kje se je nahajal vso noč. Stvar se je orožnikom zazdela sumljiva, pa so stopili v rudarjevo stanovanje! kjer so našli v občinskem uradu ukradene kolke in tudi vse uradne listine. Redar je tedaj seveda priznal, da je bil sam udeležen pri vlomu v občinski urad, in je izdal tudi svoje sokrivce, katere je potem orožni-štvo z denarjem vred odvedlo v sodni zapor v Belo Crkvo. Krvav obračun med svaki. V Gornjem Dubiču v jago-dinskem okrožju >ta Lazarevi-j čeva in Miloševičeva družina [živeli v velikem sovraštvu, da-I si sta se v obe hiši primožili hčeri bogatega kmeta Milen- 270 ; — Slediti mi morate, — je dejal s povelju-! P°£naJ v beg angleško četo in zaplenil vso zalo-jočim glasom, — in ubogati me, kakor da sem i smodnika, ki ga je nesla četa angleškemu vaš poveljnik. Mar ni tako, gospod poveljnik? Roger je pritrdil. . — Najprej je treba prešteti vojake, če kdo ne manjka, — je nadaljeval Rabusson. To nalogo je prevzel Gaši>er. Ko je prištel vojake in ko jim je Rabusson za-povedal, naj pazijo, da bo vladala med potjo največja tišina, so krenili na pot. zboru. — Tako ste torej obnavljali svoje zaloge! — je dejal vitez, ki je z živim zanimanjem poslušal Rabussonovo pripovedovanje. — Se bolje! — je odgovoril seržant. — Ah! torej ste imeli posebne namene. — Slutnja vas ne moti, gdspod poveljnik. H /-j tel sem ustanoviti majhno smodnišnieo, ki bi jo Roger in Rabusson sta korakala spredaj, Ga-' P° P^rebi pognal z eno samo iskro v zrak... šper je pa stopal zadnji. I ~ V vaSem Podzemlju ? Tako so hodili že dokaj dolgo, ne da bi bili i ~ Seveda! In korak za korakom, počasi in prišli posebno daleč. Vsak hip so se namreč mo- j brez Posebnega truda sem dosegel svoj cilj. — rali ustavljati, da so se prebili s^kozi goščo ali! ^ imam v rojeni skrivališču dovolj smod-pa odstranili druge ovire. Drugič jim je zopet! mka'(la lallko Poženem v zrak najlepši kraj ma-Rabusson zapovedal ustaviti se, da je prisluh-1le Plaiune' kJer bi se utaborila sovražna četa. nil, se se ne plazijo kje blizu Indijanci. Ta kraj Je bay nad m°jim skladiščem. | Tudi sam je bil dokaj razburjen. — Samo da . Pn teb '^sedab so se staremu seržantu za- i bi se nam ne bilo treba (spoprijeti z Indijanci, lskr^e i dokler ne prispemo do Kamnite mize, — je za- ~ Torej ste imeli Pred seb°j točno določeni | šepetal vitezu. » Cl1«*' ko 'ste kaPlčlh zalogo smodnika ! — je — Kaj pa je to, Kamnita m iza, kamor nas j vPrašal Roger. ! vodite? —je vprašal Roger. ' ~~ Da' vzvišen cilj. Toda nesreča je hotela, I — Vi ste poveljnik in imate pravico vedeti tla Sa ne morem vse, — je odgovoril Rabusson. — Krenemo zo-! Zakaj pa ne pet na pot in spotoma vam vse povem. ] GleJte gospod poveljnik, Ko je četa znova krenila na pot, je jel seržant pripovedovati: — Veste že, da je gozd ves obkoljen. In ne mogli bi priti iz njega, če bi ne poznali poti, kamor še ni stopil noben Indijanec. | — Tajna pot skozi gozd? i — Xe... Pač pa tajna pot pod gozdom, j V vsakem drugem položaju bi bil bivši kaz- i I nilniški seržant umolknil, da bi se veselili presenečenja in začudenja, ki so ga zbudile njego-j ve besede. Toda trenutek je bil preresen, da bi j še s takimi rečmi izgubljal čas. j — Da, — je nadaljeval, — pot pod gozdom. J Takoj vam vse povem. •žk.m. oblaki, ki so se jn:i • pokojnino upokojenemu pivrl- J1! 0n no^ega Kmeta Aiiien- pustili nizko nad glave. Zaedniku Miha jlu V.n y^w ' kov,oa- In menda prav za to. > je snežiti. Tiho so padale La znesek 171,000 Din Jeremi- ^Uei&ovič je namreč najprej so pobelile j eele snežinke m i.]udi, drevesa in zemljo. "Dabro letino bomo imeli," je rekel dedo Hrisan svoji ženi in se je vzpenjal navzgor. Ko je nastala noč, je začelo močneje snežiti. Starčka sta hitela, da bi dohitela Desko-rezce, toda oni so bili že daleč. Zapihal je veter. Babica 11 ri-sta je že utrujena. Ko se je u-trudil tudi dedo Hristan, sta se usedla na neko skalo, da bi se odpočila. Baba Hrisanica se je tresla od mraza. Starček je ai .Jeremieii, i; xh'iku a] lacij-- v/.el k sebi v svoj dom zeta Mi- sivega sodisca v A o vem «.ulu, i loAev.ir'a' Pa je kmalu <>cl" plačo za znesek 1G9,000 Din in ! ^ravii' ker mu ni bl1 vsep' in sodniku apelacijskega sodišča | \ sf.b; z"ta iJazar0V1 v Beogradu, Ljubomiru Busar- ; — Kamnita miza, kakor bi lahko imenovali; j mojo skalo, zapira vhod v podzemni rov. ! — Jaz sem pa mislil, da gre za votlino v sk; -! i i • ' | lov.jn. — Kaj Še.. . ]M>ti ne bomo prekinili, — je od i govoril l*al)ii-> »:i. — Hodili bomo po dnu glo • brezna rn večinoma neba sploli'. vi'" :i se.boj, To'":i p i- 'o,, varj.a. I je nadaljeval seržant. — Saj si lahko sami mislite vso zadevo. Upal-sem, da bom mogel nekega lepega dne pognati v zrak ves zbor angleške vojske, kajti nobenega dvoma ni, da zanese te vražje Angleže prej ali slej tudi sem... No, to bi bili drago plačali. Toda zdaj sem namenil smodnik v druge s vrhe. — Kaj nameravate storiti— je vprašal Rr._ ger. — Moj smodnik bodo duhali Siouxi. In Rabii-.-on je pojasnil vitezu, da se je tolpa Indijancev utaborila na planini in da jo bo treba pognati v zrak, če hočejo priti živi in zdravi iz podzemnega rova. — Kaj pa hočet« -toriti — Baš o tem sem se hotel pomeniti z vami, — je odgovoril seržant. ijbolj ■ l>i bil<» počakali. d*-i pridejo drim v. ri: * >.e :: čeviču, plačo za znesek 67,000 Din. Obrenovič je v preiskovalnem zaporu. Občinski redar — tat. Občinski beležnik v Uljni vasi v okolici Bele Crkve, se je zelo začudil, ko je prišel zjutraj v občinsko pisarno in vi- SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. ca. Ko so bili lani 15. novembra Lazareviči na neki slavi v vasi, jim je nekdo zažgal sedem slogov sena in dve košni-ci. Ko so pogasili ogenj in se vračali na slavo, so naleteli na poti na brata MiloševiČa. Prišlo je do prepira, ker so ju Lazareviči obdolžili, da sta onadva zažgala seno. Naposled so se pa spopadli in je Radisav Lazarevič zasadil nož v prsi Dušanu Miloševiču, ki je obležal mrtev na tleli. V tistem pa je pritekel tudi še Borisav Lazarevič s puško v roki. Misleč, da je mrtvec na tleh njegov brat, je nameril puško na Lju-biša Miloševiča in sprožil. Lju-biša je, smrtno zadet izdihnil v nekaj trenutkih. Brata Miloševiča sta bila mrtva, brata Lazareviča pa so odvedli v zapor. Sedaj jima je jagodinsko okrožno sodišče prisodilo 5, o-ziroma 3 leta ječe. j za drugim vsi iz podzemnega rova. Ko bo zad-: nji na kraju, kjer -e zberemo, zažgem svoj smodnik. Vitez je zadrhtei. Toda takoj se je zopet obvladal. rekoč: ii • i j , n', • v ,, i — Sprejemam vaš predlog. In zadnji, ki bo Sam sem odkril to pot. Bilo je v začetku mo-l „ \ J , f ! se v podzemnem rovu, bom .jaz. — Vi!. .. Poveljnik? — se je začudil Rabusson. Hodili bomo kakor po cesti doma v Franciji. jega bivanja tu v gozdovih in nekega dne niti | je zasledovala eela tolpa Siouxov. V tem go-j zdu sem iskal skrivališče in izbral sem si seve-|da največjo goščo, da bi ušel svojim preganjal-i ceni. Ne bom vam opisoval Vsega, povem vam samo, da sem ves upehan slučajno našel luknjo v skali, ki sem o nji mislil, da vodi v navadno votlino. j V resnici sem pa našel rov, vodeč na dno i brezna, ki se vleče pod tem gozdom večkrat docela pod zemljo, tja do planine pod gorskimi grebeni. Človeška roka v časopisnem papirju. Na Pobrežju so v bližini pokopališča našli na cesti moško roko, v zapestju kakor v nekem zobčastem kolesju razmesarjeno. O čudni najdbi so bili takoj obveščeni orožniki, ki so uvedli preiskavo, ker so ljudje pričeli širiti govorice o strašnem zločinu. Po izvršeni preiskavi pa se je ugotovilo, da je posestniku Matiji Pulku iz Zgornjega Dupleka slamorez-nica odrezala levo roko. Voznik, ki je Pulka peljal bolnišnico, je odrezano roko zavil v kos časopisnega papirja in jo med vožnjo nazaj izgubil. Najditelji roke so si ustvarili ta^ koj sliko o groznem zločinu in so se pobreški prebivalci šele po razjasnitvi pomirili. — Moja dolžnost je prepričati se, da so moji vojaki na varnem, predno bom mislil nase. Rabusson se je vzravnal in salutiral, rekoč: — Res je! — Zdaj mora biti glavna naša skrb, da čim p rej dosežemo Kamnito mizo. — Smo še daleč od nje f — je vprašal Roger mirno. — Če ne naletimo na tej strani na Indijance, 'bomo tam v petih minutah.. . To bo baš za- m , - -i., , . . , dostovalo, da vam bom lahko spotoma povedal, — lo bi bilo imenitno taborišče za vojsko, . . ' , , „ , • , • , n ka treba storiti, da 'se nam naert ne izjalovi. — ga je prebil Roger. IG"! — Seveda, zato so -se pa Siouxi naselili tam,1 — — je odgovoril Rabusson. j — Poučiti boste morali svoje vojake o tem, ^ . , , . . ■ kaj naj .store; vedeti morajo, kaj se bo godilo, — Potem takem se mi pa zdi nevarno hoditi; , , , , . i da bo-/5h bledega ol^-J ^ ^ Wtaffi - ves krvav okoli ust in nosu m \ . ULCeillortl montirati. •medenih oči. S silnim napo- Ivako ^ Pnšel Plm iz delavni- rmn je klical: "Slabo mi je, nič ' .C; v SW(lip sobo skozi zid ■ sena o<-raia in mičer, vrtin V vidira> hitite po reševalce!"' je potem pojas- sena ograja in nncen vrtic. \ ' | nilo dejstvo, da je našel po- Maribor, 1. februarja. ka je mala hišica v Gregorčičevi ulici 7. Stoji nekoliko proi od ceste, od katere jo loči hišici je bival krojaški mojster Ivo Šušteršič. V pritličju Nato je še zakričal: "Kaj močnik a- delavnici v gašper-... kurite, ali nič ne vidite, kaj se čku popolnoma moker pepel. V hišice sta poleg vhoda dve de- godi ." Mislil sem skraja, da je pečeh se zbira voda v prime-lavnici za mojstra in pomočili p'j an. Le kri okrog ust me je ru, če je dimnik zanmšen. Na ke, na drugi strani delavnic! je! osupnila, pa sem odšel lia po- ta način se je ugotovilo, da je s posebnim vhodom večja so-llicijsko stražnico prijavit do- prišel plin v spalnico pokojne ba, podstrešje pa obstoji iz godek. Od tam so me napotili Šusteršičeve žene skozi dim-mansarde, ki obsega malo sta- k stražniku, ki stoji na Graj- uik in štedilnik. Zanimiva je novanje iz miniaturne kuhinje skem trgu, da ugotovi, kaj je bila ugotovitev plinskega stro-in treh sobic ter takoj poleg j na stvari. Odšla sva s stražni- kovnjaka tehnika Šolarja, da vhoda v stanovanje iz posebne j kom nazaj domov. Ko prideva je bila delavnica mnogo manj sobice, ki je služila krojaču v Šušteršičevo sobico v prvem zaplinjena kakor pa sosednja Sušteršiču za spalnico. Stano- nadstropju, sva našla mojstra soba, da si je plinska napeljava vanje ima v najemu Roza Vi-j na postelji ležečega. Bruhal j > samo v delavnici. V na tem časom ob rsmih zaprl de-preselitvi v Gregorčičevo uli-' zgodaj zjutraj vzame. Pov<*- lavnico ter odšel. Ker običaj-co je odprl tu krojaško delav- dal sem to stražniku, ker pa so -Il() večkrat ta';o napravi, sem nico, ki mu pa očividno ni šla. bila vrata zaklenjena, j»* odhi- S(. pomiril in legel v posteljo. odgovora. Nekoč sta se sprla tako hudo, da je slikal udaril Maurayovo po obrazu, da je začela krvaveti. Takoj je odšla v bolnico, kjer so ji povedali, da bo potrebna operacija. Res so jo operirali Ln operacija je tako temeljito izpreine-liila njen obraz, posebno nos, da kot modelka ni več mogoča. Stara je šele 33 let in prepričana je, da bi bila lahko še dolgo sedela slikarjem za model. Zato je zahtevala 20,000 fr. odškodnine. Sodišče je pa obsodilo slikarja na 8 dni zapora in 500 frankov odškodnine. Mauraytova je omedlela, ko je to slišala. Šele pozneje so ji pojasnili, da so lahko proti razsodbi pritoži, kar bo tudi storila, kajti nos lepe modelke je po njenem mnenju vreden več, kakor nos katerekoli druge ženske. Mož je po zatrjevanju znancev precej lahkomiselne narave, rad vidi ženske in tsko je lezel v dolgove. Od sedanje žene s i ----- --- o i *> tel javit na policijski komisa- Zbudil sem se šele zjutraj ves rijat". oslabel. Bolela me je glava in ' Takoj je odhitela um lice me- iz nosa mi je tekla kri. nekako ------ * ta policijska komisija. Krmi- s un zdrsnil po stopnicah in naje lani ločil in poslej je žena ! sija je dala vrata v zaklenjeno šel pomočnika v delavnici, ko živela ločena od moža, v sosed-; sobo s silo odpreti, morala pa je skušal zakuriti v peči. Po-nji sobi v pritličju, kjer si je j«1 počakati, da se je plin neko- Mn ne vem uičesarvveč in sem rn /It I «« 1 > * I 1*1 i i • i t t » « • • _______ ... tudi kuhala. Pred nekaj dnevi je vstopil pri Šušteršiču v službo krojaški pomočnik Anton Kojterer. Sicer je takoj od kraja opazil, da se v službi ne bo zredil, vendar je kot brezposeln prijel za ponujeno delo. Ko je mojster pozno prihajal v delavnico, je imel pomočnik poseben ključ. Prišel je tudi danes zjutraj ob četrt na osem na delo. Komaj liko razkadil. Vstopivšim s > je nudil strašen jrizo*\ V razmetani sobi, v kateri je bilo vs*> križem-kražein, stoji ob steni postelja in v napol pohriti sta ležali v njej dve negibni postavi — mati in hčerka. Mati šele v bolnišnici zvedel, da sta mi žena in otrok mrtva. Sumim. da je pomočnik pozabil zapreti plin in tako je prišlo do nesreče Pri spominu na mrtvo ženo in otroka ni kazal nobene po- BOLEČINE NAPOVEDUJEJO VREME Skoraj v vsaki družini imajo ka-kr.no osebo, ki je sposobna napovedovati vreme za bližn ji čas, in to točneje nego uradii" \ remeirske napovedi, kar je si cer razumljivo, saj imajo te u-radne napovedi v vidu vreme širših ozemelj in celili dežel, putika in kurja očesa pa se zanimajo za lokalno vreme, ki je lahko precej različno od splošnega. Dočim so bile bolečine, ki jili ('obe mnoge osebe ob vremenskih preobratih v svojih sklepih, kurjih očesih in tudi štre-ljih po amputacijah med ljudstvom že davno znane, jih znanost do danes še ni bogve kak-) preiskala, ker je pač težko dobiti primerne paciente, ki bi bi- li voljni o svojih neprijetnostih v zvezi z vremenom voditi ločne zapisnike. Zadnje poskuse te vrste je izvršil nemški zdrav uik dr. Kurt Fuenke s G poskusnimi osebami v dobi 0 mesecev. Pri tem je prišel do zanimivih izsledkov. Predvsem ni baš trenutno vreme, ki vpliva na občutljivega človeka, temveč imajo večjo besedo vremenski preobrati, posebno če so hitri in krepki. Samo najobčutljivejši dobe bolečine tudi ob premikih zračnih mas, ki so v zvezi s širšimi mešanimi vremenskimi pasovi. Posebno občutljive so o-sebe, ki so pred kratkim prebile vnetja v sklepih. Te občutijo spre mehe že 5 do 6 ur prej. Ljfulje s starimi kronični vnetji sklepov pa so posebno oljen ti j i vi za hladne zračne toku ali sneg, kar čutijo 8 do 10 ur prej, dočim jih tople zračne stili je in dež opozorijo nase - do 3 ure prej. Kurja očesa čutijo tople zrači i • vdore tudi v tem času, nir-zie pa kakšnih 5 ur prej. Zdra-\i.ne procedure pred vremenskim preobratom, kopeli, ob-khdki itd., zelo oslabijo sposobnost za vremensko napovedovanje, ker spodbujajo najmanjše kapilarne žile k delu. Mikroskopska opazovanja so kazala, da so se kapilarke ob nastopu bolečin zelo zožile. Tako tkivu ne morejo dovajati dovolj hrane, a baš to povzroča živčne motnje in bolečine. Ce so v slabo hranjenem tkivu bacili, imajo najboljšo priliko, da izzovejo inkefcije, s tem pa si razložimo povečano nastopanje davice, h ripe in drugia prehladnih bolezni ob vremenskih spremembah. je visela z obrazom napol s tftosti, pač pa se je jezil na pc- postelje, hčerkico pa je krčevito stiskala k sebi. Dete je bi močnika, češ: "Lahko bi me bilo odneslo v zrak s hišo vred, lo povito, da ga v mrzli noči j ko j(> nerodnež v zaplinieni ne bi zeblo, pa tudi mati je na-jsobi prižigat peč pa je odprl vrata, mu je bušil 1>o1 ležala v postelji. | v obraz siloviti smrad jo sve- otr°<'H'<'k k >>il ze mrzel in o-J tilnem plinu. Pomočnik je mislil, da je mojster pozabil zvečer zapreti plin, pa je naglo odprl okna in vrata ter obe delavnici prezračil. Nato je skušal zakuriti v delavni sobi v malem gašperčku, našel je VREDNOST NOSU LEPE MODELKE trpel, ko so ga iztrgali iz ma terinih rok. truplo žene pa je bilo še voljno in toplo ter je smrt očividno nastopila šele pred nedavnim časom. Ko jo je j - pomočnik Kojterer naravnal v | V Parizu je moralo sodišče v maieiii ^aspercKii, nasei je drugačen položaj, se je izvil iz odgovoriti na kočljivo vpraša-pa v pečici popolnoma moker prsi žene e,'1() n"kak pritajen : nje, koliko je vreden no< lepe pepel. Spravil se je nato na de- vz,1,1k Vsi so bili prepričani, dame. Šlo je za modelko Mario. V hišici je bilo vse mirno, (la *e F>ri življenju, natanč-! cl.]o Mauravtovo, ki je spadala ......' m'.i*a zdravniška preiskava pa^. nedavno med najpriljublje- je ugotovila, da je že mrtvar„ejše pariške modelke. Anga-ter so bili potem razni oživlja-' žjral ;Q ;0 znan pariški slikar ni SLOVEN1C PUBLISHING CO TRAVEL BUREAU «1« WEST IStb STREET NEW VORL N. Y PIŠITE NAJU ZA CENE VOZNIH LI«7X»V KS ZERVACIJO KABIN. IN POJA8NII.A ZA »»O TC VANJE TT T~nr~ kar ga ni osupnilo, ker odhaja stranka, ki zgoraj stanuje, vsako jutro zgodaj iz hiše, gospodar pa je tudi večkrat bil z doma. joči poskusi zaman. 'Bilo je okoli četrt na de-! ja dognati, je bil jo je znan pariški j in bila je ponosna, da jo bo Prvo, kar je skušala koniisi- portreral.Toda vsi slikarji niso lilo vprašanje, enaki. V tem primeru se je iz- gre za zelo nervoz-■ga moža. Z "HW1I i 1111 1KI III - , ,|(l <111^11(111, .Ji Willi t |ll (l.-'dlljr, ...----- . ..... |...... set dopoldne, ko je nastal nad kdo je katastrofo povzročil.' kazalo, da gre za zc delavnico nenaden ropot. Ta- Šušteršiča so sicer v bolnišni-1 nega in občutljivega - koj nato je pritekel po stopni- ci spravili k zavesti in mu s modelko sta se cesto sprla, kei cah mojster Šušteršič. Bil je v j transfuzijo krvi rešili živijo- ^ mu ni ostala dolžna nobenega sodnijsko poslopje v flemington, n. j. shiphi/\c, ud nev/s 15. februarja: iiei eiiguria. v Ctierbourg 21. februarja: Saturnia v Trat 22. februarja: Europa v Brern»*n Olympic v Cherbourg 23. februarja: Champlain v Havre 7. februarja-Manhattan v Jfavre Uex v Genoa ■ marca: Majestic v Celtbourg marca: IV de France v Havre ■> marca: Albert Rallin v Hamburg President Harding' v Havre 3. marca: Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen »Vestcrland v Havre 1. rr.arca: Paris v Kf-ma v 11avre (Jetioa. i3. marca: Deutschland v llamburgg Waj»hii>gt<>n v Havre 15. marca: Olympic v Cherbourg it>. marca: Ciiamplain v Havre Conte di Savoia v Genoa 20. marca: Hamliurg v Hamburg Veednam v Boulogne Pres. Hoosevelt v Havre 22. marca: Pennland v Havre Majestic v Cherbourg 23- marca: He de France v Havre 17. marca: New York v Hamburg :Jaturnia v Trst Mp.r.iialtan v Havre 29. marca: Bi-rengaria v Cherbourg Bremen v Bremen 30. marca: Paris v Havre Stuttgart v Hamburg Rex v Genoa v katerem je bil včeraj obsojen na smrt Bruno Hauptmann zaradi umora Lindberghovega otroka. Po telefonskih in brzojavnih žicah je bilo tekom razprave poslanih časopisom in časniškim agenturam vsak dan nad milijon besed. najhitrejša direktna služba v JUGOSLAVIJO na največjih in najbolj modernih ladiah, ki plujejo redno v vašo domovino odplutja iz new torka no Jugoslavije SATURNU 21. februaija, 17. maja. ROMA 9. marca, 20. aprila. vJrTvvos£ Keej° "aB,iCO ter udoh,lost -in cenenost s tem. da potujeta ir^p presedanja na železnici. MILO PODNEBJE SOLNČNE J L/NE PROGE bo prispevalo k udobnosti In veselju modernih prostorov, prijazne postrežbe in izborile kuhiryje. preko (JENovk — i r, rn i»o jugoslavije R E X (najhitrejša ladja sveta) ...... 27. februarja, 30. marca. 27. aprila CONTE DI SAVOIA ........................ ^ marca, 13. aprila, 11. maja \ prasajte kateregakoli pooblaščenega iigrenta aH: 1 STATE ST., X. Y. <;. ali ste 2e naroČili slovensko-amerikanski koledar za 1935? - stane 50 centov. - naročite ga še danes _!_