Out Write U« Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ZA NEKAJ VEČ KOT NADANDOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST M SVOJ DOM (izvzema sobot, nedelj in praznikov). Citajte, kar Vas zanima :: ^ Telephone: CHelsea 3-1242 Kuiered u Second i U*s Matter September 21st. 1903 at the Post Office at New York, N. Y.. nnder Act of Congress of March 3rd. 1879. No. 220. — Stev. 220. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 19, 1940—ČETRTEK, 1 9. SEPTEMBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIIL VPAD V ANGLIJO SE ZAVLAČUJE Nemčija je pričela vračati Norveški ladje, ki si jih je izposodila za vpad v Anglijo Nek Norvežan, ki se je iz i Stockhoi.ua z aeroplanom pri- ^. ^>onibniki peljal v London, je sporočil, da je Nemčija pričela vračati norveškim lastnikom vsakovr-satne male ladje, ki si jih je od njih izposodila za vpad v Anglijo. Skoro ob i rt um času je prišlo tudi iz Londona poročilo, da v Rokavskem prelivu razsajajo veliki viharji, ki so raz-gnali nemške ladje, ki so bile položili mine v pristaniščih, ki so jih Nemei zasedli o po njegovem mnenju najbolj" , . „ omejiti predsednikov službeni da je mogoče . 1 ... , , ten Onstranmorja Kolera na Kitajskem V obrežnih pokrajinah kitajske Fukien province divja kolera, ki je zahtevala v zadnjem inoecu nad pet tisoč človeških žrtev. Posebno je prizadelo Ulesto Fučov. Indijci proti sodelovanju Poseben «»«|l»or Vseindijskega kongresa je soglasno odobril resolueijo, naj Indija ne podpira Anglije v njenem boju z totalitarnimi silami. Navzoči so tudi odločno kritizirali prizadevanje Anglije, da bi zaplela Indijo v vojno. V Madrasu so se za vršili krvavi izgredi. Neka organizacija je vprizorila navzlic policijski prepovedi obhod i>o mestu. Mussolini je pa res usmiljenega srca Novo angleško orožje proti aeroplanom Angleži pre i skušajo novo o-rožje za uničevanje nemških aeroplanov. Dosedan ji poizkusi so pokazali, da je to orožj« zelo učinkovito. To orožje pa je vojaška ta j-[nort, toda bilo je priznano, da ta iznajdba ni top ali puška, J ne žarek in ni v nikaki zvezi z baloni. Za obrambo Londona ga še niso |>or:ibili. To orožje j«* mogoče zelo lahko izdelovati in ga je udi mogoče lahko uporabljati, ker je zelo prepro-to. 'runu na šest let. * ♦ * TUJ EZ KM CI V KANALSKI ZONI .lustični department poroča, da je armadui transportni par nik ''American Legion"' prepeljal iz kanal.-kc cone na Ll-lis Island KJS tujezemeev. Na Kili- Mandu jih bodo j strogo zaslišali. Nekateri bodo spuščeni v Združene države kot kvotni pri>eljeuei, nekateri kot obiskovalei, precej jih Imi pa deportiranih. NAD U\ TISOČ PRKDUMi Sedanji r<». kongres >e je ba 0 "draftu" Vojakom bo treba naj prej preskrbeti primerna bivališča. — Žrebanje se bo pričelo teden dni po registraciji. Ameriška javnost bo natančno obveščena o vsem, kar je v zvezi z žrebanjem in vpoklicem \iekrutov. Predsednik Roosevelt zahteva, naj se vse javno vrši. Glede te važne zadeve mora vladati popolnoma nepristni nost. Nihče naj nima nobenih prednosti in nihče naj ne bo zapostavljen. Armada in mornarica že od leta li/-ti sestavljata načrte za splošno rekrutacijo. Vsaki zakonski ženi, materi, pa tudi delodajalcu je dovoljeno protestirati proti vpoklicu tega ali onega moža. Zaenkrat se ve le toliko, da rekruti ne bod«> vp"klieani prej, dokler ne b> imela zanje armada na razpolago primernih bivališč, obleke in obutve. Teden dni po registraciji, ki je določena za dan 10. oktobra, se bo vršilo žrebanje rekru-tov in sicer okrog desete ure zvečer, da bodo imeli ljudje priliko poslušati po radio. Vojni department je poslal kongresu posebno poslanico, v kateri pravi, da je "morala" rekrutov in članov na rod m* garde predvsem odvisna o.i tega, da bo nudciia tistim \ |n. Delavske vesti: CIO OBTOŽUJE WILLKIEJEVO DRUŽBO Pod krinko delavskega glasila je vsiljevala delavcem protiunijsko publikacijo. ki jo je urejeval bivši kaznenec. Bethlehem Corporation in zvezna vlada Bethlehem Shipbuilding Cor poration je izjavila v najvi.-je sodiš«*iiT da 'Se skuša zvezna vlada s polnočjo tožbe izogniti svojim obveznostim. Name.-to da l»i korporaciji plačala, kar ji gre, jo je obtožila, da j<- gr madila neupravičene dolilčke. Generalni pravdnik .fa<*kt rupiti ruhove ('••uMimer> pešcu pa so bili zažgani petro- wcr uslužbencev proti organi lejski tanki. Okoli LiverW/i ziranemu dehiv-tvii, D»Ia\ske--o bili lMimbanlirani mnogi in- mu uradu in New Dealu. < e bo skušal to utajiti, bo dokazal, la mu ni bilo znano, kakšno politiko je uganjala njegova kompauija. R. J. Thomas, predsednik CIO unije avtnih delavcev, je ugotovil naslednje: Neka kompauija, ki ji je svoječasno liačeloval Wendell L. Willkie je plačala petsto dolarjev za širjenje nekega navidezno delavskega lista med svojimi delavci ter ju na ta način vršila prebrisano protiunijsko kampanjo. Thomas je objavil fotostati-čno kopijo naročila za 500 na ročniu lista "The Labor Digest — industrial Educator*\ Naročilo je podpisal D. K. Karu, podpredsednik Consumers Power Co., miehiganske podružnice Commonwealth & Southern Corporation. Takrat je bil Wendell L. Willkie pred sodnik Consumers ter istočasno tudi predsednik Commonwealth «Jc Southern. Thomas je rekel: — "Th._-Labor Digest — Jridustrrial Educator'' je najbolj nesramen protidelavski list, kar sem jih kdaj videl. Izdaja ga Norman A. Zollczzi, ki je bil v J času prohibicije znan raketir ter je bil zaprt v zvezni kaznilnici v La ven wort hu. Mr. Willkie ni bil ob tistem času samo (predsednik Consumer-! Power Co., pač je bil pa tudi 1 aktivno udeležen v njenih d. Iavskili odnosa ji h. Šest lokalov International Longshoremen's unije ( AIL) v Hudson County, N. J., j • vprizorilo stavko proti 1'nion Stevedoring Company v Broo-klvnu, v.-led česar ni-o mogli naložiti parnika 'Star of Suez . Stavka je bila pa s posredovanjem mestnega varnostn» g; komisarja Daniela <;»-»• -j kmalu končana. Socijaiisti »o hoteli no-minirati Roosevelta Na soeijalistični konven iji v državi Connecticut je bil po ostri debati poražen predlog, naj bo Franklin D. Roo-eve!! Os ni le s(N*jalistični kandi« vernerja. lat za *_'o diistrij»ki kraji. Dosedanje izgube v zraku Dobljena stavka sprejel. Poslanski zbornici je biio J predloženih 11 tisoč pred Življenje se je podaljšalo Iz poročila Metropolitan Life Insurance Co., je razvidno, da se je v primeri z letom 1911 življenska doba zavarovancev podaljšola povprečno za deset do petnajst let. varovancev podaljšala povprečna starost 4-6 let, dočim znaša sedaj G2 let. t. finančna pomoč. Po mnenju Kdwina Barb, r ja. člana annadm ga general »o 10 pa senatu. nega štaba, mora armada čim Prejšnjemu kongresu jih j«* prej vidirati vojaško in mor bilo predloženih nad 17 tis«*', j nariško civilno postavo izza Sedanji kongres jih je odo- • leta 1H1S. bril 1439, prejšnji pa 1759. | Nadaljevanje na 2. str. Knox napoveduje angleško zmago Z mornariškim letalom je dospel v San Diego, Califomi-jo, mornariški tajnika Knox. Iz Rima poročajo, da je po Mussolini je vem naročilu že- ...... TJ . , lozniško ministrstvo clre.iilo, ^ ''"! Je 'i'1."" Havajske.,, „ ,i inriin st iriši ki žele obi-1 otoc>u- kjL'r sl Je °Sle,lal tam" naj imajo starisi, ki zeie " kaj-šnje strateške postojanke. skat, sl rtbove svojih padhh, ^ J <|a , kI,ltli(,J„ pri. sinov, na zeleznicah znizano ^ r- .. , , plulo v calitornijsko vodovje več ladij ipaeifičnega brodovja, katere je treba popraviti. Xa vprašanje časnikarjev, kaj misli o nemško-angleški vojni, je odvrnil: — Po mojem mnenju bo Anglija zmagala. I Cc doslej ni uspelo Nemcem izkrcati se na Angleškem oto- voznjo. Ova tisoč ton bomb Iz Berlina poročajo, da je bilo vrženih prejšnji teden na London 4 milijone funtov (dva tis<»č ton) bomb. Na poslopjih niso povzročile Ford bo zgradil veliko tovarno za motorje Naprave bodo veljale enajst milijonov dolarjev Potreboval bo deset tisoč izvežbanih delavcev. Izdelali bodo 1 5 motorjev na dan. Edsel F o r d, predsednik Ford Motor Company, je sipo-ročil, da bo njegova družba začela graditi novo tovarno, ki bo veljala enajst milijonov dolarjev. V nji bodo zgradili štiri tisoč aeroplanskih motorjev za Združene države. posebne škode, pač so pa uniči- eju, jim tudi v bodoče ne bo. iindvaj*et pristaniških Prilike za zavojevanje Anglije so od dne do dne manjše. bodo Pratt & Whitney Double Wasp sistema, imeli bodo po 18 cilindrov, hlajeni bodo z zrakom ter proizvajali po dva t i koč konjskih sil. Tozadevno naročilo je dobil Ford prejšnji mesec. Dobil je Angleško zračno ministrstvo naznanja, da j»- od 8. avgusta Xeineija v svojih napadih na Anglijo izgubila aer -pla- itov, Angleži pa jih v tem ča-u izgubili O. Nemška uradna časnikarsk i agentura 1>. N. B. pa pravi, da so Angleži od 1. avgusta izgubili 209G aeroplanov; koliko so jih pa izgubili Nemci, a-gentnra ne pove. Tovarna bo imela 600 tisoč še neko drugo naročilo, čigar kvadratnih čevljev površine obseg pa ni znan. ter ibo zgrajena do 1. januar Generalni major C. M. Wes-ja. Ofbratovai bo začela okrog son, armadui ordonančni izve-1. marca. Spočetka bodo zgra-jdenec, je izjavil v Pitt^bur-dili v nji j>o petnajst motor- gbu na nekem sestanku inži-jev na dan, pozneje pa več. 1 nirjev, da Združene države Po Fordovem zatrdilu bo to-'najbrž ne ImmIo mogle dobiti v varna takoj potre4x>vala 10 ti-.določenem času gotove množi soč izvežbanih delavcev. ne milnici je, češ, da tovarne Motorji, ki jih bodo gradili, do\olj naglo ne obratujejo. RIBBENTROP JE ODPOTOVAL V RIM * Uradno je bilo iz Rima po-ročano, da je danes' opoldne dospel v Rim nemški vnanji minister Joachim von liibben trop. Namen njegovega obiska je sicer zagrnjen v največjo tajnost, toda gotovo je, da bo z Mussolinijem in vnanjim ministrom grofom Cianoni razpravljal o novi dobi vojne in cele Evrope. Tuji diplomati ugibajo, da bosta von Ribbentrop in grof C ran o v prvi vrsti razpravljala glede Špan.,ke, da bi skupno z Italijo napadla Gibraltar. Mnogo pa b«>sta tudi razpravljala o sporazumu med Anglijo in Združenimi državami, ko so Združene države Angliji izročile 50 "zastarelih" rusileev, Anglija ipa je Združenim državam dovolila na Nato je prebral Tin ina- i/ onunjeiieira lista nekaj po-e-bno značilnih odstavkov. V nekem članku je rečeno, da >"« takemu človeku, kot jV Roo ••evelt. iii- -me zaupati. King Kdward Cigar \ Jaek-onville. Fla., je največja tovarna za rigare v Zdru/eiii1, državah. Dnevno izdela 1 mil jon tist>č cigar. \..davno je z^istavkalo pri nji Iave»-v, ki >«> po nekaj die prodrli - svojim zahtevan i. Kompauija je priznala elo-»- i sli op, dovolila jim je teden dni plačanih |»očitnic in jim [*». višala plačo za pet odstotkov. Soboslikarji znižali svoje zajiteve Y soboto st> v New Vorku zborovali stavkajoči soboslikarji ter sklenili svoje zahteve nck«>-liko znižati. Pred stavko so i-meli $1.50 na uro ter so delali 35 ur na teden. Ko jim je po- Volitve pri bivži Willkiejevi firmi Delavski urad je odredil, na | pri volitvah dne -4. septembra delavstvo Consumers Co., Jackson, Micli., določi, kd»> na j i . g« zastopa pri kolektivnili po- tekla pogodba z delodajalci, so ^ajanjill. APL ali CIO zahtevali na uro $1.75, nakar so gospodar j izjavili, tla jim pod nobenim pogojem ne morejo toliko (plačati. Zdaj zahtevajo $1.60 na uro in pet urni de-lovnik. svojih 'posestih ob za pad ni polobli mornariška in letalska o-porišča, publikanski predsedniški kandidat Wendell L. Willkie j;-bil svoječasno predsednik Con turners Power Co. Packard bo izdeloval motorje za Anglijo Ameriška zvezna vlada je naročila pri Packard Motor Car Company tri tisoč Rolls-Kot pa izgleda, bo najbrže Rovce zrakoplovnih motorjev, Hitler za letošnjo jesen opu-jki bodo veljali milijonov stil vg>ad v Anglijo, v sle d če- j dolarjev. Zdaj se je izvedelo, sar se bosta von RiW>entrop ia da je ilobila finna večje naro-grof Ciano dogovorila glede .čilo »hI angleške vlade iu sicer velike ofenzive proti Sueške- za 125 milijonov dolarjev, mu kanalu iu proti drugim an Prvi del naročila bo izvršen gleškim posestim v Afriki. Iv desetih mesecih. "GEXB H A * O TJ 37* — If etc TorS Thursday, September 19, i 940 : SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY 64 GLAS NARODA" _(VOICE OF THE PEOPLE)_ Owned and Published by Slovenk Publishing Company, (A Corporation). Frank Sskser. President; J. Lupsha, Sec. — Place of business of tbe snrposatlon and addresses of above officers: 216 WEST 18tb STREET, NEW YORK, N. Y. 47th Year "Ola* Naroda** i« issued every day except Saturdays, Sunday« and Holidays. Subscription Yearly —. Advertisement on Agreement. Zs celo leto velj« list za Ameriko in Kanado $6.— ; za pol leta $3.— ; sa Četrt leta 91.50. — Via New York ta celo leto »7.— ; za pol leta $3 00. Za Inozemstvo za celo leto f7.— ; za pol leta $3.50. '(;1sb Naroda" izhaja vsaki dan Izvzemsi si>bot, nedelj in praznikov. tiL&S NAHODA." 316 WEST 18tb STREET, NEW YORK, N. Y. Telepboue: CHelsea S—1242 POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. NOVE TOVARNE programa tudi V okivru ameriškega zaščitnega zgradnja mnogih novih tovarn. Nekatere tovarne bo sicer mogoče prilagoditi vojni produkciji, toda le z velikimi stroški. V največ slučajih bo ceneje zgraditi nove. Ameriška armada bo naročila veliko število tankov. Lastniki avomobilskili tovarn so izjavili, da hi bili .pripravljeni izdelovati tanke, toda natančna preizkava je pokazala, d.i ><» avtomobilske tovarne za tako produkcijo le deset-odstot no usposobljene. Avtomobilsko tovarno 90-odstotton preurediti, »bi ponienjalo izgubo časa in velike strotške. Nova to varna za tanke bi bila znatno bolj poceni. V kongresu se že dalj časa vrši vroča debata, kje naj zgrade nove tovarne. Y-iak politik bi rad imel v svojem okraju novo veliko iudustrijaluo »jnxljetje. To je namreč v zvezi z mnogimi prednostmi. Cena zemljišč se poviša; lokalni trgovci delajo dobre dobičke; naval novih delavcev pomeni povečano nakupilo silo. Posebno države na Srednjem za padu hrepene po novih industrijah. Prebivalstvu bi bila dana možnost zaslužka. Zdaj si delavci iz srednjez&padnih držav iščejo kruli ipo velemestih. Če bi bila doma industrija količkaj bolj razvita, bi jim ne bilo treba nikamor hoditi. Vzhodne države so že od nekdaj industrijalne, hočejo pa svojo industrijo se bolj razviti. — Pri nas je vsega dovolj, - pravijo zastopniki vzhodnih držav, — posebno pa iz-vežbanih delavcev, ki jih po srednjezapadnih in zajpadnih dr-žavah jprinmanjkuje. To so seveda dosti bolj osebni kot pa praktični razlogi. M 'derna vojna stavi vse drugačne probleme kot so jih stav-Ijale dosedanje s svetovno vojno vred. V modemi vojni igi'a-jo letala najvažnejšo vlogo. V slučaju zračnega mupnda morajo biti industrijalne naprave dobro zaščitene. Xa kopu ne sinejo 'biti, kajti v tem slučaju bi jini pretila prevelika nevarnost. Porazdeljene mola jo :biti, če je le mogoče, po notranjosti dežele. Vsakemu razsodnemu človeku mora biti jasno, da je z« ineljepisuo središče dežele najbolj varno pred napadi. Ameriki se zaenkrat ni bati nobenega vnanjega napada, toda kdo ve, kaj (prinese bodočnost. Za tak slučaj je treba že z laj posvetiti vso pažnjo vprašanju, kje naj bodo municijske tovarne zgrajene. Nemčija se je začela leta 1933 z vso silo oboroževati. ( e izvzamemo Kruppove naiprave, "ki jih je skoro nemogoče preseliti, so med posamznimi nemškimi municijskimi tovarna n.i precejšnje razdalje. Nekatere so zgrajene celo pod zemljo. Za Združene države ni taka potreba tako velika kot je za deželo v osrčju Evroj>e, toda, kakor smo rekli, nihče ne ve, kaj še utegne prinesti bodočnost. V središču Združenih držav je prostora za neštete tovarne in indiistrijalna podjetja. To središče je sredi prerije v bližini Smith Center v Smith okraju v državi Kansas. Odtam j( razdalja proti zapadni ali vzhodni obali ter .proti Kanadi na severu in Mehiki na Jugu skoro enaka. Sovražna letala bi morala v vsakem slučaju na povratku preleteti isto razdaljo. Skoro neverjetno je pa, da bi isJbrali Smith Center za produkcijsko središče. V tamkajšnji bližini ni namreč ne delavcev, ne surovin, ne železniških zvez, ne velikih elektrarn in še marsikaj drugega ni, kar je potrebno za moderno municij-sko podjetje. Država Tennessee bi bila v to s vrh o dosti bolj primerna. V zapadnem in južnem delu ipridobivajo aluminij in tam so ogromne TVA elektrarne. Davkoplačevalci, ki bodo morali koncem konca financirati vse stroške narodnoobramlbnega programa, morejo upati, da bodo pri izbiri novega industrijalnega središča igrali vlogi, predle m praktični razlogi, ne pa šeipavi argument lokal-r.ih politikov. POŽAR NA RAZSTAVI V SAN FRANCISCO Na Golden Gale Svetovni razstavi v San Francisco je v paviljonu požar, ki je natpravil 0,000 škode. Kalifornije izbruhnil Iz slovenskih naselbin SREBRNA POROKA NA FARMI Bolj poredkoma ^o dopisi iz naše največje slovenske far-inarske na'seHbine. Hočem malo opisati, kako se imamo. Jesen je že tukaj, drevje že rumeni, pridelki so povečini že vsi pospravljeni. Letina je letos bolj srednja. Krompirja bo letos bolj malo, je nekaka bolezen in se je pred časom ve*s posušil. 'Pred nedavnim Kino čitali v Peter Zgagovi koloni, kako fajn ljudje smo tukaj na \Vi!-lardu. Da smo pa zares fajn, je priča dan 31. avgusta, ki bo o-tal dolgo v spominu doli podpisanima. ITa d*ui so se pripeljali sorodniki, prijatelji in znanci na 8 avtomobilih iz 300 nyilj daleč, iz Wauki gana in No. Chicago, 111., da ;so nanua napravili presenečenje za 25-letnico, ali srebrno poroko. Ne da bi kaj vedeli o tem, se omenjeni dan proti večeru prijel je avto za avtom in se vstavijo zunaj na dvorišču. Nato prikorakajo z godbo na čelu v hišo. Imeli so namreč s seboj godbo slovenskih fantov. In ko pridejo pred hišo, >e zaslišijo klici: "Se 25 let!" Nato pristopi Mrs. Helen Jereb s šopkom cvetlic in nama pripne na prsi cvetlice. Kaj la vrniti. jeva bratom moje žene in nji-•hovim žena n*: Mr in Mrs. Fr. Jereb, Mr. in Mrs. Ignac Jereb, Mr. Frank Jereb Jr. za dar električne ure; Mr. in Mrs. Jakob Jereb za dar kuhinjske posode, ter 11 roj i sest rični Marion Jelovšek za namizno orodje ter wein, ki so kaj darovali, pa jih ni bilo tukaj. Hvala tudi družini Jelovškovi, ki so bili letos zdaj že v drugič tukaj. Hvala tudi Mrs. Louise Trnovee, ki je prišla en dan poprej, da je vse pripravila. Ona že ve, kako je prašička kupovala. Hvala družini prijatelja Gregorja Seliskarja, ker pri njih se je peklo in pri njih so se zbrali, ne da b*. midva kaj vedela o tem. Končno prisrčna hvala sosedom in prijateljem iz Willarda za krasna darila, ki so jih nama darovali. Približal se je dan, v pone-del j k na Labor day, ko so se opoldne začeli odpravljati proti Vikjinu. Sorodniki in prijatelji, kaj so čutila najina srea, ne moreva opisati! . Ker dmitre.ira m* moreva reči. kakor to, da ta dan nama bo ostal v spominu do smrti. Kolikor nama bo mogoče, bova ob priliki skuša- PET IN POL MILIJONA DELAVCEV Sporočilo Sidneva Hillmana, delavskega zastopnika v obrambni komisiji, da je v deželi pet in pol milijona nezaposlenih delavcev, ki jih bo mogoče poraibiti pri izvrševanju narod noobrauibnega /programa, je velike važnosti. Najprej bo dana prilika izvežbanim nezaposlenim delavcem, drugi se bodo medtem vežlbali v potrebnih poklicih. iNe bo dolgo, ko se bodo začeli reliefni seznami krčiti ter bodo vsi nezaposleni dobili delo bodisi v splošni, (bodisi v obrambni industriji. Hva midva takrat občutila, ne morem popisati, ker ne* vemo, kaj se je godilo okoli naju. IS nebo j so pripeljali vse: pijačo in 2 na ražnju pečena prašička in veliko potic. In nato se je pričela zabava. Fantje so igrali tako. da je bilo vse veselo, staro in mlado. Na večer >o se pridružili š<* naši sosedje in prijatelji Iz Willarda. Tako smo se zabavali pozno v noč. Šele proti 2. uri zjutraj so se razšli z zarvestjo, da smo prebili lep večer v prijazni družbi Wa u kega n ča n o v. Zdaj pa prosiva vse udeležence, če ni bil kateri ali katera postreže na tako, kot bi moralo biti, naj oprosti. To ni bilo namenoma narejeno. 'Zdaj se pa prisrčno zahvaljujeva najinim sorodnikom in prijateljem za darove, za dar 25 srebrnih dolarjev, nama v spomin. Nadalje se zahvaljn- PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. —• Dobite jo ▼ Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. iSe enkrat prisrčna lrvala vsem skupaj. < >b t«-.j priliki pozdravljam mojejfa bratranca Franka Petkovška in njegovo družino v Little Falls, X. Y., ki je tudi farmar. Tudi njega smo se spominjali. Pozdrav vsem čitateljem tega lista. Mr. in Mrs. Frank Petkovšek, Willard, Wis. ROJAKINJA UMRLA. Naznanjam, tla mi je umrla žena Marija v starosti 70 let. V Ameriki je bila 30 let in zapušča 4 sinove in 3 hčere ter mene, ki sem star 75 let. Navzlic svoji starosti pa še vedno delam po 7 ur na dan in služim po 40 centov na uro. Obenem vam tudi pošiljam $2.00 za podaljšanje naročnine. Pozdravljam Petra Zgago ter rojake sirom Amerike. John Pajnik, Austin, Pa. \ k* naročiti za svo NEKAJ O "DRAFTU 99 (Nadaljevanje s 1. strani.) Peter Zgaga NEKAJ KRATKIH IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA Z avetišče r — ^ — V bližini kraja, kjer prebi- gralci. V vam, je veliko zavetišče za o-starele in osla/bele ljudi. Ni državno, pač pa v privatnih rokah. Menda ga vzdržuje neka podporna organizacija, precej so .pa prispevali tudi ljudje, ko so v zavetišču preživeli večer svojega življenja. Pred ;-prejeni<>ni mora izročiti vsak vse, kar ima, zavodu: hišo, po- znam .prirejajo predstave, kine-! matograiske in s pravimi i-vsaki sobi je radio.... Tako je pa hvalil, da je še mene zamikalo preplezati o, grajo in se pridružiti njihovi bratovščini. — Torej si zadovoljen ? •— sem ga vprašal kar tjavendan, ill se takoj zavedel nesmiselnosti tega vprašanja. Dvoje debelih solz mu je J1' Vpoklicanim članom narodne garde je bilo deloma s* tem pomagano, da njihovih družin, ki ne morejo plačati stanarine, ne more nihče postaviti na ce sto. To pa velja le za stanarine, ki ne presegajo mesečnih 50 dolarjev. Sodišče mora v vsakem posameznem slučaju odločiti, kdaj je in kdaj ni dovoljen izgon iz stanovanja. Preskrbljeno bo tudi za tiste, ki so vzeli kakišno stvar na obroke, pa ne morejo plačati. Preskrbljeno bo, da rekru-tom, ki so zavarovani do 5000 dolarjev, ne bo odvzeta zavarovalnina vsled neplačevanja. Pomožni tajnik Patterson je izjavil: — Splošna vojaška služba je tpovsem v soglasju z našimi principi demokracije. Bogatini ne bodo imeli pred reveži nobene prednosti. Nekateri trdijo, da obvezna vojaška služba ni poštena. Če je to res, je nepo-šteno tudi prisilno pobiranje davkov. Nihče pa še ni doslej zahteval, naj bi plačevali dav ke le tisti, ki jih radi prostovoljno plačajo. V Washingtonu imajo uradniki z 'pripravimi za registracijo čez glavo dela. Teden dni po l(j. oktobru bo žrebanje. V prvi skupini ne bo več kot 75 tisoč vpoklicancev. Postava izrecno določa, da ob nobenem času ne sme biti v kemtpah več kot 000 tisoč re-krutov. To pomeni, da pretežna večina tistih, ki bodo preje- rekel s pridušenim glasom. — Vsega je dovolj, vsega preveč, edino le svobode ni. In komur manjka svobode, manjka vsega. Med kletko /, železnim in kletko z zlatim o-mrežjem ni v bistvu nobene razlike. Kletka je kletka . . . Spomeniki zdrznilo po r«zoranih licih, sest v o, zavarovalniško polico, j — Nak, zadovoljen pa lliseiu, bančno vlogo itd., ker ga sicer ,— ne sprejmejo. — V zavodu boš imel vse: dobro hrano, čisto, sanitarno stanovanje, dosti razvedrila; no, kaj pa hočeš še več t Prejšnja leta sem večkrat hodil mimo vrta tistega zavetišča. Krasen prostoren vrt, poln nasadov, senčnega drevja in belih s peskom posutih stezic. Nekoč me je skozi ograjo vprašal sivolas, še precej krepak možak, takole pri petin-šestdeseih letih, koliko je ura. Beseda je dala besedo. Pobaral sem ga, kako dolgo je že v zavodu; ako mu ugaja ter o tem in onem. Vse je pohvalil: — Hrana, da si bolje misliti ne moreš. Perilo na posteljah snežncfce-lo. Kadar hočeš zdravnika, ti je treba samo pozvoniti. Kadilci dobe cigare in cigarete. Delati ne silijo nikogar. Kdor pa sam želi kaj brbljati, je v kleti ogromna delavnica z vsem potrebnim orodjem. Ob nedeljah in praznikih so na mizi razni priboljški. Pozimi li registracijske karte, ne bo vpoklicanih. Sam predsednik je izjavil, da bodo mnogi izkazali deželi znatno večjo uslugo, če bodo c-stali pri svojem dosedanjem delu. Včeraj je bilo naipačno omenjeno, da se članom Javne društvene službe n i treba registrirati; to bi se moralo glasiti: Javne zdravstvene službe (Pu blic Health Service). Vsak moški med 21. in 35. letom se mora 10. oktobra registrirati; v kateri razred bodo pa šteti inozemci, se še natančno ne ve. Omenjeno je bilo, tla bodo prišli v tretji razred, t. j. zapostavljeni službeni razred. DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO •GLAS NARODA 8 4 pošiljamo v staro do ^ ' movino. Kdor ga ho- S DIN.---% 2.25 DEV.---$4.2* DIN.---$ 6— DIN.---$ 9.75 DIN.---$19.— DIN.---$37.— V DINARJIH i' S sorodnike* ali prijate- ^ J lje, to lahko stori. ^ j Naročnina za stari & P kraj stane $7. — V i (talilo lista ne poši- S V LIRAH •*» m o 100 LIR---$ 5.80 200 LIR---$11.2« 300 LIR---$16.65 500 LIR---$27.50 1000 LIR---$54.— 2000 LIR---$107.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati Vsled razmer ▼ Evropi nI mogoče v Jogoilavjjo ln Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temvefc samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse druge evropske driave. SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI OPQILIK t s: 216 West 18th Street, Hew York Hitler je dal odstraniti iz čehoslovaških in poljskih mest vse spomenike, postavljene v večen spomin prvemu predsedniku Oehoslovasške, Masaryku, in prvemu predsedniku Poljske, Paderevvskemu. Pred dobrimi 20. leti sta dala /Masaryk in Paderewski odstraniti iz čehoslovaških in poljskih mest vse spomenike po.--ta vi jene v večen spomin cesarju Francu Jožefu in drugim avstrijskim vladarjem. P« svetovni vojni so porušili v Ljubljani in v Zagrebu ee-sarjev spomenik. Po nemških mestih je že o-paziti spomenike, porrtavljene v večen spomin Hitlerju. lil tako gre igra s spomeniki, postavljenimi v večen spomin temu ali onemu, brez kon-ea in kraja. V Ljubljani so postavili poleti kralju Petru spomenik, ki je veljal dva milijona »linar- V Zagrebu ga žele postaviti Aleksandrovemu sinu Tomi-slavu, pa jim še manjka 7tMJ tisoč dinarjev. K i bar Vsak petek okrog desete ure »(opoldne se pripelje na našo eesto na starinskem pol tonskem trucku postaren možieek. Sredi ceste ustavi, vzame s sedeža obtoleeno trobento in nekaj krati tako strahovito zatrobi, da človeku inozek pretrese. To je ribar. Že nad trideset let je v svojem poslu. Nekoč mi je povedal, kaj in kako. V petek zjutraj ob eni gre kupovat na ribji trg na Fulton Street v New Yorku. Od dobro mu znanih prodajalcev kupi ravnokar nalovi jene najboljše ribe. Če se mu kupčija obnese, spravi vsak petek do petnajst dolarjev čistega dobička. Kaj, če mu ribe ostanejo, sem ga vprašal, če ne more vseh prodati / — Jih pa v petek popoldne «4> petih dumpam. V močvirje za železniško progo jih vržem, — mi je pojasnil. — Ali ni škoda? — sem ga opozoril. — Jaz bi jih podaril odjemalcem. Bi dobro blago že vsaj ne šlo v nič. Ribar se mi je pikro zasmejal. — Da, to bi bilo najbolje in najlepše, toda od česa bi jaz živelSpočetka sem delal tako, pa me je kmalu izučilo. Nekoč mi jih. je ostalo nad petdeset funtov. Proti večeru sem hodil od hiše do hiše in jih razdajal. Ljudje so mi bili hvaležni. Naslednji teden mi jih pa ni ostalo samo petdeset, pač pa dvesto petdeset funtov. Vsak odjemalec si je namreč mislil: — Čemu bi dopoldne plačeval za ribe, ko jih bom proti večeru lahko zastonj dobil, kolikor jih bom hotel . . . nOLIS NAROD — New Torf TKursday, September 1 9, 1 940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Dopisov brc* podpis« in osebnosti ne priobiajo-«•. Dopisi xa četrtkovo itcvOko naj bodo v naštm uradu najkasneje v sredo zjutraj. Vesti iz slovenskih naselbin Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker zanimajo vse naše eitatelje in se ž njimi naši rojaki tako-rekoč med seboj pogovarjajo. 'SLOV ANO VA" PRIREDITEV V B'KLYNU /Kot j** bilo že porpčano v tem listu, priredi slovensko pevsko' društvo "ISIovjui'1 svojo prvo! pri red i tov v letošnji jesenski i sezoni, in sicer v nedeljo d«ne 17. novemlbra 1940, v prostorih j fcilov. Xar. Doma, 25.1 Irving j Ave., Ridge wood, Brooklyn, X. Y. Slmenwko pevsko društvo "Slovan'' ima navado, da priredi vsako leto že v«" let svoje- ( vrstne prireditve cb izgorajfc-j nem času a i t a koz va na "Mar-tinovanjaM. ker -e ista namreč vnše vedno krog prazniku sv. Martina. Seveda je pri tem vedno navada, da na tem pro-grantfu nastopi sv. Martin, ter da s svojim "čudežnim" krs-tom izpremeni mošt v pristno kapljico. Xa letošnjo prireditev pa -e ov. diuštvo "Slovan," Anthony Svet, tajnik. POROČILO S PACIFIŠKE OBALI Prosim, da nati-nite v vašem c njenem listu moj kratki dopis. vitatelji in čitateljiee! Poročam vam. da je bilo letošnje poletje pri nas taka vročina, kakršne nisem preživel zadnjih 50 let, odkar me je sapa odnesla od moje rojstne hiše. (Pa četudi je bilo zelo vroče, farmerski pridelki niso bili preslabi in smo pridelali toliko, da >mo libhro preskrbi i jeni za zinfo in še malo več. (Meni ni bilo posebno dobro v starem kraju, na zato svoje stare domovine ne zaničujem, rečem, da ne bi zamenjal svojega rojstnega doma za to zidano bogato Ameriko. (Pripomnim naj, da imamo eedaj tukaj razstavo poljskih pridelkov. Xa razstavi je mogoče videti vsakovrstno žito, zelenjavo in živino. , 'Prvo nagrado za govejo živino je dobil Le je treba, učencem in stari-šem, pa bomo imeli v bodočnosti dfovolj čitateljev slovenskih listov in revij, dovolj obiskovalcev slovenskih čitalnic, dovoli j po.se t n i kov predstav slovenskith pevskih in dramskih društev in klubov dovolj materijala za nove društvene člane in uradnike in dovolj vodnikov za naše ustanove. Torej, stariši, zakaj ne vpišete -vojih otrok v slovensko šolo Slov. Xar. Doma.' Ali ne mislite, tla bodo vaši otroci lahko bol j plemeniti in dobri, če bodo znali poleg angleščine tudi materin jezik, to je: slovenski jezik? A!i ne mislite, da bo med vami in otroci boljše razumevanje doma, če bodo o-troci so priučili slovenskemu jeziku? Jaz mislim da. Cim več bodo vedeli o naših organizacijah, gospodarskih in kulturnih, o naših velikih možeh, pesnikih, pisateljih, nmetirkih itd., bolj vas bodo spoštoval: in bolj bodo ponosni na va- in na svojo narodnost sph^no. Zalo glejte, da izrabite priliko s^daj in pošljite svoje otroke k pouku slovenskega jezika r red "2fi leti. Zadnjih 18 let je dela! pri White Motor Co. Pred tremi tedni je moral pustiti delo in se je podal v bolnišnico. Zapušča žalujočo -oprogo Rose. Njen prvi .soprog Vitus Krall. je umrl leta 1919. Zapušča tudi sina Rudolfa, v stari domovini pa sestro Franco-.. — Dne 14. septembra je preminil Jai*ttlia tu tako-ui ra nasfijenr Cena 35C- 11 EN A K. Spisal dr. Kari Eogllfi. 'J30 »tranl Denarui problem Je z^lo zapleten In težaven iu k* ul mogoče storili vsakomur Jasnega. IMsatelJ. ki jt* zuun č-eskl uhroduo-gos|ioilar-6kl strokovnjak, je razširil svo.'- delu tako, da bo Alužlto slebernemu kot orieuUtCul spis 9 denarju. Ona .50c DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal Sebastijan Kiieipj*. L'40 strani. Cena $1.25 DOMAČE ŽIVALI. T'J strani. Spisal Damir Felgel. C»na ,50c DOMAČI ŽIVINOZDRAVMK, spisal Franjo Dular. 278 hI rani. Cena tnla vez Cena $1.50 Zelo koristna knj'U'a za vsakega živinoreje«; opis raznlb bolezni in z«lruvljenje; slike. GOVEDOKKJA. Splaal H. >r lele-coli varstvo. Cena $1.— ODKRITJE AMERIKE, spisal ti. M AJAR. Tri J« deli: 141. 1.13 strani. Cena mehko »e* Poljuden In natančen opis odkrlHa novega svt'ta. Spis se flta ksik«»r zanimiva i>o»est Ur Je sestavljen po najboljSlb vlrib. Cena 5G& PRAKTIČNI RAČCNAR. Trda ve*. 251 ra... Priročna knjižica, ki vsebuje »se. kar je pri nakupu \a prodaji i»otrebno. Cena 75c. PROBLEMU SODOBNE fILOZOriJE Spisal dr. F. Veber. 341 »traui. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki M boče seznaniti s glavnimi črkami sodobna filozofije. Cena .50c SLOVENSKO-NEMSKI SLOVAR. Sestavil l»r. F. Bradač. — U-7> strani. c«« $1.25 LMNI ČFBELAR. Spisal Frank l>a!-'mayer. l«h! strani. Cena $1.— VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. Podkrajsek. — 437 strani. Cena VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Zbirka zanimivih In kratkočasnlb spretnosti ; burke In šaljivi poskusi: vedeževalna ta« bela; punktiranje; zastavice. Cena $1.— ZDRAVILNA ŽELlSČA. 62 stranL Cena .25C KNJIGARNA " GLAS NARODA" 216 West 18th STREET NEW YORK Po kratki bolezni in nepričakovano je v Buenos Aires, Argentina, umrl rojak Frank VralKHJ. doma iz Pliskovice na Krasu. Mnogoštevilna udeležba na njegovi zadnji poti. je jasen dokaz velikega sožalja, ki je povzročila iztguba tega 34 letnega rojaka, priljubljenega med prijatelji, ki »«i jih je znal pridobiti f ,->vojo odkritosrčnostjo in prijaznostjo. t 'Pred dnevi je umrla na Ely, Minn. Mrs. Frances Koščak, ki os&avlja moža, štiri sinove in hčer. Obiščite Slovenske Prireditve! vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k dru 2ABNEMU USPEHU. DRUŠTVA POTREBU JEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOJIH ČLANOV, TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JAVNOSTI. "BE** H A * P D I" - Tori Thursday, September 1 9, I 940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY, V ■mmmaagni V METEZU —: Roman. — Spisala: MARIJA KMETOVA. ^■■■Mu^uiiuiuiituiiiiuii: J J iiiiiimiiiiiii'iiiiiiiiiHiiiMiniiiHiiiiiiimiyr- *'In ti?" I i "Pojilem tudi v posteljo." • "Zares T" ' 4'Zares: glej!" Ti na je videla, da ne more v tej noči nikamor zdoma, trenutek za Itreirutkoin -o postajale misli jasnejše in težko je čakala dneva. A že jo je dušilo ponižanje in zaslišala je Vando, ki je dejala: i 1 U4In še jokaš mamica. iSaj bom pridna in tudi atek bo priden.'' 4'Ah, Vanda!" Premagalo jo je nekaj, da sama ni vedela kaj, nekaj, kar je bilo skrito daleč, daleč v dnu srca in padla je .preko postelje in se razjokala iz dna duše. I "Masna. ne jokaj — o mamica, kako ti je hudo!" In Vandi so hitele solze in v njih se je vzfbudila Tini vest. ona vedno zatirana misel, da je mati, da imia otroka in ne tlela prav. V vrvežu spominov na Tonetove besede, na niieli o Andreju, na pekočo vest o tem, da ni vršila in ne vrši svojir dolžnosti kot mati in v nekaki zntedeni zavesti, da bo vse prihodnje le omotica, se ji je mešalo v glavi v prečudnili kolo-barjih, dokler ni onemogla zaspala i>oleg Vande. ■o te vezale nanj." tvojo osebo. ne, m Vse ei v o je bile jutro in kakor z mreno prevlečeno. Prav tako je bilo tudi Tini v duši, koise je v naglici odpravila li Gorniku. Brez pozdrava je planila z vprašanjem vanj: "Ali si mi lagal?" 4 Ves osupel je motril Gornik Tino in je ni razumel. > "Za božjo voljo, Tina, kaj ti je? Kakšna si? Kaj se je zgodilo? In *o čudno vprašanje?" "Si se lagal, Andrej? Da me ljubiš, je laž!" « "Kako moreš, Tina! In odkod? Čemu v*e to?" "Toiej si mi arovoril vedno resnicof" "In ti še dvomiš? Kaj me tako malo razumeš in nimaš zaupanja vame? Pa povej vendar, čemu vse to?" Tina mu jo v kratkih besedah povedala o sinočnjem do-frodku in je šo vsa drhtela v spominu nanj. '"In torej?" je dodala ob koncu in se z odprtini pogledom zazrla v Gornikove oči Gornik ni kazal presenečenja in je dejal mirno: "Vse to je moralo priti in čudim se. da poznaš Toneta rako malo, da .m> zaradi tega razburjaš!" 4'Kako se ne bi! Saj me prodaja!" "To je čisto on In ni mi tuje v>e tako pri njem." "Torej je govoril s teboj v tem zmislu?" *'Govoril; včeraj zvečer je bil pri meni. Studil so mi je, da mu nisem mogel niti odgovarjati. Vendar nisem mislil, tla bo ko j govoril s teboj — in som to bil hotel danes pripravili n^ vse to — seveda v milejši obliki." "Tn ti — kaj me še maraš — takole po kupčiji?" "O, Tina, vsega toga niti ne vidim v zvozi To jo le on, ki so jo potopil v blato." "Kaj no veš, da som »takega moža žena!" "Xisi njegova /ona, ker ga ne ljubiš — že ves ča so bile le razmere, ki i"Andrej, kako si velik!" "No, Tina; to jo le spoznanje človeka. — A pustiva to. *n veseli ?e. veseli fo, Tina!" ' *'Xe morem — vise blato se mo je oprijelo!" "Kaj ti nisem jaz vso več, kaj ti nisem ves svet, da vidiš Še kaj drugega izven meno?" ■"Andrej — a zabolelo mo jo." "Nič ne ma raj: Toneta odpravim sam — ti no govori več o tem ž njim; je najbolje, da se sploh umakneš za nekaj časa iz Trsta — iz njegove bližine. Pa kam? O, in hudo mi bo, hudo spdt brez tebe, a potrebno jo, dokler s« zadeva no uredi. In potem, Tina — ali — niti misliti si no upam!" "Zakaj na ta'k način! Vso umazan os t bom občutila šo dolgo: pregloboko so jo zarezala vame." '"Ne sn« š, Tina — zapri oči — le jaz, jaz sem tu — pusti vse drugo! Moja draga, ljuba Tina." Objel jo jo in Tini se je za hip zjasnilo lice in dejala jo: : '"Mislila som k materi in tudi Vanda bi šla." ' "'Dobro, dobro — najbolje bo tako. In jaz bom delal, hitro, kolikor bo mogoče hitro, da pride ločitev zakona čim prej do konca. Na doktorja Pirca mislim, temu bi dal v roke to zadevo. Saj ga poznaš?" ' v.ial?" "Tina, kako moreš! Ko čakam nato že toliko let! Ko si mi vse življenje le ti in ti! In ti še premišljaš? Ali to nisem vreden?" "O, Andrej — joče me boš rešil, strašne, muko polno ječe. Niti besed ne najdrm, da se ti zahvalim . . ." "Nikar, Tina, na meni je, ki som ti hvale dolžan. Ju Vanda bo ttmdi pri nama." ' **C'e bo hotela — ne vem. Čuden otrok je Vanda — brž bo vse razumela. iSkrbi me to. in na zavod mi-slimi." 1 I "Kakor in kar želiš, Tina — vse bom storil zate, ki si mi vse. Niti verjeti prav ne morem, da bo vse to že res, da je že res — moj Bog! Tina — toliko zaželjena — Tina — ti moja, vedno moja!"' * Andrej, ali veš, da me je kar groza i^-oje dobrote!" Pa to ni dobrota, Tina! Ljubezen je — brez tebe mi ni življenja! I e to me davi zdaj. da moraš odtod.. Pa čim prej greš, tem prej e razvijali naglo kakor v fil- izbruhnila nevihta. . 'Zdaj pa zdaj je zagrmelo. Grmele so eksplozije in grmeli so topovi. Dalje proti zahodu od teh ubogih kolon so nemške oklopne čete pritiskale proti reki Loire. Dalje proti vzhodu. pri Seiii-u, ^o nemške čete bonJbardi rale vračajoče se francosko tanke. Po neki stranski cesti se mi je posrečilo kreniti proti Auxerru. Nemški prodorni vozovi, ki so hrumeli proti jugu. se niso nič zmenili za zasebni voz, ki je šel iskat rešitve 7iroti vzhodu. Kasneje mi je uspelo, da sem se pridružil neki četi .sanitejcev. ki je imela prosto pot. Tank, ki je obtičal na ,cesti, mi je dopolnil zalogo bencina. Povsod so radi pomagali. Sredi najbolj strašne resničnosti je bilo povsod mnogo človeškosti. A tudi pri Avalonu in Dijonu iso hiJe cesto vso zagačone s kmečkimi vozovi z volovsko vprego, z avtomobili zasebnikov, z do'gimi bo.-noč i mi oddelki vojaških av- ete zijo povelje za odhod«. Toda} | tn1ll^vskil1 a™ad " zn"ato so nabili lepake, da jo Pariz^ v Besoncon, saj je odprto mesto. In ko so ljudjeobkobovalna ar-pred kolodvori to razumeli, lo so odpravili nazaj v pariško MafnoW rHe' območje, saj so se bili pravi j Nemški bomlmiški iz-trelki Pariza ni že prej izselili. so v tej vo1ezmedi iskali smnt- Zdaj bi bili vb i ti tisoči in t i-T* ™T 1,1 1,115 soči lahko počakali in se vdaii! 'fotnlnn vojska' v svojo usodo. Vendar, kakor 11 !.1!,.ni blJ? kaj la,lko Pomoriti jo navadno ob takih prilikah, In,,lu°lic FraTlcozov-so bile vse te množice tako pod ! V tem preseljevanju narodov pritiskom strahu, da ni mogel Li r STRAHOTE VOJNE ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENK' PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York ZDRAVNIK UMRL OD ZDRAVNIKA. mogel rešiti s tem, da mu je j amputiral en prst. Toda pri j tej operaciji se je sam okužil z j Žrtev svojega zdravniškega neznatno rano. Čeprav je ta-poklica je po-tal vodilni zdrav-1 koj ukrenil vre potrebno, je nik kaisselske bolnišnice dr. G. postalo njegovo stanje po ne-Hesse. Pred nekoliko dnevi se koliko dneh slabše, in se je je neki njegov tovariš pri ope-J slabšalo tako, da je končno raciji okužil. Dr. Husse ga j 'umrl. pa kakor piki komarjev v slo-novo kožo. 'Ko mu o romali daljo po bur-gundiski pokrajini, se j - vnela bitka že oh reki Loire. Med tem ko je milijone ljudi hitelo na jug, da bi uho žal i Nemcem, in so mislili, da so za njimi že francoske bojne vr-te. so bili v resnici Nen^-i že pred njimi, in ljudje so zaman zapu-stili hišo in dom, streho in krov. JOŽE BLATNIK UMRL. V visoki starosti 93 let, je umrl v prijazni vasici v Ponikvah pri Dobrem polju ugledni g< stilničar. posestnik in zidarski mojster Jože Blatnik. Nova zaloga... in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE CIGANKA Povest o mladi ciganki, ki so j«» hoteli prodati, pa je Itoliegnila. cena 75c DAMA S KAMELJAMI Spisal ALKKSANDKR IU MAS Pisatelj sam pravi, da je knjiga uganka. Strmiš v a njo kot v zastor, ki zakriva oder, kjer se ho igral kos življenja. In v tem slavnem romanu se res igra velik kos /zelo zanimivima življenja. cena S 1.75 STRUP, KI UČINKUJE ŠE PO 2000 LETIH. Kulturno zgodovinski muzej v Rio de Janeiro ima posebno omaro, v kateri so spravljeni nad 2IMX) let stori zgodovinski predmeti. Med temi predmet" nihče pametno misliti. Čim so prišli ljudje domov, so povezali svoje culioo, ali so si jih olajšali in so se iznova odpravili na pot, na vsem, karkoli je imelo kolesa in kar ni imelo kolo — torej peš in bežeč proti proti Orleansu in Fontainebleaujii — vsi na jug. Kakih šest kilometrov daleč jo šo šlo. A nato so trčili ljudje in vozovi na avtomobile in prejšnjega dne ali od davi in ki zaradi gneče tudi niso mogli nikamor naprej naprej. Na sto in dve sto kilometrov dolžine so so kotalilo viv=te beguncev po polževo daljo. Nemogoče jo bilo. da bi so bil kdo izmuznil iz to gnečo. Nazaj ni mogel nihče, naprej nihče. Vojaško kolone, poedi-ni topovi in razkropljeni oddelki vojaštva so «e pomeša val i modi begunce ali so križali te kolone; nemška letala pa so bila t.ik nad glavami. Vso je bilo v enem samem oblaku gostega, črnega dima, sestavljenega iz razstrelilnih snovi, ki se je valil sem od severa; povFod oblaki, ki so so dvigali iz velikih zažganih, gorečih tvornic krog Pariza, in oblaki dima, ki so bili nalašč spuščeni nad bogun- .]:* ono čudno to, da vse to premagance in ponižane ni«o ti dogodki spravili ob pamet, marveč so preudarjali, kam naj bi šli k sorodnikom, da so mislili na to, da se bo nekje strnila bojna črta. čil svoj sklop. Čuvaj jo vzel origi nalni nož .s seboj domov in .zvečer povedal ženi o vsej stvari. Žena se je zelo razsrdila nad nepoštenimi nameni svojega moža in mu zagrozila, ela ga bo naznanila muzejski upravi. Pri tem je prišlo med zakoncema do hudega prepira, v katerem se je mož tako razburil, da jo zgrabil nož in ga vrgel proti zoni. Četrt ure za tem je bila žena mrtxa, čeprav ji je nož prizadejal le malenkostno prasko na roki. Ko so kemiki preiskali rezilo noža, so ugotovili, da je namazano s strupeno snovjo, ki se pri dotilru s krvjo takoj raztopi in prične učinkovati. Strup, s katerim so Inke prod 2000 loti namazali nož, šr zmerom ni iaguibili svojega u-činka. Moža so zaradi malomarne usmrtitve obsodili na 3 leta ječe, neznani ljubitelj starin, ki je bil pra vza prav kriv vsega, pa je izginil. HUBERT Spisal I'aiil Keller. itotiian i/, lovskega življenja. cena $1.— JARIJUNAKI Spisal RADO MURNIH Knjiga vsvlnije 1- kratkih, sint'siili | mi vest i in bo vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo. cena §1.— JERNAČ ZMAGOVAC Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIEWICZ Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta z« lo zanimiv. cena $1. KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JIKAČ Mladi koroški Slovene«- zelo jasno in zanimivo (»opisuje življenje kmetov it. rule. Zelo zanimiv roman, eejrar dejanje se dogaja v Egiptu, v deželi hajmga Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO ŠOKU Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi |Midaja zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. $1.— cena ZNANCI Spisal RAOO MI KMK Poznani humorist v tej knjigi kaže razue značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti in orisi." cena $1.25 ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. lH»janje se vrši v letu 1757, ko so še Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York In Vermont. cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek. ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah riš** dogodke na kmetih in posebno v gozdovih. cena $1.25 ŽITO POGANJA Spisal Ren« Razin. Francoski roman zelo napete vsebine. cena 75c