SLOVENSKI GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.303. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAS D% 37, 6'/»% 5% 6'/x% 5% 6'/,% po 2 letih 25-26 25-65 25260 25652 2.526 - 2.565-24 12.630 — 12.82623 po 5 letih 68-10 70-72 681-03 707 29 6.810-33 7.072-92 34.05169 35.364-62 po 10 letih 155-02 16763 1.550-22 1.676'34 15.502-24 16.763-44 77.511-24 83.817-21 po 15 letih 265-95 300-40 2.659-55 3.004-02 26.595-57 30-040-28 132.977-87 150.201-44 po 20 letih 407-58 48230 4.075-37 4.823-07 40.753-78 48.230-72 203.768-91 !241.153 64 po 25 letih 588-23 73153 5.882-36 7.315-32 58.823-63 73.153-20 294,118' 191365.706'04 Po zgornji tabeli pa lahko izračuniš tudi vsak drugi znesek. N. pr. ako vlagaš mesečno po 2 Din, ksliko dobiš po preteku 15 let pri obrestni meri 5%? Poišči zgoraj znesek, ki ga dobiš, ako vlagaš po 1 Din in pomnoži ta znesek s številom dinarjev, katere nameravaš mesečno vlagati: tedaj 265.95 X 2 = 531.90. Nalagajte po tem vzorcu (tudi lahko po poštnih položnicah) pri Spodnještaferski ljudski posojilnici, Maribor Gosposka lil. 23 registr. zadr. z neotn. zavezo Gosposka lil. 23 in boste zadovoljni! clarja pod lubjem, vrbarja v deblu, gosenice glogOvega belina, gosenice-zlato-ritke, metulja, posebno pa jabolčnega molja ali črva, ki napada sad, kap ar j a in druge. Pobijamo jih lahko tudi brez velikih stroškov. Pripravne so brizgal-nice za drevje; ako nekateri mislijo, da se ne izplačajo, se močno motijo. Veje rakove in sploh suho drevje, uničeno po krvavi uši, lubadarju in vrbarju, takoj odstranimo in sežgimo, če že nismo, da se jajca in črvi uničijo ter da ne napadajo še dalje zdravega drevja. Odstranimo s škarjami na drogu zaprede-ne suhe liste, ki so gnezda gosenic glo-govega belina; ostrgajmo kupčke ru-menkasto-srebrnih zelo trdih jajc, pokritih z istobarvno, mehko, razkraja-jočo se volno, ki iz njih prihajajo gosenica metulja zlatoritke; jabolčnega molja pa najbolj pobijamo, če pobiramo čr-vivo sadje in ga takoj pokrmimo svinjam; tudi kravam ne škodi. Veliko golazni bi pobili, če bi jeseni okopavali pod krono, da bi čez zimo mrčes pomrz-nil. Posebno prezimuje v zemlji cveto-der, jabolčni molj in krvava uš na koreninah okoli debla. Priporočam tudi škropljenje z 20%nim arborinom. S tem se pobijejo čez zimo ali tudi v zgodnji pomladi vsa jajca, ki so skoraj nevidna, krvave uši, zelene listne uši, ¡ki so majhne črne pike na mladih poganjkih, razne goseničja jajca, kaparje in druga golazen. Tudi gnojili bomo jeseni s hlevskim gnojem, z gnojnico pa lahko do srede junija, tudi julija, če je suša, dalje pa ne, ker mora les zoriti, gnojnica pa kot dušičnata in kalijeva tva-rina žene zelo na les. Da nam bodo jablane rodile, bomo gnojili s superfos-fatom, kateri se zmeša 1 kg na 40 do 50 litrov gnojnice, katero razlijemo pod jablano, ko smo napravili luknje pod krono, ali pa jarke 30 do 40 cm globoko pod kapom krone, ker tam so koreninice, ki sprejemajo hrano za drevo. Če je zemlja težka, mokra in nepropustna, se mora tudi raztrositi do 2 kg živega apnenega prahu kar odzgoraj na površju, saj na apnenih tleh jablane prav obilno rodijo. — Nekoliko sem opisal spomladansko delo v sadonosniku. Sedaj pa na delo, pridne roke, zakaj v naših sadonosnikih tičijo celo milijonski zakladi. Z veseljem orodje v roke, Bog pa nam daj srečo in blagoslov! J. V. Imam travnik na suhi slatinski zemlji. Katero gnojilo bi bolj koristilo za tako zemljo, koliko ga potrebujem za i oral, koliko stane in kje ga je najbolje naročiti? — Za suho zemljo je najboljše gnojilo dobro pripravljen kompost in( pa gnojnica. Če je zemlja zelo suha, ne-; katera umetna gnojila slabo učinkuje-; jo, med njimi tudi apneni dušik. Kupite za 1 oral 200 kg surove kostne moke. Če pa razvažate na travnik gnojnico, vzemite za 1 oral 150 do 200 kg razklejene kostne moke, ali 200 do 300 kg Tomaževe žlindre. Umetna gnojila raztrosite takoj sedaj. Najbolje jih je kupiti pri Kmetijski družbi, ali pri njenem naj-bližnjem skladišču, ker so tu najbolj zanesljiva. Cene za 100 kg: surova kostna moka in razklejena kostna moka 05 Din, Tomasova žlindra 94 Din. Dve leti imam že posejano štajersko deteljo. Letos pa mislim njivo prekopati in posejati lucerno. Ali bo uspeh boljši? — Če je Vaša zemlja dosti globoka, če ni mokra in ne manjka v njej apna,' bo lucerna bolje obrodila kakor črna detelja. Več kot dve leti itak ne morete imeti štajerske detelje na isti njivi. Bolje pa je, da sejete lucerno na njivo, kje£ ste imeli do sedaj kako okopavino, y deteljišče pa posejete jaro žito ali tudi krompir, * Katero sredstvo je najbolj učinkovito proti živinskim ušem in za kožo ne* škodljivo? — Koži neškodljivi in hkrati dobri sredstvi sta: 3% kreolinova raztopina (dobite v drogeriji) ter zmes iz enakih delov petroleja in ogrščičnega ali repnega olja. Treba je povsod, kjer so uši, temeljito namazati, oziroma namočiti in točno čez G dni to ponoviti, ker pomorimo prvič samo uši, ne pa gnid, iz katerih se v enem tednu izležejo uši. Brez ponavljanja je zatiranje popolnoma brezuspešno. Obenem z mazanjem odstranimo vso steljo in blato ter hlev temeljito pomedemo in popolnoma osnažimo. * Čebelarski poučni tečaj. Ob priliki 30 letnice potovalnega delovanja priredi podpisani v tekočem letu na svojem domu čebelarski tečaj, razdeljen na šest nedelj, namreč: 8. in 22. maja, 12. junija, 10. julija, 21. avgusta in 11. septembra, vsakokrat od 3. do 5. ure popoldne. Obravnavalo se bo o vseli čebelarskih opravilih, kakor tudi iz čebelnega življenja in naravoslovja. Udeležnci se naj prijavijo pri podpisanem do 20. t. m. z dostavlcom izrecne obveze, da bodo tečaj redno, brez izostajanja obiskovali. ^ Ivan J-urančič, Andrenci, pošta Sv. Andraž v Slov. goricah. Križevci pri Ljutomeru. Kmetsko nadaljevalna šola v Križevcih bo priredila 10. aprila po rani maši svojo zakl ¡učno slovesnost v Slomškovi dvorani. Na sporedu so deklama-cije, petje in govori. Tečajniki bodo letos prvič, odkar obstoja šola, prejeli spričevala, ki se jili res že vesele. Na prireditev so vabljeni vsi prijatelji naše kmetske mladine in predstavniki oblasti. Pridite, da podpremo veselje naših kmetskili fantov, ki žele nadalj-ne izobrazbe. Ormož. Gospodarska zadruga bo imela svoj redili letni občni zbor v nedeljo, dne 21. tega miseca. Vršil se bo ob pol 9. uri predpoldne v mali dvorani Klet&rske gostilne. Vsi člani in tudi vsi drugi, ki se zanimajo za delovanje zadruge so vljudno vabljeni, da se občnega zbora udeleže. 1 Enodnevni iečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni sadnega drevja se vrši v ponieijek, dne 25. aprila tega leta na banovinski vinarski In sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teo- retičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. GOSPODINJE Na moji prodnati zemlji je krompir vsako leto krastav, dasi izmenjam seme. Katero umetno gnojilo bi temu od-pomoglo? — Proti krastavosti ne pomaga nobeno umetno gnojilo, ker povzroča to bolezen posebna glivica. Njivo treba jeseni močno in po vsej površini enakomerno potrositi z žganim apnom (20 q na 1 ha), za seme pa vzemite le popolnoma zdrav krompir. Ivoloba-rite, to se pravi, sadeže uvrstite na njivah tako, da ne pride krompir na isto njivo prej kakor čez 6 ali vsaj 5 let. — Slično bolezen pa povzročajo na krompirju tudi pršice in ogorčice. * Imam bolne svinje, ki jih noge tako bolš, da že 4 tedne ne morejo vstati. Kako in s čim jih ozdravim? — Vaš opis je popolnoma nezadosten, da bi mogli na daljo določiti bolezen. Morda je to mrtvičnost križa, morda revmatizem, morda kaj drugega. Določiti bolezen in predpisati zdravljenje, bi se dalo edino-le na licu mesta. Če hočete svinje izle-Cija, jih dajte torej preiskati po živino-žtrravniku, če pa mislite, da se Vam to ne bi več izplačalo, jih Čimprej zakolji-te. O živinozdravništvu sploh ne dajemo navodil, kar smo že svoj čaš točno povedali. * Kje bi dobila jajca za nasad od pekinške race in pasme Khaki Campbell ter od gosi kake dobre in težke pasme? — Jajca emdenske gosi, ki je dobra in težka, ter pekinške race dobite pri Zadrugi za uzgoj i selekciju čistokrvne pera-di vi Božjakovini in pri g. Vladimirju j Denk, učitelj, Markuševac, Sv. S imen I pri Zagrebu. Khaki Campbell boste pri nas težko dobili, pač pa pri: Frau M. Weber, Gurkau, Steinau - Öder -. Land, Deutschland. ★ Kako se da napraviti iz sladkorne pese sladkor za domačo porabo? — Z domačimi sredstvi ne boste mogli napraviti iz sladkorne pese porabnega sladkorja, ker je za to treba raznih priprav in snovi in ves proces ni tako enosia-ven. Če peso prav drobno razrežete, jo razmočite v topli vodi in potem pustite vodo izhlapeti, boste dobili na dnu posode temnorujavo snov, ki vsebuje poleg sladkorja še beljakovine, soli, kisline in celo vrsto drugih snovi, ki dajejo sladkorju barvo in postranske neprijetne okuse. Zato čistijo v tovarnah sok, ki ga dobijo iz pese na razne načine in z raznimi snovmi: ga filtrirajo, mu dodajajo apno in nato ogljikov dvokis, česar vsega Vi ne morete napraviti. * Slovenjgradec. Na cvetno nedeljo smo zaključili tukajšnjo gospodinjsko nadajjevalno šolo, Iti se je vršila v osnovni šoli pod vodstvom strokovne učiteljice meščanske šole gdč. Regine Gobec. Zaključek šole še je.izvršil s skromno in prisrčno prireditvijo. Dekleta so razstavila svoja ročna dela in nekaj močna-tih kuharskih izdelkov. Ročna dela so obsegala priproste, a lične pblekce za otroke, telesno perilo^ copate, jopce, nogavice in rokavice iz domače volne^ nakupovalne torbice iz domačega platna, vezane okraske z narodnimi motivi za bluze in drugo. Kuharski izdelki so obsegali okusno potico, krstno štruco, ceneno orehovo torto, kekse in drugo pecivo za bolnike. Poleg praktičnega pouka so poslušala dekleta prepotrebna predavanja iz gospodinjstva in domaye zdravstvo. Vežbala so se v gospodinjskem računovodstvu. Pri kuhanju se je večji del uporabljala Mohorjeva »Kuharica«, ki jo posedujejo dekleta večinoma sama. 7. njo je bilo vodstvu prihranjeno vedno pisanje receptov* ter je lahko isti čas z večjim pridom uporabljalo za drugi jezikovni pouk. Kar marsikdo ne ve. Železni beton poznamo od leta 1807 sem. Njegov izumitelj je bil francoski vrtnar Mo-liier. Napravil si je velik cvetlični lonec iz cementa in da bo močnejši in bi služil dalje časa, mu je vstavil vložek iz žice. Ko so neki tehniki to posodo videli, jim je prišla misel, da bi se tako mogle izvesti tudi velike stavbe in odtlej poznamo železni (armirani) beton. Pradomovina naših konjev je srednja Afrika. še danes žive tam divji konji ter bežijo v krdelih po pragozdih. Kako je prišel konj v Evropo, ni znano, mislijo. pa, da ,se je to zgodilo preko Rusije, Januš Goleč: 15 Trojno eforjss. Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. - Nič manj drzni niso bili jeleni, srne ter zajčja zalega. Kmetom je bilo sicer dovoljeno, da so slobodno pobijali škodljivce, vendar je dohitela smrt le tu in tam kak posamezni komad in kaj je to zaleglo pri toliki nadlogi! Preplavljenje z divjačino so razlagali podeželski preroki kot nič kaj dobrega obetajoče znamenje. Napovedano je bilo, da bodo sledile divjim požeruhom še druge in občutnejše šibe božje. Zver je prvo oznanilo, da bodo obiskali kraje hudi časi. Glede divjačine ni kazalo drugega, nego da so začele prirejati graščine s pomočjo kmetov love v velikem obsegu. Ob takih prilikah so pobili ob robih gozdov vse, kar je priteklo lovcem pod strel iz puške ali loka, pred sulico ali pod me i. F'osebno številno obiskan lov je bil organi- ziran ob priliki, ko je prišel nadzirat z novimi delovnimi močmi zasedene kovačnice ter orožarno v Lesični celjski okrožni načelnik gospod Schrattenbacli. Visoki gospod je pripeljal že seboj številno spremstvo izbranih plemičcv iz Savinjske doline. Na Pilštajnu so ga čakali ob-sotelski imenitniki. Določen je bil pogou za divjimi prašiči in jeleni od Lesične po takratnih pragozdih do Planine. Med strelce in lovce Je biia uvrščena samo gospoda, le za voditelje psov, trobentače in gonjače so izbrali tudi bolj imovite kmete. Lovska družba je bila na konjih in peš, v lahkih oblekah, oborožena s težko nerodnimi puškami in loki. Najvišji gospodje so imeli le sulice in nože za posebno velike merjasce. Bistriška dolinica pod Pilštajnom in Ilat ten-štajnom je odmevala od nemirnega pasjega la-ježa, dokler ni bilo gonjačem dano povelje na odhod za prvi pogon. Baš tedaj, ko so pričeli ob-koljevati gonjači gozd nad Lesično, se je pojavila pri kovačnicali Pištelakova Ema. Njeni konji so potrebovali nove podkove, prišla je osebno pogledat, če je delo gotovo, da bi ga takoj plačala na- Cene in setmsha poročila. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, dne 2. aprila so pripeljali špeharji 85 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10 do 12 Din, špeh po 10 do 11 Din. Kmetje so pripeljali 16 voz sena po 75 do 90 Din, 8 otave po 80 do 85 Din, 3 slame po 75 do 80 Din, 4 voze krompirja po 1.50 do 1.75 Din, 1 voz čebule po 5.50 (česen 10 do 12 Din), 12 vreč zelja po 3 do 5 Din. Pšenica 1-75, rž 1.50, oves 1.25 do 1.50, koruza 1.50, proso 1.75 do 2, ajda 1.50, ajdovo pšeno 3.50 do 4, fižol 1.75 do 2.50 Din. Kokoš 25 do 35, piščanci 25 do 65, raca 20 do 30, puran 50 do 80, kozliček 50 do 85 Din. Celi orehi 4.50, luščeni 16 do 18 Din. Hren 12 do 14, karfijola 6 do 12, ohroVt 3 do 5, glavna-ta solata 0.50 do 3, jabolka 4 do 7 Din. Mleko 2 do 3, smetana 10 do 12, surovo maslo 22 do 82. Jajca 0.65 do 0.75, med 14 do 20, suhe slive 8 do 12 Din. Mariborski svinjski sejem v petek, dne 1. aprila. Pripeljanih je bilo 181 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 6 do 7 tednov stari 60 do 80 Din, 7 do 9 tednov stari 100 do 130 Din, 3 do 4 mesece stari 150 do 200 Din, 5 do 7 mesecev stari 300 do 350 Din, 8 do 10 mesecev stari 40(J do 450 Din, 1 leto stari 700 do 900 Din, 1 kg žive teže 5 do 6 Din, 1 kg mrtve teže 7.50 do 8 Din. Prodanih je bilo 106 kom. Mariborski živinfski sejem dne 29 3. 1932. Prignanih je bilo: 4 konji, 5 bikov, 59 volov, 131 krav in 5 telet, skupaj 204 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na eejmu dne 29. marca 1932 so bile sledeče: debeli volj 1 kg žive teže od 3 do 4 Din, klavne krave debele od 2.50 do 3 Din, plemenske krave 3 Din, krave za klobasarie od 1 do 1.50 Din, mlada živina od 3.50 do 450 Din. Prodanih je bilo 65 komadov. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 10 do 12 Din, II. vrste 6 do 8 Din, meso od bikov, krav in telic od 4 do 6 Din, telečje meso I. vrste od 10 do 12 Din, II. vrste Od 6 do 8 Din, svinjsko meso sveže od 8 do 16 Din. DiHFrVENli Selnica ob Dravi. Čitalnica priredi v nede-^ ljo, dne 10. aprila zvečer ob 7. (19.) uri Med-" vedovc jgro v 5 dejanjih »Črnošolec«. Ponovitev iste pa se vrši dne 17. aprila ob 3. uri popoldne. Vljudno vabljeni I Sv. Jakob v Slov. goricah. Naše izobraževalno društvo priredi dne 10. aprila po večerni-cah dve zanimivi šaljivi igri »Trije tički« in »Izgubljena stava«. Razmeram primerno smo vstopnino znižali na polovico. Nastopi tudi priznano izvrstni pevski zbor. Vabimo domačine in sosede. Vojnik. Nekaj posebnega sem te dni zvedel, kar moram povedati tudi vam. Vem, da je že marsikomu znana povest o Mlinarjevem Janezu, teharskem junaku, ki je dvakrat pognal v kozji rog samega celjskega grofa Ur-ha, ki je pri Belem gradu usmrtil turškega sultana Mohameda. Znana vam bo morda tudi njegova nevesta Marjetica, ki je preoblečena v vojaško obleko, šla na boj s Turki in rešila zastavo teharskih plemičev. Po tej povesti je posneta tudi igra, na katero so se začeli pripravljati naši pridni igralci od Izobraževalnega društva. Ta igra bo za naš kraj pač nekaj izrednega in bo nastopilo do 50 oseb. Na njo že danes opozarjam domačine in tudi okoličane. Gornjigrad. V soboto dne 12. marca smo nastopili na svojem popolnoma preurejenim odru v društveni dvorani s krasno Medvedovo dramo »Za pravdo in srce«. Kljub skrajno slabemu vremenu je bila prva predstava zelo dobro obiskana, največ od domačinov. Drugi dan popoldne je bil naval občinstva naravnost rekorden. Dvorana je bila natrpano polna,-je moralo celo oditi precej ljudi. Z veliko paznost.jo je sledilo občinstvo posameznim prizorom. Mnogi so bili do solz ganjeni. Na splošno željo smo predstavo zopet na cvetno nedeljo ponovili. Tudi takrat je bila dvorana docela polna. Posetil je prireditev tudi naš vladika prevzv. nadškof A. B. Jeglič, ki se je zelo pohvalno izrazil o nastopu igralcev. Za prihodnje ima naš g. predsednik in 1 L utvaitusum M m irnnsm* n režiser g. Rant zopet na programu krasno igro. Društvo je prevzelo prodajo nedeljskega »Slovenca«, ki ga dobite vsako nedeljo takoj po prihodu pošte na trgu in v trafiki poleg cerkve. Segajte po dobrem čtivu .Iz tega dopisa lahko vidite, da tudi v Gornjemgradu Prosvetno druš|tvo ne počiva in da ne spimo, ampak krepko stopamo naprej v življenje pod vodstvom našega povsod priljubljenega predsednika g. Ranta. Sv. Peter pri Dravogradu. Vsako leto dose-daj in tudi letos smo v naši župnijski cerkvi obhajali veselo Alelujo. Čeravno je nas cfblgo-trajna zima precej ovirala, se je kljub temu zbralo na velikonočno jutro že ob zgodnji uri ogromno ljudi, kateri so prišli deloma tudi iz sosednih župnij h Kristusovem vsttajenju, ki je bilo ob šestih zjutraj. Opaziti je bilo, da letos niso naši fantje si morali napraviti svojega veselja, to je: streljanja s topiči, Kaj je krivo temu? Gotovo gospodarska kriza! Lansko leto je bila tukaj pri nas kriza cerkvenega petja, letos pa je bilo ravno obratno. Letošnje velikonočne praznike je bilo pri nas tako lepo petje, da ga že dolgo vrsto let nisem slišal pri Sv. Petru, čeravno sem že dolgo tukaj. Hvala požrtvovalnim pevkam in pevcem in našemu spretnemu pevovodju! - Ribnica na Pohorju. Na Veliki petek smo spremljali k večnemu počitku dobro, skrbno in krščansko, 72 let staro mamico 11 otrok Marijo Miklavc, vdovo po pok. slovenskem pisatelju »Podravskem«. Kot vneta slovenska in krščanska mamica zasluži na tem mestu skromen spominek. Bila je hči očeta-kmeta, rojena leta 1860. Mladosti svoje tek si je zgradila strogo na krščanskih načelih. Radosti ni poznala nad te, spomin sladak ji je bil še v poznejših letih, da je kot cerkvena pevka proslavljala Neskončnega na koru ali na raznih božjih potih. Leta 1886 ji je bilo odločeno postati spremljevalka po poti življenja svojčas mnogo poznatemu slovenskemu pisatelju Pe- tančnim Nemcem. Vitezi lovci so že bili deloma iaa konjih poleg g. Schrattenbacha, ki se je motal jezde krog velikih kladiv na vodni pogon. Gospoda se je čudila lepo oblečeni, visoki ter krepki deklini, ki je kazala že na zunaj gosposko dostojanstvo. Lovci so jej napravili špalir, ko je stopila na rahlo smehljaje proti podkovni kovač-nici. Tukaj so se trudili in mučili na vse mogoče načine, da bi prvič pribili železno obutev še na abe zadnji nogi lepe, močne in iskre žreblce. Oba hlapca držača sta bila prešibka, žival ju je od-brcnila vsikdar z izredno spretnostjo, ne da bi bila katerega kaj poškodovala. Niti zafajfanje gobca ni ukrotilo konjske živahnosti. Kovači so delali priprave, da bi položili žival na tla in jej dokazali na ta način, da je človeški razum nad Živalsko močjo. Ravno tedaj se je prikazala pred kovačnico gospodarica Ema. Z roko je porinila na stran hlapca, potrepljala žrebico po zadnjem stegnu in že je tičala konjska noga v njenih železnih pesteh, oprta ob koleno. Ko je začutila raz-posajenka, da jej je mojster nova moč, ni niti poskusila več s kakimi brcami ali otresljaji. Ko- vaški pomočnik je neovirano pristopil in pomeril na rog še vročo podkev. Zbrana grajska gospoda je kar ostrmela pri pogledu na orjaško žensko moč in še celo v tako skriti grabi! Vse je Emi zaploskalo, vsak je skušal biti prav od blizu priča očividec, kako je zmogla deklina žrebico pri prvem podkovanju. Za podkovo na eni zadnji nogi je prišla brez odpora na vrsto še druga. Tudi sam velmožni g. Schratlenbach še ni bil videl kaj podobnega, da bi bila ena ženska močnejša nego dva hlapca in sploh cela podkovalna kovač-nica. Ko je odvezovala Ema sveže in prvič podkovano žrebico, se jej je prikradel g. poveljnik na konju od zadaj, jo objel krog vratu, hotel jo je potegniti k sebi in se je že bil sklonil, da bi jej bil. ukradel iznenada poljub. Dekle je spustila povodec, se obrnila, izvila iz objema in premerila na hrbtu prekrižanih rok od pet do glave gosposkega drzneža. Plemenitnik se je nasmehnil poredno in stegnil desnico, da bi uščipnil na rahlo plašljivo srno v rdeče lice. Presneto, se je tokrat urezal, kakor sigurno nikdar poprej in ne pozneje. Z bliskavico ga je popadla ena Emina roka Poljske in Ogrske. V gozdovih teh dežel so se nahajali še v 16.sto-letu divji konji. Iz česa sestoji milo? Temeljna snov je maščoba (tolšča), potem še natronov ali kalijev lug. Boljša ko je maščoba, boljše je milo. Predvsem ne sme biti žarko. Najbolj uporabljajo sveži loj, olivno olje, palmovo olje, celo ricinovo olje in svinjsko mast. Tolšče in lug je treba skupaj povre-ti, »pomiliti«, in milo je gotovo. Dobro milo ne sme imeti preveč luga, ker bi škodovalo koži. Če pa naj služi milo samo za umivanje kože, dodajo še dišave in kako barvilo. Žepne rute so uporabljali najprej v Be-< tru Miklavcu. Bila je vzor zveste in ljubeče tene ter dobre, krščanske matere; pridna njena roka se je gibala skoro noč in dan, zlasti ko se je družina iz leta v leto množila. Njeno življenje je bilo venec, spleten pretežno iz trnja, redko rožic je dehtelo vmes. Vojna ji je vzela štiri sinove; le Bog je štel vzdihe, solze ob slovesu od ljubljenih ótrok. Udarec je bil za revno, mater tem bolj občuten, ker je bil mož pisatelj vsled bolezni priklenjen na postelj. Usojeno ji je tudi bilo zaplakati kmalu nad grobom svojega moža, zajokati nad smrtjo dveh svojih hčerkic v tujini, sprejeti pre-bridko vest, da ji je preminul najstarejši sin na vojnih posledicah. Čimbolj je prikipeval kelih njenih grenkosti k vrhuncu, s tem večjim zaupanjem se je obračala do vira utehe, do Boga. V cerkev je bila njena najljubša pot. Lepó z Bogom spravljena je udano in mirno zapustila na veliko sredo popoldne to solzno dolino, žalujoče otroke ter ljubeče sosede. V ganljivih besedah se je poslovil pri njenem grobu domači vlč. g. župnik in duh. svetnik A. Fišer, ki je med drugim naglasil: »Tiho in nepoznato je pokojna živela, tih in miren je zato tudi njen pokop danes na veliki petek, ko vse žaluje.« Hvala vlč. g. župniku, kakor tudi vlč. g. kaplanu S. Lahu. Iskrena zahvala Itudi vsem, ki so rajnki med boleznijo kakorkoli olajševali njene bolesti, kakor tudi prav vsem, ki so spremljali pokojno na njeni zadnji poti. Bog daj naši zlati mamici večni mir in pokoj! Sv. Urban nad Mariborom. Smo še upali, da bo od kapi zadeta skrbna mati in dolgoletna gospodinja Roza, žena našega cerkvenega ključarja Valdhuberja, okrevala in še vsaj nekaj časa med nami ostala. Toda Bog je svojo zvesto služabnico poklical na večno plačilo in na velikonočni četrtek smo njeno truplo v spremstvu treh gospodov duhovnikov in velike množice ljudstva tu gori položili k odpočitku do vesoljnega vstajenja. Posebno glasno in milo je oznanjal njeno slovo od lepega doma mali zvon sv. Mihaela, katerega je blaga rajna pred leti naši cerkvi darovala. Kamnica. Kar se le da smo slovesno obhajali vstajenje Gospodovo in svoje veselje naznanjali deželi in mestu z mogočnimi streli, slavnostnim zvonjenjem in lepim prepevanjem novega moškega zbora. Da pa se ne prevzamemo, nam zaporedoma kane v čašo veselja kepa grenkega pelina. Po blagoslovitvi pri Sv. Urbanu so za smrt sprevideli od kapi zadeto Valdhuberjevo gospodinjo. Bog nam kmalu okrevaj blago mater in še dolgo ohrani med nami. — Kako veselo je bilo v teh dneh nekdaj posebno tam gori na Jelovcu! Lani pa je nesrečna roka Mohorkova ravno za Veliko noč prinesla nepopisno žalovanje na to prijazno gorovje z zverinskim umorom peterih članov Dobajeve družine. In letos? Našega g. župnika je ob njegovem prihodu k velikonočni blagoslovitvi na lepem Čičekovem domu namestu veselega pozdrava pretreslo glasno plakanje domačih. Pol ure prej je v svojem 30. letu izdihnila ljubljena hčerka, skromna, skrbna in delavna gospodinja velikega posestva Veronika, omožena Kavbe, po le devetmesečnem srečnem zakonu. Zvonček domače kapele je skoraj neprenehoma oznanjal pretresljivo vest in klical sočutne sosede, da so jo v trumah hodili škropit in da so se v velikem številu na velikonočni pondeljek popoldne zbrali k njenemu žalostnemu slovesu od krasnega doma. Na lepo ovenčanem vozu smo jo v spremstvu dveh duhovnikov prepeljali v ravnino. Pri vsaki hiši so se pridružili novi spremljevalci in še posebno v Bre-sternici jo je na zadnji poti sprejela velika množica ljudi. Mili glasovi vaškega zvona so nas prisilili, da smo pred kipom presv. Srca glasno molili za veliko dobrotnico te lepe kapele. Dolga procesija žalnih gostov se je še podvojila pri župnijski cerkvi, kjer smo za njen sladek počitek opravili sv. križev pot in litanije. Prežalostna pot od cerkve do miro-dvora je bila to, ko so se pridružili še po-grebci komaj par mesecev stare hčerke vrle rodbine Pavel. Položili smo Verono v zgodnji grob poleg velikega križa, ko je solnce začelo zahajati. Domači pevci so ji zapeli žalostinki in obilne solze so močile njen grob, ko je naš prijatelj mons. Vreže iz Maribora pohvalil njeno vzgledno ljubezen do lepega doma in ljubih staršev in še posebej njeno pobožnost do evharističnega Jezusa in do Matere božje ter njeno skrb za hišo božjo in požrtvovalnost za domače zvonove. Globoko nas je pri- jela beseda: »Glejte, že solnce zahaja, skoraj za gore bo šlo. Pa glejte, tudi solnce Čičekove hiše zahaja in se nam skoraj skrije v zemljo; pa Jezus, ki je življenje in vstajenje, bo obudil te telesne ostanke k novemu veselemu življenju!« Veličastni pogreb naj bo tolažba potrti Čičekovi hiši, ki je menda pač v celi okolici najstarejša naročnica našega »Slovenskega gospodarja«! Staritrg pri Slovenjgradcu. Tužno in žalostno so zapeli naši zvonovi in njih glas je šel tja do hiše žalosti, kjer je na mrtvaškem odru ležalo truplo blage in krščanske žene Helene Vrhovnik, rojene Dornik. Pokojnica je zapustila nesrečnemu možu štiri male otroke. Pogreb nepozabne se je vršil v torek dne 22. marca, katerega je vodil izpred hiše žalosti domači vlč. g. provizor Štefan Horvat. Draga Helena, zapustila si nas v najlepši živ-ljenski dobi, v starosti 30 let. Zdravja si iskala, a nisi ga našla. Zemeljski zdravniki niso mogli pomagali, pa prišel je večni zdravnik, ki te je ozdravil za vselej. Počivaj v miru večnem! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na praznik sv. Jožefa smo med bridkim jokom otrok in solzenjem mnogih ljudi izročili materi zemlji truplo 311etne žene in matere Neže Mur-kove, ki je po dolgem in potrpežljivo prena-šanem trpljenju zapustila moža in 4 otroke. Istega dne je bila pa iz ptujske bolnice pokopana druga mlada žena, Barbara Pišek iz Apač, ki je istotako ostavila moža delavca samega s štirimi malimi sirotami. Na sam velikonočni praznik zjutraj je bil pa pogreb Ivana Kovačeca iz Apač, ki se je iz Hrvaškega semkaj nastanil ter si z veliko marljivostjo ustanovil nov dom. Star je bil 60 let. Naj vsi v miru počivajo! — Silno nerada se poslavlja letošnja zima. Ugotovili smo, da je bila tu pri nas dosti bolj neprijazna, nego se je pokazala našim sosedom na črni gori: nekatere dni se je zgodilo, da so imeli gori za 5 in več stopinj milejšo zimo nego mi. Ne za* vidamo ravno Gorcev, toda same sebe po mi-? lujemo, kar nam je menda dovoljeno! Velika Nedelja. Na velikonočno nedeljo je' po kratki bolezni umrl 601etni Matjaž Kova-čec. Pokojnik je bil samskega stanu, rodom iz Osluševec. Kakih 30 let je bival pri svoji netkah in sicer v začetku 16. stoletja. Šele sredi 17. stoletja so jih uvedli polagoma po vsej Srednji Evropi. Tedaj je bil to luksus-ni predmet. Šele mnogo pozneje in prav počasi je postala žepna ruta ali žepni robec splošno uporabljeni predmet. Učenjak Galli je dognal, da so živeli in delovali v Etrurlji že pred 2300 leti nekaki zpbotehniki. Dokazal je to na lobanji, najdeni pri Faleri, na kateri je videti takozvani »zobni mostič« iz zlata. En gram radija razvija moč, ki bi zadostovala, da dvigne 6000 centov 1 km visoko. Na Kitajskem so vse IVdove zelo spoštovane, pod vrat, druga za nogo, en dvig v polukrogu in trebušasti gospod je bil prestavljen od ženskih rok s konjskega hrbta na tla, da bi si bil skoraj odgriznil jezik od presenečenja. Lovska družba jo prasnila v smeh, osmešeni žlahtnik je nameril kopje proti sramotilki. Ni utegnil niti suniti v silovitem vzvalovanju jeze, že je bila njegova sulica v Eminih rokah, ob njenem kolenu in sta odfrčala dva konca po zraku proti Bistrici. Pravkar opisani tri prizori so bili za pleme-nitaše več nego sto in sto viteških borb ter iger po gradovih in najbolj znamenitih mestih. Eni so ploskali, drugi strmeli, tretji so se krohotali, le g. Schrattenbach je obstal onemel na mestu, kamor ga je bila zapičila orjakinja. Oplazovali so ga čisto resni dvomi: Ali se je znosila nad njim nesmrtno sramotno navadna ženska, ali pa je razlilo nanj izredno moč kako nadnaravno bitje? Iz omotice začudenja ga je vzdramila Ema, ki je bila med tem pobrala na tleh staro podkev, prijela vsak konec z eno roko, Jo prelomila brez posebnega truda na dvoje in pobrun-dala z vsakim kosom gospodu pod nosom. Razlom ikonjske podkve od ženskih rok in še povrh v lesički grabi je izzval ponovno plo-skanje viteštva, navdušeno krikanje in strmenje. Nikdo ni bil prav opazil, kedaj in kako se je bil izmuzal pred tolikimi osramočeni Schrattenbach, zavil na konju proti gozdu, odkoder je zatrobil njegov spremljevalec na odhod na stojišča. Lovci so se razšli na večkratni klic troblje. Niti eden se ni drznil, da bi se bil dotaknil dekline, ki je obranila z goljatsko močjo, neustrašenostjo ter samozavestjo vpričo najbolj imenitne družbe žensko čast! Vitezi so jo le pozdravljali iz polnili grl, se ji klanjali in jej klicali na skorajšnje svidenje! Pištelakova Ema pa je znala dobro, komu se je bila osvetila za poraz v šentpeterski bitki, Pavlovo glavo in za sramotne udarce na lastnem telesu. Z najtoplejšim vzdihom se Je zahvalila svoji grofovski patroni in sv. Mihaelu, da sta Jo trenutno opogumila za nesurovo, a za v celem celjskem okrožju najvišjega gospoda bolj občutno maščevanje, kakor če bi ga bil tkdo premagal z mečem, ali mu odrobil glavol Dedec gosposki Je sestri vdovi ter pomagal na obsEžnem posestvu svoje sestre v Trgoviču, kar mu je tudi ona s pravo se.strinsko ljubeznijo vračala. Bil je dobričina v pravem pomenu besede, rad je povabil svoje vrstnike, sorodnike in znance v svoj vinograd, njegovi ljubljenci pa so bile njegove nečakinje, nečaki in pranečaki. Da se povdari značaj pokojnikove dobrosrčnosti, so zbrani pogrebci nabrali 135 Din za dijaško kuhinjo v Ptuju. Ptujska gara. Sporočamo pretužna vest, da smo k večnemu počitku spremljali ob veliki udeležbi občinstva, sorodnikov in prijateljev, blagega očeta Štefana Pislak iz Doklec v 75. letu starosti. Zapušča žalujočo ženo in i že deloma preskrbljene otroke. Bil je ves čas svojega življenja miren in potrpežljiv mož in trden v svoji krščanski veri ter vrl gospodar. Naj v miru počiva! Sv. Andraž v Halozah. Dne 20. marca t. 1. popoldan je zatisnil svoje blage oči dober in blag gospodar Matevž Kranjc po dolgi in mučni bolezni, katero je prenašal z največjim potrpljenjem. Bil je dober in skrben človek, in vsakemu priljubljen, kar je pokazal njegov pogreb. Zapušča ženo in nedoletno hčer. Dragi Matevž, prerano si nas zapustil, komaj v 38 letu svoje starosti. Bog ti daj večni jhir,: domačim pa naše sožalje! Sv. Barbara v Halozah. Dne 1. aprila t. 1. je preteklo četrt stoletja, odkar deluje med nami sedanji vlč. g. župnik Janez Vogrin. G. župnik je v tem času storil veliko za napredek cele župnije. Komaj je nastopil župnijo, je že zbiral denar za nove orgle, ki jih je dal postaviti še njegov prednik. Takoj v prvih dveh letih je dal na novo poslikati našo zdaj tako lepo župnijsko cerkev. Kmalu se je lotil popravljanja obeh podružnic sv. Ane in sv. Elizabete. Pri cerkvi sv. Ane je na novo poživil priljubljeno romanje, ki je že začelo pojemati zaradi razpadanja cerkve. Dal je popraviti cerkev, postaviti cerkveno, oziroma romarsko hišo poleg cerkve in pozneje postaviti še novo viničarijo. Še danes je ta lepa romarska cerkev zelo priljubljena domačinom in tujcem. Saj se ob shodih zbirajo častilci sv. Ane ne samo iz Haloz in spodnjega Ptujskega polja, ampak celo iz Slovenskih goric in iz Hrvaške. Toda s tem njegovo delo šo daleč ni dovršeno. Leto za letom je popravljal zdaj številne razpadajoče viničarije, zdaj zopet gospodarska poslopja in župnišče samo, tako da je vse polagoma dobivalo drugo lice na zunaj iti na znotraj. Kruta svetovna vojna je pobrala zvonove pri župnijski cerkvi in pri podružnicah. Ko je ponehalo svetovno klanje in so se nemirni duhovi pomirili, je že začel zbirati za nove zvonove. Že 2. sept. 1923 je prevzv. nadpastir dr. Andrej Iiarlin blagoslovil tri nove zvonove za farno cerkev. Fara-nom so se lepo ubrani zvonovi tako priljubili, da vsak še tako reven faran pusti svojim dragim rajnim prav Obilno zvoniti. Ravnoia-ko je oskrbel nove zvonove tudi za podružnice. Omeniti še moramo, da je v farrii cerkvi dal napraviti novo aitarno mizo s krasnim tabernakljem. Poleg skoro 10 minut oddaljenega župnišča od farne cerkve je že dolgo samevala in razpadala Stara župnijska cerkev sv. Katarine ob Beli. Popraviti je ni bilo več mogoče. Podrli so jo do tal in z istim mate-rijalom pozidali lep Društveni dom s krasno kapelo, posvečeno sv. Katarini, in s stolpom prejšnje cerkve. S tem seveda še nismo izčrpali vsega njegovega dela in truda za druga manjša popravila, za nabavo lepih cerkvenih oblek, svečnikov i/i d; Pri vsem tem obsežnem delu ni zanemarjal dušnopastirskih dolžnosti; sam vodi obe Marijini družbi, ustanovil je Družbo vednega češčenja, Bratovščino sv. rožnega venca, Bratovščino presv. Srca Jezusovega. Razen tega je še predsednik tukajšnjega Katoliškega izobraževalnega društva. Ni čuda, če je po 25 letih obnemogel. Za vratna bolezen mu že dalje časa izpodjeda zdravje. Kakor smo zvedeli, namerava letos stopiti v pokoj zaradi bolezni. Naj mu Vsemogočni bogato poplača ves njegov trud! Sv. Marko niže Piuja. Dne 20. marca t. 1. sta imeli kmetsko- in gospodinjsko-nadaljevalni šola pri Sv. Marku svoj zaključek. Kmetsko-nadaljevalna šola deluje že dve leti ter ie imela v dveh letnikih "G gojencev. Letos je dokončalo drugi letnik 50 fantov. Gospodinj-sko-nadaljevalna šola je bila ustanovljena lansko jesen. Obiskovalo jo je I i- deklet iz Bukovec in Stojnc. Ker šolsko poslopje pri Sv. Marku nima primernih prostorov za go-spodinjsko-nadaljevalno šolo. se je letos nastanila v Bukovcih. Tako bo potovala vsako leto od vasi do vasi šolskega okoliša Sv. Mar- ko, ki obsega 6 velikih političnih občin. Obe šoli sta delovali roko v roki. Cilj jima je bil, vzgojiti in izobraziti fante in dekleta v dobre gospodarje in gospodinje. Vodstvi obeh šol stremita za tem, da se poskuša tudi vse tiste nauke, ki jih podajata v šoli organizirano izvesti. Da si mladina razširi svoje obzorje in da vidi, kako je gospodarstvo urejeno po drugih krajih, so si gojenci že dvakrat ogledali ljubljanski velesejm, kmetijsko šolo pri Sv. Juriju ob južni žel., banovinsko trsnico in drevesnico pri Kapeli, so dvakrat obiskali vzorno posestvo pokojnega Škrleca v Vičan-cih, si ogledali selekcionirano živinorejo pri g. Janžekoviču v Sterjancih, posetili liigijen-sko in sadno razstavo v Ptuju, prisostvovali številnim skioptičnim predavanjem v Ptuju, ki so jih priredile razne korporacije itd. Ormož ob Dravi.'Tudi v našem okraju vsesplošna gospodarska kriza ni prizanesla. Čuti jo vsak, uradnik, delavec in kmet. Nič več ni opažati tistega veselega razpoloženja za praznike na obrazih ljudi, kakor prejšnja leta. Vendar z nečim se pa lahko pohvalimo. In to je versko življenje našega dobrega ljudstva. Naravnost veličasten prizor je bil, k9 so v trumah ljudje vseh stanov, posebno možje in mladeniči, pristopali za velikonočne praznike k mizi Gospodovi. Doslovno so se ravnali naši ljudje po vabilu Kristusovem: Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz Vas bom poživil! Skozi celi teden tudi ob delavnikih je bila cerkev polna ljudstva. Razpoloženje v dušah vernikov pa je s svojim izbranim in dovršenim petjem večal in krepil naš delovni cerkveni zbor. Vedeli, smo naših dobrih in vstrajnih cerkvenih pevcev. Plača naj jim ljubi Bog! Laporje. V torek dne 22. marca smo pokopali daleč okoli znanega posestnika in zidarja Franca Ganziti. V vsej okolici prav priljubljeni mož je dolgo časa bolehal in po hudem trpljenju mirno izdihnil. V nedeljo zvečer je v postelji slonel, se glasno prekrižal in izdihnil brez vsakega boja. Na zadnji poti ga je spremljala velika množica prijateljev ter znancev. Vse je pričalo, kako je bilo pokojni priljubljen. Saj so ga vsi daleč okoli poznali. Bil je naročnik »Slovenskega gospodarja« že od leta 1899, celih 33 leit. Naj v miru počiva, dobri mož! prejel dovolj za celo življenje, a ne od viteške — od ženske roke! Taisti dan ni prisostvoval g. okrožni poveljnik niti celemu prvemu pogonu. Po enem od spremljevalcev se je opravičil družbi in odjezdil z neznatnim spremstvom nazaj v Celje. Kako daleč se je bila raznesla vest o njego-.vem osramočenju od kmečko-ženske roke, ne beležijo zgodovinski zapiski. Dejstvo je, da ga ni bilo pri vsej radovednosti in gospodarski natančnosti nikoli več v Lesično. / Več vitezom iz že omenjene celjske lovske družbe je dokazala Ema ob drugi priliki pogona za jeleni, da je pravo čudo tudi v rabi loka in pušice. Na več nego 70 korakov je pogodila jelena, da je takoj skleknil in obležal. Sicer ni pohajala po loviščih, a je le pokazala gospodi v Le-sičnem na žrebici, Schrattenbacliu, prelomljeni sulici in podkvi ter na tako daleč zadetem jelenu, da se veseli po pravici in zasluženju naziva: kmečka junakinja in kapitanova nevesta! Leta 1573 je povzročila preštevilna zverjad mnogo škode po poljih in nasadih, a zamaha s prerokovano šibo božjo še ni bilo istega leta. Leta 1574 so pričele že v zgodnji spomladi nevihte z nalivi in udari strele. Strele so pobijale ljudi na polju, živino na pašnikih in po .travnikih, pogorelo je mnogo od strele užganih domačij. Komaj se je prikazal na nebu kak oblačec, že je.treskalo ter grmelo, kakor bi se hotelo razliti po zemlji gorje iz jasnega. Kljub nevihtam in pogubonosnim švigom strele je bila dobra vinska in poljska letina. Vasi ob Bistrici so se veselile izbornega obroda, ker tamkaj ni palila suša in tudi nalivi so se odtekli vsikdar naglo brez posebne škode za poljske pridelke. Ljudje so pozabili v tem letu pri obilnem kruhu in pijači na prerokovanje o slabem pomenu preobilnega pojava divjačine. Leta 1575 so se pojavile radi premile zime po poljih miši, da je kar vse mrgolelo in si niso znali ljudje po nižavali nobene pomoči. Pa golazen je ugonobila le najbolj zgodnje pridelke in izginila nenadoma bogznaj kam. ker imajo v umrlem možu dobrega priproš-nika v nebesih. Vdove se ne možijo v drugič, ker bi izgubfle tako pomoč v nebesih in bi torej z omožitvijo napravile veliko napako. Zlitina bakra in cinka je med ali mesing; baker, zmešan s činom, daje bronoiino; baker, zmešan s cinkom in z nikljem, daje pakfon, novo srebro ali alpako. Na zraku se baker pre-vleče z zeleno prevla-ko, z zelenim volkom ali kotlovinasto rjo, ki je hud strup. Zelena in modra barva je velikokrat tudi spojina bakra in zato je strupena kakor zeleni volk. V Nemčiji imajo kakih 7000 vrst divje rastočih cvetic. Btaslovče. Pretečene dne, od 20. marca je neki dolgoprstneš ukradel posestnici gospej Tereziji Boušnik iz Podvrha 12 m dolg gonilni jermen, vreden 1000 Din, od gepelna za uporabo pogona mlatilnice in slamoreznice. Ako je komu kaj znano o taitvini, naj javi omenjeni posestnici. Pretečeni teden je tudi neki nesramni dolgoprstneš vlomil v klet g. D. iz Gomilske, ki ima svoj vinograd in zidanico v Podvrhu, ter odnesel precejšnjo količino vina posestnici M. L. iz Podvrha, ki si ga je s svojim trudom pridelala in prihranila z namenom, da si poleti pri težkem delu pogasi žejo. Istotako je vlomil neznan zlikovec v zidanico R. iz Polž, ki ima istotako svoj vinograd in zidanico v Podvrhu, ter odnesel nekaj jabolk, ki »i jih je omenjeni gospodar prihranil z namenom, da jih da za pirhe svojim prijateljem in sorodnikom. V noči od četrtka na petek pretečenega tedna je vlomil v hišp posestnika F. K. v Glinjah že dolgo znani delomržnež. Skrivil je na oknu železno ogrodje in tako prišel v shrambo ter odnesel precejšnjo količino moke, masti, jajc in drugo blago. Št. Janž pri Rečici. Dne 24. marca je umrla tukaj pridna mladenka Angelica Cizej, p. d. Žemrakova. V cvetu mladosti je zapustila dolino solz in se preselila v boljše življenje, ko7 maj v 19. letu svoje starosti. Neizprosna je-tika je upihnila luč njenega mladega življenja. Bogu vdano je prenašala dolgotrajno bolezen, ki je bila pravi križ za mlado življenje. Zadnje mešfece tekom zime, ko se ji je stenje bolezni še poslabšalo, se je komaj z veliko težavo iz postelje na peč priplazila ter večkrat ponavljala besede: »Petja ni, veselja ni, Angela se na peči sušil« Bila je namreč velika ljubiteljica petja in poštene zabave. Nebeški vrtnar je presadil svojo cvetko v svoj vrt, kjer ni več tuge in bolečin. Večkrat je v bolezni prejemala sv. zakramente ter je bila vedno pripravljena na pot v večnost. Da je bila pokojnica priljubljena, je pokazal njen pogreb na veliko soboto z mnogoštevilno udeležbo. Kot pridno In zvesto članico Marijine družbe so jo spremljale njene tovarišice v sprevodu iz hiše žalosti s križem in iz cerkve na pokopališče tudi z zastavo. Pri odprtegr grobu se je v kratkih in ganljivih besedah kot voditelj Marijine družbe poslovil od nje duhovni Svetnik vlč. g. župnik Požar. Letošnje velikonočne praznike si obhajala Angelica že pri svoji nebeški Materi, ki si jo vedno ljubila. Počivaj v miru! — Kakor povsod, se tudi pri nas čedalje bolj pozna gospodarska griža, kakor jo nazivlja v »Slovencu« Fr-tavčkov Gusitl. Kakor se dolga zima ni hotela posloviti od nas, ravno tako vztraja gospodarska kriza. Ljudje se med seboj razgovar-jajo samo o gospodarski krizi, ki je hud udarec predvsem za nas kmete. Upravičeno trdimo, da bo v bodoče težavno gospodariti. Les-pa trgovina, ki je bila za našo gornjo Savinjsko dolino glavni vir dohodkov, je tudi sedaj mrtva. Nobenega povpraševanja ni iz južnih krajev za naš stavbeni les. Brezposelnost se je razpasla tudi pri nas na deželi ob teh številnih redukcijah tovarniškega delavstva. Iz vseh delov Slovenije in celo iz Hrvatske prihajajo brezposelni delavci prosit milodarov. Kako tudi naj ubogi delavec ob odpustu iz službe živi s svojo družinico, ki ji je poprej komaj s svojim skromnim zaslužkom preskr-bel vsakdanjo hrano in potrebno obleko! Edina tolažba in zabava nam kmetom je sedaj naš vrli »Slovenski gospodar«, k! redno prihaja v naše kmečke domove, ga pridno prebiramo in v njem marsikaj podučnega naj- demo osobito sedaj v teh resnih časih. .V mojo rojstno hišo že prihaja naš prijatelj »Slov. gospodar« nad. 50 let. Pričakujemo in želimo toplih pomladanskih dnevov v nadi, da se že tudi enkrat gospodarske razmere temeljito zboljšajo. St. Janž pri Velenju. Hladni zračni val je zajel naša sicer tako topla solnčna brda in mrzli smrtni dih je zavel po naših tihih domovih. In obilna je smrtna žetev in neusmiljena. V letošnjih mesecih skoro .toliko, kot lani celo leto, v predzadnjem tednu kar štiri, 1 otrok in 3 odrasli. Po dolgem, mukepolnem trpljenju je dne 7. marca vdano v Gospodu zaspala vzor močne žene in matere, Uršula Čremošnik, p. d. Belarca v černovi. 24 let je voljno prenašala težki vdovski stan, vrhutega ji je požar vpepelil hišo in marof. Z žilavo vztrajnostjo in velikimi žrtvami pa si je ne le postavila novi dom, ampak tudi vzgledno vzredila svojih 7 otrok, ki so vsi preskrbljeni in od katerih je eden profesor, drugi zdravnik, (tretji redovnica. Od mladih nog je bila pridna tretje rednica, ki so jo sobratje dn so-sestre poleg mnogoštevilnih drugih pogreb-cev v obilnem številu vkljub skrajno slabemu vremenu in potu spremljali k večnemu počitku. Rajnki, ki je krtmala svoje veliko življensko delo' s posvetitvijo družine presv. Srcu Jez., naj sveti večna luč, mnogoštevilnim odličnim sorodnikom pa naše odkrito sožalje! — Komaj so utihnili žalni zvonovi, že so se oglasili vnovič in naznanjali tužno vest, da Trnovšekovega očeta ni več, Dne 11. marca, naš je zapustil skoro brez slovesa v še krepki moški dobi, a koti dober kristjan ne brez sv. zakramentov vedno veseli in povsod priljubljeni Anton Vanovšek v št. Janžu. Ni hotel umreti brez sv. zakramentov, zato je prišel tik pred smrtjo še sam, čeprav težko, po sv. popotnico. Poskrbel je zase, svojim pa je zapustil lepo domačijo, ki jo je dobesedno izkopal iz trnja, pa tudi pridne, delavne roke in veselo srce ter duševne zmožnosti, ki jih je daroval našemu prosvetnemu društvu. G. župnik se mu je ob odprtem grobu za vse to zahvalil in pevski odsek društva mu je zapel v slovo dve žalostinki. Odpočij se od truda in uživaj večno veselje; na svidenje nad zvezdami! ^Kot tretji pa je padel pod koso smrti dne 15. marca Vinko Lednik, p. d. Fižolek v Lipju. Tudi on je šel prehitro od nas, a za-vratna želodčna bolezen mu je vpihnila luč življenja v G6. letu svoje starosti. Kot zidar je storil pri farni cerkvi marsikatero delo zastonj. Bog mu bodi obilni plačnik, večni mir njegovi duši! škofjavas. Na našo občino je zadnji čas prišlo par vagonov koruze, nekaj zastonj, nekaj pa po znižani ceni. Z razdelitvijo pa nekateri niso nič kaj zadovoljni. Pri razdeljevanju bi se pač moglo strogo gledati na to, kdo je v resnici potreben in kdo ne. Potrebnih je res veliko. Vojnik. Vedno bolj živo občutimo krizo. Posebno pa jo še čutijo delavci na celjskih tovarnah, ki pogosto dobivajo dopusite, katerih bi se sicer kak fant pri vojakih zelo razveselil, naš delavec pa ne. Nek hudomušnež pa je dejal, da bodo žene mogle prevzeti gospodarstvo v roke in nas rešiti krize. Dejal je, da nekatere naše gospodarje, kakor tudi zadruge, društva in občine že itak ženske ko-mandirajo. če bodo pa tudi to »preklemano« krizo pregnale, bomo pa že še videli. Polzela. Kriza in pomanjkanje je našlo pot tudi na deželo. Da se odpomore vsaj najbed-nejšim za praznike, se je organizirala dobrodelna akcija za domače ubožce. Z zbiranjem se je nabralo od hiše do hiše precej živeža ter je bilo na veliki petek obdarovanlh okrog 50 družin z nad 200 družinskimi člani. Ne bomo navajali imen, zakaj vemo, da je vsak, kdor je daroval ali zbiral, delal iz ljubezni, a ne za čast, po geslu; Odprite roke in čuteče src« imej za trpečega brata. Polzela. Kmetijsko prosvetni tečaj. Od januarja dalje so se vršila v prosvetnem domu kmetijsko prosvetna predavanja vsako drugo nedeljo, skupno šest predavanj z 11 predavatelji. Predavanj se je udeležilo skupno nad 1200 ljudi, kar je gotovo lep uspeli. Imeno pri Podčetrtku. Občinski odbor občine Imeno je izvolil kot častnega občana vlč. g. Andreja Pire, župnika v Podčerta-tku, za mnogotere zasluge, katere izkazuje naši občini.V hvaležnosti za njegovo požtrvovalnost mu ž#limo zdravja še mnogo let. Bog ga naj živi! — Dotaknili bi se tudi nekoliko današnje krize. Naš kmet se nahaja skoro na zadnji točki svojega propada. Plačila rastejo kakor gobe po dežju, a denarnih sredstev od nikoder ni. Polne kleti stojijo vina, katero je v teh krajih glavni vir dohodkov, a ga ni človeka, da bi ga mogel vnovčiti. Ljudje z obupom in (trepetom gledajo v bodočnost ter se vprašujejo: kam sploh drvimo? Šmarje pri Jelšah. V ponehujoči dolgi letošnji zimi smo imeli pač mnogo časa za pripravo na pomladansko delo in smo ga večinoma vporabili s popravo starega orodja, ko si novega kupiti ne morem d Zitstftlj pa smo čakali tudi napovedanega pouka o vinogradniških in drugih poslih in še osobito o sadjereji. V sadjarstvu je zdaj za naš kraj pač še edino upanje na prepotrebni dohodek. Toda ni ga bilo človeka, ki bi se zadeve pod-stopil. Ker imamo sedaj v prebujeni spomladi polne roke dela, bomo pa v prihodnji ?imi zamujeno popravili, tako nas tolažijo oni, ki so precej naglih sklepov, pa bolj počasnega izvrševanja. — Od naših oblasti dobimo zaporedoma dovolj opominov in zahtev. Pa to vsaj si želimo in upamo prositi, da nam jih pošiljajo v naši ljubi in blagoglasni slovenščini! ¥®fašfee zadeve. Predčasno odslužen je kadrovskega roka: G. A. v D. g. — Prošnjo je poslati pristojnemu vojaškemu okrožju, da Vam to dovoli predčasno rekrutovanje. Prošnji, kolekovani s 5 Din kolkom, je priložiti krstni list, domov-nico in očetovo oziroma varuhovo dovoljenje za predčasno odsluženje v slučaju usposob-ljenja. Granična (obmejna) četa, služenje: U. F. v K. — Zakon o obmejni četi je pravkar izšel v »Službenem listu« banske uprave z dne 15. 3. 1932, v št. 21, katerega dobite na vpogled pri vsakem občinskem uradu in orožniških postajah. Skrajšanje roka: B. N. v Ž. v. — Odgovor na Vaše vprašanje je v 9. številki »Slovenskega gospodarja« z dne 24. febr. 1932. Ponavljamo, da taka prošnja ne bo uspela, ker Je že prvi brat odslužil skrajšani rok. Podoficfrsko šolanje: F. G. v J. — Zglasite se v občinski pisarni ali žandarmerijski postaji, kjer imajo razpise vseh podoficirskiK šol. Do danes so razpisane za leto 1932: I. pe-: šad. podoficirska šola kr. Aleksandra v Beogradu; II. pešad. podoficirska šola v Bilečah" (Bosna) in IV. pešad. podofic. šola kr. Marije v Zagrebu. Za te se zahteva starost 17 do 21 let. Rok za vložitev prošnje je določen do 20. aprila. O šolanju v podoficirskih mornarskih Šolah je pojasnjeno v odgovoru v »Slovenskem gospodarju« z dne 24. febr. 1932. Artilerijska podoficirska šola: F. A. O. J. = Natečaj za artilerijsko podoficirsko šolo za tekoče leto še nI izšel. Ko izide, Vas opozorimo pravočasno v eni poznejših številk. Pripomnimo, da je artilerijska podoficirska šola v Mariboru in Čupriji. Glede starosti gojencev veljajo isti pogoji kot za pešadijsko podoficirsko šolo. Podoficirska šola: R. J. v L. — Prošnjo naj napiše Vaš sin sam na šolo, kamor želi vstopiti, ravna pa se naj točno po >redpisih v natečaju, ki ga dobite pri vsakem občinskem uradu in orožniški postaji. Oprostitev služenja v vojski: J. A. v Sv. J.: Sicer štejejo ženski rodbinski člani po novem zakonu v zadrugo in vplivajo na .odrejanje roka rekrutom, vendar le v slučajih starosti med 17 do 45 let. Ob priliki nabora zaprosite za oprostitev Vašega sina kot hranilca, a prošnja pa bode ugodno rešena samo tedaj, ko bodete tudi Vi kot oče pri pregledu ocenjeni (ker še nima/te 60 let) za delo nesposobnim in da ni Vaš davčni predpis večji od 120 Din. V slučaju pa, da imate ženo, ki nima še 45 let, pa je za delo sposobna, se prošnji ne bo moglo ugoditi. Vaša hčerka v rodbino ne šteje, ker nima polnih 17 let. Skrajšani rok: R. K. v O. — Ravnajte se po odgovoru za K. V. v Veliki Nedelji v »Slovenskem gospodarju« z dne 24. febr. 1932, ki velja tudi za Vaš slučaj. Poziv na odslužen je roka: M. F. v St. — O pozivu bodete pravočasno obveščeni, zato službe predčasno ne odpovejte, da ne ostanete radi tega morda brez nje. Točen dan pozivanja še ni znan, ker odreja to ministrstvo vojske in mornarice, vsekakor pa med 7. in 15. majem. Poziv na odsluženje roka: O. F. v K. — Kakor zgoraj. Vojno pilotska (vazduhoplovna) podoficirska šola: R. A. v Sv. M. — Šolanje za to še ni razpisano, pa bodete obveščeni v »Slovenskem gospodarju«, takoj ko izide natečaj. Vojni invalidi in kuluk: D. M. v B. — Se oproščajo odkupnine oziroma obveznosti osebnega dela samo v slučaju, da je invalidnina njih edini dohodek, kar pa v Vašem slučaju, kakor vidimo, ni. Odškodnina v času aktivne službe ponesrečenega vojaka: M, A. v P. — Zahtevajte potrdilo od komande, kjer je služil obvezni rok in kjer se je ponesrečil, iz-katerega pa naj bo tudi razvidno, da se je nesreča zgodila v času službe in brez njegove lastne krivde. Ko to dobite, vložite prošnjo za odškodniho potom pristojne komande na ministrstvo vojske in mornarice. Odškodnina: M. V. v P. = Odgovor kakor zgoraj. Hranilec žene: O. F. v Z. — Tudi za Vas velja odgovor kakor za P. D., objavljen v »SI. gospodarju« dne 2. marca 1932. Vprašanja in odgovori. P. F. v T. Ali pridejo plače delavcev res na tretje mesto v slučaju konkurza? — Ne, ampak na prvo mesto in sicer za vse tiste ih za tissto svoto, ki je zadnje leto pred napovedjo konkurza bila zaslužena, do najvišjega zneska 20.000 Din za posameznika. Ako se v kakem konkurznem postopanju postopa "druga- če, se morate pritožiti zoper konkurznega j upravitelja na tamošnje sodišče, da se razdelitev konkurzne mase izvrši v smislu zakona o konkurzih. T. St. v K. Lani sem prodal posestvo, kupec ne prevzame, ali ga lahko prisilim? — Druge sile ni, kakor tožba za izpolnitev pogodbe, ali za odškodnino za neizpolnjeno pogodbo. J. P. v R. Imamo skupno sosesko zemljišče. Ali moramo vsi plačevati, čeprav vsi ne uporabljamo vodnjake? In kako se razdelijo dohodki, da nekateri ne bomo prikrajšani? — Plačevati morate vsi, vsi morate nositi enaka bremena in tudi enake deleže dobite pri dohodkih, ako ni kaj posebej v pogodbi določeno. Ako se čutite prikrajšanega, morate tožiti. M. K. v St. Prodal sem kravo, sedaj mi jo hoče vrniti, ker je huda itd. Ali jo morem vzeti? — Kupite si koledar Kmetske zveze, kjer je letos v njem vse, kar morate vedeti glede kupčije z živino z ozirom na jamstvo. Koledar dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. A. P. v R. Koliko je vredna vodna moč 24 konjskih sil? — Tega ni mogoče na splošno presoditi. Odvisno je od tega, kakašna je okolica in uporaba. Žaga sama dandanes ni veliko vredna. H. V. v L. Kje zamenjam tuji denar? — Vsak tuji denar zamenjate v vsaki banki. Avstrijski denar vam bodo plačali okoli 7 Din za 1 šiling. I. K. v R. Imam spor z lesnim trgovcem, ki noče prevzeti prodanega in posekanega lesa, niti noče nadalje sekati. — Odvisno je od pogodbe, kdaj mora les prevzeti in plačati. Spora gotovo ne boste mogli rešiti sami brez odvetnika. Ker je vsa zadeva že iz leta 1929, je treba čimpreje vložiti tožbo, da spor ne zastara. J. B. v G. Ali sem dolžen dajati prevžitek, če gre prevžitkarica drugam, in ali se sadje in krma smatrati kot poljedelski pridelek? — Namesto hrane morate dajati po pogodbi šestino pridelkov, ni pa treba to za njo pošiljati. Sadje spada zraven, krma pa ne, ker služi za ohranitev živine, od katere itak tudi dobi šestino. Če pridelke proda, niste 'dolžni je prehranjevati. J. M. v P. Pomožna pošta ne vrši svoje dolžnosti. kam se naj pritožim? — Pritožite se na ravnateljstvo pošte v Ljubljani. — V zadevi uslužbenskega davka pa se pritožite na davčno oblast in se sklicujte na davčni zakon. F. B. v O. Ali sme sosed na mojem skopati staro pot, ki jo je plaz raztrgal? — Ima pravico do poti in dolžnost isto popraviti, mu morate torej pustiti. P. V. v M. Ali je v slovenskem jeziku izšla kaka knjiga za učenje na harmoniko? — Ne. Pač pa vam tvrdka, kjer harmoniko kupite, da primerna navodila. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Jose-lova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 7 A. Z. v P. Nekdo je dobil 100 dolarjev pred 10 leti kot priboljšek, sedaj bi pa na] ]az kot vdova vračala to, ali sem dolžna? — Ne. Obstojati bi morala pogodba, da je bilo to posojilo in bi moral pravočasno terjati, ne pa šele čez 10 let. A. M. v S. Tožbo sem dobil, da mi mora nekdo plačati kolo, *a pa ga je že naprej prodal, sam nima nič, ali imam pravico do kolesa? — Samo v tem slučaju, ako sta imela dogovorjeno, da ostane vaša last, dokler ni plačano. Potem je kolo ukradeno. Tako pa, kakor se nam zdi, je bila navadna kupčija, dn je smel naprej prodati, vi morete tirjati samo od tega, ki je od vas kupil. Ako sedaj nima nič, pa je posestniški sin, dajte mu za-rubiti doto, ki jo bo dobil. T. L. v Š. Kot invaUdu so mi krivično odtrgali prispevek. — Obrnite se na invalidsko organizacijo, ki take zahteve uredi. Pisarna je v Mariboru, Orožnova ulica, g. Pravdič. S. P. v R. Kje dobim navodila v čebelarstvu? — Naročite knjige in »čebelarja« v Ljubljani. Knjige dobite v knjigarni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. J. K. v E. Imam patent, kako bi dobil denar, da bi se uvedel? — Vašo prskalico morate pokazati strokovnjakom, da bodo videli, ako je zakaj, nato pa inserirajte! Obrnite se na Vinarsko šolo v Mariboru. K. F. v X. Kaka firma je Merkatoro? — Je ne poznamo. Tudi vi tega, kar ne poznate, na sprejmite na lahko vero! S. P. v O. Ali morem zabraniti, da moj sorodnik ne bo nadlegoval občine za podporo? — Samo tako, da ga vi vzdržujete, pa pod pogojem, da biva v drugem kraju. H. F. v S. Ali lahko prisilim soseda, da odstranjuje zemljo, ki leze na njegovem v potok, da jaz potem ne dobim vode? — To boste' pa že sami morali poskrbeti, da boste imelij potok v redu, ki vam vodo na mlin dovajal Nalašč vam ne sme delati škode, plaz pa bo£ ste morali vi zastaviti. K. P. v B. Ali se delavec lahko pelje za polovično vožnjo na delo? — Da, toda le s po-: trdilom borze dela. Taka je v Mariboru. Isti: Kako dobim potrdilo, da sem jugoslovanski državljan? — Pri občini, kjer ste pri« sttjjni, zahtevajte domovnico. To je potrdilo, da ste tukajšnji državljan. H. M. v R. Ali ima oče pravico do sinovega imetja, ki ga Je ta po testamentu zapustil svojim otrokom? — Testament je gotovo veljaven in oče nima pravice do tega denarja, posebno ker je bila to sinova dota. Raznoterosti. Koliko smeš jesti? V »Nemškem muzeju« v Monakovem so v oddelku za »kemijo hrane« razstavili stroj, ki ti pokaže, koliko smeš jesti. Stroj ima tri kolesa. Najprej zasučeš prvo kolo do številke, ki kaže tvojo starost. Drugo kolo ti pokaže tvojo velikost. Tretje kolo pa pokaže, koliko toplotnih enot ali kalorij potrebuješ, če nič ne delaš. Kdor dela v pisarni, potrebuje-1 tretjino več kalorij, kdor pa dela težko, jih potrebuje dvakrat toliko. Ženske potrebujejo 1 desetinko manj toplotnih enot. Petino toplotnih enot morajo dajati beljakovin ne (meso, ribe, sir, jajca itd.). Na mizi poleg stroja pa so razgrnjeni jedilni lii sti, kjer je pripisano število kalorij pri vsaki jedi. Razne pravljice. (Dalje.) »Lepa«, je vprašal, »ali sem videti zelo grd?« Deklica je bila vajena govoriti samo resnico. Zato je odgovorila z zelo milim glasom, ki ne lali: »Da, strašilo, ti si zelo grdo.« »Ah, deklica! Ti govoriš resnico. Grd sem po telesu in po duši. Strašna žival sem.« »O, to pa ne! Videti si, kakor da bi imel blago dušo«, je menila deklica. Strašilu je to ugajalo. Zato je rekel: »Ti si zelo dobra deklica. Ali bi mi hotela biti žena?« »Ne, strašilo«, je odgovorila Lepa. Strašilo je odšlo globoko užaloščeno. Lepa je bivala že več tednov v tej hiši. Vsak večer se je javilo strašilo in je vprašalo, če mu hoče Lepa postati žena. Ona je vedno rekla »Ne.« Ona ni mrzela strašila, ali niti ni hotela postati njegova žena, niti ni hotela ostati v tej hiši. Ko je nekega dne pogledala v čarobno ogledalo, je videla svojega očeta, kako je ležal težko bolan na svoji postelji. Umreti je hotel od tuge za svojo hčerjo. Lepa je to povedala strašilu in ga je prosila, naj ji dovoli iti domov. Strašilo je reklo, da jo toliko ljubi, da bode moral brez nje umreti. Sicer pa rajši umre, kakor da bi ji napravil kako zlo. Dovolil je, da drugega jutra odide. Deklico je to ganilo. Obljubila je, da se bo čez osem dni vrnila. Strašilo je bilo zadovoljno. Dalo je Lepi čaroben prstan, češ, ko se bo hotela vrniti, naj da prstan na mizo poleg postelje, pa bo prenešena takoj tja, kamor si želi. Drugega jutra se je Lepa prebudila v očetovi hiši. Ko jo je oče zagledal, je bil tako vesel, da je kmalu ozdravel. Lepa je svojcem povedala vse, kar se ji je pripetilo, pa tudi to, da je obljubila vrniti se čez osem dni. Teden je minil kaj hitro. Hotela se je vrniti, ali hudobni sestri sta jo tako spretno zadržali, da je ostala še nekaj dni doma. Ko je pretekel dvanajsti dan, se ji je sanjalo, da leži strašilo radi nje v zadnjih zdihljajih na travi v vrtu. Začela se je jokati, skočila je iz postelje, položila je svoj prstan na mizo in nato je zopet legla ter zaspala. Ko se je prebudila, se je našla v svoji sobi v strašilovi hiši. Vstala je, se je oblekla in je ves dan S&kala, da jo strašilo poseti. Odbila je že deveta ura na večer, strašila pa ni bilo. Hodila je po sobah in je klicala: »Strašilo, drago strašilo, kje si?« Nazadnje se je spomnila svojih sanj in je šla na vrt. Sredi vrta je ležalo strašilo nepremično na travi in je umiralo. Vzela je malo vode, pa ga Je poškropila po licu. Strašilo je odprlo oči in je reklo s slabotnim glasom: »Umiram, Lepa, umiram zadovoljno, ker te sem zopet videl.« »Ne, ne, drago strašilo. Ti ne smeš umreti! Tedaj umrem jaz s teboj. Jaz ti hočem biti žena. Boljše je strašilo z dobrim srcem, kakor lepa bitja, kakršni sta moji sestri.« Ko je to izgovorila, je razsvetlila hišo in vrt neka posebna svetloba. Videla je, kako se izpre-minja strašilovo lice. Naenkrat ga ni bilo več, ampak pred Lepo je stal mlad in lep kraljevič. Dalje sledi. Medvedek. (Povest v slikah!) 7. Čarovnici. Čarovnici: Jera in Bara sta prebivali v zapuščeni kočuri, daleč proč od sveta. Eden od vojakov potrka na vrata, kliče in jima moli pred oči pismo. Jera vzame pismo, ga prečita ter reče: »Orjaka prosita pomoči. Sedaj pač se naj čuva Miško!« 8. Sestanek orjakov s čarovnicama. Drugi dan se oglasita pri čarovnicah orjaka v koči, kjer lazi vse polno kač in slepih miši. Razgovor traja dolgo. Slednjič pravi Miha: »Na vsak način moramo uničiti Miškov aeroplan, katerega mu je podaril veličastni kralj. Ako tega ne storimo, mu nikakor ne moremo do živega!« (Dalje sledi.) Luna in potresi. Na temelju dolgoletnega raziskovanja je znani astronom Maxwell Allan v Njujorku dospel do zaključka, da vpliva lunina privlačna moč na razbeljeno tekoče jedro naše zemlje prav tako kakor na oceansko površino. Pod vplivom lune se vršijo pod zemeljsko skorjo plimi in oseki slični pojavi, ki povzročajo premikanje gornjih plasti, in v zvezi z drugimi okoliščinami tudi potrese. Maxwell je zbral mnogo zgodovinskih" podatkov, ki dokazujejo, da se vrši potres skoraj vedno nekoliko ur po tem, ko je šla luna skozi poldnevnik prizadetega kraja. Svetovni rekord pogre-šancev. Pariz je mesto, ki bi lahko računalo na svetovni rekord, kar se tiče števila pogrešan-cev. Lansko leto je izginilo iz svojih stanovanj nič manj nego 27 tisoč oseb obojega spola, ne da bi jih mogli izslediti. Najstarejši tiskarski kamen. V Londonu so te dni prodali na dražbi kamen, ki Je nedvomno eden izmed prvih tiskarskih kamnov. Teh"-: ta več ko 300 kg, ima na eni strani izklesa-: no kitajsko besedilo,1 ki se je imelo natisniti na papir. Kamen izhaja iz dobe dinastije Han, tedaj nekaj stoletij pred našim štetjem. Poleg besedila so izklesane tudi slike kitajskih bogov. Kamen vzbuja nenavadno zanimanje staror slovcev in kulturnih, zgodovinarjev. Debeli ljudje. Za najdebelejšega človeka dosedanjih časov velja Anglež Dan. Lambert. Leta 1809 so ugotovili, da tehta 658 funtov. Umrl je, ko mu je bilo 40 let. Nje- » gov telovnik, ki ga še danes hranijo in ga razkazujejo kot svojevrstno posebnost, meri v širini 180 cm in je trikrat večji od normalnega telovnika Pereči problem nezaposljenosti se more samo z ustvarjanjem primernih delavskih radikalno odstraniti! prllilc Projektirana moMunentalna zgradbo bclgrajskc rimsko katoliške katedrale bo deloma rešila ta problem, ker bodo stotine delavcev in številna podjetja vsaj za nekaj časa rešena skrbi za naš vsakdanji kruli. Z nakupom W sreč Dobrodelnega društva sv. Vincencija v Belgradu se izvede pravo in pozitivno podpiranje siromakov« ker se bodo dohodki porabili samo za produktivno delo! | Iščemo pri mnogih male prispevke, nudimo pa poleg ogromne možnosti dobitka delo in kruh! Dvojna prečka j Ceno srečk: 200> -v. 100 t. ___[U ... .. '/,..... 50'— 25 — Dob i t k i 2 krat Din 2,5oo.ooo-— ■ Din 5,ooo.ooo'— 2 krat Din Soo.ooo-— # . Din l.ooo.ooo-- to krat Din loo.ooo'— • ■ Din l.ooo.ooo'- loo krat Din to.ooo — 9 • • Din l,oos.ooo - !! §!MllI dobitek: um 5, 000.000 - H Ugiam mg? — m,Mm l. mafa imt\ — žrebanje l. malo 1932! Srečke prodajajo: vsi župni uradi, kolekture, denarni zavodi, cerkvene in dobrodelne ustanove i. t. d. Glavna uprava: Beograd^ Prodaj na podružnica: ¿Sa^jreS^ Ulica Jovana Rističa 20. Tvrtkova ulica 5. Emetski mlin na stalni in močni vodi, na prometnem kraju, z lepim posestvom se proda. Naslov v upravi listač 476 Tudi Ianena preja ti veliko pvištedi, ako jo daš v tkanje »Krosni«, taklnici domačega platna v Ljubljani, Zrinjskega cesta G. Ker je platno za rjuhe tam stkano najtrpežnejše in najceneje. 417 Nagrobne spomenike iz marmorja in Umetnega kamna in druga dela izvršuje po zelo ugodnih cenah, tudi na mesečne obroke, se priporoča: F. Koban, Rače-Fram T. št. 6. 449 Vedno sveže žgano kavo, vse špecerijsko blago, okove za pohištvo in stavbe, kuhinjsko posodo, mreže za postelje, zanesljivo kalji-va semena kupite pri Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg 14 — Gubčeva ulica 2. Zamenjam bučno olje za bučnice. 418 Na prodaj imam vsakovrstna posestva od 12 tisoč Din naprej. Posestva so v bližini Ptuja, jako lepa*in vsa poslopja v dobrem stanu. Več se izve pri g, Tomažu ZartI, pošta Sela pri Ptuju. 336 Redni letni občni zbor Gospodarske zadruge v Ormožu se vrši v nedeljo dne 24. aprila ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Kletarske gostilne. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1931. 5. Slučajnosti. V slučaju, da bi ob navedenem času ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure kasnčje drug občni zbor z istim dnevnim redom, kateri je sklep- j čen ne glede na število navzočih članov. 474 Zastopnike iščemo v vseli krajih! Z našim patentiranim brzohlepalniHom znamke „STilBill" sklepljete koso iti srp v 3 do 5 minutah boljše in lepše, kakor je to mogoče z roko. Mnogi tisoči v uporabi, mnogoštevilne zahvale! Zahtevajte brezplačne prospekte! Friderik Kratz d. z o. z. Siražišče pri Kranju št. 82. Viničar z 3—4 delovnimi močmi se sprejme takoj. Osk^bništvo Racerdvor pri Mariboru. ' , 431 Cepljene trte, eno- in dveletne, na različnih podlagah po zelo znižani ceni, nudi I. trs-ničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršin-ci pri Piuju. Zahtevajte cenik. 1718 Oves semenski, prvovrstno domače blago razpošilja od 50 kg naprej po 2 Din za 1 kg. Vzorci na razpolago. Ivan Rojnik, Slavenj-gradec. 446 Poziv! Pozivi Kmetje, vrtnarji in gospodinjo Pozor! Ako rabite za svoje vrtove, travnike in polja zdrava in visokokaljiva semena blagovolite se obrniti z zaupanjem na staro-znano tvrdko 300 M. BERDAJS, MARIBOB, TRG SVOBODE, Sadjarji! Če hočete imeti v jeseni lepo sadje, morate že sedaj spomladi uporabljati za škropljenje sadnega drevja Arborin ki Vam zanesljivo zatre vse škodljivce. Zahtevajte brezplačno navodila in cenike pri tvrdki 468 CHEMOTEGHNA družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (dvorišče). Tam dobite tudi prvovrstno cepilno smolo za cepljenje sadnega drevja. Vi in zopet Vi imate veliko korist, ako pišete še danes po nori, veliki, ilustrirani ccnik vseh brivskih predmetov, v katerem go britve po Din 21'—, 29' — , 45 —, lasostriž-niki po Din 12'—, 14'—, 18'—, brivski aparati po Din 14- , 18'—, 2(5—, škarje j>o P:n 12'—, 14 -, 18- — , dalje čopiči, mila, nožici in mnogo drugih predmetov. Cene so radi velikanskega nakupa direktno iz Solingen-a zelo nizke, kvaliteta pa posebno dobra. PiSite takoj po cenik! Trgovski dom STERMECKI Celje št. 24. Moški polčevlji, boks, trpežni Din 120'—, 128'r— Moški polčevlji, najfinejši boks, eleg. Din 155"—, 165"— Klobuki oiroški Din 28'—, 38'— Klobuki moški Din 52-—, 62—, 75'— Velika izbira oblek, perila, kravat, dežnikov, nogavic i. t. d. najceneje in solidno pri Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2 Oglašujte v „Slov. Gospodarju"! Naročite za fante, ki se odpravljajo k vojakom, knjižico: m\ tovariš. Molitvenik za mladeniče in še zlasti zavo-lake. Cena z rudečo obrezo 16 Din, z zlato obrezo 18 Din. Po pošti 1 Din več. Tiskarna sv. Cirila Maribor. Najboljša kosa „Vulkan" in „Pohorka'« Veletrgovina z železnino Pintcr & Lenard ■ Maribor - Zadružna gospodarska banka d. d. Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta št 6 V lasmi, novozgrajeni palači Pred frančiškansko cerkvi fo izvršuje vse bančne posle najKulantneje. - Najvišje obresfovanje vlog na knjižice in v tehočem računu. Pooblaščeni prodajalec srečK državne razredne iolerije. Novejše. Ministrski predsednik zunanji minister Voja Marinkovič. Dne 4. aprila je podala ostavko vlada Petra Živkoviča. Novo vlado je sestavil s prejšnjimi ministri zunanji minister Voja Marinkovič. Peter Živkovič je postal zopet poveljnik kraljeve garde. Mlin ob Muri, ki je bil last Štefana Gumilarja iz Kroga pri Murski Soboti, je pogorel 2. aprila z zalogami žita. Roparski umor z dvema smrtnima žrtvama. Na Griču nad Železniki na Kranjskem je bil izvršen 3. aprila od neznanca roparski umor nad 68 letno Marijo Lotrič in njeno 32 letno hčerko Genovefo. Mati in hči sta posedali majhno trgovino. Vuzenica. Prvi večji romarski slioel se vrši pri Devici na Kamnu v nedeljo, dne 10. aprila. V Vuzenici je ob 7. uri prva služba božja; na Kamnu ob 9. uri sv. maša, ob 10. uri pridiga in slovesna sv. maša na prostem, v cerkvici pa tudi sv. maša. Ves čas se bo spovedovalo. Iz Mute pride okoli 10. ure procesija. Častilci Ramenske Matere božje vabljeni. Središče ob Dravi. V nedeljo, dne 10. aprila tega leda ob pol 8. uri zvečer se vrši v Krekovi dvorani prosvetna akademija z zelo pestrim ■sporedom. Ljubitelji poštene zabave in pouka, pridite! Opozarjamo cenjene čitatelje na današajo prilogo poblaščene prodajalnice srečk klasne loterije tvrdke Serdarušlč in Ko., Beograd, 01. Knjeg. Ljubice 16. MALA OZNANILA Stanovanje za eno žensko, katera bi oskrbovala krave in nosila v mesto mleko. Vprašati Maribor, Maistrova ulica 3, vrata I. Organist in cerkovnik, starejša oseba, sam z ženo, želi spremeniti službo. Nastopi 1. maja ali pozneje. Naslov v upravi. 490 Enovprežni voz se proda. Soba se odda. Vo-jašniška 3, Maribor. 482 Izjava. Podpisani Pozeb Ivan, posestnik na Bregu pri Konjicah obžalujem, da sem dne 0. novembra 1931 žalil gospoda Strmšek Ka rola, Ključavničarja na Bregu pri Konjicah in mu očital razne neresnične stvari. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od kazenskega postopanja. Konjice, dne 30. marca 1932. Pozeb Ivan 1. r. 478 Najemnik, oziroma ofer se sprejme, Dolgoše 33, Maribor. 480 Kam bodo šli po sadno drevje sadjarji iz Savinjske in Šaleške doline? — Gotovo v Jelenovo drevesnico, katera leži tik ob bano-vinski cesti Polzela—Velenje.' — Drevesnica Jelen, Št. Ilj pri Velenju. 483 Ofer, 2—3 pošteni, pridni ljudje se sprejmejo kot poljedelski delavci takoj pod dobrimi pogoji. Dol. Počehova 17, Košaki, Maribor. 488 Posestvo dam v najem. Naslov pove Vogrin Franc, Črmlja, Sv. Bolfenk v Slov. goricah. 487 V petek in soboto, dne 8. in 9. tega meseca, prodaja postelje od 80 Din, omare od 120 Din, 10 stolov, spalni divan 150 Din, kuhinjske kredence 180 Din, kompletna spalnica 1200 Din, pernice 150 Din, podzglavniki in posoda. Zidanšek, Maribor, Strossmajerjeva ulica 5. 489 Khaki Campbell račjih jajc garantirano iz Ilolandije importiranili rac, sveže, se lahko dobijo v vsaki množini po 2 Din komad. Na posestvu imamo 250 nosilnic in 50 samcev. Jajca razpošiljamo v naročenih patent škatljah z originalno fabrično ceno z doplačilom, škatlje so za 25, 50 in 100 jajc. Garantirano za čistočo rac in svežih jajc. EKONOMIJA LÖBL, ST. SIVAC, BAČKA. £86 »Slovenski Gospodar« stane: celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno 9 Din. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice ln posojilnice pri D. M. na Jezeru pri Prevaljah, ki se bo vršil v nedeljo, dne 17. aprila 1932 ob 3. uri popoldne v Farnivasi, h. št. 15 s sledečim sporedom: 1. čitanje revizijskega poročila. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva in raci pregledovalca. 4. Odobritev rač. zaključka za Ierto 1931. 5. Slučajnosti. Opomba: Ako bi v določenem času ne bilo navzočih zadostno število zadružnkov, se bode vršil pol ure pozneje občni zbor na istem mestu in z istim sporedom, ki je v smislu pravil sklepčen brez ozira na število navzočih članov. —; Načelstvo. 481 Ustanovljena leta 1904. Točna in solidna postrežba. Hilne pose trebušne obveze proti visečim trebuhom, potujočim ledvicam in znižanju želodca. Gumijeve nogavice in obveze na krčne žile. Umetne noge in roke, kursete, bergle, podloge za ploske noge, sospensurije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka po zelo nizkih cenah. Franc Podgoršek nasl. Franc Bela, ban- dažist, Maribor, Slovenska ulica 7, Pismena naročila se izvršujejo točno ter pošiljajo po povzetju. 479 SEMENA Plombirano štajersko deteljo, lucerno, travno mešanico, peso Eckendorf in Mamut, čebulj-ček, vrtna semena in umetna gnojila dobite najboljše pri ,48i Klanjšek Franjo, Maribor, Glavni trg (zraven apoteke Sv. Areh). TRAVERZE cement, betonsko železo, žičnike in druge stavbne potrebšniče nudi po ugodnih cenah trgovina z železnino Brenčič Anton, Ptuj, Na drobno! 485 Na debelo! najboljše in najvarnejše pri Spodnjestajßpshi ljudski posojilnici v Mariboru Gosposka ulica r. z. z n. z. Ulica 10. oktobra Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog nad 62,000.000 dinarjev. -^J Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i pgp- Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! "^p® Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. Urednik: Januš Goleč, novinar y Mariboru. =t Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.