Poštnina plačana v gotovini ŠTEV. 3 ^ C V UUBUANI, dne 25. MARCA 1930 LETO VII Glasilo »Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji" v Ljubljani VII Izhaja enkrat mesečno (&> Naročnina letno za nečlane Din 18'— fig? Posamezna številka stane Din V50 Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. v Ljubljani VII VSEBINA: Vabilo na občni zbor Nab. zadruge železu, uslužbencev. Termini. Vabilo na občni zbor stavbne in kreditne zadruge »Bajtar«. Članom Nab. zadruge prodajalne Maribor. — Uvodnik: 0 razdelitvi viška in o rezervnemu fondu. — Poročilo upravnega odbora in pregled poslovanja Na-bavljalne zadruge železn. uslužbencev od 1922.—1929. Bilanca Nab. zadruge železn. uslužbencev za 1. 1929. — Poročilo in bilanca stavbne in kreditne zadruge »Bajtar«. — !z upravnega odbora Nab. zadruge: Vsem članom s proge, ki naročajo potrebščine v prodajalni Maribor. Nekaj o terminih. Samostojni predlogi. — Iz »Bajtarja«: Interesentom stavbnih parcel. — Iz železn. zadružnega življenja: Občni zbor železn. kreditne zadruge, občni zbor »Pogrebnega društva« v Ljubljani. — Perutninarstvo: Doba valjenja. Način prehrane kokoši jajčaric in pleni, kokoši. Na prodaj. — Sadjereja: Sajenja' sadnega drevja. Zadružniku Anionu Zdolšku. — Iz »Saveza Nab. zadrug drž. uslužbencev«: Zadružno prenočišče. — Bazno: Konkurenca. — Kotiček uredništva. — Gospodinjstvo. — Iz zadružne trgovine. — Cenik. VABILO na VIII. redni letni občni zbor Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Sloveniji, r. z. z o. z., ki se bo vršil v nedeljo, dne 18. aprila 1930. ob pol 9. uri dopoldne v prostorih glasbenega društva »Sloga« v »Ljubljanskem dvoru«, Pražakova ulica št. 17, na podlagi 61. 39. zadružnih pravil po delegatih. Dnevni red: 1. ) Poročilo upravnega in nadzornega odbora o poslovanju v letu 1929. 2. ) Odobritev računskega zaključka za leto 1929. 3. ) Sklepanje o uporabi čistega dobička. 4. ) Dopolnilna volitev upravnega in nadzornega odbora ter volitev namestnikov obeh odborov. 5. ) Čitanje predlogov članskih sestankov. 6. ) Določitev zneska, do katerega se sme zadruga po čl. 47 zadružnih pravil zadolžiti. 7. ) Odobijitev kredita za eventualne adaptacije. 8. ) Slučajnosti. Opomba: V slučaju, da občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje nov občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa ob vsakem številu prisotnih delegatov. Člani zadru-garji imajo pravico udeležbe in sodelovanja . na občnem zboru, toda brez glasovalne pravice. Upravni odbor. Termini Članom Nab. zadruge usl. drž. žel. prodajalne Maribor v vednost! Da je pri nakupovanju živil na kredit mogoča brezhibna in povoljna odprava članov s proge, smo se odločili, urediti nakupne termine po sledečem razporedu: Za Maribor in okolico od 24. do 26. v mesecu. Za' člane s ptujske in prekmurske proge, i. s. postaje CirkoVci—Čakovec— Kotoriba in vse stranske proge od 27. do 30. v mesecu. Ti člani naj pošiljajo prazno embalažo tako, da dospe v zadrugo vsakega 22. v mesecu. Za člane z južne proge, to so postaje: Hoče—Pragersko—Štore in vse stranske proge od 4. do 7. v mesecn. Ti člani naj pošiljajo prazno embalažo tako, da dospe v zadrugo vsakega 30. v mesecu. Za člane s koroške proge, to so postaje: Limbuš—Dravograd, Meža—Prevalje in stranske proge od 8. do 13. v mesecu. Ti člani naj pošiljajo prazno embalažo tako, da dospe vsaj 5. v zadrugo. V interesu vsega članstva je, da se drži določenih terminov. Le na ta način bo izostalo vsako nepotrebno čakanje v prodajalnah, odpadla pa bo tudi vsa jeza in kritika, da prihajajo k nakupu člani, za katere ne velja določeni termin. Člani, pomagajte ustanovi k rednemu poslovanju, da boste z lastno institucijo zadovoljni! Pripomnimo, da članov, ki bodo prišli izven določenega termina, ne bomo postregli prej, dokler ne bodo postreženi člani z rednim terminom. Članom, ki kupujejo samo za gotovino, se prodaja vse dni v mesecu. Umestno pa je, da se založijo s svojimi potrebami v dneh, ko ni članov s proge. ZA LJUBLJANO: Samo za Ljubljano in okolico: 25., 26., 27., 28., 29.,.30. (31.), 1., 2. in 3. v mesecu. Za razpošiljanje pošiljk na progo pa določamo sledeče termine: Za prodajalno Ljubljana gor. kol. Vse dolenjske proge od 5. do 8. v mesecu. Embalaža mera dospeti najkasneje do< 3. v mesecu. Za vse gorenjske proge s progo Ljubljana—Kamnik od 9.—12. v mesecu. Embalaža mora dospeti najkasneje do 7. v mesecu. Za prodajalno Ljubljana gl. kol. Za edinice na progi Rakek—Ljubljana s progo Brezovica—Vrhnika od 5.—7. v mesecu. Embalaža mora dospeti najkasneje do 3. v mesecu. Za edinice na progi Ljubljana—Savski Marof od 8. do 10. v mesecu. Embalaža mora dospeti najkasneje do 6. v mesecu. Za edinice na progi Rimske Toplice— Celje od 11. do 12. v mesecu. Embalaža mora dospeti najkasneje do 9. v mesecu. Za edinice na progi Celje—Velenje (izključno Celje) od 13. do 17. v mesecu. Embalaža mora dospeti najkasneje do 11. v mesecu. Članom, ki kupujejo za gotovino, se prodaja v vseh prodajalnah naše zadruge vsak delavnik. tr Ce fjočefe 6ifi fočno in do6ro postreženi, prihajajte v trgovino fe tedaj, fio je Vaš termin. V enem dnevu je nemogoče vsem postreči) VABILO na redni občni zbor nBajtarja“ registrovane stavbne in kreditne zadruge železniških uslužbencev v Ljubljani, z. z o. z., ki se bo vršil dne 27. aprila 1980. ob pol 9. uri v steklenem salonu kolodvorske restavracije v Ljubljani, glavni kolodvor s sledečim dnevnim redom: 1. ) Poročilo načelstva. 2. ) Poročilo nadzorstva. 3. ) Odobritev letnega zaključka 1929. 4. ) Volitev 3 novih članov v načelstvo. 5. ) Volitev nadzorstva. 6. ) Razprava o bodočem delu zadruge za dosego večje kreditne pomoči. 7. ) Sklepanje o predlogih, došlih načelstvu štiri dni pred občnim zborom. 8. ) Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri občni zbor zaradi slabe udeležbe, — to je, če ne bi bila navzoča polovica članov zadruge — ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje nov občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih članov. Načelstvo. Opomba: Vabilo in zadružna knjižica služita vsakemu članu, ki se hoče udeležiti občnega zbora, kot vstopna legitimacija. 0 razdelitvi viška in o rezervnem fondu Češče ugovarjajo naši zadrugarji-železničarji proti naglemu zbiranju rezervnega fonda in bi najraje videli, da bi se ves presežek ali dobiček — kakor presežek pri nas nepravilno označujemo — razdelil med člane. Priznati moramo, da je precej zadružnikov med železničarji, ki vedo, kaj je presežek, ki razumejo bistvo rezervnega fonda-zaklada. Toda še več jih je, ki napačno pojmujejo namen rezervnega fonda in uporabo presežka. Preden preidemo v nadaljnje razmotri-vanje o presežku in o rez. fondu, je potrebno, da pokličemo zgodovino zadružništva v pomoč. Prvotno so bile zadruge tako-rekoč filantropske institucije, ki so gmotno podprle delojemalce, kateri si niso mogli v potu svojih rok in duha zaslužiti toliko, da bi se mogli preživljati. Vsled tega so te človekoljubne ustanove, ki so jih ustanovili filantropi, prodajale potrebščine po najnižjih cenah brez namere, da dosežejo viške. V kolikor pa se je koncem poslovne letne dobe pokazal kljub temu presežek — dobiček, se je isti razdelil med akcionarje. Pozneje so iskali druge načine, kako naj bi se presežek razdelil. Začelo se je z razdeljevanjem v enakih delih med člane. Toda tudi ta način ni bil priporočljiv in celo krivičen napram članom, ki so vedno in vsako potrebščino kupovali v zadrugi, z ozirom na člane, ki so sil le ob gotovih prilikah nabavili kak predmet ali ki celo ničesar niso kupili v zadrugah. Ročtalski pijonirji so bili prvi, ki so odklonili razdelitev presežka po višini članskih deležev, odnosno v enakih delih na vsakega člana. Sklenili so, da se presežek, ki se pokaže ob zaključku poslovne dobe, razdeli med člane sorazmerno višini kupne vsote v zadrugi nabavljenih potrebščin. Po tem načinu je zadobilo zadružništvo pravzaprav individualističen značaj, toda povsem pravičen, kajti vračalo je dobro zadružnikom po storjenih uslugah. Na drugi strani pa je ta način pozival zadružnike, da se čimbolj tesno vežejo z zadrugo. Vzorni ročtalski pijonirji so tudi vedeli, da preti zadružni ideji hud udarec od tistih, ki so vsled zadružnega gibanja zgubljali moč izrabljanja. Da bi se ljudi poučevalo o namenu, pomenu in obrambi zadružne misli, ustanovili so fond za ljudsko izobrazbo, zbirali denar za eventualno nesrečo, ki bi lahko zadela zadrugo. Pozneje so se pokazale potrebe po ustanovitvi še drugih fondov, v katerega se je stekal denar vseh zadružnikov v fiksno določeni višini. Kajti Ročtalčani so imeli zapisano v svojem zadružnem programu: »Proizvodnja postane zadružna, vsled česar bo izdelan predmet stal le toliko, kolikor je v resnici vreden. Na ta način bo tudi dana možnost, da se zaposli brezposelne zadružnike in delavce!« Skratka: Namen je zadružništva in bo, da se preide od nabave k proizvodnji in da se na ta način zatre kri pijoči kapitalizem. Za vse te svrhe je potrebno, da konkretno zbirajo zadruge prepotrebni denar. Taka potreba obstoja tudi v naši zadrugi, ne mogoče iz namena, da bi prešla k lastni proizvodnji — od te smo še precej oddaljeni -— ampak iz močne potrebe, da se otresemo savezovega posojila, da se postavimo na trdne noge, da bomo poslovali samo z našim denarjem in da ne bomo odvisni niti od Petra niti od Pavla. Kdor torej smatra, da je odveč vsako zbiranje rezervnega zaklada, ta je egoist v najvišji meri in ne misli na jutrišnji dan. Takemu članu je potrebno predočiti mravljo, čebelico itd., ki zbirata rezervo v poletnem dobrem času za hudo zimo. Kajti ne pozabimo, da ne živimo samo danes in jutri, nego da živimo po pokolenju desetletja in stoletja in smo obvezani skrbeti tudi za one, ki so naši nasledniki in ki so po naši volji postali človeška bitja. Kdor je zadružnik, bo razumel te besede! Poleg navedenega je potrebno, da se zavaruje zadruga, proti vsakemu eventualnemu udarcu, ki bi došel v obliki eventualne trgovske izgube, krize in slično. Pri- ; den in vesten gospodar bo mislil tudi na bodočnost ter bo v dobrih letinah shranil kolikor mogoče za slabe čase ali pa bo | hranil z namenom, da ob ugodnem času poveča svoje naprave. Rezervni zaklad je dobrobit za vse zadrugarje! Drugo je vprašanje, v kaki višini naj se zbira, odnosno veča rezervni fond. To je vprašanje, o katerem je potrebno, da se dodobra premisli, preden se izreče končni sklep. Ali hočemo v tem pogledu stopati za angleškimi, danskimi in nemškimi zadružniki, ki so hiteli zbirati sredstva, da se čimprej osvobode kapitalističnega pritiska, ali pa hočemo naprtiti to breme dolgi vrsti zanamcev. To je vprašanje, ki zasluži — kakor rečeno — glo- > boko premišljevanje vseh resnih zadružnikov železničarjev! Poročila ———— Poročilo upravnega odbora Nab. zadruge drž. uslužbencev za poslovno leto 1929. Osmo leto poslovanja naše zadruge pomeni zopet velik napredek. Številke prometa in poslovnega prebitka so tako narasle, da tega pred letom dni niti sami nismo pričakovali. Da ima železničar zaupanje v našo zadrugo, dokazujejo neprestani pristopi novih članov. Kar smo lani obetali, se je tudi izpolnilo. Kljub velikim investicijam so se t zmanjšali režijski stroški. Od 7.15 se je zmanjšala režija na 6.73; pri tem pa smo ponovno povišali prejemke uslužbencem zadruge in smo s tem ugodili želji članov, i ki soi jo izrazili na nekaterih delegatskih I zborovanjih, da naj se osobje dobro plača. Lahko smo tu za vzgled marsikateri upravi. Režijski stroški so se zmanjšali deloma zato, ker je minila prehodna doba večjega sprejema članstva kot je bilo to v letu 1928., deloma se je osobje navadilo u na večji promet. Mnogo so pripomogle k pocenjenju obrata tehnične naprave ter investicije, za kar se je sicer precej izdalo. Toda ti izdatki se prav dobro rentirajo. Tako smo med drugim nabavili tudi železne sode za mast, vsled česar nimamo sedaj kala, ki je znašal včasih — poleti — do 5%, poleg tega pa dobimo v tej posodi mast povprečno za 50 par ceneje kakor v lesenih posodah. Za prevoz med skladiščem in kolodvorom v Mariboru smo nabavili nov tovorni avto in je ta obrat cenejši od obrata s konji. Prihranimo si pri tem skoro dva delavca. V Ljubljani smo postavili lastno tehtnico za tehtanje premoga in drv. Mesto 6 Din plačajo sedaj člani 4 Din in cela manipulacija in razvoz gre h Mi hitro od rok. Na željo in predlog članstva iz Maribora smo postavili na koroški kolodvor šupo za premog in drva. V prodajalni Ljubljana gl. kol. smo pregradili in oddelili v glavnem skladišču poseben oddelek za progo, kjer je sedaj nameščena kompletna špecerija. V tem oddelku smo dali napraviti posebno vsipalno napravo za mlevske izdelke in predmete, ki se jih v večji meri prodaja, kakor riž, sladkor itd. Dvigalo smo preuredili na električni pogon, moka se dviga v I. nadstropje in od tam dovaža v vsipalne naprave. Kapaciteta prodajalne na glavnem kolodvoru se je s tem znatno povečala, medtem ko je delo za osobje mnogo lažje. V programu imamo, da montiramo v letošnjem letu tudi v Mariboru tako napravo. Tudi v pogledu boljših in cenejših virov zaznamujemo uspehe. Preteklo leto je bila doba, ki je prinesla mnogim trgovcem polno razočaranja, izgube in nekaterim celo propast. Cene so tako varirale navzgor in navzdol, da tega ne pomnijo starejši trgovci. Prerokbe o cenah na borzi, ki so jih predvidevali strokovni listi, so se malokdaj uresničile. Tudi tu smo imeli srečo ter nismo / utrpeli izgub. Izboljšali smo tudi naš manufakturni oddelek. Zaloga se je spopolnila ter imamo sedaj veliko izbiro raznovrstnega, predvsem češkega in angleškega blaga (sukna). Kotonerijo pa nabavljamo skoraj izključno pri domačih tovarnah. Storili pa smo pogreško, tako pogreške, kot skoro vsi trgovci v Sloveniji. Člani so zahtevali poceni blago in kazali na nizke cene drugod. Ugodili smo za enkrat želji članov po cenejšem blagu, sedaj pa je dosti kritike. Tovarna, iz katere smo dobili blago, je ena največjih in ena najsolidnejših v naši državi. Čudili so se, da se naroča toliko slabega blaga v Sloveniji in pomilovali delavca, ki kupuje blago sicer poceni, toda končno vendar najdražje. Tu je sklenil upravni odbor, da se ne vda pritiskom in zahtevam poedincev in da sploh ne drži v zalogi blaga, o katerem je strokovnjak prepričan, da ga je škoda prodajati. Pri nekaterem blagu bi dal samo 1 dinar več za meter, ali 3 Din več za srajco, pa bi jo lahko nosil 2 leti mesto 2 meseca. To so izkušnje, ki si jih pridobivamo vsi člani in uprava zadruge. Denarnih sredstev ni imela zadruga v izobilju. Kljub temu smo vzdržali promet na oni višini, kot si jo želi vsak trgovec. Plačevali smo vsako fakturo sproti, s čimer smo pridobili na kasascontu. Izplačilo dividend (povračil) nam je delalo nekoliko preglavice. Izplačali smo nad 2 milijona dinarjev, kar pomeni odvzeti najmanj 1 milijon dinarjev nujno potrebnemu obratnemu kapitalu. Ob takih prilikah še občutimo udarec iz leta 1928., ko je Gospodarska poslovalnica likvidirala. Morda še eno leto, potem se lahko že reče, da smo končno preboleli oni udarec in da bomo imeli za tekoče potrebe dovolj obratnega kapitala. Akcija, da bi jeseni preskrbeli članstvo s slanino, se še ne da izpeljati. V to svrho potrebujemo skoro 3 milijone dinarjev in to baš v času pred izplačevanjem povračil. Promet se je posebno v Šiški tako povečal, da nam postajajo prostori pretesni. V največji meri pa je vsemu krivo članstvo, ki se ne drži terminov ter po večini nabavlja potrebščine v prvih dnevih meseca. Osobje je one dni prezaposleno in preutrujeno, dostikrat do skrajnosti izčrpano, in ni čuda, ako se pojavijo v onih dnevih reklamacije. Upravni odbor je sklenil, da bo določil za dolenjsko progo prodajalno na glavnem kolodvoru, kjer smo, kot gori omenjeno, adaptirali oddelek za progo. S tem bi se razbremenila prodajalna v šiški vsaj za nekaj mesecev. Ako bi se članstvo držalo termina, da se lahko porazdeli delo v trgovini enakomerno vsaj na 20 delovnih dni, bi rabili precej manj osobja. Na ta način bi se prihranilo skoro pol odstotka na režijskih stroških, ali konkretno: članom bi se lahko dalo mesto 1000 celih 1500 Din posmrtnine, odnosno podpore. Toliko znese ta malenkost, ki se imenuje red in disciplina. Storili smo dolžnost in svetovali članstvu. Ali se bo izvedlo, je odvisno samo od članstva. Poznamo prodajalne in zadruge, kjer je osobje mnogo slabše plačano kot pri nas, pa imajo mesto 6 in pol, celih 16 in pol odstotka upravnih stroškov. Toliko naredi razcepljenost, ki je dosedaj pri nas še nimamo. Naša zadruge je po prometu, po svoji organizaciji in denarnem uspehu, ena prvih v državi. To nam priznata Savez in trgovski svet. Kljub temu bi se dalo še marsikaj izboljšati, vsled česar je potrebno sodelovanje odbora in članstva, potrebna je dobrohotna kritika in dobra volja, da se še kaj pametnega izvede. Upravni odbor. Pregled poslovanja nabavljalne zadruge železničarjev. Leto Stanje članov Stanje vplačanih deležev Rezervni sklad Denarni promet Prodano blago Celokupni promet Celokupna vsota bilance Čisti prebitek Povračilo od nakupa v dinarjih 1922 541 141.953'— 2,903.320-80 2,771.647-88 12,012.556-37 880.311-03 111.223-78 2% j 1923 1000 249.347-50 44.199-34 7.690.364.96 6,647.400-14 28,520.084-27 1,288.868-20 315.598-03 2% 1924 1159 326.598-64 139.779-34 9,091.718.84 9,283.275-64 56,366.391-58 2,181.028 74 442.664 36 3 °/o 1925 1357 370.539-22 273.698-65 7,087.937.52 10,802.848-24 63,543.517-49 3,163.967-51 759.15369 5 °/o 1926 1648 465.442-25 503.069.76 9,901.617.96 12,038.861.74 75,187.654-02 3,729.691-05 1,048.595-35 5 °/o 1927 1827 531.798 34 819.058-13 14,504.449-35 13,537.42914 86,981.101,65 4,627.816 71 379.60705 5 °lo 1928 4780 1,010.425-43 948.250-25 25,426.044-34 24,680.000-— 159,380.597-65 10,762.240-12 2,325.909-27 5 V 1929 6175 1,710.136-65 1,657.514-55 37,566.646-52 44,133.513-79 307,252.348-39 13,171.839-18 3,589.929-30 5 °/o Bilanca na dan 31. decembra 1929. AKTIVA PASIVA Din P Din P Din P Din P Gotovina v blagajni Lj. . 220.844 60 Vplačani deleži v Lj. 1,136.154 65 „ „ „ Mb. . 20.639 17 241 483 77 » j* n' Mb. 573.982 — 1,710.136 65 Vloga pri ček. zavodu, podr. v Ljubljani . . 3,486.821 43 281 36 Dolg dobaviteljem v Lj. „ „ „ Mb. „Savez Nabav, zadrug" v 971.297 41.805 87 35 Terjatve pri članih v Lj. 02 Beogradu 4,357.822 — 5,370.925 22 n „ n „ Mb. 2,026.668 17 5,513.489 19 Razni upniki .... 439.309 69 Terjatve pri dobav, v Lj. 9.032 35 4.032 » >1 }f n Mb. 5.989 10 15 021 45 Nedvignjeno povračilo 70 Nepremičnine v Lj. . . 1,069.863 10 Rezerva: za 2°/oo 22 376 84 „ „ Mb. . . 28.000 — 1,697.863 10 nagr blag. . za kolek. 17 997 97 Inventar v Ljubljani . . 656.224 — Prehodni račun .... .3.061 92 43 436 73 „ „ Mariboru . . 33.410 — 689.634 — 57 deležev pri „Savezu“ Fondi: a) rezervni .... 1,657.514 55 v Beogradu .... 28.500 — b) penzijski .... 25.797 76 Razne udeležbe 2.800 — 31.300 — c) dobrodelni . . . 9.254 — Kavcije pri pošti . . . 1.055 60 d) kreditni .... 9.659 12 Naročila inseratov za ko- e) posmrtninski . . 311.843 46 2,014.068 89 ledar v 1. 1930. . . 8.750 — Poslovni prihranek . . 3,589.929 30 Predplačila za adaptacije j~ v Ljubljani .... 31.305 — / Razni dolžniki .... 731 04 / Vloge v denarnih zavodih J v Ljubljani .... 281.036 28 / Vloge v denarnih zavodih / v Mariboru .... 39.220 — 320.256 28 / Zaloga blaga: Centr. skladišče Lj. gl. kol. 326.633 32 / Prod. Šiška, kolon, roba 821.610 50 f „ „ manufaktura 188.894 91 / Manufakt. Lj. gl. kol. . 1,605.913 07 / Prodajalna Lj. gl. kol. 759.172 85 J Prodajalna Mb. kor. kol. 978.027 86 J Prodajalna Maribor-Melje 97.184 64 / • Manufaktura Mb. kor. kol. 400.231 24 5,177.668 39 / 13,171.839 18 13,171.839 18 1 Kretanje zadružnikov in deležev: Pričetkom leta je bilo 4 780 zadružnikov s 4.781 deleži Tekom leta je pristopilo 1.487 s 1.487 „ „ „ „ izstopilo 92 v s 93 „ Stanje dne 31. dec. 1929 6.175 s 6.175 „ S knjigami in prilogami primerjali in našli v redu: Nad^orof odbor: Emil Klebel s r. tajnik. Alojzij Gabrovšek s. r. član odbora. Hinko Feldin s. r. podpredsednik. Ciril Ponikvar s. r. član odbora. V Ljubljani, dne Josip Furlan s. r. predsednik. Alojzij Božič s. r. član odbora. Račun zgube in dobička na dan 31. decembra 1929. IZGUBA DOBIČEK Din P Din P Din P Din P Plače 1,782.381 41 Prebitek iz prodaje blaga 6,426.501 42 Kurjava 19.230 51 Obresti v dobro . . 59 207 99 Razsvetljava ..... 26.330 59 Poštnina, brzojav, telefon 22.743 46 Blagajniški skonto . . . 74 546 96 Knjige in tiskovine . . 64.340 96 j Pisarniške potrebščine 21.747 53 / Bolniško zavarovanje . 63.087 80 / Zavarovalnina .... 31.642 — J Tovorni listi, uputnice 15745 — j Najemnina lokalov v Lj. 101.681 50 / „ „ „ Mb. 51.606 66 / Vzdrževanje poslopij . . 27.255 67 / „ inventarja 22.940 46 / „ perila 19.835 10 / „ avtomobilov 28.966 78 / Davki in takse .... 37 276 29 / Pristojbine denarnim zav. 15.022 65 / Odškod. blag. za vbiranje 39.698 86 / Potni stroški .... 34256 62 / Nagrade za razna dela / tujim osebam .... 32.669 30 / Drugi upravni stroški 17.255 57 2,475.714 72 / Objave in razgl. v listih 3.565 — :• j Podpore in prispevki . . 955 — / Listi in revije .... 13.182 30 / Glasilo „Zadrugar“ . . 47.030 — / Stroški za koledar v 1.1929 38.011 — / „ „ „ „1.1930 12.313 79 50.324 79 / Izdatki za občni zbor / v letu 1929 .... 23.288 50 / Izdatki za čajno akcijo 3916 42 / Odpisi 116 824 94 / Investicije v Ljubljani 36.597 45 j „ „ Mariboru 34.320 74 70.918 19 / Obresti v breme 164.607 21 / Poslovni prihranek 3,589.929 30 / 6,560.256 37 6,560 256 37 ! ■1 31. decembra 1929. Fran Železnik s. r. knjigovodja. Ivan Škerjanc s. r. blagajnik. Denarni promet je znašal Blaga se je nakupilo za „ „ „ prodalo za Kreditni promet s člani je znašal Skupni promet vseh računov je „ Din 37,566.646-52 „ 37,894 284-86 „ 44,133.513-79 „ 34,038.938-73 „ 307,252.348-39 Upravni odbor: Ivan Negro s. r, tajnik Srečko Čerček s r. predsednik. Franjo Zemlja s. r. podpredsednik. Ivan Kuštrin s. r, Albert Kobal s. r., Ludovik Fratina s. r., Josip Mohorko s. r., člani odbora. POROČILO o delovanju zadruge »Bajtar« v letu 1929. O članstvu. Dne 31. dec. je imela zadruga 249 članov z vpl. deleži Din 74.350 na novo je pristopilo v 1. 1929. 88 članov z vpl. deleži Din 26.650 Skupaj 337 članov z vpl. del. Din 101.000 V letu 1929. je iztopilo in se vrnilo 30 članom delež . Din 7.600 tako, da šteje zadruga dne 31. decembra 1929. 307 članov z deleži Din 93.400 V letu 1929. je 6 članov odpovedalo svoj delež. — Po občnem zboru poslovnega leta 1929. bo zadruga na podlagi — prav-noveljavnih odpovedi — izplačala 25 članom deleže v iznosu 7.350. 0 gradbenem materijalu. Zadruga je preskrbela svojim članom sledeči gradbeni materijal: Opeka: 1,343.200 komadov zidne opeke. Od te je bilo 1,142.550 komadov ali 357 vagonov strojne zidne opeke. Ta se je dobavila večjidel iz Gor. Radgone in Križevcev pri Ljutomeru. Cena tej opeki je bila 40 par komad in 200.650 komadov ali 63 vagonov ročne zidne opeke, katera se je dobavila večjidel iz Pucincev pri Murski Soboti. Cena tej. opeki je bila 39 par komad. 122.860 komadov zarezne strešne opeke la. ali 61 vagonov. Od te se je dobavilo večjidel iz Gornje Radgone, Križevcev in Pucincev. Cena tej opeki je bila 82-5 pare in nekaj po 78 par komad. 15.350 komadov bobrovcev ali 10 vagonov. Cena 60 par komad. 3.370 komadov žlebakov. Cena 3 Din in tudi 2-50 komad. 1.80 komadov polovic. Cena kakor pri celih strešnikih. Apno 264.850 kg belega apna v kosih ali 66 vagonov. Od tega je dobavila Trb. prem. družba 182.500 kg in 82.350 kg ostali dobavitelji iz Zagorja ob Savi. Cena apnu je bila 30 Din za 100 kg. Cement 385.350 kg portland-cemen-ta ali 48 vagonov. Od tega se je dobavilo 268.000 kg ali 34 vagonov iz Trbovelj in 117.350 kg ali 14 vagonov z Dovjega na gorenjskem. Cena cementu je bila zelo različna in je bila odvisna od kraja, kamor se ga je dobavilo. Za Ljubljana je veljal 51 Din (iz Trbovelj) in 5L50 Din (z Dovjega), za 100 kg v papirnatih vrečah. Cena cementu v juta-vrečah ali sodih je zopet druga. Za gradbeno leto 1930. nam je od strani Trb. prem. družbe odmerjena zelo majhna množina, poleg tega je cena zvišana za 1 Din pri 100 kg. Za Ljubljano bo veljal cement z Dovjega 51 Din in iz Trbovelj 52 Din za 100 kg. 0 kreditni pomoči. To vprašanje je najtežje. Zadruga sama nima toliko, da bi dala svojim članom dolgoročne gradbene kredite. Zelo hvaležna mora biti zadruga Oblastnemu odboru ljubljanskemu, ki je 20. marca 1928. za svoje področje ustanovil »Zaklad za zgradbo malih stanovanj« in je z dne 11. junija 1928. izdanim pravilnikom omogočil, da je po členu 2. pravilnika naša zadruga prejela od zaklada kreditno pomoč za svoje člane. »Zaklad« je članom zadruge nudil poroštvo za del gradbenih posojil v letu 1929. za 271.500 Din. Oblastni odbor je tudi iz »Zaklada za zgradbo malih sta-jnovanj« v smislu člena 3. ^imenovanega pravilnika prispeval za obrestovanje gradbenih kreditov v prvi polovici leta 1929. 3.35102 Din in v drugi polovici 6.438-83 dinarjev. Žalibog takega zaklada mariborski oblastni odbor ni imel in so bili deležni dobrot »Zaklada« ljubljanskega oblastnega odbora samo člani zadruge v območju tega odbora. Kmalu, ko je bila dravska banovina ustanovljena, se je načelstvo z drugimi stavbenimi zadrugami zavzelo pri Kraljevski banski upravi za to, da bi stavbeno podporno akcijo — ki jo je srečno započel bivši ljubljanski oblastni odbor — neokrnjeno dalje vršila in jo po možnosti še razširila tudi na ostalo območje banovine (Maribor). Ugotoviti je obenem tudi treba, da jamči zadruga za gradbena posojila, ki so jih dobili dosedaj naši člani iz »Zaklada za zgradbo malih stanovanj«, poleg bivšega oblastnega odbora ljubljanskega tudi s svojim podpisom na zadolžnici posojilojemalca. S tem jamstvom je za zadrugo nastal položaj, da je presegla teoretično jamstveno moč. Ako bi kraljevska banska uprava še dalje dajala svojo kreditno pomoč, bi morala zadruga o tem razmišljati, kako bi se jamstvena moč zadruge zvišala. Jamstvena moč zadruge znaša dne 31. de- cembra 1929. 369.868-27 Din, izrabljenega je 457.500 Din, odnosno polovico tega zneska, ker z drugo polovico jamči bivši oblastni ljubljanski odbor. S svojimi lastnimi denarnimi sredstvi je v poslovnem letu 1929. zadruga nudila nekaterim članom kratkoročna posojila od 4000 Din do 20.000 proti 8% obrestim v tekočem računu. 0 brezplačnem prevozu. k Za brezplačen prevoz gradbenega ma-terijala v območju ljubljanske železniške direkcije je bilo članom zadruge izposlovanih 1057 uputnic, in sicer je bilo od teh 723 za opeko, 92 za cement, 72 za apno, 74 za pesek, 11 za gradb. železo, 79 za gradb. les, 2 za ugasek, 4 za peči im štedilnike. Z vsakokratnim posebnim odlokom je v letu 1929 direkcija drž. železnic v Ljubljani na prošnjo zadruge izjemoma dovolila našim članom sledečo prestavo voz, in sicer: 3 članom dostavo 39 vagonov gradbenega materijala iz Ljubljane gl. kol., na postajališče Ježico; 3 članom dostavo 44 vagonov iz Ljub- . Ijane gl. kol. v Dravlje na tir ob gramoznici; 1 članu dostavo 10 vagonov iz Maribora kor. kol. na tir štev. 18; 1 članu dostavo 13 vagonov iz Ljubljane gl. kol. na dovl. tir kemične tovarne; 2 članoma dostavo 10 vagonov iz Borovnice na postajališče Notr. Gorice in 1 članu dostavo 1 vagona iz Jevnice v Kresnice. 0 pavšaliranju mitnine. V 5 slučajih je zadruga pri ravnateljstvu dohodninskega urada v Ljubljani izposlovala, da se je pavšalirala mitnina na najnižji znesek. To ugodnost je kmalu mestni magistrat ljubljanski popolnoma ukinil. 0 uradnih prostorih in sejah. Načelstvene seje se vršijo najmanj vsak mesec enkrat in to po navadi vsak prvi ponedeljek v mesecu. Uradne prostore ima zadruga v poslopju Nabavljalne zadruge v I. nadstropju na glavnem kolodvoru (Masarykova cesta), kjer sprejema član načelstva vsak pene- deJjek in petek od 18. do 19. ure in vsako sredo od 13-30 do 14-30 ure, stranke. Načelstvo in nadzorstvo. Načelstvo: za poslovno dobo 1929. je obstojalo iz sledečih članov: Venceslav Černigoj, predsednik; Anton Zupančič, podpredsednik; Alfred Petek, tajnik; Avgust Jereb, blagajnik, in kot odborniki: Srečko) Čerček, Viljem Zupan, Ervin Kovačič, Fran Osredkar, Blaž Korošec in Alojz Kodelja. Nadzorstvo: Fran Lavrič, predsednik; odbornika: Dr. Mauri in Viktor Jeruc. vr * i i Načelstvo. Letni ^atklfueek sen leto 10310. ,,B £ijiar ja“, reglslr. stavbne in kreditne zadruge žel. uslužbencev v Ljubljani. Račun bilance 31. decembra 1929. Tek. štev. Stran gl kn Aktiva Din P Tek. štev. Stran gl. kn. Pasiva Din P 1 25 Račun blagajne 1 17 Račun rezervnega sklada Stanje gotovine 31. XII. 1929 Račun inventarja Vrednost 31. XII. 1928. . Din 3.800 — — 12 Stanje 31. XII 1928. . Din 40.526'54 pripis v 1. 1929. . . „ 13.944 95 54.471 49 2 1 i 2 38 Račun deponiranih zneskov 10% odpis „ 380’ — 3.420 — za nabavo gradbenega materijala . . . 31.301 50 3 38 Račun dolžnikov 3 22 Račun vlog Stanje danih posojil 31. XII. 1929. . . 47.010 — Stanje 31. XII. 1928. . Din 27.950 20 dvig v 1. 1929 ... „ 20 866-20 7.084 4 23 Račun denarnih zavodov a) vloga pri Zadružni gospodarski banki Din 90.400'— 4 24 Račun dobaviteljev Neplačani računi za gradbeni materijal . 9.375 — b) vloga pri Prvi hrvatski 5 28 Račun zadružnih deležev štedionici 86.620"— Stanje 31. XII 1928. . Din 74.350'— c) vloga pri Poštni vplačani v 1. 1929. . . „ 26.650 — hranilnici .... „ 3.278'65 180.298 65 Din 101000-- 5 Račun deležev izplačani v 1. 1929. . „ 7.600 — 93 400 — %J X Delež pri „Zadružni 6 37 Račun zgube in dobička zvezi“ v Ljubljani 100 — Dobiček v 1. 1929 35.196 78 230.828 77 230.828 77 Denarni promet v leta 1929. je znašal Din 3,463.693,04 Račun zgube in dobička za 1. 1929. Tek. štev. Stran gl. kn. Zguba Din P Tek. štev. Stran gl. kn Dobiček Din P 1 21 Odpisi 1 7 Račun obresti 10% odpis inventarja Račun stroškov Upravni in pisarniški stroški ... 380 — a) od denarnih zavodov Din 12.043 16 b) od danih posojil . . „ A564"30 2 26 21.972 51 Din 16.60746 c) vlogam pripisane . . „ 640'— 15.967 46 3 36 Dobiček v letu 1929 35.196 78 2 35 Račun raznih dohodkov Razni dohodki in man. pristojbine . . 28.381 83 3 32 Račun ‘pristopnine Vplačane pristopnine v 1. 1929. . . . 13 200 — 57.549 29 57.549 29 Iz upr, odbora Nab. zadruge Vsem članom s proge, ki naročajo svoje potrebščine v prodajalni Maribor, kor. kol. Vsled pritožb in raznih reklamacij bo zadruga s 1. junijem 1930. ukinila razpošiljanje živil iz prodajalne Maribor kor. kolodvor v skupnih zabojih, odnosno košarah. S tem dnem se ukine tudi zaračunavanje pol odstotka za pakovanje in obrabo zadružne embalaže. Poživljamo vse prizadete, da si do tega dne preskrbijo lastne zaboje, močne, dovolj velike in s ključavnico z dvema ključema. En ključ obdrži član, drugi naj se pošlje prodajalni (če mogoče z istih postaj skupno), na kateremi naj bo privezan majhen karton ter napisano ime in članska številka. Ime in članska številka naj bosta označena tudi na zaboju. Onim, ki bi si zaboja sami ne mogli preskrbeti, ga bo preskrbela zadruga in sicer proti mesečh. odplačevanju 10 Din. Seveda morajo ti člani to takoj pismeno sporočiti prodajalni v Maribor, da ve, koliko zabojev naj naroči. Zaboj bo veljal približno 100 Din. Upravni odbor. . -v . \ Nekaj o terminih. Življenje je ustrojeno tako, da ima vsaka tudi najmanjša stvarca svoj pomen. Povsod v naravi je urejeno po redu in če se kaj iznenada spremeni, kar ni takorekoč določeno in predvideno, ima to prav mnogokrat neugodne posledice. Enako temu je urejeno pri zadrugi nakupovanje v terminih. Če bi se članstvo držalo reda, tedaj bi ne bilo pritožb glede čakanja. Toda, ker se članstvo — na žalost — ne drži terminov, je omajan red. Vsled tega trpi članstvo, ker mora na postrežbo predolgo čakati, trpi uslužben-stvo zadruge in končno se iz tega izcimijo neprilike. Nekateri člani so predlagali, da natisnemo termine na prvi strani »Zadrugarja«, ker bo na ta način vsak zadrugar takoj opazil od kdaj in do kdaj ima čas, da si nabavi potrebščine v zadrugi. Toda reči moramo, če hočemo biti odkritosrčni, da ni ugodno znamenje za članstvo, če se morajo označiti termini na prvi strani našega mesečnika. Kljub temu bomo poskusili sedaj na ta način in smo radovedni, če se bo članstvo držalo reda. Mnenje vseh ostalih članov pa je, da kdor je reden in discipliniran, ta se bo držal terminov, četudi bodo natisnjeni na zadnji strani, v spodnjem kotu > Zadrugarja«. Zatorej: V interesu vseh nas — članov naše žel. nab. zadruge — držimo se točno terminov! SAMOSTOJNI PREDLOGI. Opozarjamo delegate in ostale člane, da vsled velikega števila samostojnih predlogov, ki bi zavzeli ogromno prostora v mesečniku, bomo iste prečitali na občnem zboru. Na predloge, nasvete, vprašanja, ki so jih delegati vposlali skupno s sam. predlogi, je upravni odbor zadruge odgovoril pismenim potom posameznim voliščem. Upravni odbor zadruge. Iz ((Bajtar-ja“ Za interesente stavbnih parcel. >Bajtar«, reg. stavbna in kreditna zadruga železniških uslužbencev v Ljubljani, ima na ponudbo: 1.) 42.000 m2 nieparceliranega zemljišča v bližini Viča izven mesta Ljubljane (to bi bilo okoli 50 parcel po 700 do 1000 m2). Elektrika je v bližini in se da napeljati, vodovoda ni. Cena približno 10 Din za kvadratni meter. Poleg tega nosi kupec stroške za prepis, takse in odstop zemljišča za ceste. ' 2.) V bližini smodnišnice in Dunajske ceste 12.000 m2 nieparceliranega zemljišča. Cena 35 Din za kvadratni meter. Ta cena se zviša s stroški za prepis in za odstop za ceste. Zemljišče leži na teritoriju mesta Ljubljane. Kdor od železničarjev bi se resno zanimal za stavbne parcele, ki jih gori navajamo, naj se oglasi v uradnih prostorih »Bajtarja« v poslopju Nabavljalne zadruge v I. nadstropju na glavnem kolodvoru, med uradnimi urami vsak ponedeljek in petek od 18. do 19. ure in vsako sredo od 14-30 do 15-30 ure, kjer bo dobil od našega člana načelstva vse potrebne informacije. Pripominjamo, da se bo zadruga za odkup zemljišča le tedaj na občnem zboru 27. aprila 1930. odločila, ako se bo zadostno število članov javilo za odkup stavbne parcele. Načelstvo. Iz žel. zadružnega življenfa Uspelo zborovanje žel. kreditne zadruge. Dne 10. t. m. se je vršil občni zbor Kreditne zadruge uslužbencev drž. železnice, in sicer v steklenem salonu restavracije na glavnem kolodvoru. Ob 19-30 uri je otvoril občni zbor predsednik g. Jeras, ki je pozdravil navzoče ter jim v kratkih, a pomembnih be- sedah predočil ugodno stanje Kreditne zadruge in pa veliko ugodnost, ki jo nudi zadruga železničarjem. Spomnil se je obeh umrlih članov F. Mediča in P. Čamemika, katerima so navzoči pietetno zaklicali: Slava jima! Tajniško poročilo g. Miculiniča je bila prava slika in odsev delovanja Kreditne zadruge in kratka zgodovina postanka zadruge, članskega gibanja in delovanja, ki pelje dosledno v vzpon — navzgor! V svojem poročilu omenja velikega zadružnika J. E. Kreka, ki naj bi bil vzor tudi nam železničarjem. Blagajnik g. Fratina je podal blag. poročilo, ki smo ga priobčili v 2. številki »Zadrugarja«. Iz teh številk izhaja, da je zadruga delala, prav pridno delovala v korist železničarjev, za kar gre zahvala funkcionarjem. Zadružniki so to izrazili s pohvalno razrešnico. Pri volitvah sta bila izvoljena v upravni odbor gg. Juh L. in Fratina L., v nadzorni odbor: Božič, Luschiitzky in Vertačnik A. G. Miculinič je izrazil željo, da se ga ne voli v noben odbor, pač pa je pristal na to, da prevzame mesto knjigovodje. Kdor pozna pridnega g. Miculiniča, ta ve, da bi bila velika škoda za zadrugo, če bi ga ne imela v svoji sredi. Pri slučajnostih se je pooblastilo upravni odbor, da sme izdajati posojila do 100.000 Din, nadalje, da se med železničarji pokrene agitacija za hranjenje čeprav malih vlog po geslu: Iz malega zraste veliko. Ob zaključku je recitiral g. predsednik besede velikega ruskega zadružnika dr. To-tomianza: Bodočnost Evrope je v rokah malega kmeta, obrtnika in vseh nas malih. Čas je na nas, da začnemo družiti naš denar, da si ž njim ustvarimo boljšo bodočnost, bodočnost našega sveta! Občni zbor »Pogrebnega društva« v Ljubljani. Dne 23. februarja t. 1. je imel odbor ljubljanskega podpornega društva redni občni zbor, katerega se je udeležilo veliko število članstva. Steklena dvorana restavracije na glavnem kolodvoru je bila skoraj natlačeno polna. Občnemu zboru je predsedoval in ga vodil predsednik g. Kitek, ki je tudi podal dovolj obširno poročilo o delovanju odbora in o stanju društva v splošnem. Tudi referati ostalih funkcionarjev so bili skrbno sestavljeni. Debata, ki se je pri posameznih poročilih vodila, se je gibala v resno-dru-štvenem tonu brez prerekanj in — stvarno. Tak način debatiranja bi bil priporočljiv v vseh naših železn. institucijah! Društvo je imelo — glasom blagajniškega izkaza —- koncem leta 1929. članov 12.980, torej 100 več kot koncem 1. 1928. Skupni dohodki znašajo Din 2,187.265'63, izdatki pa Din 614.467-01. Premoženje izkazuje torej znesek od Din 1,572.798-62. Prirastek na premoženju v letu 1929. znaša Din 259.961-75. Pri volitvah je bil izvoljen skoro ves stari odbor. Društvu predseduje tudi za leto 1930. g. Kitek, podpredsednik je Jesih, tajnik Lipovšek, tajnikov namestnik Daneu, blagajnik Safošnik, blagajnikov namestnik Roter; odborniki: Zupan, Hirsch, Kobal, Čerček. Pregledniki računov: Škerjanc, Stroj, Novak Ivan. V odboru je torej 8 aktivnih in 6 upokojenih železničarjev. Pri slučajnostih se je sklenilo, da pritegne odbor v sodelovanje posebno mlajše železničarje, da se jih pridobi za karitativno društvo, s kakršnim namenom obstoja baš Pogrebno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani. Perutninarstvo Doba valjenja. V marcu, aprilu, do srede maja je čas, da se da valiti jajca. Pri tem opozarja tvrdka Golob: »Tudi kokoš rabi svojo nego, predvsem red, snago in dovolj hrane. Kokoš je žival, je kakor stroj; čim več se zanj investira, tem več producira. Kdor slabo neguje žival, ne more pričakovati takih uspehov kot oni, ki da živali, kar rabi.« Opozarjamo tu predvsem na posebno kurjo pičo, ki jo bo prodajala naša zadruga. Ta piča — promiul — se pomeša med ostalo pičo in stane kg 20 Din. Način prehrane kokoši-jajčaric in ple-, menskih kokoši. (Po načinu znanega perutninskega zavoda M. Gclob-a Lesno brdo, posta Vrhnika). Suho mešanico sestavim na sledeči način: 30 delov otrobov; 25 » koruznega Šrota; 10 » ovsenega Šrota; 15 » ječmenovega Šrota; 20 » »Promiul«. Hrani se na sledeči način: Kokoš dobi dnevno: 20 gr koruze, 10 gr pšenice, 15 gr ječmena in 10 gr ovsa kot zrno, in to: na večer: 20 gr koruze, 5 gr pšenice, 10 gr ječmena in 5 gr ovsa; zjutraj: 5 gr pšenice, 5 gr ječmena in 5 gr ovsa (to se potrese v mraku po hlevu med slamo). Zgoraj navedeno suho mešanico dobivajo kokoši v za to pripravljenih posodah in jim je ta hrana vedno na razpolago; poleg tega dobivajo isto hrano, kateri primešamo nekoliko vode, zjutraj ob 9. uri in popoldne okrog 2. ure in to 20 gr na kokoš suho tehtano. Ako je zima mila, se daje manj koruze v zrnu, a več pšenice, poleti se pa popolnoma opusti prehrana s koruzo ter se daje mesto te le pšenico in ostalo zrnje. Poleg te hrane dobivajo kokoši pozimi še zeleno hrano, kakor zelje, kravjo repo ali ovsene klice (žito sploh). Ako dobivajo kokoši žitne klice kot zeleno hrano, tedaj dobi vsaka kokoš 6 gr na dan (suho tehtano). Sveže vode ne sme nikdar manjkati v hlevih, ki pozimi ne sme biti ledeno mrzla. Perutnina. Petelin in 3 kokoši, pasme »Orpingthon« na prodaj. Vprašati v menzi Ljubljanski dvor«. Sadjereja Sajenje sadnega drevja. V 11. številki »Zadrugarja« iz 1. 1929. smo obljubili, da bomo priobčili na pomlad razpravico o sajenju sadnega drevja. Ker postaja saditev sadnega drevja močna gospodarska panoga, je bilo torej potrebno, da damo tozadevno kratko navodilo. Tajnik Kmetijske družbe, g. F. Kafol, nam je ljubeznivo šel na roko in poslal sledeče navodilo: Pomlad vsakogar privabi na vrt, pa če je le-ta še tako majhen blizu hiše. Zlasti v zadnjih letih namreč raste zanimanje za male vrtove pri vseh slojih. In tako vidimo, da povsod sedaj spomladi mlado in staro oskrbuje svoje vrtove. Vse hiti na vrt ter ugiba, kako je najpravilnejše to ali ono stvar urediti; največ se pomenkujejo o •sadnem drevju. Zares, lepe so cvetlice in Vazno lepotično grmičevje, ali preko lepega sadnega drevesa pa ničesar ni, zlasti, če je le-to pravilno oskrbovano. Pogovoriti se hočemo radi tega zdaj o nekaterih najvažnejših delih, ki se tičejo sadnega drevja, da jih bomo potem pravilno izvedli. Tudi pri drevju je najvažnejše, da izberemo po temeljitem preudarku ne samo pravo pleme, temveč tudi pravo sorto za posamezna mesta na vrtu, upoštevajoč obliko drevja (prilično ali visoko), dalje rodovitnost in odpornost napram boleznim in škodljivcem ter čas zoritve itd. Prava vrsta na pravi kraj, tako se glasi pravilo. Dandanes, ko imamo toliko skušnje s to ali ono sorto, izbira ni tako težavna. Pri izbiri vrst namreč nam služijo pregledni krajevni sortimenti, osnovani na dolgoletnih izkušnjah, opazovanju itd. Drugo važno delo je tudi pravočasna nabava drevja. Pravilno ravna oni, ki naroča drevje že jeseni in ne čaka na pomlad. Takoj po sprejemu naj se drevje zakoplje v zemljo, da se ne posuši, če ga ne moremo takoj saditi. Veliko napako delajo nekateri še vedno, da sadijo mlado drevje preblizu skupaj. Ta napaka se maščuje v poznejših letih, ko se razvije. Tako smo primorani drevesa ali oklestiti, večkrat tudi posekati. Te grde napake se obranimo edino na ta način, da si predstavljamo kakšno bo drevo v poznejših letih, ko se popolnoma razvije. Pomniti je, da mora imeti vsaka rastlina dovolj prostora v zemlji, nad zemljo pa dovolj zraka in svetlobe. Največ drevja se spravi na vrt, če ga sadimo v pravi obliki, in sicer v trikot. Majhni vrtovi se dajo spopolniti edino s pritlikavci najprak-tičneje. Pogoj pa je, da so cepleni na pri-ilične podlage. Pritlikavec ne sme nikdar biti cepljen na navadne divjake, kajti v tem primeru imamo samo jezo z njimi in stroške. Za sajenje je treba pripraviti tudi zemljo. Običajno izkopljemo okrogle jame. Na vrtovih pa je najbolje, da prekopljemo vso zemljo in jo temeljito preobrnemo, tako da pride spodnja plast na vrh (40—50 cm globoko). Jame pa izkopljemo 40—50 cm globoke in vsaj P20—P50 m široke; ob stenah, potih in cestah so jame lahko tudi jpravokotne oblike. Preglobokih jam ne smemo delati, kajti v takih jamah izvabimo korenine preveč globoko, kjer pridejo potem čez čas do mrtvih plasti zemlje. Posledica tega je, da začne drevje po preteku nekaj let hirati. Pravilno je, da se izkopljejo jame vsaj nekaj mesecev pred saditvijo in da se jih pusti odprte. Zemljo ločimo na dva dela, in sicer boljšo na en kup, spodnjo slabejšo pa na drugi kup. Jama se zasuje nekaj dni prej preden sadimo, in sicer tako, da pride vrhnja zemlja na dno jame, spodnja pa na vrh. Pravilno ravna pri tem oni, ki zboljšuje obenem zemljo s kompostom ali s kako boljšo prstjo. Ko smo zabili dovolj močan kol v zemljo, ki mora segati do prvih vej, pričnemo potem saditi. Drevo se mora pred saditvijo obrezati, in sicer veje in korenine. Posamezne veje naj bodo 25—30 cm dolge, odnosno naj štejejo 5—6 dobro razvitih očes. Pusti naj se 4—5 lepo razvitih vej in pokončno rastoči vrh. Pri saditvi sami je pa glavno, da pregloboko ne sadimo! Drevo mora priti namreč v zemljo tako globoko, kakor je prej stalo. Napačne ali pregloboke saditve se ubranimo edino na ta način, če položimo preko jame kol. Tik kola se skoplje majhna jama in drevo se drži tako visoko, da so korenine ravno ob kolu, odnosno korenski vrat (zabuhli del drevesa nad koreninami) vsaj tri do štiri prste više nad počez ležečim kolom. Korenine se lepo obrežejo in razprostrejo na vse strani ter zagrebejo s prstjo in zmerno zahodijo. Dobro je, če se korenine prej namaka v zmesi gnoja, vode in zemlje. Na vrli zasutih korenin pride potem gnoj, ki naj se ga tudi zagrebe in napravi okoli drevesa skledi podoben kolobar. Ako je suho vreme naj se drevje tudi zalije. Končno se mora drevo narahlo privezati, po preteku nekaj tednov pa bolj trdno. Zadrugarju Zd. Antonu, Krčevina, Maribor. Na Vaše vprašanje nam je poslal kmetijski strokovnjak sledeče pojasnilo: Korenine dreveščkom izpodjeda naj-brže Voluhar. Ni pa izključeno, da podje-dajo korenine tudi poljske miši. Navodila, kako se zatirajo voluharji in poljske miši, najdete v mali priročni Kalolovi knjižnici o sadjarstvu, ki jo dobite v vsaki knjigami. Svetujemo Vam tudi, da se obrnete, kar je najbolj enostavno, na ravnatelja kmetijske šole v Mariboru, gosp. Priola, ki je odličen sadjarski strokovnjak in ki Vam bo v tem pogledu z nasvetom drage volje na razpolago. Iz „Saveza nab. zadrug drž. uslužbencev1' v Beogradu Zadružno prenočišče. Savez nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu je razlasil v svojem službenem glasilu »Zadrugarstvo« sledeči pravilnik: Vsakdo lahko prenoči v savezovem prenočišču tri (3) noči. Samo v izjemnih slučajih in po odobritvi uprave doma ter v slučaju, da ne zahteva novodošli zadru-gar prenočišča, se lahko prenoči tudi več kot 3 noči. Za prenočišče se plača 20 Din vnaprej, za kar se dobi potrdilo. Gretje, luč in kopanje je brezplačno. V prenočišču se ne prodaja pijač, niti hrane, a želja je, da se v splošnem ne nosi v prenočišča lastne hrane in pijače, ker bi to otežkočalo čiščenje in povečalo režijo. Vožnja z dvigalom v gorenja nadstropja je brezplačna, a vožnja navzdol je prepovedana. Poseti so dovoljeni v prenočišču do .najdalje 7. ure (19.) ure zvečer. Vsak ropot, prepevanje in prepiranje in sploh vse, kar ruši mir, je prepovedano. Zahteva se mir radi reda in odpo-Čitka gostov. Sobo naj se zapušča do 10. ure dopoldne, da se omogoči čiščenje in pospravljanje. Za čiščenje obleke in čevljev se plača sobarici Din 2. Eventualne pritožbe naj se vpiše v pritožno knjigo. Zadrugarje se naproša, da od sluge ne zahtevajo nikake posebne usluge, ker se sluga ne sme oddaljiti iz prostorov prenočišča. • Napitnina slugi je prepovedana. Vsak zadrugar je dolžan, da izpolni prijavnico v smislu policijskih odredb in da se lastnoročno podpiše v kontrolnik. Za vsako poškodbo pohištva in ostalih predmetov se plača odškodnina. Vsakdo, ki želi prenočiti v prenočišču, mora dokazati, da je član kake nabav-Ijalne zadruge izven Beograda, Zemuna in Pančeva. V nasprotnem slučaju se ne sme in ne more sprejeti na prenočevanje. V prenočišče se sprejema zadrugarje po redu prihoda in prijav in samo v številu, kolikor je postelj na razpolago. Uprava doma ima pravico, da odpove zadržavanje v prenočišču vsakomur, ne da bi morala navesti za to vzrok. Uprava doma Saveza nab. zadrug drž. usl. v Beogradu. Razno Konkurenca. Iz Maribora nam piše član zadruge: »Trgovci so tu znižali moko na 4 Din, sladkor pa na 13'50 Din kocke in 12 Din sipo. Naziranja sem, da so to storili zato, da uničijo tu na novo ustanovljeno zadrugo krščanskih socijalistov in Prometne zveze. Prosimo, da tudi vi znižate cene na to vsoto.« Ta dopis; našega člana je jasna slika, kakšnih metod se poslužujejo trgovci, da ubijejo zadruge. Tudi našim članom je postalo to že jasno. Ali najj mi sledimo onim, ki hočejo s takimi metodami spraviti zadrugo s sveta? Nova zadruga je tudi zadruga in marsikateri železničar je šel poskušat v njo svojo srečo; saj smo čitali, da so 4 železničarji v upravnem odboru. Iz principa ne moremo slediti temu, da bi tudi mi pomagali koga s sveta spravljat. Vemo, kaj stane danes sladkor in moka v mlinu ali tovarni, vemo, kakšni so življenski pogoji za trgov- ski obrat in kdor gre izpod lastne cene, je nesoliden in špekulant, ki riskira nekaj mesecev izdatke, da jih doprinese potem, ko je opravil svoje delo, to je, ko se je iznebil konkurenta. Hočemo biti vedno solidni. Nas ne moti ta akcija, da bi opustili sedanjo črto! Kotiček uredništva V zadnji (2.) številki »Zadrugarja« so se vtihotapile nekatere pogreške. Tako bi se moralo glasiti na prvi strani v tretjem stolpcu IV. in ne »VI.« občni zbor Kreditne zadruge, a v tretji točki dnevnega reda ... o razrešitvi upravnega odbora in ne »o razširitvi« upravnega odbora. Nekaj izvodov »Zadrugarja« je tudi izšlo z napačnim datumom (22. januarjem namesto 22. februarjem). V članku pod rubriko »Zajčje-reja« je izpadla šifra »C.« (avtorja članka). Dopisnikom. Vsled pomanjkanja prostora smo morali odložiti mnogo gradiva za prihodnjo številko. Polagoma sicer, toda gotovo bo prišlo vse uporabljivo v tisk. Dr. Tomianz v Ljubljani. Po širnem svetu znani zadružni ideolog in profesor dr. Totomianz je v tem mesecu obiskal tudi Ljubljano. Ob tej priliki — 7. in 8. marca — je imel dvoje lepih in zanimivih predavanj. V prihodnji številki »Zadrugarja« bomo ponatisnili nekaj misli iz teh predavanj. Gospodinjstvo Čistilo za roke. Če smo si roke onečedili z ribo ali s čebulo, si jih najlaže očedimo z razmočeno gorčično smolo. —r— Čistilo za steklenino. Steklenice, ki so znotraj dobile megleno prevleko, osna-žimo z lugom iz lesnega pepela. Če je meglena prevleka že zastarela, nalijemo v steklenico nekaj vode in vanjo kanemo par kapljic solne kisline. Za umivanje steklenic, smrdečih po petroleju, vzamemo močno raztopino sode v vodi. —r— čiščenje posodja. Steklenicam, kozarcem in drugim posodam, v katerih so prej bili špirit, rum, jesih, olje ali mleko, se da duh po teh snoveh le nerad odpraviti. Ta duh pa se vendarle odpravi takole: Gorčično moko razmočimo (redko) z vodo. To zmes nalijemo v dotično posodo in jo pustimo notri 10 dobrih minut; nato jo iz-lijemo ven in posodo izplaknemo v več čistih vodah. Če bi se je duh utegnil še držati, proceduro z gorčično moko še enkrat ponovimo. —r— Iz zadružne trgovine V Mariboru smo preselili prodajalno iz Melja na Aleksandrovo cesto št. 49. Novi prostori so bolj primerni kot dosedanji. Prosimo člane, da označijo svoje vrečice z imenom, morda še s predmetom, katerega se stalno deva v vrečico (n. pr. za moko, sladkor ali riž). V navalu ne morejo pomočniki paziti in ugotoviti, za kak predmet je stranka namenila vrečico. 25. februarja je bil zopet velik naval na obe trgovini v Ljubljani, posebno pa še v šiški. Člani iz Ljubljane niso mogli priti na vrsto, ker je blo preveč članov s proge, ki se niso držali termina. Zakaj smo določili termin? Zato, da ve vsak član, kdaj pride na vrsto, da se mu ni treba nastavljati in predolgo čakati. Naročilo šunk: Vse prodajalne sprejemajo osebna ali pa pismena naročila za šunke že sedaj. Opozarjamo člane, da pošljejo pravočasno naročila. Semena: Opozarjamo člane, da smo vpeljali v vseh naših prodajalnah vrtna in cvetlična semena. Semena so erfurtske provenience z znamko »Ubanič semen« ter je cena malim vrečicam 1 Din, za grah in fižol 2 Din. Iz tu spodaj navedenega seznama je razvidno, katere vrste semen imamo v zalogi. Priporočamo, da se člani poslužijo te ugodnosti. Pri naročilu ravnajte se po seznamu. Novo vpeljano blago: Čebuljček za seme. Maggi juhe: grahova, gobice, guljaš. Promiula piča za kure, da bolj nesejo. Jajca štajerska; jajca za valjenje. Umetno gnojilo. Jabolk dobimo še nekaj stotov kg; predvidena cena 4 do 5 Din za kilogram. 1.) Zelenjadna semena — vrečice po 1 Din: &tev. 2 Karfijola zgodnja 9 Glavnato zelje, belo, zgodnje 12 Glavnato zelje, belo, pozno 14 Rdeče zelje 18 Ohrovt zgodnji 22 Ohrovt pozni 28 Kolerabice vrhovne, bele 36 Koleraba podzemeljska, rumena 38 Korenjček za juho, rdeči, kratki 39 Korenjček za juho, rdeči, srednjedolgi 41 Peteršilj, dolgi, gladki 42 Peteršilj, kratki, zgodnji 45 Zelena ali celer 48 Zgodnja ali majska repa 49 Solatna pesa, rdeča, okrogla 53 Mesečna redkvica, rdeča, okrogla 58 Mesečna redkvica, bela, dolga 62 Redkev ali povrtnica, črna, okrogla 64 Por ali poriluk 68 Glavnata solata, Kraljica majnika, zgodnja 70 Glavnata solata, Ljubljanska ajsarca 71 Glavnata solata, Cirius, velika, rumena 72 Glavnata solata, Braziljska, kodrasta 73 Glavnata solata, Parizarca, rjavordeče pikasta 75 Glavnata solata, Trdoglavka (Trotz-kopf), rjava 76 Glavnata solata, Trdoglavka (Trotz-kopf), rumena 77 Glavnata solata, Zimska, rumena 79 Berivka (Schnittsalat) 80 Vezana solata ali štrucarca 82 Cikorija ali radič 85 Zimska endivija, rumena, široko-listnata 86 Zimska endivija, zelena, široko-listnata 90 Motovilec, domači, veliki 91 Špinača, širokolistnata 96 Kumare, dolge, zelene 97 Kumare, srednjedolge, zelene 98 Kumare, kratke za vkladanje 108 Jedilne buče, dolge 127 Majaron, grmičasti 129 Paprika, velika, sladka 135 Paradižnik, veliki, rdeči 139 Čebulno seme, za rdečo čebulo 2.) Cvetlična semena — vrečice po 1 Din: 243 Antirrhinum majus, zajčki (L6wen-maul) 228 Astre Straussenfeder, mešane 184 Astre razne vrste, mešane 197 Balzamine, polnjene, mešane 186 Poletne levkoje ali fajgelčki, mešane 196 Zlati šeboj (Goldlack), zimski 251 Chrysanthemum carinatum, enoletne kresnice 290 Dahlia ali georgine, polnocvetne, mešane 301 Vrtni nageljni, zgodaj cvetoči, za drugo leto 302 Margaretni nageljni, cvetejo prvo leto 235 Kineški nageljnj, mešani 331 Helichrysum ali suhe rože 205 Petunia hybrida, krasne barve, mešane 209 Phlox ali plamenica, mešani 287 Reseda odorata, dišeča resedica 296 Tagetes, turški nagelj ali žametnica 427 Tropaeolum ali kapucinarji, nizki 209 Plamenka, krasna, mešana 231 Astre, razne vrste, mešane 238 Balzamine, nizke, polnjene 313 Suhocvetnice, razne barve 424 Tagetes patula nana fl. pl. 221 Verbena hybrida I. vrste, v najlepših barvah mešana 225 Mačehe (Stiefmiitterchen), velikocvet-ne, mešane 232 Zinnia elegans, najlepše vrste mešane 304 Poletne cvetlice, razne vrste mešane 352 Bellis perennis, marjetice, bele in rdeče mešane 343 Ipomea purpurea, vrtni slak, ki se ovija 3.) Grahi in fižoli, velike vrečice po 2 Din: 151 Grah, Ekspress, visoki 145 Grah sladkorni, srednjevisoki 148 Grah za luščenje, zgodnji, majnikovi 149 Grah za luščenje, visoki, kljunasti 152 Grah strženasti, Telefon, visoki 156 Fižol nizki, fini, zelenostročni 158 Fižol nizki, fini, rumenostročni 165 Fižol visoki, fini, rumenostročni Fižol cipro za seme kg 6 Din. Semena. Pri naročilih semen zadostuje navedba številke semena in koliko zavitkov se želi. Cenik živil zn mesec npril 1930 Reklamirajte takoj po prejemu blaga! Poznejših reklamacij ne moremo upoštevati! Mlevski izdelki. Moka Ogg kg 4:io Moka 0 >> 4-— Moka mehka (2) ff 3 70 Moka krušna (5) »» 3 40 Moka ajdova 4-80 Moka ržena »* 3 40 Moka koruzna >> 2 — Moka krmilna »J P80 Zdrob pšenični >> 4 20 Zdrob koruzni 3 — Otrobi koruzni 1 20 Otrobi pšenični »J P20 Testenine . Makaroni v kartonih jajčni kg 11 — Špageti v kartonih >» n — Makaroni jajčni in polži »> 9 50 Makaroni domači in druge testenine »> 8 — Zrnje Riž L vrste kg 9'80 Riž II. vrste n 6 80 Koruza drobna (Činkvantin » 2*50 Koruza debela (suha) n 1*50 Kaša « 4'— Ješprenj i ti 4'80 Ješprenček tt 8-40 Fižol Cipro tt 6*— Fižol beli n 5'- Fižol rdeč n 3 80 Leča debela »* 16 — Leča domača kgr 8-80 Grah zelen » 14 — Piča za kure 2-30 Pica za kure Promiula« n 16 — Sladkor Sladkor v kockah 13 80 Sladkor sipa M 12 30 Sladkorčki (bonboni) >> 24 — Sladkor v prahu n 14— Sladkor Kandis n 22-— Sol. Sol morska kg 275 Sol kreška n 2 75 Kava Kava Perl kg 64 — Kava Portorico »J 64 — Kava surova la »> 52-— Kava surova Ha ft 40’ — Kava žgana ti 56'— Kava žgana »Speciak It 68-- Kavne primesi. Kava Kneipp kg 14 — Kava žitna ti 8 — Kava »Žika« tt 13'— Kava figova n 20’— Kava Enrilo tt 20‘— Kava Enrilo škatlja 16'— Cikorija Franck kg 18 — Cikorija kolinska tt 17’— Mast. Mast kg 25‘- Ceres, bel, rumen n 28'— Cajno maslo la tt 52'— Čajno maslo Ha tt 46"— Kuhano maslo tt 46 — Delikatese. Slanina soljena kg 26 — Slanina >Tirolska< (mesnata) tt 32 — Slanina krušna rt 25 — Slanina >Hamburška< (mesnata) tt 32' — Slanina prekajena debela tt 26 — Slanina papricirana tt 28-— Salame ogrske tt 80 — Salama milanska ti 80-— Salame krakovske it 36-— Salama letna ti 28 — Salame navadne it 18 — Kranjske klobaae kom. 5 — Reberca kg 28 — Prekajeno meso it 28 — Prekajeno carsko meso ti 28 — Šunke brez in s kožo tt 30, 32 Šunke alla Praga tt 35 — Krače n 18'— Svinjski parklji tt 10'— Svinjske glave brez kosti tt 20 — Med ajdov tt 16 — Med cvetlični kg 20-— Sir Chalet II. a kom. 2 — Sir Chalet I a kom. 350 Sir trapist 28- Sir polementalski la it 38 — Sir polementalski Ha tt 28 — Sir Parmezan it 72-— Maggi steki. 11, ’ 17, 28'50 Maggi na drobno dkg P50 Juhan steki. 6, 12 Juhan na drobno dkg 1 10 Gorčica kozarec 10 — Gorčica na vago kg 24'— Keksi v zavitkih Keksi a 1 kg v zav. in zav. 6’— na vago kg 24’— Napolitanke zav. 15 — Napolitanke vel. kom. 1 — Otroški piškoti zav. 15 — Kvas kg 36 — Kocke za juho Kocke za juho v alum. kom. 1 — lončkih a 25 kom. lonček 25 — Oblati zavitek 15'— Polenovka suha kg 24'— Slaniki novi kom. 2 - Guljaž goveji škatla 9 _ Jetrna pašteta ti 6 — Sardelna pašteta rt T— Čaj v dozah doza 12, 24 Čaj v zavitkih zavitek 2—14 Čaj na vago kg 80’— Kakao holandski it 36 — Paradižniki Vs kg 5 Marmelada doze ži 1 kg 'h kg 11*— in na vago kg 20 — Marmelada marelčna tt 30'— Marmelada marelčna doza 32'— Čokolada a 'U 10--, 'ho 4-50, 720 2-50 Čokolada z lešniki tabl. 2-50 Dezert (narezek) komad 2'50 Limonadni prašek ti 1 — Sadje in poljski pridelki. Češplje suhe kg 8 — Hruške suhe n 8 — Jabolka ti 3-50-5 Orehi celi it 10 — Rožiči celi tt T— Mandelni tt 44, 58 Rozine tt 16, 24 Limone komad 0-80 Pomaranče kom. 1, 1 50 Fige dalmatinske, nove kg 6 — Rožičeva moka tt 8 — Civebi tt 14 — Čebula ti 1 30 Česen tt 12 — Krompir gorenjski it 0-75 Zelje kislo ti 2-— Lesniki luščeni it 52-— Lešniki celi ti lO- Kumarce kisle steki. tl—18 Fižol konzerviran doze 7‘-, 12- Tekočine. Kis za vlaganje liter 4 — Kis vinski it 6‘— Kis dvojno močan it 4'— Olje namizno tt 16 — Olje bučno ti 16’— Olje olivno tt 16'— Malinovec a V2 1 steki. 15'— Rogaška voda a IV2 1 ti 6 — Rogaška Donati tt 5-80 Radenska voda a IV2 1 it 6 — Grenka voda Fr. Jožefova ti 9 — Medica liter — •— Mošt sadni ti 4'— Potrebščine za perilo Milo Benzit kos 5.— Milo Schicht, terpentin kg 17 — Milo Schicht tt 16'— Milo Zlatorog tt 14'— Milo Zlatorog terpentin n 16 — Milo Gazela it 14'— Milo Gazela terpentin ti 16'— Milo v kockah ala Marseill ,, 15'— Milo toaletno komad 4—18 Milo za britje tt 3-— Milo za britje, okroglo ti 8'— Soda za pranje kg 1 80 Lug za pranje ti 4'— Pralni prašek Ženska hvala ti 250 Pralni prašek »Tri-soda« n 3'50 Pralni prašek »Radion« a 6 — Pralni prašek »Persik it 6 — Pralni prašek >Labod< tt 7 — Vrvi za perilo kom. 16—60 Druge potrebščine. Kalodont za zobe tuba 6-50 Krtače za ribanje kom. 4'— Ominol it 2 50 Omela za parkete tt 30'— Omela mala it 14 — Metle rižove vel. H 17 — Metle rižove male ti 14'— Sveče velike in male paket 8'— Slama za predsobe la. komad 12 — Slama za predsobe Ila. it 4'— Prah za čiščenje obleke zavitek 10 — Šampon it 3 — Kolonska voda steki. 12—24 Barva za piruhe zav. 0 60 Ostara papir rt 2 — Thermo steklenice kom. 47, 83 Razno. Ribe morske sveže, vsak četrtek ali petek po dnevni ceni Kruh beli in rženi dnevno svež kg 4 — Izdajatelj: >Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Telef. 2641. Glavni in odgovorni urednik Kuret M., tisk tiskarne Makso Hrovatin; vsi v Ljubljani