Včeraj popoldne d e bila^razglašena sodba v ' r nurnberškem procesu zoper 21 navzočih, vojnih zločincev in zoper Martina Bormanna, ki ni bil navzoč. Ves svet,plasti -ga Nemci ,so z napetostjo pričakovali iz= ida* Nemška javnost je poiskušnjdi iz nacističnih časov bila prepriča= na, da bo vseh 21 navzočih obtožencev obsojenih na smrt na vešala. Zato je bilo vse presenečeno, ko so zvedeli, da jih je na smrt obso= jenih 11 in da med drugo deseterico so celo 3 docela oproščeni. 0b= sodbe se glaset Goring Herman,za flirlerjem najpomembnejši mož naci= stičnega režima je kriv skujmo nacistične zarote, zločrna zoper mir, vojnih zločinov in zločinov zoper človeštvo ter je obsojen na smrt na vešala. Rudolf Hess je kriv le prvih dveh točk, namreč skupne zarote in zločina zoper mir ter je dobil dosmrtno ječo. Nemški vrhovni po= veljnik Keitel in zun.minister Ribbentrop sta spoznana krivde vseh ■ štirih točkah kakor Goring ter sta obsojena na smrt na vešalih. Kaltenbrunerj 43 letni policijski šaf ? desna Hitlerjeva roka,je spo= znan za krivega vojnih zločinov in zločinov zoper človeštvo in je ob= sojen na smrt na vešalih. Rosenberg, ideplog nacistične stranke,je bil spoznan za .krivega vseh štirih točk in je obsojen na smrt na ve = šalih. Franic, gospodarski strokovnjak nacistično Nemčije, je bil spo= znan za krivega vojnih zločinov in zločinov zoper človeštvo in je bil obsojen na vislice', Julij Streicher, 60 let stari časnikarski podjet= nik, ki je izdajal antisemitski list M Ber Sturmer”,je s svojim hujska= njem pozival na pomore in iztrebljenje Judo v $ Spoznan je bil za^krivega zločinov zoper človeštvo ter je bil obsojen na vislice .Admiral Donitz je bil spoznan za krivega zločinov zoper mir in vcjnih zločinov z olaj = sevalnimi okolnostmi ter je bil obsojen na 10 let ječe.Schirach,znani organizator■ nacistične mladine, katero je zastrupljal s svojimi ideja= mi, je bil sp>oznan krivega zločinov zoper človeštvo ter je bil obsojen na 20 let ječe. Fritz Sauckel, voditelj nemške delovne službe,je uve= del sistem suženjstva' ter se je pregrešil z vojnimi zločini in zločini zoper človeštvo, za kar je bil obsojen na vislice. Alfred Jodl,bivši šef nemškega generalnega štaba,je kot vrhovni poveljnik zagrešil zlo= čine v smislu vseh štirih točk w ter je bil obsojen na vislice,69 letni Viljem Frick, bivši protektor Češko in Moravske ter nekdanji notranji minister je bil spoznan krivega zločinov zoper mir, vojnih zločinov in zločinov, zoper človeštvo in je bil obsojen na vislice, Viljem Funk, bivši gospodarski minister in>predsednik državne banke ,je brl obtožen, da je deloval v smislu nacizma na gospodarskem polju , tona vedno le pod Gpringovim nadzorstvom. Obsojen je bil na dosmrtno ječo. Admiral Raaaer, bivši šef bivše nemške vojne mornarice ,je zagrešil zločine zo= per mir in vojne zločine ter je bil obsojen na. dosmrtno ječov Nenavzoč= ni Martin Bormann, Hitlerjev namestnik, o katerem, sodijo, da je mrtev, je bil spoznan krivega vojnih'zločinov in zločinov zoper človeštvo ter je bil obsojen na vislic i. SeyŠ-Inquart, bivši namestnik v Avstriji in guverner na Poljskem in na Holandskem, j^ kriv zločinov zoper mir,voj= nih zločinov in zločinov zoper članstvo tet je obsojen na vislice. 39 letni. Albert Speer, oboroževalni minister in šef organizacije Todt, j^ bil kriv vojnih zločinov in zločinov zoper človeštvo ter obsojen na 20 let ječe. Pon Neur ;ath, 72 letni prednik Ribbentropov kot zun.min. ter protektor Češke, je bil sp o znan v kriv ega vseh štirih točKO 1 j .1 oval¬ no pa je zanj,ker je posredoval za Čehe in mu je Hitler očital,da je premehak«Dobil je 15 let ječe. Oproščeni pa sobilnznani poslanik von Pappen, propagandist Fritsche in gospodarstvenik dr* Schacht . OBRAVNAVA PED TI NADŠKOFU 8TEPINCU. O^bravnavi zoper nadškofa dr.Stepinca poročajojMed zasliševanjem je nadškof dr.Stepinac^iz jav.ily da bo v teku »le ravna v e podal daljšo iz¬ javo. Predsednik sodišča in dr z,tožilec sta istočasno nad škofa-obsula s tolike vprašanji, da ni mogel sproti na vsa »dgovarjati. lato bc na.prihodnji obravnavi' odgovoril na vsa. Na obravnavi so prebrali pa= stirsko pismo od meseca, marca 1 . 1915 » v katerem nadškof nrotestira zOper sistematične umore in mučenja j KOMEMORACIJA ZA'+ RAVNATE!JEM + EfDERJEM YOUNGOM je snoči prav do- dvojno počastila njegov spomin ob gč dnevu n j e g jv e smrti „ Komemor ac i j e je udeležilo UNERA-ino osebje ?,ravnateljem g.Chalmersom na čelu, jfavzoČi sr bili vsi narodnostni Zastopniki ter mnoge občinstva,ki je z vso pieteto sledilo programu, lajprej sta na violini igrala dr. ^alin in ing.Bajuk, nakar je slo- genski m®ški zbor zapel"Smrtno ko¬ lo", Nato je v imenu slovenske tab. fkupnosti. spregovoril dr.Sinkovič, jcp je počastil spomin blagega raj = q,ika ? nakar so v imenu svojih na= jednostnih skupin spregovorili še čgvKravčenk®, or.Vuletin in Gajin. Gpč.pjatali ja Bes smrtna j a je na vio¬ lini umetniško dovršen® zaigrala, S.kar je slc.vonski pevski zbor za- lljučil prisrčno slovesnost s pes- rijo"Usliši nas,Gospod", • POGREB -umrle Jožice Hanžič bo v Četrtek 3»okt.ob pol 3-pop.na mest= iem pokopališču v Lienzu. j/ 'v _ „ = = f eREVI običajni bralni večer. Taboriščni kino bo predvajal 'Autpi in v petek cb 4,in pol 9. zv. 'pili- "Veliki dobitek". Za mladi n® icvoljeno. j DtS JOPICI sta bili pozabljeni v skoliški vasi. Pozabljivki jih do = rta v bar, 29 / 5 • I “ 4* . ^ + = -p ” 'j ^PARIZ! Mirovna konferenca se. liža svojemu koncu. Teritorialno= pflitični odbor za Italijo je ob- piv nav al ameriški predlog, naj ne- ptakljivost svobodnega tržaškega remija zajamči Varnostni svet,Ju¬ goslavija in Italija pa se morata kvezati, da bosta to nečctakiji- ost spoštovali. Sovjetski in jug. .aptopnik sta protestirala,ker na bhfere nci J Jugoslavijo prav tako 'pvn&jo kakor z Italijo,katera je >la popi e,j suvražjiica..Teritorialnc- hrvatskih duhovnikov in vernikov. "f* ^ politična komisija za Bolgarijo je odklonila grški predlog za popravo maje z Bolgarij®, WASHINGTON.Zastopnik zun.min. Acheson je v imenu svojega urada izjavil ameriško menje o novi sov j . noti Turčiji. Vlada Združenih ar= žav se kot članica UNO zanima za vsa. vprašanja, ki bi lahko vplivala na svetovni mir in varnost,Glede Dardanel ameriška vlada nima name= na izjavljati kaj drugega kakor to, kar je že povedala v svoji noti 19*avg.P©tsdaiE ki sporazum Sovjet, zvezi daje pravico, da Turčiji lah- ko pošilja nete, toda potsdamski sklepi vele, da s« montreška 'pogod¬ ba no sme razveljaviti.Ce bi pa Sovj.zvuza hotola začeti kakšno posebno akcijo, bi lahko to imelo resne posledice. * LONDON, eimski radio navaja no¬ vo izjavo ital.min.preds,De.Gaspe- rijt, ki predlaga, naj bi tržaško vprašanje še eno leto ostalo nere¬ šeno, mod tem pa naj bi se Italija in Jugoslavija pogajali. Ou So po¬ gajanja razbijejo ,naj bi se v spor¬ nem ozemlju izvršilo ljudsko gla¬ sovanje . Zavezniške čete naj bi te kraje imelo še eno let® zasedene, PARIZ. De Gauile ju imel govor, v katerem je omenjal tudi mednarod¬ ni položaj. Mee drugim je aojal, da se Slovani danes zbirajo okoli močne centralizirane sile.Zoper ta blok stoji mlada Amerika,ki se počasi pričenja zavedati novih mi¬ sli o vojski.Francija pa ne more svoje svobode drugače braniti ka¬ kor le tako, če postane ar žava no¬ tranje sile in pravičnosti. Pariz. Bevin s« je vrnil v ?a= riz. Sadijo, da Se bodo štirji zun, ministri kmalu sešli, A TRNE. Tsaldaris bo danes kra¬ lju predložil novo vlado brez ozi¬ ra na uspehe pogajanj z republi¬ kanci.