Leto LXXII., št. 164 a
LJubljana, sobota n. loHJa i<m
Cena Din 1.—
SLOfENS
iznaio *sa« dan popoldne tzvzemii nedelje m praznike. // Inserati do 80 potil vrst 6 Din 2» do 10C *tsi 6 Din 2-5G. od 10C do 300 vrst d Din 3. večji inserati potil vrsta Din i.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebet // ^Slovenski Narod* volio mesečno v Juaoslaviji Din  12.—  za inozemstvo Din 25.—    //    Rokopisi so no vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA« Knafljova ufica štov. 5 Telefoni 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26.
Podružmcos MARIBOR. Grapki trg it. 7 // NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26   //   CEUE. celjsko uredništvo: Sfrossmaverjeva ulica 1. telefon it. 65;
Stružnica upravo: Kocenova ul. 2. telefon $t. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVENJ GRADEC. Slomškov trg 5   //    Poštno hranilnica v Ljubljani it. 10351.
Ni. Vel. krali Peter II na Bledu
Ob prihodu Je bil sprejet z navdušenimi ovađjai Prisrčne manifestacije mladine
Bled t zastavah in zelenju
Bled, 22. julija. AA. Z veliko naglico se je včeraj razširila vest, da bo dopotoval na Bled Nj. Vel kralj Peter II., da prebije nekaj časa na odmoru v svojem dvorcu Suvoboru. Da bi pokazali svoje veselje in radost nad prihodom Nj. Vel. kralja so prebivalci Bleda in okolice okrasili svoje hiše z državnimi zastavami. Tudi na križiščih blejskih cest so vihrale na velikih drogovih ponosne jugoslovenske zastave. Tudi vse hiše, ki stoje ob cesti od železniške postaje v Lescah do Bleda, so bile prav tako okrašene z zastavami. Železniška postaja Lesce-Bled je bila zlasti lepo okrašena z zelenjem in zastavami.
2e okrog 13. ure se je pred železniško postajo začelo zbirati ljudstvo, da sprejme svojega mladega vladarja- Zlasti je bilo mnogo šolskih otrok, ki so imeli v rokah majhne zastavice. Ta čas so se na peronu železniške postaje že nahajali ban dr Na-
tlačen, adjutant Nj. VeL kralja, brigadni general Dekaneva in blejski župan dr. Be-nedik Na peronu se je prav tako nahajala večja skupina žen in deklet v pisanih slovenskih narodnih nošah, ki so se razporedile v dvojni špalir od železniškega tira do vhoda v dvorno čakalnico. Tudi dvorna čakalnica je bila lepo okrašena.
Ob 13.30 je pri vozil na železniško postajo dvorni vlak Nj. VeL kralju so bile prirejene navdušene in spontane manifestacije. Takoj po prihodu vlaka je stopil v salonski vagon brigadni general Dekaneva, ki je kralju podal raport Nato je Nj. Vel. kralj nasmejan izstopil iz salonskega vagona v spremstvu adiutantov brigadnega generala Dekaneve in polkovnika Petroviča Vsi navzoči so navdušeno vzklikali: Živel kralj! Ban dr. Natlačen ca je pozdravil v imenu prebivalstvo dravske banovine ter mu želel dobrodošlico z željo.
da bi mu bilo bivanje na Bledu.in v Sloveniji kar naj prijetnejše. Nato je stopila pred Nj. VeL kralja učenka 4. razreda ljudske šole Milica Panderc in mu izročila lep šopek cvetja z besedami, da izroča »Nj. VeL kralju Šopek kot prisrčen pozdrav in znak iskrene ljubezni, zvestobe in udanosti«. Kralj je sprejel šopek in se rokoval z deklico in dečkom, ki je stal poleg nje, medtem ko so vsi prisotni navdušeno vzklikali: »Živel kraljic Na spontane in dolgotrajne pozdrave je kralj odgovarjal z mahanjem roke.
Nj. VeL kralj Peter H- Je nato v spremstvu bana dr. Natlačena ter generala De-kaneve stopil skozi špalir gospa in deklet, Id so ga obsipale z rožami ter ga pozdravljale z navdušenimi vzkliki: 21 vel kralj! Nato je sel skozi dvorsko čakalnico ter na trgu pred postajo stopil v svoj avtomobil. Ljudstvo, Id se Je zbralo pred po-
» stajo, mu Je priredilo navdušene ovacije. Kralj Je z nasmehom odzdravljah Na potu od Lesc do Bleda so na več krajih stale skupine ljudi, ki so kralju, ko se je vozil mimo, prav tako priredile manifestacije. Večje skupine so stale na obeh straneh ceste na Bledu, med njimi tudi številni inozemski gostje.
Med neprestanimi ovacijami se je Nj. VeL kralj počasi vozil do dvorca Suvobo-ra, na katerem so ob njegovem prihodu razobesili kraljevo zastavo v znamenje, da se vladar nahaja v dvorcu.
Vsi, ki ao prisostvovali sprejemu Nj. VeL kralja Petra na železniški postaji Le-sce-Bled in na Bledu, pripovedujejo o spontanem in lepem sprejemu, ki ga je doživel kralj.. Prebivalci Bleda so danes posebno srečni in zadovoljni, ker se v njihovi sredi nahaja mladi kralj, ki ga vsi ljubijo in spoštujejo \n kateremu so globoko vdani.
Pravo ozadje izgona tujcev in preselitve Nemcev iz Južne Tirolske
Južno Tirolsko bodo izpraznili za nastanitev vrhovnega poveljstva italijanske In nemške vojske v primeru vojne
Pariz, 22. julija, br. V svetovnem tisku je bilo v zadnjem času mnogo ugibanja o namenu in pomenu izselitve južnotirolskih Nemcev in izgonu vseh tujcev iz bolcan-ske pokrajine. Splošno se je trdilo, da sta hotela Hitler in Mussolini enkrat za vselej odstraniti vsak kamen spodtike in na ta način ustvariti solidno osnovo trajnega prijateljstva in zavezništva. Sedaj pa poročajo pariški listi, kakor trde, iz zelo zanesljivega vira, da se za vsem tem skrivajo docela drugačni načrti. Na Južnem Tirolskem, predvsem v Bolcanu in Mera-nu naj bi bil v primeru vojne sedež vrhovnega skupnega poveljstva nemških in italijanskih oboroženih sil. Pogled na zemljevid kaže, da je ta pokrajina resnično središče osi Rim—Berlin. Od tu se dajo najbolje koordinirati vse akcije, ki bodo predvidoma potrebne proti Poljski in Franciji. Na Severnem in na Sredozem-
skem morju. Pri tem je treba upoštevati še dejstvo, da ima Južna Tirolska zelo razvito tujskoprometno industrijo s številnimi modernimi hoteli ki omogočajo nastanitev razvajenih generalnih štabov in armade uradništva K temu pa pride le ena stvar, ki je oči vidno najvažnelša nikjer ni ne v Nemčiji ne v Italiji ookraji-ne, ki bi bila tako zavarovana proti letalskim napadom kakor Južna Tirolska. Obstreljevanje z morske strani ni mogoče, kakor sicer v skoro vseh drugih italijanskih mestih, za sovražna letala pa ie ta pokrajina skoraj nedostopna Na eni strani jo ščitijo visoke planine, ki silno otežit očaj o bombardiranje z letal, vrhu+ega pa je z zapada zaščitena Še po nevtralni Švici preko katere sovražna letala ne smejo leteti Odrejena preselitev južnotirolskih Nemcev le samo manever, ki opravičuje izgon ne všečnih tujcev.
Zopet nov incident v Gdansku
Poljaki so aretirali nemškega carinika
Varšava, 22. julija. Službeni poliski krogi v Gdansku javljajo o novem incidenta, ki se je pripetil v pretekli noči ko so Poljaki ujeli nekega gdanskega carinskega uradnika. Po poljskih poročilih je gdanskl carinski uradnik Evgen Lipski prestopil poljsko mejo. Ko je prišel že pol kilometra daleč na poljsko ozemlje blizu kraja Lapini, ga je ustavil poljski stražnik. Lipski, ki je bil na konju, se na poziv graničar ja, naj obstane. nI zmenil, nakar je graničar ustrelil v zrak. Konj se je vzpel in vrgel Lipskega raz sedlo. Posadka obmejne straže je nato Lipskega odpeljala proti obmejni stražnici, da ga tam zasliši Lipski pa je hotel pobegniti, a so ga zopet prijeli. Nato so ga odpeljali v mesto Kar-tuzo, kjer ga bodo obdržali toliko časa, dokler zadeva ne bo pojasnjena.
Berlin, 22. julija e. V dobro informiranih krogih so snoči doznali o novem Incidentu na poljsko-nemški meji Neki carin-
ski tajnik Iz Gdanska je Jahal na konja In prestopil poljsko mejo. Slišati Je bilo več strelov. Ker se nI vrnii sodijo da Je bil ustreljen In da so Poljaki odnesli njegovo truplo. Podrobnosti o tem ie niso znane, po vesteh iz nemških virov pa Je tam dovoljeno prekoračiti mejo. Gdanskl senat Je odredil preiskavo Glede prejšnjega Incidenta, pri katerem Je izgubil življenje poljski carinik, to poudarjajo, da ga Je ustrelil gdanskl državljan v samoobrambi
Varšava, 22. julija. AA. Reuter: Na meji med Gdanskim In Poljsko Je na poljskem ozemlja bil aretiran državljan Gdanska Lipski, ki Je prestopa mejo v nacionalno socialistični uniformi. Ko Je Lipski zagledal poljske obmejne stražnike je skušal pobegniti. Ko so pa strate dvakrat ustrelile In opomnile Lipskega, naj se ustavi se ni protivi! aretaciji Lipski Je osumljen špionaže.
Sporazum med Anglif o in Japonsko
o načelnih vprašanjih omogoča nadaljnja pogajanja
Tokio, 22. julija, o. Japonski zunanji minister Arita in angleški veleposlanik Craigie v Tokiu sta dosegla sporazum na osnovi formule, katera zadovoljuje japonske zahteve o priznanju vojnega položaja, v katerem se Japonska nahaja napram Kitajski Angleški veleposlanik je že poslal v London ta načrt sporazuma. Ce bosta obe vladi sprejeli to osnovo formule, potem jo odprta pot aa pogajanja glede
severno-ki tajskega vprašanja Včerajšnji razgovor med Ari to in angleškim veleposlanikom je trajal dve uri. Arita je nato konferiral s predsednikom vlade, ki je za
danes sli cal izredno sejo vlade. Nato namerava predsednik vlade Hiranuma odpotovati v Haj amo. da poda poročilo cesarju. Arita in Hiranuma hočeta tudi ugoditi želji parlamenta, da ga obvestita o pogajanjih z Anglijo. Predsednik vlade namerava sklicati sejo obeh zbornic za 27. avgust
Tokio. 22. julija. AA. Reuter: Vlada Je na današnji izredni seji potrdila vse sklepe...dosežene v toku razgovorov med japonskim zunanjim ministrom Ari tom ter angleškim veleposlanikom Craigiem.
Tekme letalskih modelov v Londonu
Osem narodov se bori za pokal Nj« VeL kralja Petra H.
22. julija, e Včeraj je bil izvršen komisijski pregled vseh letalskih modelov, ki se udeleže mednarodnega tekmovanja za prehodni pokal kralja Petra II Pri tem tekmovanju sodeluje osem narodov in sicer Jugoslavija. Anglija Nemčija, Švica, Francija Holandska. Belgija in Danska V naši ekipi je 12 model jeriev večinoma gimnazijcev in visokošolcev Vodja ekipe je ie Nenad Milosavljevič. direktor Aeroputa, tehnična inštruktorja pa sta Zlatko Bizilj in Ratko Nikolič Med tekmovalci je 7 Zagrebčanov. 3 Beograjčani 1 Ljubljančan in 1 Nišan. Mednarodne te-
kme model jer j ev za pokal kralja Petra II. se prično jutri Pokal brani angleška ekipa, ki si ga ie priborila na lanskem med-t narodnem tekmovanju v Ljubljani. Tekmovanje je pod pokroviteljstvom mednarodne letalske federacije. Angleški listi poudarjajo, da lepa ideja mladega jugo-slovenskega kralja daje pobudo amaterskemu modeljerstvu in ima močan odziv pri mladini vse Evrope Tekme za prehodni pokal kralja Petra ljudje smatrajo za neslužbene tekme za svetovno prvenstvo v letalskih modelih.
Ob^nttH* ""manjkanje vode v Beogradu
Vodovod deluje samo ponoči — Škropljenje ulic ukinjeno
Beograd, 22. julija, e Neznosna vročina traja dalje. Pomanjkanje vode je vedno bolj občutno. Včeraj ni bilo vode že v prvih jutranjih urah in šele o polnoči so se lahko prebivalci založili z njo Glede na to je predsednik občine izdal proglas na prebivalstvo, v katerem poudarja, da je kapaciteta beograjskega vodovoda že dosegla svoj višek in sicer 50 milijonov
Nova ponudba Anglije Nema ji?
Ce bo Nemčija dala mir In omogočila razorožitev, dobi veliko posojilo in nekatere afriške kolonije
London. 22. julija, e. 2e več dni krožijo glasovi, po katerih naj bi angleška vlada izdelala praktične predloge za mir, ki naj bi se Nemčiji izročili že pred letošnjo Je-aenjo. Diplomatski krogi doznavajo, da bo angleška nota vsebovala naslednje podrobnosti:
Od Nemčije bi se zahtevalo, da zmanjša Ovoje oboroževanje v nekaterih pokrajinah In da Jamstvo za izvedbo te delne razorožitve. Kot protiuslugo bi Anglija nudila rajhu znatno posojilo, odnosno bi posredovala za podpis takega posojila na mednarodnem trgu- Razen tega bi Anglija ponudila Nemčiji tudi vrnitev nekaterih mandatov v Afriki. Ta ponudba pa bi prtila šele potem, ko bi Nemčija stvarno izvedla razorožitev.
Nemčija ie vedno upa, da bo Poljaka popustila
Berlin, 22. julija e. V tukajšnjih mero-gkjkđh krogih poudarjajo, da nI noben'h pogajanj med Nemčijo in Anglijo glede
Gdanska. Nemčija ne teli rešitve tega vprašanja potom vojne, vendar vztraja trdno na svojem stališču glede brezpogojnega povratka Gdanska v rajh. To stališče zastopajo na vseh mestih v Berlinu. V nekaterih tukajšnjih krogih se govori, da Nemčija goji upanje, da bo Poljska vendarle popustila v vprašanju Gdanska ln da bo prišlo do sklenitve poljsko-nem-Škega sporazuma In da bo istočasno Nemčija dala Poljski tudi poroštvo za njene meje. V vsakem primera se pa v političnih krogih poudarja, da Nemčija ne želi ostriti krize,
V Berlinu poudarjajo, da ne Zele vojne uradi
Berlin, 22 Javljajo pod da Je neki Javil glede gdanskega Čija no loli v
rajne* lesove« da ee to miren način. Z merodajne ae v tej zvezi Izjavlja, da Je to obvestilo angleškega tlaka Izzvalo začudenje v Berlina, ker Je znano, da Je Nemčija večkrat izročila, da gdanskega vprašanja no misli rešiti z
Berlin, 22. julija, e. Glede na trditev, da Je rajbovskl komisar Borekel premeščen g Dunaja v Gdanak, pa merodajnlh mestih poudarjajo, da o tem ni ničesar znanega. Odhod komisarja BOrokla v Gdanak ae t rima nJem tiska spravlja v zvezo z dosedanjim njegovim delovanjem. Borekel Je bfl namreč organizator in vodja vsega dela za priključitev Poaarja k rajhu, prav tako aa priključitev Avstrije v Nemeift a Po priključitvi Sndetov in ustvaritvi protektorata Je tudi Imel svoje prste vmes in Je bila na Moravakem uprava nekaj ▼
utrov na dan Zaradi tega je občina prisiljena ustaviti uporabo vode za škropljenje ulic in za zalivanje vrtov in nasadov. Hkrati poziva prebivalstvo, da naj porabo vode skrči na najmanjšo mero in naj štedi do skrajnosti ter si tudi ne dela nepotrebnih rezerv Zaradi suše odnosno pomanjkanja vode smejo Beograjčani vrtove zalivati samo trikrat na teden ob ponedeljkih, sredah in petkih Od danes naprej so zaprti tudi vsi vodometi
Napetost med USA in Mehiko
Washington, 22. julija. AA.. Ha vas: Odri osa j i med Zedinjenimi državami in Mehiko se nahajajo v zelo delikatni fazi, ker se nahajajo pogajanja o razlastitvi petrolejskih družb na slepem tiru ter obstoja bojazen, da bodo pogajanja prekinjena. Odvetnik petrolejskih družb Ricberg je izjavil, da se mu zdi da je nadaljevanje pogajanj brezuspešno. Ako bi se pogajanja prekinila pred odložitvijo kongresa, je mogoče, da se vlada ne bi protivila več resoluciji Tounsanda glede prepovedi nakupa srebra v inozemstvu ter bi senat razpravljal o tem vprašanju še pred odložitvijo sej. Nedvomno je tudi, da bo objava poročila anketne komisije o nesreči mehiškega letalca v Z edin j enih državah vplivala na usodo odnosa j ev med Mehiko in Zedinjenimi državami. Opaža se, da se uradni predstavniki obeh držav glede teh vprašanj držijo zelo rezervirano.
Trgovinska pogajanja med Rusijo in Nema jo
. 22. julija, e. Snoči je agencija Tas sporočila, da se bodo pogajanja med Rusijo in Nemčijo nadaljevala v Berlinu.
Roosevelt ne bo popustil
Hvdepark, 22. julija. AA. Havas: Predsednik Roosevelt je sprejel novinarje ter jim dal izjavo glede vprašanja spremembe zakona o nevtralnosti. Roosevelt je na-glasil, da sklep o odložitvi debate o spremembi zakona na prihodnje zasedanje lahko samo onemogoči številne potrebne ukrepe. Dejal je, da kriza, ki je nastala povodom tega vprašanja, ne zadostuje kot razlog, da bi opustil sklicanje kongresa na izredno zasedanje, ako bi bilo to potrebno ter na ta način ponovno predložil v razpravo zakon o nevtralnosti. Dodal je, da ne bo molče šel preko sklepa senata in da bo, če bo smatral za potrebno, objavil proglas na ameriški narod, naj sam odloči, ker je jasno, da so gotove skupine v senatu onemogočile vsako razpravo pred mesecem januarjem prihodnjega leta. »Izolacionisti«, je dejal Roosevelt, sprejmejo tako vso odgovornost nase. Vse, kar se lahko napravi od zda i do januarja, je to. da se prepreči ponovno enako krizo.
Mošanov odpotoval v Pariz
London, 22. julija, e. Predsednik bolgarskega Sobranja Mušanov je imel dolg razgovor z Lvtrosom, pozneje pa je obiskal tudi lorda Halifaxa in ostal z njim pol ure v razgovoru Mušanov ie že zapustil London in se odpeljal v Pariz.
Angleži sprejeli ruske zahteve
Pariz, 22. jujija. e. V tukajšnjih dobro obveščenih krogih se je moglo snoči izvedeti, da Je intervencija pariške vlade v svrbe sprejetja sovjetskih zahtev imela popoln uspeh. Po tukajšnjih obvestilih Je londonska vlada poslala soglasno s francosko vlado nova navodila v Moskvo Dasi se stvar drži v veliki tajnosti, zatrjujejo, da je londonska vlada naposled pristala na to, da sprejme vse glavne zahteve Molotova, To se nanaša v prvi vrsti na baltsko formulo. Z druge strani doznavajo, da obstoji možnost pogajanj med Varšavo in Moskvo za dobavo vojnega materiala za poljsko vojsko s strani Rusije za primer, če bi bila Poljska zapletena v vojno, .tfi-slja generala Ironsida, ki je včeraj odpotoval Iz Varšave, je imela popoln uspeh.
Depolitizacija uradništva v Ameriki
Washington, 22. julija. AA. Havas: Senat je sprejel zakonski načrt, ki prepoveduje državnim uradnikom baviti se s politiko. Ta zakon je sprejel že preje predstavniški dom.
Japonska vojna poročila
Tokio. 22. julija. Po vesteh agencije Do-mei je nad ozemljem Mandžukua na meji notranje Mongolije prišlo do novega letalskega spopada med ruskimi in japonskimi letali. 28 sovjetskih letal iz zunanje Mongolije je skušalo prodreti v Mandžukuo. a so jih Japonci 39 sestrelili. Eno japonsko letalo se ni vrnilo, dve pa sta se morali prisilno spustiti na mandžursko ozemlje.
Avtomobilske dirke v Beogradu
Beograd, 22. julija, e. Jugoslovenski avtomobilski klub je dobil od mednarodnega avtomobilskega foruma v Parizu certifikat za velike mednarodne avtomobilske tekme, ki bodo letos 3. septembra v Beogradu. Ta certifikat je bilo precej težko dobiti, ker so istega dne napovedano tri mednarodne avtomobilske tekme v Angliji, Franciji in Italiji, vendar je vrhovni avtomobilski forum upošteval vse razloga Jugoslovenskega avtomobilskega kluba in mu dovolil prireditev, ki bo zdaj vsako leto meseca septembra v Beogradu.
Novi čilski zastopnik
22. julija, e. Čilski odpravnik poslov na našem dvoru Espeban Ivovič je včeraj popoldne položil venec na grob kralja Aleksandra in na grob neznanega junaka na Avali. O priliki polaganja vencev je g. Ivovič zapisal v spominsko knjigo: Slavnemu neznanemu junaku Jugoslavije z dvojnim ganotjem, ker je Jugoslavija domovina mojih prednikov.
Borzna poročila.
Carin, 22. jul. Beograd 10. Pariz 11743. London 20.755. New York 443.25, Bruselj 75.325, Milan 23.325, Amsterdam 237 20, Berlin 177.90, Praga 15.15. Varšava 83 50, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25._
Naročajte, Stojte in Urite
»Slovenski Narod«!
gSSBSSSSSg
Stran 1
»SLOVENSKI N AftOD«, sobota, 22. julija 1989.
Stav. 164
Loos, ravnatelj »Potnika«, Maribor
Gospodarska in tuj skopr orne
Mariborskega tedna
vloga
Maribor, 22 julija
Po vojni se je začel v svobodni državi naš Maribor izredno lepo in naglo razvijati. Prehodi na drugih mejah se niso bili urejeni in največji del izvoza in uvoza je šel preko Maribora, kar je izredno ugodno vplivalo na razvoj naSe trgovine. Ugodne prometne prilike, ceneni tok, ki ga daje velika elektrarna v Fali, sposobnost delavstva itd. so pripomogli k temu, da so se naselila po vojni v Mariboru in njegovi bližnji okolici številna industrijska podjetja, predvsem tekstilna, kemična, lesna in železarska. Maribor je postal z ustanovitvijo Mariborske oblasti veliko upravno središče bivše južne Štajerske in Prekmurja. Skozi prvih deset let po osvobojenju se je Maribor izredno lepo razvijal. Nova ustava iz leta lf>2° pa je spremenila administrativno ureditev naše države in Maribor je zgubil svojo oblastno upravo, pa tudi drugi važni uradi so se preselili deloma v Ljubljano, deloma v Beograd. Temu težkemu udarcu je kmalu sledila še huda gospodarska kriza, katere posledice čutimo še danes na vsakem koraku. Ta kriza je do-vedla do imobilizacije naših denarnih zavodov in do občutnega zastoja v naši trgovini, obrti in industriji , posebno pa v našem uvozu in izvozu.
Bilo je v začetku leta 1932, v letu gospodarske depresije, splošnega pesimizma in apatije, ko so se na pobudo takratnega župana dr. Franja Lipolda sestali k posvetovanju zastopniki vseh gospodarskih, tuj-skoprometnih, kulturnih in športnih organizacij, da se posvetujejo, kako bi bilo mogoče pomagati Mariboru, kako širiti glas prvovrstnih izdelkov mariborske industrije in obrti ter bogatih kmetijskih pridelkov mariborskega zaledja, kako pridobiti nove odjemalce za odlično štajersko sadje in priznana štajerska vina, skratka: kako poživiti celotno gospodarstvo, pa tudi kulturno življenje Maribora in njegovega zaledja. Vsa javnost je uvidela izredno važnost take pobude in vsi so bili edini v tem, da se mora nekaj ukreniti, kar bi od-pomoglo vladajočemu mrtvilu v Mariboru. Iz takega razglabljanja se je rodila misel o ustanovitvi Alariborskega tedna. Sestavljen je bil pripravljalni odbor, kateremu je bila poverjena naloga skrbeti za organizacijo Mariborskega tedna, ki bi naj predstavljal vsakoletno revijo celokupnega gospodarskega, kulturnega in nacionalnega udejstvovanja Maribora in njegovega zaledja. Takrat je bilo minilo ravno 10 iet
od zadnje velike pokrajinske obrtne razstave v Mariboru, ki jo je počastil s svojim prihodom sam blagopokojni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj.
Po neizogibnih prvih težkočah jc ie II. Mariborski teden  dobil  določene konture
in vsestransko vsebino ter je zanesel glas obrtnih, industrijskih in trgovskih sposobnosti ter glas požrtvovalnega, kulturnega in nacionalnega udejstvovanja Maribora od skrajne severne točke do skrajne jugovzhodne točke naše velike Jugoslavije in rudi preko mej naše države. Vsakoletne gospodarske razstave. Številne kulturne razstave, velike gledališke in glasbene prireditve, tekmovanja v vseh športnih panogah nudijo verno sliko in predstavljajo merilo vsakokratne stopnje gospodarskega in kulturnega življenja Maribora in njegovega zaledja. Predaleč bi vodilo, ako bi hoteli v tem kratkem pregledu naštevati vse specialne razstave in prireditve, ki so se v okviru Mariborskih tednov vršile v toku zadnjih sedem let. Preko 70.000 obiskovalcev iz vse države in tudi iz inozemstva ima vsako leto priliko občudovati razvoj naše obrti, naše industrije, trgovine, našega vinogradništva in našega kmetijstva.
Leto dni po svoji ustanovitvi se je prireditveni odbor Mariborskega tedna spremenil v zadrugo, katere edini cilj je gospodarski in kulturni napredek mariborskega okrožja in naše ožje domovine sploh. Naše industrijske, obrtne, trgovske, tujsko-prometne in ostale organizacije, ki so stavile na razpolago prva sredstva, ne dobivajo za svoje deleže nobenih obresti. Vsi člani načelstva in nadzorstva vršijo svoje težke in odgovorne funkcije častno in požrtvovalno, ne prejemajo ne plač. ne nagrade, ne tantjem — lepi uspehi Mariborskih tednov, ugled, ki ga uživa ustanova in koristi, ki jih ima naša lepa dravska metropola, jim služijo kot najlepše priznanje.
Institucija »Mariborski teden« je edinstvena v državi. Vse dohodke uporablja izključno le za organizacije svojih razstav ter omogoča z izdatnimi subvencijami in podporami vsako leto veliko število kulturnih in športnih prireditev. Poleg vele-sejmov v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, ki pa delujejo na čisto komercialni podlagi, je Mariborski teden edina institucija v vsej državi, ki Širokopotezno in uspešno vrši tudi pomembno kulturno misijo, kar je posebno na severni meji naše države tudi v nacionalnem pogledu izredne važnosti.
Preteklo leto je Mariborski teden • posebno, obsežno jubilejno razstavo prikazal gospodarski, kulturni in nacionalni razvoj Maribora v dveh decenijih svojega življenja v svobodni Jugoslaviji. Letošnji Mariborski teden pa obsega sledeče razstave:
industrijsko, trgovsko, obrtno, kmetijsko, veliko reprezentativno tekstilno razstavo,
tujskoprometno razstavo, pokuŠnjo najboljših štajerskih vin, razstavo narodnih vezenin, narodopisne razstave, jubilejno gledališko razstavo, skavtsko razstavo, razstavo malih živali itd. Posebnost letošnjega Mariborskega tedna bo festival slovenskih narodnih običajev, ki se bo vršil v soboto in v nedeljo 6. avgusta na stadionu SK Železničarja na Tržaški cesti. Organizacijo festivala je prevzel Mariborski teden na pobudo društva »Prijateljev Slovenskih goric« in društva »Bela Krajina«. Prireditev ima namen, da se s prikazom pri
nas žsl že precej pozabljenih narodnih iger
in plesov zbudi zanimanje za domače narodopisne vrednote in za domačo kulturo sploh. Festival je posebno za naso severno mejo izrednega nacionalnega pomena. Pričakujemo obiskovalce iz vseh krajev Slovenije, tako da se bo na festivalu v Mariboru pokazala povezanost vsega slovenskega ozemlja in manifestirala ljubezen do naše severne meje.
Razumljivo je, da predstavljajo gospodarske razstave kakor tudi velike kulturne, gledališke, plesne in športne prireditve v okviru Mariborskih tednov močno privlačnost za tujski promet. Saj prihajajo ravno sedaj v avgustu, v mesecu, ko je prej vladalo v Mariboru največje mrtvilo, mnogoštevilni obiskovalci iz vse Jugoslavije, pa ravnotako tudi iz sosednih držav, predvsem iz Nemčije, ki občudujejo visoko stopnjo našega gospodarskega in kulturnega udejstvovanja ter lep razvoj našega Maribora, ki nudi s svojimi številnimi dobrimi hoteli, s svojimi priznanimi restavracijami in kavarnami, s svojo lepo okolico in vinotoči res izredno prijetno bivanje. Pozabiti ne smemo tudi na prekrasni Mariborski otok in na zeleno Pohorje, na katerega je izpeljana lepa gorska avtomobilska cesta. Ves xMaribor že nestrpno pričakuje VIII. Mariborski teden, ki bo odprl svoja vrata v soboto 5. avgusta, v trdnem prepričanju, da bodo tudi letos številni gosti od blizu in daleč odnesli iz našega gostoljubnega mesta najboljše vtise ter da bo Mariborski teden pridobil našemu Mariboru nove prijatelje in nove občudovalce.
Nova avtobusna proga Maribor — Murska Sobota
Mestna podjetja v Maribora so dobila koncesijo za to
važno progo
Maribor, 21. julija.
Z gradnjo novega mostu preko Mure pri Petanjcih se odpirajo nove perspektive v prometnem in gospodarskem licu naše obmejne pokrajine od Maribora pa do Murske Sobote. Maribor je vsa povojna leta čutil neko odmaknjenost Prekmurja. Vzroki so prometnega značaja, saj vodijo glavne prekmurske prometne niti le v velikanskem ovinku proti Mariboru. Nešteto načrtov je bilo sproženih v zvezi s čim uspešnejšo rešitvijo vprašanja, kako čim bliže primakniti naše Prekmurje Mariboru ter njegovemu zaledja. Z gradnjo novega mostu pri Petanjcih, ki zelo naglo napreduje in ki bo predvidoma do pomladi oziroma poletja 1940 dograjen, pa se odpirajo lepše možnosti približanja Prekmurja našemu Mariboru.
Mestna podjetja v Mariboru so z uvedbo nove avtobusne prose Maribor — Ljutomer že precej približala naše Pomurie Mariboru in njegovi okolici. Gradnja pe-
tanjskega mosta pa je sprožila možnost uvedbe nove avtobusne proge Maribor — Murska Sobota. Mestna podjetja v Mariboru so smatrala kot potrebno, da si za-sigurajo že vnaprej koncesijo za novo pro-I go. Prošnji je banska uprava v Ljubljani I že ugodila, tako da ie v prihodnjem letu po končani gradnji petanjskega mostu že j računati z uvedbo nove avtobusne proge Maribor — Murska Sobota, oziroma s primernim podaljškom ali primerno korekturo  sedanje  proge  Maribor — Ljutomer. Praksa bo v tem oziru najlepše pokazala, j kako se bo na najpametnejši in naiprimer-| nejši način vpostavila čim tesnejša, čim j koristnejša prometna zveza med naši severno prestolnico in med našim Prekmur-jem. Obe metropoli bosta s tem veliko pridobili: ne samo naša obdravska metropo-j la, ampak tudi Murska Sobota, naša po-i nosna ter lepo razvijajoča se prekmurska prestolnica.
jevanje. včasih piihaja naravnost p re t rešujoč hlad sunkoma in menjavajoč se z mučno soparico. Meteorološki dnevnik za. znamuje ponovno opombo, da gredo ti letošnji izredni vremenski pojavi na rovaš onih izrednih dogodkov v našem osončju, katerih reakcija se nam obeta najmanj tja do leta 1945 leta.
V Pcimirju bo letos mnogo jabolk
V obeh mariborskih srezih so pa izgledi slabi
Maribor, 21. julija Glede letošnje sadne letine še niso sodbe naših strokovnjakov soglasne. Je pa tudi težko izreči tehtno, splošno napoved, ki naj bi se nanašala na vse naše obmejno ozemlje, saj so predeli, kjer je letina dobra, so pa tudi predeli, kjer je letina slabša. Soglasno mnenje naših strokovnjakov je pač v tem, da so letos predvsem slive izredno dobro obrodile v vseh srezih ob naši meji, kjer si bo naš kmetovalec z vnov-čenjem lahko opomogel, če ne bodo nastopile nepričakovane vremenske neprilike.
Po dosedanjih poročilih pa je kolikor toliko gotovo, da bo letos jabolk v srezu Maribor levi breg bolj malo. Ze lani je bil ta srez precej prizadet, saj je bila zadovoljiva letina jabolk le okoli Sv. Ane v Slovenskih  goricah in v tistih krajih, ki
t mejijo na naše Pomurje. Tudi srez Maribor desni breg bo glede jabolk letos slabo odrezal, tako da nimata v teh srezih veliko upov niti sadjar, niti sadni izvoznik.
Pač pa se obetajo lepše, zadovoljivejŠe perspektive v našem Pomurju kjer so že lani jabolka bogato obrodila. Tudi v konjiškem okolišu se zdi. da je glede jabolk bolje kakor v obeh mariborskih srezih. Pa tudi iz Celja prihajajo poročila, da so letošnji izgledi glede sadne letine in zlasti glede jabolk precej dobri in upapolni.
Sicer lahko vremenske neprilike našim sadjarjem in sadnim izvoznikom še zmerom lahko prekrižajo račune, vendar pa je upati, da bodo gornje prognoze naših strokovnjakov* v glavnem držale
Izredni meteorološki pojavi
čudno oblikovani sivo črni oblaki — 33°
Maribor, 21. julija Skoro 35 let empiričnega meteorološkega opazovanja zaznamuje letošnje leto sploh, zlasti pa vreme v juliju kot višek terednin meteoroloških pojavov. Na glavo so postavljene vse napovedbe o hladnem in vlažnem poletju glede na milo zimo), kar naj bi šlo Se posebno na račun mokrega julija od 12. dalje. Varljiva razočaranja o splošno pričakovanem dežju pa do te ure prinašajo tudi vsi oni naravni pojavi, ki so se skozi 30 let izkazali kot najmanj 90 odstotno zanesljivi, n. pr. pojav ▼ ponedeljek ob sončnem zatonu, opazovan m valovitih Slovenskih goric, ko je bilo z gotovostjo pričakovati dežja še po noči, aH vsaj drugi dan, pa je bil torek Se lepši in Se bolj vroč kakor ponedeljek. Tudi za lajika zelo zanimivi pa so bili pojavi včerajšnjega dne (Četrtek) pop. ozir. proti večeru. Od juga, zapada in severa so se valili čudno oblikovani slvočrnl oblaki, kakor so redno vidni ob posebno katastro-
falnih izbruhih ognjenikov. Posamezni so bili tako nizki, da so se dotikali vrbov Po. horja. Vmes je bilo vse polno tudi onih siv obe lih oblakov, ki se jih poljedelec najbolj boji, ker mu prinašajo ves njegov dolgotrajni trud v par minutah uničujoča ledena zrna. In pri tem huda. mučna depresija. Gorje duševnim bolnikom in rev-matikom! Nekateri bo se že oskrbeli z dežniki, pa jih ni bik) potreba, de pred nočjo se je strašno neurje obetajoča oblačna armada porazgubila proti jugovzhodu. Pač pa je magnet niča kazala pozno v noč izredno živahnost, kar sicer znači re. akcijo oddaljenih potresov:
Tudi danes — petek — popoldne, se v glavnem obnavlja včerajšnja nebesna slika z razliko, da je danes tudi vzhodna stran prepojena oblačnosti, kljub pa kaže toplomer Se vedno 38 C. Kot nadaljnja posebna značilnost tega vročinskega vala, ki nalikuje onemu v Zdr. državah 1. 1934, so čudno hladne noči, pa neenakomerno ohla-
Mariborske novice
— Ni utonil. Poročali smo o lOletnem Danilu Čerpecu, ki je v nedeljo odšel z doma z namenom, da bi se šel kopat v Dravo. Ker se deček ni vrnil, je obstojala možnost, da je deček pri kopanju v Dravi najbrž utonil. Sedaj pa> se je Danilo Črepec pismeno javil iz Rogaške Slatne, kjer se nahaja pri svojih starših ki tamkaj prebijajo počitnice.
— Spet dva. od doma sta pobegnila 16-letni Vladimir Glancer iz Žolgerjeve 9 in llletna Stanislava Lorbek z Zrinjskega trga 6. Starši so v skrbeh za usodo svojih otrok pri javih zadevo policiji, ki sedaj poizveduje za pobeglima.
— Razne novice. 21 letni mizarski pomočnik Anton Vuzen, uslužben pri mizarskem mojstru K. Popu na Koroški cesti, je po nesrečnem naključju pršel z desnico v cirkularko, ki mu je hudo poškodovala prste. Na cesti pri Velki se je na vozu 25. letnega Franceta Snajderja zlomilo oje. ki je s tako silo udarilo po šnajderjevi levi nogi, da mu jo je zlomilo. — V neki go stilni na Glavnem trgu je v prepiru neki tovariš brcnil z nogo v hrbet 501etnega mesarskega pomočnika Konrada Kirbisa ter mu pri tem zlomil več reber. Poškodovanci se zdravijo v bolnici. — Električar ju Francu Gašperju s Pobvežia ^"e doslej neznan zlikovec odpeljal izpred neke hiše v Trsten jakovi ulici novo kolo zna ti. ke »Elta«, vredno 1500 din.— S stavbi.*"a
na Meijski cesti 3 so izginile svarilne svetilke in ima zaradi te^a stavbenik F Kif-mann okoli 1000 din škode. — Na vogalu Ruške ceste in Kralja Petra trga ?e padel s svoj5m motornim kolesom carimk Alojz Pešl iz Aškerčeve ulice 18. Pr p^d-cu se je motorno kolo nekoliko pokvarilo, doc m je vozač odnesel zdravo kožo. — Prevoznik Ivan Dorr.ik. stanujoč v Pipu. ševi ulici, je prijavil policiji, da mu je že večkrat zmanjkalo iz rezervoarja avtomobila okoli 40 litrov bencina. Tatvine je bil osumljen neki moški, ki se je sumljivo sukal okoli garaže. Za njim poizveduje policija.
— Nerazumljivo. »Del. pol:« poroča v št.
82: »Iz vrst kopalcev nam po^očnj-o: Kakor ste prej pisali, je v nedeljo, "dne 16.
t. m. utonila pri kopanju na desnem bre-£tu Drave. nedaleč od barvarne tvrdke Thoma na Pobrež:'u. 141etna Miroslava Severjeva. Človeku se zdi skoro neve? ^t. no, kako se je nesreča mogla dogodit!, ker je Drava na tistem mestu plitva In sega čkn-eku komaj do pasu. z iziemo malhne-ga tolrmma. v katereara je pr- kopanju zagazila utopljenka. Ob česu nesreče pa se je na dotičnem kr?»iu kopalo gotovo par sto ljudi. Toda nihče izmed prsotnih. razen nekega delavca, ki je s svojo duha.
prisotnostjo rešil sestro utoplienke. se ni našel, ki bi bil tvegal tol'ko. da H bil potegnil nesrečnfco iz tolmuna. Za rrSevai^e utopljencev bo treba otver ti posebne tečaje, potem bo polovico mani nesreč pri kopanju v Dravi. — Ka^t! vpčina nesreč pri kopanju gre na rovaS dejstva, da ljudje, ki so sicer plavači. nimalo skušnje v reševanju in zato tudi ne potrebnega po. guma.«
— Šahovske tekme za pn'ensfvo Maribora Včeraj je bilo odigrano XII. kolo Šahovskega turnirja za prvenstvo Maribora. Rezultati so biti: ČrtaTiĆ-Lukež jun. 1:0, Marvin-Knechtl 1:0. SumCnjak-Babtč re-mis, Gerželj-Lukež sen. 1:0, dr. Krulc-Eferl
1:0.   Regoršek-Mohorčič 1:0. Misure-Peaek
prekinjena, partij« VtAmc-Ketiš Je pa bila preložena Notan je bil prost Stanje po
Xirk0lu: dr. Krulc Mišnra 8 (1)» Mohor«« 7 (2U Gerželj 63 (4). Marvin 6 (1). Regoriek. Luke ž sen.. Babic 6, Vidov« 5.5 (1). črtali« 4.5 (1). Nosen 4.5. Eferl. Lukei jim. 1 Ketiš 3.5 (2), Knechtl 2.5 (Jh šumenjak 2J5 (1), Pesek \J$ (3).
— Poimr pod Urbanom. Danes ponoči je ogenj uničil domačijo posestnika Groee ka v Roipohu pod Urbanom  Prihiteli so mariborski in studenlki gasilci, ki so gasili do 6. tjutraj. Skoda naša nad 70.000 din.
Zforelo je rodi mnogo sena, žita in vsi letošnji pridelki.
— Raiburijiv dogodek to imeli v Studencih. 77-letni Anton S, je v vinjenosti z noiem napadel ženo in otroka in oklal 45 letnega Petra r rasa.
— Notee lekarniška eluibe Imata od danes naprej Albanežejeva lekarna pri sv Antonu v Fr&nkopanovl 18, telefon fT-01 ter Kfinigova lekarna prt Manji pomagaj na Aleksandrovi ceaU 1. telefon 21-79.
— Silna vročina. Maksimalna temperatura v Mariboru 33 stop.m. minimalna 15.7.
Plemenita socialna akcija
JS
Na morje je poslal mariborski oblastni odbor JS
ISO dečkov in deklic
Maribor. 21. julija. Poročali smo le o hvalevredni. Široko-potezni socialni akciji mariborskega, oblastnega odbora Jadranske straže, ki z živahno agilnost jo ter prozno iniciativnostjo izvaja delovni in idejni program Jadranske straže.
Danes smo videli uresničenje te velikopotezne socialne akcije, ko je odhajalo 120 revnih, siromašnih razvedrila in telesne okrepitve potrebnih obmejnih otrok na naše morje, v udobni dom Kralja Aleksandra I. v Bakru, ki je, kakor znano, last mariborskega oblastnega odbora JS. Iz Slovenskih goric so prišli in iz Dravske doline, s Kozjaka in našega Pohorja, z Dravskega in Ptujskega polja, pa rudi Prekmurja. Vsi so bili veseli, živahni, v prijetnem pričakovanju novega, doslej nepoznanega doživetja — ob prvem pogledu na naš sinji Jadran, na naše morje. Pri-
šli so v spremstvu svojih učiteljev, orJ-roma staršev, od katerih so se ljubko in prisrčno poslovili. Ginljivo je bilo to slovo od Maribora, ko se naši malčki odpravljajo prvič v življenju od staršev tja na prelepo obalo našega Jadrana, kier bodo 14 dni brezplačno in brezskrbno uživali
nepopisne morske lepote in krasote.
Jutri dopoldne se bodo ubogi in vendar presrečni malčki že kopali v našem Jadranu, ki ga bodo občudovali in še boli vzljubili, obenem z njim pa tudi domovino, ki je edina lastnica in čuvarica na*caa morja, našega sinjega Jadrana Starši teh 120 dečkov in deklic pa bodo mariborskemu oblastnemu odboru JS iskreno hvaležni za to. da je njihovi ljublleni deci na tako velikodušen način omogočil 14 dnevno brezplačno bivanje in priletno počutje ob našem morju. Čuvajmo naše moiie!
Nujno potrebna obnova vinogradov
UvaZevanja vreden glas iz obmejnih vinogradniških
krogov
Maribor. 21. julija Iz vrst naših obmejnih vinogradnikov smo prejeli naslednje vrstice s prošnjo zs objavo:
»Prav je, da posveča »Slov Narod« odnosu med vinogradnikom in viničarjem potrebno pažnjo, saj živi od vinogradništva na tisoče rodbin ob naši me i i Uspevanje vinogradništva pa je bistveno odvisno od sožitja in pravičnega odnosa, ki bodi med vinogradnikom in viničarjem. Dobrim viničarjem skrben gospodar ničesar ne odreče. Uvideven viničar dobremu gospodarju v vsem ustreže. Razmerje med obema je odvisno od gmotnega stanja vinogradni-ko vega. V tem oziru nas bo pač težko razumel, kdor ne pozna naših prilik kdor ne ve, kako je danes težko vnovčiti vinski pridelek in kdor ni poučen o vseh starih in novih davkih, ki so jih naprtili na ramena nas vinogradnikov.
Težko bo presoditi stanje naših vinogradnikov, če ne vemo, da so naši obmej-
ni vinogradi stan že 50 let, da so torej potrebni rigolanja. obnove, ker bo sicer njihova vrednost obupno padla. Danes imamo ob meji gotovo Četrtino do ene tretjine vinogradov, ki bi se nujno morali rigolati. Stvar pa ni tako enostavna če pomislimo, da znašajo stroški rigolanja na en oral najmanj 20.000 din. Dvomimo pa. da bo letos rigolanih vinogradov manj ko za stotino. Brez prispevkov od drugod ni misliti na eminentno gospodarska vprašanje obnove naših obmejnih vinogradov ki so te obnove nujno potrebni. Menda ga ni danes ob vsej meji vinogradnika, ki bi mogel v*aj delno srigolati svoje vinoerade.
Končno ureditev novih odnosov med vinogradniki in viničarji bo letos težko izvesti brez upoštevanja teh in še drugih dejstev, o katerih je naša javnost žal premalo poučena. Dobra in pametna rešitev bo v prid nam vinogradnikom, pa tudi viničarjem. saj živimo z njimi v življenjski in eksistenčni skupnosti «
Mariborske in okoliške novice
— Iz učiteljske služba Premeščen je Stern Oskar iz Pirnič pri Dravogradu v Safarsko. Napredovali so: v 8. položajno skupino Andrej Debenjak pri Sv. Marjeti pri Ptuju, Elizabeta Drofenik pri Sv. Marjeti ob Pesnici Maks Žitnik v železni gori pri Ljutomeru. V 9. skupino: Štefanija Slapar pri Sv. Duhu pri Ljutomeru, O. Antonac v Križevcih pri Ljutomeru, Oton Savicki pri Sv. Antonu v Slov. gor., Božo štraus pri Sv Juriju v Slov. gor., Marija Ozmec v Selnici ob Dravi, Ljudmila Nest pri Sv. Jakobu v Slov. gor., Ladislav Majhen pri Sv. Ani v Slov. gor., Antonija Lah v Vuzenici. Pavla Kobal pri Sv. Trojici v Slov. gor., Ema Kramer pri Sv. Martinu, Viktor Vipavec pri Sv. Lenartu v Slov. gor., Anton Božič pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, Teja Heric v 2itički vasi, Justina Sušteršič v Lim bušu, Jandl Milan in Danijela v Lehnu na Pohorju, Milena Tuiak pri Sv. Marjeti (Maribor desni breg), Grozdana Kmetec v Podovi. Elizabeta Rek v Fokovcih. Marta Primec Sv. Vid prt Ptuju Franc Kulovec pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Pavla Hamerščak v st. Uju pri Slovenj Gradcu, Huter Ivan, Sv. Andraž pri Slovenj Gradcu, Marija Kopic Sv. Križ nad Mariborom, Stanko Horvat, Podgorje pri Slovenj Gradcu, Vekoslava Duša St. Hj pri Slovenj Gradcu, Karolina GroblnvDo. brovc h na Dravskem polju, Danica Perja n v Crni. Karolina Lampret v Mežici. Danica Lisac na Muti. Genovefa Kovač, Sv. TJitan pri Ptuju, Maks DolinSek 8t. Janž pri Slovenj Gradcu, Beno Serajnik Sv. Andraž v Slov. gor., Jožef Rojic Sv. Marko niže Ptuja. Karel Končnik. Alojzija Končnik in Bogomila Ceh pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., Klara Vrbnjak pri Sv. Andražu v Slov. gor., Emil'.ja šuman v Makolah Jcsipina Stegu v Majšperku. Ga. br je!a Žitnik v Cirkovcih. V 10. skupino pa ie napredovala otroška vrtnarica Ana Golčer v Rušah.
— Šahovske novice. Stanje po 11. kotu je sledeče: dr. Krnic in Miftura 8, Mohor-čič 7 (2), Lukeš sen. 6, Gerželj 5 in pol (4), Vidovič in Babic 5 in pol, Marvin 5 (1), R3goršek 4 in pol (1), Luke« jun. in Eferl 4 Ketiš in Nosan 3 in pol (1) Cer-talič, 3* (1), Knechtl 2 in pol (2), Šumenjak 2  (1), Pesek 1 in pol (1).
_ Mariborski svinjski sejem 21. julija. OkoliSId kmetje so prignali 167 svinj, prodali pa 53. Cene so bile: 5 do 6 tednov 80 do 100 din, 7 do 9 tednov 110 do 1*0, 3 do 4 mesece ISO do 240. 5 do 7 mesecev 310 do 430 8 do 10 mesecev 470 do 515, 1 leto 710 do 920 din. Kg žive teže po e do S, kilogram mrtve teže 8 do 11 An,
— Mrtvaški zvon. Umrla je blaga gospa, vzorna žena in mati Marija Danev, stara 68 let. Blaga, plemenita pokojnica je bila rodom iz Trsta. Vse svoje otroke Je vzgojila v strogo narodnem dumi. Bila Je nacionalno zavedna ter socialno cuteca žena. Pogreb bo danes ob pol 17. na po-breškem pokopališču. Ohranimo ji trajen spomin, žalujočim naše globoko eožalje!
— Gradbena, dela se bedo nadaljevala*. Na stavbi »Drave« na vogalu Sodne in Aleksandrove ceste so dela nekaj Časa počivala. Sedaj pa ao mizarska dela, na katera so Čakali, končana In se bodo gradbena dela v ponedeljek nadaljevala.
— Glas s Pobrežja. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Pobrežani amo zavedni narodnjaki in državljani. Radi izpolnjuje-
mo svoje dolžnosti in obveznosti, ki jih imamo napram državi, narodu in občini. Stremimo pa Pobrežani s posebno vnemo po napredku. Četudi ni o tem v zadnjih letih v naši občini preveč sledov in dokazov. No, Pobrežani smo pa tudi potrpežljivi občani in včasih mnogo mislimo na razne obljube, zlasti sedaj, ko je huda auša in nam tudi še tako pnclno škropljenje po naših vrtovih ne pomaga bogve koliko. Navzlic vsemu pa imamo številne tihe želje, ki jih od časa do časa in v primerih potrebe celo sporočamo javnosti, ker smatramo, da je prav, da so tudi dru^i poučeni o naših težavah, s katerim: se moramo boriti. Topot imamo svojo posebno željo glede lastne pošte. Nekajkrat so bili med nami gospodje, ki so nam obljubljali, da bomo vkratkem dobili pošto. Od tega pa je že precej minilo. Dobri Stu-denčani so imeli pri tem večjo srečo. Dobili so sedaj celo javno telefonsko govoril, nioo. Pobrežani ne segamo sicer a svojinu željami tako visoko, zadovoljili bi se le s pošto, ki naj bi stala na primernem kra. ju in ki naj bi nam prihranila precejšnjo pot v mesto, ki ni lahka, kdor pozna našo slavno pobreško cesto, ki se ob deževju pretvarja v mlakuAe in jezera, poleti pa v neizčrpen rezervoar oblakov prahu. Oe bi ne bilo mogoče drugače, pa naj bi ae morebiti ta nada želja upoštevala tako. de bi bila naša pobredka pošta nekakšna
pomožna pošta mariborskega poštnega uirida. To misel izražamo predvsem zaradi tega. ker mislimo, da bi bilo v tem primeru laže premostiti formalne težave in druge ovire, zaradi katerih Pobrežani še danes čakamo na to koncesijo kot odškodnino za neštete druge neizpolnjene oblju, be.<
— Domačije gore. V Lešnju pri Majšperku Je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Ivana Kola rja, ki je oškodovan za 65.000 din.
— Anžlovar dobil ponudbo za Ljubljano. Kakor se čuje, Je dobil naš odlični barito-nist g. Ivo Anžlovar ponudbo za Ljubljano. Ta ponudba g. Anžlovarju je v zvezd z neko osebno spremembo, ki se napoveduje v krogih ljubljanske opere. Kakor bi nam bilo težko, če bi g. Anžlovar moral zapustiti Maribor, tako želimo odličnemu pevcu in simpatičnemu baritonistu vse najboljše, če bi se odločil, da sodeluje v novi gle.! daliaki sezoni pri ljubljanski operi.
— Nova žrtev kopanja, je postal 25ietni tniAki «in Jo*eX RitadC, ki je utonil v
poaeetni Grajeni.
V Kriieveih pri Ljutomeru zbuja mnogo pozornosti vseh, ki prihajajo v to vas na Murskem polju, spomenik sv. Janeza, ki stoji sredi trga pred občinsko pisarno in potto. Na sivem podstavku je pozlačena soha sv. Janeza. Xa podstavku je tudi naslednji napis: Sv. Janez Nep. p. z. n. Obnovljeno v apomin na čOletmco vladanja cesarja Franca Jožefa /. /. 1908. Spomenik je bil letos zopet prenovljen, napisa pa niso odstranili. Vsi, ki prihajamo v Križevce po opravkih, se čudimo, kako mora v pristno slovenski vasi stati ie danas po 20 letih Jugoslavije spomenik s takim napisom. Alt je ta napis tako velika dragocenost ali taka zgodovinska vrednost, da se ne bi dal odstraniti? Popotnik