jrostnina plačana v gotovini,
Ste v. 40.
V Ljubljani, dne 4. oktobra 1928.
Posamezna Stev. Din 1«.
Leto XI.
Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine". Knaflova ulica 5/II., telefon 72
Nirttalai n nuanr*: detrtlet«« t-M Bi«, po!l«a# U m«, cdotetM M »i«; u tMienstT«! (ctrtletM li Ms, pdletM 14 Din, celoletM iS Dl*. — Rt<t« poit« »rullilM. p»4riiglct • l]*kl|ui. it. 10 711
njače.
Za razmere v tem beograjskem zaporu le pa v polni meri odgovorna vlada,
ki ne more najti utemejenega razloga, zakaj se ta sramota ne spravi s sveta.
Te dni se je zgodil nov zločin v Glavntači, 'n sicer so tam stepli brez pravega povoda
ruskega polkovnika Legata, ki so ga na ulici aretirali, ker se slučajno ni moeel legitimirati. Pretepli so ga tako, da še danes ni gotovo, če bo siromak okreval.
Policijsko poročilo, ki omenja ta dogodek, pravi, da so stražniki našli Legata popolnoma pijanega ležati na kupu kamenja in da je Legat začel v pijanosti razgrajati.
Proti takemu poročilu ie Legat napram novinarjem izrazil najogorčenejši protest in označil poročilo za izmišljeno.
Ker je Legat znan kot soliden človek, mu poučena javnost veruje, zlasti ker so svoje-
Škandalozne razmere v beograjski
Glavnjači
Poleg umora v Narodni skupščini nam še Glavnjača ubija ugled pred svetom — Skoro do smrti pretepen ruski polkovnik — Iz predtgodovine 23. junija — Za enakopravnost, red, poštenost in pametno gospodarstvo v naši državi
Delo vlade, ki jo imamo sedaj, bo zapisano v črni knjigi naše zgodovine. Marsikaj ni bilo prav pod nekaterimi prejšnjimi vladami, ali toliko vsestranskih pritožb kakor sedaj, še ni bilo čuti s strani vseh slojev jugosloven-skega prebivalstva. Vse toži, da so sedanji časi tako obupni, kakor še niso bili, odkar obstoja država. Če pomislimo, da so
take razmere v državi, ki ie po prirodi bogata in ki bi torei s pametnim gospodarstvom mogla zadovoljiti vse državljane,
smo še tem bolj opravičeni grajati nesposobnost današnjega režima.
Deset let že obstoja Jugosavija, a ne moremo Še reči, da smo že resno začeli prebole-vati rane, ki nam jih je zadalo prekoštiriletno vojno uničevanje. Razumljivo je, da so bili pred leti davki ogromni, a sedaj
bi bil že čas. da bi se začelo misliti na olajšanje bremen.
Ako davki pregloboko segajo v žep. uničujejo gospodarstvo in slabijo izglede na pobiranje davkov v bodočnosti. Ce bo naše gospodarstvo popolnoma na tleh, kdo bo potem sploh zmogel tudi morda znižane davke. Kljub takemu stanju pa ni izgledov na znižanje davčne preobremenitve, ki predvsem tlači prečanske pokrajine in med temi še zlasti Slovenijo. Povedali smo že večkrat, da je Slovenija plačala v primeri z ostalo državo 32 milijonov dinarjev preveč davkov. Za malo Slovenijo je to ogromna vsota, ki manjka v našem gospodarstvu. Zato tudi vidimo v Soveniji ie hiranje in pešanje in
bi danes bilo slovensko gospodarstvo že davno popolnoma na tleh. če ne bi bili Slovenci tako vztrajni in žilavi.
Da pa te krivice še bolj občutimo, imamo v vladi večinsko slovensko stranko, ki nam ne zna ali pa ne more pomagati.
Pod davidovičevsko-klerikalno-radikalsko vlado je prišlo tudi do zločina 20. junija, ko ro streli umorili prečanske poslance, boreče se za nič drugega kakor za naše pravice, ki nam gredo po božjih in človeških postavah.
Ta umor je vrgel slabo luč na našo državo pred svetom, a še v slabšo luč nas postavlja Glavnjača, lahko že rečemo problem Glav-
vrstne metode v Glavnjači že splošno znane in je bilo proti sirovim pretepom in sploh škandaloznim razmeram v Glavnjači že nešteto pritožb.
Morda se bodo izgovarjali še na sto in sto načinov, vendar je jasno, da je Glavnjača problem zase, ki se mora tako rešiti, da ne bo jemal državi ugleda.
Naši klerikalci, ki so v vladi, morajo izpo-slovati in doseči zbris tega madeža, ako ne dosežejo že ničesar drugega. Kaj nima predsednik vlade in notranji minister dr. Korošec prav nikake besede, ki bi jo povzdignil proti nečuvenostim Glavnjače? Najbrže klerikalcev nihče ne posluša, ker sicer res ne moremo prisoditi tudi ne klerikalcem, da bi tako div-jaštvo odobravali.
Ta režim, ki nas osrečuje z neenakopravnostjo, s prevelikimi davki, napačno carinsko politiko, z najemanjem posojil brez privoljenja prečanske večine, s streljanjem proti neopas-nim demonstrantom in končno z Glavnjačo. mora pasti. KDK, ki vodi odločno borbo proti najslabši vladi v zgodovini Jugoslavije, bo morala zmagati, ker je na njeni strani pravica. ki se ne da večno tlačiti.
Prekmursko pismo
V Narodni skupščini je tekla kri, ko so bili klerikalci v vladi — Prekmurci se izseljujejo v Ameriko — Pod Koroščevo vlado so razmere vedno slabše in davki vedno neznosneiši
Murska Sobota, oktobra.
Mir, poštenost in odkritost vladata v državi, odkar je na vladi dr. Korošec. Dobro nam gre, davki so manjši, nebesa vladajo na zemlji, odkar so naši klerikalci v službi velesrbskih hegemonistov. Tako pišejo «Novine» od zadnje nedelje. Za tolažbo pa še povedo, da naša mlada država, še neurejena, ne more naenkrat vsega dati. Kolikor je besed v tem članku «Novin», toliko je norčevanja iz ljudstva. Ali ni bilo poprej več reda in več poštenosti v državi, ko so klerikalci še bili v opoziciji in kričali za avtonomijo? Sedaj se preganja vse, kar ni klerikalno. Ljudje se morajo skrivati ali pa hliniti, ako nočejo, da jih klerikalni mogotci uničijo z družinami vred. Krvi pa ni še teklo nikdar toliko v državi kakor sedaj, ko so klerikalci v vladi. Ko je bil dr. Korošec notranji minister, so žandarji streljali na mladino v Zagrebu in Beogradu; v tem času so bili v Narodni skupščini umorjeni trije hrvaški poslanci, med njimi Stjepan Radič. Ali je to mir v državi? Hvala za tak mir, da nas ves svet gleda kakor divjake.
Dobro pa nam gre tako, da se naši ljudje iz Prekmurja v velikem številu selijo v Ameriko. Skoro ne bo hiše v Prekmurju, da ne bi imela koga v Ameriki. Ali mislite, da gredo ti siromaki za zabavo v Ameriko? Zato gredo tja. ker drama nimajo kruha, čeprav so klerikalci na vladi in
čeprav «Novine» sedaj tako rade pišejo o bogastvu naše države. O, je naša država bogata, za vse bi imela dosti kruha, samo vlada je taka, da ne morejo vsi doma najti kruha, dočim nekateri celo bogatijo. Kmečko-demokratska koalicija prav zato vodi boj proti sedanji vladi, da bomo vsi državljani imeli doma dosti kruha. Pri tem velikem, poštenem, Bogu dopadljivem boju pa prav naši klerikalci ddajo proti našemu ljudstvu.
Pisanje o nizkih davkih je pa veliko slepar-stvo. Že zadnjič smo dokazali iz državnih davčnih knjig, da je plačala Slovenija sedaj, odkar so klerikalci na vladi, mnogo več davkov kakor prej. Sicer pa, četudi kmetu darujete vse davke, to njemu ne bo dosti pomagalo, dokler se ne bodo davki in carine zmanjšali tudi pri obrtnikih in trgovcih.
Ti davki so vedno večji, pa te davke ne plačata le obrtnik in trgovec, nego tudi tisti, ki pri obeh kupuje. To pa je večinoma naš kmet. Zato kmeta danes najbolj boli to, da mora vse, kar on kupi, celo semensko zrnje, drago plačati, kar pa proda, mora oddati za nizko ceno. Za to, da se kmečki položaj zboljša, se bori Kmečko-demokratska koalicija, proti kateri dela na vse moči naša klerikalna stranka. To je istina, gospodje od «Novin», ne pa tisto farbanje, ki ga pišete Vi.
Veliki manifestacijski zbor KDK v Celju
prvotno določen na 14. t. m., Je preložen na (sedaj tem temeljiteje pripravijo udeležbo za 28. t. m. ter prosimo vse organizacije in zaup- 28. oktobra!
nike, ki so prejeli od nas zadevne okrožnice, dal Poslovni odbor KDK za mariborsko oblast.
Dva krasno uspela shoda KDK v Mislinjski dolini
V nedeljo 30. septembra sta se vršila v S1 o -venjgradcu v dvorani hotela Goli in v j Mislinju v gostilni Iršič shoda KDK, ki sta tako glede velike udeležbe kakor tudi glede | moralnega efekta krasno uspela. Na obeh shodih sta govorila kot glavna govornika narodna poslanca KDK gg. dr. Albert K r a m e r in Ivan P u c e 1 j. Orisala sta temeljto vzroke, ki so do-vedli do ostrega nastopa KDK napram vladni večini in režimu, dogodke 20. junija v Narodni skupščini in njihove posledice, Kmetsko-demo-kratska koalicija bo nadaljevala boj, dokler ne doseže v državi temeljite spremembe režima in uprave v zmislu poštenosti in enakopravnosti.
Skodu v Slovenjgradcu, katerega je vodil župan g. Franc Vrečko, je prisostvovalo okrog 300 poslušalcev, tako da je bila obširna dvorana premajhna, shodu v Mislinju pod predsedstvom posestnika in gostilničarja g. Iršiča pa okrog 200 oseb. Oba govornika sta žela od zboroval-cev burne aplavze. Poleg obeh poslancev sta se oglasila k besedi še gg. dr. Kukovec in dr. Novačan. Tudi v Mislinjski dolini se je začelo svitati in prodirati je začela ideja KmetskQ-demokratske koalicije.
GORENJI LOGATEC. Dvovlastniki so do sedaj plačevali davke pri domači davkariji tudi od zemljišč, ki so pripadla Italiji. Sedaj so prejeli plačilne naloge od davkarije v Postojni, in s:icer tudi za nazaj, kar je vzbudilo precej hude krvi, dokler se jim ni razložilo, da jim bodo pri nas plačani zneski vpisani v dobro na račun tekočih davkov. — Tablice za Sokolovo tombolo, ki bo na roženvensko nedeljo po popoldanski službi božji pred Sokolskim domom, gredo pridno iz rok. Nič čudnega pri tako krasnih in dragocenih dobitkih. V primeru slabega vremena se bo tombola preložila na isti čas prihodnje nedelje.
ZMINC PRI ŠKOF JI LOKI. ti naše zmmške občine najbrž »Domovina« še ni pisala. Naša
občina je prva od Loke v Poljanski dolini. Smo preprosti kmetski ljudje, ki se pečamo le s kmetijstvom. Tu in tam je kak domači obrtnik za domače potrebe. Naše življenje je bilo do sedaj kaj enostavno; malo smo zvedeli o svetu, ker nismo imeli prave in redne šole. Seveda se pri takem obisku naši otroci niso mogli mnogo naučiti. Zato je pa bilo do zadnjega časa silno mnogo takih v naši občini, ki niso znali ne brati ne pisati. Nekateri kmetje so to škodo spoznali in so pošiljali svoje otroke že redno v vsakdanjo šolo v Škof jo Loko; ti pa, ki so bliže Poljan, pa v Poljane. Ker je pa za večino predaleč na vsako stran, smo prišli na to, da v sredini sezidamo lastno šolo. Ta šola se je skoro dozidala že leta 1914. Zaradi vojne pa je to poslopje stalo celih 14 let dO letos nedovršeno. Seveda, z velikimi stroški. Je to lepo poslopje na solnčni in zračni legi. Ko bo še enkrat vrt urejen, ki bo prav velik, bo naša šola nekaj posebnega. Učitelj, ki bo tu nastavljen, bo imel najlepšo priložnost za izvrševanje vrtnarstva in s tem v zvezi s sadjerejo in kmetijstvom; pa tudi za čebelarstvo je kraj kaj primeren. Šola je pripravljena za dvorazrednico z dvema stanovanjema. Mislili smo, da bomo letos že pričeli s poukom. Kakor pa izvemo, ne bo še nič. Menda nimajo toliko denarja za to leto, da bi mogli enega ali dva učitelja nanovo plačevati. Čudno to. Za druge stvari, za ministre in njih namestnike je pa zmiraj dosti, če je potreba ali ne. Naša občina je po zadnjih povodnjih mnoga trpela in to tri leta zaporedoma, kar se še tu in tam pozna. Pa drugič morda zopet kaj novega.
PREDDVOR NAD KRANJEM. Ljubljanski oblastni odbor je razpisal mesto cestnega mojstra za cesto Kranj—Ljubelj—Jezersko in je za to mesto zaprosil tudi tukajšnji zidarski polir Janez. Janez sam odločno trdi, da je bil do danes vnet pristaš krščanske slovenske stranke. To svojo zavednost je pokazal tudi pri zadnjih volitvah v oblastno skupščino in je v Preddvoru polovil šest teličkov, ki so zaradi slabe krme zbezljali po vasi, ter jih pritiral za repe nazaj v domači farovški hlevček. Kot izučen zidar in polir z dovršeno srednjo tehnično šolo je upal, da bo dobil zaprošeno mesto cestarja. Ali Janez je obračal, gradbeni odsek je pa vse skupaj obrnil in postavil cel tehnični pisker narobe. Čemu pač potrebuje cesta zidarja? Da bo mazal z
malto po škarpah, tolkel kamenje ter zasipal brezna? Za vse to že skrbe avtomobili. Na, in res se gospodje niso ozirali na našega Janeza in na njegovo šolsko učenost. Vzeli so pilo in ključavnico, jo dali mlademu ključavničarskemu pomočniku in mu naročili, naj kamenje in škarpe kar s pilo nadrgne. Če bo pa le preveč jam po cesti, naj pa cesto enostavno zapre z novo ključavnico. Na vse to se je naš Janez prav po gorenjsko razhudil ter se svečano zaklel, da pri prihodnjih volitvah ne bo poslušal g. tajnika od SLS in ne bo «Jurija» niti pogledal. Čudno pri vsem tem je končno še to, da za cestnega mojstra ni bil imenovan kak krojač, mežnar ali kaplan.
TRBOVLJE. V Ljubljani je umrl v splošni bolnici g. Ivan Deželak, posestnik v Trbovljah. Pokojnika so prepeljali v Trbovlje, kjer so ga pofložili k večnemu počitku. — V Trbovljah je umrla po dolgi in mučni bolezni ga. Marta De-želakova, roj. Paradiževa, vdova po rudniškem poduradniku Deželaku, ki se je pred leti smrtno ponesrečil. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskren© sožalje! ' "V;'. « -'i
RAČNA. V nedeljo 7. t. m. bo pri nas v, Račni vinska trgatev v prostorih Gasilnega doma. Vljudno vabljeni; — Zadnja poplava je naredila v naši občini po njivah precej škode, osa-bito koruzi. Krompir je večina že izkopan.
FIKŠINCI. Pretekli teden je izvršil samomor naš posestnik Anton Klemar. Ustrelil se je s samokresom najprvo v srce, potem pa še v sredino čela. Bil je takoj mrtev. Ustrelil se je iz strahu pred hišno preiskavo, katero bi imeli pri njem izvršiti orpžniki, ker ga je tukajšnje ljudstvo obdolžilo, da je izvršil več tatvin. Vendar pa je hišna preiskava ostala brezuspešna. Pokojnik je bil nekoliko slaboumen. Tudi požiga je bil svoj čas osumljen.
MARKOVCI. Nedavno je imelo naše gasilna društvo blagoslavljanje nove motorne brizgalne. K slovesnosti so prišli tudi člani raznih okoliških gasilnih društev. Proti večeru, ko so bili fantje zaradi zavžite pijače že nekoliko dobre volje, je prišlo med njimi do prepira, ki se je kmalu razvil v pretep, tekom katerega je udaril Franc Kardoš, 221etni poljski delavec iz Gornjih Pe-trovcev, z gasilno sekiro z vso silo po glavi 291etnega posestnika Karla Knausa iz Markov-cev, da se je ta takoj nezavesten zgrudil na tla.
Soteščan:
Maščevanje pravice
Povest.
(Dalje.)
•Nikogar ne osumljam in nič gotovega ne morem vedeti«, je zanikala skoro brez glasu.
«Take zločine moramo kaznovati, doslej pa nimamo še nikakih podatkov.«
•Jaz ne vem ničesar. Včeraj sem prejela poročilo, da je Justina odpotovala; ni pa navedla, kam in kdaj se bo vrnila.»
♦Prosim vas, dajte mi tisto obvestilo.«
«V pismu ni nič drugega kakor to, kar sem v; m povedala — ena sama vrstica.«
«Čcprav! Vsako bilko moramo zagrabiti in nobenega hipa ne smemo zamuditi.«
«Pi'smo vam bom izročila; bojim pa se, da bo tajnost umora z Justino za vedno pokopana.«
•Izsleditev bo težja, zakaj morilec ni oropal Svoje žrtve kakor v številnih drugih primerili. Zločin je izvršil s povsem drugačnimi name/i, na kar se je varno umaknil. Najbolj zanimivo pa je, zakaj se je Justina vrnila, ako jc res odpotovala.«
«Čudno«, je Žižmarica skomignila z rameni.
«Upam, da zločinec ne uide zasluženi kazni«, je nadzornik poudariL «Za to bo skrbela njegova vest in pa priroda...»
•Pravica naj se maščuje!« je dvignila prst proti nebu. Obrnila se je od nadzornika nomignila sestri, do morata oditi.
•Brata najbrž nisi obvestila«, se je spomnila Martina.
•Sem«, je odvrnila. «OdpluI pa je z ladjo na odprto morje in pismo ga bo moralo čakati v pristanišču. Smili se mi, ubogi Herman; ljubi! je pokojno nečakinjo. Kako bo razočaran!«
Zamahnili sta z roko v slovo proti mrtvašnici ter se odpeljali. Nadzornik je ostal pod vrbo, razmišljal je o zagonetnem umoru in gledal za vozom. Čim je utihnilo drdranje, je zapazil imenitnega tujega gospoda, ki se je nenadoma pojavil.
«Ali bi mogel videti umorjenko?« ga je prijazno nagovoril. «Poznam njeno mater, ki je nedavno izgubila sina... Moje ime je Pala-ron, trgovec in tovarnar.«
«Vas sin Izidor...?» se je spomnil nadzornik.
•Primerilo se mu je, kar bridko obžalujem. Kaj hočemo, nesreča nikoli ne praznuje.«
•Vstop vam dovolim, ako jo želite videti.« Krohar se je zasukal, odprl je mrtvašnico in odgrnil mrliča.
Ginjen je stal tovarnar ob mrliškem odru in gledal umorjenko, čez nekaj časa je neverno zmajal z glavo, priklonil se je in obrnil proti izhodu.
«Gospod Palaron, ali veste, kje je zdaj vaš sin?« ga je nadzornik ustavil pri izhodu.
«Odpotoval je daleč v tujino; tam bo premišljal svojo zmoto in delal pokoro...»
«Ali ste prepričani, da je resnično odpotoval?«
•Tako mi je povedal. Pa zakaj me vprašujete, gospod nadzornik?«
•Zato, ker me zanima. Še nocoj moram izvedeti, kam je izginil in kje se je nastanil. To pa zaradi tega, ker sta se Izidor in Justina prijateljsko razumela ter bi nam edino on mogel dati točna pojasnila. Umor je zagoneten in kljubuje vsakemu poizvedovanju; vse okolnosti pa kažejo, da bo treba tukaj začeti in vi mi morate pomagati.«
Palaron ga je poslušal z napeto pozor-« nostjo. «Seveda vam bom na uslugo,« mu je obljubil, «čeprav ne verjamem, da bi po tej poti prišli do kakega smotra.«
«Poskusimo in napnimo vse moči,» je vztrajal nadzornik. «Taki umori ogrožajo varnost in razburjajo ljudstvo. In ubogi materi je tem huje, ker je pobegnil morilec njenega sina. preden je bil poklican na odgovor.«
«Rekel sem vam že, da se mu je primerilo«, je nagubančil čelo. »Krogla ga je zadela proti njegovi volji; ni mu bilo prijetno, saj ni hotel njegove smrti.«
«Vseeno bi se bil moral javiti oblastvu. Tako zahteva zakon, kateremu se moramo pokoriti.«
«Prestrogi ste, gospod nadzornik,« je bogatin zardel po vsem obrazu, «in predaleč sega vaše sumničenje.«
«Moja služba mi tako veleva.«
•Vem, da govorite kot policijski nadzornik in gledate dogodek v drugačni luči kakor mi, navadni ljudje.«
•Imam pač svoje nazore«, si je pogiadil brado. «Zdaj je sicer še temno okrog, zato moram molčati, nadejam pa se priložnosti, ko bom mogel govoriti...»
Prepeljali so ga v bolnico v Mursko Sobota Njegova poškodba je težka.
ADRIJANCI. Pred kratkim je prišlo med fanti v Adrijancih, ki so imeli nočno stražo, in fanti iz Lucove do prepira in prerivanja. Pri tem je ustrelil čevljarski pomočnik Ludovik Pondelek iz Lucove s samokresom v levo roko nad laktom 201etnega posestniškega sina iz Adrijancev Jolsipa Kolarja in ga težko poškodoval. Kolar je bil zaradi rentgenizacije poslan v mariborsko javno bolnico, kjer mu bodo vzeli izstrelek iz roke.
S RANKOVCI. V Rankovcih si je nedavno zlomila nogo 771etna dninarjeva žena Terezija Šuštarič. Prepeljali so jo v murskosoboško bolnico.
i KRIŽEVCI (PREKMURJE). V noči od nedelje na ponedeljek 24. septembra je bilo ukradenih v Križevcih posestniku Jožefu Bobiču troje košev čebel z medom, Viktorju Hariju pa en koš. V isti noči so poiskušali najbrž isti storilci ukrasti iz čebelnjaka posestnika Aleksandra Kutoša štiri koše čebel z medom, bili pa so še pravočasno prepodeni. Vendar pa so že vse štiri koše čebel z gorečimi cunjami in žveplom omamil in uničili. Dva dni poprej pa je bil posestniku Aleksandru Berkeju tudi ukraden en koš čebel. Skupna škoda znaša nad 2500 Din. Verjetno je, da je vse te tatvine izvršil eden in isti storilec. Kot osumljenca so orožniki aretirali 281etnega posestnika Štefana Kiironja iz Križevcev, ki je sedaj zaprt v Murski Soboti. Ali pa je ta v resnici tat, bo dognala šele sodna preiskava.
MURSKA SOBOTA. Te dni je zopet odšel iz Murske Sobote nov transport Prekmurcev v Južno Ameriko, in sicer 60 po številu. Bog jim daj srečo! Obetajo se še nadaljnji. Ljudstvo ne najde doma dovolj zaslužka in kruha, pa je pri-morano zapustiti rodno grudo.
Politični pregled
Neprestana pesem je, da se radikali med seboj prepirajo, pa se zopet zedinijo in tako naprej. Na posvetovanjih širšega glavnega odbora radikalske stranke so padale ostre besede proti Vukičevičevi struji, ali končni rezultat je bil,
da so se kljub sporom radikali zopet začasno pobotali.
Čim je izgledalo, da so navzkrižja poravnana in da bo odbor podpiral to vlado so se začela v radikalski stranki
prerivanja za mesta v vodstvu stranke . in v vladi.
In beograjski listi že zopet poročajo, da se notranji položaj razvija v znamenju nadaljnjih nesoglasij med radikali, kakor da je najvažnejše v naši državi to, da gledamo spor med radikali. Radikalska stranka se pripravlja na svoj kongres, na katerem bo gotovo zopet mnogo grmenja in nič dežja. Z današnjo vlado so menda
najbolj zadovoljni Davldovlčevi demokrati,
od katerih so poštene prečanske stranke še v začetku letošnjega leta pričakovale močno oporo v borbi za enakopravnost in poštenost. Kakor naši klerikalci so se tudi Davidovicevi demokrati popolnoma prodali radikalom in njihovi hegemonistični politiki. Je sicer struja med davidovičevci, ki te politike svoje stranke ne odobrava, a je v manjšini in ne pride do odočilne besede.
Da so tudi naši klerikalci prav veseli te vlade,
je znano. Zadovoljni so s tem, da so veliki gospodje, za drugo pa se ne brigajo m"^©. Zato tudi kljub dolgotrajnemu vladovanju še nimajo pokazati ničesar, kar bi storili v prid Sloveniji. Morda so kdaj skušali izvabiti iz. radikalskih rok kakšne drobtinice, toda radikali, kakor jih poznamo,
ne dado ničesar, niti na prigovarjanje
svojih prijateljev klerikalcev, kar nam pokazuje, koliko moči imajo klerikalci.
Moč imajo klerikalci le proti svojim političnim nasprotnikom, ki jih v Sloveniji, kjer jim pač morejo do živega, neusmiljeno preganjajo. Zlasti jim je napoti napredno urad-ništvo, ki ga premeščajo in vpokojujejo po miii volji.
Kmetijski pouk
KISANJE PRESNINE ZA SVINJSKO KLAJO.
Letos nam bo tudi s prašičjo klajo tesno hodilo, ker so vsled suše trpeli vsi poljski sadeži in se je pridelalo vobče manj presnine in koren-stva kakor druga leta. V tem položaju je obračati za prašičjo klajo vse, kar se da. Spraviti je vsako zel, ki nam lahko pomaga do lažje prehrane naših ščetincev. Izrabiti je posebno vsako« vrstno cimo, ki odpada v pozni jeseni pri spravljanju pese, zelja, repe, in druge zelenjadi. Vso to presnino še najbolj izkoristimo, če jo okisamo v jamah, ki jih izkopljemo blizu hleva ali svinjaka.
Če stlačimo to zelenjavo v jamo, se nam slično skisa kakor kislo zelje ali kisla repa in mi dobimo krmo ki se dolgo drži in ki nam lahko veliko zaleže po zimi. Velikost jame se ravna po količini take zelenjave. Za male količine zadostuje okrogla jama, ki jo napravimo v podobi prostorne kadi. Sicer pa delamo štirioglate jame, ki so različno dolge. Čim več je zelenjave, tem daljša bodi jama. Glede globokosti in široko-sti pa veljajo sledeče mere. Jama bodi 1 do IV2 m globoka in IV2 do 2 m široka.
Vloženo krmo je plastoma tlačiti in nazadnje z vrhom naložiti in stlačiti, na to pa dobro pokriti — vsaj za dober čevelj na debelo — v podobi strehe in sicer z zemljo, ki smo jo izkopalL Da ostane kiselina bolj snažna, je obložiti jama s slamo, posebno na tleh, pa tudi ob straneh in na vrhu. Tudi je dobro, da različno cimo nekoliko sesekamo, da jo lahko na tesno stlačimo. Cima sama mora biti čista in zdrava, torej ne blatna ali pa nagnita. Na vrhu mora biti jama dobro zadelana in čimbolj neprodušno zaprta. Nastale razpoke v zemlji je po potrebi zadelati. Tudi je skrbeti, da se deževnica gladko odteka in ne zaceja v jamo. V 6 do 8 tednih se tako stlačena zelena krma okisa in postane prijetnega duha in okusa. Okisano krmo je jemati pa malem iz jame in jo primešavati drugi klaji.
Na ta način se da izvrstno pripravljati tudi zelena koruza, ki nam ostaja v pozni jeseni.
«Mogoče.» Palaron je skomignil z rameni in hotel oditi. Zunaj pred mrtvašnico pa se je ustavil in vprašal: «Kdo je bila gospa, ki je spremljala mater umorjenke?«
«Njena sestra,» se je nadzornik začudil vprašanju.
«Ali jo poznate?» ga je razveselil njegov odgovor.
«Samo navidezno; vem le toliko, da je ydov# po nekem višjem častniku.« 4 «Ni li bila pred leti v Barceloni?« t «Tega vam, žal, ne morem povedati, niso mi znane njene razmere.» i Tovarnar se je zahvalil za pojasnilo, na kar se je prijazno poslovil. Ubrisal jo je po cesti za drevoredom, kjer ga je čakal voz v katerem se je odpeljal proti mestu, f «Ali si videl voz, ki je pred kake pol ure prišel od mrtvašnice?« je vprašal med potjo .voznika.
% « Videl,« mu je pritrdil. «Peljali sta se imenitni gospe, oblečeni v žalni obleki.« 1 «Pa si zapomnil si smer, kamor sta krenili?«	< 1 «V mesto, po glavni ulici...» 1 «Takoj ko boš izpregel, moraš dognati, kje sta izstopili. Gre namreč za Žižmarjevo
* gospo in njeno sestro. Tekom pol ure me moraš obvestiti.«
J Voznik je zapeljal na dvorišče palače, kjer je Palaron ponovil naročilo in odšel po stopnicah v stanovanje. Njegove misli so krožile okrog Martine. Neprestano je brskal po spominih, kdaj in kje jo je že videl v življenju. [ «Aha, to je tista slavna plesalka, radi ka-jere si je Leon plemeniti Kasarol končal živ-
ljenje!« se je nenadoma domislil. «Večkrat sem jo videl na zabavah in veselicah, saj jo je polovico Barcelone poznalo in oboževalo.«
Pismo, ležeče na mizi, mu je mahoma pokvarilo bujno domišljijo. Sin mu je naznanil odhod v tujino; iz njegovega namigavanja je razbral, da potuje po povsem drugih potih kakor si jih je bil začrtal.
Razočaran se je zamislil in naslonil na mizo. Spomnil se je nadzornika Kroharja, ki je osumil Izidorja zavratnega umora. Polotil se ga je silen nemir, obenem ga je objela tudi žalost in tresla bojazen. Ko se je pomiril, je napisal svojemu sinu dolgo pismo, pozval ga je, naj mu opiše potovanje, obenem pa mu je sporočil o grozovitem umoru v mestnem drevoredu.
Prav, ko je zaključil pisanje, je prispel njegov odposlanec s poročilom, da je našel gospo Martino, nastanjeno v «Belem dvoru«.
«Radoveden sem, kakšni opravki so jo semkaj privedli,« je potihoma mrmral, «in koliko časa bo tukaj ostala,«
Odslovil je služabnika in odprl omaro, iz katere je vzel veliko sliko, skrbno zavito. Odvil jo je in gledal s pozornim očesom.
«To je tista Martina — ljubljenka barona Vedlina!« si je zadovoljno šepetal. «Stavim, da ga je ob lahkoživki zadela enaka usoda kakor njegovega prednika. Najbrž se ga je zopet iznebila; morda je prišla na lov za drugim, ali pa so jo prevare poboljšale in izmo-drile. Zopet me je dvignilo nekaj ter me vleče v njeno bližino, da jo osvojim in privežem nase.»
Dolgo je razmišljal in ugibal, kako bo stopil pred njo, ki je živela od prilizovanja in poklonov ter je ni tako lahko zadovoljiti. Ko je končno legel k počitku, se je pričelo daniti.
Trgovinska ladja «Svoboda» je plula po Sredozemskem morju. Na vse strani so jo nagibali viharji, vendar pa se jim je krepko upirala in razbijala valove. Vsi mornarji s kapitanom so stali z nadčloveško vstrajnostjo na krmilu; zaposleno je bilo tudi ostalo oso-* bje. Vsem združenim silam se je končno vendarle posrečilo, da so jo obdržali na površini.
Po groznem viharju se je zjasnilo obnebje in umirilo razburkano morje. Mornarji so polegli na krovu in v kabinah ter pospali, vsi izmučeni zaradi prestane nevarnosti. Bdelo je le osebje, ki je bilo nujno potrebno pri stro^ jih in na krmilu.
Na krovu ladje je stal mlad častnik, ki je bil določen za nadziralno službo. Pravkar je pregledal stroje in posadko, na kar je odšel na krov, kjer se je naslonil na ograjo in zamislil i v daljavo. Tako zamišljenega je opazil tovari«L ter ga je rahlo prijel za ramo.
«Že zopet sanjaš o njej, namesto da bi; hvail Boga po prestani rešitvi,« se je dobro-j dušno pošalil.
«Dolgčas mi je, zato me zapuščajo mislit in hitijo iz puščave v obljubjeno deželo...»]
«Zdi se mi, da že dalje časa stokaš in vzdihuješ...»
«Tako nekam težko mi je pri srcu. Ne. vem, kaj to pomeni.*
(Dalje prihodnjič.)^
Tako okisana zelena koruza daje prav dobro klajo za molzno goved, tako da jo danes na večjih posestvih nalašč v ta namen sejejo in pripravljajo na debelo za zimsko klajo. Zelena koruza se mora na drobno razrezati, da se dobro stlači. — Ravno tako je potrebno letos, da vso mlado travo in deteljo, ki ostaja v jeseni, obrnemo za kisanie in klajo prašičem.
USPEHI S PRIDELOVANJEM ŽITA.
Žito ima za naše kraje še zmeraj veliko veljavo, ne samo zaradi močna tega zrnja, ki nam daje naš vsakdanji kruh, ampak tudi zaradi slame, ki je v naših razmerah važna za pokladanje živini. Žita ni smatrati zaradi tega zgolj kot krušno rastlino, ampak tudi kot važno krmsko rastlino. Le pomislimo, kaj bi letos počeli, če bi ne imeli žitne slame in če bi bili navezani samo na travniške pridelke, kakor na pr. po travnatih krajih?! Prav letos imamo v pridelku slame veliko pomoč proti zlim posledicam suše. Zato pa ne smemo pridelovanja žita podcenjevati ampak nasprotno. Žito nas bo tudi letos rešilo še večjega pomanjkanja.
Žito je za naše kraje tem važnejše, ker nam omogoči tudi po dva pridelka na leto in daje ob enem pridelke, ki so potrebni ljudem in živini. Pri žitu je iz teh ozirov delati mnogo bolje na to, da dvignemo dosedanje pridelke in jih ob enem zboljšamo, tako da nam bo dajalo žito še lepše pridelke kakor doslej. In to je mogoče. Prav zadnja jubilejna kmetijska razstava nam je pokazala, da se dajo naši žitni pridelki dvigniti po količini jn kakovosti.
Prav lepe uspehe nam je v tem pogledu pokazala semenogojska postaja v Beltincih, ki je dosegia pri domači pšenici s pomočjo skrbnega in doslednega odbiranja najlepšega klasja take pridelke, da znašajo na 1 ha po 32 q zrnja ali na mernik posetve okroglo po 320 kg. S takim ravnanjem bomo tudi drugod dosegli lepe uspehe. Domači pšenici, ki je vajena našemu podnebju in naši zemlji, pomagamo lahko tudi še na druge načine do lepših uspehov, namreč z bolj skrbr'i pri^-eto van jem m pravilnim gnojenjem. Tudi v tem ozira smo videli ugodne uspehe pri posameznih razstavljalcih. Prav očitno se je to kazalo pri pšenici, ki jo je razstavil posestnik Do~ bovšek iz Boštanja, ki je na globokeje obdelani zemlji pridelal vse drugo klasje kakor pa na plitvo obdelani, m pri ovsu posestnika Videta iz Žvabovega, ki je dosegel z apnenim dušikom potrošenim v zgodnji spomladi prav lepo in težko latje v primeri z ostalim ovsom. Pa tudi z novejšimi vrstami žita se da še dvigniti dosedanje pridelke. Tako nam je g. Kupnik iz Ko-strivnice pokazal prav ugodne uspehe s pšenico «Sierban Prolific». ki je dala 26 q na 1 ha zrnja ta 43 q slame. Pot za izboljšanje žitnega pridelka je torej odprta in je naša dolžnost in naloga, da jo prav ubiramo!
Sla j en je mošta v mariborski oblasti
Mariborski veliki župan je izdal razglas glede zboljšanja vinskega pridelka leta 1928., ki vsebuje v glavnem:
Zaradi hladne pomladi, hladne in deževne jeseni. deloma pa tndi zaradi toče je letos vinska trta v razvoju zaostala. Lepi jesenski duevi sicer pospešujejo zorenje grozdja, toda giede na bližajočo se trgatev jc le malo upanja na kvalitativno dobro trgatev.
Da se omogoči vinogradnikom zboljšanje za potrošnjo in trgovino najsposobnejšega letošnjega vinskega pridelka in s tem v zvezi dosega boljših cen za vinski mošt in vino, dovoljujem vinogradnikom mariborske oblasti na temelju zadevnega zakona obče zboljšanje vinskega mošta z zmerno uporabo sladkorja. Sladki se sme v smislu zadevnih predpisov le vinski mošt od začetka trgatve do 15. novembra 1928. v kraju pridelovanja, oziroma v njega neposrednji bližini. Za zboljšanje vinskega mošta se sme uporabiti samo čisti konzumni sladkor v kristalih ali kockah, raztopljen v moštu samem, ne pa v vodi. Uporaba
vsakega drugega sladkorja je v smislu zakona zabranjena. Sladkorja se sme dodati moštu le toliko, da se doseže koncentracija mošta srednjih vinskih let. Sladijo naj se torej le mošti navadnega namiznega vina izpod 14% sladkorja in mošti boljših kvalitetnih vin izpod 17% sladkorja. Največ se sme dodati do 4 kg sladkorja na 100 litrov mošta.
Zaradi splošne dovolitve zboljšanja mošta vinogradnikom, odpadejo tozadevne prošnje za dovoljenje slajenja in naznanila o izvršenem sla-jenju.
Ako nameravajo zboljsati mo§t vinski trgovci, morajo imeti za to dovoljenje v smislu vinskega zakona od pristojnega oblastva in jim je postopati v smislu zadevne odredbe (z dne 18.111.1914.,
št. 12.264).
Vina samorodnih trt (šmamice itd.) ni smatrati kot vina v zmisiu vinskega zakona, zato je rezanje mošta šmarnice itd. z vinskim moštom in zboljšanje takih mešanic v zmisiu tega razglasa strogo zabranjena. Proti kršiteljem te zabrane se bo postopalo po zakonu.
Vinogradnikom se priporoča, da z letošnjo trgatvijo, če bo vreme to dopuščalo, odlagajo do konca oktobra, nikakor pa naj ne trgajo pred 15. oktobrom. Gniio grozdje naj se pobira poprej, z zdravim grozdjem naj se čaka in izrabi jesensko solnce. En dan Iej>ega vremena zboljša vinski pridelek za Vi °Jo in več. ako je trta zdrava. Na ta način je mogoče znižati potrebo slajenja mošta na minimum, ali pa v primeru trajno lepega vremena slajenje sploh ne bo potrebno.
Važna je prepoved rezanja mosta šmarnice itd. z vinskim moštom in slajenje takih mešanic. Ta prepoved je bila potrebna, ker se je ugotovilo, da gre mnogo vina samorodnih trt tem potom kot pristno vino v konzum. Vinogradnikom kakor tudi vinskim trgovcem se v interesu dviga vinskega konzuma in vinske trgovine m izvoza naših vin v inonzemstvo toplo priporoča, da vpo-števajo vsebino navodnega razglasa in se po njej javnajo.
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Razpoloženje na svetovnem trgu je malo čvrstejše in so se cene pšenici in turščici j nekoliko dvignile. Na ljubljanski blagovni borzi) so bile 2. t. m. za 100 kg, postavljeno na postajo ; v Sloveniji, naslednje cene: pšenica: baška! 290 do 29250 Din; turščica: baška 34750 do 350 Din; ječmen: baški 305 do 30750 Din; r ž: baška 295 do 29750 Din; oves: baški 275 do 280 Din; moka «0»: 430 do 435 Din. Na novo-sadski blagovni borzi je začela notirati nova turščica.
ŽIVINA. Cene živini so stalno nizke, vendar se mnogo ne spreminjajo. Kakor je podoba, ne b« baš prehudega jx>manjkanja krme z izjemo posameznih krajev, kjer je bila huda suša.
VINO. Trgatev se je zaradi deževja in nasto-jrajoče gnilobe letos začela pTecej zgodaj. Največ so čakali s trgatvijo v Slovenskih goricah. Mošt od zgodaj potrganega grozdja ima seveda malo sladkorja. Nov mošt od 17 do 20 stopinj sladkorja se ponuja po 4'50 do 6 Din za liter. V ptujski okolici ponujajo novo portugalko iz kleti po 3 do 4 Din za liter, gostilne pa jo točijo po 9 do 12 Din liter.
HMELJ. Na hmeljskih tržiščih ie razpoloženje mirno. Cene so malo popustile. Žateški (Češkoslovaška) hmelj dosega cene 72 do 77 Din za kilogram, dočim se savinjski in ostali jugoslo-venski hmelj trguje v Zatcu po 37 do 47 Din. V vojvodtai jvlačujejo prvovrstno blago po 27 do 32 Din, srednje po 25 do 26 Din, slabše po 12 do 15 Din. V Vojvodini je prodana doslej komaj ena tretjina letošnjega pridelka.
JAJCA. Cene se na svetovnem trgu malo poskočne, ker so dovozi slabši. V Jugoslaviji se plačujejo jajca po 1"20 do 1'30 Din za komad.
1 dolar za 56'3G do 56'50 Din; v devizah dne 2. t. m.: 100 avstrijskih šilingov za 80014 do 80314 Din; 100 nemških mark za 135550 do 1358*50 Din; 100 madžarskih pengov za 990 94 do 995 94 Din; 100 italijanskih lir za 296'35 do 29S35 Din;
1 dolar za 56"82 do 57 02 Din; 100 francoskih frankov za 22161 do 22361 Din; 100 češkostorvaških kron za 168 37 do 16917 Din.
Sejmi
5.	oktobra: Tržišče, Hodoš (za živino in blago);
6.	oktobra: Pršeče, Kostrivnica;
7.	oktobra: Zgornja Kungota;
8.	oktobra: Begunje, Gornji Logatec, Kranjska gora (samo za blago), Rakičan. Slivnica;
9.	oktobra: šf. Janž pri Dravogradu;
10.	oktobra: Rajhenbnrg. Zdenska vas (Pri Svetem Antonu), Velike Poljane, Motnik;
11.	oktobra: Sodražica, Radeče, Toplice pri Novem mestu, Ljutomer (za živino in blago);
12.	oktobra: Semič, Teharje;
13.	oktobra: Čakovec.
NASLEDNJI ZBORI KDK V MARIBORSKI OBLASTI
se bodo vršili:
v soboto 6. t. m. ob pol 20. uri v .Mozirju v hotelu «Ilirija« za občini Mozirje, trg in okolica;
v nedeljo 7. 4. m. pa: ob 9. uri v dvorani g Podpečana v Ljubnem za občine Ljubno, Luče, Solčava, Bočna, Gornji grad in Nova Štifta: Solčava, Bočna, Gornji grad in Nova Štifta; -cb 14. uri v pnostnrh gostilne Siirst v Rečici ob Savinji za občini Rečica in Kokarje; ob 17. uri v prostorih gostita e Steblovmk v Rečici ob Paki za občino Šmartno ob Paki.
Na vseh shodih bosta govorila narodna poslanca gg. dr. P i v k o in Pucelj.
Cene tujemu denarja
Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni v valutah:
*	Manifestacijski zbor KDK v Celju je preložen na nedeljo 28. t. m. ob poi 15. uri (pol 3.).
*	Kraljeva družina zapastila Bled. Te dni je
kraljica Marija z obema princema ter z vsem svojim spremstvom zapustila Bled in se vrnila v Beograd.
*	Spomenik narodnemu mu cenik a dr. B?sa-ričk« so odkrih 30. septembra na Okrugljači biizc Virovitice. Okrugljačo, ki jo jo koloniziral dr. Basariček mak) pred svojo smrtjo, bodo ob tej t>rihki prekrstili v Basaričkovo selo.
*	Mariborski oblastni odbor je na svoji zadnji seji razpravljal o razširjenju kopališča v Dobrni. Zgradila se bo nova stavba za stanovanje gostov, razširilo pa se bo tudi kopališče, tako da se bo število kabin podvojilo. OJcrajna cesta v Rogaško Slatino bo preložena izven zdravilišča. Za zgradbo cesto Središče—Stara gora je odobren kredit 25.000 Dm. S 1. t. m. so se preselili posamezni oddelki oblastnega odbora. V povečani in prenovljeni zgradbi na dvorišču oblastne palače so se namestili gradbeni, zdravstveni ta kmetijski oddelek.
*	Pririv zaradi ustavitve »Edinosti«. Tržaški Slovenci še upajo, da bodo italijanska oblastva zopet dovolila izdajanje «Edinosti», tako da bodo prišli Slovenci v Italiji zopet do svojega dnevnika. To pa so pač prazni upi ta bodo takšni vse do tedaj, dokler bodo osrednja oblastva v Rimu slepo verjela vsem lažem tržaških fašistov. Zato bi bilo tudi nad vse čudno«, če bi imel kakšen uspeh priziv. ki ga je poslal te dni bivši ravnatelj »Edinosti« prof. Peric ministrskemu predsedniku Mussoliniju. V prizivu izpodbija bivši ravnatelj lista prefektov ukrep, s katerim mu je bilo odvzeto odgovorno uredništvo, ter dokazuje, da je ukrep sam nezakonit. Tiskovni zakon določa, da sine pr efekt odvzeti priznanje odgovornemu uredniku, ki je bil tekom leta dvakrat posvarjen. Ker je »Edinost« oziroma njen ravnatelj bil jjosvarjen v letu 1928. samo enkrat, se ie torej prefekt povsem neupravičeno skliceval
na prejšnja svarila, ko je list ustavil. Prof. Peric naglaša baje v svojem prizivu tudi, da je pripravljen umakniti se če bi njegova oseba tvorila oviro za obnovitev lista.
*	Veliki župan na dopustu. Iz pisarne velikega župana poročajo, da je veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vodopivec nastopil svoj delni dopust in zato odpadejo do nadaljnjega sprejemi pri njem.
*	V Prekmurju ni radikalov. Pišejo nam: V Beogradu se je na seji radikalskega glavnega odbora razkoračil delegat g. Tavčar in pripovedoval kako malo je lani manjkalo pri volitvah. da ni bil izvoljen v mariborski oblasti radikal. Tega pa g. Tavčar ni povedal, da so radikali dobili največ glasov v Prekmurju in kako so naše Prekmurce lani mešali za te glasove. Tudi ni povedal, ali mu sedaj mi povemo, da ne bodo dobili pri prihodnjih volitvah, katere naj Bog da, nobenega glasu več in da ne bo imel g. Tavčar na prihodnji seji v BeogTadu več prilike, govoriti v imenu radikalov v mariborsk oblasti. Danes ni v Prekmurju nobenega radikala več. To je soglasna sodba vseh Ijadi, ki poznajo naše ljudstvo.
Rekar, Boštjan Rekar, Janez Lipovec, Alojz Rekar, Alojz Lipovec, Rudolf Prešeren, Martin Kosmač, Boštjan Lipovec in Joža MatV ;č. Slovesno odlikovanje se je vršilo preteklo »ie-deljo v salonu hotela «Triglav» v Mojstrani Dvorni nadlovec Janez Rabič je po prečitanju kraljeve brzojavke in lepem nagovoru razdelil odlikovanja. Odliko v ancem je čestital tudi poveljnik dravske divizije general Nedič. Poleg novpodlikovanih je bilo doslej odlikovanih tudi več dvornih lovcev. Tako poseduje nadlovec Rabič že tri odUkovanja, večkrat odlikovani pa so tudi Jakob Prešeren, Jakob Prešeren ml. in Janez Skomavc.
* Sadna razstava v Ljubljani. Ob priliki velike razstave «Tisk», ki bo na Ljubljanskem velesejmu od 7. do 21. t m., bo tudi razstava
nedeljah popoldne telefonska služba na pošti ukinjena, kar smo imeli prej dolga leta, ni bilo mogoče dognati, kje je vzrok, da ni elektrike. Zaradi tega se je ljudstvo razburjalo, ker ni vedelo, kje se je zgodila nesreča.
* Čudna šala. V nedeljo je prisopihal v pisarno stražnice š. I v Ljubljani neki posestnik z Gorenjskega ter ves žalosten prijavil, da mu je odpeljal z dvorišča tvrdke «Jugo-avto» neznan človek avto s kontrolno številko 15—323, čigar lastnik da je on. Nadzornik je vzel ovadbo na znanje ter nemudoma telefonično obvestil o drzni tatvini vse ostale stražnice. Na podlagi ovadbe je bil nekaj minut za tem aretiran v Šiški na Celovški cesti gospod Ivan A. iz Begunj, ki se je moral z avtomohilom odpeljati na dvorišče policijske di-rekcfje. Tam se je na podlagi dokumentov ugotovilo, da je A. pravi lastnik avtomobila in da si je
bo lepo pravilno vloženo v ameriških zabojih od 20 do 25 kg.
* Izreden lovski plen. V lovišča Avgusta Leš- ___.____ , ^ .,
nika na Rdečem bregu na Pohorju so astrelili znano kam ^zml divjo svinjo, ki je tehtala 170 kg- Nenavadno divjačino so razstavili sTečni lovci v gostilni Baum-
dokolemc, nekaj mizarskega orodja ter nelfaj dragocenosti. Kakor je dognala preiskava, je - \ izvršil vlom neki 231etni Alojzij K., ki pa je ne-
* Podivjanost. Vas Besnica je bila v nedeljo pozorišče krvavega poboja in pretepa dveh ian-
sadja, zvezana s sadnim sejmom. Navzlic temu,
da letošnja sadna letina ni posebno bogata, se preklicani Gorenjec dovolil samo nekofiko naje posrečilo zbrati veliko množino prvovrstnega, rodno šalo, ki pa je policija ni razumela. Policija sadja. Med drugimi so prijavljene naslednje namerava' sedaj Gorenjcu vrniti milo za drago, vrste jabolk: ananas, zlata parmena, bslfleur, ker nima posebnega zmisla za humor, pisani kar dira,!, btsmark, kanadska reneta, lands- * Vlo» v Jurkloštru. Pred dnevi je bilo vlom-berska reneta, bobovec, mosančkar, londonski y higo m Franceta Brečka v Jurklo-
*	Srebrno poroko sta praznovala te dni v 1 ESMcSTitS? £££)*	*>-Metliki g. Julij Kopinič in njegova življenska j S^SL^T^S^h Tu^ V^d* vršnik- več ^ hbČ> &V,jeV' paf družica gospa Julijana. Vrlemu narodnemu paru naše iskrene čestitke!
*	Veliko svečanost v proslavo desetletnice češkoslovaške republike bosta priredili Jugo-slovensko-češkoslovaška liga in Československa Obec v Ljubljani v nedeljo 28. t. m. v dvorani Filharmonične družbe. Sodelovali bodo pevski zbor Glasbene Matice, popolni operni arkest&r in znani češki virfuoz Zika.
*	Ugodna rešitev električnega vprašanja v Litrp. Litija je dalje časa pogrešala stalen tok po jrrimerni cerT. Pred leti je prevzela občina v najem toprlniško elektrarno, kar pa je zahtevalo precejšnje izoatke. Te dni pa je začela dobavljati Litiji tok tvrdka Kunstler s Prtice.
*	Italijanska nasilja. V Kanal je pridrvela pred dnevi skupina italijanskih delavcev iz cementne tovarne v Anhovem ter iskala po gostilnah slovenske dijake. Oboroženi so biii s palicami in bodafl Nekaj ljudi so pretepli Nekemu dijaku se je posrečilo pravočasno ubežati pred italijanskimi divjaki. Ako pride Slovenec do
gartner v Sv. Lovrencu in so jo ljudje z velikim tovskib skupin iz Besntce in Gorenje Save. Do-zanimanjem ogledovali.	jneče gasilsko društvo je priredilo v svojem denra
*	Ne pozabite, da izhaja v »Skovirju* zanimiv > veselico, katere so se udeležili tudi Gornjesa ,^ detektivski roman. Naročite se na šaljiv štirinajst- čani. med njimi 20tetni Jakob Krt. Okrog 2. ure dnevnik «Skovir», ki stane samo 15 Din za četrt-j zjutraj, ko so Gornjesavčani zapuščali vas. je letje. Uprava je v Rožni dolini ob Ljubljani. prišlo na cesti do obračuna. Spočetka jc padalo
*	K nabora se ni Javil pravočasno 201etni samo kamenje, potem pa so fantje prijeli za nože
Leopold Humar z Banjšic v Julijski Krajini. Pred sodniki v Gorici je sicer utemeljeval svoj izostanek. ali to mn ni nič pomagalo. Obsodili so ga na 8 mesecev in 10 dni zapora
* Težko je bil ranjen delavec Anton Kravanja v Bovcu, ko se je upiral aretaciji s strani italijanskih orožnikov. Fašistični orožniki dražijo ljndi po javnih lokalih in dosti je, da kdo odgo-vori, pa ga aretirajo in pretepo. Ko je Kravanja orožnikov s kako pritožbo o italijanskih napa-' malo ozdravel, so ga takoj postavili pred gori-dih. ga zapro.	| ške sodnike, ki so ga obsodili na eno leto in tri
*	Na obeh hrastniških šolah, na deški in de- mesece zapora.
kriški, so nvedli na zahtevo staršev nemščino f * Nevihta v Kokriškr dolini. Te dni je zadela kot neobvezen predmet	[Kokriško dolino vremenska katastrofa. Med na-
*	Francoski dijaki t LJnbfjani. Minuli četrtek livom se ie vsula toča, ki je pokrila zemljo 10 cm zvečer je dospela v Ljubljano večja skupina na debelo, v višini pa je med tem snežilo, zaradi francoskih dijakov in dijakinj. Pod vodstvom česar je pritisnil izreden mraz. Prebivalstvo je g. Flerm SO tekom zadnjih dveh tednov poto-' obupano, ker so uničeni vsi jesenski poljski pri-vali po balkanskih državah m povsod doživeli delki. Take toče ne pomnijo niti najstarejši ljudje, prisrčen sprejem. V Carigradu so frh posebno! * Samomor mladega nradnfka. V noči od so-lepo sprejeli turški akademiki, v Romuniji jih je bote na nedeljo ie izvršil samomor uradnik ptuj-kraljica-vdova povabila k sebi. Precejšnje raz- skega s reškega poglavarstva g. Janko Krivec, očaranje pa so doživeli ob prestopu naSe meje in tepil ie okrog polnoči kupico oetove kisline ter v nato v Beogradu, kjer jih ni nihče pričakoval na groznih mukah čez pol ure umrl. Vzrok so baje kolodvoru. V Ljubljani so bili gostje nastanjeni družinski spori in živčna bolezen.
v Akademskem kolegiju. Ogledali so si tudi * Huda nesreča. Te dni se je pripetila de-Bled.	lavcu Ivanu Jekovcu, zaposlenemu v opekarni
*	AviomobMska zveza Jesenic z Ljubljano. Zabret v Bobovkn pri Kranju, nenavadna ne-Gospod Franc Paar, hotelir in avtomobilski pod- zgoda. Daljša treščica je odletela od krožne jetnik, bo uvedel avtomobilske vožnje v Ljub- žage z vso silo Jekovcu proti obrazu in se za-ljano in nazaj za vse one, ki obiskujejo Ijubljan- pičila v oko. Napravila je skoraj 18 cm globoko sko opero in dramo ter kinematografske pred- rano proti vratu. V nevarnem stanju so ranjenca stave.	i prepeljati k zdravniku dr. Globočniku v Kranj,
*	Peljšakovo zdravljenje raka, kožnih bolezni nato pa z rešilnim avtomobilom v ljubljansko ia kostne jedke neuspešno. Po ugotovitvi stro- splošno boJnico, kjer je umrl.
kovnjakov je bilo poskusno zdravljenje raka,! * Samomor. V gozdu pri Limbušu se je ustrelil kožnih bolezni in kostne jetike po receptu g. Polj- 241etm trgovski nameščenec Franc Medvenšek. šaka neuspešno. G. Poljšaku se je nadaljnje Mladenič je bil brezposeln že od likvidacije že-zdravljenje zabranilo.	j lezniškega živilskega skladišča. Iskali so ga dva
*	Odlikovanje slovenskih lovcev hi gonjačev. dni. preden so ga našli mrtvega v gozdu. Po zadnjem lovu v Krmi je kralj podpisal ukaz J * Raztrgan električni daljnovod. Iz Murske o odlikovanju 22 lovcev in gonjačev, ki vsako Sobote nam pišejo: V nedeljo se je v bližini leto sodelujejo pri dvorskih lovih v Krmi. Sre- Beltincev zaradi hudega vetra podrlo neko brno kolajno za usluge kraljevskemu dvoru so j drevo in padlo na električni daljnovod Fala— prejeli: Tomaž Lakota. France Klinar, Janez j Murska Šobota. Daljnovod se ie raztrgal in so Košir, Janko Dernič. Janez Hlebanja, Gregor, ga popravili šele v ponedeljek popoldne. V tem Lah, Feliks Zima, Miha Baloh, Janez Polda,'času je bila Murska Sobota brez elektrike. Ker Jakob Guzel, Rudolf Abruč, Janez Rekar, Franc, je pod vlado dr. Korošca v Murski Soboti ob
in kole. Gornjesavčani so morali oditi s težko poškodovanim Jakobom Krtom. S poslednjo močjo in opiraje se na svoje tovariše je še prišel do domače hiše, a ko je stopil vanjo, so se domači prestrašili, ko so ga zagledali. Na njihovo vprašanj?, kaj mu je, je ves razdražen odvrnil, da nra ni nič, in se vrgel na postelja Zdaj šele se je onesvestil. Poklicali so v jutranjih urah zdravnika dr. Bežka, ki ga je preiskaL Ranjenec je imel na temenu malo, jedva vidno rana na levem sencu pa temno lisa Fant je najbrže dobil močan udarec s kolom; zaradi pritiska krvi pa se mu i;., najbrže pretrgala žila in kri mu je zalila možgane. Krt je okrog poldneva umrl. Zadevo ima v rokah orožništvo.
* Nevaren HaOjanski zločinec r Maribora. Te dni so stražniki v neki predmestni gostilni v Mariboru prijeli sumljivega moža, ki se je izkazal za Tržačana Antona Frena. Mož je izpovedal, da je že sredi avgusta brez dokumentov blizu Reke prekoračil državno mejo in da se j-J doslej potikal po Hrvatskem. Čemu in kdaj je prišel v Maribor, še ni dognano. Freno je težka številka zločinskega sveta v Trstu. Pred dobrimi dvajsetimi leti je bil obsojen na smrt. ker je za-vratno umoril policijskega stražnika. Smrtna kazen je bila spremenjena v dosmrtno ječo; pozneje je bil pa pomiloščen na 18 let in je ve čino te kazni odslužil v mariborski kaznilnici. Njegova žrtev je bil stražnik Negode, močan in dober človek, ki je ravno zaradi svoje spretnost*, in vestnosti dobil službo v najnevarnejših rajonih starega mesta. Neke noči je bilo več tenkih zločinskih tipov v neki ozki ulici in stražnik Negode jih je hotel zajeti na ta način, da bi a svojim tovarišem ulico zaprl od obeh krajev. Ko je tovariš od svoje strani prišel v ulico, so se zločinci že razgubili, ob nasprotnem oglu ulice je pa ležal stražnik Negode v veliki mlaki krv^ mrtev. Orjaški mož je bil od zadaj zaboden u pilo. Kot morilca so izsledili tedaj še mladega, a že zelo nevarnega Antona Freno. Umorjen? stražnik je bil zelo priljubljen in bi bili Ijrdjcr morilca linčall če bi ga bili dobili Po dolgih letih se je Freno iz kaznilnice vrnil zopet v temno zločinsko življenje in gotovo je še marsikaj skuhal v Trstu, preden jo je ubral preko naše meje. Pri njem so našli sedaj italijansko pismo, polno
psovk na tržaška oblastva. Moža so dali, seveda, pod ključ, ker je skrajno nevaren.
*	Slab prijatelj. Delavec Viktor Breznik se je pripeljal te dni zjutraj iz Novega mesta v Ljubljano s trebuhom za kruhom. S seboj je nosil v papir zavito obleko in krenil na južino v gostilno «Pri fajmoštru«, kamor ga je spremil tudi njegov znanec enako brezposelni delavec Jože Lampič. Pred odhodom je Breznik prosil natakarico, naj mu zavoj z obleko shrani. Natakarica mu je ustregla, po zavoj pa ni prišel Breznik, marveč sleparski Lampič, ki je z obleko seveda odjadral na starino ter jo prodal. Sleparskega pokvarjenca zasleduje sedaj policija.
*	Fantovsko obračunavanje. V neki gostilni v Temeniški dolini so se živahno zabavali. Da ni manjkalo harmonike, ni menda treba posebej naglašati. Pa je začelo vino kmalu kazati svojo moč in tedaj se je razburilo eno omizje nad drugim. Fantovska druščina iz vasi Vrat bi rada kakšno zapela, pa jim niso dopustili Leskovčani, ker so imeli s seboj harmonikarja, ki je prav pridno stiskai mehove. Nihče se ni hotel podati, vsak je gonil svojo, dokler ni prišlo do hude reči. Kako je prišel v sredo gneče Jože Kozlev-čar, sam dobro ni vedel, pač pa je zato tem bolj občutil. Poleg vseh drugih poškodovancev jih je on največ skupil. Fant ima več ran, najopasnejšo na vratu. Zaradi poškodb so ga odpravili v ljubljansko bolnico.
*	Neznan obešenec. Te dni so našli ljudje pod Šmarno goro ob robu gozda na Gorenji Savi obešenega neznanca, ki je bil že mrtev. Kdo je neznani obešenec, se ni moglo ugotoviti; pri njem so našli le nožek. Pri sebi ni imel niti ene listine niti denarja. Tudi ni zapustil nobenega pisma ali lističa. Ker je bil dobro oblečen po mestnem kroju in ker je imel pri sebi kos zagrebškega dnevnika, se domneva, da je obešenec morda doma iz Zagreba. Samomorilec je bil star 40 do 45 let, rjavih, kratko ostriženih brk, plešast, srednje postave; oblečen je bil v dobro ohranjeno modro obleko, imel je črn klobuk, črno kravato in črne čevlje. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči mestnemu županstvu ali orožniški postaji v Kranju. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Stražišče.
*	V pijanosti zavajal mladoletne deklice. V Šiški na Vodnikovi cesti je bil aretiran na zahtevo neke gospe zidarski delavec, ki je nagovarjal v pijanosti več mladoletnih deklic ter jih skušal z darili spraviti na Ljubljansko polje. Namen se mu je že skoro posrečil, a je to preprečila imenovana gospa. Delavca so spravili v policijski zapor, ker se sumi, da je postala njegova žrtev tudi mladoletna Helena C. iz Dravelj, ki je bila zlorabljena.
*	Prijet zlikovec. V farovškem kozolcu v Zavodni pri Celju je stražnik ponoči aretiral nekega G., ki je osumljen, da je poskušal razne vlome v stanovanja. G., ki je pred kratkim odslužil dvomesečno težko ječo zaradi vloma, je hodil po hišah ob Savinjskem nabrežju. Odkar je bil' izpuščen iz zaporov, se je potikal po celjski okolici in se je večinoma preživljal s sadjem, ki ga je kradel kmetom.
*	Žalostna kronika. Široka mariborska okolica redno nudi ubijalce za porotna zasedanja. Za prihodnjo poroto bo zopet eden na vrsti: posestnik Franc Soba iz Slivnice, ki je te dni iz neznanega vzroka najprej močno ranil z nožem 231etnega dninarja Antona Žigarta, nekaj ur pozneje pa je v Polani (občina Ranče) istotako z nožem napadel 28Ietnega dninarja Jožefa Zni-darka iz Spodnjh Hoč. Tej žrtvi je prizadel na glavi smrtno rano. Žnidarka so zvečer odpeljali v mariborska bolnico, kjer je proti jutru umrl. — Sleparstva s ponarejenimi menicami in raznimi dokumenti za izvabljanje denarja iz denarnih zavodov se kar vrste. O enem takem slepar-stvu so razpravljali pri zadnji poroti, druga je bila nedavno izvedena pri nekem mariborskem denarnem zavodu, tretjo pa je baš preiskovala mariborska policija. Med udeleženci te sleparske afere je tudi bivši šef «BaIkan-Kredita», avstrijski državljan Perschke, ki je izgnan iz Mari-ViiTa,
*	Nevarni zlikovci. Iz Fokovcev nam pišejo: V noči od 28. na 29. septembra so neznani zlikovci porezali na telefonskem vodu Martjanci— Prosenjakovci v bližini Fokovcev na dveh mestih po par sto metrov bakrene žice ter jo napeljali od lesenega droga preko ceste na neko slivo v višini poldrugega metra. Če bi kdo v noči voizil po tej cesti z avtom ali vozom, bi ga doletela lahko smrt, ker je žica 3 mm debela.
*	Sleparski kupec je Josip Turnšek, bivši krojaški pomočnik, ki ga policija zasleduje zaradi tatvine pri krojaču Oražmu v Celju. En dan pred tatvino pri Oražmu je prišel Turnšek v trgovino g. Kolbesna v Prešernovi ulici v Celju in nakupil na kredit razno blago. Obljubil je, da bo prinesel kupnino takoj, ko mu bo izplačal zaslužek njegov mojster Kranjc. Trgovec se je informiral in zvedel, da Turnšek ni bil nikdar v službi pri imenovanem mojstru.
*	Pozor pred žeparji. Na Vodnikovem trgu v Ljubljani so se pojavili v poslednjem času zopet nevarni žeparski tipi, ki umejo kaj spretno posegati v tuje žepe ali košarice, kjer slutijo denarnice. Nedavno sta postali žrtvi dolgoprst-nikov dve nakupovalki. Služkinji Ivanki Jenkovi je drzen tat ukradel iz žepa listnico z 80 Din, Franji Ižančevi pa je izmaknil denarnico s sto dinarji gotovine. Dalje je postal žrtev žeparja tudi železniški uradnik Fran Zumer, kateremu je tat ukradel v vlaku na poti v Ljubljano listnico s 160 Din ter železniško legitimacijo.
*	Nepridipravi. Nekje na Moravčah so se zbrali mladeniči za vinsko mizo. Družba pa je med popivanjem obračala pozornost le sodom, gostilničarju pa nič. Ko je prišel čas obračuna, jim je zmanjkalo okroglega. Fantje, ki so postali med tem že sami precej okrogli, so se pričeli obmetavati z raznimi očitki. Nihče ni hotel ostati nič dolžan. Prepir se je razvijal dalje, dokler si niso skočili vsi v lase, na kar je gostilničar posadil nemirneže pod kap in zunaj v temi so se zabliskali noži. Iz rokoborbe je izšlo več ranjencev. Janezu so odprli kožo in mu razrezali obleko. O hudi družbi so zvedeli orožniki, ki so vzeli sedaj na piko vso bratovščino. Tone, Ladko .in Jože bodo stopili pred sodnika, kjer bodo dobili vsak svojo nagrado.
*	O sreči lahko govori vsaka gospodinja, ker se ji nudi prilika, da lahko pere z Radionom. Perilo pustiš preko noči v vodi, a drugega dne se lahko v času pripravljanja obeda pol ure kuha v Radionu in opere, da bo belo kakor sneg.
Gustav Sterniša:
Stric čebelar
Imel sem strica Gašperja, čvrstega šestdeset-letnika. Bil je posestnik prostorne lesene hiše, kjer je gospodinjila njegova grbasta nečakinja, kratkovidna Tina, ki je kakor drobna miška tekala ves dan okoli ter skrbela za r^d in snago.
Gašper je bil čudaški fant, ves zaverovan vase, molčeč in resen človek, toda zelo dobra duša. Oblečen je bil vedno v stare irhaste hlače, rožast telovnik in srajco iz domačega platna, na nogah je pa imel škornje cmeksikajnarice> z daleč nazaj podvitimi golenicair.i.
Ko me je babica, njegova sestra, prvič privedla k njemu, sem bil nezaupljiv in plašen. Petleten fantiček, doma iz podeželskega mesta, sem začuden gledal pred seboj strica, široko-plečega velikana, ki se je resno oziral vame. Parkrat me je pogledal, nič govoril, vstal je in 'stopil k visoki omari ter mi prinesel v lončeni 'skodeli med, postavil ga je predme, priložil kos ajdovca ter dejal: <Zakaj se pa tako držiš? Ali rivček kuhaš? Le kuhaj ga, če veš zakaj. Da bo pa prej skuhan, ga malo s strdjo poinaži! To bo pomagalo.! Pri tem me je se enkrat pogledal s sivimi prodirnimi očmi in šel po opravkih.
Ko sem bil drugič pri stricu, sem postal po-gumnejši. Bil pa je stric vedno enak, sicer prijazen, a resen, mnogo preresen zame, otroka, toda j bal se ga nisem nič več.
«Ne vem, ali bi ti danes dal kaj medu ali ne, ■ saj vidim da ti zdaj ne bo treba rilčka mazati>, • mi je dejal in že postavil predme kos satovja:
<Pa pazi, da te ne piči kaka čebelica v jezik, čeprav sem ti dal čisto strd.i	1
Tako sva se počasi seznanila, jaz majhen pet« leten mož in on šestdesetletnik.
\
Odšel sem iz prijazne Gorenjske. Čas je bežal, leta so minevala in sam nisem vedel, kdaj sem imel dva križa na hrbtu.	y
Vračal sem se tisti čas enkrat v svojo domo- ' vino. Spomnil sem se strica Gašperja in ga šel obiskat.	)
Starček je bil ves bel kakor mlado negovano jagnje ter snažen in prazničen. Ko sem mu po« vedal, kdo sem, se je razveselil ter mi prav kakor pred petnajstimi leti prinese! v lončeni skodeli med in zraven kruh ter me povabil, naj se poslužim.
Tedaj sva mnogo govorila. Bilo je lepo poletno popoldne. Povabil me je na vrt, kjer so se pasle njegove čebelice ter šumeče odhajale in prihajale iz pisanega čebelnj ka.
Ko sva sedela nekaj čaca blizu njegovih ljubljenk, mi je polagoma zavel pripovedovati svojo povest
Povest strrca Gašperja.
| Vem, da so ti pravili sorodniki, da je bil moj oče brodar na Savi. Poznal je reko kakir svojo dlan, vozil je Čez njo ob »sakem vremenu in .vsakem času. Ta Človek je bil zaljubljen v to vodo j kakor devica v svojega fanta, saj je najraje vozaril po Savi tudi tedaj, ko ni imet na vodi nikakega opravka.
Oče mi je vedno pravil, kjt so tolmuni in vrtinci in kje reka varno n si čoln na svojih nemirnih valovih.
I Njegov edinec sem bil m vedel sem, da bom podedoval po njem s romno hišico in čolnič, njegovo edino najdražje j re i oženje; zato me je učil in mi vedno pravil, kako naj delam, da ostanem izvrsten čolnar.
| Ko sem bil dobrih 2C le1 ?'ar. mi je oče preminul na pljučnici tako r nadoma, da sem se komaj zavedal izgube edine?s človeka, ki sem ga imel na svetu.
j Sam sem ostal, vozaril po Savi, sanjaril in sameval. Cesto sem so z matril v skrivnostno šepetanje nemirnih va'ov in zazdelo se mi je, da se je preselil vame duh mojega očeta, saj mi je bila reka vedno dražja ;n čutil sem, da me i vedno tesneje priklept i sebi. Večkrat sem sedel cele popoldneve r ri veslu, strmel v valove ;in prisluškoval pesmi skrivnostnih vil, ki se razodevajo samo zvestim brodarjem, vedno pogumno brodečim po ne irnib valovh. | Ko sem nekega dre tako sanjaril, sem začul j zveneč ženski glas: tBrodai. br dar, pridi, pomagaj mi!>
1 Hitel sem h kraiu. Na b-esu je stala kraso-tica iz bližnjega gradič" ki se jf dvigal nad vodo na visoki strmi skali in se gledal zamišljen v . zrcalu sivih savskih valov
I Spomnil sem se, da j" ub rl grajski vrtnar, ki je vozaril gospodo čez »odo. zdi.j pa ni bilo nikogar, ki bi jo prevažal m morali so poklicati mene.
Krasotica je bila ml-da, silno mlada. Moralo ji je biti kakih šestn?jst let. Bila je pa tako lepa, : da mi je pošla kar sapi, ko sem jo zagledal. Čutil sem, da sem prebledek odkril sem se in | molče stal pred gra>sko gosoodično. Njeni gosti zlati lasje so bili spleteni v dva pramena, ki sta ji ležala na krepkih blestečih ramenih, da se mi :je zazdelo, da je to dekle vila. ki jc oklepata okoli pleč dva zlata traka. Njene oči so bile iskreče in mile.
«Brodar, pogumni fant. ali me hočeš naučiti veslanja,> me je vprašala grajska in me ljubeznivo pogledala.
<Prav rad, gospodična > sem ji odvrnil. Sedla sva v njen lahVi čolniček in zdrknila 'kot drobna ptička nad vodo Nič nisem govoril, veslal sem in se sklanjal globoko nad valove. O, tedaj sem bil prava gorenjska korenina, velik, vitek kakor jelka, a čez prsa širok, da se je marsikatera deklina ozrla vame. Ko sem hodil ob nedeljah k maši, s kastorcem postrani, so in«
drobno graščakinjo, ki ne bo nikoli srečna.* «Za-ihtela je in se mi naslonila na prsi, par svetlih biserov je kanilo iz njenih oči ni mojo roko.
Jel sem jo tolažiti in ji govoriti: Kaj sem govoril, ie danes ne vem. Vem pa, da je tedaj zaživelo vse okoli mene, vsa priroda je bila ie tisočkrat lepša in skrivnostnejša kakor kdaj poprej. Vse naju je čudovito opajalo in vabilo. Trepetale so prve zvezde na nebu, ko sva se bližala bregu, a meni se je zdelo, da sevajo tik nad menoj, da sije iz njih povsod sreča in blaženstvo. Ona se je zamišljena in trudna poslovila. Zagnal sem svoj čolnič na sredo Save in blodil okoli; pogled je plaval po vodni gladini in se oziral na sanjajoče nebo. Zazdelo se mi je, da se slednji hip razklenejo pod menoj valovi, da vstane iz njih vodna vila vsa razkošna in prosojna ter me obogati z biserjem, da se povrnem k nji, ki sem jo ljubil ter jo zasnubim kot vitez devete dežele.
Slikar je gotovo tedaj oprezal za nama, kajti Kristina se dalj časa ni prikazala.
V grad je prišel spet nov gost. Ko sem ga zagledal, se mi je zazdelo, da je oseba, ki je prišla zapečatit mojo usodo. Nosil je lepo vojaško uniformo, klicali so ga z gospodom majorjem. Bil je že starejši Človek, dokaj velik in krepak, ves poraščen, a sicer prikupljiv.
Zgodilo se je z njim prav tako kakor s slikarjem. Tudi on je vozaril s Kristino po Savi, ko sem jaz brodaril okoli. Klicala me je Kristina, in sicer spočetka nalahno, a potem je kričala na vso moč. Hitel sem s čolnom v ločje, kjer sem začul klic. Preden sem se pa približal, je siknil i vame preteč častnikov glas: «Ne bližaj se. sicer, je po tebi!* Nisem se zmenil in moj čolnič je zdrknil bliže. Tedaj se mi je pa zazdelo, da me je zadela strela iz neba, zasijala je nad menoj ostra sablja in že naslednji hip nisem vedel ničesar več.
sosedni fantje gledali zavidno; najraje bi se me lotili, pa si niso upali, sicer pa tudi niso imeli vzroka, bil sem že tedaj miren in resen fant ter celo na vasovanje nisem pohajal. Morda je vplivala name tudi tišina reke, ob kateri sem živel, da sem imel v sebi nekaj čudaškega, skoro sa-njavega. Sicer sem pa bil zdrav dečko in vedno zadovoljen s svojo usodo.
Grajska gospodična je še večkrat prišla. Prijela sva se pogovarjati, pravil sem ji o Savi, kje je najbolj nevarna in kje nagajiva, ter učil dekle veslati.
«Kaj ne, kakor poredna deklica je ta reka, ki ima rada svojega izvoljenca, pa mu nagaja,* je dejala grajska in me pogledala. Molčal sem.
Najino govorjenje je postalo vedno bolj zaupno. Opazil sem, da me često ogleduje z nekako radovednostjo. Ko sem se privadil njene družbe, se je nje privadil? tudi moja beseda; jel sem včasih govoriti o lepoti naše reke, jo opozarjal na pojočega slavca, na šelestenje zelenega vrbičja in na tiho jaso, ki se je smehljala v solncu onstran reke.
Poslušala me je z zanimanjem in se često zamislila med mojim pripovedovanjem.
Včasih sva na jasi obstala, ko sva priplula čez reko, trgala sva poljsko cvetje, katero sem ji vedno podaril.
Povedala mi je. da ji je ime Kristina, kar sem pa že%im vedel: mene je jela klicati kar z Gašparjem in je sploh postala zelo domača.
Kristina je že sama dobro čolnirila, vendar je hodila še vedno z menoj na izlete po zeleni Savi.
Grajski so dobili tedaj obiske; od nekod je prišel slikar, droben majhen človek, ves obrit in polizan, ki je slikal okolico in tudi grajsko gospodo.
Neko popoldne ga pripelje Kristina tudi pred mojo kočo; hotel me je slikati sedečega v čolnu. Tedaj me je pa pograbila hipna trma, zlasti še. ko sem opazil, kako slikar po/ira z očmi mrjo lepo znanko; nič nisem rekel, obrnil sem se in odšel v svojo hišo ter se vanjo zaklenil. Tistega dne me ni nihče več videl, sede' s*m v koči in mislil na lepo graj"k<- hčer. čeprav sem vedel, da ■ ... - ,	.	j« • ne bo nikoli moja Ze tedaj sem čutil v duši neko Od 1. oktobra ZOpet redno ordimra. ljubosumje. I
Ko sem par dni kasneje brodaril po vodi, I Ko sem se vzdramil, sem ležal v svoji koči, i sem z"čul med vrbovjem klic svoje znanke: a poleg mene je stala stara grajska strežnica. j cGašper. pomagaj, reši me!» Urno sem pognal «Pošteno te je lopnil, zakaj se pa utikaš v svoj čolnič v ono s*ran, kjer sem zagledal sli- take stvari,* mi je dejala starka, ko je videla, karia s Kristin" v čolnič'ru, ki se je sumljivo da sem spogledal. zibal: slikar je silil v dekle, kateri je padlo med j «Kdo je ta gospod?*
prerivanjem veslo iz rok in je zdaj zaman ste-' cKdo nekil Danes je že ženin naše gospodič-zala roke, da bi pa vjela. Kakor pšica je švignil ne Kristine. Baš včeraj jo je zasnubil. Ti si ležal moj čoln med vrb čje in naslednji trenutek je že kar tri dni v nezavesti. Ampak hrust je to, če-sedela Kristina v mojem Čolnu, dočim je njen prav ni kmet, kakor si ti. Ko si obležal v čolnu, čolniček s slikarjem taval dalje po valovih. Fant je slekel svoj suknjič, skočil v vodo, se pograbil je vpil in kričal a jaz se nisem meni' zanj; ker za konec čolna z eno roko in se pognal ž njim si ni mogel drugače pomagati, se je ujel za staro plavaje h kraju, saj je gospodični od samega vrbo in se tako rešil na breg.	strahu padlo veslo v valove.
Plašno me ie gledalo lepo dekle, ker sem jo! Molčal sem. kar mimogrede rrestavfl iz njene lupine v svoj' Kmalu sem ozdravel. Kristine nisem kmalu čoln. To je trrjalo ramo trenutek, a oiserm po- videl. Ko sem komaj dobro okreval, je prišel iz zabil: zazdelo se mi je, da mi je nebo položilo mesta gospod, ki je meril in štel ter računal v naročje vso lepoto in vso srečo, Katero sem okoli moje bajte. Takoj se mi je zazdelo, da to držal oni hip v svojem objemu.	ne pomeni nič dobrega.
«Dober in plemenit človek je, globoka umet-| Res sem bil povabljen nekega dne na grad, niška duša je v njem, a pokvarilo ga je vele- kjer so mi povedali, da stoji moja koča prav za mesto, vse naravno je iz njega zginilo in zoprn prav na grajskem svetu, da bom moral proč, a mi je ta soš lec mo;ega brata,* je dejala Kri- za kočo so mi ponujali nekaj denarja. Tedaj se stina, ki je v roti krčevito stiskala majhno sliko, je spet porodila v meni trma. nisem hotel popu-Pogledal sem jo in spoznal njen obraz.	stiti in pravdati sem se pričel.
<On me je slikal, na, tvoja naj bo ta mala Ne vem, kako bi potekla pravda. Minulo ni sličica, če me imaš kaj rad.*	'niti leto dni, kar se je grajska gospodična poro-
Prijazno in otožno me je gledala. Daleč od čila, pa se je že vrnila domov umirat. Videl sem brega sva plavala, na obeh straneh so se stiskale jo parkrat na tratini pod gradom; na mreži je po vodi mračne jelke, a med njimi so nama pah- ležala bleda in slabotna. Enkrat je sama prišla ljale vitke breze v prijazen pozdrav.	jk vodi: «Gašoer, popelji me na Savo!S S tresočo
In tedaj sem objel to vitko telesce in polju- se roko sem jo dvignil v čoln in odveslal od bre-bil tista jagodasta usta: <Grspodična, Kristina, pa. Tedaj mi je povedala, da je poročila zlodeja, nikoli vas ne pozabim, nikoli te ne pozabim, ki io je ves kratek čas zakona samo mučil, en-nikoli!*	jkrat z ljubosumjem, drugič z nezvestobo. Ni ga
Smehljaje se je izvila iz mojih rok, vendar sicer ljubila, a smatrala ga je za junaka in po-mi je tudi ona vrnila poljub. Zresnila se je: štenepa moža. Plakala je in se od mene po«lo-cPrag si mi, Gašper, dražji kot vsi ti lizuni okoli vPa za vedno. Sama mi je prizn^a. da i* mene. Na, tu moj prstan za spomin na Kristino, bolna, ter me prosila, naj se izselim zaradi nje-
•ijc na nočnem nebu ki tako tvori celota
Stična celota te vidi pri 7 prednostih, katere Ima
iSchkfit-
Terpentins
Mih
Dr. JOŽE RANT
zobni zdravnik v Škofji Loki
240a
nega očeta, ki je zelo trmast in mu ta pravda ne da pokoja. Odnehal sem, vzel od graščaka denar, ki mi ga je dal za hišo, ir se preselil semkaj, kjer sem jel gojiti svoje čebele. GraSča* kinja Krista je pa kmalu umrla.*	fj
Stric Gašper je imel čebelnjak, ki je stal ve^ lik in prostoren na zelenem travniku; njegov« končnice so gledale radovedno po žitni poljani* belec sv. Martina je stal poleg bera "a Aleša, ki je ležal prihuljen ob ledeni stopn;ci in se oziral
v sv. Florjana, ki se je šopiril na sosednji končnici" z velilko golido v roki.	* I Središče panja je tvorila sli a lepe deklice razpletenih las, z drobnim prstanom na prstu. Ta slika, ki nikakor ni spadala med kmečke končnice starega panja, je bila stricu najdražja^ saj to je bila slika, slikana na platno, katero je nekdaj dobil od grajske gospodične, ki je ni nikoli pozabil. j Par let potem, ko se je stric preselil v svojo novo hišo, mu je nekoč pod zimo. ko je odvzel čebelam že satovje, katero je imel shranjeno * belih Škafih na visokih policah pod stropom) nekdo zanetil njegovo leseno hišo.
Stric je prav tiste dni pogrešil svoj drobni prstan in zaman ga je iskal v pisani škrinji.
Tisto noč, ko je pri stricu gorelo, se je starca sanjalo, da sedi pri svojem čebelnjaku. Naenkrat so vse Čebele zarojile, dvignili so se pred njim celi oblaki pridnih delavk in ga obkrožili; zazrl se je vanje, v sredi med njimi je čepela velika matica prepasana z njegovim zlatim prstančkom. Stric ga je takoj spoznal in se nasmehnil. Čebela je pa jela šepati; zazdelo se mu je, da razume njene šušteče glasove, ki so ga v sanjah svarilu Ko se je roj čebel dvignil, se je naenkrat okoli njega zasvetilo, začul je divje krike in že je skočil predramljen iz postelje. V sami srajoi se jO, pognal skozi okno in si tako komaj rešili golo", življenje. Zunaj so se zbirali easilci in poskušali! udušiti ogenj, a po sobi se je curkoma cedila; dragocena strd i* mogočni platneni so oblizovali; lesene stene bajte. Stric je stal pred hišo ves zmešan in žalosten, sam ni vedel, kaj početi. Komaj se je dobro vzdramil. se je njegova hiša že zrušila. Kakor pijan se je zaMel proti čebelnjaku, ga odprl in se vr^el na kup slame, kjer je jel premišljevati svojo bol in svojo nesrečo, i «Ona me je opozorila, kraln*na čebel, sicei* bi morda še žalostno poginil.* «"emiSI'al Gašper. Ko je drugi dan	- 1 ""»nj a sliko graščakinje, j* na?"1 prstan;' snm si ni vedel rf'1*"* 'šel v panjj ki ga je tedaj krstil za kraljičin panj
\ Gašperju so pomagali vaščani, postavil si je novo bajto; a to ni bil več stari tršati čebelar. Krepko zdravo telo strica Gašperja jt ielo vidno pešati.
| Zopet sem ga obiskal. Na preprosti slamnjači je ležal koščen starec in me je takoj spoznal. Krepko mi je stisnil roko in se žalostno nasmehnil. Prisedel sem k postelji in se zagledal v trpeče obličje strica Gašperja, j Tedaj mi je jel starec polglasno pripovedovati, da se bliža njegova zadnja ura. Obraz mu je žarel, kuhala ga je vročica, njegove oči so se zazrle v strop in sijale z motnim bleskom. | «Poglej, fant moj, moja ura je prišla, nocoj eem zopet videl matico njenega panja, kraljico čebel, prikazala se mi je, prepasana z zlatim obročkom. Ž njo so bile vse čebele, v dolgi vrsti so se porajale okoli mene ter se poslavljale od svojega čebelarja. Iz satovja se je topil beli vosek, iz katerega se je oblikovala velika debela sveča, se sproti strdila in zrasla pred menoj; za-žarelan je z mogočnim plamenom večerne zarje ter me objela. Čebele so se pa od mene šepetaje poslavljale.
i Vsi panji so prazni, samo njen panj — kraljičin panj ima še mnogo medu. Vzemi ga in ga imej kot zadnje darilo svojega strica. Obljubi mi, da nikoli ne uničiš njegove končn:ce!»
Kad sem to obljubil starcu, ki je še tisto noč umrl.
Vp m ^rmm* ■
i-.
k V moji kromni sobi visi na steni mala sličica. Čas je že zatemnel lepe poteze mladega obraza, a slika mi je kakor svetinja, edini spomin strica Gašperja — končnica kraljičinega panja.
svojo deco — zlasti v nežni dobi — prav oblačijo in tako obvarujejo prehlada.
Najboljša zaščita otroka proti prehladu je, da je spe on ji del života dobro oblečen. Trebušček mora imeti vedno zavarovan s hlačicami in pa obut mora biti dobro.
Navadno vidimo otročiče oblečene v razne teple majice, jopice in sviterje, na glavi debelo 3epico, skratka: v gornji život strašno gorko in veliko preveč oblečene, v spodnji del živoita
na globok krožnik, potresi ga z drobno zreza-nim zelenim peteršiljem in pestjo krušnih drob-tin, pa ga zabeli s par žlicami sirovega masla ali kake masti, ki ti je ostala od pečenke. Meso obloži še s kuhano karfijolo in praženim rižem ali pa krompirjem.
Goveje meso s paradižniki. Skuhaj eno kilo govejega mesa, kakor navadno goveje meso v juhi. Ko je meso kuhano, ga zreži na prst debele podolgaste kose in polij s paradižnikovo omaka,
pa na pol nage. Otrok se od samih jopic komaj jki si k> pripravila takole: Deni v kozo za jajčno giblje, v trebušček — ker nima hlačic — ga pa | velikost sirovega masla ali pa masti, štiri sred-zebe, zato je tudi vedno moker. In tako se tudi. r'ie debele paradižnike, polovico zrezane čebule, hitro prehlad'.	polovico žemlje in praži to. Ko se je zmehčalo.
Pravilno je treba otroka obleči takole: Cez'zaI« s četrf litro1? in tremi žlicami vode in srajčko naj nosi takozvan modrček (ki naj bolj^V vse skupaj četrt ure vreh. To pol.vko pre-tako narejen, da se hlačice nanj pripnp). Ce je!tIaci skozl slto na zr™ « ,v kozo naloženo mraz ali če mu daš tenko oblekeo. mu obleci; mef' in ko |e ™eso Y. <fJ P°,lvkl ^koliko n',nut pod oblekeo še kako majo, vsekakor pa mu
daj vrelo, ga naloži s polivko vred v skledo, okrog
tople hlačice. Z debelimi nogavicami otroka ni mesa pf "aIozi kuhat»cga krompirja v koscih ali treba razvaditi, pač pa skrbi, da bo imel dobre,! j>a	rezancev, makaronov, koruzne po-
tople čevlje. Da otrok obleke preveč ne zama- ieKt.£ au kaj enake^a;
že, naj nosi doma vedno tudi predpasnik.	Po[ova omaka ali nrlkuha. Osnazi deset po-
,	...... . x , ., rov, jih operi, zrezi in kuhaj v slaru vodi. V kozi
V glavo na, otrok tudi ne bo pretoplo oble- razgrej iRcQ masti y razgreto mast vrzi ŽHco
cen. Doma v bis. mu sploh m treba nobenega ■ moke< in ko se je bIedo zarumenilo, deni noter pokrivala. Volneno cep.co naj otrok zunaj nosi sesekiiani por, ga par minut duši in zalij z juho vedno le v hudem mrazu. Čim manj toplo Pokn-'af{ vodo (približno pol litra), dodaj malo popra valo daje.š otroku, zlasti kadar se igra na pro- jn č treb3j §e malo osoli preme5aj in kuhaj 5e stem in se pri tem razgreje tem bolj bo utrjena. kake 5etrf ure. Nato daj dve žHci kisI# smetane
njegova glavica proti nahodu.
GOMOLJI.
Zaradi obilnega deževja
v zadnjem času
j in ko je prevrelo, je omaka, oziroma prikuha ' gotova.
Zabeljen p?ščrr>ec. Lepo osnaženega piščanca zreži po členkih na kose, ga deni v kozo ali lo-
p Fr. Govekar: Rokovnjači. Ljudska igra s petjem v petih dejanjih. Tretji natisk. Oder, zbirka gledaliških iger. 19. zvezek. V Ljubljani 1928. Založila Tiskovna zadruga. Cena s poštnino vred 21 Din. Priljubljeno Govekarjevo igra Rokovnjači je izdala Tiskovna zadruga v tretjem natisku. Igro so povsod že tolikokrat upri-
,	. . ,	.	... nec, prilij pol litra vode in žlico kisa, daj koren
bomo primeram, da spravimo gomolje vrtnih peter§ilja. košček korenčka, vejico zelene in cvetlic letos preje pod streho kakor druge je- majarana, kogček limonine jupine, koščkov sem. Radi moče bodo gomolji vsebovali mnogo čc5uIe, dve žbici in pet zrn cel„a ^^ osol} vec soka, pa bi nam v shramb, zaceli gniti: zato(in ^^ knhaj pjč,e , ure (Ce je boIj star jih moramo, ko smo .uh izkopali, pustiti nekaj i piščanec> kuhaj dalje časa). Kuhane kose zloži
fica nn cp nncncp nrpnpn itn cnmvimn	..........	...
časa, da se posuše, preden jih spravimo.
Da obvarujemo gomolje pred plesnobo in gnitjem, je najbolje, če jih potresemo z ogljenim prahom. Oglje vleče vlago nase in tudi vničuje glivice, ki povzročajo plesen in gnilobo.
Gomolje dalij ali georgin, gladijol, montbrecii in begonij treba čez zimo večkrat pregledati, in
na globok krožnik ali pa v skledo, precedi gor juha, potresi z drobno zrezanim peteršiljem in s krušnimi drobtinami ter zabeli z razgretim sirovim maslom. Mesto da piščanca potreseš s peteršiljem in drobtinami, streseš lahko oboje v razbelieno mast, dobro premešaš in potem s tem zabeliš. Na mizo postavi h piščancu pražen riž
zarjali. da je odveč o njej vsaka beseda. Novi iimo rane, jih potem zopet zasujemo z ogljevim natisk bo dobro došel vsem podeželskim odrom, [ prahom
ki še nimajo te igre. Igrali jo bodo zopet in zopet	■ i .k
če so začeli gniti, obrezati gnile dele. Da zace- ali pa krompir. Na isti način kakor piščanca pripraviš lahko tudi teletino, domačega goloba, kunca in drugo.
Zakleto letalo
- ŠMARNICA. >
Ta nežna cvetlica, ki je prav za prav hčerka tihega senčnatega gozda, se da lepo gojiti tudi Ni dolgo tega. kar so poro-' na vrtu. Da. v dobri vrtni zemlji razvije še večji Eali listi o čudnem letalu, ki se je pojavilo ob za- in lepši cvet.
3®dni francoski in južnovhodni angleški obali j s pravilnim ravnanjem lahko dosežemo, da hoče človek dobro spotiti, pomaga izvrstno tak najrajši ob večernem somraku. Številni očividci imamo na svojem domu cvetoče šmarnice že bezgovec, če ga pijemo z vročo vodo.
Praktični nasveti
Odcedek iz bezgovih jagod je zelo zdravilna pijača. Odcedek napravimo na isti način kakor iz malin, oa bezgove jagode vkuhamo s sladkorjem. Proti prehladu, hripavosti. kašlju in če se
so pravili, da se je prikazovalo, ne da bi bilo sli-, zgodaj spomladi, začetkom aprila. V ta namen šati ropotanje motorja. letelo nekaj časa nizko moramo izkopati zdaj v jeseni in sicer novem-
Pohištvo iz orehovega lesa najbolje očistiš
s krpo, namočeno v raztopljenem parafinu. Pa-
nad morjem, se zavilo mahoma v oblak dima in bra meseca ali pa tudi pozneje, iz gozdnih tal rafin dobiš v drogerijah.
ognja ter izginilo v valovih. Zaman so potem korenine šmarnic. Od teh izberemo korenine iskali kakšnega sledu po njem. Vedeli so ljudje matice, to so glavne korenine, ki se razlikujejo od povedati celo to, da je bilo skrivnostno letalo na drugih s tem, da imajo bolj razraščeno korenino-spodnjem delu kril zaznamovano na obeh straneh' vlačnico
z velikim modrim križem. Nihče m znal razložiti [ 0d t; matične karenine porežemo stranske te prikazni. A zdaj prihaja z Islandije Wda vIačnice in jih posadimo v gredo. Korenino ma-opazujero tam ze kakšna dva meseca strahotno tico pa posadimo v lončke z drobno vrtno prstjo, letalo, k. se pojavita vsakih par dni, najrajši po- Le iz matičnjh kwenin p^e cvetje. Lončke noč. ko ga izdajajo zareče bele teCi na sprednjem poStavhT,0 v prostor. kjer po zimi ne kurimo, in
in zadnjem delu. Prikaže se nenadoma, kroži ne-
t kjer temperatura ne seže nad 8 stopinj Celzija.
kaj časa nad glavnim mestom Rejkjavikom in Zalivati smemo ,e prav maIo_
izgine. To se pa dogaja ob vsakem vremenu. Iz
Marca meseca že pribodejo iz zemlje cvetni
ključeno je, da bi bilo letalo potniško, ker potni- ki ki se kmalu razviiejo> in tako imamo lah. .ke zračne zveze nima Islandija na nobeno stran, ko §marnice že zgodaj sp0mladi. ae proti Ameriki ne proti Evropi. Ttidi m verjetno.
... ., . ., . . . ,	. i Na vrtu uspevajo šmarnice najlepše na bolj
da b. vozilo kakšne tunste^Čndno pa je posebno l.senčnatih k -ih ob -ah kjer je zcmIja
to, da ga viduo samo nad Rejkjavikom, a drugod ' ja-na
ne.	|	_____
Za kuhinjo
Zabeljecto goveje meso. Skuhaj kakor navadno goveje meso v juhi. Ko je kuhano, ga četrt ure, preden ga daš na mizo, zreži na kose
Klet. v katero spravljamo zelenjavo, moramo ob sohičnih oneh pridno zračiti, da nam zelenjava ne začne gniti.
Hleve treba pobeliti z apnom, kateremu smo primešali malo lizola. To razkužuje zrak in odganja paleti tudi muhe. Zato je dobro tudi za kuhinjo uporabljati takšen belež.
Kadar prenehaš kuriti v štedilniku, a hočeš, da ti ostane voda še dalje časa vroča, postavi dotično posodo na opeko, ki si jo poprej segrela v pečici (roru). Na železni plošči štedilnika se posoda z vodo veliko preje ohladi. Sploh imej v pečici štedilnika vedno ploščo strešne opeke, ki ti lahko služi tudi za to, da se ti kaka jed w pečici prehitro ne zapeče.
KAKO OBLAČIMO OTROKE.
) Kakor v spomladanskem tako morajo tudi (zrezke), položi v kozo in prilij — na pol kile zdaj v hladnem in spremenljivem jesenskem mesa — osminko litra juhe in žlico kisa ter pu-pasu matere posebno skrbno paziti na to, da sti meso malo v tem pocvreti. Nato zloži mesa
LJUDSKO VSEUČILIŠČE
O vulkanih in potresih
»Kamenje bo govorilo.«
Vemo, da je naša zemlja bila prvotna v plinasto žarečem stanju in da se je šele polagoma toliko ohladila, da je moglo na njej vzkliti prvo najpreprostejše življenje. Skorja, ki odeva
ognjeno jedro zemlje pa je v primeri z velikostjo zemeljske oble le prav tanka, tako da je ogromna večina zemlje še vedno žareča. Globoko pod nami torej še vedno kipi in vre. Včasih raztaljena snov prodre trdno zemeljsko skorjo in prikipi v obiiki vulkanskih izbruhov na dan. V prošlih dobah zemeljske zgodovine so bili vulkanski izbruhi še veliko silnejši in pogostejši kakor so dandanes. Nagromadili so raznovrstnih kamenin celo ondod, kjer danes ni vulkanov.
Tudi na slovenskem ozemlju imamo razne kraje, kjer je nagromadena snov, ki so jo« zbru-hali nekdanji vulkani. Kamenine vulkanskega izvora prav lahko ločimo od onih, ki so nastale na kak drug način. Te kamenine imenujemo pro-dorine, ker so prodrle iz zemeljskega osrčja. Sem spada granit, ki ga nahajamo v Pohorju na Štajerskem. Danes tam ni več sledu o vulkanih, a ondi nakopičeni granit nam jasno govori, da je bilo v sivi minulosti danes mirno in prijazno Pohorje živahno torišče vulkanskih siL Med pro-dorinske kamenine prištevamo dalje porfir, kakršnega najdemo v Kokrški dolini ali v dolini Kamniške Bistrice.
Kjerkoli naletimo na te ali podobne kamenine, vemo, da so ondi nekoč delovali vulkani, ki so to zdaj trdo snov vzdignili z velikansko silo iz neznanih globin naše zemlje.
Razen žareče tekoče lave bruhajo ognjeniki tudi neizmerne množine pepela in peska. Ti rahli izmečki so se strdili v zelen groh. ki rad sprhni na površju m se polagoma spremeni v rodovitno zemljo. Kjer ie padal ob vulkanskih izbruhih pe-pelnat in peščen dež, je danes prijazno gričevje z zaokroženimi v.rhovi. Pokrajina je obsejana z ljubkimi kmetskimi domovi. Marljivo obdelana polja in širne trate se prostirajo po pobočjih. Taka pokrajina je pri nas okrog Mozirja. Iz vulkanskega groha jc ves prostor med Raduho in Boskovcem. Travnikom in Menino, Boskovcem in Dobrovljem, sega pa še dalje proti Celju.
Ko bruhajo vulkani, nastanejo tudi silni nalivi. Tako padejo velikanske množine vode na pesek in pepel, ki ga dvigajo na površje neznane podzemeljske sile. Vsa ta snov se potem o obliki ogromnih blatnih rek vali v dolino in oblije včasih velikanski prostor, uniči in zasuje vse človeške naprave. Tako so take reke zasule v starem veku mesti Herkulanum in Pompeji. V novejšem času so začeli kopati in odstranjevati naplavljeno snov in našim strmečim očem se je odkrilo čudo — mesto, kot je stalo skoro pred dva tisoč leti.
Poskušajmo odgovoriti na vprašanje: Katere so one neznane sile, ki delajo taka čuda in napolnjujejo strmečega človeka z grozo in občudovanjem. Ohlajajoča se zemlja se krči in skorja na njej postaja preohlapna; zato se krči in gubanči, trde kamenine pa se razpočijo, ob razpokah in prelominah pa prekipevajo iz zemeljske globine velikanske množine raztaljene lave na površje. To se je dogajalo v veliko večji meri v prejšnjih vekih zgodovine naše zemlje. Nagromadene množine lave so skrepenele in tvorijo sedaj obsežna vulkanska gorovja.
Ni nam treba misliti, da prihaja vulkanska lava naravnost iz velike globočine, prav res iz zemeljska jedra. Kamenena skorja, ki odeva našo zemljo, je najbrž že zdavnaj tako odebelela, da je ne prebijejo še tako velike vulkanske sile. Ko prodira raztopljena snov navzgor, najde v zemeljski skorji ali že pripravljeno votlino, ali pa sama razmakne skladove kamenin in si napravi ogromen jarin. V njem obtiči in ostane še dolgo raztopljena. Tu kipi in vre dalje ter hoče vedno na dan. Če butnejo v žareči snovi delujoče sile močno navzgor, se strese zemeljski svod nad njo in kakor bi trenil, prešine grozotno valovanje mirno ravan in človek je trepetajoč priča orjaškega pojava, ki mu pravi potres. Kadar poidejo zaloge v takem velikanskem podzemeljskem ja-rinu (votlini), nehajo izbruhi. Tako je zamrlo že precejšnje število vulkanov, ki so v minulih dobah še prav živahno "delovali. Sedaj zremo nanje brezskrbno, mrtvi se ne prebudijo, le kamenine, ki so jih spoznali učenjaki za vulkanske, nedvomno pričajo o njihovem živahnem delovanju v sivi davnini.
Kako žive rastline
(Konec.)
Belina obdaja črnino in počasi prehaja na znotraj vanjo. V najmlajšem zunanjem delu se pretaka po malih cevkah neprebavljeni redilni sok iz korenin navzgor. Belina ni povsod enaka; pri mladih rastlinah je prav mladična in rahla.
Med belino in ličjem se nahaja k a m b i j a 1 n a ali tvorna plast Na znotraj tvorijo stanice les, na zunaj pa lubje. Namen teh stanic je, da se razmnožujejo, to se pravi, da deblo debelL
Tik kambijalne plasti je ličje. Ličje je sestavljeno iz cevi ter ima nalogo, prevajati prebavljen sok nazaj. — Zunaj ličja je lubad ali lub. Njegova naloga je, varovati rastlino, da ne izhlapeva soka, deloma pa jo varuje mraza. Nekatere rastline imajo zelo razvit lub, n. pr. hrast, zinuzelen. Okoli lubja je skorja; to je zamrlo lubje in nima posebnega pomena; odstranjujemo jo lahko alt pa odpade sama. Odrgniti je ne smemo pred zimo, ampak spomladi.
| Veje so tudi tako sestavljene kakor deblo, le da nimajo toliko črnine kot deblo. I S t e b 1 o pa imenujemo vrhnji del onih rast- [ lin, ki so zeljnate; ima prav isto nalogo kot ! olesenelo deblo drugod. So pa tudi stebla, ki rasejo pod zemljo; zaradi tega jih imenujemo podzemska stebla. Ker je podzemsko steblo podobno korenini, ga imenujejo navadno korenina. kar pa v resnici ni. Steblo poganja liste, korenina nikdar. To je bistveni razloček med j obema.
Podzemsko steblo je: čebula, gomolj in ko-renika. Čebulo imajo navadna čebula, podlesek itd. Čebula je navadno jajčasto, okroglo ali nekoliko otlačeno skrajšano podzemsko steblo z mesnatimi listi Na spodnji strani čebule zrase mnogo vlaknatih korenin, ki so večinoma postavljene v krogu.
Gomolj nam je znan v podobi krompirja in papeževe repice ali topinambure. Gomolj imenujemo sploh odebelele in mesnate dele, ki so podobni čebulam, toda nimajo lusk in ne lupin. Na gomoljih vidimo očesa, ki poženo nova stebla.
Korenika je korenini najbolj podobno, trpežno podzemsko steblo, katero je pokrito na-: vadno z redkimi koreninami, včasih pa celo gosto' prepleteno z njimi, da je prvi hip niti ugledati ne; moremo. Poznamo jo po tem,da rase poševno ali j vodoravno in poganja vsako pomlad na zgoraj liste in zeljnate mladike, na spodaj pa korenine, j Med travami nam je najbolj poznana trpežna1 korenika pirikealiperenke.
Podzemsko steblo nam je za hrano in pomno-žitev rastlin, n. pr. krompir, čebula, topinambura itd. |
Nekatere rastline imajo stebla, imenovane bil ali cvetno betev. Bil imenujemo votlo k o 1 e n- j č a s t o steblo (žita. trave), cvetna betev je pa ona, ki izvira iz kratkega podzemskega stebla in ne nosi nikdar listov, ampak samo cvetje, n. pr.1 čebula. — Z ozirom na obliko so stebla skoro vsa podolgasta in valjasta; le malo je takih, ki nimajo te glavne oblike, temveč so spločena, robata itd.!
Preden preidemo k listom, se mi zdi porebno, da govorimo o popih, iz katerih nastajajo pri sadnem in drugem drevju listi, mladike in cvet.
Popi se razvijajo tekom poletja pod listi. Če pop prerežemo, vidimo znotraj zelenkast stožec, ki je v zvezi s kambijalno plastjo. Ta stožec imenujemo vegetacijski stožec ali kegljiček. Okoli kegljišča vidimo liste, okoli listov je volna, to pa obdajajo luskine. Le-te varujejo notranje dele mraza.
Na pomlad preide sok v vegetacijski stožec, ga potisne ven in napne, da požene mladiko in liste, ki se razvijejo in razprostro. Mladika se' daljša, napravi zopet liste in pope, ki se jeseni zopet obdajo z volno in luskinami.
Vegetacijski stožec dela les in ga vsled tega imenujemo lesni pop.Lesni popi so povsod in pri vsakem drevju. Včasih ima vegetacijski stožec tudi grozdke; ti grozdki so cvet. Tak kegljiček imenujemo cvetni pop. Cvetni pop, ki ima v sebi vegetacijski stožec, dobimo samo pri peškatem,
sadju. Pri koščičastem drevju je cvetni pop brez vegetacijskega stožca.	»
Če je cvetni pop nezavit, £9. imenujemo listni pop. Ti popi se na zunaj takoj poznajo. Lesni pop je bolj dolg, cvetni pa bolj kratek.
Na koncu vsake mladike je glavni ali t e r m i-n a I n i pop.
3.	L i s t i rasejo iz stebla, pri drevju pa se razvijajo iz popov ter so zeleni, ploščati in različnih oblik. 1,
Pri vsakem popolnem listu razločujemo: listno nožnico, listni pecelj in listno ploskov. Najvažnejša je listna ploskev, ki je po robu pri različnih listih različno napiljena nazobčana ter prerežana z žilicami ali rebri. Na spodji strani ploskve so listne reže, ki so zelo majhne, podobne znojnim luknjicam v človeški koži.
Naloga listov je prevažna za rastlinsko življenje. Listi prebavljajo s pomočjo solnčne svetlobe sprejeto hrano in jo pretvarjajo v rastlinske sno-deloma presnavlja. — Tisti del, ki gleda pri rast-vi. Kar so človeku in živali pljuča in želodec, to je rastlini listje. Brez listov rastlina ne more živeti.
Z listi rastlina tudi diha. Skozi liste izhlapeva vsa odvišna voda, ki soo joo rastlinne z živežem vred sprejele iz zemlje in je ne morejo rabiti več. Z listi sprejema rastlina hrano tudi neposredno iz zraka. Dokler nima vzklila rastlina vsaj enega zelenega lista, ne more sprejeti živeža iz zemlje.
Zgorljive ali organske spojine, ki so v rastlini, dobiva rastlina po večini iz zraka že spojene med seboj. Ves potrebni ogljik dobivajo rastline iz zraka v sestavi ogljikove kisline, katere je v zraku vedno dosti, ker jo izdihavajo ljudje ir. živali. Ogljikovo kislino sprejemajo rastline posebno skozi listne reže; morejo jo pa sprejemati tudi skozi zeleno steblo, na katerem so luknjice.Za sprejemanje oglj. kisline sta potrebni toplota in svetloba. Sprejeta oglj. kislina se iz-premeni v listju v ogljik in kisik. Ogljik rastline ohranijo, kisik izločijo skozi listje nazaj v zrak.
Vodik sprejemajo rastline iz vode. Iz vode in oglj. kisline se tvorijo v listju brezdušičnate organske spojine.
Kolikor potrebujejo rastline kisika, ga dobivajo v vodi in oglj. kislini; sprejemajo pa samo čisti kisik tudi iz zraka. Tega rabijo za dihanje.
Iz opisanega vidimo, kakoo važno je listje za rastlinsko življenje.
4.	Cvetje. Cvet v navadnem pomenu se odlikuje po lepi barvi svojih lističev in prijetnem vonju, ki ga razširja okoli sebe. V rastiinoslovju so pa širšega pomena in obsega vsi oni rastlinski deli, ki so neizogibno potrebni, da se razvije plod ali sad s kaljivim semenom, iz katerega se razvija nova rastlina iste vrste. Cvet je zato* da rastline ne poginejo. Oglejmo si posamezne dele, iz katerih sestoji cvet!
Ako pogledamo cvet od spodaj, vidimo 5 zelenili lističev, ki ogrinjajo ostale dele cveta ter so časih zelo podobni čaš; pravimo jim časni listi ali časa.—Drugih, po navadi tudi 5 listov nareja cvetni venec. Cvetni venec sestavljajo različno barvani, listnati deli — venčni lističi, ki so razlo-čeno ali nerazločeni. Cvetni venec je prav različne oblike.
P r a š n i k je niti podobna prašna nit, ki ima na koncu dvopredeljeno, z drobnim, navadno rumenim, prahom — cvetnim prahom — napolnjeno vrečeo, tako zvano prašnico.
Prašnikov je po navadi več v cvetu.Različna je njih dolgost in lega ter prostor, kjer so pritrjeni. Časih so pritrjeni na čašici, zdaj na venca aH obodu; morejo pa biti prosti ali pa združeni s prašnimi nitmi ali prašnicami.
P e s t ič. Na njem razločujemo tri dele: plod-1 nico, vrat in brazda. Spodnji del, plodnica, je po navadi najdebelejši ter ima v sebi osnovo pri-j hodnjega semena; iz njega se razvije plod. Drugi del je vrat. ki je podoben niti in nosi na koncu zelo različno brazdo. Časih je pestič brez vratu in brazda sedi neposredno na plodnici. j!
Našteti deli niso vsi enako važni; izkušnja uči. da so neobhodno potrebni samo prašniki in' pestič, ako naj rastlina rodi zrel plod in seme. Zaradi tega so tudi bistveni deli. Časa in cvetni;
lec sta nebistvena dela, ker nista v neposredni [zvezi s plodom in ju nekatere rastline tudi ni-ijo. Njiju naloga je prav za prav, varovati praš-tiike in pestič v raznih vremenskih neprilikah, >kler se še razvijajo.
Cveti, ki imajo čašico in venec, se imenujejo jpeli; oni, ki imajo namesto čašice in cvetnega Venca ie cvetno ogrinjalo, so necelL Goli so oni Jveti, ki nimajo nebistvenih delov.
Ako so na enem in istem cvetu prašniki in stič, govorimo o popolnem cvetu; če ima pa Svet samo prašnike ali samo pestič, govorimo nepopolnem cvetu. Nepopolni cveti morejo biti pa eni ali dveh posameznih rastlinah. V prvem jprimeru govorimo o enodomnih rastlinah (leska, vrba, koruza, buča, konoplja), v drugem
? dvodomnih rastlinah (tisa).
Da se more razviti plodnica v plod, zarodki pa v seme, je potrebno, da pride cvetni prah v pravem času v neposredno dotiko spestičevo jbrazdo, ki izloča lepljivo tekočino, na kateri pbvise posamezni praški; s tem je oploditev izvršena. Cvetni prah navadno prenašajo žuželke, Id iščejo v cvetju medu; pa tudi miren veter pospešuje ploditev, ker prenaša cvetni prah. j 5. P1 o d nam daje potrebno seme za ohranitev in pomnožitev rastline. Na vsakem plodu razločujemo dva poglavitna dela: oplodje in seme. Časih je oplodje tako tesno zraslo s semenom, da je plod podoben semenskemu zrnju. Najčešče se pa oplodje razločuje od zaprtega semena. Plod je n. pr. grahov strok; prazen strok je oplodje, grahovo zrnje je pa seme. Oplodje je pri različnih kmetijskih rastlinah različno. Oplodje ima namen, varovati seme poškodovanja.
Plodovi so pravi in nepravi. Pravi se razvijejo iz pestičev posameznega cveta; nepravi se pa narede tako, da se spoji pestič z drugimi jleli cveta v celoto, katero tvorijo časih tudi cela tazcvetja.
j Za nas je važno seme. Na vsakem semenu razločujemo: semensko lupinico ali kožico, kal in močnato jedra Semenska kožica varuje kal neugodnih zunanjih vplivov, suše, moče itd. Klica le bodoča rastlina, sestoječa iz korenine, stebla in iz ene ali dveh kalic. Močnato jedro hrani v Sebi potrebni živež za mlado kal; sestavljen je iz beljakovin, tolšč, škroba itd. V semenu dvo-kaličnic (fižol, grah, leča) sta namesto močna-tega jedra dve močno razviti semenski klici, na-poljneni s potrebnim živežem.
Iz opisanega življenja rastlin je razvidno, Kako važno je za vsakega kmetovalca, da pozna rastlinsko življenje vsaj v glavnih obrisih. Če (bomo napredovali umsko tudi v tem pogledu, se jbo gotovo izboljšalo naše kmetovanje, ker bomo Znali marsikako ugodno okoliščino, ki bi sicer tala neopažena, izrabiti v svojo korist.
poslužujejo gorenjskega vlaka št. 912 (odhod Ljubljana gl. kol. ob 6'50) ter morajo na gorenjskem kolodvoru prestopiti na kamniški vlak.
Na progi Jesenice-Kranjska gora Izostane vlak številka 8620, odhod Jesenice 7*50, prihod Kranjska gora 8-34, ter vlak št. 8613, odhod Kranjska gora 8*43, prihod Jesenice 9*18; nadalje vozita vlaka št. 8617—8618 na progi Jesenice-Planica le ob sobotah, nedeljah, praznikih in dnevih pred prazniki. Vlak št 8617 odhaja iz Planice ob 1810 ter prihaja na Jesenice ob 18*55, in vlak št. 8618, odhaja z Jesenic ob 21'22 ter prihaja v Planico ob 22 23.
S 7. oktobrom 1928. stopilo v veljavo naslednje spremembe:
Na progi Zagreb gl kol-Zidanl most-Maribor gl kol-Dunaj Izostane brzovlak št. 8, odhod Zagreb gl. kol. 20-50, prihod Maribor gl. kol. 0*25 in prihod Dunaj 641; vozi namesto tega brzovlak št. 10 z odhodom iz Zagreba gl. kol. ob 23*25 in prih. v Maribor ob 3*10, kjer ima zvezo z brzovlakom Trst-DunaJ, ki odhaja iz Maribora gl. kol. ob 4'00, ter prihaja na Dunaj ob 9*36.
Na progi Vel Kanlža-Kotoriba-Pragersko-Ljubllana-Trst izostane brzovlak št. 210—1101—501—602—705, odhod Velika Kaniža 23*25, odhod LJubljana gl. kol. 5*26 in prihod Trst 9*41, vozi pa zato brzovlak številka 204—1103 z odhodom iz Vel. Kaniže ob 23*05 ter prihodom v Pragersko ob 1*55, kjer ima zvezo z brzovlakom Dunaj-Trst, ki odhaja iz Pragerskega ob 2*16 in iz Ljubljane 4*57 in ki prihaja v Trst ob 9*05.
Na progi Trst-Ljubljana gl kol-Maribor gl kol-Dunaj izostane brzovlak št. 710—603—504—D 188, odhod Trst ob 20*30, odhod Ljubljana gl. kol. 1*21, odhod Maribor gl. kol. 4*45 in prihod Dunaj 10*15, ter vozi namesto tega brzovlak št. 708—601—502—D 188 z odhodom iz Trsta ob 19*05, iz LJubljane gl. kol. ob 23*56, iz Maribora gl. kol. ob 4*00 in s prihodom na Dunaj ob 9*36. Potniški vlak št. 612, ki odhaja iz Maribora gl. kol. j ob 9*25 proti Dunaju, bo odhajal pričenši s 7. oktobrom tega leta že ob 8*55 iz Maribora gl. kol. Potniški vlak l št. 528, ki odhaja Iz Jesenic proti Celovcu, odnosno Beljaku, bo odhajal z Jesenic ob 17*40.
Stenski vozni redi avstrijskih zveznih železnic, veljavni od 15. maja 1928., bodo nadomeščeni z novimi, veljavnimi od 7. oktobra 1928.
P
Zimski vozni red
J 1. oktobrom so stopile v veljavo naslednje spre-Ipiembe:
£ Na progi Grobelno-Rogatec vozijo od 1. oktobra 1928. ftalje dnevno naslednji vlaki: Vlak št. 8132, odhod Grobelno 8*25, prihod Rogatec 9*30; vlak št. 8138, odhod Drobelno 15*58, prihod Rogatec 17*03; vlak št. 8140, odtod Grobelno 20*42, prihod Rogatec 21*47; vlak št. 8162, bdhod Grobelno 9*10, prihod Rogatec 11*25; vlak 8121, odhod Rogatec 5*23, prihod Grobelno 6*33; vlak It. 8133, odhod Rogatec 12*10, prihod Grobelno 13*22; ak št. 8137, odhod Rogatec 17*23. prihod Grobelno 8*35; vlak št 8161, odhod Rogatec 5*00, prihod Gro-elno 8*00.
Na progi Jesenice-Bistrica Boh. jezero izostane vlak 916, odhod Jesenice 17*10, prihod Bistrica Bohinj-jezero 18*02, ter vlak št. 913, odhod Bistrica Bo-Injsko jezero 8*28, prihod Jesenice 9*23.
Na progi Ljubljana gl kol.-Kamnik izostane nedelj-ikl vlak št. 8439, odhod Kamnik 20*07, prihod Ljub-Jana gl. kol. 21*20, z ozirom na to, da vozi vsak dan, brej tudi ob nedeljah, vlak št. 8465 z odhodom iz Kam-lika ob 18*25 in prihodom v Ljubljano gl. kol. 19*55. fnovič opozarjamo, da vozi ob nedeljah in praznikih iz -Jubljane gor. kol. v Kamnik vlak št. 8468, z odhodom i Ljubljane gor. kol. ob 7*00 in prihodom v Kamnik ob jfc20. Potniki iz postaje LJubljana gl, kol, se lahko
X Deček, ki vidi skozi neprosojne snovi. Na
nedavnem zdravniškem kongresu v Madridu je omenil tamošnji zdravnik dr. Pedro Riel otroško čudo, ki ga proučuje že poldrugo leto in mu še ni prišel do dna: sedemletni deček Benito Paz, sin učitelja z dežele, ima oči, ki prodirajo skozi kovine kakor naš pogled skozi steklo. Doma je oče opazil to redko sposobnost sina pred dvema letoma, ko je bilo fantku pet let. Najprej je Benito čital iz zaprte knjige. Oče, ki je mislil, da se je deček naučil lekcijo na pamet, je skušal na več načinov dognati, kako je to mogoče in se je moral naposled uveriti, da ima opravka s pojavom, ki je zavit v skrivnost. Benito je namreč čital knjige skozi najdebelejše platnice. Drugič se je zgodilo, da je oče založil gumb svoje obleke. Pozabil je popolnoma, da ga je zaprl v cigaretno dozo. Benito se je samo ozrl po njem in je povedal, da leži gumb v kovinasti škatli. Presenečen nad tem, je oče povedel dečka v Madrid, kjer ga je pregledal specialist za očesne bolezni. Izjavil je, da so fantkove oči povsem normalne. Nato je dobil Benita v opazovanje dr. Riel. Delal je z njim raznovrstne poskuse in je prišel do prepričanja, d*a deček vidi skozi sukno in papir in skozi kovine, ki jih ne prodro niti Rontgenovi žarki. Fantek se je sam najbolj ustrašil tega odkritja, ko so mu povedali, zakaj ga vodijo od zdravnika do zdravnika. Dr. Riel, ki je dolgo menil, da so dejanja Benita Paza le pretkane zvijače, se je moral tekom časa uveriti, da ima opraviti z izrednim človekom. Doslej je skoro plašno govoril o tem pojavu svojim tovarišem. Sedaj pa so ga pozvali francoski zdravniki v Pariz, kjer se bo obravnavala zagonetka tega čudnega pojava.
X Šestnajstletni soprog. V Bournemontu v Angliji se je vršila te dni zanimiva razpraya o
tožbi za ločitev zakona. 211etna soproga Ho-warda Leeja je zahtevala ločitev zakona z utemeljitvijo, da je šele sedaj zvedela, da njen soprog še ni bil niti 17 let star, ko sta se poročila. Gospa Lee je bila nedavno v bolnici; ko pa se je vrnila domov, je našla stanovanje prazno. Po dolgem iskanju izgubljenega moža je prišla uboga žena k materi svojega moža, ki pa ji je izjavila, da ne dopusti, da bi se njen sin zopet vrnil k njej. Mlada zakonca sta živela sploh čudno življenje. V devetmesečnem zakonu je mlada dvojica desetkrat izpremenila stanovanje. Kadarkoli se je namreč bližal rok, ko je bilo treba plačati najemnino za stanovanje, sta se zakonca vedno izselila v novo stanovanje. Sodišče je res ugodilo prošnji prevarane žene mladoletnega soproga in proglasilo ločitev zakona obenem ju pa tudi obsodilo, da morata plačati gospodarjem vso dolžno najemnino za stanovanja.
X Napredek mohamedanskega ženstva. Mo-
hamedansko ženstvo se je tekom desetih let silno dvignilo. Padcu sultanstva in uspehom turških republikancev je sledilo po vsem moha-medanskem svetu veliko napredovanje ženstva. Tako rekoč preko noči je nastala prava revolucija v socijalnem položaju muslimanske žene. Poprej so že bili redki primeri, da se je kaka muslimanska žena posvetila znanosti. Bilo je nekaj dobrih zdravnic in pisateljic, nihče pa ni smatral za možno, da bi muslimanske žene postale tudi gledališke in filmske igralke. Tisočero verskih in družabnih predsodkov je bilo proti temu. Gledališča v mohamedanskih krajih so bila zasedena s tujimi močmi; marsikje so pa tudi moški igrali ženske uloge. Danes je tudi v gledališki in filmski umetnosti odlično zastopana muslimanska žena. V kratkem bo obiskala evropska mesta, med njimi tudi Dunaj, slavna egipčanska gledališka igralka Senab Sidki. Domači igralci nastopajo na egipčanskh odrih šele par let in imajo velik uspeh.
X Zibelka človeštva je baje v Afriki. Zemlje-slovci, ki izvršujejo sedaj v puščavi Kalahari v Afriki razna raziskovanja, so prišli do prepričanja, da v puščavi Kalahari niso od postanka človeštva nastale niti najmanjše izpremembe. Nekateri izmed njih so baje našli celo zadostne dokaze, da zibelka človeštva ni Azija, temveč Afrika. Oni opozarjajo zlasti na to, da je morala biti puščava Kalahari nekdaj zelo rodovitna pokrajina z jako ugodnim podnebjem, ki je nudila razvoju človeštva najboljše pogoje. Ekspedicija celo upa, da bo prihodnjo jesen izsledila kako starodavno domače prebivalstvo, ki mora predstavljati najnižjo stopnjo človeškega rodu.
X Rastline se dado ohraniti v popolni sve-žosti. V Salzburgu se je posrečilo profesorju Tratzu odkriti postopanje, s katerim se cvetje, listi, trava in vsaka rastlina ohranijo v popolni svežosti, ne da bi se pri tem izpremenila oblika ali barva cvetja. Gre za neke vrste balzamira-nja, kar bo vsekakor velike važnosti za cvetličarstvo.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
v	Kakor bo padlo.
Izak Roženkranc ie bil na obisku pri Aronu Birfaslnu in je delal družbo njegovi soprogi Re-beki, ki je v kuhinji pripravljala obed. Na vprašanje, ali ima rad gobovo juho, je Izak odgovoril: «Kakor bo padlo.» Prav tako je odgovoril na vsa druga vprašanja glede osalih jedi.
Ko je prišel Aron domov, ga je žena poklicala in menila: «Ti, tale Izak se mi zdi malo zmešan; na vsa vprašanja, kaj rad je, mi je odgovoril: .Kakor bo padlo'.»
Po obedu, ki si ga je Izak krepko privoščil, je vprašal Aron Izaka: No, zakaj si moji ženi odgovarjal na rjena vprašanja vedno ,kakor bo padlo* ?»
Izak: «Veš, ko je tvoja soproga pripravljala jed, ji je visela od nosa kapljica, in zato sem rekel: Kakor bo padlo. Če bi padla kapljica v jed, bi ne jedel, ker pa ni padla, sem jedel.»
MALI OGLASI
Prodam psičke ovčjake
čistokrvne pasme, tri mesece stare. Naslov: Franc Knes, Videm ob Savi.	246
Naročite tako)
knjige: »Prepevajte* (170 narodnih in drugih domačih pesmi), »Pojte* (svete pesmi), »Brezalkoholne sadne pijače* (z 20 slikami) pri »Sveti vojski*, Ljubljana, Poljanski nasip 10/5. Vsaka knjiga stane samo 10 Din. Plačate lahko tudi v znamkah!	245
Suhe gobe, jajca, kuhano maslo
kupuje vedno po najvišjih cenah Franc Senčar, trgovina, Mala Nedelja in Ljutomer.	239
Pekovskega vajenca
z vso oskrbo v hiši sprejme parna pekarna J. Ravnik, Bled.	244
Mesarskega pomočnika
dobro izurjenega v izdelovanju raznih klobas, sprejmem takoj. Naslov v oglas, oddelku »Domovine.* 33972
Nove citre
proda za 250 Din Adolf Beg. Pauerjeva kolonija št. 391 Trbovlje I.	33886
Več krojaških pomočnikov
ki so izvežbani tudi v izdelavi usnjatih oblek, takoj sprejmem. Pismene ponudbe na naslov: Pregled, Ruše pri Mariboru. .	34018
Več čevljarskih nomočnikov
dobro izvežbanih za fineiša dela, se sprejme takoj v stalno službo. Javiti se je osebno pri načelstvu v Trebnjem.	33927
2 čevljarska pomočnika
dobro izurjena za zbita dela, sprejme Jože! Močnik, Tržič 194.	33922
Stalno in lahko delo
v delavnici dobi gospod, ki posodi 5000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine* pod šiiro »Stalna služba*.	33932
Prvovrstno šiv?''o
z obrtnim listom in dobrimi referencami sprejmem takoj. Kapital ni potreben. Ponudbe na oglasni oddelek
»Domovine* pod »Modni salon*.	34009
Čevljarskega podočnika
mladega, za boljša dela, sprejme Franc Rus. Selo št. 25, Moste.	33973
Ključavničarskega pomočnika
z večletno prakso, ki je vešč tudi struženia, iščem. Fiksni pogoji se zvedo osebno ali pismeno pri Josipu Turku v Toplicah pri Zagorju ob Savi.	33928
Opekarske strele
osi, ležišča, jermenice, elevatorje. štirikratne romčke itd. po zelo ugodni ceni prodam. Ogled in pojasnite v Zg. Šiški 161 (Ljubljana VII).
10 plet'Uk
izurjenih, sprejme takoj za stalno C. Vait. Kranj.
Dovolj razvit
Učitelj (Urši, ki je svojega sinka prvič privedla v šolo): »Ali je dečko že dovolj razvit?*
Urša: »Seveda! Saj je že pet let, odkar ga več ne povijam...»
Prodana mati.
Kmet, v spremstvu svojega petletnega sinka, je kupil na sejmu kravo. Ko sta šla s sinkom poleg krave domov, je menil sinko: «Ata, zakaj pa ste kravo tako otipavali po hrbtu in trebuhu?«
Kmet: «Veš, to se mora vedno storiti pri kupovanju, da se vidi, če je žival zdrava in rejena!»
Sinko si je očetovo pojasnilo dobro zapomnil.
Nekega dne, ko je bil kmet Sam v sobi, je sinko nenadoma pritekel od nekod in kričal: «Ata, ata, pismonoša pa našo mamo kupuje...»
Usodna zamenjava.
Gospa Kladarjeva (svoji sosedi): »Moj mož me vedno zamenja z mojo sestro Marijano.«
Soseda: «To še ni tako hudo! Moj stari pa me navadno zamenja z našo služkinjo ...«
Nerodnež.
Miha stavi Boltežarju naslednjo uganko: »Je sin mojega očeta in vendar ni moj brat. Kdo je to?»
Boltežar molči.
Miha: »No, to sem jaz!«
Boltežar si je uganko zapomnil in jo je pri prvi priliki uporabil napram nekemu znancu, ki pa mu je takoj odgovoril: »To si ti!«
Boltežar: »Ah, kaj šel To je moj prijatelj Miha!«
Zdravila.
Dečko pride v lekarno in zahteva zdravila proti kašlju.
Lekarnar: »Ali jih želiš v kroglicah ali v zavojčkih?«
Dečko? »V kroglicah? Ne! Saj jih ne bom kotalil domov...»	V
Ni prava tatvina.
Sodnik: »Kolavtar, priznajte, da ste ukradli revolver!«
Kolavtar: «Da, gospod sodnik! Toda vzel sem ga samo zato, da bi se ustrelil.«
Sodnik: »Prazne besede! Saj ste potem revolver takoj zastavili.«
Kolavtar: »Oprostite, gospod sodnik, jaz sem si vendar moral nabaviti denar za patrone...»
Posestvo v Laškem
obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, kozolca, vse v dobrem stanju, poleg tega travniki, njive in gozdovi, kjer se redi lahko 6 do 7 glav živine, se proda za 55.000 Din. — Pojasnila daje Josip Osolin, trgovec v Laškem.	231
Dobroidoča pekarlja
na prodaj takoj. Oglasite se pri vodstvu hranilnice in posojilnice v Mali Nedelji.	238
pravi razumna Mica. »Med vsemi snubci tistega, ki mi je prinesel RADION. On misli na to, da sebi in meni olajša življenje, kot to dela RADION pri perilu. Z RADIONOM ni več mučnega pranja in mencanja, ker pere sam."

Mlad vdovec	|	Služkinjo	t
star 33 let. Iskreno želi znanstva s pošteno gospodinjo,	dobro In pošteno, ki zna kuhati. Slovenko, Išče ravna«
da mu vodi gospodinjstvo in končno uredita zopet do-	telj sarajevske gimnazije. Plača 450 Din mesečno. Na-
mače gnezdo. Ponudbe na oglasni oddelek «Domo-	stop 1. novembra. Informacije se dobe v Verstovškov!
vine* pod šifro A. J.».	33978	nlici št 18, pritličje.	340H
Varuje perilo!
_i
P*'	Tračnice
lobro ohranjene, od 5—7 k? na tekoči meter, kupimo r večji množini. Ponudbe na oglasni oddelek »Domo-rine» pod »Tračnice«.	33928
Dober zaslužek
Iščejo se potniki(ce) za razprodajo vrednostnih predmetov. Mesečna plača 1500 Din in tO % provizije. — Oglasite se pri g. Josipu Lahu, Maribor, Vodnikov trg št. 3.	31023
Kočije, vozove in konjske opreme
irodatn zaradi nabave avtomobila. Tozadevne infor-nacije v vinski trgovini Bolaffio. Ljubljana. 33498
Kuhano maslo
ttipim. Ponudbe z označbo cene na oglasni oddelek cDomovine. pod »Pekarna«.	33843
I*:.	Brivskega pomočnika
»erfektnega tudi v striženju «Bubi». sprejme takoj »roti visoki plači Peter Ursulescu, moški in damski irizer v Murski Soboti.	83984
p	D'jaka
forejmem poleg obrtne šole na stanovanje s hrano. — Haslov v oglasnem oddelku »Domovine*. . 34014
\ '	Pletilnl stroj
It. 8 ugodno naprodaj. — Istotam naprodai skoro nove sitre in malo rabljena violina. Naslov pove oglasni od-lelek »Domovine«.	83665
H	Kozo
W* leta staro ugodno prodam. Naslov v oglasnem od-
ietku »Domovine«.	33970
i
,	Trd rezan les
rsakovrstcn, 2—4 vagone, kupim takoj proti takojš-ljemu plačilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine* pod »Dobro plačam«.	84013
Blasnikova
VELIKA PRATIKA
za navadno leto 1929., ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, ki je bil že od naših pradedor najbolj vpoštevan in i« še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. »VELIKA PRATIKA. je najboljši in najcenejši druiinski koledar. Dobi se T vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 I)in. Kjer bi se je ne dobilo, naj se naroČi po dopisnici pri:
J. BLASNIKA NASL.
tiskarna In litograflčnl zavod
. LJUBLJANA, BREG ST. 12.
! 1	Gostilno
Iščem v najem ali na račun v prometnem kraju v več-, (em mestu ali trgu, oziroma predmestju. — Ponudbe i na oglasni oddelek »Domovine« pod »Vaien 417«. 33924 j
i	Žimnlce (modroce)
Vrhnje in spodnje, otomane, razne divane, žimo, afrik. cvilh in vse potrebščine prodaja najceneje tapetnik Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg št. 2.
)	Krojaškega pomočnika
ta prvovrstno veliko delo in vajenca Iz Ljubljane ali bližnje okolice spreime takoj Jos. Rojina, Aleksandrova cesta 3.	33953
6—h čevljarskih pomočnikov
"dobro izvežbanih za eksportna dela. sprejme takoj v stalno delo splošno čevljarstvo Lojze Polanjko, Ljubljana. Stari trg št. 10.	53980
Nedosežen v konstrukciji in materialu!
Na stotine referenci Zahtevajte prospekti *
2 mizarska pomočnika dobro izurjena za stavbna dela. sprejme Franc Mjkuš. Notranje Gorice 66. pošta Brezovica.
33981
Razno manufakturno blago
za jesen in zimo
kupite na ccneh v trgovini
ANTON SAVNIK
Ljubljana
Telefon 2263.	233 Gradišče 10.
L
ŠKOFJA LOKA
247
obe
n ačuje na|vi*i«
IVI. Gepšak Sc Co. Ljubljana, Prečna ulica 4
(poleg mestne ljudske kopeli). Tel. 2329
Ceniki franko
J- STJEPUSIN
ZAGREB, JURJEVSKA 57
priporoča
boljše tamburice, strune, nar-titure, šole in ostale potrebščine za vsa <*lasjila
Odlikovan na pariški izložbi
Cunard Line, White Star Line, Red Star Line, Kralj. Holandski Lloyd
Redni potniški promet l( Liverpoola, Soulbamp-tona, Londona, Ham burga, Antwerpena, Cherbourga za Severno Amerike, Kanado, Južno
Ameriko, Avstralijo. Najvetjl In najhitrejši brzoparnIkl sveta: Aqut-tanla, Berengarla, Bel-genland, Gelrtu, Home-rlc, Mauretanla, Maje-stic. Pennland, Itd. Na vaeb brzoparnlltlh ao v III. razredu udobne kabla« s 2 ln 4 posteljami.
Izborim in okusna tirana.
Podrobnejša In brezplačna pojasnila pri
Jugos^ve^skl EUsprcs Agenciji d. d.
podružnica Ljubljana
Kolodvorska ulica 41/a (na dvoilščn)
upravitelj Leon Tavčar
zastopnira Cunard Line, White Star Line, Krd Star Line, Kr. Uulaudskega Lloyda.
242
Pomlajevanje.
Zdravljenje organizma pri moških, ženskah in otrokih.
Znameniti angleški dr. Haig trdi, da skoro vsi kulturni ljudje s svojo obilno hrano uživajo tudi razne strupe (posebno mokračno kislino), katerih organizem v svoji naravni slabosti ne more odvajati. Ti strupi povzročajo vse mogoče bolezni. Poslabšujejo in celo atrofirajo življenske človeške žleze, katere napolnjujejo organizem s fermenti energije in moči, in s tem zmanjšujejo pri njemu moč. kar ima za posledico motenje prebave, raznovrstne bolezni in bolečine, in do-vedejo človeka do prezgodnje starosti in celo smrti... Na srečo so znani učenjaki Broun. Sekar. Karno in drugi dokazali, da postane bolan in zanemarjen ali oslabel organizem pod vplivom fiziološkega ekstrakta, kakor je »Kalefluid. D. Kaleničenka, pripravljen iz življenskih žlez močnih in mladih živali, zopet zdrav, močan in sposoben za delo. Sploh postanejo zopet vse njegove fizične sposobnosti normalne, skratka: organizem se pomladi. Fiziološko dejstvo ekstrakta življenske žleze (»Kalefluid.) na človeški organizem učinkuje, kakor trdi prof dr. Guaz: »V povečanju energije pri mišicah, človek se manj utrudi, pulz pri srčnih mišicah se jači. kar se zopet pokaže z živahnejšim in točnejšim pulzom. Povrne se spomin in sposobnost, prenašati brez napora močno svetlobo, spomin je boljši in sposobnost za nočna dela. Povrača še: normalno spanje, dober tek in prebavo hrane. V splošnem, ta ekstrakt, ki da bolnim zopet moč, doprinese to, da bolezen zopet izgine sama od sebe. To je tudi svoje vrste uzda, katera je namenjena, da odvrača žalostne človeške korake od smrti.*
Torej, zakaj se «KALEFLUID* približule medicinskim zborom vsega sveta, na mililone bolnikov smatra kot močno ojačujoče in moč povračujoče sredstvo za časa in po poteku bolezni, operaciji, porodu, napornem duševnem in telesnem delu. pri hitrem utrujenju, tonič-nem delovanju sekretnih žlez, kadar potrebujemo duševno ali telesno moč, kajti: »KALEFLUID. pomladi in pojači vse elemente organizma. »KALEFLUID. povrne izgubljeno moč in zdravje. »KALEFLUID. čisti kri od strupov neprebavljenih snovi, kakor so: mo-i kračna kislina, urati, toksini, ki doprinašajo prezgodnjo ovenelost in smrt. »KALEFLUID. jači obtok krvi in izmenjavo materije. »KALEFLUID. stimulira tek in prebavo. »KALEFLUID. prepreči fizično, duševno in moralno onemoglost. »KALEFLUID. povrne normalno delovanje srca, krvnih celic, jeter in ledvic, organov za dihanje in prebavo. »KALEFLUID. povečava delovanje mozga, ki ustvarja rdeča krvna telesca in s tem odstranjuje malokrvnost in hleros. »KALEFLUID. regulira živčni sistem in omogočuje zdravo spanie. «KALEFLUID» odstranjuje hitro utrujenost in poveča delovno sposobnost. »KALEFLUID. podaljša periodo aktivnega življenja. »KALEFLUID. regulira zvišani ali zmanjšani pulz, normira temperaturo, debelienje ali bolestno hujšanje. »KALEFLUID. je potreben vsem onim. katerih organizem je podvržen raznim obolenjem ali zahteva stalno krepitev moči, oslabelim zaradi bolezni, prepičle hrane ali napornega dela.
Gg. lekarnarjem »KALEFLUID brezplačno m franko zaradi terapevtskih poizkušenj.
Brezplačno in franko dostavl/amo podrobno literaturo z zdravniškimi ocenami. Naslov: Beograd, šuma-dijska ulica br. 33. Miloš Markovič. »KALEFLUID. ie bil odlikovan s 5 »Qrand-prix» in 5 velikimi zlatimi kolajnami.
Važna opomba: Skrivnost prldobivanla vseh visokozdravilnih fermentov iz živalskih žlez le poznana samo D. Kaleničenku. Zato se varulte ponaredb, a tudi škodljivih imitacil ter zahtevajte samo naravni »KALEFLUID* />. Kaleničenka. »KALEFLUID. se dobiva v lekarnah vseh,držav. Za pojasnila pišite na naslov: Beograd, Šumadijska 33, Miloš Markovič.
Kamenosešta Industrija
ustanovljena 1880.
Alojzij Vodnik
LJUBLJANA, poleg glavnega kolodvor«
Cerkvena častna dela: altarji, priiuiee, obhajilu« mize itd. ! Marmornate plošče za pohištvo, elektromouterje, stroj ar je, i trgovske pulte, mesnice, kopalnice, sto >n 46a, in veie T vseh barvah. Najrobni spomeniki, mavzoleji, rolbinske grobnice, kanete. Marmornati kamni za stloae in elegantna stanovanja. Kamenlti li;a'ti za kuhioie. 13)
rs
za modroce. najboljša in najcanaiša, pri
M. Maste nI, tovarna žime Stražišče pri Kranju.
Izdaja za konzorcij »Domovine. Adoii Ribnika r.
Urejuje Filip OmladiC.
L* Narodna tisaarno trn Jeseris*.