Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/III SEOVENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 8050. — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutruj, razen pondeljka in dneva po prazniku Govorimo resno! * Mislimo, da ni samo ogorčenje javnega mnenja kulturnega sveta, ki jc primoralo fašistični tisk Italije, da se peča z narodnim položajem slovanske, manjšine na apeninskem polu-otoku. Toliko politične uvidevnosti bi vsaj en del tega tiska ali fašistične »hierarhije«, ki za njim stoji, utegnili imeti, da sc mu ta problem v sedanjem trenutku vsiljuje čisto sani po sebi, po svoji imanentni važnosti za Italijo — neodvisno od tega, kaj misli z etičnega vidika ali tudi iz kakšnih drugih razlogov o tem Evropa. Človek bi namreč mislil, da italijanska duševno«! kljub svojemu tako zelo značilnemu nera-«uimevanj'u vsega, kar ni italijansko, ne more prezreti usodnega |k>mena, ki ga ima vprašanje odnošaja meri vladajočim italijanskim narodom in slovanskim elementom v Julijski krajini za Italijo že samo iz golega stališča politične opor-tunitete. Za to pu, kaj je koristno ali ne — na j se še talko protivi kakišnim v rojenim ali zgodovinskim predsodkom — pa bi človek ravno fašizmu prisodil kolikor toliko smisla; saj sam ob vsaki priliki poudarja, kako zelo jc neodvisen od vsakih »iluzionizmov« in drugih podobnih d-zmov. Seveda, fašizem je nacionalističen do skrajnosti. To nam pripoveduje tudi novi tajnik fašistične stranke na Goriškem, gospod Giuseppe Avenanti, ko v daljših izvajanjih v »Popolo di Trieste« svetu pripoveduje, da so Slovani v Priimorje samo priseljeni; da tako po svojem številu kakor po narodni kulturi nič ne pomenijo; da je Italija državno in narodno tako uni-taristična, da ne more trpeti »države v državi«; da fašizem že iz principa ne prenese nobenega avtonomizma; da imajo Slovani v Italiji kot italijanski državljani matematično iste pravice ko Italijani. Še celo tnko velikodušen jc režim, da jisn dovoljuje slovensko govoriti, peti in poslušati krščanski nauk v lastnem jeziku ... To so stvari, ki1 baje logično sledijo iz doslednega nacionalističnega principa fašizmu; iz dejstva, da je »sam Bog zarisal s svojim prstom Italiju. naravno mejo v loku Alp«; da je Julijska pokrajina zgodovinsko rimska — kakor Dalmacija tudi... Baš to je tisto, kur pomeni golo iu čisto ideologijo, ki ne zdrži pred življenjem; historično gledanje, če je sploh v resnici historični?, brez ozira na razvoj, ki vedno ruši in gradi nanovo kot umetnik; jc neka nacionalna metafizika, ki iina svoje korenino v — zraku. Avenanti enostavno pozablja, od samega Boga začrtano mejo« med slovanstvom in itulijan-stvom ob reki Soči, kar je vedel že zgodnji srednji vek pa se ta meja do danes mi premaknila; še č e z sega jo Slovenci. Jezikovno in kulturno je Julijska krajina iz svoje srede vun tik do vsake točke na periferiji, kamor se je vse-del benečanski kramar, tako kompaktno eno-roclna ko Toskuna ali Abruci. Jc pa ta slovanski karakter ljudi in kraja tako esencijalen. d-a Ibo vsakemu 'nasilnemu raznarodenju lahko kljuboval stoletja in stoletja. To je naraven fukt in zakon, ki gu ne prenaredii vsa fašistovsk-i ideologija, naj Avenanti še tako povzdiguje civilizatorično supeniornost latinske rase. Jc vprašanje, kaj je resnična civilizacija, in da-li ni slovanska naturnost, elementarno« t in globina tako v vitalnem kakor v etičnem smislu neprimerno več vredna ko vsa romanska kultura skupaj. Menda to tudi italijanski kulturni delavci čutijo ali vsaj nekateri i/ njih, ki polog Dostojevskega, Čehov in Poljakov prevajajo tudi Cankarja in očividno ne delijo mnenja goriškega fašilstičncga tajnika, ki tako zaničuje »manjvreden slovanski element«... Mi pa mislimo, da la element ni samo do skrajnosti odiporen v pasivnem smislu, ampak da ima tudi toliko življenjske aktivitete, da mu celo »rimska civilizacija« ne bo kos, in to kljub ali pa ravno zaradi velikega pritiska, ki mu je izpostavljen. Neglede na to pa bi fašistična Italija ne smela prezreti, da ima ta manjšina zn ■eboj simpatije vsega kulturnega, demokratično mislečega sveta in da od slovanskega telesa v kulturnem in moralnem oziru ni odtrgano, ampak z njim živi eno življenje, ki sega preko T«eh slučajno zarisanih črt. Z eno besedo, odno-laj.i med vladajočim italijanskim narodom in slovansko manjšino se morajo v korist prvega postaviti na drugo bazo nego so sedaj, zakaj politika fašističnega etatizmu, militarizma in imperializma bo odpor slovunstva Ic ojačila, in kdor priporoča bolj človeško in,pametno politiko nap-ani Slovencem in Hrvatom, govori bolj ▼ korist Italiji nego Slovanov. Slovenci v Julijski krajini ne bodo nehali stremeti z legalnimi sredstvi za zasiguranjeni svoje narodne in kulturne osabitostil kot lojnimi državljani Italije v primernem soglasju in sti- » Življenje Slovanov v je pravi pekeI Pod tem naslovom prinaša glasilo nemških južnih Tirolccv, »Der Siidtiroler«, ki se tiska v Innsbrucku, v svoji številki od 15. septembra dolg uvodnik, v katerem med drugim piše: »Res so se poskušale zažgati nekatere šole, res se je prebivalstvo podžigalo k uporu proti fašističnemu režimu, res sta se položili dve bombi, ki pa nista veljala ljudem, ampak objektom. Mi smo daleč od tega, da bi zagovarjali nelegalna dejanja, ampak jih moramo obsojati, kjerkoli se zgodijo. Toda mi se moramo obenem zamisliti v dušo zatiranega naroda. Fašisfrčm požigi »Popolo di Trieste« od 1. 1920. dalje ni delal drugega, kakor da je pridigoval iztrebitev Slovencev, ki da nimajo niti' jezika, ampak lajajo kakor psL Mladi ljudje, ki so položili bombo v njegovem uredništvu, pač niso mogli pozabiti, da so lašisti 1. 1922. uredništvo »Edinosti« petkrat v enem samem letu napadli in podtaknili ogenj. L. 1925. se je zopet izvršilo na tiskarno »Edinosti« pet skva-drističnih napadov in so jo popolnoma opustoiili. Tako se je zgodilo tudi ostalim slovanskim tiskarnam. Tiskamo »Pučkega prijatelja« so fašisti leta 1919. zažgali, v »Narodno tiskarno« pa so vrgli bombe. L. 1925. so fašisti napadli tudi »Tiskarno katoliškega tiskovnega društva« in »Goriške straže« v Gorici in poškodovali njene stroje. Poleti 1. 1920. so fašisti, ne da bi Slovenci dali za to niti najmanjšega povoda, zažgali »Narodni dom« v Trstu, pri čemer je več ljudi zgorelo in je neka ženska, ki je iz goreče hiše skočila na tla, ostala inrtva. Zažgali so pa fašisti tudi »Narodni dom* v Rojanu, v Sv. Ivanu in v Borko vi jah pri Trstu, In ali so fašisti pozabili, kako so, ko je poškodovala spomenik na Krnu strela, aranžirali kazenski pohod na vas Drežnico in tam župnišče zažgali, tako da je pogorelo do tal? Umori, uboji, deportacije in ječe Mogoče so fašisti tudi pozabili, koliko Slo-renccv in Hrvatov so ubili in pretepli do smrti, jih mučili, med njimi duhovnike, učitelje in najuglednejše ljudi na vasi, kako so zlasti v Istri udirali podnevi in ponoči v privatne domove in razbijali pohištvo, kako so ljudem vlivali v usta ricinusa in koliko jih je še pozneje uinrlo na dobljenih poškodbah? Na otoke je deportirana stotina Slovencev in skupno število let, za katera so obsojeni na internacijo, znaša nad 150. 73 Slovanov jc dozdaj obsojenih vsega skupaj na 686 let ječe. Razen teh pa se nahaja v preiskovalnem zaporu še 50 Slovencev. V ječah jih mučijo tako, da so si že trije ljudje iz strahu pred nadaljnjim mučenjem vzeli življenje. Vsi fašistični zločinci so bili odlikovani Dočim so štiri mladeniče zaradi uvodoma omenjenih dejanj po treh dneh razprave osem ur po obsodbi ustrelili, pa so vsi fašisti, ki so ubijali , slovenske in hrvatske ljudi, jih pretepali ter njihove domove zažigali, bili odlikovani. Časopisi so t njihove kazenske ekspedicije in mučenja ljudi s pendreki in ricinusom proslavljali kot junaška delanja. L. 1927. je fašistična vlada izdala dekret, po kr.terem se zločini in prestopki iz narodnih motivov ne smejo vpisati oz. se imajo izbrisati iz sodnijskih kazenskih zapiskov. Francesco Giunta, j ki je zamislil in dal signal za naslop »Narodnega | domači, tudi ni bil kaznovan, ampak nagrajen z me-! stom državnega podtajnika v ministrskem predsed-j stvu. Še več! Možu so postavili na popravljenem »Narodnem domu« mramorno spominsko ploščo, v kateri se njegov zločin povzdiguje kot najvišje | patriotično dejanje v Julijski krajini. Take pobude so dajali fašisti dorašča/očemu 1 slovenskemu rodu v Julijski krajini! Če so se med ljudstvom, ki ga oblastniki sami opisujejo kot skrajno miroljubno in ki v 10 letih preganjanja ni zagrešilo nobenih nasilnih dejanj, sedaj pojavili nekateri mladeniči, ki so segli po sili, potem moremo iz tega sklepati samo to, da so po 10 letih preganjanja posegli po istih sredstvih, s katerimi so strabovali slovansko ljudstvo v Julijski krajini fašisti. S tem niso storili ničesar drugega, kakor Cesare Battisti, Oberdank, Filzi, Sauro, Chiesa in Giunta in kar fašizem uči italijanski narod dan na dan: »Oko za oko, zob za zob!« Uničeno slovansko šolstvo Le poglejmo zdaj še ostala nasilna dejan/a fašizma napram Slovencem! 550 slovenskih in hrvatskih šol je bilo čez noč spremenjenih v čisto italijanske. Vsi neitelji do zadnjega, 800 po s»c ilu, so hili pregnani iz (letele ali pa prestavljeni v južno Italijo. Nad 50.000 slovanskih otrok ne uživa reč pouka v materinem jeziku. Nobenega slovanskega otroškega vrtoa ni več in otroke oblačijo po sili v uniformo >BaIille« in »Piccole Italiane«. Preganjanje tiska. Ko je prišel laški režim, je izhajalo v slovenskem in hrvatskem jeziku 15 listov. Lota 1927. in leta 1928. so bili po požigih tiskarn, preganjanju urednikov in onemogočen ju poštne ekspedicije, s čemer se je zatrla večina slovanskega tiska, prepovedani še ostali listi, šele leta 1929. je Mussolini dr. Besednjaku dovolil, da smeta za celo Julijsko krajino izhajati samo še 2 lista pod njegovo osebno odgovornostjo, t. j. »Novi listf in »Istarski list , vse drugo je šlo! Enako ee je preganjala in se preganja slovanska knjiga. Uničenje vseh kulturnih organizacij Slovani so imeli 300 izobraževalnih društev. Povedali smo že, koliko mest kulture so fašisti požgali in razdejali. Leta 1924. pa ic režim razpustil 22 slovenskih katoliških izobraževalnih društev. Lota 1927. pa jc vlada brez vsake utemeljitve prepovedala vsa slovanska društva sploh, tako da danes ni niti enega več. Poitalijančenje krajevnih, krstnih in rodbinskih imen Vsa slovenska in hrvatska krajevna imena, med njimi ogromna večina takih, ki sploh nikoli niso imela italijanskega nazvanja, so se poitalijan-čila. Slovanski jezik je prepovedan tako v občevanju z uradi, kakor pri napisih. V najnovejšem času so prepovedana celo slovanska krstna imena in se noben novorojenec ne sme krstiti po slovanskem svetniku ali s slovanskim imenom. Izpre-minjajo se pa že tudi obstoječa slovanska krstna imena. Poituljaučujejo sc pa istotako rodbinska imena. Kdor ga noče poitalijančiti, se mu italijansko rodbinsko ime enostavno uradno izpremeni. Pulj-ska prefektura je na ta način 100.000 Hrvatom v Istri vsilila novo italijansko rodbinsko ime. Tržaška prefektura je poitalijančila do sedaj 60.000 rodbinskih imen. V tem trenutku se izdelujejo novi rodbinski imenski registri ludi že na prefekturah v Gorici in na Keki. Onemogočenje vsega političnega in gospodarskega življenja Leta 1921. je bilo izvoLenih v rimski |xirla-ment 5 slovanskih poslancev. Leta 1924. so fašisti s pretepanjem in požiganjem dosegli, da sia v vo-livni borbi izšla iz. žar samo še 2 poslanca. Leta 1029. pri zloglasnem plebiscitu nad pol milijona Slovanov sploh ni dobilo nobenega poslanca. V provincialnih zastopstvih ui več nobenega Slovenca ali Hrvata. Občinski načelniki so vsi brez izjeme, na Goriškem, nn Tržaškem in v Istri, sami imenovani Italijani, od katerih niti eden ne ina slovanskega jezika. Italijansko je ludi vse urad-ništvo in so Slovenci kvečjemu še za poštne sele in za cestarje. Gospodarske zadruge, 200 po številu s 70 člani, so bile leta 1928. razpušuene in imenovani uradni komisar'i. Njihova uprava je danes izključno italijanska. Mnogi Slovani imajo osebne izkaznice z od-tiskom prsta, kakor navadni zločinci! Da o neprestanih aretacijah, hišnih preiskavah, samovoljstvu uradnih organov in osebnih ši-kanah niti ne govorimo. Noben narod ne sme nekaznovano teptati z nogami naravnih pravic drugega naroda, noben režim no sme netiti nejevolje in sovraštva tlačenih, če noče doživeti posledic. Življenje Slovanov v Italiji je pravi pekel. Zato se morajo dejanja vročekrvnih in na vsak način idealnih mladeničev soditi veliko mi le je. Fašistična Italija ima na teh činih večji del krivile.i Kolodvorsko vprašanje v pred rešitvijo ani Ljubljana, 13. sept. Danes dopoldne se je vršila pri direkciji državnih železnic pod predsedstvom železniškega direktorja dr. Borka konferenca v zadev' ljubljanskega kolodvora, ki so sc je |k>1< funkcionarjev železnice udeležili zastopniki mestne občine, in železniškega odseka, ki ga jc izvolila ljubljanska občinska uprava. Popolnoma sporazumno se je dogovoril program glede preureditve ljubljanskega kolodvora. Najprej naj se odstrani kurilnica, ki se bo obenem s kurilnico nn gorenjskem kolodvoru prestavila v Zalog. Sedanji peron sc bo i>o-duljšal na potrebno dolžino in sc bodo napravili trije enako dolgi otočni peroni. Za preureditev kolodvorskega |>oslopja, ki bo imelo svoj vhod približno nn sedanjem kolodvorskem restavracijskem vrtu, izhod j>a |>odalj-San tam, kjer jc sedaj, se razpiše javni natečaj. Pod vsem kolodvorom bo približno od Ilcsljeve ceste do Vilbarjevc ceste vodil poseben predor za pešce, v katerem bi sc dalo primerno namestiti tudi javno stranišče. Tako Po komunikacija med severnim in južnim delom kolodvora olajšana. Poleg kolodvora se bo z licem na Miklošičevo cesto zgradilo poštno poslopje. Preuredil naj bi se tudi dohod z Bleivvcisove ceste. Načrt za terenske naprave je žc izdelan. V prvi etapi sc bo |xxlrla dosedunja kurilnica. Nastopna dela se bodo izv ršila jki razpoložljivih denarnih sredstvih. Zasedaj so na razpolago trije milijoni dinarjev v državnem proračunu. Glavni ravnatelj državnih železnic ing. Šreplovič je ob svojem zadnjem bivanju v Ljubljani in pozneje ponovno z as t op -miku mestne občine zagotovil, dn bo državna železnica najela pri državni hipotekami banki posojilo, s katerim bi se preuredil ljubljanski kolodvor. Ker odpade kurilnica na gorenjskem in glavnem kolodvoru, bo prehod lin Dunajski cesti razbremenjen. Zaradi tega za sedaj vprašanje. podvoza ali nadvoza ni aktualno. Pač pa ostane to vprašanje prihranjeno bodočnosti. O kaki premestitvi kolodvora ali njega poglobitvi nli /višanju iz. višjih ozirov ni govora. Možna pu bo izgraditev tramvajske proge na pokopališče pri Sv. Križu in nu Jezico nu ta način, da se omogoči i-nstradirunje tramvajskih voz zjutraj, opoldne in zvečer preko proge in promet bi se vršil s prestopanjem proge. Ves načrt je proračunun na 30 milijonov dina rjev. Nova plinarna v Ljubljani Ljubljana. 13. septembra Kakor smo že svoj čus poročali, sc je pred dnevi vršil ogled za slavbišče nove plinarne. Kakor pa čujemo, je dobila sedaj mestna <>iIk činu primerno šc dosti . ugodno ponudbo. |io ktiterii bi se zgrudila nova plinarna na Kode-Ijevem, kar lni bilo lin vsak način za mesto Ljubljano primernejše in cenejše. Carinska zveza MA Dunaj. 13. septembra, as. Posebni poročevalec »Neue freie Prcssec iz Ženeve doznava od dobro poučene sirani, da vodi češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš razgovore z, zastopnikoma Jugoslavije in Romunije, da se določijo temelji zn latinsko unijo med Češkoslovaško. Jugoslavijo in Romunijo. Nov ravnatelj vatihanske zvez^arne Vatikan. 13. sept. AA. Na mesto umrlega pa-I Ira Ilagena bo imenovan za ravnatelja vatikanske zvezlarne paler Stein, ki se je proslavil z rasnimi | razpravami na astronomskem polju. Dunajska vremenska napoved: Splošno vlažilo, milo vreme, v Južnih Alpah najbrže še nadalje padavine. V Severnih Alpah ni izključeno kratko zboljšanje vremena. ku z. narodno večino. V ta svrho pa se pač ne morejo zadovoljiti s tem, da smejo po »milosti« režima slovensko govoriti, moliti in peti in slovenske knjige citati, kar pa se vedno lahko prepove, kakor sc jc žc — ampak nc bodo pozabili, da se jim je odvzelo 550 šol, skoro ves tisk, 300 društev, vsak vpliv nu občinsko gospodarstvo in deželno upravo in pa celo zadružna organi/acvi-j ju, da drugih stvari ne omenjamo. Slovani sc j radi učijo jezika večinskega državnega narod«, | se kulturnih stikov z njim niso nikoli branili : niti se danes, ni pa nobenega pametnega raz- I logu, da ne bi Italija dovolila, da se smejo učiti nu podlagi materinega jeziku in sc obenem z j italijanskim tudi v njeni izpopolnjevati. Tudi nc more izživljanje slovenskega on hrvatskega elementa v lastnih narodnih kulturnih društvih Italiji škodovati, ampak samo koristiti. Če bi italijanske oblasti zaupale izobraženim 'možem slovenskega ljudstva v Julijski krajini in jim do-| voljevule primerno javno in kulturno ter gosjio- darsko udejstvovanje, bi marsikaj drugače izgledalo tam doli nego izgleda dnucs, ko renegati in skrajneži ženejo narod zopet v skrajnost odporu in obupa. Naj se fašizem le spomni, kako sistematično na primer ovira. %ncši iu skuša iz-podkopati pozicijo slovanske duhovščine, od katerih eden lažje duhovno obvlada naše ljudstvo nego en milijon fašistične milice. Ta duhovščina pu jc gotovo lojalna, miroljubna in legalistič-I nu, kakor je ljudstvo, ki ž njim živi že stoletja in stoletja isto življenje. To so torej fakta, gos|H>d Avenanti, ki bi, če bi sc primerno vpošteval«, ne ustvarila samo normalnega odnosu med italijanskim in slovanskim elementom v Julijski krajini, ampak bi |hi čisto naturnem vplivu izlioljšala tudi sosedske (idnri&ije Italije pn l*Ha obenem trden ga-; run t An rtiir v Evropi sploh. Večnemu poudarju-I nju, da ^Slovani v Italiji uživajo iste držav-ljsn-fež1'pi-.iv ice ko Italijani«, |mč gos|Kid Ave-j nanti sam nc verjame, čeprav fašističen tisk | to danes v skiMaaicm /.boru ponavlja. Iste pravice, , da. če se namreč paitulijuuči, svoj rodni jezik j pozabi in duševnost i/prcmeiri. kolikor se t;( sploh dn! Sicer pi jc prc/.irnnc in preganjan |mi kot nedržaven element opazovan in osumljen. Zato bi bilo dobro, čc bi sc nehalo to vprašanje s praznimi frazami n:i eni in nasiljem nn drugi strani reševati. |ia du bi nu merodujnem mestu enkrat uvideli, du je dosedanja politiku groba /.mota ter po svoji nc liberalno* ti Italijo samo i/.podkopu jc! naj velja obisku jesenskega ljubljanskega veiesejmal Gospodarska konlerenca v Belgradu 8. redni kongres zastopnikov gospodarskih zbornic in organizacij kraljevine Jugoslavije Belgrad, 13. sept. V slavnostni dvorani novega vseučilišča je bil danes dopoldne otvorjen i vini redni kongres zastopnikov gospodarskih r.bor- liie in gospodarskih organizacij kraljevine Jugoslavije. V imenu predsedništva ministrskega sveta je kongresu prisostvoval N. NIkolič, vrhovni inšpektor, kraljevsko vlado je zastopal minister za trgovino iu industrijo Juraj Denietrovie, v imenu sveta ze-maljske odbrane je bil na kongresu inšpektor celokupne vojske armijski general Kalafatovič, v imenu narodne banke Ignjat Hajleni, njen guverner tijorgje Vajfert, bivši guverner, Andrija Radovič, član uprave, in vršilec dolžnosti direktorja dr. M. Protič. V imenu finančnega ministrstva so se konference udeležili dr. Fran Gospodnetič, pomočnik finančnega ministra in Milorad Tosič, ministrski svetnik; v imenu poljedelskega ministrstva V. Stoj-kovič, načelnik ministrstva. Dalje so bili navzoči M. Nešic, predsednik belgrajske občine. M. Tre-binjac, direktor uprave rečnega prometa, Milan Jo-vanovič, upravitelj uprave pomorskega in rečnega prometa, ter zastopniki iz Češkoslovaške, Avstrije in Bolgarije. T orno ob 10 dopoldne je predsednik belgrajske trgovske zbornice Miljutin Stanojevič otvoril kongres in pozdravil vse navzoče. Takoj nalo je predlagal g. Stanojevič, da se Njegovemu Vel. kralju pošlje por/travna brzojavka tele vsebine: Nj. Vel. kralju Aleksandru L Beograd. — Pred prehodom ua dnevni revi za pospeševanje narodnega gospodarstva iu učvrstitev temeljev naše domovine pošiljajo zastopniki vseh gospodarskih zbornic in važnejših gospodarskih organizacij naše kraljevine svoje misli in želie k Vsemogočnemu za dolgo življenje in srečo Vašega Veličanstva in vsega kraljevskega doma v korist naroda in države. — V imenu kongresa predsednik Miljutin Stanojevič. Govor ministra Demetroviča V a t o ie predsednik Stanojevič podeli! besedo ministru za trgovino in industrijo Juriju Demetrovič«, ki jc med drugim izvajal: Namen gospodarskih kongresov fe. da izvjše revizijo dosedanjega dela in dajo smernice za bodoče delo. Na dnevni red kongresa so postavljena vprašanja, ki imajo to nalogo izvršiti. Do tega cilja pa pridemo samo s sodelovanjem med zastopniki oblastev in gospodarskih korporacij. Kaj se je v tem oziru napravilo doslej? V prvi vrsti smo morali s pospešenim delom nadoknaditi, kar je bilo izgubljenega v prejšnjem času v strankarskih borbah. Začelo se je samo reformatorsko organizatorsko delo, začelo se je zakono-dajstvo, ker smo bili v tem pogledu zelo zaostali. V drugi vrsti se je storilo vse, da dobimo nova pota in nove metode, ki bi pojnaga|e_ ublažiti hudo gospodarsko krizo, ki je zajela našo državo kakor ludi ostali svet. Svetovna gospodarska kriza se javlja v industrijskih državah v izraziti brezposelnosti, v poljedelskih državah pa se kaže s lem, da poljedelstvo ni več zadosti rentabilno, kmet ne dobiva potrebne odškodnine za tvoje delo in zato ne more zadovoljiti niti minimalnih potreb za svojo eksistenco. Vzrok je povsod isti: nadpro-dukcija dobrin, nadprodukcija zato, ker ni dovolj potrošne sile med ljudmi, da bi sc te dobrine mogle izkoristiti in potrošili. Pri nas ugotavljamo depresijo v industriji, fteprav nimamo tako razvite industrije, kakor bi jo morali imeti. Blaga uvozimo za 8 milijard, od tega za 5 milijard dinarjev izdelkov. Vsi moramo delati na to, da se industrija, ki že obstoji, ohrani, obenem pa še razSiri na druge panoge. S tem se bo tudi odpemoglo brezposelnosti in preprečilo preveliko izseljevanje. Kaj se je storilo cioslej? Kaj je bilo doslej storjenega za hitro sanacijo težke gospodarske krize, ki se pojavlja tako pri nas kakor v ostalem svetu? Sklicali smo konferenco veščakov v Bukareštu, kjer so se sestali zastopniki Jugoslavije, Romunije in Madjarske, da prouče vprašanja Društva narodov o ozdravljenju razmer v poljedelskih državah. Tu .se je sklenilo, da je treba zastopati v Društvu narodov tezo o prcferenčnegi sistemu za poljedelske države in da je treba isto tezo braniti za poljedelska proizvode vse Evrope. Nato je bila konferenca v Sinaji. Na tej konferenci se je ugotovilo, da bi bila carinska unija med Jugoslavijo in Romunijo potrebna in koristna radi ugodnega plasiranja agrarnih pridelkov ob povoljnejših cenah, kakor sg bile doslej. Naposled je bila konferenca v Varšavi, kjer so predlagali vzajemno sodelovanje agrarnih držav od Baltskega do Črnega in Jadranskega morja. To sodelovanje je potrebno, da se popravi stanje in do-sežckpravičnejši sporazum med agrarnimi in industrijskimi državami. Ta ideja bo vsekakor prinesla uspehe, ko uvidijo indusirijske države, da ja v njihovem interesu, da se dvigne konsumna sila držav, ki so bile zastopane v Varšavi. Zakaj imamo krizo v poljedelstvu? Kriza ima več vzrokov. Eden vzrokov je vsekakor razlika med položajem, ki je bil pred 80 leti in ki je danes. Tedaj je nastala poljedelska kriza zaradi prekomorske konkurence. Poljedelci v Ameriki pesejejo danes le toliko, da izvažajo svoje pridelke v Evropo le, kadar jim' gre slabo. Pred 80 Jeti pa so cene visoJto narasle in se je pojavil agiarni protekcijonizem, ki je naposled našel pot v Ev 'repo. Velike skupine agrarnih držav so uvedle agrarni protekciionizein. Istočasno izigravajo trgovinske pogodbe in klavzule o največji ugodnosti. Važen moment za našo državo je potreba solidarnosti v trgovini, ker bi se sicer ue mogli v toliki meri posluževati inozemskih posredniških sredstev. Zakaj je šlo naše blago v inozemstvo s posredovanjem Dunaja, Budimpešte, Trsta itd.? Pač zato, ker so imeli že oglajene stike in zveze in ker ni bilo zadostnega zaupanja v našo trgovino. Z zadovoljstvom ugotavljam, da nismo zadnji med državami, ki so izdale potrebne ukrepe za izboljšanje poljedelskih pridelkov in za ureditev izvozne trgovine. Veliko smo storili tudi za kontrolo izvoza, ker hočemo izvažali samo kvalitetno in standarizirano blago. Sprejet je bil zakon o javnih skladiščih, ki mora postati o«nova za nadaljnje delo na lem polju. V najkrajšem času moramo zgraditi silose in elevatorje v naši državi. Ustanovljena je bila Privilegirana izvozna družba. Dosedanje delo te družbe je že rodilo uspehe. Inozemska tržišča danes že vedo za jugoslovansko pšenico, Dosegli smo, da našo pšenico prodajamo neposredno v inozemstvo in Ja ni več razlik v cenah, kakor so bile lani. Vse to pa nas še ne zadovoljuje. Potrebno je, da se o' vsem tem še nadalje razpravlja in do najdemo listo pravo rešitev, ki naj popravi naše celokupno stanje. Ozrimo se nekoliko še na naše splošne gospodarske razmere. Gospodarstvo in gospodarsko delo potrebuje velika tržišča. Danes gre za tem da se ustanavljajo še večja tržišča in da se ustvari federacija Evrope. Tudi ta misel naj služi razširjenju dosedanjih tržišč, ki so postala pretesna. Vse to delo gre za tem, da se najde možnost 6vetovne Tešitve tega vprašanj*!, zakaj svetovno gospodarstvo je tu in to gospodarstvo ima svoj svetovni gospodarski problem. Vse to je usmerjeno k temu, da se ustvari čim večja organizacija, da se o vsem tem razpravlja na osnovi mednarodnega gospodarstva, ki naj obsega ves svet. V zvezi s tem hečem naglasiti nauk, da je našemu gospodarstvu absolutno potrebno edinstvo naše države. Naše gospodarstvo potrebuje politiko narodnega in državnega edinstva. Ta poliitka je naša gospodarska in živlienska potreba. Ideja narodnega in državnega edinstva je osnovna misel sedanjega režima, ki je bil uveden z zgodovinskim manifestom Nj. Vel. kralja. S tem v zvezi moram podčrtati še drugo idejo, idejo, ki jo ie treba imeti neprestano pred očmi. To je delo za čim tesnejšo barmonizacijo gospodarskih interesov pri izgradnji naše države kot gospodarskega popriiča, v katerem hočemo storiti vse za pospeševanje poljedelstva, po drugi strani pa ravno tako skrbeti za industrijo in trgovino. Kajti če bomo tako harmonično delali, bomo služili najvišjim državnim interesom in bomo pospešili razvoj in blagostanje našega celokupnega naroda in države. Nato se je predsednik kongresa Stanojevič zahvalil ministru Dcmetroviču za podana pojasnila gospodarskim krogom, oaglašaje, da bodo gospodarstveniki postavili vse svoje sile v službo narodnega gospodarstva in s lem narodu in države. Nato je sledil referat predsednika belgrajske t igo veke zbcrnice g. Stanojevlča o ukrepih, ki so bil storjeni v preteklem letu, da se dvigne naše gospodarstvo. Referent je naslonil svoja izvajanja nu statistiko Glavno podlago za lo tvorijo dobre trgovske pogedbe, ki tvorijo podlago na do-bičkanosen izvoz naših produktov na svetovna tržišča. () istem je referiral tudi direktor kontrolnega oddelka dr. Tosič. Kot poljedelski strokovnjak je naštel vse rane, ua katerih boleha naš izvoz in naša poljedelska produkcija. Za njim je predaval ing. Jovanovič o melijoracijah. Popoldne ob Štirih se je plenarna seja nadaljevala, referiral je sekretar izvozu iškega združenja dr. G joka Popovi č. Predavatelj je podal pregled našem izvozu v preteklem letu. Predavanju je sledila živahna debata. Nato je predsednik zaključil sejo in jiozval prisotne, da se udeleže nadaljevanja, ki se vrši jutri ves dan. Predsednik drž. sveta vpokojen Belgrad, 13. sept. AA. Z ukazom Nj. Vej. kralja in na predlog predsednik ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Živkoviča je upokojen dr. Mihajlo Poličevič, predsednik drž. sveta, ker je izpolnil popolno število let državne službe. Ob tej priliki je bil odlikovan z redom jug. krone 1. reda. Veterinarski kongres Zagreb. 13. sept. p. Danes predpoldne je bil otvorjen v Zagrebu kongres jugoslovanskega veterinarskega združenja. Kongres je otvoril g. Milotin Gec. Takoj je bila odposlana brzojavka Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade, ministru vojske in mornarice in poljedelskemu ministru. Nato so se pričeli strokovni referati. Na dnevnem redu je bilo poročilo upravnega odbora, ki je bilo sprejeto, nato se je izvolil nov odbor. Na koncu se je razpravljalo o vprašanju strokovnega veterinarskega izobraževanja. Kongres je delal dopoldne in popoldne. Zakon o varstvu mater in otrok Belgrad, 13. sept. AA. V ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje so sestavili načrt zakona o zaščiti mater, dece in mladine. Pravice in dolžnosti roditeljev so v tem, da vzdržujejo deco in da jo v telesnem in duševnem pogledu čim bolje vzgoje. Ce eden ali oba roditelja ne živita, ali nista znana, ali ako eden ali oba ne moreta ali nočeta vzgojili svoje dece, preidejo dolžnosti in pravice roditeljev v celoti ali delno na rodbino ali na varuhe ali na osebe, ki so deco prisvojile. Rodbino tvorijo ded, tast, stric, teta, polnoletni bratje in sestre. Deca so osebe do dokončanega 14. leta. Zakon o izkoriščanju vodnih sil Belgrad, 13. sept. AA. V ministrstvu za gradnje je bil sestavljen načrt zakona o izkoriščanju vodnih sil. Vodne sile na javnih vodah so po tem načrtu državna lasi. V kolikor jih država ne bi mogla izkoristiti, bodo oddane drugim osebam v izkoriščanje s primernimi olajšavami. Za le olajšave bodo pristojne banovine in ministrstvo za gradnje. Nove telefonske Unije Belgrad, 13. sept. z. V gradbenem ministrstvu delajo na vprašanju povzdjge novih telefonskih linij v celi državi ker se je za iste pokazala velika potreba. Predvsem se bodo izgradile linije Belgrad — Sarajevo — Zagreb — Ljubljana — Ce-tlnje — Susak in Split, Ravno tako bi se morale ustanoviti nove direktne telefonske zveze Belgrad-Sofija in Belgrad—Atene, ki so predvidene po narodnih konvencijah. V ministrstvu sc pripravljajo potrebni načrti, da se dvigne telefonski promet na dostojno višino in zadosti potrebam prebivalstva. Otvoritev Zagreb, velesejma Zagreb, 13. sept. p. Danes ob 10 dopoldne se je otvoril zagrebški velesiem ob navzočnosti kraljevega zastopnika generala Stojkoviča, finančnega ministra dr. Šverljuge kol za-siopnika vlade in ostalih delegatov vojaških in civilnih oblasti. Mednarodne letalske tekme v Bukareštu Belgrad, 13. sept. AA. Davi ob 8.30 je odletela v Bukarešto naša ekipa vojnih letal, ki bo 14. t. ra. sodelovala na mednarodni tekmi voaih klal na bukareštanskem letališču Pipera. Naša ekipa je sestavljena iz šest izvidniških in treh lovskih letal. Ekipa je ped vodstvom letalskega polkovnika pilota Dušana Radoviča. Ekipa je sestavljena takole: 1. »Breguet 19« z motorjem =>Lorenz», pilot je letalski polkovnik Dušan Radovič, izvidnik pa Miroljub Koturovič. 2. ».Breguet 19« z motorjem »Lorenzi, pilot je letalski podporočnik Miodrag Blago evič, izvidnik pa letalski podporočnik Dobrivoi Popovič. 3. »Breguet 19 « z motorjem »Hiskano«, pilot je letalski podporočnik Nikolaj Teofilov, izvidnik pa letalski narednik Ignac Kostanjevič. 4 »Potez 26« z motorjem »Lorenz«, pilot je letalski kapetan ll. klase Aleksander Vidale, iz- vidnik pa je mehanik Branko Ristič. 5. »Potez 26« z motorjem »Jupiter«', pilot je letalski podporočnik Boško Stanisavljevič, izvidnik pa je podporočnik Pavle Sič. 6. »Potez 26« z motorjem »Jupiter/, pilot je letalski podporočnik Mihajlo Akrt, izvidnik pa je mehanik Ivan Schauer. 7. Letalo s pilotom lovcem Ferdom Gradišnikom. 8. Letalo s pilotom lovcem letalskim kapeta-nom Josipom Baldakom. 9. Letalo s pilotom lovcem narednikom Jankom Dobnikarjem. Novi Sad, 13. septembra, p. Romunski aero-klub priredi jutri veliko mednarodno tekmo, ki se je poleg članic Male antante iu Poljske udeležita Francija s 17 in 1 tali; a z 18 letali, Romunija sama pa se udeleži s 35 ietaji. Vzroki gospodarske krize Kaj pravi angleški trg. min. Graham Ženeva. 13. aepiembra. as. Danes popoldne je imel angleški trgovinski minister Graham že dolgo pričakovani govor. Graham je. izjavil v svojem govoru, da je poslabšanja gospedarskega položaja na svetu deloma kriva revolucija na Kifaj-skem in v Indiji, glavni vzrok m poslabšanje in za zvišanje brezposelnosti, pa da je iskati v veliki gospodarski krizi ameriških združenih držav od lanske jeseni. Vprašanje je se:l'aj, ali morejo organi Društva narodov napraviti ktrj proii/tej krizi. Gospodarski oddelek Drušlva narodov, «e je bavi! z ogromnim problemom kupne moči zlata. Graham je podal svoje mnenje, da kol rezultat tega proučevanja lahko ugotovi, da zlato ni zadostno prodrlo v produkcijo. Ženeva, 13. aept. p. Danes se ,le objavila lista kandidatov za izvolitev za sodnike za stalno mednarodno sodišče v Haagu. Jugoslovanska kandidata sta belgrajski veeučiliški profesor Milutin Nova-kovič In predsednik stola »edmorice v Zagrebu dr. Cimlč. Za suverenost Albanije Ženeva. 13. septembra, p, Med raznimi spomenicami, ki jih prejema lajnislvo Društva narodov, je danes objavila albanska emigracija spomenico, ki zahlevn intervencijo D rušiva narodov, ker •> položaj AJbanlje po tiranskem paktu nezdružljiv s paktom DruSlva narodov. Albanija namreč brez dovoljenja Italije ne morb sklenili nobene pogodbe. V slučaju kakega spora mora dati svoje ozemlje in svojo vojsko Italiji uu dispo- zicijo, čeprav bi bilo to nasprotno paktu DruSiva narodov. Madjarska v Ženevi Budimpešta, 13. sept. p. Madžarski listi se obširno bavijo s skupščino Društva nar.odov. Posebno pozornost se posveča *Manku grofa Bethlena z evropskimi državniki. Nemški zun. minister Cttr-iius je pozval Bethlena, da službeno obišče Nemčijo. Bethlen je z veseljem sprejel lo povabilo, ki ni samo akt kurtuazije, ampak zelo važno, za ureditev odncSajev med tema državama. Snoči se je Bethlen ponovno razgovarjal z Madgearom, romunskim ministrom. Ženeva, 13. septembra, as. Avstrijski zvezni kancler dr. Schober je danes ofieielno obiskal švicarski zvezni svet v Bernu. Kulturni boj v Grčiji Atene, 13. sepl. as. Policijsko ravnaleljsivo v Atenah je odredilo zatvorilev deške sirotišnice v Atenah, ki so je smatrali za središče propagande knlcliiklh unijatov. Duhovniki katoliške imljatske cerkve so neposredno podložni Vatikanu, Prostozidarska loža na dražbi Budimpešta, 13. sept. Včeraj je bila javna dražba vrednosti m pohištva budiinpeštanske prostozidarske lože, ki je bila razpuščena 1. 1020. Nežnimi kupci so pokupili za razmeroma visoke cene predmete, ki so za uepoučeue ljudi brez vrednosti. »Novosti« se imajo m najbolj državotvoren list v JugoSla« viji in si — ne vemo. s kakfino pravico — prisvajajo nekak monopol z« vsa držuviiopolitična vprašanja, Žal, du tem pretenzija,m Nt>vp*ti< njijtovo pisanje v mnogih slučajih pruv n!Č ne odgovarja. Znan je xvoj«časj)i napad tega Jjsta ua katolicizem in epi«kopal Jugoslavije, danes pa so sNovoeti« zagreši le v skrajno kočljivem trenutku napad nn — katoliško primorsko ljudstvo v Italiji iti njega glasilo ^Novii list«, ki izhaja v Gorici. Ta jo namreč v svoji zadnji £ie-vilki od 12. t. in. s stališč« katoliške morale šte\ujo. Kdor je torej v Novostih« zagrešil napad na katoliški »Novi list«, ki skupaj z »Tatarskim listom« iz-litH.ja po dovoljenju predsednika vlade sainega pod osebno odgovornostjo urednika dr: Besednjaka, tu up more biti v svojem neodgovornem : fa natizmu nič drugega ko pcrfekien bedak. Ne-odpiistljivo pa je. du uredništvo take uii/.erno izbruhe, ki gledajo primorski problem s strankarskega stališču zagrizenega in nepoboljšljivega framasona, spre jema. : Novosti.; na i vzamejo na znanje, da bii jim bili Slovenci in Hrvati v Italiji in njih poklicani narodni voditelji časih zelo hvaležni, če bi so v njihovo zadeve) ki jih očividno ne razumejo, sploh ne vtikale. Podrobnosti iz tržaškega procesa Zagreb, 13. sept. p. Temps od 11. 1. ni. j« prinesel več interesantnih podrobnosti o dogodkih, ki so v zvezi s tržaškim procesom. Nekatere teh podrobnosti prinaša Piccolo;:. Tako pravi, da je pri Sv. Petru dne 7. t. m. po juilifikaciji prišlo do spopada med milico in ljudstvom. Bilo je več mri vi h in ranjenih. Na isti način je prišlo do spopada tudi v drugih krajih na Krasu. .Piccolo polemizira dajje s češkoslovaškim časopisjem in pobija nekatere interesanlne informacije, ki javljajo, da se je ljudstvo zateklo v gezdove in proglasilo dan molka, da s tem da čast žrtvam tržaškega procesa. •Split. 13. «ept. p. Listi poročajo, da potniki, ki prihajajo iz Trsta, pripovedujejo o mučnem položaju, Ju vlada v Trstu po jusHlikaciji jugoslovanskih omladincev. Cel Trst iu ludi pristaši fašistov žive pod dojinom strahovitega dogodka. Vsak najmanjši dogodek že izzove paniko, V nedeljo je prišlo nn la način do strahovite panike v gledališču Kofletti, kjer so je predvajal ton-fllin popoldne med peto in sesto uro. Nastal je namreč naenkrat nevihta nad Trstom in v bližini gledališča je udarila strela, ki je močno odjeknila in povračila paniko, da 60 začeli ljudje bežati in pričeli kričati >bomba<. V tej paniki je bilo več oseb težje iu lažje raoieuiU. Izpraznitev Posaarja Pari«, 13. sept. AA. Zavezniško vojaštvo bodo po osiguranju tranzita odpoklical! v treh mesecih iz Posaarja. Senzacija z Otonom demontirana Budimpešta, 13. septemb. as. Vsa madžarska uradna inetda označujejo kol fantastično neresnico vse vesti socijalno demokratskih listov na Dunaju in v Pragi, da bi se bila bivša cesarica Žila in nadvojvoda Oton dne 18. avgusta nahajala v Budimpešti. Oficijelni kregi izjavljajo, da te vesti niti niso vredne demantija. Dunaj, 13. septemb. as. Pristojna avstrijska uradna mesta izjavljajo, da nima dunajska policijska direkcija nobenih vesli o bodisi še tako kratkem bivanju bivše cesarice Zite in njenogh sina v Budimpešti. Žila in njen sin nista potovala po avstrijskem ozemlju, tudi ne preoblečena ali pod tujini imenom. Socijalističnl list Abend« pa v fantastični obliki navaja praške in dunajske vesti. Tako trdi list, da je Oton bil sani na Dunaju, Žita pa ga je spremljala samo iz Španije v Avstrijo in je potem v neki vili v Puchbergu ob Dunajskem snežniku čakala na njegov povratek iz Madžarske. Nadvojvoda Albrehl je prišel po Otona v Puchberg in ga odpeljal v Budimpešto. Takoj po prihodu v Budimpešto je imel Oton dveurni razgovor s Horiyjejn. Oton se je nastanil v palači grofa Josipa Karolyi-ja. Otona so stražili budinipeštanski policijski uradniki. Nazaj v Puchberg ga je zopet pripeljal nadvojvoda Albreht. Takoj ko je Oton prišel v Puchberg, se je s svojo materjo vrnil v Španijo. Masatyk med Madžari Praga, 13. sept. p. Predsednik republike Tomaž Masarvk je dva dni prebil v južni Slovaški. V Dolnjem Strugovanu je položil venec na grob madžarskega pisatelja Emerika Madacs-a, ki' je auior znane tragedije ičioveka-. Madžari so pozdravili Masarylia, ki jim je odgovoril v madžarščini. Maasryk je izjavil, da se bo prizadeval, da ne bo ravnopravnost Madžarov v Češkoslovaški samo na papirju, ampak tudi v dejanju. Kongres športnikov Zagreb, 13. sept. p. Zveza športnih društev objavlja, da se bo vršil prvi kongres športnih društev 18. okt. t. I. v Zagrebu. Proga Klenak—Sabac Belgrad. 13. sept. m. Tekom prihodnjega meseca se pričnejo dela za zgradbo normalne proge Klenak—Šabac preko novo dograjenega mosta. Proga bo vezala Šabac, direktno z Belgradom. Račun«' se, da bodo dela končana do maja prihodnjega Jeta, krediti no že odobreni. Belgrajske vesti Belgrad, 13. sepl. z. NJeg. Veličanstvo krsdj ie snnfi odšel v Belie na lov. Helgrad. 13. sept. z. S 1. oktobrom se prične delo na cesti Belgrad—Subotlca, ki mora biti gotova do pomladi prihodnjega lela. Cesta bo Asfaltirana. Delo se je oddalo privatnim podjetnikom. Hmelj Žalec, 13. septembru, a«. Popoldne bo bile predane razne partijo izbranega htnelia po cenah od 400 do G00 Kč. Povpraševanje prvovrntpo in srednje blago je bilo živahno, Za slabse blago se je dosegla cena 350 Kč. Cene za prvovrstno iJ1 srednje blago so bile zelo čvrste. Jubilej škofovih zavodov Vsem bivšim gojencem zavodu sv. Stanislavu T št. Vidu. T«; dni smo Vum razposlali vabila nu 25-let-niico, ki bo v nedeljo 21. septembra 1930 v zavodu sv. Stanislava. Ker liain niso znani vsi Vaši naslovi in na,m je zaradi pomanjkli jivli naslovov pošta žc nekaj vabil vrnila, mnogi izmed Vas ne bodo prejeli vabil. Zato Vas še tudi s tem 1 prijazno vabimo, da se udeležite tegu slovesnega dogodka. Priliititc nu kraj, ki je bil nekoč poln Vašega mladostnega kipenja in brezskrbnega smeha! Zavod Vas z veseljem pričakuje. Spored 25-Ietnicc je sledeč: V soboto, 20. septembra zvečer: Koncert dijaškega pevskega zbora in orkestra v parku. — Razsvetljava. — Ognjemet. V nedeljo, 21. septembra ob osmih zjutraj i zahvalna služba božja, ki jo bo opravil prevzv. ; nadškof dr. Jeglič. — Ob devetih zjutraj j slavnostna akademija v gledališki dvorani. — Zvečer ob šestih: Komers, ki je namenjen izključno Vam. Na svidenje! — Vodstvo zavoda sv. Stanislava. 1200 prvošotcev v Ljubljani Številke, hi dajo misliti Uboi na žegnaniu Rimske toplice, 12. sept. Na dan Mar. rojstva je bilo cerkveno opravilo pri sv. Juriju nad Rimskimi toplicami. Kot pri taksnih slavnostih navadno ,je prišlo tudi tokrat mnogo romarjev in izletnikov, zlasti iz rudarskih krajev. Pozno |Xipok!ne so pili neki fantje v gostilni pri »Mcžnarju«. Ko so bili že precej vinjeni, jc naenkrat prišlo do prepira in pozneje do prelepa. Anton Laznik je dobil tako hud udarec s koloni po glavi, da je pozneje na posledicah umrl. Tudi njegov bratranec je dobil težke poškodbe. Drugi dun zjutraj so prišli v hišo ubitega Laznika fantje, ki so 'biki krivi nesreče. Hoteli so se z Loziriikom poravnati. Lahko razumemo njihovo grozo, ko so v hišo prišedši videli Laznika na mrtvaškem odru. Vsi prepadeni so tukoj pobegnili. Kmalu nato so bili vsi prijeti in bodo sojeni zu dejanje, izvršeno v pijanosti. Njihov čin pa jo tem težjii, ker zapušča ubiti Laznik ženo in tri nepreskrbljene otroke. Mulo upanja je tudi, dn bi njegov bratranec ostal pri življenju. Elektrika ga je ubita Šoštanj, 12. sept. V petek zvečer se je smrtno ponesrečil Ivan S t u c i n , mesarski pomočnik pri g. Ko-zlevoarju. Pri spenjanju električnih žic ga je »grabili tok, ki sc mu ni mogel sam iztrgati. Iz objema elektrike ga je rešil že nezavestnega g. Janež ič, mehanik iz Topolšicc Zdravniško ]xunoč inu je nudil g. dr. Ko run. A bilo jo žc prepozno — revež jc še isti večer izdihnil. N. v m. p.I Nezgoda v tovarni Jesenice, 11. sept. V tovarni K. I. D. v električnem oddelku je v četrtek dopoldne Franc Slivnik v dclnvnici pritrjal porcelanaste izolatorje na opornike za visoko napetost. Naenkrat sc je izolator razle-tel ler SHvniku globoko prerezal levo roko. Kri j-e brizgala visoko, »ker si je najbrže prerezal glavno žilo. V iovarni so mu nudili prvo pomoč, nato pa so ga odposlali v tovarniško bolnišnico. Delokrog španskih in ital, konzulatov Ljubljana, 13. sept. j Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaša: V zvezi z novo uprav no razdelitvijo države jr, bilu določena teritorijalnu pristojnost italijanskih konzulatov tako-le: Generalni konzulat v Ljubljani: dravska banovina, • generalni konzulat v Sarajevu: tiranska in vrbaška banovina. generalni konzulat v Splitu, primorska banovina, generalni konzulat . Zagrebu: savska ba- ■ novina, konzulat v Dubrovniku: /elska banovinu, | konzulat v Skoplju: vnrdarskn binovina brez ozemlja bivše bitoljske župnuije, ki spada v pristojnost konzulata v Bitolju. i Teritorijalnu pristojnost v icekonzulatov v Šibeniku in na Sušnku ostane neizprenieiijena. Kraljevska banska uprava razglaša, španska vlada jc v zvezi /. novo upravno razdelitvijo v naši državi določila svojim konzularnim zastopništvom to-le tcritonijalno pristojnost- častni vicekoiizulat v Belgradu: donavska in moravska banovina. častni vicekonzulnt v Ljubljani: dravska banovina, častni virekonziilat v Sara jevu: drinska banovina, častni vicekoiizulat v Splitu: primorska in ! zetska banovina, i častili konzulat v Zagrebu: savska bano- | vina brez pristanišča in mesta na Sušak u. častna konzularna agencija na Sušnku: pri-■stanišče in mesto. Ljubljana, 13. septembra Boj za klopi se je razvnel v Ljubljani po srednjih šolah. Število učencev je nenadoma tako narastlo, da ravnateljstva ne morejo kam z učenci. Od kod ta naval? V prve razrede se je vpisalo v vseh srednjih šolah baje krog 1200 dečkov in deklic. Ta nenormalni dotok je povzročil menda razlog, ker skušajo starši čimprej spraviti otroke do kruha, čeprav so velikokrat še telesno in še večkrat tudi duševno negodni. Vrata so seveda na stežaj odprta, kajti na srednjo šolo mora biti sprejet vsak med 10. in 13. letom, če je le dovršil uspešno, — tudi zadostno velja — četrti razred osnovne šole. Seveda se pozna na dotoku že povojno leto, to so otroci, rojeni v letih 1917., 1918., 1919 in 1920 V drugi razred srednjih šol je nastal pritisk iz vseh mešč. šol, kajti vsakdo računa le splošno: z gimnazije gre otrok kamor hoče, iz mešč. šole mu je pot vsepovsod zaprta. Pa ljudje ne precenijo dosti; saj gre otrok iz mešč. šole lahko na vse strokovne šole, tudi na učiteljišče. Meščanske šole so ustrojene praktično, torej so namenjene in prilagojene vsem onim, ki se hočejo okleniti praktičnih poklicev. Gimnazije so pa teoretičnega značaja, namenjene nadarjeneišim učencem, in sicer zlasti onim, ki žele poklic duševnega dela. Teh mest pa ni na razpolago brez števila In marsikateri otrok podleže zahtevam gimnazije, ker niim ni dorasel, pa izgublja veselic, ker ne vidi uspeha, pa muči sebe, starše, je v nadlego šoli, potesorjeni in so-učencem. Tako izgublja mladostni čas vsled ne-orientiranosti staršev, medtem ko bi v meščanskih šolah pri praktičnem učenju bržkone krasno uspeval. Zlo je to, da reflektira vsak srednješolec *na duš, poklice. In hujši boj, kakor je danes za '<'ipi v srednjih šolah, hujši boj je že in bo še hujši za kruh v poklicu. Še ie čas prestopiti z ene šole na drugo, Višje razrede so prenapolnili številni učenci, ki so prišli iz province, zlasti oni iz Murske Sobote Ti seveda so vredni vsega pomilovanja in vseh ozirov in je popolnoma v redu, da je naša Ljub- ! liana na stežaj odprla vrata tem revežem Da le j ne bi zmanjkalo učencev zavodov v provincil Neizmerno nervoznost. letanje in beganje je povzročila nova odredba o okodših posameznih srednih šol. Starši in učcnci so za mo prepozno izvedeli, ali pa sploh niso o njej s išali in prišli so po velikih mukah k vpisn: mizi, da so izvedeli! spadate drugam, ne moremo vas vpisati brez dovoljenja banske uprave Hajd! Velik del nervoznosti se je raztegnil tudi na ubogi IV. oddelek banske uprave, ki je kakor o mobilizaciji delal gigantsko silo in zelo velikodušno menda vse prošn e "ugodno rešil, toda zmede je bilo dosti. »Slovenec« ie na vložitev prošnje pravočasno opozoril in tako zelo mnogim prihranil razbur enje in skrb. Kaj bi mogli posneti iz vsega lega? 1 Starši naj nikar ne prezro meščanskih in strokovnih šol, ki so ust;ojene za veliko večino otrok, in naj pošiljajo v srednje šole samo telesno in duševno godne otroke. 2. Za regulacijo sprejemanja v srednje šole je nu;no potreben sprejemni izpit,' ki smo ga svoj-čas že imeli in ga ima večina držav še, četudi je ponekod bolj formalnega pomena. 3. Je pa nepobitno dejstvo, da manjka Ljubljani najmanj ena prostorna srednja šola in banska uprava bo morala čimprej začeti z zidavo, če ni pri roki prostega poslopja, ki bi se dalo preurediti za ta namen. Prepričani smo, po poročilih raznih zavodov, da hodi danes po Ljubljani veliko, veliko učencev vseh razredov, ki se niso vpisali iz tega ali onega razloga, ker so zamudili vsled formalne napake normalni vpisni rok in so bili odbiti vsled prenapo!njenih vseh zavodov v mestu Kam sedaj ž njimi? Pravico do šolanja imajo, a vrata naba-sanili razredov so lim zaprta, 4 Staršem prav iskren nasvet: duševnih poklicev nimamo pri nas toliko, da bi mogli zaposliti vse, kar obiskuje srednje šole, pač pa nam manjka praktičnih delavcev Zemlje ne bomo obdelovali s peresom Ta nepreračunani naval na šole bo mogel spravili v nišo družbo popolno revolucijo, od katere bomo imeli vsi pogubno škodo. Še je čas, da se v tem oziru zberemo in s treznim ;>re.i da kom ob sodelovanju vseh poklicanih faktorjev šolanje naše mladine tako usmerimo, da bo v skladu z našim: m; merami. L;udje, ne bojte sc ročnega dela, ki človeka večkrat bolje živi, kakor samo duševno! Predno kupite pe£ vprašajte Vašega sorodnika, znanca, prijatelja, ki že imu ZEPHIR-pqč, in brez-dvoma bodete Jhili o tei peči samo najboljše, ker je kurjava z drvmi higijenska, prijetna in s ZEPHIRjem najcenejšo Serrarens med jeseniškim delavstvom Jesenice, I I. sept. V programu proslave blagoslovitve novega Krekovega prosvetnega doma na Jesenicah, je bilo tudi zborovanje kršč. strok, delavstva, ki bi se imelo vršiti v nedeljo dopoldne in na katerem bi imel govoriti glavni tajnik internacijo na le kršč. strok, organizacij, g. senator Ser-inrens. Ker pa se jo njegov prihod v Jugoslavijo zakasnil, je prišel nn Jesenice šele v sredo popoldne ob petih, v spremstvu g. Mnrinčkn. Zborovalna dvorana Krekovega doma je bila polno zasedena in navzoči so z napetostjo sledili krasnim izvajanjem simpatičnega Nizozemca. Svoj govor je razporedil v tri dele im vsak dej |K>sebej je točno prevajal g. dr. Aleš Stanovnik. Jeseniško delavstvo je (»osebno za urina lo, kakšen je življenjski standard delaven v Črni zaklad na razstavi Ljubljana, 13 septembra. Premog je bogastvo, pa naj si ga ljudje uporabljajo za kuravo ali gonilno silo ali pa kot surovino. Tudi v naši zemlji je premog Od Zagorja pa tja do Laškega počivajo pod zemljo ogtom-ii skladi premoga in še drugje po slovenski zemlji so raztresena manjša in večja najdišča tega za klada. Dosti premoga jc bilo že dvijnj.-nega iz n-še zemlje. Ali vendar ga je še za dolgo, dolgo vrsto let. Lahko bi slovensko Tudstvo samo obojaleio s tem zakladom, ki ga hrani niegova zemlja Žal pa smo bili tedaj, ko je bil čas za to, mnogo pre. revni in prešibki, tako da so prišli tujci in oni so sedaj lastniki našega premoga. Pa še enkrat se ie nudila prilika, da bi mogli vsaj nekaj deleža imeti na naših naravnih zakladih Ali lo priliko smo a i zamudili ali pozabili, ali pa zlorabili, pa kdo bi šc o tem govoril, in kdo bi obravnava' naše narodne grehe. Nam Slovencem našim Hudem je ost -lo delo, trdo, slabo plačano delo in naš rudar v trbo veljskih revirjih |e še za to delo v strahu, da mu ga danes ali jutri gospodarii — ne vzamejo Trboveljska premogokopna družba c veliko pedietje, največje pri nas, Od n cnc milosti, v senci odvisnosti od nje in od kon'un' prave slike rudarskih hiš in naselbin In morda bi še največ povedala slika kakega rudarskega stanovanja od znotraj. Pa takih slik ni na lazstavi Morda bi res kazile harmonično«! le razstave, čeprav je v revirjih disharmonija neka: prav vsakdanjega. Le slika naselbine ing. Paura je tukaj, ali to jc samo ena. Vse naselbine v Trbovljah niso take. Na steni visi velika tabla z ponazorjeno statistiko produkcije p-emoga v šestih rudnikih TPD (Trbovlje, Zag or.e, Hrastnik. Laško, Kočevje in Rajhcnburg) za več let nazaj. Vidimo, da trboveljska premogokopna družba vsako leto več izkoplje iz naših premogokopov in seveda morajo biti tudi njeni dobički vsako leto večji. Pred vojno so rudarji izkopali naiveč r zadnjem predvoinem letu, to je leta 1913. in sicer 1,500.000 ton. Leta 1929. pa )e TPD producirala že dva milijona ton premoga, Obiskovalec tega dela razstave zaman išče po stenah statistiko o zaslužku posameznega delavca v zlati valuti pred vojno in v sedanji po vojni. Prav tako zaman išče tudi tabelo o skupnem zaslužku vsega delavstva, statistiko o praznnvanih šihlih, o plačah in produkciji posameznih akordan-lov; manjkajo statistike o .prezadolžitvah rudarjev pri rudniškem konzumu in pri trgovskih revirjih, manjkajo številke o smrtnih in težjih nesrečah pri premogokopu in še marsikaj drugega manjka. Pa zopet manjka statistika in pregledi o tem, kako je rastel kapital TPD od prvih početkov pa do danes, kako so se dvigale v ceni delnice in kako so raslle dividende. Tudi ni nikjer opaziti, kol'ko je znašal vsako leto dobiček TPD, vsaj čisti dobiček! Res je škoda, koliko vsega zanimivega manjka na razstavi! Tako pa se mora obiskovalec zadovoljiti le z rovom, s huntom s premogom, z nekai lepimi in interesantni mi fotografijami in z nekaterimi tabelami. Pa šc to si je vseeno vredno ogledati. Belokrajinski kotiček Romat smo šli. To vam ie bila lepa četa in živ-žav brez konca in kraja. 60 deklet se je zbralo iz cele metliške fare, da gredo k Mariji na Brezje in na Bled — pa ludi v Ljubljano in drugam — no, saj vesle, da naši pogledi in misli radi uhajajo Ija gori čez Gorjance. Pa ni bila sama pobožnost — radovednost se pri romanjih šteje že k pobož-nosli, zato je ni vredno posebej omenjati — šlo je ludi za čast! Zato je šlo, da se enkrat za vselej operejo dekleta očilka, da niso za nikamor. Fantje so šli lani na Gorenjsko, letos pa v Zagreb, Kri-ževce. k Mariji Bistriški — dekleta so pa doma čakala odpustkov. (To pa ne vem, če jin je kaj bilo.) - Prav lep izlel je bil to. Tri dni so bile 7, doma — pa so ves čas mislile, kako jih doma ^>o-grešajo. Dne 10. septembra zvečer so se vrnile, odpustke so pa že po potu pojodle — tako kot fantje — podobice so pa le prinesle — pa so jih ludi fantje (samo veliko manj) — pa tudi rožnih vencev je bilo nekaj (fantje jih niso prinesli nič). Romanje je vodil g. prošt in taka je njegova sodba, da ie bilo ves čas prav dobro. Nazadnje jih je v Ljubljani opral dež — pa naj bo še to za spomin. Kaj pa trgatev? Ko bi še imeli poseben v lak. ki ste ga nam — nerode kranjske — že davno po nevrednem zapravile, pa vem, da bi prišel vsako nedeljo poln sladkosnednih obiskovalcev, ki bi sedaj hiteli v naše vinograde. Tako lepo kaže lelos gora in tako okusen sad zori sedaj v njej, da setvam po pravici sline cede po tako izbornem sadežu. Če bo jesen tako ugodna šc naslednje tedne, kot je bila doslej, potem bo lelina izredna tako po količini kakor tudi po kakovosti. Trgatev bo pa letos pozna — pa ne zato, kot da bi bolj kasno zorelo, marveč zato, ker hočemo potrgali zrelo; ne kakor doslej, ko se je redno trgalo 14 dni prekmalu. Trgatev bo šele 13. oktobra, taka jo misel naših veščih vinogradnikov. Le če bo vreme neugodno. bo treba začeti en leden prej. Že prej je bila naša kapljica dobra, za naprej pa bo še vse drugače! Ni nam žal tistih par grozdov, ki jih bndo požrle' ose, zakaj ono kar bo os'alo bo več pridobilo. kakor pa bodo mogle uničiti ese. Tatovi pa naj se pazijo, zakaj letos bo boli nevarno iti v goro kot druga lela. Boste že videli Po žar Slovenjgradec, 12. sep:< mbra. V noči od srede na četrtek je upepelil požai ostrešje na hiši posestnika Sisernika Tomaža v Gmajni občina Vrhe. Požar je izbruhnil, ker so se ponoči vnele v dimniku saje in je ostrešje, ki je bilo z deščicami krito, vse zgorelo, dočim hiša ni zgorela, ker je zidana s kamenja. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Pameč in se je s pomečjo stanovalcev in sosedov |>osrečilo rešiti blizu stoječi hlev in drvarnico. V hiši so stanovale tri stranke, l<) jim je pogorelo razno orodje, 4 j/111. - Zavarovan pa jc bil pri zavarovalnici »Slavija« lc za 10.000 Din. Kaj pravite ? »Ljubi srojega btitnjego, kakor sanifga sebe!..-je ukazni Gospod. S to zapotedjo je tudi določno in :n vet nos t. obsodil vse, ki zlorabljajo soljudi in jih poniiujejo na Stopnjo Hvali in mrtvih predmetov, človeka ne uporabljaj kot predmet. Tr zapovedi bi se morali sedaj spominjati, ko vsak dan vidimo, kako ljudje s soijmdou postopajo slabše, kot s kamni in dosti slabše kot t iivalmil Enega teh večerov sem se sprehajal po vele-sejmskem mbaviiču in hudo mi je bilo, ko sem videl, kako globoko ponilanja zmorejo ljudje in kako nizkotno radovednost zmorejo drugi, da si napadejo oči na poniianju prvih. So nizko raščeni ljudje ie ljudje, sem sr vprašal. Sol sem moral odgovorili, čemu jih torej razkazujejo kot divje iivali? Pa. tu je krivda dmibe, ki note preskrbeli trm ljudem dostojnega in primernega dela in jili smatra zgolj igračke, ia zabavo, ne pa za ljudi. Lepo je človeško telo, v teh paviljonih pa ga potijo pod raznimi optičnimi prevar moi v razne >marsne (!) deklice Pride Hdck in najame nekaj rnpvtčenih ljubljanskih dekle/ in z njimi razkazuje — -domske boksarske tekme*. Kako je tu človek ponižan nn stopnjo lesenih lutk. Xajstrt>šnrjto, nit,jbolj pretresljivo, barbarsko pa je v nekem drugem paviljonu, \isefn bil lam, ker se v notranjosti res upiitnn proti vsaki zlorabi človeka in njegovega telesa: povedal mi je moj )trtjaleli, ki sem ga čakal zunaj. Skozi ubogo dekle, vse ie izmučeno, s/mut/e električni lok. tuko močan, da si more vsak ob njem zanetiti cigareto. Dekle jnnoiko trpi strašne muke in ko odklopijo tok. se prične zvijali po fteh kol obsedena. Sodrga. najniija in najpodlejša, čeprav je r lakastih čevljih im rokavicah, pa se krohote in tolče vo trebuhih. 4U ni to najgloblje portihtnje ctoreka? ln komu vse lo na ljuboP Sodrgi. ki si ne zna poiskati res lepe zabave, ki ji )e ie damo iztrgana ir srca r*a plemenitost, vsako rurstro in ki je tudi saina padla na uird tirali iv hote še r rirtcfib rtdrti it val Satu*, zaradi svoje notranje puščate abnormalna, hoče videti še drugje aImar-mitfttf Tako se ponitvje ilorek. I.judje. ki Iti »i laihko drugje poiskali zaslužek, pa sr morajo po-nitenati pred to sodrgo in njenimi sadističnimi n mmjenfi. ko sem slilial r ubogem ~električnem- dekletu. nem po poti domnr grede preklinjal rso civilizacijo in kulturo. Grešil sem. res je. in ven-rfar jt zame .*< vedmi nepojasnjeno vprašanje: Čemu je treba kulture in civilizacije in vseh čudes 30. stoletja, dokler je le en smn človek in i njim vse človeštvo lako str akno pouiiano? Došla )e nova pošiltka razne kuhinjske posode v r»7.ni prvovrstni kvaliteti do največjih velikosti in po najnižjih renah. Oglejte si bogato zalogo pri tvrdki z železarno STANKO flORJANdC UOIMtna S?. Petra cesia S5 Koledar Nedelja (14 pobinkoštn.v nedelj«) 14 septembra: Povišanje sv. križa. Jutri, ponedeljek, 15. septembra: Marija Dc-vica »edem žalosti. Nikodera. močenec. Zadni krajev ob 22.13. Herschcl napoveduje lepo vreme. Osebne vesti — 1/ vojaške službe. Po -hiHvoni potrebi je odrejen n« službo v "v. hid«v>plflnsv nem od-.lelku poveljstva mornanice, Novi grobovi -f- V Savljah je 1t. m. podlegel zavratni bolezni mladi Ignacij Hvasija. edini sin go-stilniičarke-vdovc. ki jo imel po pred nekaj loti umrlem očetu jirev/eti posestvo jn gostilno. Bil je miren in Ijudoniil značaj. Pogreb bo danes ob 3 popoldne iz Savel j št. It na pokopališče v Stoiicali. Ostalim nafte sožalje! N. p. v m.I ir Pri bledi sivorumenkasti barvi kože. utrujenosti oči, slabem počutku, zmanjšani moči za delo, žalostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi ttn strahu pred boleznijo flo svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj nn tešče pije ča-ša naravne >Franz-.Iose!«-groneic.e. V zdravniški praksi se uporablja »Fran»-Joset«-Voda največ radi tega, ker na mil način odstranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov. »Franz-Josok-grenficn se dobiva v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Tudi takrat ko ni solnca, Vam bo pranje izredno olajšano, ako boste za to vporabljali pravo terpentlnovo milo Vse šolske potrebščine in knjige priporoča M. Tičar, LJubljana Šelenburgova ulica št. 1 — Sv. Petra cesta it. 6 Mala kronika it Naročajte »Slov. list«! Kdor želi postati naročnik »Slovenskega lista«, pa nima poštne položnice, se lahko pontuži »Slovenčeve«, toda označi naj na srednjem gornjem robu položnice, da je naročnina za »Slovenski list... Brez te označbe ostane plačani znesek pri »Slovencu«, še bol je |»i je. d« so po dopisnici zahteva položnic« -Slov. Itstrt*. if Gospodom veroučitel jem v vednost in po-mirjenje s|K>roč«va katehcia /ust jili Tonvazin v Cerkljah ob Krki to-le: Ker so nekateri kato-heti prejeli nagravlo za verouk od septembra do ri|»i,la. (k%ovor je lvivsjvcl konec junij« in se glasi: •»Radi poiiMnj-k«ii(a kredit« ni bilo m,vž.ihi i7p!ač«ti vsem vrro-uč«teljem veroučnili nagrad. Veroučiteljem, ki migu«! š,- niw> prejeli, sc bodo izplačale, ko ( IvkIo srcii|>iii nrnVcr«v učna nagrada ve imono\anwiiH ne more nakazati \slcd poiw«njkanja odnosno žo izčrpa nega kredita pa rt. 2S2 2 prorač. z« leto JOJO-V.O (>b-veznosl sjvada med dolgove iz prejSnjiih let. ter ; se lw znesek svoječasno i/plačal ko izda fiim. I min. tozadevna na-vodila v smislu akta odde-] lenja «irž računovodstva in biidgeta min. financ od 16 jul. 1 poštni naka.7niei z označbo: 7n dom slov. služkinj na nasloi : Tomaž Ulnga. Belgrad. Krunska ul. 21*. + Keramični tečaj se je vrsti! "> dni v Dolenji vasi pri Ribnici za člane Lončarske zadruge Teča j je pniredil t!rad za pospeševanje obrti v Ljubljani. Strokovni učitelj g. Beran si jt> zbral izredno ličiinkovit način, da je šel o-sebno od l.vmnrja do lončarja, se > njimi razgovarjal. karal novo modele jn sini narejal nove pn-d-mote. ki doslej tu niso bili vpeljani. Upate jc, ijx>ro in prvi del že podelila. Razpisana književna nagrada. s£rn*kl "»i-i. razpisuje 00 jn >00 Din za dve izvirni črtici. Vsebina naj Ivo zajeta iz življenju sodobno žene in ima zdravo jedro. Obseg« na j 12 do 10 sirani list«. Nagrajeni deli dobit« tudi l>onorar. kakor g« list običajno plačuje. Rokopisi naj sc pošljejo do 1. decembra t. 1. iiredniš*-vn ^Ženskega sveta« v Ljubljani. Stavbna družba d. d. se je preselila iz svojih dosedanjih prostorov ra Vrtači s pisarno na Dunajsko cesto štev. 17 ' s skladiščem, stavbnim in tesarskim ob-ratovališčem ter žago pa na Kette Murnovo (Smartinsko) c. 44 it Na VI. mednarodnem denfistovskem kongresu evropske dentistovske zveze — Europa Deirtists Union v Dresdeini. zastopa kot delegat zadrugo konccs. zolbotehnikov dravske banovine. zaonip. v Ljub »Ijani g. Ivan Radovan. ir Nesrečen padec. Iz št. Ruporta: Jožefa Vidnrar, gosti I niča rka na Grib. hnibu, jc šla v klet |k> vino. Pri hiši ima jo .psa, ki je radi kon-tnrneea privezan. Ko je prišla gospodinja mimo privezane živali, je skočila žival za njo. misleč se igrati, in to s tako silo. da je žena padla in si pri tem zlomila roko. ic Nesreča po pnstirjevi neprevidnosti. Sto-vonjgradcc, 12. septembru. V sredo, 10. t. ni. je znanega posestnika Ant. Gamsa v Starem trgn doletela huda nesreča. Popoldne je pastišr pri-šcnlšii i/ šole domov gnal na j>ašo govejo živino. Ker je žc bilo bol j pozno jc. da bi živino prej napa sol, p« sol po dotoljišču, kar pa jc bilo v nesrečo. Zvečer, ko jc bil« žiirvina žc doma. je začelo napenjati kur štini krave, od katerih so tri s pomočjo živinozdravnika iz Slovenjgradca in sosedov komaj rcšiili, ono v i »oko brejo pa so morali zaklutii. G. Gams trpi pri tem ork rog 2000 Din škode, ter je kravo pred 4 leti kupil n« sejmu v Ptuju, ki ga jo stala s transportom vred 2700 dinarjev, a sedaj mu je in os« r plačal zanjo le 1200 Din. ★ Cvetje v jeseni. Naiša naročnic«, gc*sp« Roža Orcšič iz Ljubljane, mini je včeraj prinesla pokazat v uredništvo lepo vejico cvetoče jablane. Utrgal« jo je na svojem posestvu r Poljčamah. Ta jablan« je cvetela tudi spomladi. je letos toča vse pomladno cvetje uničil«. Skritr im neizrabljene moči narave pa so dale jablani, d« je še enkrat razcvetela. ir V koleno se je vsekal. 20 letni posestnikov sin J h n cz Steni bal v Iški vasi jc vč/vraj sekal , drva, Držal pa je ročaj sekire tako nerodno, da ! se jc vsekal v desno koleno. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico. ir Se je časi Kdor še nI videl misijonske r»*. stave ua letošnjem velesejmu. naj »i jo ogleda. Samo še tlniics in jutri. ir žalostna smrt mladega tantn, M. Jernej: Komaj 22 let jc izpolnil F. K. iz t oke I an-sko leto je prišel od vojakov. Doma JP pridno delal, da »v bMi starš« kar zadovoljni ) nJim. 1'udi ob nedeljah je po navadi prlflel od maše takoj domov. Lc v }»nodeljek ga je druščin« jvritegnila. da itn šel takoj )>'> in.iši »lomov. «111-jwk je šel iz Lurda, kjer je bilo žepimnje v gostilno . kjer se je s tovariši zamudil, d« je prišel oglrrl«t. kaj toliko r«»a dela in ostrmela je. — bil jc na p du obešen in že mrtev, Gotovo je moral storitii ta Čin v hipni blaznosti. Prodajalko iščem ra Irjjovlno z mešanim blajom v jako prometnem kraju, v neposredni bližini kolodvora, -Pogoj: Irtfovina na račun proti kavciji od tO do 15 tisoč dinarjev. - Ponudbe je poslati na podruž. »Slov.«, v Nov. mestu pod šitro: »Kavcije zmožna«. •k Dva vlom« n« deželi. Neznani tatovi so v noči n« jvetrk vlomili v trgovino Franc« Peterlina v Starem apnu pri Grosupljem in odnesli več metrov črnega in modrega ševijot«. ženskih belili mi len i Ji naglavnih robcev, štori ženske pletene jopo. več moških nogavic, pisanih srajc in kravat, več tobaka in cigaret, nekaj žepnih nožev, »alamc. sir« mi drugeig«. Peterlin trpi škode okolij +000 Din. — Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah so v eni preteklih noči vlomili tatovi v sobo župana j.n jvosestnika Valentina Klemen-čiča. Odnesli so novo moško obleko, dolgo zimsko črno suknjo, štiini kratke suknje, več naglavnih rut in ženskih jop ter nekaj denarja. Skupno jc okoli Din škode. ■fr Nn dr. Krekovi mcščunsko-gospodinjski šoli v Zg. Šiški pri Ljubl jani se prične novo šol. leto t9$0-"M dne I. oktobra. Sprejemajo sc notranje, kii plačajo 1000 Di.n mesečno, in zunanje 25 Din za vsako kosilo. (Kosilo je obvezno za zunanje vsakokrat kadar kuhajo). V zavodu bo nemška konv erzfici ia. Nadaljna ^vo jasnsl« dajo šol. vodstvo. Prospekti na razpolago. Atesti zdravniških kapacitet potrjujejo vsestransko zdravilnost SisaJke mineralne vode To je merodajno. Tudi Vi bote v interesu svojega zdravja pili samo zdravilno Sisačko mineralno vodo ir Nntečaj. Mornariška obrtna šola v Trvtu potrebuje enega »talnega učitelja za predavanje predmetov, ki so predvideni z« 4 razrede srednjih sol i.n sicer: Aritmetika, geometrija, zgodovin«. zemljepis, učni jezik in lejvopiisje. Kandidat mora imietii kvalifikacijo za učitelja, mor« biti naš državljan in nr sine biti starejši od 40 let. Predpisno kolkovane prošnje naj se pošljejo takoj poveljstvu pomorskega arzena I« v Tivtu. Nastop službe Vt. septembra t. 1. Ostali pogoji so razvidni iz služihe.neg« vojnega list« št. T5-fTiO, ki je li« razpolago pri pristojnih poveljstvih vojnih okrožij in na vseli orožniškili jx>st«jab. ir V Službenem listu kraljevske banske uprave dravsko banovine št. 25 od 13. septembra t. 1. jc objavljen »Zakon o državni trošarini« dalje »Zakon o trgovinskem sporazumu, sklenjenem v Bukarešti dne 4. avgusta 1930«, ^Pravilnik o ust rojstvu zavoda za preizkušanje gradbenega materijala.«, • Pravilnik o delu agronomov za čas prestajanja enoletnega staž««. »Ukinitev zavoda za pospeševanje industrije in obrti v Ljubljani«. »Navodilo za izvršitev odloči-, o oprostitvi uvozne carine za preparat »Parazoja B« i;n »Pojasnilo navodil za uporabo določal glede uvoza suhega grozdja«. ir Molitvenik »Kratko navodilo« za pravo pobož-nost do Matere božje, krailj.icc src, jx> nauku bi. Ludovika Grinjona Monforskega. obsega vse potrebne vaje z« pripravljalni mesec. To je tistih trideset dni pred dnevom ko se slovesno posvetimo Mariji, kraljici src, Grinjonova pobož-nost do presvete Device je namreč predvsem praktična pobožnost in sega do najglobokejših virov našega življenj«. Knjižice je jiČno vezana lin stane 3 Din, po pošti t Din več. Naroča se v Prodajalni KTD, prej H. Ničman. v Ljubljani. ir Tnmbura.škim zborom naznan jamo, da je izdala Jugoslovanska knjngarna v Ljubljani »sedem starih božičnih pesmi« Ža tamifoiraški zbor lin petje, ki jih je priredil prof. M. Bajuk. Cena 16 Dlin. Vsebina zbirke je sledeča: I. »Sveta noč«. 1. Gruber; 2. »Slava na višavi«, L Cvrk; 3. »Glej zvezdice božje«. L. Belar; 4. »Pastarci iz snanja«, L. Smolcj; 5. »Angelsko jietje«. L.. Cvek: 6. »Zveličar nam je rojen zdaj« in 7. »Poglejte čudo se godi'«, Gr. Rihar. Pri božiičnih prireditvah bodo naši ta.mburaški zbori ob izvajanju teh nnpevov nudili občinstvu veliko božičnega veselja in razpoložen ja: 6« j so samii stari znani iu ljubki napevi. brez katerih ni pravega božičnega, radostnega občutja. ★ Ob začetk u šolskega leta opotaTju Nova založb« v Ljubljani (Kongresni trg) ti« svojo novo ureditev trgovine s papirjem in knjigarne, kjer je mogoča čim hitrejša in iT Naša pevsk« društva, pevske zbore, pevke in pevke, soliste in sollstlnje o|vtzarjanio n«J se liaroče na glasbeni list »Zbori«, Ni ga že šesto leto Izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Letna naročnina Ir 50 Din. Prvi letnik je že iiošel, /uto Je naše opozorilo |xilrebno ker se !»odo • Zbori« odslej tiskali v inan.jšii n-itkludii in jih bo potem težko dobili. I.elošilii |>oli zvezek je v tivku m izide /iieelkoni oktobra. Nnročmi-kom. ki se seilaj niso jMjravnilli letošnji naročnine. bo uprava pošiljanje listu ustavili!. Kdor »Zborov« ne prejema \ei redno, ni plačal naročnine. ir liolske potrebščine kupile v prvovrstni kakovosti pri Iv. B o n n č , šelenlm rgova uliea. Velik,i izbiru najnižje ecne. ločli.l iii hitra postrežba ■j^- Pouk živih jezikov nemščine, angleščine, francoščine, srbohrvaščine, španščine, italijanščine v skupinah in za ponnine/nike. Poučujejo po direktni metodi najboljše, kvnlifiiclrane učile lltočl. Prijave od pol f do pol S zvCeer Beethovnova ulica pritličje — levo. — Prof. Sid. J. Jeras. it Društveno potovanje v Skoplje in iia ■ velesejem v Solun. Prijave sprejema »Putntk«, Ljublj« ua. ZNATNO ZNIŽANE CENE SrCflll In rele rodbine odvlsi Od zdravja soproge in matere. Vsaka /.ena bo lažje obvladal« hišne skrbi in bo lažje zadostila svojim dolžnostim, če bo vedno jemala OVOMMTIHE ki predstavlja moč in zdravje. Velika škatlja Din 56 —, srednja Din 32 —, mala Din 16'—. soltidnciša postrežba. Nova založb« nudi vse šolske knjige, pisarniške in tehnične potret nc v vsaki izbiri. Kakor vsako leto- tako ie No- va založba pojtreda tndi letos dijakom z ličnim Dijaškim koledarčkom. ir A. Cernivec, Petdelnn račiitiica zn osnovne šole. 1. In 11. del (ločena kakor doslej). Bano-v insk« zaloga šolskiiih knjig in učil v Ljubljani pripravlja novo izdajo gornjih dveh knjig, jio katerih je bilo že delj časa stalno jkvv prnšev a-nje. Knjigi, prilagodeni nove-nni ličnemu načrtu, je pregledal tudi že Glavni prosvetni svet; nista jva odobreni kol učini knjigi, ker se po učnem načrtu v 1 in U. razredu osnovnih šol ne orne razen čitanke rabiti noben« drug« kn jiga pri )»,>• uku v šoli. Prav dobro pa bosta Računici služili učencem kot pomožni knjigi dom« Praks« jo j->okaz«lft. da sla knjiipi brezpogojno potrebni: zato sc je Zaloga odločila za novo izda jo. Obe, knjigi bosta n« razpolago takoj prve dni oktobra .cga leta. založnica j>a sprejema naročila že sevla j. ir Šolske zvezke kupujte pri tvrdki M. Ti-čar. proda ja jo se v prid J«Doma slepih«! Položnica št. 14.0172. Jrimarij dr. fRihard Jug zopet redno ordinira v Marijanišču od 1^11 do 13. Cerkveni vestnih Kongregacija »Žalostne Matere božje« pri Sv. Florijauu v Ljubljani ima v ponedeljek 15. septembra 1030 (na praznik Zal. M.) ob pol 7 zjutraj sv. mašo in skupno sv. obhajilo. Popoldne ob 5 shod. Vse dame sc vljudno vabijo, da se gotovo udeleže. Iz društvenega življenja »Ljubljana«. Jutri zvečer ni vaje. Prihodnja vaja v četrtek 18. t. m. Pridite vsi točno. Pevovodja. ježicn. Dne 5. oktobra ob 2 popioldne se bo blagoslovila nova motorna brizgalna Prostovoljnega gasilnega društva v Stožicah. Nato se vrši-veselic« pri Camru. Boreči pri Ljutomeru. Prostovoljno gasilno društvo v Boreči!) priredi dne 21. septembra ob' vsakem vremenu n« prijaznem vrtu g. Jurež-a tik železtiiš.kc |x>staje veliko tombolo. Zveze z vlakom iz Gornje Radgone in Ljutomera so zelo ugodne, ker je zafetek ob 3 popoldne. Glavni dn" bitki so res lepi, saj znaša skupna vrednost nad 20.000 Din. Vajjimo vse od blizu im daleč, naj se te prireditve sigurno udeležijo. Tombolske karte komad po 3 Din sc dobijo v vseh trgovinah v Križeveih in Borecili. tczplciam DOBITE TO VEllko CA50 PRI NAKUPU 1 VELIKE TUBE ZOBNE PASTE ;' * i l H . Ttaliklorci xtli: i®*6 IctlrKaiikloriji * Ii ■'.'i fm^mUm Kar bo danes? Ljudski kiino Glince ob 4, 6 in 8. Ramper — Človek zver. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Sušni k, Marijin trg 5 in Mr. Kuira.lt. Gosposvetska e. 10. V ponedeljek: Mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in Mr. Ilainor, Miklošičeva cesta 20. Še Je čas! Vsi na misijonsko razstavo _v paviljonu K. © Poročil se je včeraj gosp. adle. Združenje rez. častnikov in vojakov, pododbor Ljubljana, vabi tovariše, t o»«u ur 'n»o5loiqj3A v »rrapipBpts n^snj >8BU of|a)!|om z neouo>( Ioas of [ajB^ o8i:| izvajal naro v A-razredu opoldne in zvečer Din 8.30, v B-razredu Din 12.30, v C-razredu Din 14.30. Priglašajte se! Ob sprejemu zastave 89. pešpolka se je ista uvrstila v Častno četo j>olku. — (Foto Pelikan.) Ljubljana Pomagajte graditi dom za služkinje Svet je žo kupljen, načrti so že izvršeni, le eti jo treba, dn so uresničijo sanje naših služ-Jij. Zaprosili »mo poljedelsko ministrstvo, da nam dovoli efektno loterijo. Prošnja jo rešena, srečke so tiskane, treba jih jo spraviti samo v promel. Vaaka srečka stane samo pet dinarjev. Komur je na tem, da ostane naš služkinjski rod telesno in duševno zdrav, komur je na tem, da slovenska deklet^ no ginejo na cestah in da jih brezposelnost ne pritira do prodaje telesa in časti, bo prav gotovo segel po teh srečkah, ki omogočajo gradnjo doma, kil bo zatočišče brezposelnim, posvetovalnica službo iskajočim, zavetišče onemoglim. Z razprodajo srečk smo že pričeli. Nadejamo se, da bo javnost akcijo doma za služkinjo pozdravila. Dobitki so izredno lepi, segajte po srečkah. RazpoSllja jih tudi Poselska zveza v Delavski zbornici, Ljubljana. Služkinje, gospodinje, zavedni Slovenci, ne zapirajte vrat pred ljudmi, ki vam ponudijo srečke v korist doma za slovenske služkinje Nova trgovina v Uufomeru. - Metod Sentar io otvoril v hiši fjospe Herzogovr novo trgovino v, mešanim blagom, jostvinnnti in oblacilnieo v w liko i/tvire mo-k-ih. /onskili iu (»trojih ohlak. potila ter Vseh jvvtrobšNn i vnitltcM - Nakup jajc, maslu. suhih poli tet vseh poljokil) pVidet|Wiv ki lotm ohsloi tvrdke SKMt" AR b.mči /:. najboljšo postrežbo toi vsakemu pfiporoSa ohisk N«>n*«rjevih lici« m v Motornem in v Vidi Nedelji _ f • Celje l .uit« v-kn rotitauir in lahni v Petrov u ... ^ s trnu \ t»»*1elJo '21. septembra I. k. s, i/vi-ši po sledečem rodu: I Zjutraj prihod ude tožencev • v Inki. nvt. busi. vozovi, koleni in podobnim V! Ob S i • -•velovanj«' /upniških tlfclega-\ ,!voi;ri: županu .lelevšk«. Temu posvetovanj moroio p r.v*v\'a-ti le <*ni, ki **■ hrka/ojo ,, vo lil': im .toi.in. il |<,. žnpuiltov S. Oh tO sin iv l- . in O corkv \1aiore božja a Po ......... |\.,ii,.,-, pr.N <1 Metati.. kaplan na \ ran*k'o.i. - -s- daruje »alsk >«pnik koti-.,„;; „r, \'o!o llik. 4 Po slu/bi bOT.il p»*d , i,,,fniiti'. :Ui tabor. \ »liiMiu utabcga -,,., !,,. „. -i,H i ; MipillUt .lplOVŠk* Spoivd • -liiov n- .VtivInKtk >»■ vr»' fantov, b) '.',,..". ui-vinio vinski preporod drnžhe. govori , .111111.1".-d; . ofeso. g. Pe>or KrvaAii- cl no .. ml».li"t< a« m«4i »riniti. u»vori celjski pre-..,'. ,|„ i, , ivo (VrsMib. i:i Po* travm nagovori ,i( ml sr mM«j9 ke p ed SluSbn i. i o,k!vu •!> vUtunje resolucij in »*• !.!,',, , ;,ih [H>;iom himne lVvsoo Soga.. . "mi,. Ino up - ivovijrt domači fantje v llWMi *n-.i.: i„ T^klOv ('rad- Kei jv> „ ,l„, j ... nt bomo .74*1», pHOsima vse.. k: p- .ol, tli. v. seMianijc pri- . , jot i.iuto »)po:.'jnmo -sr d« j< otMofca ..... nhr • iw» .Sun več .-et-slte gowfc*>sf» „ „ i,.i; -U iti - na-., tem ver nas j,, „, •'. u v Petrovenh. j;ar, nn svuton.tr čini večjem številni 01. is--tlik prostat e 2M'let nioe cefrk-vr «\ lljfcitl bo iinne> ob M slovesna šk«.tov* "-veta itiav;.. p,. Um ho izv....io ;»..nuio7oii .-orkven: pev sk: £or pod vodstvom skladctftTta «..T9ava Hi « s.i--nmit«i.'eii pMi-i- - usbe.n sporo. .iiu !>o»4t :,v m um-;- . .i>:-. i - U.v>. V. «. Snt<-ne V --'-i » . jilo.i.. Viav: .inidui-.h : Toe.lvieT: i (11'll^Sl IS ll tlS sivJO. I.' .1.-/0 ce;i-;k iuiii.oi.int sti. i.rtirP si.!. . .lu, 4". r. i.uih v :vos:oo s-j.vbeniku \ ...■.,,!,, o /.;.) ni". ■ pelek iS. m nn posle-<|i,-hIi mol,-i . . i,cvii o.ir« io nek. nov. slavb H: lnilm s .i..;'- kakm smo bil že prrri hasOTii .j,„ . . t iiitci-skj. Slatin- š! v- f,. zu . K.iraški Sla: i ne vw ...b >!:;;njikra v Celje. \ |W)iie- s. ;ooin).rf, . ei-o;- bo vo7.il: o. . š: goram že tu .u-sonskem vov- In ihf na nii^r: :orka 1 fi- Murska Sobota Krajevne ni/mero so »a (iornjo l.endiivo že pred kakimi loti »nhtevale lekm-no, ki so ;o ta-krnt tudi v rosnifi uslftnoviln. S tem je bilo poma-(ifano vsej okolioi. lekarno je vodil neki \Voiss •Vvciisl Wo jo Slo v redu, dokler imenovani ni potni upravitelj tiimošnjogii veloponostvii. Upravi teljstvo nm je pa (lnJ»lo toliko skrbi, dn so y« le kurili in mogel biiifiiti. tako ila jo oslajaln voo krut »aprlu. Motava nprila I. 1. je bil \Voi.ss riiv-rošon upravil<«lSikih poslov, nakur jo odšel na \l» .ljarsKo Oblasi je lekarno /nprln in od tistega {asa jo prebivalstvo gorniegni dolu Slovensko krajine tire. lekarne Ker je \ navodenenoi kraju lekarna zelo potrebna, je začela (lornin l.eiv!n\a skupno "( <1,ii^iiin obe i na m i akeiiu, d,-, bi dob'In eimpre lekiii umjn. ki bi vodil lekit. nti tlalio. Na ki ban d;o upravo so obMne poslale to/.iidovno prošnjo. Hatvkii uprava bo prošnji oboin gotovo us;.i-ilila. Onrnja l«lajo v /orna jjospotlars: a, site podal 'Otcran! g in. Wenk.> 7. ujitni v nedeljo na .Ivodnev ni poučni izlei l/Jelniki so si najprej ofk-dnli i M ?obot gozdarske drevesnico, kat« sli sk.v ooravo 7ernl|iskr knjigo iu drn.fo .-niiiini vesti, i? Sobote so so ' Rnkičan, kjei so obiskali lepo ureieiio kmetiisko soln. ObfiulfiVah s,- ; Uisti 7elc 'c(v- drevesnico. Od tam so sli v Peltine.". Tam ir v/budiin njihovo pozornos; semenopojm: po staja, ki je po svojih uspehih znana da ler n?. o1, op. Zanimal iih ir '/liisti »solektor«,. ki jo bil /h ujr nek« i no«'ega. I/ Beltimv v io malin ili izletniki ' lei i Prlekiio. \ Banoveih so si ogledali vzorno laiietiHi (, Mavt<* v A pačili Meink o velcptisestvo. k, ir eno tu lupšil. posestev pn Kapeli vtmei.rsko so' v. l siavih sr se tudi v Oorni Radgoni, notem pr. sc sr vrnili domov. V si i: letniki so prišli domov ?ek> »ndovoliui. > utrli »o mnogo novega, kar bodo uporabili pr doinairm gospodarstvu. Sploh sr opir,":. dn sr ir uted narodom zanimanje ~i> go-spo.lro-skr rf.lcp dvignilo, odkar sr vršno po tležcli gosrodnrski teča" ni prrdnv ,-.nin. Kranj K o rt f icc iin '.-ois.mjo 3T4;> ua »-eiiBrni vlak nu. \c v rs.iniom porak. večeruegii k pro L S;. Pe-tri ,r prevaisme pol-. s.a..uu Iv n Slo inr bo oilhajal s; otiibn ili: tii ..rt :v,pre.i kolo-sk>-7. šma"'f T v Coi.ic 10.10. .ur .in^ii i:i";( ii Staline na Gro-... pri':ifiiisV.;nui ni« vlakoma ,n l.inViair.? o-ir. Iz Ce- rr . 'S.o'1 T-nrfvn.-sl ski>7,i r \viiViViek 1-. W v S! Peter pnd i—-n »«t. .7 i • :. ostane neiznTemfmiei;. 1 vreht:- ( e.lif Ljnbnr.. k vosi is. Ceiiii n.-,; ,.h j j .r se - dhs pnpolrine . h 151K, h., o., mue.ic.lika ,. :a. no naacr voail le .Jo \awina "i umsoki m ne vei- fin Ljebnc^a. ined tem ko 'ro:'. . -.it" v i. -t . Sev nsk" fin :no proti firm rir rra.ii in Logarski dolin: se do r.a-daljnega o- urir. - nespremer iene. Novo t elie. Krasno *vkok. tsko graSčino Novo Cel;o. k s. - -r?.' tal me. >c!i '754 in 17(8) grofje (vaisrnek n ■■ >e bila v 7.adniem easu lasi barona Tnrkooiea. n- Kur ..< kr banska uprava, 's jo adaptira 7,a norišnico Knonii« ir s.našnla baie 1,000.000 llin. Prodne bo graščina mogla popolnoma služili s v oti .u n;.mren. bodo -.vrebne Sr razne dozidavo Tako po sv. ler: v krasnem. Se po|¥iinoina v duhu rfisa poslanka držanem parke, kakor tudi po nolran eprem: je }>re,1sisolja? ta trm«l go'levo najpopolnejšo tvorbo roknk; iske ntncl-nosti daleč nnukro,; Zl.isli kapela, stopnišča, velika dvorana in sobane prvega nadstropja so bite take po svoji arhitekturi kot slikarskem dekorju Izredno itčinkr>v:le tvorbo fcal bo mnogo lega sedaj od51o. Dom lan ji laslnil, jr že pobral kiive 7. ollarja, pn tu,l 1 vse si,ko, i7V7,emši 6 portretov groTov Oais-ritekov. s katerimi si bo opremil svoje fstsTT.ivanjr na Hrvaškem. Opremo tlrzv ognjene sibr jr kupil« kr. banska uprava v Zagreb« Neposredna celjska okolica je utrpela s leni privlačno tn dragoemo umetnino. Tako je zn Gornjim Celjem 7gmbil So r^dnii dvorec tega imena svojo gosposko vVo?f> in bo shiJ.il i-<1s.lej bolj poročim svrho 111. kol pa jr rsz-ki šje hogate iros|>oske. 1 rad ni dan .Nreskega ereniMa trgovcev v Celin člane trgovce v rogaškem »odive.ni okraju sr vrši v ponedeljek dne PV t. m. in sicer: od 0 do 12 prnlpoldne v Rogatcu v posebni sobi bolela g Sporna Celjske nev-lo rtrnstvo ima redne pev ske vaio oh lorkih ■>& moški, ob sredah za ženski in ob prt k ili 7s mešani zbor Prosimo vsr pevke in prver nai bodo lofnt. Vrr jr nastop pred dunni. V člani sr sprejemajo lr šr la teden Odbor CPIV Breznica w.iS,t T.npnija jr izgubila gosp kaplana Vsled pomanjkanja zJ.isli mkjših moči, se moramo pač radi ali neradi vilati v iisrnio. ki na* jr zedela Na.i-preje g*p. 0(wliša. in smlai še komaj doklii giicp. Tlrlngar. ]vi oba n* .leseniee Katoliško irobraie-valno društvo je sedaj brez vodja. — Pri varen j n mcm t elektriko si je močno pokvaril oči kiju ČsvnlČnr Kržišnik. pri tukajšnji elektrarni. Morel }e nukio i9J>,"ii.i »dravniške pomoči. TVl«! je brc/ rarnoetnlh očm.l NlAhllkF jesenske novosti v zadnjih modnih llltrlruill> oblikah in barvah, ler tudi raz,nc I|>orlne klobuke in čepice nudi v veliki izberi raznih kakovoti »pecijalna trgovina klobukov Mirko Bogataj (prej Pok) Ljnbljaiia. Stori trjt 14 Sprejemajo t»e poprav ila Cene zmerne! Solidna postrežba! knlportiuui Outru«. v Knu.iiru.li, Pr intolji vlittni. so me oj izorili nn notico ■vtutra v dnr T. i. m. poti gornjim rumiovom. v ki ter ucotavlta dopisnik., da ie zanimiva iwpover< i^kavn. ua dalje k tožbi ».ili g nolar»k'. kandidat (iiijšrk in še i>druge r imenoval; ločna b bila. ko bi bil povedni t-lenik. kakor jr v raz govoru. .1« se je res »drl n« et-sli, 111 fiierr 7»i o. ker je bil p-um. • izjavo g s.eia-učiča i>» - če k hita rt s izgovorjena — je smatra i v a šalo ta j07, lr prisilita. ke.r sicer bi izgubil službo pri občini, kakor se mu grozi Oa sem podpisMiti jvoklk-»i k sebi io».:lca l ičnik;. tu hoiel v zadevi pomirjevalno vpl.vaii ■n cele prevzet nase nastale s-tro-ške, mi ko anjv n;kn nobeden ne more prepovedati in i:v. .ioven človek turi ne napaono tol-nuii-.iti. ker sem porlobnn vrš ž;- pnnovno. tn.li t afer-1 ko ni šlo za -.iutro alt z« f --.jate: r >.lutra . >-n so mi bile s.rtmkr ob; jestrans«! hvaležne., > tem slučaju pa tudi sa-to. di. s: preprečijo nadaljni ine.ideniii. To je moj edini odgovor dopisniku, ki jr smatral zn potre-bm.. obregnili sr ob moje csrbr in mc stan — Frani Tovornik, arbidi-takon. lr knr.nskili cest Sil r že skrajni č.-.s. dn sr v našem trgu strožji gleda n« policijsko uro ,in sploh na javno varnost. Pred nekaj m.src.i >r že v zgodnji večerni uri prižvižgal 7 javne "ciste kamen skozi steklena vrn-tr, nad hnlk-.mom v s. bo društvenega doma, ki sr- se ravno rbirali pevci. Lr srečni -slučaj jr bil. da ga ctlen ismed pevca tii obil naravnesi v glavo, n ztikovcu seveda ni bilo ne duha ne sluha. — Preti par tedni so stanovalci hrše Lederer. srdaj last Kmečke hranilnice in posojilnice, našli s silo strto "U-nan.n kljuko veznih vrat. Tu.ii ta čin jr ostal nepojasnjen, četudi je hišo sredi trga in v neposredni bližini gori električna Inc. - T>nr 6 avgusta sta so -/večer ob pni 10 vračala dva mirna fanta mirno od dela nn pripravah za primtr.ije skozi Irg domov. Ko prideta mimo kavarne srecSi Irga. prime onega izmed njih neki gospod za vrni: Kan; pa zdaj? 1/e mirnijuhnrst.i fantov jr pripisati, da ni prišlo do hujšega. — Zelo glasna jc bila nor cd nedelje na p.-ne.ldjeh, dne S4 avc. ko je ob pc.l 4 zjutiraj neki zlfkovec obdelal z nožem akadrinika, sina notarja in župana. Sprcmcmha lokalov: V prrišnj.ih prostorih I niš le sta odprla trgovino T.ivnr oblek trgovca Te-Ick ui ftuntej. V pi-osiorih hisr Kmečke hranilnice in .posojilnice sta se nastanila fotograf Čeri? in itmr Fkke. 4tilvnnje tajskega proinela v »vguat«. t)opO- te.vnlo je v Kranj SIS .lugoslovanov. ki so prenočevali 2S0 noči; ostale balkanske države 1- 1; Avstrija 42 41»; «'tsR 8-«; .Atiglija 2- S; Itallj-i 12 12; Nemčija 11 10; Poljska 4 6; ostala Rv-fopo -I .'>: Srv. Amerika 1 i. č>knj>ao jo obiskalo Kranj 2fl7 Ittjcev. ki so ostali tu h >. S2T iW'.i. eh rlhclki tekstilne šele v Kranju. Pri vpi-s. vanju v novo tekstilno šolo v hranju, ki sc je vršilo pretekli teden, se je prjgl.silo S2 učencev. Ker pa so prostori, v Istorih bo šola 11« slanjrna 1 mejen i sr 7an10.r0 sprejeli v zavod lo ca 20 učencev. Zaenkrat je sprejetih od teh dciinillvno 21, ke.r 2 učenca polrrbujela oilobritev sprrjrnia oil višjih oblasti 7 e-zlrom na to, dn nista v celoti napravila izpita, kalereg.i so ravno Kiaiujčairt precej omaložrvali. misleč, da bo tekstilnu šola nekak refugiiutii poceatorum in so sc učerti i i> Kranja pri izpitu slabo odre vali. Sicer pa so so .priglasili; utelei iz v seli krajev Itravske banovme in tudi v Savski ha,:to\iTi.i *o si- / to šolo zanimali. Kljub vse.11 oviram in tež-kočam i>a se bo p.v vt(rajnem pi.iaadcva-nju g. a-av natrija olv-oril trdni pouk v torek dne 1t>. t. in. Ko' zarnjivamck benlo na r.avodu delovale i-rs prvovrstno io sposobne učiteljsko moči. SMN«IIM«r. ^ petek zjutraj ob T si je končal pr, s i v, jin svoje življenje Matev ž iVmažar. slai od I nt in doma s- Z g. Bitnja. ftil je usli.žben kol iiaddriavec na železniški progi Kranj Tržni- Sel je v ec.7.1 kakih 80 ki-akov o.i svoje hiše. sr na si nil iih smreko in sr s karabinko iislreiil v vrat. i/.sirolek mu je m. čno razmesaril glavo. Zadnje e-aso Je kazal znake duševne zme.lt nosij. Pust il ie pisiiKi v kalerom . .nejija in se opravičuje radi nekih prerimotov. Oglepr si razstavni paviljon na litavur-n iigu. k. ga ir aranžiralo i-a svojo veliko tombolo, k: ho tlne 21. septoiiibra, kranjsko gasilno dmslvo nt videli boste., da Vam nobena tombola še m nudila takega sijajnega b. .rastv.i. lako lopin dobillto. Prebitek tombole bo nov sanitetni a\io. «> lavni program današnjega slav nn-tnega dne; Sprevod o«I Ofilavskog« d.Hiia. v ee.rkev in navjy. sv. maša v iarni cerkvi (daruje Škot dr. it. Kožinaii), slovesna blagoslovitev, zborovanje. -Popoldne vidika delavska veselica, 501111 razglednic je založila Stavbna zadruga l>«l«vski floti .kis« horlo .tanes in v bodoče po-vs 10 lahko dobile. Slika prerlsiav-lja Oelavski doni . Kupujte jih pridno, da boste imeli sjvo-miti lm ta veliki siov<*ni praznik, na .lan žrgna-lijn Delavskega doma. Ob 751etnici pogrebne bratovščine sv. Jožefa v Kranju. Maraiiuiteremu Kianičunu e neiianno, d:i obstoia v krantu pogrebna bratovščina sv, .loieia. ki ie preteklo nraelio dre 31. avgusta ebha ala nn tih in skromen način pomembno slovesnost 75iet-nioe obstoih \ Rožetivenški cerkvi ie bila ob C dopoldne sv »a«, ki to ir, darov al g prof. Fr. S.al \Xatz! On ie imel lepo zasnovano pridigo, v kateri ir razložii pomen, zgodovino hratovščinc s pozivom, nai p-istopaio novi člani. — lz zgodovine posnc.mam.i tele :-animivosti; 1 ianuaria 1855 sr ic ustanovila v K ranit) omenjena bratovščina, katere ustanovitev sr ir p-ipravliala v c 1. 1854 Prvi predsednik in najbrž tudi blagajnik }t bil g. Konrad Rleivcis, Namen bratovščine je bil -preskrbeti čiuni m slovesen pogreb s sv. mušo, za vse žive in mrtve člane pa se ,j» vsako leto opravilo pet kv ma*. Število članstva je do 1. 1882. naraslo na 1S2, danes jih je 43, Od 1. J93e>.. ko ir znašalo članstvo 54 oseb. ni nanovo nihče, več vstopil. H. . r dejstev, dvoie lepih petez sr iz zgodovine lahko ohrani, Prv .c, da je bilo v eliki znamrnitih in imenitnih Kranjčanov včlanjenih v bratovščini, ki se niso sramovali vstopiti med bolj priprostr člane drugič, kniiffr so bile do 1 1808 pisane v nemškem lemku, tega leta pa ie odbornik g. Omer-za zače! m sati zapisnik v slovenskem icziku. kar kaže .-goda razvito narodno zavest naših prednikov Želeti bi bilr. da se pogiebna bratovščina sv oožeta poživi, da naraste število članstva, ke-sr nameriva na podlagi moderne tehnike bratovščine reit rmirati. Kot dcistva ,n vsi znati kažejo, br v kratkem pokopališče nameščeno irv en mesta m trebr. bo misliti na ustanovitev pogrebnega zavoda Stara, n sr vedno času in razme-am primerna bratovščina b: se taike dala rarittsiti jn spremeniti v moderen, vsem svrbem ns-trcza oč pocreh-ni zavod. \ velikem številu čianstva pa bj črpaln take gmotno kot .-crsko-moralno moč. Kočevje Vojnih OoMovanje članov mariborskega gledalisč-a Oanrs ob 4 ]npoldne gostnieio člani mariborskefa olevlališča g.lč. Kraljeva, ga. /akrajškova. ga. Savi-nova, gd.\ Starčrv* in gg 1 Kov ič, Rasbergrr in Tovornik v Vojniku pri Celju. V p-sojilnični dvorani Ivodo vprijorili velezabavno Fuldovo komedijo Ognjenik- . Vitanje SI Ara. znamriiila župnijska cerkev sv Petra tn Pavla sr temeljito popravlja. V njej se nahajajo mnoge starinske znamenitosti kakor freske, oliarne slikr ild.. kolere reslavrira po.1 vodstvom spomeniškega konservuto.Tja gosp. dr. Steleta ka-dem.iški slišat pncrfrsor Strnem Obilo deila imajo pri restavriranju cerkve stavbenik gosp. Go-logTAtnc. kijiar gosp. Sojč- kemmvtefk gosp. Vesler. miza-r gosp. Za Voznik ui -klepar gosji. Srbatsier. Pete na restavraciji ecrkvr sv. Petra in Pavla jr elalo važne spommiškkr m eslrtake rezultate. fV-4.- _ — - — -I.. n «. t ia.kl v, „ I l.-. n : 1 „ ijalv iv jw imunim ^v u;..,.,|».> ■«»., hh« j.upcomu urad 11 v Vitanju pt i/nslno jmdporo za re<*av riranje cerkve v Taieskn 7000 Piu. Nov trgovec. \ Rachoiaverjtoi hiši tt odtrrl nevo trgovino 7 mešanim blagom g. A. levstek. rodom i7 Sodražice. i7 znanr p.-idietnr Levstekove družine. Dosedanji najemnik lokala Perhai se ie iz-I selil iz Kočev ja, drugi del lokala pa ie tudi izpraznjen in ga je zasedel Levsick. dočim se je gospa Oorčc-a s trgovino preselila v Loser jevo hišo. Prihajajo. Namreč študent ie. z veselimi in zagorelimi obrazi. Videti jim je, da se počitnice dobro preživeli in si nabrali novih m.ifi. Ponavljalni izpiti so končani in te bit uspeh kakor ie slišati, v nižjih razredih precej slab. v višjih boljši, dočim so višji tečajni izpit napravili vsi reprobtrani kan-didatje. Vrhnika Cerkveni knneert. Danes se vrši v župni cerkvi na \ rhniki cerkveni ikanceri, kti ga priredi _ mešani zbor našega j>evskegii društva sv. Cecilije Sjx>red jr jakc pester. Izvajalo hp bo lo starejših in novejših skladb. Med t-emi so na sporedu 4 mešani in ženski zbori a capella. Ostale točkr izvaja mešan: zbor t sjpre.m,ljewan.e-m orgel. N11 crglnh igra vir. gosji. kaj.lan Fran Rlažič. di-rigii-a A. G rum. — Ker je čisti dohodek namenjen za popravo ozir. za ltabirvo novih orgel, se ob-' insivo vljudno vabi. di sp koncerla udeleži v či.m večjem šlevtilu in tem omogoči dobavo ali vsaj temeljito popravo fcreljipe glasbil. /lata poroka Znani tovarnar in veleposest-g. Josip 1 enarčič je -jbhaial včerai s svojo soprogo zlato poroko. Poroka se je izvršila ob pol 5 zju-I trai v župni cerkvi \ petek zvečer je na slavljen-cema priredila vrhniška godba podoknico. Popravilo cerkve sv. Lenarta. Zunanjost cerkve . Imarta je bila že dalj časa nujno potrebna popravila. Na iniciativo g. dekana Keieja in ključarjev se je zado-a premaknila z mrtve točke. Prenovljena cerkev z lepo fasado na glavni trg bo skupno ? žc lansko leto prenovljeno hišo lekarnarja g Hočevarja tvorila lepo celoto. Pretekli teden je prevzel zidarski mojster Gašper Prtkovšek popravilo cerkve tn postavil oder v svrho reno-viranja. Savhno gibanic. Bližamo se zaključku stavbne sezone in rezultat v preteklem Irtn >e tale: Pri kolodvoru je postavil enonadstrojmo vilo g. Grom Ivan. ži\ inozdravnik. g. hirjevčič Štela n je postavil gospodarski* poslopje.. \ čvjo dvlilv ilIL-O j^iaui tvTu- ka Tonirs iz I iuMjane znanemu lovarnarju usnia g. Verbiču. Večja prezidava je izvršena pri hiši NaEnanlloI Autobns po.ljel.ie R, Hojak naznanja, ila prektne ■/, današnjim dnem promet ua progi bled Kranj—I inbljana vulad končano sezije. Kunslla Načeta na Stari ceMi. Hiša jc dvignjena zn eno nadstropje in ho prihodnje leto .loiotov-ljena. Sprememba posesti. Atnerikancv I rane Celarv ic prodal svojo hišo v Malem klancu gdč. I rženovi Ivanki, kt sc jc v novo hišo žc vselila. Višnja gora lir jav 1111 7,iv itiozdrav niško mesto je pri nns ukinjeno; in s leni 'je /lasti kmolsko ljiidstvo zelo priz«,leto, Upali smo. da nam bo z odhodom g. živino/dravnika Hrelea vsaj )iv inoz.lravii.iško mosio ohranjeno saj smo prosili z« lo eeki nn najvišjem mrslu. prošnjo smo podpisi s tehtnimi razlogi, pa nismo bili uslišani, ker ima po novi na red bi vsak okraj samo enega >)• >.. živino/drav nika. in ta je /a tms^ v Liliji, ln zopet ponovno poudarjamo, da je živiiiozdravnik pri nas nu-.no potreben! \«še knioisko |ju in živinorejo; lu jo še edini vir že ilak skromnih dohodkov, da kmetje le š( s to)1«vo rinejo naprej v današnjem že itak težkem go-epodar-skent .položaju. Naj so pripeti p.r.i živini kaka nesreča, naj si- pojavi bolezen v hlevu, ali naj krnel hiti ,sl,,.-/.t i.jiibljmio v l.iljjo jhv žiivin,-zdravnika',' Pa naj gre ncigari peš čez lioibr v 5 ur oddaljen t Lilijo, pozvan ž.iv inozdravnik bo lovni gotovo skozi Ljubljano v A išnjo goro Va bo piihiiol ireševal in pomagat, ko bo v mnogih -luča ih že zdavnaj prepozno. Ali ni to združeno 7. velikimi polnimi stroški že za stranko samo in pa za živinozdravnika, ki bo prisiljen, da drais'.' zaračuna pot. ker bo v marsikaterem slučaju zamudil ne samo rti dan. pa morda več ne bo mogel pomagati'? Tudi jr v nnšrm okraju Slic.nn izvoz prašičev in živine preoej velik če so nr motim najmanj trikrat tolik 1,-ot v Litiji ■ ho treba zopet klicati živino/drlivniško kontrolo iz oddaljene Lilije! Trgovec ho seveda vsr tr st.ro škr zvalit na proilajalca-kmetn, da nm bo Sivino slabše plačevat, lm cepljenje prašičev proti kužni bolestni, rdečici! Samo v višenjski fari jr Kilo Inte.s poeepljenih und W10 prešičrv. koliko šelr v celem okraju, ki obsega jako obsežne farr: St. Vid. Stična, Krka. št. Lovrenc, Polica. Žalna . . . ln nalog« današnjega časa jo. dn sr povzdignr kmetijstvo, da sr kar mor goji zlasti živinoreja in prrsičorria: in vsr 1o <• pri nas žr precej Irpo razvito. In naš okraj ie le sama precej obširen, pa zrlo hribovit. I11 kdor .pozna Litijo lin pa Višnjo goro in njnne prometne zveze ter njun teren, mera »videti, da jo za ves ta rajon eno samo ii-v inozdrnvn.iško mesto w premalo. Zalo bi > bilo prav. ko bi vsa županstva pnnovno zaprosila pristojno oblasi, naj s;- živ,inoadravniško mesio v Vi&njB gori nr ukine in naj se nam nasfa-vu nova živine.z.iravnšika moč! Kar.logi za lo so dovolj tehtni in upoštevanja vredni! Cerknica Umetnost, Že dalje časa jc razslavJicna v hotelu g. žitimra lepa, olinsta slika, delo slikaria-limetniTf.a >4atiie .lame. Slika v lepih barv ah pred-sta-vlja Cerknico z jezerom in hribom .lavomilom v ozadju. Slikal io jc umetnik iz Kamne gerier tvbd -Cerknico. Slika jc po mnenjn veščakov zelo lepa in posrečena. V okTiis ji jr tudi lep okvir. Sliko, k.aJcro ceni mofster za 10.000 Pin. ic kupila tukajšnja Posojilnica. Jezero ic zopet suho Izvamrcdcn pojav: jezero suho ž« drugič v letu. Prvič jc usahnilo v začetku julija, se čez mcscc dni zopet napolnilo in sedaj ie zopet popolnomt suho. Lastniki jezerskih parcel v ozijo v velikem številu tršeo in kra-vinc domev. Suho najbrže nc bo dolga, ker je Fričalecvati kmalu dežja ki bo ic.ic.ro ..erpet žalil, ozimi bo pa jezero debela in trdaa ledena f.korja, na kar zimske l:ub;tclie narave in drsalce žc sedaj c p.- zarjam a. Čc voda zmrzne v kratkem času. ie led gladek, če pa zmrzuie dalje časa. ic led na nekaterih krajah hrapav in za drsanje man pripraven. . fcnle so sc začele. Naši študentje so že vri odšli. Namesto njih sa pa sunili v cerkniški dolgčas mali šolarčki f svojo n.aravn-0 razposi:jenostio in veseljem. Letos se je vpisalo v tukeišnio i>eat-razrtdnic.o zelo veliko število otrok, zlasti deklic te veliko. Na meščansko šolo na Rakeku se jc tudi vpisalo prccej Ccr.kničanov. V prvi razred pa sc ni nihče vpisal iz Cerknice, kolikor ie zni.no. Por.nrmRjte dobrotnika! Naše naročilo o umo-br-tnem Cerkničanu. železniškem delavcu, ki ima v C-crknici družino, ki živi v največjem uhoštvu ie r.ašlo odziv nekega blagega dobrotnika, ki jc daroval za nesrečno družina — oče ie v umobolnici, mati je deloma mrtvoudna. dva otroku sta pB stara okrog 6 let — vsoto 100 Din. Dobrotniku najlepša hvala, ostalim pa kličemo: Posnemajte! Piosvetno delo. Najhujše delo je že končano. Na-šc prosvetno društvo se začne v kratkem pripravljati no uprizoriitev Kratzove burke v 3 dej.: v Veletnrist«. Ker so igralci priznano dobri in je igra tudi zelo lepa in smešna, se bodo Cerkni-čani gotovo radi prišli čez par iedn-ov nasmejat burki. Slovenska Bistrica Ostro streljanje. Tukajšnja divizija konjiške artilerije je imela v sredo in četrtek poučno ostro streljanje iz zasede Kapui; v smeri Veliki Vrh. Ostro streljanje 5 topovi ki vršili vsi vojaki pod v odstvom vseh oficirjev. Prizadeti občini Šmartno in Trnje pa sta prejeli obvestilo šeie na jiredveC-er ter nista mogli pravočasno razglasiti občanom. V bodoče bi želeli, da se razglas dostavi pravočasno, da se ne bi dogodila kaka nesreča, ker v planinah je polno drvarjev in pastirjev s svojo /.ivino. Bosanski konjički »o s< zgubili Pri velepo-sestvu dr. Attemsa je v Drvariji na Velikem vrhu zaposlenih 8 Bosancev z Ufc bosanskimi konjički. Tovorijo drva do drče ob Bistrici. Te dni jta so kupili ae b konj, ki pa so se s paše izgubili ne-znanokam. Težko prizadeti Bosanac je naprosil bližnje orožniške postaje z* pomoč. Upamo, da jih v kratkem najdejo. Bels zastava na sodnem poslopju je bila raz-obeaena v četrtek, dne 11. t. in., ker sooui /.apori so bili prazni. Pri naf. redek primer SPD — podružnica v Slov. Bistrici je te dni prejela načrt za planinsko kočo pri Sv Treh kraljih. Načrt je brezplačno izdela! g. obl. ing. in mestni stavbenik Acoetto iz Maribora, kakor tudi 00 81/J VENEC«, dne 14 n®j>tombrn Stran 7. Delavski dom v Kranju K današnji slovesni blagoslovitvi in otvoritvi Prol. Franc Watzel jc-nl A. Smajd, advokat dr. J. Šilar in šc nekaj drugih. Po dolgih posvetovanjih so osnovali zadrugo »Delavski dom« in so v sporazumu z novo-imenovanim kranjskim župnikom duh. svet. M. Škcrbcem kupili za 470.000 Din staro Mayerjevo pivovarno pri mostu, katera naj bi se preuredila za delavski dom. Pivovarna stoji sredi med vsemi tovarniškimi obrati, na zelo prometnem kraju ob savskem mostu. Gotovo ima pri tem največ zaslug g. J. Brodar, bivši drž. poslanec. On je za stvar zainteresiral bivši oblastni odbor, potom g. prof. Jarca javno borzo dela in še razne druge merodajne činitelje. Težo dela je z njimi vred nosil g. Albin Šmajd, advokatski koncipijent, ki je bil takrat predsednik zadruge. Tudi vsi drugi člani načelstva in nadzorstva so z g. prof. F. S. Watzlom na čelu vneto sodelovali na tem, da se načrt kmalu uresniči. Pa je prišla preizkušnja. Vsled male pomote pri sestavljanju pogodbe bi stvar kmalu padla v vodo. Gotove politične in gospodarske sile tiste dobe so imele velik interes na tem, da bi se ideqa delavskega doma ne uresničila. Nastala je pravda, ki je začetek dela zavlekla skoro za eno leto. Pred razsodbo je »Domu« protivna stranka kapitulirala. Že je bila druga neprijetnost tu: razpust oblastnih odborov. Ljubljanski oblastni odbor si je stavil nalogo, da bo povsod gmotno in moralno podpiral, ustanove, ki so v prid našemu delavstvu, predvsem delavske domove in delavske kuhinje. Delavski dom v Kranju je imel v osebi g. dr. M. Natlačena, takratnega oblastnega predsednika svojega najboljšega prijatelja in podpornika. Z razpustom oblastnega odbora je upanje na Kako denarno pomoč od zunaj izginilo. Tu pa je pokazalo načelstvo močnega in solidnega denarnega zavoda, Hranilnice in posojilnice v Kranju, svoj socijalni čut. Otvoril je ta denarni zavod iz svojih rezervnih sredstev zadosten kredit, ki je omogočil dogotovitev započetega dela. Nastal jc nov problem: ali stavbo, staro in zanemarjeno podreti in na njenem mestu sezidati novo, ali pa obstoječe poslopje namenu primerno Preurediti. Podiranje samo bi stalo okrog 200.000 in. Treba je bilo štediti in tako smo se odločili ea prezidavo. Tehnični oddelek oblastnega odbora ped vodstvom g. ing. Mesarja je izvršil adaptacij-»kc načrte. Prezidavo je vodila zadruga v lastni režiji. Vsa dela pa je vodil v splošno zadovolj-nost stavbenik g. Ivan Bidovec, požrtvovalno, ne-»cbično skrbno in strokovnjaško, kot sajno on zna. Delo se je pričelo v pozni jeseni 1929 in se nadaljevalo skoro skozi vso zimo, ki je bila izredno mila. G. Bidovec je razna, marsikdaj nad vse nevarna dela vodi! previdno in mojstrsko, da se ni dogodila nobena resna nesreča. Le neki rezervni polir, ki je svoj nos vtikal v stvari, ki ga Ali ni važen, rekli bi skoro epohalen trenutek. ki združuje v sebi' napore, težkoče in žrtve preteklosti, ki proži obenem vesele in upapoln? nade za bodočnost? Danes stojimo ob dovršenem, dokončanem, tako sijajno že organiziranem »Delavskem domu v Kranju«, ko se razgledujemo po njegovih obsežnih in lepih prostorih, ki pričajo in glasno govorijo o plemeniti in zanositi zamisli ustanoviteljev in graditeljev ponosno se dvigajoče stavbe Delavskega doma«. Več ali manj v negotovo bodočnost so posegli s pogumno in podjetno roko stvaritelji 'Delavskega doma« da ustvarijo delavcu primerno zavetišče in nekako družinsko ognjišče, ob katerem sc bodo zbirali, se učili in izobraževali številni zastopniki premalo upoštevanega delavskega stanu, kjer bodo imeli priliko pokazati, da je tudi de-lavcc vreden tistih ugodnosti in koristi, ki jih daje vedno bolj v široke kroge se raztezajoča kultura in izobrazba. So potrebni prosvetni, kulturni domovi, ki predstavljajo zlasti na deželi neko ljudsko univerzo en miniature, kot se večkrat rado poudarja in kateri tudi v resnici vrše priznanja vredno d"lo na polju prosvete in izobrazbe, toda važnost in pomembnost take koristne socialne institucije, kot je »Delavski dom«, pa daleč odtehta važnost in odličnost nad prvimi. Kratko razdobje dveh let je za nami od onih trenutkov, ko so se započela prva skromna pred-dela, prve priprave in načrti za delo. Po izvršenih delavskdi sestankih v Kranju in okolici in po ustanovitvi delavskih odborov se je dne 2. sept. 1928 vršil prvi skupni sestanek, na katerem se je ustanovila »Stavbna zadruga Delavski dom r. z. z o. z. v Kranju«, ki je tudi pozneje postala članica »Zadružne zveze« v Ljubljani. Član zadruge, katere prvi načelnik je bil dipl. jurist g. Albin Smajd, postane lahko vsak ročni ali duševni delavec, juridične osebe pa lc, če v to dovoli zadruga. V slednjem primeru se je zlasti mislilo na pristop okoliških zadrug, ki bi kot članice lahko pomagale z finančno podporo. Deleži zadruge so po 100 Din. — Takoj naslednja zelo važna točka v razvoju tega pokreta je bil lepo obiskan delavski shod, ki se je vršil dne 9. septembra 1923 v »Ljudskem domu« v Kranju in na katerem se je »Stavbna zadruga Delavski dom« prvič predstavila in afirmirala v javnosti, saj se je shoda udeležilo okrog 300 delavcev. Na shodu je ludi nastopil takratni minister za socialno politiko g. dr. Andrej Gosar, ki je delavstvu v obširnem in zanimivem govoru prikazal položaj delavskega slanu in orisal možnosti izboljšanja perečega delavskega vprašanja. G. minister je s svoje strani obljubil pomoč. Na shodu je prisostvoval bivši državni poslanec g. Brodar, ki se je pa ludi udeležil že onih pripravljalnih sestankov in je bil zlasti v po-četku skozinskoz duša akcije. On je že takrat mislil na nakup poslopja Mayerjeve pivovarne. Ozrimo se za trenutek nazaj. Predvsem bivši oblastni odbor je na prvem mestu nudil izdatno pomoč v obliki brezobrestnega posojila. S spremembami v oblastnem odboru je bila Stavbna zadruga Delavski dom naenkrat vržena iz začele poti, iz komaj začrlane smeri in pojavilo se je nenadoma z vso grozečo resnostjo, kje dobiti kredit za nadaljne delo. Poslopje, prostor je bil sicer kupljen, toda kako delati naprej, kako izvleči položaj iz zagate. Tu pa se je na srečo našla, močna, energična, gospodarsko izkušena osebnost župnega svetnika g. Matije Škerbca, ki je decembra meseca 1. 1028 prišel v Kranj kot novi župnik in je za j slučaj, da ni že obstojala Stavbna zadruga Delavski j dom, sam mislil zidati to prepotrebno slavbo. Na-j čelstvo zadruge je vse delo, skrbi in brige naprti-i lo g. svetniku, ki je kot že rečeno vsled svoje izku-> šenosti in že podobnih skušenj in slučajev kot n. pr. | pri »Rokodelskem domu« v Tržiču zadevo, ki je že močno omahovala in pretila, da se konča nedovrše-I na, energično zgrabil sam v roke na pravem mestu in je prebrodil srečno vse težave in ovire, da je j dospel do cilja, ki se nam danes kaže v dovršeni I stavbi. S Hranilnico in posojilnico v Kranju, pri ka-j teri je član odbora, je omogočil potrebni kredit za i nadaljne delo, začel v poletju 1. 1020. z prezida-I vanjem in predelavanjem, ki je polem zdržema (rajalo skozi vse lelo, prav do sedaj, do dovršitve. Tako je s svojim delom popolnoma uspel, iz nekdanje zapuščene pivovarne je napravil lepo novo moderno hišo, dom kranjskega delavstva. Vsa stavba z nakupom in z inventarjem vred je stala okroglo: 1,300.000 Din. G. svetniku Škerbcu naj bodo ob tej priliki kot graditelju in ustvaritelju »Delavskega doma« izrečene iskrene čestitke ob tolikem uspešnem delu in skrbi za izboljšanje položaja delavslva, v nič manjši meri pa bodi izrečena zahvala načelslvu hranilnice, ki je v svoji daleko-sežni uvidevnosti in v svojem vzpodbudljivem socialnem umevanju do.olila potrebni kredit in omogočila dogotovilev tako važne socialne ustanove. Razglejino se še nekoliko po notranjosti zanimive stavbe. V domu sla dva oddelka za moške in ženske s posebnimi vhodi. V suterenu je velika kuhinja s štedilnikom in dvema kotloma, jedilne shrambe, drvarnice, pralnica in kopalnica, ki bo Delavska kuhinja. Bivši poslanec Brodar. mostu in ob Savi se je zasul, izravnal in zabetonira! in jc primeren za veselico, ali sploh za poletno zbiranje na prostem. In slednjič življenje v »Delavskem domu«. Najboljše je, da greš takole zvečer na obisk, ko je vsa družina delavska doma. V prijazno razsvetljenih prostorih pestro vrvenje in življenje, petje, godba, tupatam gruče posameznikov, zatopljenih v pogovor in modrovanje. V obednicah, v sobah, pri godbi, zunaj pred hišo vse polno mladih obrazov, ki si privoščijo malo oddiha in razvedrila. To življenje traja od 7, ko je čas večerje, pa do 10. poleti 11, ko pride obvezni čas počitka za vse. Vsak teden se vrši en sestanek za fante posebej in za dekleta. Sestanek je obvezen. Duhovni vodja in ravnatelj »Delavskega doma« je sedaj vikar dr. Joža Pogačnik. Pred njim je vršil to funkcijo g. Joža Košiček, sedaj urednik Domoljuba«. Ljudska kn-| hinja, ki jo vodijo šolske sestre iz Maribora, po-I sluje že od 1. jan. 1930 dalje. Z venci in zelenimi kitami, s cvetjem in za- ■ stavami okrašen bo »Delavski dom« sprejel in pozdravil številne odlične udeležence in množice Ijud- ■ stva, ki vsi si bodo ogledali in ocenili lepo stavbo, motrili njen namen in odlično važnost, ki si jo je i nadel, ki jo predstavlja. Ob tej priliki pridružujemo našim iskrenim čestitkam edino željo, naj »Delavski dom« služi uspešno tistemu svojemu namenu, za katerega je določen, za katerega je postavljen. Huda ura fit. Rupert na Dol.. 12. sept. Žc zjutraj so stari ljudje naj>ovedovali. da danes ne bo ves dan leipo. kajli sopar i ca in težko ozračje so to kazali. In ros. Okrog poldan so se začeli zbirati nn zapadli i strani \ smeri Mirnu-Sv. Križ grozeči črni oOolaki, kmalu nato so pridrveli nad Mfrrensko-Št. Rupertsko dolino, se razlili v pravo neurje, kakršnega žc dalj časa ni bilo. Pota in ceste so bile na mah |kwI vodo. Ljudje, ki so na njivah kopali krompir, in vozniki na cestah, so zaman iskali zatočišča in strehe, kajti predno so sc dobro zavedli, da je trelvi bežati, so žc bili do kože premočeni. Ker pa ni bilo toče, ki smo jo s strahom pričakovali, upamo, du ni posebne škode, ra /en na ajdi. km i o ie močno pomešalo, in pota. ki so precej razdrta, bo trčim popra viti Graditelji Delavskega doma Gorenjska je v povojnih letih preživela veliko inctamorfozo. Prej »kozi stoletja izrazito kmečka pokrajina je čez noč postala industrijska! V Kranju no ji- namreč naselila tekom teh let močna tekstilna industrij«. Najprej »Jugočeška«, nato »In-teks«, nato dvoje tekstilnih tovarn na Gašleju, in »Iku« in »Jugo Bruno« in še ccl kup manjših. Z že prej obstoječima obratoma »Pollak« in »Vulkan« predstavlja danes Kranj enega najmočnejših industrijskih centrov države. Delavski kader za vse le obrale se rekrutira iz bližnje in daljnje okolice Kranja. Iz okolice prihaja polno delavk in delavcev. Po dve in več ur daleč se vozijo v to- I varno. Opoldne potrebujejo ^cčne in cenene hra- j nc, rabijo gorkih prostorov, rabijo kraja, kjer se | lahko izobražujejo. Dan za dnem je tudi več takih, I ki potrebujejo človeku primernega stanovanja. V j Kranju je pa težko dobiti stanovanje. Delavstvo tudi ni imelo potrebnega varstva. Plače so bile iz- ! redno nizke. I Vse te razmere so gledali nekateri za blagor ljudstva nesebično delujoči javni delavci: narodni pod nnec Brodar, prof, F. S. Watzl, odv. koncipi- prav za prav niso nič brigale, sc je za kazen zvrnil tri metre globoko na kup kamenja, tako da mu je za vedno prešlo veselje do sličnih eksperimentov. Med prezidavo samo se je neštetokrat pojavila potreba, da se oddaljimo od načrta in delamo, kakor so nanesle nepredvidene prilike, V teku enega leta so bila zidarska dela izvršena. Mizarska dela je v glavnem izvršila tvrdka J. Pollak, inštalaterska pa L. Vidic iz Kranja. Elektriko je na najmodernejši način poceni inštalirala elektrarna P.Mayer. Pleskarska dela ie dovršil g. Soklič iz Kranja. Kakšna je celotna stavba? Že od daleč napravi na človeka mogočen vtis. Nihče ni mis'il, da bo iz stare »prajerce« nastalo nekaj tako lepega, tako na zunaj, kot tudi v notraniščini. Nikjer nobenega luksusa, pa vendar vse praktično, lično, moderno. V prizemlju je velika kuhinja (100 m5), jedilne •hrambe, drvarnice, pralnica in kopalnica, ki bo, ko bo izpopolnjena, odprta ludi javnosti, V pritličju se nahajajo tri velike obednice za 400 oacb, katerim se dovaja hrana iz kuhinje potom dvigala, dnlje godbenn »oba zu delavsko godbo na pihala, katera že kar dobro svira, dalje stanovanje za »olskc sestre, ki oskrbujejo dom in ze služkinje in končno pisarne in dve čakalnici z.a javno borzo dela, ki'posluje že skoro eno leto v Kranju. Prvo, drugo nadstropje in ma,nsardni prostori ro razdeljeni, popolnoma ločeni za moške in ženske vsak oddelek ima poseben vhod. V moškem oddelku jc 12 večjih in manjših sob, kjer je prostora z.a 100 postelj. Vsak delavec ima svojo omaro. Na skupnih mizah je na razpolago leposlovno in strokovno čtivo. Umivalnice so na tekočo vodo, praktično in higijenično urejene. Dekliiki oddelek ima štiri manjše in eno veliko spalnico, kjer je zopet prostora za 100 postelj, skupno umivalnico in šivalnico z dvema šivalnima strojema, kjer imajo delavke priliko, da se pod strokovnim vodstvom šolske sestre-učite-ijice vadijo v šivanju in ročnih delih. Vsaka delavka ima ludi priliko, da se izvežba v kuhinjski umetnosti. V stavbi je 16 modernih stranišč na splako-vanje z vodo. Poleg godbe, ki smo io že omenili sc v kratkem ustanovi tudi pevski in tamburaški zbor, strokovna knjižnica in radio bo sčasoma zapel. Vse gospodinjstvo v zavodu vodijo a prav materinsko skrbjo in požrtvovalnostjo čč. iolske sestre iz Maribora, ki stanuiejo v »Domu«. V kratkem bo dogolovljena notri tudi kapela sv. Družine, tako da bodo prebivalci hiše, ki jih je za eno malo faro, lahko doma opravljali svoje verske dolžnosti. Pisarno in knjigovodstvo vodi poseben uradnik, ki je obenem tudi kapelnik delavske godbe. To je naš delavski dom. Dom, ki daleč naokrog nima para. Lahko rečemo, da so ga do-gotovili delavci sami in pa njihovi resnični prijatelji. Saj moramo žal tu konstatirati, da vsi oni, ki bi bili predvsem poklicani skrbeti za našega del avca, za dom niti s prstom mignili niso! In rs| oni, za katere krvavijo žulji slovenskega delavca, niti vinarja niso prispevalil Naš delavec pa dela sam, se bori sam, si gradi boljšo bodočnost sam in bo zmagal sam, zaupajoč v — Boga! Delavci, po tej poti naprej! Živela borba. »Rezervni polir.« Delavski dom - posvečen ljubezni do delavca Mestni župnik Matija Škrbec. tudi javnosli odprla. V pritličju so v prvi vrsli 3 obednice, godbena soba, ki pa more tudi služili za obednico in se lahko v vseh obednicah postavi miz in stolov za 300 400 oseb. V pritličju so stanovanja za sestre in 3 sobe za Javno borzo dela. V moškem oddelku je v prvem, drugem in tretjem nadstropju 12 sob, kot skupne spalnice. V njih je prostora za 100 ležišč. Za dekleta so na razpolago 4 skupne spalnice po 12 ležišč, ena velika spalnica za 00 ležišč, skupaj za ca. 100 ležišč, šivalnica in predsoba umivalnica. Trenutno je v domu 50 fantov in 455 deklet, toda število iz dneva v dan bolj narašča. Dekleta imajo na razpolago sestro učiteljico za šivanje in ročna dela, dva šivalna stroja. Nudi se jim prilika, da se nauče kuhanja. V veliki kleti bo ludi kegljišče za fante. V hiši je nastavljena godba na pihala, obeta se pevski zbor, tamburaški krožek in radio. Ves zavod vodijo šolske sestre. Pisarno doma vodi g. Perušek, ki je obenem kapelnik in vodja javne borze dela. V tretjem nadstropju je rezerviran prostor za kapelo, ki bo posvečena sv. Družini. Prostor je zelo primeren in okusen za ta namen. Poleg kapele bo tudi zakristija. Tabernakelj dom že ima in je napravljen v modernem slogu po načrtu univ. prof. g. I. Vur-nika. Tudi sicer je hiša svetla, zračna, ima vodovod, elektriko in 16 moderno zidanih stranišč. Vse ie urejeno s higijenskega vidika. Zlasti lepo lice kažeta zunaj severna pročelna stran, kjer je na steni velika slika sv. Jožefa, delo slikarja M. Bradaške iz Kranja, in pa zahodna stran na Savo, ki s svojo dolgo in visoko fronlo in zelo vidnim napisom opozori že oddaleč tujca na svojo posebnost. Teren ob Teden katoliških predavanj v Ženevi Lansko leto Je valiva organizacija Katoliška sveža na SI udi j mednarodnih vprašanj (tfinton ia-tholiciue d'etude« internatlonales) priredila Več predavanj 0 velikih problemih mednarodnega pomena v »odtrnjem času. Nuno potrebno je bilo, da ima ttbMnaleo vseh sa, Ograja ti . cen-Parka >n pa trOtOar »7,a Bog«"1- ie naenkrat /. vpila deklica, »Gotovo se ie kdo ponesrečil!., Pogledal sem okrog sebe K>c p; vidiš kai Henrika?-Nc tu, tepec,v jc ,-ekla, »marveč tnm]e pr Ograji, kje, sc ljudje zbirajo v gručo. Hat div« tja!< Pokazala ir gručo Hudi, ki ie stala okrog rlveh sveč na trotoarju Pojdi vendar,* je rekla deklica in me vle kln t in ?,< sne so bile po l.otoarn rarstavbene risbe V«7trv k Kljuje ladtn \ nevihti, svintsk-i, kumarami ?itno pnlie s hišo lastnika, ; i lice po na ture grozdje, travnik ; mala ko dalje \ se zelo >e,no naslikano Upravnik vsega tega »e Ki nodoKe.n onemi, e kjite-em 'c govo; Jtgora: samo \ po^edt: i-a*«-apnnosti ivd napise te imel ns slikah Reoiroo ■»Ja; sem ubog slika; vendar ne obupam Apeliran n;, britansko publiko ' 0Jo45b780 čas: n«* armadi' In tufl n.-,s i'vV'h5>432l hra-Hr morna-ic.i Angleži, zdra-ir.ise sfABČDEJ Gfi ptsa tet- črk b K hva e>4sn z* vsfcfefttako nastavitev aitir Mid delo na »kun hurra'-Ttid tr, »e n»na' po slikah ? rarliftnuR; kredam, Ko »r ho c spaor.t: neko dobro me- te rača nož in vri ep sto, si nisem mogel kaj, da nc Ki zarjul: »Pustite sliko in nc maiitc je!-No se je oglasil mo; sosed in me d»fiffrtl v rebra -»cenjeni gospod, /ak*| niste postali vnaprej telegianiH, da pridete sem kritizirati, Ki Kili kuj Koljetja pripravili ra vas! Ali ste napravili svoj testament? Preveč brihini otroci ne žive dolgo!- Umctnik pa s< ic i-aničljivo obrnil proti meni ln *n£«l fifizsti po slikah, da jo bilo joj. Ljudje so mu ploskali, in jjrosi so dcž-evflli \ klobuk. • Tomaž.- sc je oglasila tudi Henrika, - pa ti naredi tako lepo grozdje. če >:naš!< *>«)az insm pa šc )epšc. lepa gospodična,-se ie vtaknil vmes umetnik -Upajmo, da Ko prišel čas, ko Kom mogel enkrat slika t,i tudi vaš prelepi obrazek in se Kom potrudil, da Ko tako lepo ,in čarobno, kakor je narava sama!-Mož se ie zopet obrnil k svojim slikam in si 7 -oko potisnil dolge lase nazaj na tilnik. Henrika g« je gledala ; blestečimi očmi. Ko se te po ietn zamakne.niu enkrat obrnila k meni. ?e rekla: -7omai„ ti si grd'< -Kai pa misliš - tem reči?-- Mislim re. t'- sc ti na obrj.zu bere. da h; mu na.jifi.js kr .i.psl.- Kskoi nekdaj Klick Molče sva Sla domov . Drugi dan sem dohil tole pismo: •.Henriki »litinama Vomu/n, da so sc ji naenkrat o, • odprle ?.e!un Vam vse najboljše i živtieniu. toda natitwi not« na; se križajo K dot n uvoiemi! tovarišu, ki te Koli talentiran, tako zelo nevoščljiv, ne Ke nikdar peljal pred oltar Henrike«. V.n teden sem ležal -v postelji čez nekaj mesecev sem zvedel. d,-; se ir Henrika poro čilo 7 umetnikom, k; sva ga takrat videla \ Piccad i.viu K Fur/tn- O fakirjih Tin te ri moorosn vitnst. " nn jc ic majhoT korak od najfristet-sepj »e-srt.ogi w: niče vanja ."•osvotnosl pr. do nnkiimegf. fakiriflvn. k čestr zaide i vode cirkus« :n<: ier.. kak.-- > sr.k 4.7.;i.*i' ljubi vse. kar jc nerionovedi.irvo. sk*;\"nostno .n fnvtn-s:i?n.. Tnir «f vsak dar ongrujo toidež. tn ■ « . -V- ' v popolnem nasprotju z evropskim za padom, j ki je materijalistično orientiran, stremi orien- 1 laler ve? ali manj k nadrealnemu pojmovanju !<\'fvtn in materije, jn do neke mere besno so- i vrati in sc tidaja pri tem često čarovniji, ms- i likovalstvu in celo nesmiselnostim. Kakor imajo evropska mesta visok p šole ra trgovske pomočnike in brivce, tako so po vsej Ar.iji rnzlrešeni nčilelji, ki nče, kako sa-morili realni svet v človeku in ic na tr-m svetu doseči čar nndsvetnega. Na tisoče Gurov, učiteljev teh ved. jxituje indijskih ravninah in po tibetanski visoki ravnoti in cele pročelje Ho.lov, učencev, vodijo seboj. Njihove metodo so razlikujejo samo po stopnji njihovega znanja. Bistvo njihovih naukov pa je Se skozi stoletja eno in isto in bo nemara do konca sveta isto ostalo. Kako postati fakir? To vprašanje nemara ni lako 7,elo groteskno, kakor na prvi pogled »gleda. Zakaj to vprašanje je v bistvu čisto tehničnega -..načaj.-i. To kar uči Yoga. jo, s tremi besedami reee.no, vežbanje človeSke volje d > tolike stopnjo, da je jiovsem izvežani volji lahko osvajati okolioo človeku. (S filozofsko platjo te ' vedec so tu ne bomo pečali.) 7. drugimi besedami rečeno. Yogi se mora iz-veJ.batt, nemara 7. leti. nemara 7. desetletji, tako da prodere do samohipnoze. Zato jo treba dihalnih vaj. potem golovib telesnih položajev, ki lahlevajo popolnega telesnega odpona In puste rinponom dtilia in voljo prosto }>ol in razmah. 1'akir na ta način po dolgi vaji do-ae)e. kakor pravijo, >osrednji ]wgled<. Po eele ure. da. po cclo dni strmi v svoj trebuh, Itakor vidimo to delati Budove kipe in prenese nn ta način »vso pozornost na središče tvojega telesa -. kjer >sedi ,-inhe. Tako najde »osrednji pogled Ce se izjnebiš svoje lastne telesnosti, moreš d<*>eči, ikakor oči slavni Vogi Pandajalis Ir. Indije, 7tnožm*>l prodora duh« v katerokoli s — . . 1. 1, ui.m^iliii n, .cen.A.nil.A 4,% nv.1l, IV rt I n r„,,^,„„,M»nn IU celih mas, kar so \ Indiji opazovali ie mnogi Evropejci in tudi pi^r telilo vrstic. Kaj zjnmrejo Saddhus alt Ptkirji. ki se v neverni mnhameilanski lndtjj lako aovejo, o tem na- navodem nokn.i nritaorov. ki s: resnični. nedvomni Tesnimi, t^urinn stvar je pri te! reeoh to. da .ie učinek snpesUje v indiji. Tiri uidfih ' osrednie.pt: poglede-, tako silen, dti .tofiiri prr.ve.es Yog\jc nc p.xi!c7.c]o samo piisii:ne7.niki ali nekaj posltišaleev, nego eeit^ kupna masa naroda To niso redki slučaji. Pakir vrJ,e pred 7,hmno množino recimo klopko niti v v.rr.k Klopka frči čedalje hitreje v vik.no in končno pre.1 oi-mi rjičudene ntno-š.irc i7X.nc. ko sc .ic v višini odvilo. Konec niti ic na tleh. druci konec pa sc dossdev no dotika oblakov. Tedaj ukaže fakir majhnemu deč ku, nai plejca po niti. Deček uboga in pleza dozdevno tako hitro, da ga ljudje kmalu ne vidijo več.. Tedaj mu 7-apove takir. naj se zopet vrne n« zemljo, dečka pa od nikoder ni. Ko c« ic ni in ni. zgrabi fakir ves besen velik nnj in pleza za dečkom. Molk. pričakovanje. Naenkrat se začuje visoko v r,raku strašen krik in racrezani dečkovi udje padajo drag za dnicim na zemljo. Občinstvo mrmra, grozi, sc vznemirja. Fakir sc v rne iz višine, je navidez v skrbi za svoje življenje in poizkuša svo; zločin zopet popraviti. Sestavi ode dei-kove, mrmra neke čarovnije, piše s prsiom geometrične :ike v zrak. Naenkrat sc udi spri-meje in deček sikoči veselo se smejoč na noge. Ne bi bili ijena prišli tem nmetnitam nn dno. če nc hi bil pred par leti neki ameriški no\mar na skrivnem tak dogodek večkrat fotografiral Siike govore čist; določno: Na vsaki' sliki sedita fateir pa de5ko lepo na svoji preprogi na tleh čeprav so bile siike narejene v trenutku, ko fakir pleza v višino itd. Iz tega sled; nedvomno, da fakir več čas med produkcijo ni niti za trenutek vstal s svoje preproge. Dogodke, katere je občinstvo videlo. je vl>azili so namreč, da vsak fakir, ki se da pokopati, nekaj d.ii prej uživa sredstva za popolno izpraznitev telesa in uživa lc mleko. Na dan. ko se pusti pokopati, pa baje pogoll-ne tri prste širok 'n nad trideset komolcev dolg platnen trak. pa si gn nato zopet izpuli iz ust nazaj Nedonmo lo želodec popolnoma očisti. Potem je navado, dn si spusti ogron.no množino vode skozi telo po načinu našega kli- ... »n«) .»tfiirjini Tretiič mora nviiim,!!,. r-—1 — - fakir pri taki priložnosti znati popolnoma ob-ilndati svoje dihanje in mora biti v stanu silno dolgo zaditavati sapo. Baie. znajo jezik tako izučiti, da jim >apo popolnoma zapre v glavi. Ko so vse priprave končane, si fakir zamaši nos in ušesa 7 voskom, leže in sc resnično v«duši pred očmi gledalcev t tem, da zadrži zrak \ sebi. Ce ga hočejo zopet oživiti, morajo isto proceduro ponovili, toda narobe Najprej mu potegnejo .jezik iz ust iu s tem dado zraku /opet pol \ telo, potem mu pihajo zraka v pljm-a in končno je treba še masaže in umetnega dihanja kakor pri utopljencih, in fakir oživi. Nekdanji francoski v išji sodnik \ Chan-deniugori, Jacolliot, je delal z ndkim tamul-skim > ogljem, trov indo, sistematične |xwktiso. Rezultati so povsem nerazumljivi, .lecolliot je vprašal Govindo, kje naj z njim eksperimentira in dobil jc odgovor, da je to čisto vseeno. Peljal ga je Iv;rej ua teraso svoje palače, kjer jc bilo najbolj svetlo in za opazovanje najprimernejše. Vprašal ga je. ali \e kaj natančnejšega o sili, ki jc v njem in ali se pri tem zaveda kakih isspremom-b \ moi,ganih ali nuiskulaturi, ir odgovoril Go\ inda, da ne gre pri teh čudežih nobeno naravno silo. Da je to neka nadnaturna sila. katere instrument je človek samo. Tfeba jo je samo pozvati, pa se naseli v telo. Francoz jc vpraševal po teh stvareh mnogo fakirjcv. pa je dobil vedno isti odgovor. Pozval jc Govindo, naj začne. In tVo\ ind« ie razširil svoji roki proti ogromni bronasti vn/i. Ki je bila v-eč centov težka in polna vode. (V/, pet minut se je vaza začela in se fa-kirju prav počasi bližati. Ko je hila že čisto blizu, sn se iz nj*1 začuli glasni metalni zvoki, kakor hi kdo s palico tolkel po njej. včasih oji so je zdelo, kakor bi v njej prasketal ogenj nn gonjišču. Francoz je ukazal, naj Govinda ustavi gi-b,Mii je vaze in zgodilo se je. Potem je zahteval, nu, s(> zvoki iz vazo po natanko desetih sekundah zopet slišijo in sc jc prepričal na žepni uri o točnosti delovanja tega fenomena Polom je ukazal ftovindi, naj se udarci čnjejo vedno takrat, kadar Ko on zamahnil s svojo cigaretno dozo. Tudi t.- sc je zgodilo. Trikrat se je dvignila vaza nekaj col visoko od tal in trikrnt padla hre.v šuma zopet nazaj, voda v njej pa sc ni premaknila, čeprav se je vaza majala. In vse to sc je godilo pri belem dnevu. vsaka goljufija je hila čisto izključena. Y Francozovem vrtu je bil vodnjak, iz katerega jc ravno neki Indijec po vrvi vlekel vodo. Govinda razširi roke proti njemu in ta hip Indijec vrvi ni mogel ve? premakniti, čeprav se je na vso moč trudil. Praznoveren kakor vsak njegov rojak je odpri usta. da bi iz-govcrrt vr.17,0 in z, pot premaknil vrv. toda iz ust se mu ni hotela utrgati nobena beseda. £e!e ko je Govinda pobesil roki. sc je vrv premaknila. Potem je Govinda prinesel majhno kovi-n.nsto ognjišče, kakršna rabijo v Indiji za za-žiganje kadil, in ga postavil na tla na sredo terase. Potem jc nekaj mrmral in nato nehal. Levo roko je tiščal na srcu. v desni pa je imel doiffo bambusovo palico s sedmimi grčami. Francoz jc že mislil, da bo zapadel v nekak kataleptičen spaner kakor prej. pa tega ni dočakal. Od časa do časa se jc Indijec prijel za čelo. Naenkrat je Francoz odskočil. Nekak tostorescirajoč oblak se je bil nabral v sobi in iz tega so dozdevno molele človeške roke. Francoz, je hil tako presenečen, da se je ustrašil nadaljnjih eksperimentov in je Govindo odpustil. Angleški učenjak profesor naravoslovja .lohn Campbell Oman poroča o še neverjetne jši h rečeh. Pravi, da je bil nekako pred tridesetimi leti Hasan Khan na glasu velikega čudodelnika. Svoje znanje je nerad javno križal. nikoli pa ni za svoje produkcije jemal denarja. Baje je znal vso-kistna živila in pijače pricoprati. Profesor Oman pravi, da je neki njegov prijatelj nekoč zahteval od Hasana Khana, naj mu pričara steklenico vina. >Slegni roko skozi okno in primi.< je rekel moslim in zaprepaščeni Anglež ie — držal | v roki steklenico finega vina. Hasan Khan je pravil, da se je talcih umetni j naučil od razcapanega Y og;ja. ki da I ie že davno umrl. Pravil je. ne da bi svoje izjave zavijal \ fantastiko, da je pri njem absol-viral šolo za koncentracijo m zavedno krote-nje volje ler za avtohipnara in hipnozo dragih. > Začela sva.< je dejal. >i dolgotrajnimi posti in drugimi vajami, ko sem se j»osti! nie-set dni. mi je naroČil iti v neko jamo in mu poročati, kaj sem tam videl. Preplašen sem se podal v jamo in javil, da sem tam videl ogromno, žareče oko. ;Dobro.< je dejal učitelj. uspeh se že kaže.. > Potem mi je pokazal skale ki so ležale okrog naju in mi ukazal na eno napraviti gotovo znamenje s prstom. Ubogal sem, nalo mi je za povedal iti domov in naročiti svojemu Djinu, naj prinese skale na moj dom. Komaj sem doma to storil, so v moje neizmerno začudenje legle skale k mojim nogam .. .c Da bi mogla le človeška volja premikati škaJe, se nam zdi Evropejcem smešne. ZaeD-krat stoji, d« more delati čudeže le Stvarnik, ki inu je materija na misel podložna. Da je mogoče z močno voljo storiti marsikaj, je res. Da so Indijci, ki žive v sami fantaziji nadre almsti. bolj podvrženi hipnotizmu, kakor mi zmalerializirani Evropejci, je tudi res. Pn vsem tem fakirji zares neverjetne stvari uga-: njajo z močjo obvladovanja svojih teles. Oglej si samo naše siike. risbe po naravi! Čuden narod, ti Indijci! C Ratzka: Montmartre Pravijo, da jc Montmartre samo ie z umetno patino prevlečen in stvar radovednosti loioev. O, nikakor! Se vedno jc tu oni stari, veseli, preprosti in slikoviti Montmartre. in hvalabogu, tujci ne gredo gori. Tujci se sprehajajo lc spodaj po hulvaru Montmartre, ob ne.štetih kavarnah, estamine-lih in gostilnicah, ki so iz hiš pomaknjene ven na cesto pod platneno streho. Tu imaš nebesa in peklo, revije, teman -filozofski kabaret*, domače majhne Kare, \ sc mogoče. Tu lahko vi-dii tudi ljudi, ki imajo nekaj apaškega na sebi. Tudi velikanske lopute vetrnega mlina Mou-lin rottge se vrte lam. čisto nov in ogromen je ta plesni lokal, nobene romantike nima na sebi. Kje pa je potem pravi, stari Montmartre? Na cestnem oglu, pod svetilko stojita dve dekleti z belo pošminkanima oKrazoma, na katerem so vijolelne sence, oči svetlikajoče, usta knčeče črešnjevo rdeča lnferno. Tu je treKa gori. Temna ulica se dviguje. Na vsaki drugi, tretji biJii napis hotel. Tiha, čudna ulica. 2ivi ta ulica trk zraven šumečega in rjove-čega bulvara, pa jc tako liha s svojimi visokimi, nerazsvetljenimi stenami desno in levo. Ka.j je vse za temnimi stenami? Od zgoraj, si mislili, Kom videl ves Pariz, objel Kom z očmi vse to šumeče mesto luči. Gori, si misliš, so same gloKoke teme. Čim višje prideš, tem tišje in temnejše je vse. ModroČrno, zvezdnato nebo se pne nad neredno v vrsti stoječimi hišami. Brziš čez stopnišča, ogleduješ silhuete dreves, ki kažejo neko nežno zelenje v luči plinskih svetilk. Ljudje stoje na vratih hiš, zaljubljeni parčki bite mimo tebe. tupatam zalaja pes ali pa skoči čez pot mačka Nobeno vozilo ne moti miru, lc od spodaj, iz mesta se čujejo nepretrgani, večni klici avtomobilskih rogov. V se skupaj šumi od spodaj gori kakor večna m el od -1 a LTlica, tako ozka. ds misliš, da sc Koš potolkel, čc stopiš vanjo. Stare, zelo stare hiše, nekatere napol podrte, kakor Ki se Kile od starosti in silaKosti same vase zgrudile, z odpadlim ometom, kakor stoletni starci. Slikovite so in okna imajo črna kakor iz marmorja. Tupatam napisana tablica, kakor bi jo slikal otrok. Zrak je imeniten. Čisto jasen in svež. Okrog ogla zavijejo trije mladi ljudje v velikih ka.lahreških pelerinah. Igrajo na kitaro in zraven tiho pojo. Čisto drug svet je to: Montmartre. Umetniki z Montmartra Greva za njimi. Vegast, z mesečino obsejan trg leži pred nama. porasle] z drevesi, obdan od čisto neenakih hiš. Umetniki se ustavijo pred ozkim vhodom rdeče pobarvane gostilne. Pa ne stopijo notri, nego zahtevajo nekaj kar skozi vTata. Fant z zavihanimi rokavi se prikaže ven in prinese stole k leseni mizi, prinese rdečega vina. Blizu poleg stoji žena, in se sklanja nad ognjem t kotličku. Ta vre «-iritturi<. N)cn mož peče m&roni in prodaja dolge palice iz kruha. Tupatam medlo blešči svetilka. Par ljudi pohajkuje po trgu. V ozadju sc bofci kupola neke ccrkve. Grcvs t gostiln-ico. Nizka, dolga, preprosta soba, čisto zakajena Ob stenah lesene klopi. na mizah rdečebclo karirani platneni prti. Vino se nosi gostom v lončenih vrčih. Majhen prostor je za ples. Veliko, črno oblečeno dekle ronota s kastamjetami in se vrti. Dva mu-zikanta igrata. Gostje vzklikajo dekletu, dekle sc jim smeje. Gledam okrog sebe. Sami inteligentni obrazi. Sami umetniki, nekateri so že malo v letih. Dobro so oblečeni, zdravi in veseli, tudi plesalka pripada boljšim ljudem V bistvu umetnika je nekako bohemstvo, to bohemstvo ni hudobno ali umazano, je pa slikovito in nikomu na svetu nič ne škodi. Zunaj pojo ljudje v kalabreških pelerinah. Na steni visi plakat. Na njem stoji, da bo drugi dan na enem izmed montmartrskih trgov pod milim nebom semenj za umetnine. V prejšnjih letih rem že čul o teh semnjih in sedaj bom nekaj takega lahko videl. Drugi dan je bilo lepo, solnčno vreme. Trg, na katerem so umetniki razstavili, je bil ves poln ljudi, da je kar mrgolelo. Nobenih elegantnih ljudi, prosim vas! Delavci, preprosti ljudje, suhi študentje so imeli vepino, le tupatam se je sukal elegantnejši človek, nemara dober poznavalec umetnosti. Tudi ta trg je bil, kakor bi bile hiše skregane med seboj. Od drevesa do drevesa so se vlekle dolge vrvi, na katerih se je v vetru gugalo perilo. Kupiš akvarel — iin akvarel. pri moji veri! Pa še enega in še tretjega. Na neki risbi s svinčnikom stoji podpis: Le poete errant. Ta risba pride v jnojo delovno sobo. Kolikrat se pesnik zmoti v življenju! Na ta ali nB drugi način, moti*" se neprestano. Ujetnik, ljubezniva mluda pojava v ke-lfibreški pelerini, t pisanim šalom okrog vratu — Rsoujt — je bil eden najboljših med svojimi brati. Kako rad bi vsakemu, ki bere te vrste, pokazal njegove risbe! Podaril mi je le-; po aktno risbo, na katero je napisal nekaj besed v spomin Čudil sem se, kako more Francoz z Nemcem biti lako dober. >Ah, kaj«, je deial. > umetnost je nekaj mednarodnega« Bil je še tako mlad in gotovo ni bil v evetovni vojni — in čeprav — saj je umetnik. Se enkrat bero se povzpel na Plače Ter-tre, potem še v gostilnmo, kjer t>eui bil prejšnji večer, v vznožje ont kupola«te cerkve. Mirko Kunčlči PtiiSeh i tema liljunSIioma 80. Ilustriral J P. V trenutku, ko je Terezinka prižela ptička z dvema kljunčkoma ljubeče na srce in ga nežno poljubila, pa se je — o groza — nad njo zabllskalo, kakor da je ognjen zubelj zajel ves svet in zagrmelo, kakor da je napočil sodni dan — Terezinka je v smrtnem strahu prižela ptička Se tesneje ua srce in zamižala v pričakovanju nečesa strahotuega — — — 90. Ko se je spet opomogla od silnega strahu ln narahlo odprla oči, je bilo končano vse: lepega, ponosnega grajskega poslopja ni bilo več; le še ogromen kup razvalin je na njegovem mestu žalostno štrlel proti nebu in neme pričal o njegovi nekdanji slavi in moči. Pozdravljena, Terezinka, moja rešiteljica k je tedaj nekdo z zvonkim gladom za-klical. Terezinka se je jadrno okrenila in zagledala poleg sebe neznanega dečka. »Kdo pa si ti? je zvedavo pobarala. »Jaz sem graščakov sin,« ji je prijazno odgovoril pobič; »Bjl seru za svojo brezsr-čnost in zlobo hudo kaznovan: duh umorjenega romarja me je zaklel v ptička z dvema kljunčkoma. Tvoja ljubezen do mene in Tvoje usmiljenje do vseh bednih in teptanih me Je rešilo bridke dosmrtne pokore. Kakor je žalostno, da je mojega ubogega očeta doletela tako strašna smrt pod razvalinami, sem vendar vesel, da se je vse tako končalo... Naj Ti Bog s stoterim poplača vse, kar si zame ln za druge pretrpela, dobro deklica!; 91. Preden Je Terezinka utegnila izjeelati eno samo toplo, iskreno besedico iz prepolnega srca, je kakor jiu povelje od vseh slrani v zboru zadonelo: -Pozdravljena, Terezinka, naša rešite-IJlca!: Razcapane koščene postave so kakor skrivnostno prikazni vstajale izza kupov kamenja in se /. omahujočimi koraki bližale. *Kdo pa ho ti siromaki?« se je začudila Terezinka. »To so tlačani, ki jih je prav tako Tvoja ljubezen rešila strašne podzemske ječe, kjer so po nedolžnem trpeli na ukaz mojega očeta,« je s tihim, žalostnim glasom dejal pobič. — To je bil najlepši trenutek v Terezinki-nem življenju. Hvaležno je uprla oči proti nebu, da bi se zahvalila Bogu za vso dobroto i u ves blagoslov — — — 92. tedaj pa je — o čudo božje — mogočna svetloba preplavila vso dolino in v tej svetlobi je kakor iz tal zrasel pred zavzetimi očmi Terezinke nov visok, pravljično lep grad. jTo bo najin dom poslej!« je slovesno izpregovoril pobič, prijel Terezinko za roko in jo med mogočnim svlranjem fanfar na obzidju gradu in pritrkavanjem zvonov na vasi odpeljal skozi ovenčana grajska vrata v notranjščino. 93. Na visok stolp se je Terezinka s svojim spremljevalcem vzpela in vsa zadlvljena v dolino pod seboj zastrmela. Goste procesije ljudi so se v prazničnem razpoloženju pomikale proti gradu. Truma okoli gradu je narastla v silno množico, ki je jela navdušeno mahati z rokami in pozdravljati mladi par: : Živel naš novi graščak, živela naša nova graščakinja! Ganjena in presrečna je položila Terezinka kodrolaso glavico pobiču na ramo in jela radostno odzdravljati zbrani množici. Vse trpljenje dolgih, težkih dni je bilo pozabljeno. Zlato jutranje solnce je z vsem svojim sijajem vstajalo izza daljne gore in gorko poljubilo vso Žalostno dolino — — — Konec. J. B.: Deževna kapljica Otrok sloni ob oknu in gledu v deževni dan. Iz enolične sivine se jemljejo brez pre-stanka debele vodene kapljice in štrkajo kakor gosti I rakovi na zemljo. Po šipi navzdol polzi debela deževna kapljica. Dete jo zagleda in vpraša: •Kam se ti mudi tako, draga kapljica? Kapljica obstane sredi gladke Sipe iu odgovori : Da ti, dele, veš za mojo dolgo pot, bi ne vprašalo kam. Odtam sem, kjer se miljoni in miljoni mojih sestric igrajo iv tesnem objemu. Tudi jaz sem bila med njimi. Z lahkim vetr-cem smo se poigravale, rajale enakomerno in pele šumljajočo pesem. Jutranje solnce nas je ogledovalo. In veš? — me porednice smo ga zagrabile za zlate laske in jih razpletale, vlekle in se igrale z njimi. Pa se je ta trmasti solnček menda razsrdil na nas. Splezal je visoko na nebo in nas žgal s svojimi dolgimi zlatimi laski. Preplašene smo hotele zueznii, se poskriii. Pridivjal je suh, žejen in topel veter ter nas pil. Tudi mene je popil. Razpršil me je na tisoč drobnih koscev in me nesel s seboj. Toliko sestric nas je ta žejni vetrc popil, du smo ga kakor odele v sivo suknjo. Ko se je napojil, nas je nesel više in više. Še sem videla, kako so naše sestrice spodaj jokale za menoj in drugimi. Potem je stopila vmes visoka gora in zakrila sestrice ln dom ... Dolgo dolgo smo plavale visoko po zraku. Le vrhovi najvišjih gora so gledali med nas, vse drugo je bilo pod nami: gore, gozdi, polja, mesta, vasi. Vse križem so se pletle ceste, po njih so drveli vozovi, automobill, hiteli ljudje. K nam so obračale žejne cvetlice svoje pisane glavice. Kmet na polju je pošiljal do nas svoje željne poglede. Njega iu nas je žgalo vroče solnce, toda lepo je bilo v tej divni višini. Pa smo zagledale daleč pod nami brez števila naših sestric, ki skakljajo po kamenju 111 se vijejo med gorami. Spomnile smo se doma in dragih setric daleč za gorami ter za-plakale... Padle smo kakor debele solze na zemljo. Zdaj hitm, da se skrijem pred žgočim solnrem v zemljo. Globoko v zemlji najdem še druge sestrice, da skupaj poiščemo pot in pohitimo domov daleč za gore.« Kapljica je končala in drhtela. Joče? Ubo-žica joče po domu, po sestricah, ker jo je strah same? Trepeče bolj in bolj. Ufl kapljica se je utrnila in odpolzela. Srečno pot, draga kapljica k ji želi otrok. Ivan Albrecht: Bojan - junak Gori. doli, sem in tja, sabljo ima do peta in na rami gromko puško, a na čelu hruško-buško — po dvorišču sem in tja Bojan jezno koraca. Bojan je vojak junak, zlepa ni mu kdo enak. Izza plota krivo gleda oven mladega soseda, potlej pa se — en, dva, tri! v Bojana brž zaleti. Bojan z nosom rine v prah. ovna v tek nažene, strah. Gromka puška, sablja bridka — strašna je ta divja bitka: v pesku zlomljeni obe. Bojanu leko solze ... Ljubi Kotičkov striček! Še enkrat moram malo pokukati v Tvoj cenjeni kotiček, preden odromam proti pisani Loki. Zdaj bom morala spet knjige v roke vzeti. Letos se bom morala bolj učiti, ker poj-dem v 4. razred meščanske šole. Veš, striček, to ni kar tako, kot bi šel s košem po vodo. Ali veš, zakaj Ti nisem toliko časa nič pisala? Bila sem v bolnici. Zdaj vem, da je res hudo, če človeku ni tako, kakor bi mu moralo biti. Zato se mi še sedaj smilijo ubogi Požgančev oča, ki jih neusmiljeno muči 1 juti gospod revinatizeni. Veš, jaz imam še štiri sestrice in tri bratce. S sestrami se vsako nedeljo skregamo, katera bo prva prečitala Tvoj kotiček. Ti pošilja tisoč pozdravčkov Lenčka Kuhar, učenka III. m. razr. v Skofji Loki. Odgovor: Draga Lenčka! Kaj je težje: vzeti knjige četrtega razreda meščanske šole v roko ter zajeti iz njih vso ogromno učenost in modrost, ali iti s kosom po vodo — res ne veni. Bom pobaral Požgan-čevega očeta. Oni so najbrž že nekajkrat šli s kosom po vodo in bodo zato dobro vedeli, če je to igrača ali ni... No vidiš, zdaj, ko si bila v bolnici, vsaj veš, kaj se pravi bolan biti! Kljub temu pa ni treba, da bi se Ti Požgančev oča še kaj smilili, ker jim je 1 juti gospod revmatizem medtem že adijok dejal in šel drugam svojo cmergo prodajat. A komaj so se Požgančev oča malo oddahnili po njegovem odhodu, že jih je obiskala nova bolezen: Ijuta gospa ner-voznost. Ali veš kakšna bolezen je lo? To je takšna bolezen, da se človek za vsak prazen nič razburja, da maha z rokami okoli sebe kakor obseden in postane siten kakor tristo krvoločnih komarjev. Torej ljuta gospa ner-voznost je obiskala Požgančevega očeta, in zdaj se tako čemerno in kislo držijo, kakor da so popili zvrhan sod jesiha in pohrustali zraven Se košaro zelenih limon ... Joj, joj. ,ioj. Ti si ne moreš predstavljati, kakšen revež in sitnež so zdaj! Vse jim je napoti, nad vsako rečjo se zgražajo in jezijo — še celo nad muho. ki včasih na vrh grajskega stolpa sede... Pa se pridno uči in se še kaj uglasi! Pozdrav od K o t ič k o v e g a s t r 1 č k a. 89. Dragi striček! Doigo sem odlašala in ugibala, ali naj Ti pišem ali ne. Nisem imela poguma, ker sem slišala, da rad pisemca v koš mečeš. Veš, to ni lepo. Mi kotičkarji se trudimo in si belimo glav ice, da bi ti kaj prav lepega povedali _ Ti pa kar v koš mečeš. Jaz sem s prijateljico Milico sklonila, da le založim Požgančevomu očetu, ako me no usllšiš in ne vtakneš mojega pisemca v kotiček. Zdaj se pa le boj! Pozdrave od Milene P ti h o v ©, učenke V. razr. v Ljubljani. Odgovor: Draga Milena 1 Pisemca res jaka jako rad v koš mečem — a samo laka, ki niso za nobeno rabo. Čo je to lepo ali grdo, ne vem. Veni samo to, da bi bilo mnogo grše, če bi nekatera pisemca, ki so takšna skrpucala, da se Bogu smilijo, namesto v koš — v svoj kotiček vrgel. Vsaka stvar ima svoje meje — to naj si dobro zapomnijo vsi tisti mladi neugnanci, ki mi vsemogoče neumnosti pišejo in si pri tem še do-mišljujejo, da so bogve kakšne duhovitosti dztuhtali. Prismode prismojene! Kakor ni vsaka plesniva skorja koruznega kruha — potica, tako tudi še ni vsaka neumnost — šala. Tudi šala se mora sukati v mejah dostojnosti, če ne se spremeni v čisto navadno surovost. Se razume, da ta pridiga ne velja Tebi, nego nekaterim razposajencem, ki so menda prepričani, da je moj kotiček zato tu, da oni lahko svoje neslanosti v njem prodajajo ... To so tisti frkoliui in frklice, ki so se najbrž pri Vrbanu Prlsmuku olike in lepega vedenja učili. Rom-pompom, jaz jim bom že pokazal! Zdaj, ko sem Tvoje pismo v kotičku objavil, upam, da me ne boš za tožila Požganče-vemu očetu. Sicer pa ti moram povedati, da se jaz Požgančevega očeta prav nič- ne bojim. Če kdaj zaropočejo m zarohnijo nad menoj, jim jaz kratkomalo pokažem hrbet in pete — in zadeva je rešena. Za mano teči ne morejo, ker imajo tako strašno sapo kakor kovaški meh in noge urne kakor boter polž. Se dveh krvoločnih komarjev ne bojim — se bom pa nekrvoločnega Požgančevega očeta bal! Saora-miš. da ne! „ Zbogom! ^Kotičkov striček. 90. Ljubi striček! Jaz sem Ti že dvakrat pisala, pa nisem dobila odgov ora. Jaz Ti tega ne zamerim, ker vem, da moje pisemce ni romalo v koš, nego čaka v Tvojem predalu, da ga vzameš v beli dan in ga potisneš med druge, ki pridejo v Tvoj kotiček. Če imaš tudi ti počitnice. Te povabim v Maribor na Mariborski otok, da me naučiš plavati — če znaš. Pa jaz mislim, da nimaš počitnic, ker v počitnicah ljudje tvoje sorte navadno ne pišejo, Ti pa pišeš. Mene bi zelo veselilo, če bi Te enkrat videla. Tudi pozimi kdaj k nam pridi, da Te bom naučila drsati. Boš videl, kako se boš čudil moji umetnosti! •v Na svidenje! Greta J a š, učenka 11. a razr. državne realke v Mariboru. Odgovor: Draga Greta! No. hvala Bogu — vendar enkrat nekdo, ki mi ne zameri, da mu že na dva pisma nisem odgovoril! To se mi pa že tako dopade, da bi Ti kar trikrat gromko zaklical »živijol«, če bi vedel, da se bo kaj slišalo v Maribor. Se koj vidi, da si Ti ena od tistih redkih punčk, ki imajo glavico na pravem mestu in ki se nikoli ne prenaglijo v svoji sodbi. Tvoja dva pisemca res ležita v mojem predalu ln čakata, da ju pokličem v beli dan. In bom to čimprej storil, da boni na ta način skromno poplačal Tvoje zaupanje do mene. S plavanjem pa ne bo nič, draga moja. Ne rečeni, da ne znam plavati — o, se upam na tem polju z vsako žabo in celo s Požgan-čevim očetom kosati — a je stvar taka. da ne smem. Ne smem pa radi tega, ker so ml Požgančev oča zabranili. Zabranili so mi pa zato. ker so mnenja, da je škandal, da bi se okoli govorilo, da jaz, Kotičkov striček, — boljše od njih plavati znam ... Zato moram kar lepo jezik za zobmi držati in skromno utajiti svojo brezprimerno plavalno umetnost — Požgančevemu očetu na ljubo. Veš kaj Ti svetujem? Obrni se zavoljo zlavanja na Požgančevega očeta. Oni bodo kar koj prištor-kljali tja v Maribor in Te bodo tako imenitno plavati naučili, da boš že prvi dan na oni svet odplavati znala ... Te lepo pozdravlja Kotičkov s t r ič e k. 91. Dragi Kotičkov striček 1 V zadnjem pismu sem Ti pisal, kako sem v Mokronodu dokončal II. razr. ljudske šole iu da se preselimo na Rakek, kjer je očka v službi. Obljubil sem Ti tudi, da Ti bom sporočil, kako boui na Rakeku zadovoljen — pa si skoro ne upam, ker mi zadnjič nisi nič- odgovoril v »Slovencu«. Veš, tukaj je zelo lepo. Vsak dan gledam vlake, kako vozijo v Italijo ali iz nje, V nedeljo sem bil na Planini. Bil je res lep sprehod. Hodil sem delj časa tudi ob državni meji. ki deli našo lepo domovino od Italije. Še Požgančev oča bi se na tem izpreliodu dobro počutili in bi se gotovo rev-matiima iznebili. Pozdrave od Tvojega Borisa Bohinca, učenec III. raz. na Rakeku Od govor: Dragi Boris! Da je na Rakeku zelo lepo. Ti rnd verjamem. Saj jc vsa naša domovina tako lepa, da smo lahko upravičeno pred vsem svetom ponosni nanjo. Da bi se Požgančev oča na izprchodu ob i meji dobro počutili, močno dvomim ... Tam bi se šele revmatiznia nalezli, lam! Iskreno pozdravljen! Kotičkov striček. /AT.VTVV /i ne U Mfifimibv* ItKtt Štev. 210 Kurenckova Neška ma tud beseda U(i»np»n»<»r«'> tUJ> aJikuiu, ICUfMV hI ■W<*iMJtilU nfttAkmMU IV1"' ' 1 ' aiiju ar >.~s?uu. . i-tiinjiki < t v-ai ua, h n Samostan Milkovo ik c.m ^.rt^at "-'i. v.sau t, St • .-nor«'! it f peš- n-svi aka.-vj.rr jv Miki tar -v-k't V.vii*. Mtaiu^j; nriht emMcia xf ^'•'.v.atas minaa A^lkf ■>'.•> T-a^tik: jujnkuim m- jfttf * IV K-JUC--«**«. t'.* 'J li f.l.Kil r»i sit ir »jiir.tš:W.£t rtni«r atmvnKurr ^tantiiiv jc Hcirtvt. ?'j»tt!j JO." rtctftTmiUf« -k r» XX' iOfftiit ntvr. ■• h/v juvrmstit JC- »'f,- r-i^.v«..t r.^ifivns.-i trna :';KX\r *itair biji-f-njsi >. i;ut sc.ve v.u. >" « »ti: MIk-r> t- r« u 'tas.i pr.~c T ira-nn n4r"«a.. v n« .-rt Takem co-j«-u. tSia-..anir »f r». mi.frciB a m-epi ijtiarutia i sem mumjtni — VU:tr. Stiii, sr rtržt mnnjiKZtTa mw *te »Iv l.r-:i 'Or. s.* ju inini: ruak mrmin. 5>t-ša ::nast nui s.-r ftfcnj>t suir.ia sr o w.tt. uiKiTšnnn-frrtrmt tonit, m-tu: iuidit ntik tir." »tj.- t. r čvaitsft r *',?£ n>«r.h_ t pe.i«rij;ta Sr-S^i k ril prv.-*vj strt ,- ~3*.k t sr t e£t S ff.vlzt X. Li. J.S.-1TT. V.kt- TtCT._b.-'< if JC-IŠ!.-1 .J srvrraiftfi \ i e>j i sanne, stana bti: sr t..so ir.x- sctrjuiCTs.t s 3>.v«3t b.veii*r«m i c-t •« i-"fi.t tu: ■ ."-mir .u-c.li. a \uz. s* .nti-J < T', itnr..r. -trmnri,- •»-au.rs: •-r. - r.jir-fn'.- rr, ««ofi fcr.-va.šk-.- n bt^mratc: Ae'. CVsu.: m;* k; T :vw.k-•>*>. Kt r.t-r.f kr»3fc. w Mi i nf . TTi štif kx- detau-f. ^<-^l3•^v.- >; -oj- uh. <- i - vc ini^ v frjuBomsk a: sf < r».- {r-ral leta 4 •>iT-šifjiji i« in odriniti v voj»» iolci 1k ot iirec.in lat rj-c-strsijena pljuča ,in oou-.-ij. r>.- k tja- -^.t. Kakor vsi ostali braty sc -nc-rzi mcru p-.c:t-klcvsti. ima drti^c skrb-. »Nc muaai rjiife bi ubogal, a postal kmalu »>drim! v svojo šk t Severni Ameriki Pridno se nč; an.^lciki -c srmanjosti bi ^a lahko smatrali sx ni-skTocn-tie-Kic^a meniha Bratie :maji> tciko iivljenje. Samostan sidri; strmeča kijcvskega pravilnika Rasen mašo «n \ciScmic imajo vsak večer doljjc ka-iiaaf (motivi- med katerimi se smejo naslonit.; na stol«) f ob štirsh ijutraj pcJnočniira, k; do Ob nedeljah molijo še sla- \ os\ (akaltst) Materi boiji. Ves ostali čas it namen cm naporncinu dolu Samostan je reven Ve-hi Jel nKjJov ojja .-omljiiča (vse skupa; mori okr^i; XI ha) ;c poraščen s jjordom Toda gosd c 5>il med >0iB0 poso.kan in sedanji po-čanki niso nič vredni Rratjo imajo mroic. t.>3a 50 o t os skoro bros rib dasok sn.i.i.5 \ t\- -oče vrže \ os lov K.liub iomu ra->ifio po nia3cm pri t.kline Namesto sačetnoja eriOjja ko>n;A .ma j-daj $amo$l.>,n sodom glav i-svino in perutnino Lotos so brat v mislili laklat; psoi ^o ^ privoJči!; novo podplate ;n ia irkuptčfk od mesa kupit; sukna :a ha)*c A -o hotel drugače ssbmhniia o prašač a kujvvkar na prostem »ij p.sd vo-Jivm na d\wiWu Bujoslovei, ki jo pnih na i« fVltfrada, so sasedJ« edmo sobico 4* {osle in »po cmo na ak«dn|«i.t«r pr: hratu če-b«Jar,iu Vevi ruskih Itlovi^irtfv — dtnj.itie t otnvi — biva kakoT rsako leto v vasi Glo-lanik 4 k» od Mv:ko> a, R^dno prjha- u».n. i mj«iitv i»; .u s-e.;--rii ta. mmi * ..»visitinisrei. UtUI/r Hamn.N ha*amni( » "ir •;k stm/ikUjl. Kjvie^ n.- issjv Miti Miki, w «4,h. sj.mt-jiiaji ••! "t i-r. Met nun. « po«t«in»r mi®. < wr. fvi^ st ie .-r- cr»c.. 0>..i. tj 7v- <'.-m. Sr« -iu.-Mf ". rr SJ n<fvdi.i »: •<«4 j«."»i''•i-.',«fui.'u. k-e.it h. etiin T.ifMS"' TC'iu s-.: si.mn.':'.i-.r;>;k. J>C,- . .M I.- iif n« •« ^..ifjii « titOkt ntrni-tiTij sptimruia dt »j 7u. r<-tzi trati. l|nibr, k ipr Snitiifc "a sr mi ir nunr «r .•imf.jija^ij. .Mj-k-j-. jv-iaiij- Ktiiš*. ».-ut s tur, ti t jcaru'4»4 .-»-• > ru ..• jirjis h.r: m. rn. ni JIJT.MKJ rojiti' r'<'ti.-Tn.- nhiiuhn Virnih .ie sn>sii.;ui.v 'JiemonM x»o.-.tt ir, .'nr.k,- su.n. nt sn-Miiu j r.im. rstit Sljuu ••r-i-kh.-n ir ticn~.ii!kx.n. * hjiKta. «.-m.i>.jrt. is-rišl-t frrsi-cjf« i: •.:ifir.it. !Ttkf k. i-t it S-jjk&L .miL.. sfemn^jjjrt ^hj-ptinik p.--k j>m kt n Vi s-.-ctn h c-t-" kk .itcit oiiif- a> m jim.- r>j)nf>j-str-jinm liumnr ::tt. tti-.f ioStr tt ii Ji nt jvjuf nt. '"..->• ti■ isfoi '<-Fr«i-.-j. • >Mte;r.v uSa. ■as.iižriiž::; 53ik.ita rosik« c.TT. .t,"!.-:■ >r i .' ::_c-iis..f(x. Saakn N R. sk t i. t v i t >K.•»«£.«• .iT.?:' i Ptrj Miss Universum »e r« iri.ttm.fiH, rie se <»«rti 1re,1a fetpi ■ ir, .V mi >,mr.!'i t* >ts1Va šese.la K na p* je p»v«M» pfMi 1'S-ust)'1 t'.ria jft. š*w )r,*rk p* pji nh me driske -uA b »ctjfle *inM'i m.MfJml m w patrpN* A* pr*«.!« lAft, tir sm* rtoup^h Ins.. p* VratVe j\awtet pni t«i f Tm .'.ri.) Mr iiensVe mama {tik tki. Htvttfft la«.. pa ke K natrtWM»f». t-.skr jh 'M k >»4i >. pftl ftik me Kitif-ie mouhal" Tu vs.^t nt (t* in ..it se more ej-.kat k« nnfit. iftfnn: jj. k na V ffhifte jtih me ie.r.ske Htm Uiuist.trt! deiat jsamv -icA« se ',■>* ii nnSm >fo)Mn pasiaakJ is ud nakjfi. dei» uitiki k. i. ik .-fvk-a srna i-.e me fcecikke h kuri vrt np!'»iiiifi. k m»»* vcf.r^ kokT ,h maji »Mkk. /Mhvuit pa r,-.MUM Ri-iSese ti m * sram jk je pm'ett4i\. rte sa priwa»Nw« 5. pmi ni(pwy l^ert« sam kroka..ia in pm: K»pr»u1aj« T*«1 atunltih iT. k-»Wi*wjiftK. »ara pa ir^ejt ta peruf«! thanli pi.r kr s» ja ud tmvajti* bta Pa) iti .iti l-utu it > Mi ke jh ;» tak Tt. ke *niTttii.|npi nt T.aK».t»f. ke na »»rži* aft pe tihn vol. Tii He »m ke tise usepal. sam :ie pruJemt me ■Mik'«: tli! >.fl<: \ m.iš jat hes use fctfcplaif kne-t»«bi. t^mu. rte jh amaie jtsS ltoe Js^tr. »Umni rte » kr linfrrtkk. tlžimal. be b .to jih }«>sm pusrn j /itij n jt pt saiAvl n-rpo «a»e par ti.-.Vn ke sa. iin, m. ti r!i.r,ihiu. .-.'e »e; ns atržirt tllilk-e W. kus r. 1® de j>. botb še rte.hr is rukrum fuifttnnni lk ua m hrt, ;s. tisatn f>ftei cV kuj-® mtifct, n. ki hjikj.ie rut a st jstaL ke Vaj-m ,V;kviV. mi vu. mhta tu. c W cukrt ,ie Stflk :'>t iii/iiililn. ,imi: nn i.u-it" Ji»i5«raia ia itediaaift. knit _ > m tiii te Mt "ir.kTj: .TfikpjE fcnečifik: aar.-n. it J rturtne tirtvopm i',' r>i'M. aa Mslsfi « r.j nre>.'':r.. tir ) f hf:t.u. rr e: J3n na vrn^tan r;J;t kJnaiitittf «ni f jm Trurfeit: ® še VnJra ia san Mltiihllti ) nu>fc«r. j.i mtikt. Aan«. mirta .it ito šw tie. .itjrit sir h •r-ni tu/ k; ."ima. T,.';, st .ie kin stm ke m kfsk;-'-e it m st nato teipe kftkpif sm pT 'srav nun k soi ku, mm. Ampak pr tmjtmc ms,m S* tulk nuVi». rit se bpta fw.r,a ke Klia w nt npt.Tr. •f>i, i.-im.tiu »hia. sn f masiSne -n.is.ifilt. Ve s sissas imtlto /fftni Tiunuiflj: .r. Htuii:".i fiTT. fctl U kltjuJ. h Ipi.tnur. -.Pt fun sr hftHTur' tunajpE prji5u.ii. v.'tj>«rtf,. 1 maji k! p.f.if! i! stJit'. -me je riTiiki )irr,mu,- nimiesr :»r > rr prvedr pt -fini st • pn4>-.u! ni i':sh aflfto t.>iiu;tti pr snt. .'m- nt. pr *:i nimiiu tmur.u. m ruc n. twiht 't^an pz iim si heJnui. i>u' m nt :;i.n nuhnne reii. praih. tu uu u. Mir .ituit plnk.,, n. h jimstrifr jn^.-iu. m n; hrhir pubnw. Mm «r h tranuum ir. «ran nu lihi ."•nsaa !; i s jjnt sn sninpimiu urett .t hsi sin, serfdf hrre hekiui: £an 1 tu w)e, sn; p-mniklvnui £1,: »muci: nn nt '/x'"ti) kkj ni~:;.iui uš ni anka: iieik;i:t-»f tneniHt-f r»ms hnšp. pr ni- : i;u. ukor L: t »t n f. 1l min; ni mtc Er.kf. ;:rutut m ne, pt tnlk st k.-išu.. or i-Tr itititi ma twšpir trepiit.c l)t srnhun Tnisn. cbkt; se nnr.Mi.it kekt>!i. kiieaTrik- >«wis hakpl ^ m pt lant: .m.iini.^te du Ji prw foitok ki b .it % Tirttnn has TU pchrisijl: t SUM-Ut. Sttt sn: naraila hekj.tuee kne.-.lntf hrr.s knk-pL um pa ptrvpoi&i Mnrik x fcnai; Armrik m.-., re-,-#ipt ke vit.ie prknu Asttn be mi t«m mpti-artlalt iiKMm.ii t liinke. sn pa iiw !t kl.i.-ii a» siir tdkw u* ust snlcr. »>«c rt hud :»u$cripa a jt sarilt t tjtfcr. lvu. m« .« » Kitat vrne. ptiuk. Ina 1 mr.i mtJii. te 1 i knn! marieist l in^ijilt iifrjsnt. ~t i;i7j mi je kr saimri t-.-ubiua :ii sn »knla tat »:mftf 1 imut stv mi, rit n;. se apu.ii fcar :•.!. imnra un tu i* 15 tun frataraia. rte it t siurim ^^r £ni.*',a tia,w" sai t-jhiiji Juj.na Air trnka --c irbraia svonc >3b:;rs 1'niv eirsum« v Rjo de Jan-eiiv Ta kri'::>c4. lepote 10 nekaka konkurrniin-ia otic ki ^ ".a irhrana tudi letos > GaS eslona. V R.» it Janeiro je tekmovalo kraljic lepo-te Fro-,"b dežel Med npnv. >0 bila S Ameniapk jf Et-ropeik. ostali pa sla bili turška :n jikiaoBUcs kraifica lepoto Pred sodiščem, ki e bij® sestavljeno u mednarodnih predstavmk-oT n»x$ti. so kralpee defrisrale mimo. ker <0 Vrteli biti člani ra»odii&» strogo oSi^oktvr. t sv-oi; itberi. Tekmovanic -o priredil bricL-s-fe dnevnik »Noile^ in ko -o biJa S t m preplašena kralpoe lepoto >0 o ibral 1 os Rj? ie Jane ro. -Noite* je iaiel \ posthn jdaf li-braaa -o bila mass Braailiia Drugo lolaiilsp nagrado sta dobili miss Grčiia m m ss Pcvrla-gal Ms« Grčija ie obenem tadi kialipr.a Et-Tope s.a leto Tret-oi nagrado -'0 «kxs '.a predslav niea Severne Amerike Sevela kakor ^eino. odlok sods^Ja krilimrali Toda s^e! sc -?e ]e oddahnil, s«- ima sopet m.jis l"n> versam Gdč Fereira, tako e namreč ~e "e-toku.!,, rbiank je poltc leča častnega naskvra dohiia ke čedno v«©lo 5CVlW di>1ar;ei M s,j Grčif.a nn in.ss Portuga.l sla dobili vsaki po HW doJaiitei dočim jo m>« I SA do4»o3a strne* 500 dolarirtv. Anekdote o s ki a dal eljih ramviaii « ,ie pnpr-tar.it' j pr..iaTei..mn. .'ea,isM jrt ste iroa-m. .'it h. se preprihal at njiiicR -nMSfjniipa ttleafta sa ciakb: . iirt-<- "'un.l.t:. > lii Ki se » pwipr»fii.' > S f.. Ver sniin ®^iJ:«t toh.l fiitrni MiBhfikw ft -Deikuca 'jcHH viha: nt vr- kfsrjn k neto hnjata ni .n i pisni. Tisai sflofloke; - Vi f«;ja a«na mrt v.iiTb 9 pruoiim m iir-ur.iaifs je nuBip: <«. stuš^-ni tnarje ciasii Ea iSSthljf sj nit hi san1. .mi!n:tn.: pasihemite. *ofci .-lar. je kfti k s^tte.. I>nim\t.tk ti s: pi sigmmrvtCii, s:> reu nap> saji. iranfi. ohstajuhi n :wmdt iafct:*1 Tpmtitit s? pa. in more le tffm» iiiUpate tnc "up: na itoverju Rrofitne-r je pritKti* .r pnj>D«aaii mibt. takim tnnie« nncdem. fc? sr si pr.čnsnr,. smie-.tai. bar sn hflij preprižami. os: si ;t iu.upa sjuiib m oa re&tL RroritBeir pt je jmosi st fcbroi Stftaii.' tre-nwito» »a,to sc aahci-. ai:->-n: inp;i Sli sr imjmnnl Se k> nik»rt«nrn Sruutaiflr.iL kis; at. k uspiibu. je rtejaj en5«n sr.ari.ikiti .:«•:■* f»nr,«>i - v."as mttsžlim, aa K noni J n.iaaenii nas 15-prake^-at. t »VT»S *n jffrf' m priit; rtei- ; >To pa? ne H*> npaiaif, kar Jiiit -•»"jikjij w?< -»S ec vosi aa »in*:» s? ne lir ."»fiiiBT lEpjfrtii aefcept utci.iMici. t j/t a«; črt niesfmt v jetL Predem nt je -^upustL nu je nepravi] prioupa. bakic iu. tu '«oai«i-pre, catvmtša. da pošten Sevat, jli- ntam. pi ,if taac.-ftrmc. ki je neb paKurnu pMr.utm a-ilpo pridiga, prosu. st. ho št nadaljeval >Pa saka;r< a vpraša jefiat. ><&. .na ic 'ja tate i&pv dirnU jn nliomtk • > Prosim ras. p:isp;»:„ gwi>riw votitiat gifK-aeje,< je š? b«rlir satoiMui toltiiumatr.« uuwu«mtu Temni je pršLa paflagsc£lpvMt: m aattri t>e je * tteSefcmi: >Pustile me na meri!' (>: i> iuuj;y jiiaaue.u rpdti, px«r b* t>: pačrtd»;«ti "tMKtn upmtrtt. nw hi me jurijatej r iup^ui lud hwsK njepi Mai Pslfirkek > «at« uivtu Brala Ikipt, t. s rw it .lu-titu!-' >Pratni ser,** 1 ttw ww«m» i.< t«Kv rtWv # E:»reir je juiijB»w»rtiw.ii 1 ttvojoti xi'.u<' .unvu r i:«phtaa. :i jiuitm ateuat«!! uiu'».t$( oain»- tareje. it r. Lnttva xnmrth«i tiii>voi 1 lu\t,\i lui ptAihr ima — nteintn poitlic iu 11 ,loj#v osBIt iiijwfit.a '-")>. .nu ji v- >JUi.' mi upwvu"ji p' jui>i; i.iuiiu' St Sar uir. rei«u rvviuuV.aim t- : Kevniatianif'- Kovoi .,1 ,'iiui ju « glavi — -.reniKtism«' T.tli pt jpivue i> 'd .viŠTje. nanosi star, 510? po» nje Ttibf 7 jajcieai. Kpe pt jt- jejotVs >T aruca prioricL Ve n* Kli VneHlKki fertig, je pa mo) dam pvSnii in fce uit rtele? wipledu knedlAe na Kpnrhert t M tampa \'esela me je kiišnu in pu 'li« pnho^n \a in je pa h mi> imMu in s snajetihl ukul nrati pive»tn, rte h s vest.le na ptfpnekoti. .test s-m pa hitr knertlJtke netnesl i» eimetam kr popnKn in pa te ta fajn milj/i pu^teptila, de je use tku na firiih tey.-1wlft\. k-ok i de h bli čist pn 'torš-.-ift na rje*. Ke «rr, ponesla skled« na inirn, je mrti tku plsnu p« kne.-imvh Vet vertik KoVi Je p« ta peni knedtč-k li unta w,>»ji>in, me je pa prec pn stran puifledn in k-jifhi tku de n. bin nkoittei več pudei n \t.w>dne je pa ke Vihal vačeii. ke mu je pepi-ikM 11 Trti* uda:-la »Ti. \fijtli'l« K Mi 1 n 1 reiV \i>/.a, je st-.h e.-ihn. »•T>ons mata pa knedlNki >N»i ilrpH^n ? nmlt kakr j-n navad. Pa numost Vkpl v mende djkla tud •»-.m pakke nrttr. ke prou nh pi. šptMli na de;,i j.'i TV toh bemvlfth k»m pa je»t r.d one tri krit ui) mivr rwii-if«la krtki je 1« pen, knof upus-tn itat nj, Itiltu. sir. >.la Sv 11 'knhn in se hivir, bn f me tekat dube detle, u roka, b n, umi krniti puleimn Ta ie ke dobi. de ie rn.i >.i!re atnpak tot/ln Wi'titke ke »ne n, f>!n nel, t kar ktnhak pukron iti koi, n Stari ja kost Ke (e prkna 'zvoke! dam i» klili.-liit iti me in »taktu ......... m it prken kj,- tiJifaiinnat 1, »usivte iskal in me n>i use like .ifopi. "arte tif;: ffoni . ni in it. nei Tifikj.- n uta na paseiti lvia'1 stm se pj. hala .1 sm se dtnib kujaia. V-kkila um s ti me fk juiola lopa rta te »prant. duma me ak pa nablusifa Ke me te pa le tku lepa prosu .a ttai hrajniHIh pte/fn »t se dala .. sm šila is am. 'ki amj; pi-kla rtj.m. p.'1 a. .itniijpji -roku ke; - sku Juiia sit bwua. sui se juiw>. na. tka mpiat rta sta TMffla. rte Ti.it im pupokin Ae mt št-: ff |f, f,„. t.eatn. rte maš oritoe rine rte.tai Sasadne sa rr. pa ke etr. prtuta kkmifj ktu.ri. aahva sam Ruh vu. k. sa. ;;f: rib: — it. st Tr airok... ;>t ne. it, tet jmi&ir. rte uš meiit ke sa imkat ttrukat kertr mr jflt&i «pe>* hešffitaTe kmežlfikt pnSieiln.i ">' te^ ui topi kaaa si je pt m; mti5 pahnikn V s jtrpakoT. je. bate ;ie b t pjuh. dobW ki ni bne/hi pcbmtt Tod ahra ni tka tea it hin. Zde.i pa rte st st -ritme moše fcnn? vejik belš ere-jcjii. tete ta narttraia aptrnikarsik parialpi. >«U)VENEC«, dn* 14. neptamhr« 1990, Stran 18. Ing \ havič: Kako pridobivamo sladkor? Dane* »i ii« moicnii) zamMiti gospodinj-*t\a j»>7. sladkorja. Sladkor ni več poživilo, icittvfr »fstflvni dol našo vsakdanje luno o. Po-Škvohllill »-Hovi (moke) Ji« slrtdkoi na jceliojč« hi*tVi ■/. v oliko l,oIon,'no v i («dili MVOV i Kili V lllrll kol llftl IMI M žlvlllo lil kol gnojilu /II polje I Vo mi ,ln\.' prošli'i(.i »lolelja so pridobivali filfliiVoi \/ sladkornih iihov. sladkornih dreves (palm) m slndkoiiilli bilk (sladkornega prosa.) •/,. |,.(a ri »o nemški nt o iij n k,i opazili, da vse-1 ui ]c j,v nekatere ropr mnogo sladkorja. Itf02 jo bila zHrajeno pi mv tvornlca za teptli sladkor. VvMldfli 1.i Industrija lil mogla uspevali. dokler so ni |>iv«irOillo< .mI« shid.korn h kristalov, ki Jih » centri-fngiranjem izločimo lil nalo očistimo. Delamo nn sledeč način Vrh z Ustjem repi odtekamo in ji v polož-nih cementnih kanalih odperemo zemljo. Nato jo ie dobro Izpiramo v meinlnikih in jo zrežemo \ tenke zrezke, l e zrezke napolnimo v posebne posodi (diluierie), v katerih se pretaka topla voda, ki raztaplja sladkor iz zrezkov. Pri tem raztapljanju je t rob i pazili na dvoje: raztopiti »e mora ve« sladkor in raztopina (dafuzijski »ok) ne Mne biti prerazrcdčen. ker jc ukuhavanje drago. Vod« mora biti topla zato, d« se M rdi z beljakovino, ki jo vrhnje repična (in »aka druga) slanica. v tnale kepice .iin obda ja več enakomerno cele sianične kožice. Z raeijonalniin delom se je posrečilo pni 100% raztapljanji! sladkorju doseči difu.zijskc sokove, ki so imeli približno toliko procentov slmikorj«. kakor pr-vortno repa, t. j. na 100 kg repe dobimo 100 do 120 kg soka. Sok. ki se drži zrezkov, izprešamo az njih. Zrezke sušimo za krmo ali jih pa damo sveže živini, predvsem molznim kravam. Soku dodamo razne kemikalije (apneno mleko etc.). s katerim odstranimo škodljive snovi, ki so se skupno s sladkorjem raztopile iz repe. mu onemogoča m.t kipenje in ga razi) nitritno. Tako očiščen sok ukuhamo v posebnih p ris pr«vali tako dolgo, da se začno iz njega izločati kristali. To sladkorno kašo spravimo v centrifuge. Težji kristali odlete na stene, lažji sok p« ostane v sredini, odkoder g« izčrpamo, ponovno ukuhamo. zopet centrifugiramo itd., dokler se iz njega ne izločajo več sladkorni kristali. Raztopina, iz katere ne izkristalizira več sladkor je lnelasa. Iz melase izločamo včasih sladkor s pomočjo kemikalij, s katerimi tvori netopne kristale, iz katerih zlahka sladkor rege-neriranKi. Pri tem procesu dobimo važen stranski produkt žlampo. ki je dobro gnojilo, ali pa izhodni materija! za amonijak in cianide. Večinoma pa me laso pokipimo, predvsem v Franciji, da dobimo špirit (melasni špirit) Po centrifugiranju dobljeni kristali so rumeni in slabega okusa (v vojni smo Jih direktno konsumirali). In sicer so oni. ki se izločajo pri dTUgem oz. tretjem ukuhavanju slabši od prvih. Te kristale čistimo na dva načina: 1. Spravimo jih v centrifugo, v kateri prsta čista sladka voda (nasičena s sladkorjem) in lako izpira glavne primesi. Ta sladkor ni nikdar popolnoma či«t. Zato ne tvori velikih kristalov in se ne da spravit: v primerne oblike. Na trg prihaja kot kristalni sladkor, oz. zmlet v sladkorno sipo. 2. Sladkor raztopimo. Raztopino očistimo z raznimi kemikalijami, jo filtriramo, ukuhamo in centrifugiramo. Da je rumenkasti sladkor popolnoma bel, mu dodamo plavo barvo. Na to ga Spravimo v zgoraj odprte stožce za sladkor v stožcih (Stockzucker) ali v ploščate, nizke, pravokotne pločevinaste posode za kockasti sladkor. Te posode spravimo s sladkorjem nato zopet v posebne centrifuge, kjer sladkor izpiramo s sladko vodo. Nato g* posušimo. Na jprvovrstnejši tako očiščen tržni sladkor vsebuje 99.95% sladkorja. Ves proces nam tla na 100 kg repe s 17% sladkorja 15.5 kg tržnega sladkorja. 2 kg melase in 7 kg suhih rezancev. Celokupna svetovna sladkorna produkcija «e suče okrog 25 milijonov ton na leto. Od teh odpade 9 ton milijonov na sladkor iz repe. a 16 milijonov ton na sladkor iz sladkornega trsa. Sladkorni trs spada med trave, je 2—4 m visok in 4—6 cm debel. Prišel je iz Indije in Kine. kjer ga tudi še sedaj goje kakor tudi v Južni Ameriki in skoraj v vseh tropskih deželah. V Evropi ga raste sedaj prav malo le še v Južni Španiji, medtem, ko so ga v srednjem veku uspešno gojili v celi južni Evropi. Po vsebnosti sladkorja je že prekosila repa sladkorni trs. ki ga vsebuje največ 17%. Vsi poizkusi mu pomnožiti sladkor slično kakor repi, •o bili brezuspešni. Radi rodovitnosti tropske Zemlje nam da sladkorni trs vendar 2—>krat toliko sladkorja kakor ga da pri nas repa na isti površini. Žal uničujejo cesto najrazličnejše glive ln paraziti trsne plantaže. I Pridobivanje sladkorja iz sladkornega trsa Je v glavnem isto kakor iz repe. Paziti je treba posebno na čistost, ker sladkorni sokovi iz trsa prav radi pokipe. Glavna razlika med obema pridobiva njima je v raztapljanju sladkorja iz trsa oz. repe. Trsa ne zrežemo v zrezke kakor repe in ne izpiramo z toplo vodo temveč ga zme-ljemo, zmetamo z vodo in to zmes nato lzpre$a-ttio. To delamo zato. ker so trsni zrezki težki in se zato pregosto vležejo drug na drugega, tako I. IMennei Kreft na Vestfalshem Ro »rt prtMI t avgustu I. 1. naši rojaki r Vesll-alskoga \ Ljubljano, so šli tndi na Krekov grob m ko tam «|H>niinjali (istega Slovenca, ki se je toliko MiiiIiimI z« naše rudarje v Nem. čljl. da Jr sel zn daljšo dobo pa*lliov*1 merlnJP. Rod, ki sedaj Jivi, po večini ne pozna Krekovih Vosi briških piVni, ki so izhajala v -Slovencu« I. IW, in kjer je Kiek sam doloma opisal svoje drlo. /a\l.i H«j se npminimo Krekovega obiska pri naših Veslfnltsih ob priliki, ko odkrivajo Kreku nu J osen i ca h spomenik jioaebne vrste: mogočni »K rekov dom.. Samo po sobi je prav za prav nekaj presenetljivega, da gre aktiven politik, državni sloneč kol misijonar izven države mod ljudi, ki niso njegovi volivci in niti biti ne morejo. Kdor se pa jo podrobneje seznanil s Krekovim življenjem in mišljenjem v lej doHii. ta so Krekovemu liliaijonarstvu ne bo prav nič čudil. Znano mu bo namreč, kako silno nerad je šel Krek 1. 1S9?. v politiko in kako rad je delal v duSnem pastirstvti. L. 18S«). je pinsl kot gojenec Avguštine)« prijatelju Hlndniku: -Duhovnik — naj bi bilo duliov iiiktl summum: več mu ne more dati niti kineški car.« (Izbrani spisi 1. 7v.) In pičlih 10 let pozneje je piani z Vcstfalskega« »Duhovno pastirstvo je najvišje socialno d Hotenje.i (XIX. pismo.) »Skrb za duše. in sicer ne samo za duše starih ženic, ki naj jih Rog živi. kjer jili je kaj. marveč za duše vseli, zlasti tlsfih. ki so v večji nevarnosti — mož in mladine. Ta skrb na- mora voditi povsod.« Zato se ne bomo rtič čudili, če n. pr. slučajno beremo v »Slovencu« H99 71), d« je vodil Krek v marcu 1S99 v Soriei misijo« skupaj s kanonikom Sošnikom in župnikom lamnikom. Duhovno pastirslvo mu jr pse bilo najvišje socialno delovanja. Kakor je pa Krek na eni strani ljubil duhovniški poklic, lako gn je na drugi strani dunajski parlrtlllcnt odtiijak Prav pikre izraze rabi ti njem: Parlament je humbug brez napredka, brez prepričanja, brez ljubezni, brez srca bre? — vere! Propasti mora'« (Izbr. spisi L 79.) Tako je pisal že 1. 1P92. Nesreča pa je hotela, da je priSftl Krek v parlament baš lela 1997,, ko ko se dogajali v njem nečitveni škandali ob priliki Badeliijcvih jezikov nih na redih, j Naj navedem ta označbo ie dobe \ dunajskem parlamentu «tniiiio dva stavku iz šnkljeiovih Spominov (lil. 5), ki je doživel vse kot očividec in deloma (udi kot soudeleženec: Ne morem popisati, kakšni prizori so odigravali... v poslanski zbornici. Včasih je bil polofaj tak, kakor da ste na skrajni periferiji velikega mesta v zamazani heznici med pretepajočimi se podivja n iin i pijanci, in zopet ste imeli občutek, kakor tla ta« je nemila usoda pahnila v ibiezniico med tolpo razgrajajočih umobolnikov. in zopet ste se znašli v zbornični tkoraj prazni dvorani, koje tla so Mla posuta z ostanki razbitih namiznih pokrovov in raztrganih tiskovin.« Krek imenuje parlament večkrat >komedijo«; prepričan je bil. da so začasno ne da v njein nič. doseči; da- je državni zlv>r »brc* pomenu« iu da človek brezplodno trati v njofti čas in moči. š-e več: v poslanskem delti tamem. kakršno je bilo takrat, je gbrlal za poslance >polno velikih nevarnosti za um in značaj« (XIX. pisme) in je sodil, naj se ga ob takih razmerah duhovnik sploh ne loteva. Jasno je torej, da se je mož s takimi nazori bolje počutil kot pridigar, spovednik in organizator med zapuščenimi rudarji nego v svetlih dvoranah parlamenta. Na Vestfalskem je bil pač pri delu. ki je bilo potrebno, koristno in uspešno, pri delu. ki ga Je vetelilo. Dasi je romal iz kraja v kraj. povsod pridigoval. spo-vedovol iii obiskov al dcktveo na njihovem domu. zraven pa pozno, v noč pisal .»Slovencu« svoja \estfalnk« pisma, se nui je vendar zdelo, da »sladko počiva«, kar je »rešen vsa j v seli odiborovih in klubovih sej.c (Vil. pismo.) V soboto 29. apr. jr prinesel -Slovenec« vest. da je Krek »minuli teden« (bilo je to 20. aprila) odpotoval na Vestfalsko kjer da jr po ondotnih rudnikih nad 400 Slovencev in !000 Čehov. (V resnici je bilo Slovencev mnogn več-, kot je razvidno iz Krekovih pisem.) »Slovenec« pise, da bi naši rojaki radi oprav ili velikonočno dolžnost pri domačem duhovniku: zato je prišla z Vestfalskeg« prošnja za duhovnika, ki bi znal slovensko in češko. Iz. Krekovega XI. pisma izvemo, da se je prvi začel brigati za naše delavce vikar v Bor-nlng-Sodingenu Anton Floreti. ki je tudi prvi sprožil misel, naj pride slovenski duhovnik tja pastiroval. Krek se je temu vabilu odzval, delal je v Nemčiji približno pet tednov in ni mu da voda ležko prodira in se sladkor ne da izprati. Izprcšaili ostanki, takozvana — bagasa — so dobro kurivo. Trsni sladkor prihaja na trg večinoma v kristalih ali v sipi. le redko v kockali. Iz trsne melase pa delajo s pomočjo kipenja rum. arrak ali pa navadni špirit. Ta mflosa kakor tudi sirovi sladkor se odlikuje od analognih repnih produktov po svojem dobrem duhu in okusu. Sladkorja imamo več vrst. Do zdaj opisani sladkor (saharora) ni najbolj enostaven pač p« najbolj sladek. Nahaja se v sladkem sadju n. pr. marelicah, ananasu itd. V kislem sadju (n. pr. v grozdju) se pa razkraja v dva druga sladkorja (fruktozo in glukozo), iz katerih je sestavljen. Ta dva sladkorja se'ne dasta več razkrojiti v enostavnejše sladkorje. Prav lak ta/kroj našega navadnega sladkorja dosežemo tudi. če ga kuhamo z kislinami (invertni sladkor). Naravni in-vertni sladkor je naravni med. Umetni med jc pa narejen iz umetnega invertnoga sladkorja in 25% zelo dišečega naravnega medu. Umetni invertni sladkor je na jbolje srcistvo za sladkan,je premalo sladkega mošta, ker da pri kipenju isti okus kakor grozdni sladkor (naravni invertni sladkor). Kakor se da naš sladkor poenostaviti, razbiti. tako se da na robe iz tega precej enostavnega sladkorja zgraditi komplicirane snovi, to je bilo ž.il žel je ua Vestfalskem uspehe kol dušni piiMii. Iu mu ostanejo 'najlepši s|>oiiiliii Irtojega življenja«; noče jih navajali, konbonov. marmelad itd. Umetni produkt saharin je 500krat slajši od sladkorja, a ni hranilno sredstvo, ker je neprebavljiv. Ne škodi pa baje nagemu zdravju. Ž njim sladkamo hrano ljudem, kaleri ne smejo z* v živa ti sladkorja. Slični umetni produkt je dulein — isto tako ne ikodljit. Jookrai slajši od sladkorja in brez neprijetnega okusa. Vf ga ima saharin. - PBOK - _,oclstr«m lakoi in brez »ledu .Creme Orlico!' oooiva u v i »kamni, drog«niah io parfumariiab. Zal« eai »Cotmochamla. Za*r»h. Sml&i klasov« M. Talaton **** Koncerl Trebanfskega okrožja Pevske zveze Za nftilnim >,Kr*kln1 poltem« j« pritlo trebanjsko tkru*|c, ki |C bilo pravkar Sele ustanovljeno, in je priredilo *vft| prvi koncerl dne 24 avgusta v liebnltm v novem drultvetiem domu, ki je hil liti dan blagoslovljen. To ic bil prvi nastop okrožja, zalo je treba njeflovo prireditev s lega stali«,i presojati in vnc ono, ki se drži samo po sebi začetih nastopov, odpustiti. Sem »padajo boječi nastopi, mala ner. voz.no»t, ki nehote zabriše marsikaj lepega, kar je bilo doma nad Vso skrbno pripravljeno. Če so pevci ob pivčni nastopu v zadregi, ne vedo kam z očmi, pa jih epro na note; pevovodja vidi plah nastop, pa nt ga polasti skrb za uspeh, pa mu je hudo, da nc bo pokazal vsega tega, kar je pripravil, duh se mu zmaje, ravnotežje ln mir skalita in na la račun je Ireba pripisali marsikateri mah roke, ki ni v skladu z mero in morda nc s tokom pesmi. Pa sc seveda zmaje šc tako izklesana enotnost ritma, skali črta melodije, izgubi ia in ona odtehtana agogika. Vse lo smo pri začetnih nastopih vedno opazili in še opazujemo. Naša okrožja, ki žc deset let skupno pojo in tekmujejo, so to že dokaj prebolela. Pri zadnji prireditvi v Ttebnjcm pa je bilo teh napak še zdaj več zdaj manj, a nastop jc bil v celoti prav dober. Zbori so po večini številčno šibki, od 12 do 19 jih ie večina, lc trebanjski mladi r.bor ic nastopi! v impozantnem številu nad 60 pevcev in pevk Zgodovina nas uči, da so začeli zbori po skupnih prireditvah rasti, ker se ic zbudila v njih želja po napredku po plemeniti tokmi s sosedi ln ker nam ie znano, da je tudi nasi Dolenjski za napredek, upamo trdno, da bo prihodnji nastop žc veliko lepši. Nekaj greha je bilo tudi v tem, da se zbori niso vsi držali napov edanega sporeda, todi so bile nekatere skladbe ornačene z napačnimi skladatelji, n. pr. Na Gorenjskem je lletno (Pirnal," Sc ena (Schvvab). Prihodnjič se bo treba tudi tega ogniti. Toliko v splošnem opezorila. Izredno priznanje pa je Ireba izreči vsem pevovodjem, zlasti še okr. preds dekanu Toma-žiču, da so se s tako vnemo strnili v nekaj lednih v svelem navdušenju za lepo pevsko stvar in prihiteli od blizu in daleč, da pripomorejo k čim slo-vesnejšemu »krstu« okrožja. Prišrl je zbor s Čateža in pod vodstvom Škode Viktorja zapel narodno »Bom šel na planince in Mavovo »Dekle, kaj bo s tabo«. Zbor je šibek, a dosti dobro up*t. Malo živahnejša bi bila druga pesem boljša. Za njimi je prišel mešani zbor iz Tržiča in odpel, 13 jih je bilo, Ocvirkovo »Eno samo tiho iože« ter Aljaževo »Oj planine!«. Vodil jih je čebuli Dav. Najboljši so basi, šibkejši tenorji, ženskim glasovom bi primarna okrepitev prav prišla. Mešani zbor iz Št. Janža vodi Grom Anton; daši šibki po številu, so dobro upeli in v glasovih dosli sorazmerni. Moti pa trgan e glasbenih misli in pregosti, neutemeljeni presledki. Nedvedov »Nazaj v planinski raj« je bil skoro boljši kakor Pir-natova »Na Gorenjskem je fletno^. Zbor ima že precej rutine in se more v naikrajšem času vzdignili med boljše zbore. Iz Mirne peči iih it prišlo pod vodstvom Gosaka Simona menda 20 in so sc v Aljaževi »N« zveni mi« dokaj postavili Laharnarjeva »Pozdrav-1 am te. Savinjski dol« bi bila morala biti malo bolj navdušena, bolj iz srca kakor iz not peta. Štempihar Andrei ie pripeliai z Mirne samo 10 pevcev in pevk, a so zapeli dosli krepko. Ženski glasovi so mehki in zelo prijetni, moški so pa skušali dati več kot so mogli, pi so bili mestoma zadirljivi. Ipavčeva »Milada« je zvenela primerno ,(j mehko, narodna »Pomladi se men lušno zdi« je ..... bila pa v drugem delu malo medla v- moških gia- ' * sovih. Zvenela pa je tudi la Zbor treba ojačiti in razmajati v krepkih vaiah. Moški zbor iz Trebnja je zapel Tomčevcga ■ čitka možička. iz »Pevca«, ženski, šele osnovan pa ponarodelo »V doiinci prijetni« in Kosijeve »Vijolice.. Prva je bila krepka, prav res, le malo prepočasna, nična dramatika (buffa) premalo plastična. Prav prijetno pa sta bili zapeti obe v ien-skem zboru. Zbor je sicer šele osnovan, a je čuti v njem dobro vežbane glasove, Zalo obeta kar največ, zlasti še, ker jc številčno izredno močan — nad 60 —, ima vnetega pevovodjo dekan« in sedaj primeren prostor za vaje Pesmi so bile primerno odbrane in so tudi kaj iepo uspele. Prav dobro rutino je pokazal mešani zbor it Št. Rud črta, pod vodstvom Strniše, ki je vskočil za zadržanega Remsa Intonačno in ritmično i« zbor enoten, posledica rednih vai, le »V gozdu« je bila nekoliko prepočasna, »Še ena« pa ie bila prav dobra, če prezremo nekaj sunkov posameznih pevcev, ki so predabro markirali težje postope Tudi Trebelno je poslalo svoj zbor, ki ga vodi Mlinar Martin Zapeli so. kar so pat mogli. Težko je nastopiti za itcvilnejiimi dobro upttimi zbori, pa se niso ustrašili in so 6voio nalogo prav dobro rešili, Žužemberk je zelo daleč od Trebnja, pa ga ni slrpelo. da n* bi bil prišel niegov mešani zbor, krog 20 jih je, pod vodstvom agilnega pevovodie Poiuna in se pobahal v Trebnjem Zapeli »o Ocvirkovo »Setev«, ki t komat izšla v »Pevcu«, in Poiunovo iz rokopisa »Planinam«. Ti »o peli pa tt kar gibko, lahkotno, sledili so prav lepo vsem željam pevovedic in si priborili mesto med naiimi najbolišimi deželskimi zbori. Glasovno »o lepo zaokroženi, solidno izveibani, imajo dobro disciplino in se ne boje nc niiitie, nc višine Ob« pesmi so zapeli živo, toplo iz srca in so seveda prejeli primerno »glasno« pnznan;c. »Gorjanci« iz Nnnega mesta so pa žc stari znanci, ki kaj pridno in požrtvovalno delajo. Prihiteli so v Trebnje žc drugič. Peli so Lajovičeve »Pastirčke« in Adamičevo »Posmehuljo«. Če ie bila prva premalo krepka, ker jc pisana za številne zbore, zbor pa ni bil polnoštevilen. je pa druga pcscm_ zvenela povsem polno in je vžgala kar se da. »Gorjanci« obetajo uresničenje naših nad in se bodo povepcli prav med naiboJjše zbore. Zlasti ie treba poudariti v oiganizatoričnem oziru njihov čut za skupnost, radost in liubezen do petja in primerne zavesi K vsemu temu pripomore največ vneti pcvovodia Puš, ki svojo nalogo prav dobro razume. V skupnem zboru so zapeli vsi zbori pod vodstvom zvetnega pevovod e prof. Baiuka La-harnarjevo ,Na delo!« za moški. Aljaževo »Slovensko zcmlio« in_ Prcmrlovo »Slovansko pesejn. za mešani zbor. Vsi trije zbori so bili prav lepo ubrani, ni manjkalo !tpc plaslikc. prav izvrstne agogikt; čisti inlonaciji motijo radio, ako nimajo varovalnih naprav, so v glavnem sledeče: Prvič: Električni motorji m generatorji z iskrnimi koleklorji. motorji pri šivalnih slro ih. motorji pri dvigalih, ventilatorji, snnžilei. osušo-valei las. ma^ažne priprave in drugo. Drugič; 'Električne naprave, pri katerih se lok prekinja (n. pr. električni zvone,, svetlobna reklam«, električni likalniki, toplotni regulatorji itd.). Tretjič: Zdravniški instrumenti za dintevmi.io. rflntgen. obsevanje. Prosimo v rs «edaj vse, da te moteče priprave ne uporabljate vsaj oh delavnikih od 10 do 28. ob praznikih ali v nedel o od 11 do j 18. od K! do 18 in od 20 do '.'S. ko se oddnia glavni program. Vse te naprave so neškodljive, er -o opremljene z, varovalnimi napravami.< T. R. L. j Programi Kfldio-l fKtfftnno: Nedelja. 14 septembra OSO Prenos cerkvene glasbe. 10 Versko predavanje. 10.20 Kmetijsko predavanje. - 11 Koncert Radio-orkestra. 12 Tedenski pregled, 15 Nasveti za Kmeta. 16.15 Tamburaški klub Krimaši< ifi.30 Aver-čenko: Igra s smrtjo, komeoij« (St .liikob. gled oder.) - 20 Samospevi l Milana Juga 20 30 Jugoslovanska glasba, izvaja Kadio-orkester. — 22.15 Plesna clashn. izvaja Radio-orkoster. Ponedeljek. 15. septembra: 12 00 Dnevne >t-sti. plošče 13.OP časovna napoved, borza, plošče 18.00 Radio orkester 19.00 Polščina, prol Tine Debeliak 19.30 Dr Fr. Debevec: Jetika otrok 20.00 Prenos simfoničnega koncerta 7. Dunaja. - 22 00 časovna napoved i.n poročila Drugi programi > Ponedeljek, 15. septembra. Belgrad 20.00 Koncert na mandoline 20.30 TVvsk: koncerl (Fr Volevač in Pinterovic. člana Belgr opere) 21 45 Večerni koncert radio kvarteta 22.45 Plošče Zagreb: 17 00 Prenos tonfilma. 20.30 Rezervirano za p-enos 22.40 Prenosi - Bu-dapest- 17.30 Koncert vojaške godbe 22.00 Violinski koncert nato ciganska glasba Dunaj: 20.05 Koncert tesen sl ih pesmi |solo) 20.35 Koncert simfoničnega ork nato konccrt iaz7 orkestra — Milan- 19.30 \ cčerm konccrt 7.aba\ nc glasbe 20 40 ► I! Tabarro- in »Gianni Schicchi- operi v 1 dc.,.. Pnceini; nito plošče — Praga- 19.35 Kabaret. 2100 Simfonični koncert 22.15 Koncert iaz.7 orkestra. — Lanpenbcrg: 17.30 \ ečerni konccrt komornega tria 21 00 Vro-lina in klavir, nato poročila in plesna glasba. — Rim: 17.30 Konccrt radio orkestra. 21.05 Koncert lahke in zabavne glasbe — Berlin: 16.30 Orkestralni koncert 19.00 Zabavna glasba 20.30 Ptesr.i večer - Toiilousc: iS 25 Španske pesmi 20.15 Pevski koncert 21 00 Koncert simfoničnega orkestra — M. Ostrava: 19.35 Radio kabaret 21.00 Simfonični koncert. 22.15 Koncert iazz ork _ Leipzig; 11.30 Plošče 21.00 Radio na vasi: nato koncert orkestra Torek, lb. septembra. Belgrad: 17.05 Rccitaciie 17.30 Koncert tazz orkestra. 20.00 Prenos iz Zagreba 22 15 Večerni koncert radio kvarteta — 2^agrcb 17.00 Zabavni koncert iz kavarne .Corso. 20.30 Klavirski koncerl Gizelc Bech Chopin: 24 Preludi cv 21.10 Klasični večer godalnega kvarteta. Od 20.30 do 22 30 Jugoslovanski večer. 22 40 Plesne točke (ploščel — Budapcst: 17.30 Plošče. 19.30 Prenos iz opere, nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 20.05 Vokalni in instrumentalni koncert v spomin L Falla. — MIlan: 17.00 Plošče. 19.30 Večerni koncerl zabavne glasbe — Praga: 11.35 Koncert češke Filharmonije 21.00 Operne arije. 21,30 Konccrt komornega kvarteta. 22.15 Koncert ciganskega ork. — Langenberg: 17.30 Vokalni in instrumentalni koncert. 20.00 Večerni pevski konccrt. — Rim: 17.30 Koncert radio orkestra. 21.05 »Scvilski brivec«, opera v 3 dej., kp. G. Rossini — Berlin: 19.00 Koncert zabavne glasbe. 19.30 Koncerl klasične glasbe. 20.30 Iz del L. Falla Toiilousc: 18.00 Plesna glasba. 1000 Pesmi. 19.40 Konccrt kvarteta. 21.00 Vokalni in instrumentalni koncert. 22.15 Plesna glasba. — M. Ostrava: 19.35 Plesna glasba. 21.00 Operne arije. 21.30 Večer narodnih pesmi. 22.15 Koncert ciganskega orkestra. Leipzig! 19.40 Konccrt operne glasbe od Leona Falla. 21.45 Klavirski koncerl (šliriročno) 22.30 Plesna glasba. Holandska obramba; Moli: Miirshntl Črni: dr. Tartakovver. (Igrano na mednarodnem turnirju v Liognu dne 20. avgusta 1080.! Na predelt plavalnega v Jugoslaviji športa t (12 2. e2 d4 o-l f7 - f5 fo \ e4 Stniinlonovov gambit, ki |>« je danes nekoliko izven mode R Shl c8 g7 — gli 4. ScS o4 d7 — <15 Koristi te, če uspe belemu postaviti kmet« e7 un o5. 5 Sel g8 (i. h2 li l Lf8 g7 Sb8 efi 17. Lf4 e3 h7 X gfi 18. Thl X h? Td8 X h8 10. Se2 gS ThS - Ii4 20, Dd1 fS (15 — d4! 21. c8 X d 4 l>o7 — bJ O.l LeS (12 Db4 X b2 23. 1,(12 eS Db2 e2 ma t. 1.....K «13; 2. Se7!. Ke4; 3. De2 mat 1 ____Kdo; 2. De2- Krti; 3. Db5 mat. :sahnvski problem št. 1(1. (A. in M Rilenko.) a b d c i g h X it '"'//S/t;-: SI M.% i WM- m i S S I i i ^ 1 m% m '§w4 + 28. LeS — d2 Db4 X d 4 Ali 28. Kd1. T \ d4 - !. 29. L X d4, D X d4 . 30. Ke1 (30 Kri. La4 + itd.). Db4 +.81. K(11. La4 f. 32. Ke2. Db2 + D \ cl itd. 29. Df8 — f7 Dd4 — e5 + 30. Ld2 — e8 De5 — b2 31. LeS <12 Lg7 - hfi! 32. Dr — efi + KcS — h7 Na 82. ne LX hfi? ker zopet sledi Th1 + ! itd. Ako sedaj beli vleče 33. L X hfi. sledi T X hO in beli kralj ni osamljen. 34. Td1 X d2 Db2 — cl + 35 Td2 — d1 Dc1 — e8 + Sli. Td1 — d2 Th4 — (14 37. Sg3 — e4 Dc8 — el iu mat v prihodnji potezi. Kršitev sslinv vkrca problema st. S ((i. Srabo.j Beli: Kb4. Dh2. LeS, SgS. (4). Črni: Ke-1. Bb5. efi (S). Mal \ Ireh potezah. i Dh2 — f2!. K X e5; 2. Stfi, Kdfi; 3. Dco" Ob pričetku sezone smo v našem listu napovedali, na katerih mednarodnih prireditvah bodo 1 sodelovali naši plavalci Naše poročilo smo sestavili po načrtih, ki jih ie imela plavalna 7veza Bil ie lo bogal program, kakor ga naša plavalna zveza še ni imela. Prišlo ie vse drugače. Predvsem se velike plavalne tekme na Dnnaju in \ Budimpešti niso vršile. To je ovrglo tudi vse načrte naše plavalne zveze, kajti v zvezi s tekmami na Dunaju in v Budimpešti so bile ludi druge plavalne prireditve. Do sedaj je bila za naše plavalce največja prireditev »Slovansko plavalno prvenstvo-, na katerem sodelujejo Čelu, Poljaki in ml. Trikrat zaporedoma so se vršile le tekme (Belgrad, Praga, Varšava), letos bi se imele vršiti četrtič, sedaj zopet v Jugoslaviji. Kol prireditelji smo prišli ravno mi Slovenci v poštev Četrto slovansko plavalno prvenstvo ic bilo sicer neoficijelno ic določeno, da se vrši v Ljubljani, v kopališču Ilirije Ravno letos pa, ko so naši plavalci in plavalke v izredni formi, se pa lo nc vrši. Radi slabega stanja zveze se la prireditev ne vrši. V koliko bi se ta prireditev lahko, oziroma nc bi mogla vršiti, sc nc spuščamo. Mogoče se bo drugo leto vršila v Belgradu, kajti, kakor čujemo, bodo tudi lani zgradili podobno kopališče kol g.i imamo v Ljubljani Kakor smo že omenili, ie sedaj vrsta zopcl na naši plavalni zvezi, da priredi to prvenstvo. Ker sc torej to prvenstvo letos ne vrši, uc,si plavalci so pa v izborni, rekordni formi, bomo navedli rezultate, dosežene na najvažnejših tekmah. Vrstni red za slovansko prvenstvo ic bil do sedaj vedno: Češka, Jugoslavija, Poljska Od tekme do tekme sta se pa Jugoslavija in Poljska približevala Češki in it ogrožali prvenstvo. Največji napredek smo beležili le mi, kajti pod najneugodnejšimi po-I goji so vedno nastopali naši tekmovalci. Čehi in Poljaki imnio že več let zimska kopališča, v katerih neprestano trenirajo Zimsko kopališče je zaenkrat samo V Lilibliani, naši plavalci pa ne pridejo v poštev Čehi so letos vseeno imeli plavalno tekmo s Poljaki v Varšavi. Podcenjevali so Poljake in nastopili brez nnjboliših moči. Tekmo so izgubili s 50:51 točkami. Ena sama točka razlike. Rezultati plavalnih uspehov Čehov, Poljakov in Jugoslovanov so sledeči: Dame 100 m hrbtno: Wimcr na Sušaku 1:32.8, Nezavdalova (Čl v Varšavi 1:39.2, boljši rezultat od Čehinje imata tudi Bulat in Prekuh. Prošlo leto v Varšavi Doplerova (Č) 1:34.9. Dame 100 m prosto: Roie v Dubrovniku 1:20. , Svitakova (č) v Varšavi 1:25, Szcrtotvna (P) v Varšavi 1:28.5. Boliše od Čchinic in Poljakinje plavajo še štiri naše plavalke. Prošlo leto v Varšavi Roie 1:22.1 Dame 200 m prsno: Volfart 3.33 v Beljpadu (vendar Volfarl ni v tormi in v tem času nv bi več preplavala te proge), Jarkulszovvna (1') 3:,88 v Varšavi, Nezavdalova (Č) 3:38 v Varšavi. Protlo leto v Varšavi Volfart 3:34.5, Prva ločka, k er smo slabši. Dame 400 m prosto: Roje v Dubrovniku 6:25.8, FriedlSnder (Č) 7:12.2 v Varšavi, Jarkuliszovvna (P) 7:13.3 v Varšavi Izpod 7 min plavalo najmanje štiri naše plavalke. Prošlo leto v Varšavi Roie 6:38.4. Štafeta 4^100: ReprczenlanČna štafeta Jugoslavije plava v času 5:40, Jailranova io plavala v Dubrovniku 5:51.7. Čehinje v Varšavi 6:04.2, Poljakinje pa 6:16. V le] točki bi hil uspeh naših i največji. Prošlo ieto v Varšavi Čehinje 5:57.5. V ' skrbeh, da bi bili letos slabo zastopani 100 m prosto gospodje: Scnjanovič v Splitu i 1:04.4, Bochevvski (P) 1:3.2 \ Varšavi, Stenici- (Č) v Pragi 1:2.9. Prošlo leto v Varšavi Steincr (Č) I 1:3.5. 200 m prsno, gospodje: junior Midžor plava 3:7, Kupulck (P) v Varšavi 3:03, Vodička (Č) v ' Varšavi 3:13.8. V tci točki smo slabši od Polja-! kov. Prošlo leto v Varšavi Vodička (Č) 3:7. 100 m hrbtno, gospodje: Vilfan v Ljubljani 1:18.2, A nt oš (Č) v Varšavi 1:18.2, Kartiltzek (P) 1:22.4. Boljše od Poljaka plavajo še trije naši | plavalci. Prošlo leto v Varšavi Hciling (Č) 1:20.1. 1500 m. gospodje:« V lej točki so najbolj izenačeni rezultati. Senjonovič, Roje, Bulat in nadarjeni Bonačič plavajo približno 23 min. Antoš (Č) v Pragi 23.20, Kot (P) v Varšavi 23:45. Prošlo leto v Varšavi Pacovvski (P) 23 min. Štafeta 4X200 m, gospodje: Reprezentančna štafeta (Senjanovič, Marovič, Matkovič, za četrtega je velika razlika, ker plava 7 plavalcev 2:34) v času 10.10, cclo boljši čas bi dosegli. Poljska šlalela v Varšavi 10:34.8, Češka v Pragi 10:11.4. Prošlo leto v Varšavi Jugoslavija 10:40.8. Če točno pregledamo in primerjamo rezultate, ' bomo videli, da smo boljši od Cehov in Poljakov Vsaj po doseženih rezultatih tako izgleda. V poštev i pridejo šc skoki in vvaterpolo. Doma bomo postavili gotovo močnejšo oziroma številnejšo zastopstvo skakalcev. V tci panogi sc ni bali konkurence. V vvaterpolo bi bili enaki če nc boljši od Čehov. Kot smo žc rekli jc prav škoda, da letos ni tekem, ker so naši plavalci v izredni formi. Kako bo drugo leto, ne vemo, upajmo ,da šc boljše. Pričakujemo tudi, da sc bodo naši rekorderji, oziro-! ma rekorderke bolje izkazali kot so se letos. Po i vseh teh rezultatih bi pa lahko rekli, da smo Čehe I žc dosegli, če ne celo prehiteli. PROGRAM PLAVALNEGA DVOMATCHA ZPP t LPP. Danes. 14. t. ni., se vrši iti. kopališču SK. Ilirija plavalni dvoma teli med reprezentancam« zagrebškega in ljubljanskega plavalnega podsa-\ e/a s sledečim programom: A. Program dopoldne s pričetkoni ob 19. uri: 1. 10.00 gospodje 50 m prosto; 2. 10.15 d«me 50 m prosto: V 10.*0 gospodje l(K>m prsno: 4. 10.45 gospodje — s skoki i J deske. 5. 11.15 gospodje 200H1 prosto; (v 11 .50 dame 100 m hrbt no. R. Program popoldne s pričetkoni ob IV uri: 1. 15.00 dame 100 m prsno: 2. 15.15 gospodje 100 ni linbtno; 5. 15.*V! dame 4 X 50 ni prosto: 4 15.45 dame s skoki iz deske: 5. 16 15 gospodje 4X tOOm prosto; 6. 16.50 gospodje s skoki iz stolpa; 7 IT.OO \vatenpolo. ILIRIJA V KRANJU Danes gostuje v Kranju seniorsko nogometno moštvo SK Ilirije protii bivšim nogometašem SK Triglava na prostoru »Sokola«.. Pričetek tekme ob Ki. Vi. Bu ti ni rani igralci Ilirije nam jamčijo za leipo in koristno igro. NOVOMEščANl! Danes \ nedeljo ob 5 poj>oldne se bo na loki vršila nogometna tekma med SK Natakar (Ljubljana) ter SK Llanom. Tekma se bo odigrala v korist Jug. Matice v počastitev spomina na tržaške žrtve. Noben Novonioščan ne sme manjka«! SLUŽBENE OBJAVE LNP. (Seia u. o. 10. 9. 1930.) Na znani« sc vzame dopis SK Svobode, Maribor, št. 261 7 dne 1. t. m., v katerem iavlja proslavo 10lctnicc za 14. t. m. Z ozirom na to sc nc dovoljuie v Mariboru ta dan drugih prireditev kot , one, ki jih izvrši SK Svoboda. — Kaznuic sc ASK Primorje z globo 50 Din, ker ni postavil k tekmi dne 7. 1. m odrejenega števila rediteljev. — Ponovno in zadnjič sc opozarja klube na § 4 Sploš. prav. JNS, ki govori o odigravaniu lekem z nesa-veznimi klubi. Klub, ki bo v bodoče s katerimkoli moštvom odigral tekmo z nesaveznim klubom nc da hi imel za lo predhodno odobrenjc LNP. bo kaznovan. — Pozivajo sc SK Ilirija, ASK Primorje in SK Svoboda, da pošlicio opoluomočenega delegata na scstanc-k danes, v petek 12. t. m. ob 18.15 v kavarno F-tnona v svrho dogovora za prv. tekme. Rezultat dogovora imaio javiti LNP do sobote 13. t. m. do 18 ure. — Ponovno in zadnjič se pozivajo sledeči klubi da poravnajo svoje finančne obveznosti do LNP: SK Slovan Din 151.56, Atletik SK 630 Din, Amatcur 100 Din, SK Celje 440 Din, SK Disk 365 Din, SK Dobrna 205 Din, SK Elan 65 Din ISSK Maribor 410 Din, SK Mura 100 Din, SK Olimp 150 Din, SK Ptui 90 Din, SK Rapid 60 Din, SK Reka Din 124.63, SK Svoboda (Maribor) Din 130.20, SK Šoštanj 130 Din, SK Trbovlje 75 Din, SK Železničar 202 Din. Klubi ki do 21. t m. ne bodo nakazali teh zneskov LNP-u, bodo kaznovani in sc jih bo suspendiralo. — Opo-zaria se klube, da se pokoi a vajo odredbam p p. LNP posebno v dobah prv, tekmovanja. Za stranske sodnike nai klubi določijo vedno, v kolikor iih ne bo LNP imensko delegira!. Ic starejše osebe, enako reditelje Moštva naj sc vedno pred in po tekmi pozdravijo, K prv. tekmam naj se nastopi komplelni in ločno ob določenem časti. LNP j pričakuje, da bodo klubi storili svojo dolžnost in da bodo na ta n.v'in izostala odiiozna kaznovanja. — Občni zbori medkluhskih odborov se bodo vršili 21. t m. ob 10 dopoldne. Kie se bodo vršili občni zbori, bo LNP pravočasno objavil Tajnik I. NOGOMET V TUJINI Pcglcd v angleško prvenstvo. Posamezna moštva še niso v formi, tako namreč so pokazale igre v prvih treh kolih Klubi, ki so znani kot najvzdrž-nejši, n. pr. Shcfficld Wcdncxday, Manchestcr Ci-ty. so pokazali do sedaj tako malo volje do zmage, da si ic lo prav težko razlagati. Prav čudno sliko nam nudi danes tabela angleškega prvenstva v prvi ligi. Na čelu sc nahaja Aston Villa, sicer zelo star in slaven klub, vendar je skorai sigurno, da tega mesla nc bo dolgo vzdržal. Dosegel ic v treh tekmah tri zmage. Na drugem mestu je angleški pokalni zmagovalec Arsenal, ki ga občuduje vse zaradi njegove izvrstne napadalne vrste. Njegove tekme privabijo na igrišče vedno najmanj 40.000 gledalcev. Omeniti moramo, da ic zavzela peto mesto Chelsea, klub, ki ie napredoval letos iz druge v prvo ligo in čigar start jc posebno privlačna točka za londonsko publiko Na trinajstem mestu sc pa nahaia letošnji angleški prvak Shcfficld Wcd-ncsday, ki si jc iz treh iger priboril le 3 točke (1 zmago, 1 nedoločen rezultat in 1 poraz). Moštvo angleškega prvaka do sedaj šc ni pokazalo ustaljene forme in potrebne borbenosti. — Znano moštvo Manchestcr Citv-ja. ki je bilo lansko leto vedno med prv imi, je sedaj cclo na 20. mestu. Vidimo iz tega, da sc bo prava borba šele pričela in potek teh tekem bo zanimiv za vsakega, ki lc malo vsai pozna angleški šport. Sp. V. Uriahr peša. Na domačih tleli in pred domačo publiko jc SP V. Urfahr doživel nov po-! raz. V Lincu namreč ic gostovala Hcrtha iz Salz-I burga, ki ic po trdovratni borbi odpravila domačine s 3:4. Gostic sicer niso pokazali razen izredne požrtvovalnosti skoraj ničesar, vendar pa i igravci Uifahra niso zmogli svoje tehnične premoči izrazili v golih C/F klobuk s klbbult gospoda PICCADILLV klobuki imajo šliri prednosti: lahki, ceni, ftrpežnE, elegantni Nove smernice trgovinske politike Za konfetenco zbornic, ki s« ic v lobolo začela v Belgradu, j* pripravil tajnik ljubljanske zbunice obsežen referat 1'egled zunanje trgovin« in nove »mcrnlce trgovinske politik«.«. Referat j« zelo obsežen in obravnava v«a akluclna vprašanja n«'v zunanje trgovine, U. tajnik je z njemu li'«tno akribijo spravil »U ti pa j veliko dragocenega gradiva ler dal v referatu mnogo vsega uvaieva-nja vrednih nasvetov z« izpremembo naše zunanje trgovinske politike, Iz referata podajamo nuj-vuineile misli. Avtor uvodcina poudarja, da vprašanje krizo natega gospodarstva ni ipecijalno jugoslovansko vpraianje, ampak vprašani« evropske gospodarske krize in v zvezi s tem splošne svetovne gospodarske deiorj>nnizaci|e. Zaradi tega jc najboljša rešitev, pa tudi edina trajna in sigurna sistematično <,j»čevaiije konzumne moči notranjega trga in or-(faniznclja domačega gospcdurslvu. Zato jc potrebna racionalizacija našega uvoza. Že danes konzu-niiramo co. 80% vse pšenice, ki jo pridelamo, doma, » povečanjem poljedelske produkcije pa bcino mogli omejiti izseljevanje, natjalje povečati konztim na notranjih tržiščih. Z vidika racionalizacij našega gospodarstva ju slabo, da uvažamo velike količine predmetov agrarne industrije, katere bi mogli proizvajati v državi. Tako smo lani uvozili 7,1 36 milijonov Din kromplija, za 5 milijonov Din paprike, i»to toliko graha, isto toliko lešnikov, za tO milijonov Din semenu solnčnic, za 14 milijonov Din tobaka, za 24 milijonov Din svinjske masti it«l. Zalo moramo našo proizvodnjo usmeriti v svrho pokritja domače potrebe, tako da bomo vsaj domaOo potrebo krili z domačo proizvodnjo. Govoreč o trgovinskih pogodbah ugotavlja, da imamo trgovinske odnošajc s 104 državami, oz. avtonomnimi carinskimi teritoriji, Našu država ima 28 trgovinskih pogodb s tujimi državami, in sicer ') carinskih tarifnih, 10 pogodb po načelu največje ugodnosti. S 2'" državami, kamor uvažamo, oziroma izvažamo, nimamo pogodb. Med temi državami so poleg Bolgarije, Turčije in Rusije mnoge za nalo zununjo trgovino važne države v Levanti, na daljnimi vzhodu in v Južni Ameriki. Direktne zunanje trgovinske zveze naše di-žnve lepo napredujejo. Dočim smo leta 1922 izvažati naš« proizvode v 36 držav, a uvažati iz 39 dižav, stojimo dan^s v direktnih izvoznih zvezah s 86 državami, uvažamo pa blago iz 84 avtonomnih carinskih trritoriiev. Po velikosti udeležbe pri zunanji tiguvini delimo vse države v tri skupine. V prvo skupino spadajo države, ki so udeležene z več kakor 10% na naši zunanji trgovini, v drugo skupino ene, katerih delež znaša 1—10%, vse ostale države pa spndajo v tretjo skupino. V p.vi skupini ie 5 držav, v drugi 10, v tretii pa 69 v uvoznem, 73 pa v izvoznem premetu. Detajlna analiza mše zunanje trgovine kaže. da naš izvoz v Češkoslovaško, Avstri:o in Švico stalno pada, stalno pa narašča naš izvoz v Alžir, Maroko, Albanijo, Argentino, Belgijo in Holundro. Nadalje je ugetoviti, da je zabeležil največje nazadovanje izvoz hmelja, katerega vrednost je padla od 226 milijonov Din v letu 1928 na 48 milijonov v letu 1929. Nadalje je znaten tudi padec izvoza •uhih čespelj: od 156 milijonov Din v letu 1927 na 78 milijonov Din v letu 1929, nadalje izvoza telet od 13 na 5 milijonov Din, izvoz kemičnih proizvodov jc padel v letu 1929 v primeri z letom 19928 od 143 na 87 milijojov Din. Nadalje navaja referat celo vrsto predmetov, katerih izvoz je zadnja leta nazadoval v večji meri kakor izvoz. Kmetijskih proizvodov. Nato sledi detajliran pregled strukture zunanje trgovine 11 držav, ki so najmočnejše udeležene pri naši zunanji trgovini Podčrtati je treba dejstvo, da imamo s 44 državami aktivne trgovinske bilance, pasivne pa s 45 državami. Posebno nezadostni so trgovinski odnošaji z balkanskimi drŽavami. Prodajne ccne kmetijskih proizvodov v naši državi zelo dilerirajo, kar kažejo podatki kmetijskega ministrstva. Navaja slučaj, da so bile v enem in istem mesecu zabeležene za isti predmet cene, ki s razlikujejo do 1000% ena od druge. Iiiventirije v d rim i. Posebno pozornost posveča referent Investicijski delavnosti v državi. Ma podlagi statističnih podatkov ugotavlja, da je bilo v loku zadnjih i) let uvoženih v nttlin državo /n 3 ln Četrt milijardo Din strojev, in aparutov ter za milijardo Din električnih strojev in elektrotehničnih predmetov. Iz tega Bledi, du je bilo investirano v našo industrijo najmanj 100 milijonov dolarjev. Prometni problem. Nad polovico uvozno tona te prihaja v dr*.avo po votli, izvoz po železnici pa stalno pada. Znaten padec se opuin tudi v tranzitni trgovini skozi našo državo. V teku dveh let je tranzitna tonaža padla zu 285.000 ton, kur predstavlja za naši* železnice velik izpndek dohodkov. Naša pomorska trgovina je v neugodnem položaju, ker se nu naših ladjah prevaža samo 20.'4% blaga v naši zunanji trgovini, 50.1% pripada italijanski zastavi. Nu podlagi razprave prihaja referent do sledečih zaključkov: Trgovlnsku.političnl ukrepi: Naša zunanja trgovina v mnogih smereh ne izkazuje za nušo do-mačo delavnost in narodnogospodarske Interese zudovoijujočih uspehov. Smernice sodobne trgovinsko politiko tujih držav, kakor tudi sedanji, ne-golov položaj evropskega gospodarstva nalagalo naši gospodarski politiki, da z vsemi, sredstvi stremi za povečanjem gospodarske delavnosti v državi, dn bi mogli polagoma dospnti v čem večjo gospodarsko neodvisnost od inozemstva. V ta namen se priporočajo poleg ze obstoječih tudi še sledeči ukrepi. 'iigovlnskopolitični ukrepi bi bili v glavnem sledeči: Pri sklepanju bodočih trgovinskih pogodb je treba preiti z klavzule brezpogojne in neomejene največje ugodnosti k politiki pogojne in omejene ugodnosti. Nadalje je treba čim prej zaključili trgovinske pogodbe in regulirati gospodarske odpotuje z državami Levanto, Vzhoda in Južno Amerike. J'ri revr/ij; carinske tarifo je treba izvesii princip racionalizacije uvozne trgovine, da bi se zmanjšuj uvoz onih predmetov, ki jih moramo proizvajati v dovoljnih količinah v državi, propagando za naš izvoz je Ireba razširili na čim večje število držav, posebno na obalne države Sredozemskega morja. Osnovati,je treba konzularna zastopstva iu trgovinska pripravništva v vseh državah, s katerimi stojimo v trgovinskih odnošajih, in honorarni koiuul.il i naj se na važnejših tržiščih polagoma zamenjajo s karijertiimi. Strokovni specializaciji industrijskega naraščaja je posvetiti največjo pozornost, da bi se inozemski, pri nas zaposleni delavci mogli polagoma zamenjati z domačimi v smislu obstoječih zakonov. V točni evidenci ie treba imeti udeležbo tujega kapitala v našem gospodarstvu. Organizirati je treba točno statistično evidenco naših izseljen iških kolonij v inozemstvu z ozirom nu zaposlenost iu gospodarsko delavnost posameznikov. Prometno politični ukrepi bi bili sledeči: Normalizirali je proračun prometnega liiini-sir.-.lva v lem smislu, du se /.nižajo bremena, ki jih mprn nositi nnše gospodarstvo zaradi visokih železniških tariT in pristojbin, ki gredo za nežeiez-niške svrhe, s tem se naj omogoči prilagoditev naše tarifne politike gospodarskim potrebam. Pev o-rizirati je treba našo nacionalno pomorsko plovbo in omogočiti vpostopno okrepitev njenega deleža v izvoznem blagovnem prometu, Čim prej naj s. zaključijo po predhodnem mnenju tarifnega odho-ra, sporazumi v direktnih tarifah s čini večjim številom držav, ki igrajo zn naš izvoz veliko vlogo. Sestavijo naj se kombinirane tarife zu železniški-poniorski promet skozi naša pristanišča v smeri izvoza za Albanijo in Grčijo, ravno lako ludi za izvoz po Donavi, ki gre v obalne države. Zgrudili je treba mrežo telefonskih kablov za notranji in mednarodni promet. Potrebno je, da se zaključijo poštne zveze z državami, ki so za naš izvoz posebno važne. Banovinske s n občinske davščine Zveza induslrijcev ic po svojem tajn.ku ing. Milanu Sukleju podala za 8. kongres gospodarskih rbornic in organizacij referat o banovinskih in občinskih davščinah. Iz tega referata posnemamo: _ Že svoječasno je Zveza industriicev v Ljubljani predložila finančnemu ministrstvu svoje mnenje glede zakonske ureditve samoupravnih financ. Zahtevala je, da se pred vsem upošteva dejstvo, da so v glavnem vsi davčni viri že sedaj izdatno obdavčeni. Zato ni iskati novih davčnih virov, marveč je misliti na to, da država odstopi nekatere davke banovinam in občinam ali v celoti ali v tangentah. Nadalje naj država odstopi banovinam, občinam primeren del dohodkov od trošarine ln taks. Pri banskih upravah naj se ustanove posebni fondi, iz katerih bi banovine dotrrale liate občine, ki ne morejo kriti svojih potrebščin z lastnimi dohodki. Predlagani princip je bil deloma realiziran z enotnimi dokladaini na državne neposredne davke. Prilično enotno so urejene samoupravne doklade k državni trošarini. Pregled banovinskih proračunov kaže, da znaša državna dotacija 11.8% do 82.4%. Največje so dotacije v Primorski, Zetski in Vrbaski banovini, najmanjše pa v Dunavski in Vardarski banovini. Doklade na državne neposredne davke •e gibljejo med 15 do 40% in so najvišje v Dravski in Vardarski banovini, kjer znašajo 40%. Relativno največji je proračun Dravske banovine, kjer znašajo izdatki na glavo prebivalca 131 Din, v Zetski banovini pa 104. Tudi proračuni naših velikih občin kažejo znatne razlike v svoji konstrukciji. Pred vsem ja razvidna velika razlika v nalaganju doklad na državne neposredne davke V Dravski banovini znašajo doklade podeželskih občin na neposredne davke povprečno 50%, točno pa od 9 do 190%. Najvišja ie doklada v občini Zg. Gorje; kjer ima Kranjska industrijsku družba tvornico elektrod, s 190%. Visoke doklade se dobe redoma samo v občinah z industrijskimi dokladi. K občinskim dokladain se morajo priračunati ba-»ovinske doklade, nadalje doklade okrajnih cestnih odborov (povprečno 47%) in doklade Zbornice za TOI v Ljubljani (13%). Zato so skupne doklade zelo visoke in znašajo za občino Zg. Gorje 308%, za Jesenice 245%, za Trbovlje 210%, za Kočevje 203%, za Maribor i35% in za Ljubljano 113%. Ta obremenitev ie po-^tala še večja radi novele k zakonu o neposrednih davkih, kjer določa § 14, da •e namreč samoupravne doklade k društvenemu davku nc morejo odbiti od davčne osnove. Nadomestilo za te visoke doklade je iskati v novelizi-ranetn davku na poslovni promet, od katerega povečanega donosa (od 200 na 800 mil. Din), bi država lahko odstopila gotove tangente banovinam in občinam. Velevaino vlogo pri iinanslranju banovin in občin igrajo doklade k državni troša- rini na alkoholne pijače. V DraVski banovini jc višina občinske trošarine urejena neenotno in znaša na vino 10 do 150 Din (slednje v Mariboru, Ljubljani in Celju), na pivo 7.59 do 100 Din, na žganje 2 do 20 Din. Trošarino jc treba urediti enotno za vso državo, čeprav mogoče po dveh različnih stopnjah. Iz občinskih trošarin imajo občine velike dohodke, toda tu je bil princip, da se sme nalagati trošarina samo na blago, ki se v področju občine konzumira, večkrat kršen. Zanimivo je. da imajo 4 banovinski proračuni v svojih do-kladah všteto tudi odkupnino za porabo narodnega dela. Drinska banovina ceni ta dohedek na 12, Donavska na 15, Zetska na 3 in Moravska na 1 mil. dinarjev. Pobiranje tega davka naj pa odpade v onih krajih, kjer se pobirajo visoke cestne doklade. Iz piimeriave proračunov se nadalje vidi, da pobira edino Dravska banovina izrozito produkcijske takse na konzum premogi in elektrike. Enotna zakonska ureditev finansiranja samoupravnih teles banovin, jc nujno potrebna in sc mora izvišiti lako, da bo davčna obremenitev produkcije in konsumn izenačena v vsej državi, ki naj tvori eno rame narodno in ekonomsko celoto. Odobritev zaključnega računa za 192«, 1929. Belgrad,'13. sept. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra financ v soglasju s predsednikom ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o odobritvi zaključnega računa za 1928/1929. Rodovniško društvo Nedelira, p. Tnrniščo, za gojo in mlečno kontrolo stmodolskega goveda obvešča cenjene živinorejce, da je kr. banska uprava tukajšnjo razstavo, katera bi se imela vršiti dne 18. sept., preložila na 30. sept. t. 1. Začetek prireditve je ob pol 8 zjutraj na prostoru pri gostilni g. Ružičn. Na prireditev se ponovno vabijo vsi zani-manci. Dobave. Proinetno-komercijelni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 22. t. in. ponudbe glede dobave tiskovin. — Ravn. rudnika Velenje sprejema do 20 t. m. ponudbe glede dobave 100 kv. metrov šip in 7 kv. ni keramičnih plošč; do 22. t. m. pa glede dobave 40 kg šivalnih jeimrnov, 3000 komadov toporišč, 400 komadov smrekovih drogov ter glede dobave 700 kbm gramoza. — Ravn. dri. rudnika Kakanj spre''ema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 2000 m žicc in silicium bronze, 500 kg železne žice, 50 kg /.ebljev za podkve, 20 komadov žag, 500 komadov žag za kovino itd. Rssstava hmelja v Lubiinu. Trgovsko-indu-strijska zbornica v Lubiinu organizira velesejem hmelja. Razstava traia od 25. do 30. seotembra. V nedeljo na velesejem! Gospodarska in lovska razstava Gozdar ka in lovska rnzstnva tvori na letošnji jesenski prireditvi ljubljanskega velesejma ospredje zanimanj. Armižman obeh razstav je prvovrsten ra>nolik in pripravljen s tako ljubeznijo in požrtvovalnostjo, nesebičnostjo in vztrajnim delom, da obiskovalec, ki pozorno ogleduje, vidi, da so izvršili prireditelji v rc-nici veliko strokovno, državno in narodno delo z največjim razumevanjem, Prav pdsebno moramo omeniti one, ki imaio na uspehu cele razstave največ zaslug. To so: ing. dvorni svetnik Rustia Josip, načelnik odbora za prireditev gozdarske razstave, dr. Bevk Sianko, prosvetni, šel v p., načelnik odseka za prireditev lovske razstave, ing. Sivic Anton, šel šumarskega odseka dravske banovine, ing. Božič Cvetko, šu-marski direktor, ing. Obereigncr Emil, šum nad-svetnik, Vodopivcc Josip, šum. referent, Kapus Vladimir, urednik in Hervo-t Viktor, kr. dvorni preparater, vsi iz Ljubljane. Razstava je plod neštetih sej in dveletnega dela prirediteljev in jim jc uspeh cele prireditve najlepše plačilo. Šole na vefasejmu Obisk osnovnih šol in učnih zavodov Slove-11'j*" nu letošnji velese.jmski prireditvi je dokazal, banovinski kolki po H in Din, katere Je založil finančni oddelek kraljeve b;':vtko upravi- dravske banovine. Doslej so pobirala predpisano bunovinsko iitkso na ži-vinske potne lisic sroska unčelstva ob priliki pro-d.-.ie živin kih potnih Ušlo. občinskim uradom. Od 5. septembri! 1. I. dalje pa sreska načelstva, kaleru edina imajo v zalogi živinske potne lisic, pobirajo samo šc državno takso na živinske polne liste, in sicer ii Din 0.30, O.Gt) in 1,10 od poedinili vrst živinskih petnih lisiov, dočini morajo odslej občinski uradi ob izdajanju živinskih polnih lisiov, nalepili na živili, polne liste banovinske kolke, in sicer vselej Icliko kolkov, za kolikor glav živine se glasi živinski potni li>i. Kolki po 3 Din so rdeče barve in so smejo uporabljati samo za živinske potne liste, za ka-Icre se plačuje državna taksa po 0.20 in 0.50 Din, to je za male živali, ovce, koze, prašiče, osle in mey?e ne glede na str,rosi ter za konje in rognto živino po dve leli starosii. — Kolki po (i Din pa se smejo uporabljati samo za konje iu rogalo živino v starosti preko dveh let, in sicer samo na živin, polnih lislih, od katerih se plačuje državna taksa po 1 Din. — Nnlepljivi kolki se morajo uničiti s prebijačem; kjer pa iegn nimajo, se morajo prežigosali z uradnim okroglim občin-r-Icim pečaioni. Banovinske kolke imn v zalogi samo finančni oddelek kraljevske banske uprave v Ljubljani. Naročiti j\h morejo samo županstva, ako predložc pravilno potrjena prejemnico, t. j. Opremljeno z datumom in uradnim pečaloln' in podpisom župana. Tiskovine za prejemnice morajo občinski uradi narcčitl pri baltski upravi. Kraljevska banska upraVa vodi ozir. bo vodilu strogo evidenco o izdanih kolkih ler bo /m vsako nerednest, vsled katere bi bili oškodovani interesi banovinske blagajne, detični občinski funkcionar materijelno in eventuelno tudi kazensko odgovoren za pozročeno škodo. — Kontrolni organi (državni veterinarji in orožništvo) bedo slrogo pazili, zlasli ob sejinskili dneh, če se banovinsku taksa v redu pobira. V vsakem slučaju, ako se bo ugotovila nerodnost, se bo (Troti krivcu pi stepalo po določilih § 77. uredbe o banovinskih davščinah. Pobiranje banovinske takse na živin, potne liste s pomočjo banovinskih kolkov, se je začelo s (j. sept. t. 1. Na živinskih polnih listih katere so imele občine do Inki. 4. sept. 1C30. Se v zalogi in za katere je bila banovinska taksa že zla-čajta po § 18. uredbe o banovinskih davščinah, pa naj se ob i/da ji rudi kontrole primerno zabeleži ali žigosa, da je banovinska taksa za 1 glavo že plačana po starem načinu. — Dcdetno navajamo za one, ki se podrobneje zanimajo za lo stvar, da je bila uredba o banovinskih davščinah objavljena v Urad. listu Dravske banovine 50. o-1 10. aprila 1880. (zprememba pravil. Odobrena je izprememba pravil Ljubljanske kreditne banke. Tovarna dežnikov t Dol. Lendavi ima občni zbor 27. sept. z običajnim dnevnim redom. Bilanca 7.;' 1929/80 izkazuje 307.000 Din čistega dobička. Prodaja svinčenega sulfida se bo vršila potoni ni.mieno licitacije dne 20. t. m. nri strojnem oddelku ravn. drž. žel. v Subotici. Milijon-dinarjev /a izboljšanje kvalitete naše Dsemce. Kmet. minister je odobril kredit 1 milijon Din za nakup semenske pt-enice, 'nI tega odpade n ii Dravsko banovifto 75.000 Din. Tudi Čehi imajo srbske predvojne papirje. Na podlagi razsodbe haaškega razsodišča so bili kakor znano sklenjeni sporazumi s švicarskimi in francoskimi lastniki srbskih predvojnih papirjev glede valorizacije kuponske službe. Sedaj so se začeli pogajati tudi čsl. interesenti za valorizacijo svojih papirjev. Zastopa jih praški odvetnik dr. Fr. Foušek. Borza Dne 13. septembra 1980. Devizni promet je bil ta teden znaten: znašal je 11.9 milijona Din. v primeri s 14.4. 13.t, 12.2 in 11.3 milij. Din v prejšnjih tednih, pri čemur je vpoštevati. da so se ta teden \lrši!i Samo 4 borzni sestanki, ker je bil v ponedeljek pinznik. Promel ,je bil posebno znaten zadnje dni v privatnem blagu, lako apirjili promet zelo .majhen in so dnevi, ko v njih sploh ni zaključkov. V ostalem dimo lahko nn sejmu dolge vrsle otrok in dijakov ki na lu način spoznavajo vedno bolj in bolj naše gospodarske prilike, m- učijo spoštovati našo obrt in Industrijo, s čemer jim raste narodna zavest iu ljubezen do naše velike domovine. Izmed šol iii učnih zavodov sploh, ki so do danes posetile nase jesenske prireditve, omenjamo: Kiuetiji.ke, kmetijske gospodinjske, kmetijske nadaljevalne, gospodinjske iu kmetijske zadružne, šole: Grm, Dobrava, Planina pri Rakeku, Kupele, Metlika, fckocijan. Osnovne šole: Ljubljana. Bled. Laverr.a, liud-nik, Cerklje, 1'odbrezie, Križe, Trzin, št. Vid nad Ljubljano, Grosuplje, Ihan, Kamnik, Črnuče, Brezovica. Planina pri Rakeku, I lev. M. v Polju, dinarje, Zalog, Moste, Mozirje, Toplice pri Zagorju, Dobrova pri Kropi. Meščanske dekliške in deške stde: Ljubljana, Vič, Tržič, Ribnica, Pekre. Celje, Vojnik. Slovenska Bistrica, Krško. Gimnazije: Murska Sobota, Zavodi sv. Stanislava, Ljubljana I in II. drž. gimnazija. Razni drugi učni nnvodi: Trgovska akademija Ljubljauu, Tehniška srednja šola Ljubl.jauu, Zavod (tnkovnik, Ortopedični zavod Atena, Banovinsku mlekarska -šola sskofja Loka, Drž. košarska šola Radovljica. Obrtni invalidski- dom Ljubljana, Dekliška srednja šola Ljubljana, Ženska obrtna šola Ljubljana. V splošnem je v zadnjih dneh obiskalo sejem vsepolno trgovcev in interesentov i z cele države, opazili smo tudi mnogo našega kmečkega ljudstva in trgovcev iz Slovenije. Napovedani so za zadnje dneve še obiski raznih trgovskih in industrijalpih organizacij. tečaji industrijskih papirjev ne beležijo znatnih iz^ premetnb. Ruvnotako so brez večjih izprememb papirji paroplovnih družb. DENAR Curih. Belgrad 9.12875, Amsterdam 207.50, Atene (i.70, Borlin 122.78. Bruselj 71.88, Budimpešta 90.25, Bukurešt 3.0725, Carigrad 2.445, Dunaj 72.80, London 25.05375, Madrid 50.25, Ne\vyork 515.50, Pariz 20.2425, Pragu 15.30,. Sofija 3.7825, Trst Varšava 57.775, Kopeuhagen 137.95, Stock-holm 138.50, Oslo 137.85. ITelsingfors 12.95. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.5875, (valuta) 12.48. VREDNOSTNI PAPIR)! Notacije nabili drlmnili papirjev v inozemstvu: London: T'r Bler. pos. 80—80.50, Nevvvork 8% Bler. pos. 90.75—97.75, 7% Bler. pos. 85.50— 80.25, 1r;„ pos. Drž. hip. banke 84.875—85.25. Dunaj. Podou.-suvska-jadVau. 90.50, Wiener Bankverein 17.t;o, Creditanslalt 47.50, • Bscompteg. 159.40, Ruše 35.50, Alpine 25.30, Trboveljska 48. Rima Murunv 84.75. Žitni trjr Danes javlja Budimpešta čvrsto tendenco, tečaji pa so ostali skoro neizpremenjeni v primeri z včerajšnjim dnem. Pri nas je položaj ostal neiz-preinenjeu, cene pa so ostale na včerajšnji višini. Dovozi na trg so ustali še dalje minimalni. Tako kupci kakor prodnjalci se vzdržujejo interesa iu kupčija se giblje v zelo ozkih mejah. Izvoza ni, ker so naše cene nad svetovno pariteto. V splošnem jepoložaj negotov in vse pričakuje razvoja cen v Ameriki posebno v mesecu oktoblu, ko se bo najbrže razčistil. V ostalem ni izprememb. Nini Sad. Vse neizpreineujeno. Promet: 20 Vagonov pšenice, 57 vagonov koruze, 10 vagonov moke. 12 vagonov otrobov. Tendenca mirna. Budimpešta. Tendenca: Pšenica čvrsta, ostalo slabša. Promel srednji. Pšenica okt. 15.70— 15.83. zaklj. 15.82-15.83, marec 17.11-17.18. zaklj. 17.18—17.19, maj 17.50—17.03, zaklj. 17..M—17.55. rž okt. 9.15-9.40, zaklj. 9.32—9.34, marec 10.30— 10.55, zaklj. 10.43—10.45. koruza sept. 13.75—14.15, maj 13.88—13.58, zaklj. 13.88—13.10. Hmelj Niirnberg. 13. sept. as. Na trg je bilo pripeljanih 300 bal hmelja, prodanih pa ,|o bilo lOO bal. Dosegla se je cena za srednjevrstni hallertailski hmelj 50—80 Mk, za prvovrstni tMnanški 95 Mk. Za inozemski hmelj ni bilo nobenih kupčij. Haz-j>oloženje je še vedno neizpremeujeno mirno. Živina Mariltcrski svinjski sejem. Na svinjski sejem 12. t. m. je bilo pripeljanih 413 svinj in 1 koza. Cene so liile sledeče: Mladi prašiči 5—6 lednov stari aiad .100—125 Din. 7—9 tednov 180—250, 3—4 mesece 280—800, 5—7 mesecev 420—500, 8 do 10 mesecev 580—080, 1 leto 1000—2000, 1 kg žive tež« 11—13, 1 kg mrtve leže 15—17 Din, koza 114 Diu (prodana). Prodalo se je 219 svinj in ena koza. Jajca Produkcija jako popušča in so dovozi zategadelj minimalni. Povpraševanje po blagu je jako živahno, kar je posebej za povdariti, ne samo iz Švice in Nemčije, nego ludi iz Italije in Češkoslovaške. Italija celo naenkrat prehiteva v ceni druge odjoniulcc. Kar letos še ni bil slučaj, je sedaj nastopilo, namreč, da so sedanje cene enake lanskim cenam v tem času. Nakupne cene se gibljejo med Din 1.05—1.10. — Sv, Jurij ob j. ž., 12. sept. 1030. Iz službenih objav Družbena oklica. Dne 9. okl. 1930 ob 9 bo pri selišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dob, vi. št. 28, obstoječe iz hi^e, gospedarakega poslopja in kozolca ter zemljiških parcel. — Cenilna vrednost 35.175.2(1 dinarjev, najmanjši ponudek 23.518.80 dinarjev; dražbalo se bo najprej po parcelah. — Okni jim sodiMc »it Ilrdu, ndd. 11. — Dne 11. nov. 1930 ob 11 bo pri sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Metlika, vi. št. 1420, 04 in vi. št., — Din; najmanjši ponudek: 92.400,— Din. — Okrajno godiUe v Metliki. Vpisi v trgovinski register. 1. Vpisale so se nastopne firme: Krže-Siard filefica, trgovina s kurivom in opeko, Ljubljana, Trnovski pristan. — Obnova', akcionarsko društvo za iskoriščivanje sirovimi, podružnica v Ljubljani. — - Papir - Ilirija*, družba z o. z.. Ljubljana. 50.000 Din. Poslovodkinja: Palouc Lita, roj. Pišek iz Kranja. Poiiv upnikom. Prodajna pisarna slovenskih tovarn metel, družba z, o. z.. Ljubljana, se je po sklepu izrednega občnega zbora /. dne 18. avg. 1930 razdružila in stopila v likvidacijo. Ali ste že poravnali naročnino? \ VANJA DRUFOVKA ANICA STUCHI POROČENA LJUBLJANA 3. IX. 1930 Strojno podfetje R. Wllmann. Uubllana Slomškova 3 Rebraste tal lz kovanega železa z ugodnim grelnim učinkom Zahtevafte ponudbe! seh vrst, velikosti in oblik zrcalno 6—Smni mašinsko4—6 mm, portalno, ledast' alabaster itd. Spectrum d. d. L)ubl|unn VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška St Osijck Hišni posestniki katerim zidna vlaga uničuje vrednost njihovih hiS stavbeniki n vsi, ki hočejo vlažno zidov,« osušiti oziroma zavarovati pred vlago in vodo, nai uporabljajo naš absolutno zanesljivi izolačni preparat i^-SSOL-^i Prospekte z navodili uporabe pošilja brezplačno LJUBLJANSKA KOMERC1JALNA DRU2BA Ljubljana - Bleiweisova IS L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov solnčnikov io sprehajalnih palir Popravila točno in solidno OBLASTVENO KONCESIJON1RANA šoferska šola I. Gaherstik. bivši komisar za šoferske izpite. UUB1JANA. Blei« risova re>ta it. :>2. Od dobrega najboljše je le Gritzner - Adler- Kayser šivalni strj in kolo elegantna izvedba — najboljši materijal URANIA pistalni stroj v 3 velikostih Novost Šivalni stroj kot damska pisalna miza Le pri 3os. Peteline. Ljubljana TELEFON INTERURB. 2913 Zmerne cene, tudi na obroke Graditelja z dobro prakso \ visokih zgradbah in izkušenega v instalacijah, išče gradbeni podjetnik. Spričevala in reference potrebno. Ponudbe na Publiritaa d. d., ZagTob, Hira f) pod Za 24352. *********** Pletenine ln triho(a2o (zimsko parilo) raznovrstno nogavice, dokolenice rokavice, čepice, kravate, ovratnike, čipke in tra kove ter drugo galanterijsko in modno blago nudi najceneje Osvald Dobelc — Ljubljana Pred Škofijo 15 Velika zaloga 1). M. C. prejnic, kvačkaven in krpanen Na debelo! Na drobno! **«« -t•** «f, Prodajo so bukova rezane drva iz suhega tovarniškega lesa v koncih od 20 40 cm, 3—5 cm debelih, boljše kurivo kakor oglje ali cepljcna drva, posebno pripravno za štedilnik in peči, po 333 Din za 1000 kg, postavljeno pred hišo v Ljubljani. Nc manjše pošiljke kot en tovorni auto od 2500—3000 kg. Naročila, dokler traja zaloga, na tvrdko: REMEC - CO. . lesna industrija. Ljubljana, Kersnikova ulica 7. Kupujem sadje vselj vrst in vsake množine za žsanjekuho Ponudbo /. navedbo cene in časa dobave: DESTILACIJA ..TRIGLAV" Preserje pri Uubliani Naročite .Slovenca*! Dvokolesa motorji, šivalni stroji, otroški in igra eni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko ..TRIBUN A" F. R L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA. Karlnrska cr>ta štev. 4. mrhe in vse druge SOlShe pOircDSCIne kakor risalno in pisalno orodje, barve itd. ima v bogati zalog. NOVA H! OZ Bi V LJUBLJANI Notagresni trg $t.\9 K ,GARNA, ANTIKVA-Ul v T PAPIRNA TRGOVINA Charles Oos — Prevel J. Oorin: Na Matterhorn čez Zmuttshi greben (Konec.) Hitela sva. Ko sva .prepreBkaJa neko pločado, sva zagledala zanemarjeno in razpadajoče ogrodje stare koče. Bilo je obrobljeno s finimi sneženimi pasovi. S|>et »vn bila daleč, proč, čutila svn, da je konec, sestopa blizu. Se zadnja ploča, nato sva zagledala nn »kalnem hrbtu Stirioglato silhueto koče. Zmagoslavni krik ne nama je utrgal iz pr»i. Hitro ga je odnesel veler, ki je žc bil pomešal ■voj spev s spevom poznega večera. Koča je bila prazna. Najini koraki ao predramili okorelo«! molčečega prostora. Nerodno sva Ua preko tegu zamolklo donečegn tliika. Ko sva »e razvezavala ln odlagala nahrbtnika, stn se nama razgrela od solnca ožgana in od viharja prem rožena obraza. Okorni pr.sli nama niso nič, kaj radi flluŽUl. Ko sva odložila vrv in jo položila na tla, kjer je ležala vsa mokra in zamrzla, siva in h praljo zamazana, nisva mogla drugače, kol h hvaležnostjo so spomniti vseh uslug, ki nama jih je Izkazala. Komično je, kako zelo *i alpinisti navezani na (»snmozno predmete svoje opreme, bre* katerih ne bi mogli hoditi ]x> gorah. Kdo od njih bi mogel utajiti skrivno nagne.nje za svoj cepin, nahrbtnik, ali celo za svoj stari klobuk? To, knr tu pripovedujem, nd smešno. Vendar se Jih bo mnogo kljub lomu smejalo. Mnogo pa jih bo, ki bodo rekli: Prav ima. Ljubiš svoj cepin, ljubiš svojo vrv, i>a7,iS nanju z dobrohotnostjo in skrbljivostjo. Veliko bolj varnega se čutiš, če imaš pri sebi stoj slari cepin, kot pa. če imaš novega, izposojenega. Naše simpatije so na Ji način zvest odraz stvari, ki zavzemajo svoja mesta v našem življenju. — Prižgala .sva kup suhega lesa. Ko sva izvršila vso male opravke, sva prišla k ognju, da se poveseliva ob gorkoti. še vedno sva bila resno ubrana in nisva govorila. Toda tišina naju je ločila satno, da ije tembolj družila najini duši v sreči lega dne. Prisluškovala sva sama vase in sva čutila, da živiva. Zunaj je napočila noč. S svojimi plmpolajo-čirni meglami je presenetila praznik viharja. In na mračnem- Matterhorn u je napolnila temina kočo, ki se je majala v viharnem vetru. Oknice in vrata so bile zaprle pred nočjo in pred mehkim objemom sneg«. In od zdaj naprej ni mogla več nobena stvar premolili najinega miiru. Iz desk narejeno zal čišče, krog in krog obdano s prepadi, je zadostovalo, dn sva bila prepričana o svojem duševnem miru, in da sva ustvarila v sebi novo srečo. Ol nn so bila zaprla, oknice zanesljive in streha trdna, loda vse lo mi moglo preprečiti demonu gore, dn naju ne l,i zalezoval in zasledoval. Kaj pa sploh moreš ukrenili proti njemu, če ne veš ne kje jo, ne odkod se ho dvignila njegova senoa? — Pa tn večer, ki je bil poln neke mirne vedrosti, nisva niti mislila nanj. Mislila sv« na ideal, ki ga mnogo ljudi lako visoko ceni — Alpe. Ideal, čigar najpopolnejši izraz se mi zdi združen v neke vrsle ljubezni do vseh stvari in reči, v ljubezni, ki nas žene k našim najboljšim in najvxviSeiteJ*lm dejanjem. nU pa vsaj vzbuja v nas željo, dn bi izvrševali velike reči. Tem gori požene naša duAo globoke koron in e, katerih ne more izruvatl noben dotik GLAZBfl osrečuje! če jo slišite, prav posebno pa, če se sam z njo bavitol — Ni treba, da jo Vaš dom lirei godbo 1 če stopito z nami v stik iu Bi iz-liereto kak po coni instrument. Zahtevajte neobvezno ponudbo in brezplatni veliki katalogi Dobavimo Vam direktno ii tovarne v Nemčiji odnosno prodajne podružnice v Mariboru. Pišite takoj na anslov : SE&herold MARIBOR št. 102-B Poceni in vendar najboljša je Šepneva ofomano 7, 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju, velikost 185X78 najboljši materijal,cena od 570 do 850 D po izberi prevleko Zahlovajto vzorce! RUDOLF SEVER » Ljubljana « Marijin trg 2 Nc. 1 507/30 — 5. Oklic 10.501 Na predlog lastnikov sc bo vršila dne 22. septembra 1.1. ob 15 (3 popoldne] na licu mesta v vili Belin« nn Bledu prostovoljna sodna dražba nepremičnine, vlož. št. 49, kat. obč Zeleče, t. j. vile > Bel I a s pritiklinami. Cenilna vrednost nepremičnine s pritiklinami vred 35.000 dolarjev. Izklicna cena za vse skupaj 25.000 dolarjev. Pomniki pod izklicno ceno so ne sprejmejo. Lastnikom jo pridržana pravica premisleka, dn v osmih dneh po dnevu dražbe prodajo lahko razveljavijo. Vsak ponudnik, razen lastnikov, mora pred pričetkom dražbo položiti kot varščino znesek j 3500 dolarjev v gotovini. Nepremičnine so bremen proste. Ostali dražbeni pogoji, popis vile in inventarja so na vpogled pri okrajnem sodišču v Ra-1 dovljici, soba št. 20, med uradnimi urami, in pri dr. Tominšku Franu, odvetniku v Ljubljani. Okrajno sodišče v Radovljici, odd. I., dne 11. septembra 1930. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. KODI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PEEJ K. T. D. V UUBLJAM KOPITARJEVA ULICAH II. NADSTROPJE z našim navadnim in prozaičnim življenjem, ln. čeprav kljub vsem prizadevanjem ne dosežemo zadnje izpolnitve naše duhovne in duševne naloge, o kateri se nam zdi, da nam je diktirana, pa kljub temu vemo, da bomo lam gor našli vsaj najvišji mir. Zunaj Je ležala noč. Bila je zelo črna in zelo kričava. V zavetišču se je nepremična tema vlegla z vso težo na žerjavico ognjiščnega ognja, ki 'je le še Iu pa lam vzplapolal s suhim prasketom. Odšla sva v postelji. S kakšnim ugodjem se je boleče telo lagodno vleglo na slamnico. Prav hitro sva zaspala. Veler je pihal le še v dolgih nepravilnih sunkih. Prihajal je od daleč sem čez, preko grebenov Denl dTIčrensa in Bonquelinov. Njegovo zamolklo bučanje je bilo čuti visoko na vrhu, kjer je vihar slavil zmagoslavja in se zaletaval ob gole skalnate stene. Ker je bila noč presenetila vrvež, je gotovo le še bolj podkrepila napad elementov na staro goro. Blazni, divji krog megla je objel črni vrh. Tudi tej viharni noči, kakor že tolikim drugim, je žilavo kljubujoč nastavi! svoje granitno čelo, ki ga bo naslednje 'jutro spet obsvetilo solnce. Medtem, ko svn dremala, pa se je spremenil hrušč razburkane noči v nekakšno oddaljeno in sladko glasbo, ki nama je očarala dušo. — — —■ Vso noč je snežilo. Skoz odprta vrata je lila jutranja svetloba. Zrak je bil ledenonirzel. Pihalo nI več. Proti poldnevu sva odrinila. Velike iežave so naju pričakovale, ker stn led in sneg pregrnila skale. Bilo je bridko mrzlo. Na Golu du Lionu sva se ustavila. Hotela sva z zadnjim pogledom sprejeta vase svečano pokrajino, v kateri so sa prakar odigrale najresnejse in raajsvečaoejše ure najinega življenja. Matterhorn se je srebrno lesketal v svežem snegu. Obkrožen z brezbarvnimi meglami se je tegobno dvigal proti svetlosivemu nebu. Od strahovitega viharja 'je ostal le še neizmeren molk, ki je polnil ledeniške kotle. Meglene cunje so bežno blodile okrog. Vlekle so se na svojih melanholičnih krilih nad snegom in nad zidovi prepadov, ter se silile k grebenskim špicam. Globlje doli, na pašnikih in po dolinah so se premikale, komaj zaznatne, mlečne tenčice. Nebo se je od-dahniilo. — — — Vse je bilo polno nedopovedljive žalosti. Pod Tfite du Lionom. v skalah, čez katero sva plezala v sestopu, se je ponesrečil Jean An-toine Carrel. Majhen križ kaže potniku kraj, kjer je umrl ta junak. Midva križa nisva videla. Tudi iskala ga nisva. Spomin na visokovrednega vodnika je živel v nama. Skalna reber naju je duševno pretresla in to je zatrlo vso niičemerno radovednost. Tu so bili hiteli osvojitelji z negotovimi koraki kvišku, na tem mestu »e je nenadoma predramila veličina gore v njihovih preprostih dušah. Sunek vetra je vzel zadnji Carrelov zdih >aj in ga odnesel drhtečega in poveličanega proti vrhu silovite gore. — — — Še isti večer sva hodila preko samot Furggen-joeha. Meni pa se je zdelo, da slišim v se bi zadnji stavek te gorske simfonije: Adagio doloroso * Tete du Lioo. Konec. Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50t)in. Najmanjši znesek SDiit.Oglasi nad Gvrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrallcaSOin.Najmanjši zneseklODin. Pristojbina ra .šifro Z Din.Vsak oglas treba plačali pri naročilu. Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon §tev?32S. | •r. Absol. učiteljiščnica išče primerno službo, Naslov v upravi ».Slovcnca« pod it, 10.404. i 1 1 Prodajalka trgov, mešan, bluga, želi mesta v večjem kraju na deželi. - Ponudbe poslati na oglas, oddelek »Slov.« pod »Zanesljiva in dobra moi«, Mladenič Išče službo skladiščnika, sluge, inkasunla in podobno, Naslovi F. Ozmec, Marijin Dvor, p, Radeče pri Zidanem mostu. Star strojnik Izprašan, sedaj brez službe, i S č e stalno službo; gre event. ludi za kurjača. Najboljia spričevala. Naslov v upravi »Slov,« pod št, 10.408. Kot trgovska učenka z 2 leti meščanske šole s prav dobrim uspehom, poštenih, kmetskih staršev z dežele, išče v mestu ali na deželi mesto v trgovini, za kar ima posebno veselje. - Ponudbe na oglasni odd. »Slov.« pod šilro »Pridna učenka štev. 10.379«. Oskrbnik išče mesta s 1. oktobrom t. 1. Popolnoma veSč vseh vinogradskih poljskih in gozdnih poslov. Naslov v upravi »Slov,«, Maribor. Kovaški pomočnik izučen, išče službo k dobremu kovaškemu mojstru v bližini Ljubljane. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 10.541, Dekle ki zna dobro računati, se želi izučiti v .kaki trgovini na deželi v bližini Ljubljane. —'Ponudbe pri upravi »Slovenca« pod it. 10.542. Učenkn-šivilja 16 letno dekle se. želi izučiti pri izvrstni šivilji s koncesijo, najraje v mestu. Za hrano in stanovanje bi se odškodovala po dogovoru z daljšo dobo učenja. Zofka Jankovič, Ambrus. p. Zagradec — Dolenjsko. Mlad fant želi dobili dobro službo pri dobrem kmečkem gospodarju. Naslov v upravi pod št. 10.508. Kamnoseški pomočnik se išče za lakoj. Delo v notranjščini poslopja, ki traja circa tri mescce. -Stavbenik Schell. Ljubljana VII, Maurerjeva 29. Oskrbnika (»Sparta«), ki se razume na vinorejo in katerega žena bi prevzela kuhinjo, potrebujem za svoje posestvo (okoli 50 oralov) blizu Karlovca Nastopiti more takoj. Pisati in naznaniti pogoje na naslov: Dr. Ivan Graho, advokat v Karlovcu. Učenke za mehanično umetno ve-zcn|e in predtisk sprel-mc Matek & Mikeš, Ljubljana. Dalmatinova ul. 13. Samostojen mizarski mojster Na novo ustanovljeno podjetje išče samostojnega mojstra, veičaka v stavbnem in pohištvenem delu proti 40% čistega dobička, Zahteva se 30.000 do 50.000 Din kavcije, Stroji in gonilna sila na razpolago. Ponudbe na upravo tega lista pod »Samostojen mizarski mojstef«. Čevljarskega vajenca takoj sprejmem. Matija Jordan, Gorenja vas, Ribnica, Dolenjsko. Vajenca s predpisano šolsko izobrazbo sprejmem; dam tudi hrano, - O. Črepinko, trgovina specer. in kolonialnega blaga, Maribor, Pobrežka cesta, Pekovskega vajenca sprejmem takoj. Pekarna Dolenc Pavel, Domžale. Deklico pošteno in snažno, od 14 let naprej, iščem za pomoč v gospodinjstvu. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.466. Družina brez otrok iiče samostojno kuharico, ki bi Opravljala tudi druga hiSna dela. Istotam se sprejme tudi maljše dekle za vsa hišna dela. • Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna i rt snažna«. Drogeri j. pomočnika izurjenega in zanesljivega, ki je odslužil vojake in jc jugoslov, državljan, z dobrimi priporočili, sprejme Engleska drogerija v Beogradu. - Pismene ponudbe s fotografijo naj s« pošljejo navedeni tvrdki, Modfstinja izvežbana, in vajenka B primerno šolsko izobrazbo, dobista mesto. - Naslov v upravi »Slovcnct« pod St. I0.495/ Kuharico v boljšo restavracijo, samostojno, veščo vseh v to stroko spadajočih del, z večletno prakso in dobrimi spričevali, se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme. — Naslov pove uprava lista pod 10.491. Večja opekarna išče izprašanega strojnika k WoIfovi lokomobilf. — Oni, ki so pri opekarni že bili, imaio prednost. Ponudbe pod »Strojnik« it. 10.260 na upravo. Vajenca -(ko) sprejmem v trgovino mešanega blaga, s predpisano Šolsko izobrazbo, poštenih staršev, na deželo. Stanovanje in hrana v hiši. - Vprašati v upravi lista v Mariboru. Magister farmacije izurjenega in zanesljivega, ne nad 35 let starega, ki ie jugoslov. državljan ter ie odslužil voiake, z dobrimi referencami sprejme Fngleska drogerija v Beogradu. - Pismene ponudbe z osebnim opisom In fotografijo. Mesto stal-uo, plača dobra. Učenca s potrebno šolsko pred-lzobrazbo se sprejme v modno trgovino v Ljubljani. Vsa oskrba v hiši. Poizve se v upravi »Slovenca« pod štev. 10.557, Žensko ki je vajena kuhe in hišnih del, ter bi hotela stalno ostati v hiši, sprejme takoj učiteljska rodbina. Plača po dogovoru. Ponudbe pod naslovom »Primorci« št. 10.539 na upravo lista. Deklo pošteno, zdravo in močno, ki ima veselje tudi za vrt, išče župnišče na Gorenjskem. Ponudbe z natančnimi podatki poslati na upravo pod »Gorenjsko« št. 10.552. Krojašk. pomočnika za stalno delo iičem. Hrana in stanovanje v hiši Avgust Štravs, splošno krojaštvo, Dodluren pri Dolenjskih Toplicah. Prodajalko izučeno v trgovini z mešanim blagom, s pravico do lastne trgovine, sprejmem. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prijazna in postrež ljiva« it. 10.525, Vajenca za urarsko stroko — se sprejme. Znanje nemščine priporočljivo. Urarska delavnica Florljanska ul. 31. Učenka za damsko krojaitvo se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 10.573. Mizarskega vajenca sprejme I. Čeme, Št. Vid nad Ljubljano. Pomočnik in vajenec za kotarsko obrt so sprejmeta takoj s hrano in stanovanjem. Ivan Šetina, kolar, Mokronog. Pletiljo izurjeno, katera bi hotela pozneje prevzeti pletilstvo v najem, sprejmem roti dobri plači takoj, bnudbe na upravo lista pod — »Brezkonkurenčni kraj« št, 10.527. Iščem vafenca poštenih staršev za pilar-sko obrt. Pilarna Ivan Figar, Ljubljana, VoSnjo-kova ulica 6, Išče se ženska poštena, snažna k otrokom čez dan. Naslov v upravi pod št, 10.553. Išče se mladenič trgovsko naobražena oseba, ki bi bil sposoben voditi mešano trgovino, v lepem trgu na Dolenjskem. — Več se izve v upravi »Slovenca« pod št. 10.533. Čevljar, pomočnika sprejme takoj Mihael Šter, Sp. Duplje štev. 3, poŠta Križe. Mizarski pomočniki se sprejmejo za stavbno in pohištveno mizarstvo. I. Černe, 6t. Vid n. Ljublj. Za Crikvenico se išče polten^ in čedno dekle (20 do 30 let), pripravna za vsa hlinn opravila, zlasti za serviranjc in pospravljanje sob. Nastop takoj. - Naslov pove uprava pod štev. 10,575. Ml 250 Din na dan zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni P e r s o n , Ljubljana, Poitni predal 307. Znamko za odgovor. Iičem za vse kraje v tiržavi zastopnike za prodajo novo patriotične slike. Prodalo ie odobrilo in omogočilo pristojno ministrstvo. Zaslužek 3—6000 Din mesečno Obrniti se je osebno ali pismeno lzdavačkoj kancelariji -Beograd, Kolarčeva 3/1. Zadostuje rtaobrazba meščanske šole, da se pri nas zasluži mnogo denarja, Sreča stanuje na deželil Sprejmejo se reelni gospodje z dokazili velikih uspehov. -Naša kolekcija vzorcev tehta % kg. Vsak dan gotovo denar. Provizija vedno vnaprej. — Generalni depo »Omni««, Miklošičeva cesta 14. Prireditve V nedeljo v»i v Moste pod Lipo na Perje od Din 35'— naprej Pernice iz puha, volne in bombaža Kemično čiščenje perja Din 15'— kg FEIN. ZAGREB. Zrlniski trg 15 Gosli poučuje blvt učitelj konservato-rija, Študentovska ulica 9/1. Šoferska šola 1. oblast, konc., Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — TeL 2236 Pouk in praktične vožnje Klavirski pouk temeljit in uspešen, dajem po zmerni ceni. Ponudbe na oglas, oddelek »Slov,« pod šilro »Klavirski pouk«. Christoiov zasebni učni zavod v Ljubljani vpisuje zn bodoče šolsko leto še ves mesec avgust in september vsak dan na Domobranski cesti 7. Vpisnina 20 Din, mesečna šolnina 120 Din, revni in pridni gojenci Imajo popust. Dnevni in večerni teča|i. šolsko leto se prične dne 1. oktobra 1930. - Zavod preskrbuje službe. Lepa soba v sredini mesta se takoj odda za eno ali dve osebi. Naslov v upravi »Slovenca« pod Štev. 10,479. Opremljena soba se odda solidnemu gospodu. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10504. Stanovanje 2 sobi, kuhinja ln pritlk-llne, sc odda za 1. okt. Poizve se v Koritkovi ulici 21. Prazno sobo s štedilnikom, kabinetom, s posebnim vhodom, oddam takoj eni ali dvema osebama. Naslov v upravi pod št. 10.558. Otvoritev tečajev francoščine, nemščine, angleščine, Akademsko izobraženi predavatelji. Špe-cijalni pouk nemščine za slovenske otroke do šolske dobe (majhne skupine). Knafljeva 5, pritličje. Vpisovanje: 10—12; 18—20. Pouk živih jezikov nemščine, francoščine, srbohrvaščine, angleščine, španščine, italijanščine v skupinah in za posameznike. Poučujejo po direktni metodi kvalificirane učhe moči. Prijave od pol 7 do pol 8 zvečer: Beethovnova ulica 7, pritličje, levo. — Prol. Sid. J, Joras. Stari ovanja JKp«*.««* 2 lepo opremlj. sobi se oddasta. — Naslov v upravi pod št. 10.463. Stanovanje trisobno, komfortno, z vsemi pritiklinami, »t odda s 1. novembrom 1930 v najem v Pražakovi ul. št. 15. Podrobni pogoji »o na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščenec v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Komfort. stanovanje tik na periicrijl Ic odda stranki odraslih oseh za mesec november 1930. -Vpraša se pri upravi lista pod št. 10.500. sveže l krvavice niče! in mese- Čitajte in širite »Slovenca«! Majhna družina Išče stanovanje, najraje V Trnovski okolici. - Ponudbe na upravo »Slov,« pod St. »10«. Soba s posebnim vhodom se takoj odda gospodu ali gospodični. — Naslov v Upravi »Slovenca« pod št. 10.492. Soba lepo opremljena, z električno razsvetljavo, v bližini kolodvora, se odda s 1. oktobrom solidnemu gospodu ali dami. Naslov pri upravi »Slovcnca« pod št. 10.528. Dve stanovanji sc odasta s 1. novembrom v novi hiši na Glincah. Naslov pri upravi pod št. 10.532. Sobo iti kuhinjo v sredini mesta Išče mirna stranka 2 oseb — pod »Ljubljana št. 10.543. Stanovanje se odda za oktober: tri sobe, kuhinja In shramba. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 10577, Opremljena soba s posebnim vhodom s takoj odda na Breg št. 2/II, desno. Solnčno sobo lepo, oddam boljšemu gospodu ali gospodični v bližini glav. kolodvora. Poseben vhod, parket, e-Icktrika in kopalnica. — Naslov se izve v upravi »Slovcnca« pod It. 10578. Soba za gospoda se odda v »Vzajemni zavarovalnici« na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Lepa solflčna lega, elektrika in parket. - Poizve se pri hišniku. Zakonski par brez otrok išče zračno in čisto stanovanje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Zračno«. ANGLEŠKO »LA00 ZA JESEN SPECIAL KVALITETE / KUPONI ZA POSAMEZNE OBLEKE KUPONI ZA POSAMEZNE DAM. PLAŠČE PRIPOROČA 1'VRDKA LJUBLJANA KONGRESNI TRG 6TEV. 15 Kovačija primerna ludi za vsako drugo obrt, sc odda v najem v Mostah pri Kamniku tik glavne ccste. Gostilno v Ljubljani ali pa na deželi vzamem v najem. - Ponudbe pod Martin Horvat, Vurbcrg pri Ptuju. Kmečki mlin iičem v najem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Mlin«. Dva dijaka se sprejmeta na stanovanje, eventualno ludi hrano. Naslov v upravi pod it. 10.572. 4 pisarniške sobe lepe, se lakoj oddajo v Kolodvorski ulici štev. 8. Oddam mlekarno na prometnem kraju z inventarjem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 10.547. Restavraterja •posobnege prevzeti novo otvorjen hotel z restavracijo za več let v najem, evcntuelno, kupiti ga, iičem. Hotel odprt celo leto. Vprašati: Hotel »Zagreb«, Senj. Dijakinjo (dijaka) sprejmem v oskrbo za feOO Din. Klavir in nemška konverzacija. Naslov ,v upravi pod št. 10.571, Mlajša dijakinja iz boljše hiše se sprejme v dobro oskrbo. Nemška konverzacija in klavir. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.074. Dijak nižjih razredov gimnazije se sprejme na stanovanje in calo oskrbo. Vprašati je na Friškovcu 3, ob trgu Tabor. Preklici Podpisani prekličem in obž.alujem žaljive besede, s katerimi sem žalil g. Magistra Franca iz 6t. Vida in se mu zahvaljujem, da jc odstopil od tožbe. Ljubljana, dne 13. septembra 1930. — Oblak Ivan, Ljubljana Vil, Aljaževa it. 6. Posestva Hiša s trgovskim lokalom in 3000 Din mesečnim donosom, par minut od glav. kolodvora v Mariboru sc z ugodnimi plačil, pogoji proda. - Pismene ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod: Ugodnost. Najcenejše nove hiše 25.000 Din gotovine, družinske, naplačilo 5C00 Din, lesene od 30.000 Din. Sta-n^r-anje za silo organizira »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10. - Istotam pojasnila sploh v stanovanjskih z.adevah. Vpisnina 10 Din, tri znamke. Načrte in proračune za zgradbe izvršuje Teh« nični biro »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg Št. 25/1. - Zahtevajte poset inže« njerja-arhltekta. pove uprava »Slovenca« pod štev. 9644. Hiša enodružinska, novozida-na, 2 veliki sobi, kuhinja in klet, velik vrt, poceni prodam. Cesta na Brezje 90, Pobrežjc pri Mariboru Prima posestvo od ca. 5 ha, 1 km oddaljeno od mesta Kraljevo, se daje v najem. Pojasnila daje: Dobr. Plešinac, orožn. poručnik, Gostivar. Enodružinska hiša z velikim vrtom se ugodno proda blizu postaje v Domžalah z.a 27.000 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.497. Hiša se odda v najem oziroma se tudi proda; ista ima 6 sob in potrebne lokale za trgovino; sedaj se nahaja v njej gostilna in trafika, kar sc lahko obdrži. Več se izve pri upravi »Slovenca« pod št. 10.534. Hišica dve sobi in kuhinja, ob Strcliški ul. 33, naprodaj. Hiša dvo- (tro-) stanovanjska z velikim vrtom, primer na za podjetnega obrtnika ali upokojenca, z donosom do 800 Din mesečne najemnine, v obč. Rakek, naprodaj proti takojšnjemu plačilu ali na obroke z garancijo. - Informacije v upravi »Slovenca« pod St. 9138. Posestva od 60.000 Din, hiše od 37.000 Din naprej, kakor gostilne, žage, mline, trgovine, graščine, proda Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Hišo ameriškem slogu na Celovcu 24, poŠta Smar-jela pri Novem mestu, ugodno prodam. Poleg hiše: svinjaki, hlev, vodnjak, čebelnjak in nekaj zemlje. - Ciril Metelko. Hiša naprodaj enonadstropna, v industrijskem trgu Slovenije, z dobro pekarno. Medi-čar, klobučar, slaščičar bi bil brez konkurence. Naslov pri upravi pod št. 10.551. Kupim posestvo okolici Brežic. Ponudbe a upravo lista pod št. 10.550. Visokopritlično hišo novo, proda Jernej Lam-pret, Dolgi most, Vič. Hišo enonadstropno, z lepim trgovskim lokalom, radi selitve prodam za 170.000 dinarjev. Posredovalci izključeni. — Ponudbe na upravo lista pod »Zlata jama« it. 10.526. Strolne tovarne in livarne d. ti. TELEF. 28-29 28-30 Ljubljana B R Z O J A V: STROJ sadje Ira grozdje Vedno ¥ zalogi Nlikc cerae Zaradi selitve v Dosločah, četrt ure od letoviške postaje Žirovnica, je naprodaj bremen prosto posestvo s pritlično hišo, novim hlevom, z zemljiščem za 7 mernikov posetve ter rovtom v gozdu. Proda se tudi nova sobna oprava iz trdega lesa. Interesenti naj se z.glase osebno pri prodajalcu Alojziju Mrkunu, istotam. Malo posestvo na jako prometnem prostoru ob glavni cesti v Poljanski dolini, s tridru-žinsko novozidano enonadstropno hišo, v pritličju lokal 5X8 m, pripraven za vsako obrt ter 2 pisarniška prostora, 4 do 500 m' vrla, elektrika, vodovod v hiši, s 70 ha njiv in 600 ha zaraščen, gozda (ali brez) — izredno ugodno naprodaj. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Ugodna prilika- St. 10.474. Enonadstropno vilo popolnoma novo, s Sesti-mi sobami, kopalnico in vsem drugim komfortom in pritiklinami, kakor z velikim sadnim in gred-nim vrtom na krasni in solnčni legi, blizu Leonišča v Ljubljani, oddam za eno leto. Cena 3000 Din. Pogoje in naslov pove g. dr. Treo Lucc, odvetnik v Ljubljani, Dunajska c. 29 JCiša v Poljčanah. tri minute od cerkve, 15 minut od Radio štiriceven, izboren - prodam komplet, zaradi preselitve. - Brežnik, Levstikova 19, Ljubljana. Prodamo Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju na|-manl 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica p«ria. Tehtnica za trgovino — sistema Sch ulz Universat — za — kg, ugodno naprodaj, kolodvora, z. dvema soba- j Vprašati pri Gospodarski ma, vrtom in brajdnmi in j zvezi na Dunajski cesti. vso opravo, vse zidano, I ---;-fT"- primerno za čevljarja, Vagon. krompirja krojača ali upokojenca, | belega, prodam po 70 par se prodaš Cena 28.001 ; franko vagon Ptuj, in 5 IJin. - Ponudbe ua: J. G. j vagonov zeljnih tjlav. Na- Usrailjanič, Spod. Poljča- ,slov v upra nc itev, 40. I pod št ravi »Slovenca; 10.430. Cenjenim čitateijem priporočamo sledeče Novomeške tvrdke Dular Cirfl -pecorija in Kiitiinteri ju Kupuje nobe, pšenico ift druge ilež. pridelke Ljubljanska cesta Kumar Josip puškur in mehanik IzvrBtiJt) vsakovrstna popravila. Kmajlirunte v obh i u dvokoles iu mo tornih koles itd. .ilustr Slovenec letnih i929 v izvirnih platnicah še vedno na razpelago Faban Marija strojno pletenje in galanterija Brudar Rudolf krojaštvo, izdeluje raznov. uniforme Trg kraljeviča Petra Juri! Picek trgovina z železnino in špecerijo Trg kraljeviča Petra Knjige pisarn potrebščine itd J. Krajcc nasl. Mfl!iiflWflCl!!fir.^'„ ure, zlatnina, gramofoni, plošče in baterije Ljubljanska cesta Žaganje in drva odpadek od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga tavrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom. Ill.a za obijanje kratke za mizarje oblane za pode prodaja po zelo nizki ceni »Ilirija«, Dunajska c. 46. Telefon 28-20 in 25-95. Psa čuvaja volčje pasme, z novo hišico, ceno prodam. Cesta na Loko 1, Trnovo. Drva, odpadki od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244. Fiat 505 v brezhibnem stanju s se-demsedežno zaprto karoserijo, pripraven za avto-takse na deželi, se poceni proda tudi na obroke. -Gaberščik, Ljubljana, Bleivveisova cesta 52. Cvetlični med svež, točen, od 15 Din naprej samo pri 0. Čre-pinko, Maribor, Pobrežka cesta 46. - Lastno čebelarstvo! Razpošiljam po pošti. Motorno kolo »Puch«, 250 cub., 6 PS, novo, malo rabljeno, prodam jako poceni ali zamenjam za blago. O. Čre-! pinko, Maribor, Pobrežka cesta 46. Prodaja se prvovrstna semenska pšenica »Baiernkonig«, prvovrstna prisetev, z največjim prinosom, brez smoda, dobro obstojna, v tukajšnjem okraju najbolje preizkušena. — Oskrbništvo Marenbcrg, pošta Maren-berg. Motor Langen & Wolf »Otto«, 6 KS, stabilni, ležeč, dve leti rabljen, dela z bencinom ali s surov, oljem, proda po zelo ugodni ceni Jamšek Martin, Sevnica ob Savi 178. Prodam golobe florentince in golšarje — krofee — čiste pasme. -Habič Janez, Bizovik 104, pošta Sp. Hrušica, Gostilno dobro idočo, na prometni cesti pri Mariboru prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. Kupimo Kupi se sedlo za konja. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.546. Pianino se proda. — Naslov pri »Slovencu« pod št. 10.529. Orgle, harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, izdelovateli orgel. Radovljica. Glasovirje in pianine »Dali bor« (ČSR) opetovano razstavljamo na Velesejmu v Ljubljani, paviljon »E«. od 31. VIII. do 15 IX 1930 Izrabite to priliko za nakup prvovrstnega instrumenta »Dalibor« poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. KUPUJEM STALNO samo večje komplekse bukovih gozdov od katerih les bi moral biti sposoben za izdelavo pragov. Istotako kupujem bukove prage za francoske železnice za dobavo oktober do april 1930— 1931. - Ponudbe |e poslati na ANTON PETRIČ, Novo mesto Suhe gobe iz litijskega in škofjeloškega okraja in štajerske provenijence. sedanje rasti, divji kostanj želod kupuje V. H. Rohrmann, Ljubljana, Sv. Petra nasip 27. Gospodična ki ima veselje in nekaj prakse v kuhinji, želi preživeti 14 dni dopusta v gospodinjstvu na deželi. Ponudbe s pogoji je poslati na upravo »Slovenca« pod »Pogačnik, Ljubljana«. Ako želite kupiti no oMe obrnite se na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev r. z. z o. z. v Ljubljani. Cigaletova ulica 1 (zraven sodnijel Čemu so moji oglasi? Da jih čitate in kadite — naprej? Puhtite kajenje, ki Vam škoduje na zdravju in denarju. Nikoprost stane franko 76 Din. Razpošilja Lindič, Ljubljana, Komenskega 36. Obrt »Javor« lesna industrija v Logatcu, ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani v novi palači Vzajemne zavarovalnice. Vsakoi i si no Kompletno pohištvo skoraj novo, se proda po ' jako ugodni ceni. Poizve se na Sv. Petra cesti 11, Golob. Kanarčki harcerji dobri pevci, s kletkami vred ceno naprodaj. Vprašati v Ljubljani, Friškovec 3, ob trgu Tabor. Prazisions-Leitspindel-Drehbank moderno konstruirano, še nerabljeno, z vsem zraven spadajočim orodjem, pripravo za rezanje zobnih koles, prodam. System Wolt-Jahn. Spitzenhohc 100 mm, Spindelbohrung 30 mm, Wangenlange 1000 mm, Vorgelege za elektr. pogon. Krasen izdelek. Zahtevajte nadaljnje podatke pod »Stružnica« št. 10.563 pri upravi. pranim svetovnih tvrdk: »Stin-gl«, »Holmann« in »Ehr-bar« vedno v zalogi. Znižane cene! Ugodna mesečna odplačila! M. ROPAŠ — CELJE. Vsa popravila in ugla-šenje strokovnjaško. Klavirji Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrst. klavirjev. - Prodajam najceneje na najmanjše obroke z garancijo. Strokovnjaško popravilo in čisto uglaše-vanjc. - Najcenejša izposojevalnica. — Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska cesta 2. Čitajte in širite »Slovenca«! po naivišiih cenah ČERNE. iuvelir. Ljubljana. Wolfova ulica št. 3. Kupujemo prvovrstna namizna Pohištvo [ iz trdega lesa, politirano ter fino izdelano; in iz mehkega lesa spalnice in kuhinje - Vam nudi po nizkih cenah zaloga pohištva Franc Velkavrh, mizarstvo, Vižmarje (pod klancem). Svetov, znane originalne in gospodinjsko sadje vseh vrst, od 100 kg naprej ter tudi cele vagone, po najboljših dnevnih cenah, postavljeno na kolodvor ali predano v našem skladišču. Exportna družba Matheis, Suppanz in drug, Maribor, Cvetlična ul. 18. Zanesljive nasvete v težkih življenjskih vprašanjih ali prodaji, nakupu, najemu, zamenjavi posestev, trgovin, gostiln, mlinov, razdolžitev itd., nudi Posvetovalnica »Marstan« - Maribor, Koroška c. 10. Vpisnina 10 Din, 3 znam. Rcstavrateril In gostiiničaril. pozor! Oglejte si naš najnovejši patent ..Električna iralm pumpa u pivo" katera deluje avtomatično v paviljonu f SICV. 116/10 Severoteška lovoma vagonov in slrotev d. d. CeSka Lipa č a š e in aparati za vkuhavanje se dobe v sledečih veletrgovinah: Celje: Jos. Jagodič, Maribor: Kari Lotz in Pinter & Lenard. — Glavna zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10. Premog in drva prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16, - Tel. 33-13. Koruzo za Krmo oddaja najceneje veletrgovina žita Id moke A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesla 24. Sode in kadi vseh velikosti po najnižji ceni ima vedno v zalogi Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. Kmetovalcem izdelujem tudi iz lastno pripeljanega lesa. UNIFORME vseh vrst izdeluje Josip Tomažič, Celje. Na okopih št. 5. POSTELJNE ODEJE ročno delo, na debelo, le za trgovce, priporoča — M. GAJŠEK, MARIBOR, Glavni trg t. Zahtevajte ceniki Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno ?veže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana. Stari trg št. 32 Velika izbira ribiških potrebščin, velesejem paviljon »H« 168. — Tvrdka Ziegenspcck, Berlin. Obiskovalcem velesejma se vljudno priporoča velika zaloga in razstava dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otročjih in igračnih vozičkov. Prvovrstno blago, nizke cene. — Ceniki tranko. »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov. Ljubljana, Karlovška ccsta 4 (postaja cestne železnice). Žimnice (modroce) po 35 Din predelujem. -Vsa druga tapetniška dela po najnižji ceni. Pridem delat tudi na dom. Slavič Franc, tapetništvo, Rimska c. 5, Žabjak 14. Stolpne ure po novem izumu, ki imajo samo 2 uteži in bijejo četrt dvojno in ure ob uri na dva zvona, izdeluje podpisani. Ravno tako male ure za šole, ki poljubno zvonijo, in priklopne električne po prav nizki ceni. Za precizno funkcioniranje jamči. Vsem č. g. duhovnikom, šolskim odborom i. t. d. se vdano priporoča Ferdo Kotnikar, urar, Zagorje ob Savi. JUGOSLOVENSKO NOVINARSKO UDRUŽENJE, SEKCIJA LJUBLJANA, sporoča žalostno vest, da je umrl danes v Mariboru naš redni član, nestor slovenskih novinarjev, gospod Makso Cotič upokojeni direktor tržaške »Edinosti« Pogreb našega vzornega tovariša bo v Mariboru v nedeljo ob 16. Ohranimo ga v trajnem hvaležnem spominu. V Ljubljani, dne 12. septembra 1930. Odbor. Dele iniimiinuiitiniiiintiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimiimu za oblaganje zidov in štedilnikov v veliki zalogi. — — Izvršujemo sami tudi oblogo sten s ploščicami. — Zahtevajte ponudbel MATERIAL trgov, družba z omej. zav. LJUBLJANA-DUNAJSKA 36/a Telefon 27-16 Brzojavke: Material Naznanilo! Cenjenemu občinstvu priporočam izbiro damshih hlobuhov in raznih potrebščin. Sprelmem vsakovrstno popravilo. Loslni izdelek. Miklošičeva 4 — Posest, 2. vrata Za obiini posel »e priporoča Fr. Flerfn. Varujte mičnost Vašega smehljala! Celo manje lepi obraz deluje mikavno, ako pokazujejo smeječe ustnice bele-bliščeče zobe. Koliko skrbnosti in negovanja pa zahteva takšna lepotal — Erasmic Savon Dentifrice da smehljaju poseben mik. Dobrodišeča pena ohranjuje Vaše zobe bele sveža usta. Rabite jo redno. Tako je ugodna v uporabi . . , ERASMIC SAVON DENTIFRICE gsd ioz ■ 07s . GOLOB I M. LJUBLJANA, Puharjeva ulica 3, Izdelovanje emajliranih peči. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno klepar-stvo, instalacija strelovodov. Zaloga Samotne opeke. Cene konkurenčne. Autotakss - . Hočevar Novo mesto- KandMa Modroce otomane, divane, (otele in vse tapetniške izdelke Vam idi najsolidneje in najceneje Ignacij Narobe, tapetnik, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Leva). ŠVEDSKE PLETILNE STROJE, najnovejše, na ročni ali motorni pogon, dobavlja »Tehna« družba Ljubljana, Mestni trg 25/1. ove PECI VELIKA ZAL OGA SAMO Ing. GUZ EL) LJUBLJANA - ŠIŠKA BKJalkma ul. 4 — Ctlotfta 38 Telefon 3252 Teleion št. ^ ^ TELEFON 2718 \ SLOVENIA-TRANSPORT S* 36 fciiT,; —* V.J*. Tekstilbazar dr. z o. z. manufakturna trgovina LJubljana, Krekov 6?«j št. 10 Priporoča svojo veliko zalogo »tanufaktur-nega blaqa po najugodnejših cenah Najvarnejše in najboljše ualožite denar pri v Celju registr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice .Stanje hranilnih vlog nad Din 90,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačajo nobenega rentnega davka Zahvala • V neizrekljivi boli ob ločitvi prezgodaj preminule naše preljubljene edinke Margarete nismo v stanu se vsakemu poedinemu zahvaliti za prejete izraze blažilnega sočuvstvovanja, ki smo jih bili deležni ob priliki težkega udarca usode, ki nas je zadela. Prosimo vse drage prijatelje in znance meščanov, uradnikov, trgovcev, obrtnikov in industrialcev ter oficirskega kora, ki so se v tako velikem in častnem številu zbrali, izkazati preminuli zadnjo počastitev. Velespoštovanemu ravnateljstvu pivovarne »Union.; v Ljubljani, uradništvu in delavstvu unionske pivovarne v Mariboru, gg. državnima pravdnikoma dr. Jančiču in dr. Zorjanu ter ostalim gg. pravnikom, g. ravnatelju gimnazije dr. Josipu Tominšku in celokupnemu zboru profesorjev gimnazije ter ljubim sodijaki-njam in dijakom umrle; g, profesorju verouka Kociperju za tolažilne besede pri poslovitvi ob grobu; prečastiti duhovščini župnije oo. frančiškanov; Glasbeni Matici za odpeti srčno ganljivi žalostinki; vsem darovalcem krasnih venccv in šopkov kot zadnje ljube pozdrave naši nepozabljeni Margareti, da izvolite tem potom sprejeti našo globoko in srčno zahvalo. Maribor, dne 12. septembra 1930. Globoko žalujoči starši Avgust in Marija Loschnigg. >ST.OVENEC SO m H vseh vrst In velikosti zahtevajte našo brezobvezne oforte, oglejte si naše blago. Storite to v svojem lastnem interesu! Naši parketi priznano izvrstne, kvalitete in naj-preciznejše izdelave, Vas bodo zadovoljili v najvišji meri 1 Cene absolutno konkurenčne. IVAN ŠIŠKA tovarna parket in parne žnoe LJUBLJANA Metelkova ulica št. 4 - Telefon interurb. št, 2244 Javna zahvala Podpisani sem imel pri banki »SLAVIJI« zavarovana svoja poslopja, katera mi je uničil požar dne 22. avgusta 1930. — Banka »Slavija« mi je izplačala odškodnino kulantno in v najkrajšem času, za kar se ji zahvaljujem tel jo vsakomur najtopleje priporočani. Franc Lenarčič, posestnik v Kamniku pri Preserjih št. 6 Eksoortna hiša Aleksandrova 19 MARIBOR 4€ Last. A. Pristernik Aleksandrova 10 Velika izbirna zaloga: nogavic, otroških, žonskih in moških srajc, spodnjih hlač. Pletenin: maje, puloverov, telovnikov • lastni izdelki. Čevlje za dom in telovadbo, dežnike, igrače. Vezenine: čipke, svilene frake. Lastno vezenje, predtiskanje in pletenje. Vse vrste sukanca, prejce, igel, gumbov in raznega pribora za šivilje in krojače. Na drobno in na debelo I POZOR! Naši pridelki in žetve niso dovolj dobre. ZADRUŽNA POSLOVALNICA v Mariboru priporoča kmetovalcem v dosego dobrih, visokih in kakovostnih pridelkov uporabo umetnih gnojil: Apnenega dušika in Nitrofoskala — Ruše. Sedaj pred jesensko setvijo naj ne zamudi nobeden kmetovalec svoje njive izoranc za setev pšenice, gnojiti z Nitrofoskalom — Ruše, travnike dobro pobranati in gnojiti z apnenim dušikom, ki vsebuje razen dušika tudi apno, ki ga skoraj vsaka zemlja potrebuje. Vinogradniki! Izvršite sedaj v leseni jesensko kop in gnojite vinograde s spccialnim Nitrofoskalom — Ruše za vinograde, ki vsebuje dušik, fosforno kislino in kali v razmerju 6:8:8. — Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah daje Zadružna poslovalnica v Mariboru. Kmetovalci, izvršite naročilo čim prej, ker je setev ozimnih žit na pragu! Ali se hočete temeljito osno hodili prollno, REVM ATIZPIA? Revmatizem je grozovita, zelo razširjena bolezen, ki ne prizanaša ne revnemu ne bogatemu, svoje žrtve išče v borni koči pa tudi v palačah. Zelo mnogotere so oblike, ki se v njih pojavlja ta bolezen, in prav pogosto niso boli, ki jim dajemo vsa druga imona, nič drugega kot revmali zem. Sedaj so bolečine v udlb ln shlepih, sedaj zopet otfhll udle, shlluCene roke ln noge, irgante, zbadaitle po raznih delih telesa, ia celo slabe Otl so prav pogosto posledice revmatičnih in protinskih boli. Kakor pa je raznolika ^ podoba, ki jo nudi ta bolezon, tako mnogostranska so vsa mogoča in nemogoča sredstva, zdravila, mešanice in mazila, ki se priporočajo trpečemu človeštvu. Največji del med njimi ne more prav nič pomagati, kvečjemu prinese polajšanje za kratko dobo. Kar Vam tu priporočamo, je neškodljivo zdravljenje s pitjem studenčnice, ki je __ ___ f-m9 rf-ft že mnogim bolnikom. Naše zdrav- Ijenje je izborno in učinkuje naglo. Da si pridobimo prijateljev, smo se odločili, da bomo vsakomur, ki nam piše, poslali popolnoma zastonf našo zanimivo, zelo poučno brošuro. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče na nagel način temeljito osvoboditi svojih bolezni brez vsake nevarnosti, naj piše še danes! August narzke. Berlin WHmersdori nruchsaierstrasse 5. Ablellunfi 16. Za jesen novo došlo Pristno angleško blago za plašče direktno iz Anglije. / Na zalogi imam najnovejši Tweed za obleke in plašče, Crepella, Rips, Kasan, Popellin ter blago za kombinirane obleke. / Nadalje imam veliko izbiro pralnega, kakor tudi drugega baržuna v najnovejših barvah in vzorcih. / Jesenske nogavice in rokavice, najnovejše puloverje za dame, gospode in otroke ter pletene čepice v vseh barvah. Oglejte si naše izložbe ! • a Trgovina „K nevesti F. Mechelitsch - Maribor Gosposka ulica 14 - Telef. 2128 JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D. BROWN BOVERI PODRUŽNICA LJUBLJANA izvršuje električne naprave ter vsa v to stroko spadajoča popravila Šolske torbice in nahrbtnike, kakor tudi vso vrste kovčekov in torbic za potovanje, listnic, denarnic, to-bačnic, gamaš itd. nudi v veliki izberi I.KRflVOS, Maribor, ?{^3ndr0Htesta Spec. lcovčeki se po naročilu izvrše v lastni torbarski delavnici. Inserirajte v »Slovencu"! Stiirmannova premična okna in vrata Državni nemški in mnogi inozemski patenti. Posebno priporočljivo za hotele, restavracije, vile, zaprte verande, šole, društvene domove in bolnice. Premakljiva dela obojestransko v kovinastih členskih tračnicah tekoča dajeta sigurnost popolnega zapaha, lahkega teka brez trenja, ker se les in barva ne dotikata, popolnega higijenskega zračenja in lahkega premikanja, čiščenja brez vsake nevarnosti, ker se dasta oba dela na znotraj odpreti. Oglejte si originalno okno pri proizvajalcu za Jugoslavijo specilalna mizarsha delavnica M. GOGALA - BLED 1. Telefon štev. 52 V cvetu mladosti nas je za vedno zapustil naš edini, nadvse ljubljeni sin, brat in bratranec, gospod Ignacij Hvastja sin gostilnicarkc in posostniee danes, dne 12. septembra 1930, po dolgi in mučni bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti, popolnoma vdan v voljo božjo. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo dne 14. septembra ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Savlje št. 11, na pokopališče v Stožicah. — Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi na Jezici. - Priporočamo ga v blag spomin. Savlje, dne 12. septembra 1930. Hvastja Franja, mama. Francka, Danica in Jelica, sestre — in vse ostalo sorodstvo. Zahvala Za mnoge izraze iskrenega sočutja in sožalja ob smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka in strica Filipa Franha bivšega dež. dacarja in upokojenega drž. mostninarja izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo dolgujemo pre-častiti duhovščini, tukajšnjemu zdravnmu g. dr. Matku za njegovo humano, ljubeznivo in neprecenljivo požrtvovalnost za pokojnika. Hvala tudi g. dr. Turku, kateri je pri odsotnosti g. dr. Matka prihitel pokojniku na pomoč. Odličnemu pevskemu društvu »Kum« nn ganljivi žalo-stinki, s katero so izkazali poslednjo čast svojemu članu-ustanovitelju, nadalje domači radeški godbi in godbi Zid. mosta, vsem darovalcem cvetja, njegovim prijateljem in znancem ter vsem, ki so nas tolažili in nepozabnega spremili k večnemu počitku. Žalujoči rodbini: Frank in Chrištof. Zadružna Gospodarska banka d.d. V Ljubljani (Miklošičeva cesta tO) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979. Vloge nad Din 480,000.000-— Kapital in rezerve nad Din 16,000.000'— SS«. KS"" »Vib^^ Izvršuje vse bančne posle naikulantneje. deposits' - Borzna naročila"Prodaia srečk Sprejema VLOGE, daje POSOJILA otvarja KREDITE, eskomptira MENICE. — Nakazila — Akreditivi. — Predujmi na efekte. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Kakovec. Urednik: Frane Eremiar.