V SREDIŠČU POZORNOSTI I, torek, 26. 10. 1982 CENA 9 din urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Št. 82 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO odnost v mladih rokah in burne razprave mladih so obetale kritičnost in st kongresa — Pozornost starim vprašanjem, aktual-i še izpred štirih let 11. kongres odvijal mesto — Za Sžite mladine, ki se je ^24. oktobra v Novem mestu, je dolgotrajen m buren dni trajajoče razprave v združenem delu, v krajevnih skupnostih na to... Zastavljali so bolj ah stara vprašanja, na katera je Ugovor že prejšnji kongres v " a se danes postavljajo aj se je družbenoekonomski delavca v teh štirih letih 1 v tem času uveljaviti besedo kako z njo prodreti, čeprav malce previhrava? Kako ' e, da ne bodo preveč li s sedanjim-stanjem, da stali ob strani in se na nemoč mladinske ob »konkurenci« starejših, ■-■prašanja so se rojevala na " ki je hotel predvsem . »• kam naj usmeri mladina organizacijo, da bo kos zaple- tenim vprašanjem današnjosti: krizi družbe, ki jo še posebej boleče občuti mlada generacija. ..... Predmet razprav na komisijah je bil v prvi vrsti družbenoekonomski no lož a i mladih ljudi, neenak razmeram starejših. Napačno zastavljena družbena kadrovska politika rojeva nezaposlenost mladih šolamh ljudi. Spremembe v sistemu izobraževanja ki so kanile prispevati k izboljšanju tega stanja, se izkazujejo kot neučinkovite. Namesto da bi pripomogle k spojenosti šolstva s potrebami združenega dela, obe strani nista našli stične točke. Stanovanjska politika mlade pušča ob strani, Tudi vključenost v številne organe, organizacije, delegacije, zbore, kjer je mladina zastopana s svojim odstotkom predstavnikov, ne more rešiti teh vprašanj. Prava redkost je namreč, da se problemi mladih rešujejo prek samoupravnih mehanizmov bodisi zaradi neizkušenosti te generacije, bodisi zaradi njihove neodločne besede. Tako ostajajo le Čestitke ob Glasovem jubileju Ker zaradi nujne odsotnosti ne morem ude le -.Ker se zaruu.i j hletnici izhajanja casopi-tti vaše slovesnosti ob35. obgtn izrečem iskrene -i Glas, dovolite, da ™"\™'*?delovnem jubileju z '-muke ob vasem f°™™vZZspešno uveljavljal kot zeljo, da bi se Glas tudi naprej ™Pe . Lprednih t^ZtrZT* organiziranih soctalisti ''akllo7e7l?oejičestitki ob Glasovem jubileju zapiti Vinkn Hafner predsednik skupščine socialistične m Vinko napi*', i nam poslali se: republike konferenca SZDL, W članica predsedstva central- žirija Zupančič v,• zavoda za časopisno m n>g« komiteja ZK^rl^Sobota, skupnost delovnih radijsko ^^^^j^^^^^j^nega obveščanja vso-organizacij lokalnih, srea^u j - , Našega časa 'Mistični republiki Sloveniji, ureani l^^Z^^et delavci dolenjskega delno rešeni v večno nezadovoljstvo mlade generacije, ki v takšni organizaciji, kot je zveze socialistične mladine, potem pač nima kaj iskati. Slednja je namreč ali politizirana in zaradi tega oddaljena od žive problematike ali pa se mladina nemočna, pri uveljavitvi svojih interesov, ukvarja zgolj s športom in družabnostjo. Da bi mladi lahko rešili odločilna vprašanja, ki jih zadevajo, potrebujejo tudi mladinsko organizacijo. Toda takšno, ki se bo v prid mladih oglasila v združenem delu, ko nastajajo samoupravni akti, ko se odloča o pripravnikih, štipendistih, ko se načrtujejo kadri; v šolah, ko gre za enakopravno odločanje, vpliv na učnovzgojne programe na kmetijah, ko je beseda o ključnih vprašanjih kmetijstva; v samoupravnih interesnih skupnostih, ko se razdeljujejo stanovanja ... Novomeški mladinski zbor je namreč ugotovil, da je le s temi osvojenimi pozicijami prihodnost mladine resnično v njenih rokah. D. Z. Žlebir . Ukrepi so le spodbuda I Že dolgo je slišati: ljudje pričakujejo, da je treba narediti nekaj, kar bo presekalo neugodna gospodarska gibanja v Jugoslaviji. Zato najnovejši ukrepi zveznega izvršnega sveta in zbora republik in pokrajin niso bile nepričakovani. Nasprotno. Rekli bi lahko celo, da so ukrepi prepozni in bi bili lahko milejši, če bi jih sprejeli pravočasno. Že maja je predsedstvo SFRJ, opozorilo na neugodna gospodarska gibanja, vendar ni bilo nič narejenega. Izvoz ni rastel tako kot je bilo načrtovano, vse vrste porabe so še naprej uhajale čez dogovorjene meje, nihče se ni odrekel pretiranim razvojnim ambicijam. Ker ni bilo dovolj deviz iz uvoza, je bil omejen uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, kar je povzročalo motnje v proizvodnji in v preskrbi. S tega vidika je potrebno najnovejše ukrepe zveznega izvršnega sveta, ki so v večini predvsem kratkoročni, razumeti kot neizogibne, da bi zagotovili nadaljnjo rast proizvodnje, večji izvoz, predvsem pa zunanjo likvidnost države, ki edina zagotavlja gospodarsko in politično neodvisnost. Čeprav je bilo največ prahu in govorjenja zaradi bencinskih bonov in depozitov za prehod meje, so vendar drugi ukrepi veliko pomembnejši pa naj gre za varčevanje z energijo, spodbujanje razvoja premogovnikov, zlasti pa za spodbujanje izvoza. Tako lahko uvozniki uvozijo potrebni repromaterial za proizvodnjo, kije namenjena izvozu. Dovoljenja za uvoz daje zvezni izvršni svet in do sedaj se je izkazalo, da je pri tem dokaj hiter, saj so takoj izdali okoli 300 uvoznih dovoljenj. Drugi ukrep za spodbujanje izvoza je devalvacija dinarja, ki bo prav gotovo prispevala k povečanju konkurenčne sposobnosti našega gospodarstva na svetovnih trgih. Uspešna pa bo le, če bo sestavni del dolgoročnega razvojnega programa oziroma, če jo bodo spremljali drugi potrebni ukrepi, ki bodo preprečili, da se razvrednotenje ne bo v nekaj mesecih prelilo v porast cen na domačih trgih. Vendar ukrepi sami ne dajejo zagotovila, da nam bo izvozni prodor uspel. V miselnost slehernega delovnega kolektiva mora prodreti zavest, da brez pospešenega vključevanja v mednarodno delitev dela lahko računamo na večjo proizvodnjo, na nemoteno preskrbo s surovinami in najpotrebnejšimi življenjskimi artikli in pa tudi potovanja v tujino in na dovolj bencina. Večje vključevanje v mednarodno menjavo pa pomeni, da se ne smemo zapirati v lastne meje, da bo treba preseči uravnilovko in enako nagrajevanje slabega in ustvarjalnega dela in neenakomerno razdeljevanje dohodka med surovinarji in finalisti. V osprednje akcije za stabilizacijo morajo priti prizadevanja za večjo produktivnost, za zmanjše-vdnje stroškov, boljšo izrabo delovnega časa varčevanje z energijo, kar vse bo zagotavljajo večjo konkurenčnost tudi na tujih trgih. S tem pa večji izvoz, večjo proizvodnjo in zunanjo likvidnost države in neodvisnost. Ukrepi so lahko le spodbuda, uresničevanje pa je odvisno od pripravljenosti združenega dela. L. Bogataj Delovni čas prilagoditi delovnim razmeram 20 odstotkov. V Alpetouru trenutno ne izdajajo novih mesečnih vozovnic, saj s sedanjimi 5600 mesti v avtobusih ne morejo zagotavljati primernega prevoza še vse novim potnikom. S takoimenovanim drugim prevoznim valom za začetek dela ob 7. uri, za dvoizmensko in predvsem enoizmensko delo, bi prevoznik brez novih avtobusov zmogel prepeljati potnike, še posebej pa, če bi spremenile začetek pouka Kako zagotoviti prevoz na delo in v šolo, je trenutno najbolj aktualno vprašanje za Alpetour — Doslej se je na delo vozilo 22 odstotkov delavcev (in šolarjev) v kranjski občini, prav toliko z osebnimi avtomobili, le 1 odstotek pa z železnico — Je izhod iz teh zadreg v premaknitvi delovnega časa za enoizmensko delo? Kranj - Na jutrišnji seji kranjske občinske skupščine naj bi se dokončno izoblikoval predlog spremembe ^ delovnega časa v občini Kranj. Za dnevni red je sicer predviden tudi odlok o poslovnem času, ki naj bi ga skupščina sprejela, vendar pa se predvideva, da ga bo treba zaradi novo sprejetih ukrepov o varčevanju z energijo in še posebej z gorivi umakniti z dnevnega reda in ponovno uskladiti. Predlog ! spremembe delovnega časa te dni ni nadvse aktualna tema samo v kranjski občini, kjer so tako kot drugod sklicali posvete z večjimi delovnimi organizacijami in predstavniki javnih prevoznikov. Brez dogovarjanja, kakšne so možnosti prevoza na delo in v šolo, namreč ni mogoče prilagajati delovnega časa novim razmeram, ki zahtevajo kar največje varčevanje z energijo. Predstavniki delovnih organizacij kranjske občine, ki jih je na posvet konec prejšnjega tedna povabil komite za gospodarstvo občine Kranj, so menili, naj bi se troizmensko delo odvijalo v delovnih organizacijah še naprej po sedanjem razporedu, to je od 6. ure zjutraj. Dvoizmensko in še posebej enoizmensko delo pa naj bi premaknili na 7. uro. Na ta način bi lahko Alpetour z sedanjimi 77 avtobusi zmogel povečan naval na avtobuse, ki se je pokazal z ukrepom o omejeni porabi goriva. Ob tem naj bi ostal še naprej v veljavi premakljiv delovni čas v organizacijah, kjer se je to pokazalo kot ustrezno, vendar pa prevelik razmak drsnega časa ne bi bil ekonomičen. Razmisliti bo treba, če je začetek pouka v osnovnih šolah ob 8. uri izvedljiv. Doslej se je na delo in v šolo v Kranj vozilo z avtobusi okoli 22 odstotkov vseh, prav toliko pa tudi z osebnimi avtomobili. Zaenkrat še ni mogoče presoditi, koliko delavcev bo zdaj pustilo avtomobile v garaži in uporabljalo javna prevozna sredstva: o tem bodo z anketo povprašali delavce v delovnih organizacijah ter številke sporočili do jutri Alpetouru. Od povečanega števila prevozov z avtobusi bo odvisno, kaj bodo ob danem številu avtobusov lahko sklenili o premaknitvi delovnega časa. Po trenutni oceni se je na avtobusih povečal naval potnikov za okoli tudi šole. Alpetour namreč vozi v šolo tudi okoli 3200 učencev in dijakov. Ce bo prišlo do spremembe delovnega časa v združenem delu, se bo treba seveda dogovoriti in temu prilagoditi tudi v družbenih dejavnostih od vrtcev do obratov družbene prehrane. Verjetno ne bo šlo brez težav, saj se postavljajo vprašanja, koliko bomo sploh prihranili, če bodo nekatere dejavnosti — kot na primer- vrtci — morale podaljševati delovnik. Ne gre zatiskati oči tudi pred specifično zaposlenostjo tako v kranjski kot v vseh gorenjskih občinah, saj je med zaposlenimi polovica žensk z velikimi družinskimi obveznostmi. L. M. Lažja pot od kože do čevlja Gorenjski čevljarji se nameravajo povezati v sestavljeno organizacijo združenega dela, v katero bi pritegnili še nekatere večje slovenske usnjarskopredelovalne kolektive — Osnovni cilj je boljša preskrba z domačimi in uvoženimi surovinami ter povečanje konvertibilnega izvoza Kranj — V izvozu jugoslovanske usnjarskopredelovalne industrije na trge s trdno valuto so slovenske delovne organizacije zastopane s prek 60-odstotnim deležem. Kljub izrednim uspehom pa se zlasti čevljarji že dolga leta spopadajo z vprašanjem, kje naj dobijo dovolj kvalitetnih surovin. Težave so se še bolj zaostrile po sprejetju zakona o razpolaganju z ustvarjenimi devizami, po katerem obutveni industriji za uvoz in združevanje v domači reprodukcijski verigi za surovine zmanjka dobro polovico vsote, ki jo dobi s prodajo izdelkov na zahodu. Da bi si slovenske usnjarskopredelovalne organizacije zagotovile čim boljšo surovinsko osnovo, so se že pred dvema letoma začele povezovati na dohodkovnih temeljih. Prejšnji petek so njihovi predstavniki podpisali samoupravni sporazum o skupnih osnovah razporejanja skupnega prihodka in dohodka, vendar pa v nekaterih večjih kolektivih ugotavljajo, da je taka vez za nemoteno preskrbo njihove proizvodnje še vedno preslabotna, posebno ker ne seže ven iz republiških meja, kjer nimajo vpliva na gibanje cen surovih kože in drugih materialov, ne na njihovo kvaliteto in niti ne na količino, ki jo potrebujejo. Gorenjski čevljarji v Alpini, Peku in Planiki so se zato dogovorili, da bodo združili moči. Rodila se je pobuda o povezavi v sestavljeno orga- nizacijo združenega dela, v katero bi pritegnili še nekatere usnjarne, na primer Koteks-Tobus, Utok in morda še katero. Združitev bi jim prinesla vrsto prednosti, osnovni namen pa je vsekakor ustvarjanje skupnega kapitala. Z njim bi na domačem trgu lahko razvijali surovinsko osnovo in si tako olajšali zapleteno pot od surove kože do končnega izdelka, čevlja, medtem ko bi jim skupni potencial deviz omogočil pravočasen uvoz surovin, in to takrat, ko so na tujem trgu najcenejše. Razen boljše preskrbe ima povezava v sestavljeno organizacijo še druge cilje; povečanje konvertibilnega izvoza, boljša delitev dela znotraj proizvodnih programov posameznih delovnih organizacij, večja produktivnost dela, skupna avtomatska obdelava podatkov, skratka, odpira se niz možnosti za hitrejši razvoj in boljši dohodek. O združitvi bodo seveda rekli zadnjo besedo delavci. Glede na to, da so gorenjski čevljarji že v minulih letih znali izbrati pravo pot v gospodarskih gibanjih, se najbrž ni treba bati, da ne bi doumeli tudi prednosti te zamisli. Posebno, ker nova organizacija ne bi zahtevala bistvenih dodatnih zaposlitev, saj nameravajo čim bolj izkoristiti notranje rezerve. H. Jelovčan almira Alpska modna industrija Radovljica obiščite nas v prodajalni in kavarni v GRIMŠČAH pri Bledu Odprto vsak dan, vključno sobote in nedelje od 15. do 21. ure. G LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE TOREK. 26. OKTOBRA PO JUGOSLAVIJI DEVALVACIJA DINARJA Devalvacija dinarja za 20 odstotkov, ki jo je v četrtek sprejel izvršni svet, mora prispevati h krepitvi realne vrednosti domačega denarja. Sprememba tečaja dinarja je eden izmed ukrepov, ki je bil sprejet, da bi zagotovili ugodnejše razmere za povečanje proizvodnje in izvoza, ra racionalnejše gospodarjenje, izboljšanje plačilne bilance naše države ter njene zunanje likvidnosti. Da bi zagotovili kar najbolj popoln učinek devalvacije dinarja, si bo zvezni izvršni svet prizadeval za dosledno uresničevanje sprejete politike in ukrepov za omejevanje vseh oblik porabe — investicijske, osebne, skupne in splošne v okvire materialnih možnosti Ti ukrepi terjajo konkretne dejavnosti v organizacijah združenega dela ter njihovo širše združevanje in povezovanje, da bi lahko povečali izvoz in delovno storilnost ter zagotovili kakovostnejše in učinkovitejše gospodarjenje. Slovenija in njeno gospodarstvo je že dalj časa opozarjalo na nerealen tečaj dinarja oziroma na njegovo prepočasno prilagajanje vrednosti drugim valutam. Zvezni izvršni svet se je odločil, da popravi tečaj dinarja do enajstih tujih valut za poprečno za 20 odstotkov, m irati so se spremenile nekatere izvozne spodbude in sicer so sedaj za različne trge različne. POZNA SETEV Na vseh 300.000 ha pšeničnih polj v Vojvodini bi do konca oktobra morali končati setev najpozneje do konca oktobra, če hočemo dobro žetev. Vendar so do sedaj v Vojvodini posejali s pšenico le 105.000 ha polj. Ker bo pšenica prepozno v zemlji, pri setvi nagaja vreme, lahko prihodnje leto pričakujemo precej manjši pridelek. V SOBOTO 6000 TON PREMOGA Rudarji rudnika lignita Titovo Velenje se do sedaj še niso izneverili visoki delovni zavesti in vedno znova dokazujejo, da znajo poprijeti, ko je treba. Tako so v soboto pripravili veliko prostovoljno delovno akcijo, za katero so dale pobudo družbenopolitične organizacije in v kateri sv si zastavili za cilj, da bodo nakopali 4 tisoč ton premoga za široko porabo. Odziv je bil izreden, saj je prišlo na delo 1150 rudarjev. Delati so začeli v petek ob 22. uri in do včerajšnjega opoldneva so nakopali 6 tisoč ton premoga. Šenčur — Junija so bili učenci iz osnovne šole Janka in Stanka Mlakarja tri dni na obisku pri svojih vrstnikih, učencih slovenske dopolnilne šole v Stuttgartu. V soboto so mladi iz Nemčije obisk vrnili. Popoldne so jim gostitelji v domu Kokrške čete pripravili kulturno prireditev in zatem še čajanko, v nedeljo pa so jih po skupnem izletu v Postojno in Ljubljano ob igri, obujanju spominov s prvega srečanja in zanimivem klepetu zabavali vsak po svoje. V ponedeljek zjutraj so jih povabili k razredni uri in k spominski plošči Janku Beleharju, po katerem nosi pionirski odred šenčurske šole ime. Spremljevalci učencev iz slovenske dopolnilne šole v Stuttgartu so obisk izkoristili za izmenjavo delovnih izkušenj ir\ dogovora o nadaljnjem sodelovanju. -Foto: F. Perdan Skrajno varčevanje Jesenice - Letni načrt uresničevanja družbenega plana jeseniške občine za letos predvideva rast porabe, osebne, skupne in splošne v skla- Delegatski vprašaj Nova trgovina na Planini Kranj — Delegati krajevne skupnosti Planina so postavili vprašanje, kako je z gradnjo nove trgovine v njihovi krajevni skupnosti. Novo trgovino naj bi začela graditi Veletrgovina Merkator, ki ji je komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Kranj že izdal lokacijsko dovoljenje. Vendar pa so se na odločbo o izdaji lokacijskega dovoljenja pritožili stanovalci v bližini predvidene trgovine, tako da se upravni spor rešuje pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani. Zato za sedaj še ni mogoče predvideti, kdaj se bo trgovina gradila. Stanovalci so se na lokacijsko odločbo, izdano konec lanskega leta, pritožili, ker menijo, da bo zaradi premajhnega odmika novozgrajeni objekt motil stanovalce bližnjih blokov, prav tako pa tudi dejavnost sama. Odločba o lokaciji, ki jo je izdal komite, je sicer v skladu z zazidalnim načrtom Kranja tako po zahtevah o odmiku, od stanovanjskih objektov kot tudi v skladu z dejavnostmi, ki so po načrtu predvidene v tej krajevni skupnosti. du z zahtevami resolucije o zaostajanju vseh vrst porabe za rastjo dohodka. Zaradi reševanja težkega materialnega položaja zdravstva je zbor združenega dela že v začetku letošnjega leta interesni skupnosti za zdravstvo s posebnim dopolnilom k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana potrdil več sredstev in tudi večjo prispevno stopnjo za 22.200 tisoč dinarjev, kar je povzročilo porast skupne porabe v občmi za 20,7 odstotka v primerjavi z lani. Realno pričakujejo, da se bo dohodek letos zvišal za 30 odstotkov, kar pomeni, da se sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb lahko povečajo za 22 odstotkov. Kaj napraviti z razliko? Ker so prednostno že obravnavali zdravstvo in otroško varstvo, je izvršni svet predlagal, da ti dve skupnosti tokrat sredstev ne valorizirata. medtem ko izobraževalna, kulturna in telesnokulturna skupnost ter skupnost socialnega skrbstva in zaposlovanja sredstva valorizirajo za 4,26 odstotkov. Sama valorizacija pa ne bo pokrila vseh materialnih stroškov ter možnega porasta osebnih dohodkov, zato bo treba do konca leta ob skrajni racionalizaciji gospodarjenja uresničevati programe interesnih skupnosti v dogovorjenem obsegu. Ta valorizacija pa vključuje tudi samoupravno komunalno skupnost in skupnost za varstvo pred požarom. C Predsedniki gorenjskih izvršnih svetov Prednostna turizem in kmetijstvo Kamnik v srednjeročnem obdobju načrtuje prednostni razvoj kmetijstva in turizma — Trenutno uresničujejo povezavo občinskega gospodarstva — Pripravljeni na ostrejše razmere Kamnik - »Ker zastavljenega družbenega načrta občine v prvem letu nismo uspeli izpolniti in ker so nastopili drugačni časi, smo tudi v Kamniku predlagali spremembo družbenega plana. Ravno te dni bo o njem razpravljala skupščina,« je povedal predsednik izvršnega sveta skupščine Kamnik FRANC JERAS. »Družbeni proizvod bi moral po srednjeročnem planu narasti za 5 odstotkov, namesto rasti pa smo beležili padec. Komaj za tretjino smo uspeli tudi pri naložbah, zaposlovanje je namesto predvidene rasti ostalo na istem, izvoz ni dosegel predvidene dinamike 10 odstotkov letno, temveč je ostal na ravni iz leta 1980. Ta spoznanja so nam narekovala osnutek sprememb srednjeročnega načrta, ki je zdaj realnejši, saj upošteva celo zadnje drastične spremembe, čeprav v obdobju priprave osnutka rebalansa zanje še nismo vedeli.« Posebno prizadeti so bili v Kamniku glede izvoza, saj so vanj vložili vse sile. Načrtovanega povečanja (že za letošnjih devet mesecev izkazujejo 34-od-stotno rast) ne bodo dosegli le s spodbujanjem velikih izvoznikov, Stola, Titana, Utoka in Svilanita, temveč bolj z vključevanjem novih. Ena manjših delovnih organizacij, Eksperimentalna tkalnica, ki več kot polovico proizvodnje izvozi, je sicer le drobec k skupnemu prispevku, a med manjšim vendarle kaže poiskati takšne potencialne izvoznike. V občinskih gospodarskih načrtih zadnjih let izstopa povečana skrb za kmetijstvo. Franc Jeras pravi: »V občini si prizadevamo za dovolj hrane in samo-prehranitev, toda tega cilja ne moremo zasledovati vsak s svoje plati. Če bo kmetijska zemljiška skupnost vztrajala pri svoji politiki, prav tako Emona, pospeševalci, veterinarji in zasebni kmet- Hitro in učinkovito Po vseh gorenjskih občinah so razdelili že večino bonov za bencin — Organizacija je bila izredno dobra Ko smo v petek povprašali po gorenjskih občinah, sekretariatih za notranje zadeve, kako poteka po posameznih občinah in krajevnih skupnostih razdeljevanje bonov za bencin, so nam povedali, da so se povsod dobro organizirali in da akcija poteka brez zastojev. V jeseniški občini so se. domenili, da morajo priti boni čimprej med voznike in so v vseh krajevnih skupnostih postavili razdelilna mesta. Do petka so razdelili bone že 95 odstotkom voznikov ali lastnikov motornih vozil in akcijo sklenili zvečer. Vsi tisti, ki po bone še niso mogli priti, jih bodo dobili na skupščini občine v uradnih dnevih. V radovljiški občini je akcija dobro potekala, zagotovili so skupine po razdelilnih mestih: na sedežih krajevnih skupnostih ali na matičnih uradih po posameznih krajevnih skupnostih. V Škofji Loki je bilo štirinajst razdelilnih mest, bone pa so delili od 7. do 19. ure. Predvsem popoldne v petek so pričakovali več ljudi na vseh razdelilnih mestih. Zastojev ni bilo, čakajo pa še nadaljnja navodila, kako bodo razdelili dodatne bone. Tudi v Kranju je akcija zadovoljivo tekla, saj so ustanovili več razdelilnih mest in večino bonov že razdelili. Vsi tisti, ki jih še niso, jih bodo dobili na sedežu organa skupščine občine Kranj. V manjših krajevnih skupnostih tržiške občine so v petek vse bone že razdelili, akcija je potekala le še v večjih krajevnih skupnostih in razdelilnih mestih kot v Bistrici in Tržiču. Tako kot drugod zamudnike boni čakajo na skupščini občine D. o. r Franc Jeras, predsednik kamniškega izvršnega sveta je, ne bomo prišli daleč. Razdrobljena prizadevanja bomo morali povezati, če hočemo dobro kmetu, zemlji in vsem potrošnikom hrane. V kmetijstvu načrtujemo razen organizacijskega poenotenja še intenziviranje njivskih površin, zaščito plodne zemlje in razvoj visokogorskih kmetij in pašnikov. To nam bo uspelo, če kmetijska politika ne bo nastajala za pisalno mizo, temveč med vsemi prej omenje-4 nimi dejavniki.« Kmetu kaže zagotoviti še kaj drugega kot le njivo in kravo, menijo v Kamniku, koder je že pred časom zaživel kmečki turizem. Zal tudi na področju Zaključna akcija NNNP v radovljiški 1 w • • občini Radovljica — Zaključna akcije NNNP 82xbo v občini zadnje dni oktobra Namen zaključne vaje je ] kusiti usposobljenost ljudi in občanov v same ravnanju v primeru napada, požarov, reševanja : ruševin, čiščenja ruševin, kuucije, nuđenja prve pomoč:. , rovanja družbene in lastnine ter preskrbe stva z živili in oitno vodo. Z akcijo bodo začeli izvajanjem ukrepov prif sti. Preizkusili bodo sistem šeanja in ukrepe zatemnitve vseh krajevnih skupnostih organizacijah združenega Zatemnjena ali izključena vsa svetlobna telesa z izjemo; metne signalizacije. Zagrnili do okna v vseh osvetljenih štorih, ugasnili svetlobne ne napise na trgovinah in nah, izključili ulično javno sveti javo ter se odpovedali njam z avtomobili. Naslednji dan bodo sirene: znanile začetek in konec ga napada. V času nevar do prekinili vsakodnevna la in poiskali zaklonišča zaklonilnike. Z zvočnim znakom konec letalskega napada — : do aktivnosti za vse skupnosti in organizacije; nega dela — razen za štiri vne skupnosti, ki bodo sno obveščene o nad< aktivnosti — končale. Sekretariat akcije NNNP! OK SZDL Radovljica — M V&s v" • s--. * | v ^ llf » f • t\ ^ Spi! Site isi 1 umi Vsako leto se srečujejo nekdanji španski borci Letos so se zbrtih Ljubljani, v novem kulturnem domu v Mostah, ki nosi njihoiv a Foto: D. Dolenc turizma ugotavljajo podobno kot v kmetijstvu: turistična ponudba je razdrobljena in životari. Resda to velja za vso Slovenijo, vendar so v Kamniku mnenja, da je treba začeti pri svojem pragu. »Veliko nam je do povezave turizma v okviru kamniške regije,« pravi Franc Jeras, »Doma povezani turizem pa bomo morali vgraditi tudi v sistem enotne slovenske ponudbe. Integracijski procesi v občini so naloga nasth gostincev in tu smo storili prvi korak. Doslej so bili nosilci razvoja v turizmu delovne organizacije iz drugih občin, na primer kranjski Alpetour je imel pod okriljem restavracijo Planinko, Velika planina je Integralova ... Poslej bodo domače gostinstvo vzeli v roke kamniški gostinci, Planinka bo z letom 1983. postala samostojna, o Veliki planini, ki je trenutno pod družbenim nadzorom. bomo odločali po opravljeni sanaciji. Mordu bi potem kazalo razmisliti o tesnejši povezavi sistema žičnic Velike planine in bližnjega Krvavca, saj ta dva ponudnika zimskega turizma ne moreta biti konkurenčna. V turizmu velja razmisliti še o nečem: o lovnem turizmu. Narava kar sama ponuja razumnejše pridobivanje turističnih deviz. O kamniškem »Kozorogu«, zavodu za gojitev divjadi, bomo v tem smislu še razmišljali.« Ena od nalog kamniškega gospodarstva je bila naravnana tudi k tesnejšim poslovnim zvezam kamniškega združenega dela na nabavni in prodajni Nesmiselna je namreč nt_ tako opevana fizična integral za vsako ceno, saj današr,* razmere silijo v poslovna rdr-ženja. Utok, Titan in Stol. tort večji proizvajalci in izvoznik;, * tega zavedajo, težava pa ie rr 1 manjših, ki sami nimajo več r-nosti na ttžišču. Problematik je živilska industrija Eta. ki * zapira v samozadostnost, pa Air-rem, ki mu je dovolj dom*V. tržišče. Kot povsod tudi v Kamni* zadnje Čase tehtajo naloibec* politiko. Vse investicije ksru>' usmeriti v tehnologijo, neka:^ projekte v Kamniku so republik organi že odobrili. Ce pa sredss* ne bodo porabili za naložbe. j;h * je še vedno moč pretočiti v obratna sredstva. Naložbe 1 družbene objekte bodo tudi Kamniku počakale. Skrbi jih tudi zaposlovanje ^ začetku smo omenili, da na «* področju poldrugo leto ni b* rasti, čeprav v občini te J no * zaposlitvijo naravnega prirasti Vendar vladajo tod spearx* ra^ere: v Kariku je v^o. razmere: v Kamniku jv - j - lavcev ozkega profila, ki pnh*-^ * - z drugih republik, hkrati p** j skoraj 2000 visoko kvahtici^- uitra u skoraj ^ - — kvalificiran« delavcev vsakdanov skoraj »r VkiMK UHU »vr« » „»„v—--___» * prihodnje /azn^šljati ka^ -dnevne migrante zadržat1 in z domačini zapolniti pot** po delih ožjega profila. z 26. OKTOBRA 1902 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE .3. STRAN GLAS adinska soočanja H5 delegatov mladinskega kongresa razpravljalo v petih komisi-i — Odločne razprave Od mladih že dolgo ni bilo slišati kritičnih, pa vendar pretehta-besed, toliko predlogov, kako iz ulice, tako razčlenjenih raz-položaju zoreče generacije in i razumevanja sedanjih kriznih delegatov na mladinskem je omenjala problem zapo-saj je to eksistenčno vpra-ade generacije. Tudi mladi Franc Pungeršek je osvet-em nezaposlenih mladih tov, ki se šolajo v dobri Jo n^li izobrazbi in stroki delo, namesto tega pa ža-ostanejo na cesti. Vzrok, je ivljalec, ni zgolj v slabi združenega dela in šol-temveč število nezaposlenih tudi številne honorarne za-brezžtevilne nadure, iska-kanalov« pri zapo-. in podobno. Kaže pa opo-tudi na število prostih delov-ki je skoraj enako kot brezposelnih. Nekateri nara-" ' ijo dela, ki ne ustrezajo razbi. V sili pa bo treba i vsako priliko. " io grenkobo kot o zapo- 0 delegati govorili tudi o aju. Mlade zlasti boli dej-s Stipendijo ne zagotavlja- —r_slitve, skromen znesek pa i more pokrivati njihovih živ-" potreb. Eden od gorenjskih Bojan Veselinovič, je da smo že zapluli v izobraževanje, štipendij-pa je stala nekje zadaj, v dan bolj moreče je tudi med višino štipendije življenjskih stroškov, še morda zmanjšanje razpisa-lij ob nezmanjšanem vpi- __Gorenjcev na šole, ki ujejo za »pisarniške poklice«, no izobraževanje, o kate-rorjli v posebni kongresni deležno precejšnjih gorenjske strani, iz Škofje Loke je iiizal iz primera centra izobraževanja v svoji )ljal je o prepadu, ki ijake, ki se šolajo za ice in tiste, ki bodo ivci Ustavil se je tudi javljanju srednješolcev, vedno zelo omejeno. De-dijaki ponekod niti o levu ne morejo odločati, je bodo pri pouku sedeli, o sooblikovanju učno-programa ob teh spozna-jpija. oiar z Jesenic se je i probleme mladih v živ-okolju. Mlade, pravi, gle- 1 skozi modo, prestopni-Itvo alkoholizem, narko- ... Prizadeti »moralisti« se S u je j o, če morda niso marsi-tudi sami krivi. Mladina ni potrebna le šole in vzgoje. Eden od vzrokov za te pojave je tudi mladinska rijC ki se ubada s finančni- mi in prostorskimi vprašanji, mladino pa prepušča cesti. Dogaja se tudi, je povzel delegat, da je mladinska organizacija aktivna in zajame veliko mladih, a važne odločitve (na primer o otroškem varstvu, stanovanjski problematiki, izkoriščanju prostega časa) vendarle uidejo mimo nje. Iztok Purič iz Kranja se je temeljiteje posvetil idejnemu izobraževanju mračlin Tn iskala njegove slabosti. Izobraževanje se Še vedno omejuje na pripravo konkretnih akcijskih Organizacijskih problemov, ni pa dolgoročno. Usposabljamo navadno le vodstva. Programi so nepovezani, po končanih izobraževalnih programih pa znanje mladih običajno povsem zanemarimo. Neučinkovitosti je krivo tudi to, da je izobraževanje le samo sebi namen, nima pa stika z resničnimi interesi mladih. Beseda je bila tudi o prostem času in o dejavnostih, ki mladega človeka vzgajajo v polno osebnost. O tem je govorila tudi Sabina Jaklič iz Tržiča. Na primeru iz svoie občine je orisala možnost povezave mladinske organizacije z društvom, ki združuje mlade po interesu. Govorila je predvsem o kulturnih društvih, saj so mladi tovrstne vzgoje najbolj po-' trebni, žal pa ima družba zaradi omejenih materialnih možnosti zanjo vse premalo posluha. Mladinsko prostovoljno delo je bila tema, ki so se je mladi na kongresu lotili zelo skrbno. 0 njem je govoril tudi Darko Mlakar z Jesenic, ki je terjal, naj mladinsko prostovoljno delo najde mesto tudi v razvojnih načrtih združenega dela, krajevne skupnosti, občine... V šoli naj prodre kot sestavni del vzgoje mladega človeka. Razprave so resda opozarjale na težave in ovire, bile pa so tudi samokritične. Tak je radovljiški delegat Brane Grohar dejal, da ob kritiki birokracije in tehnokracije pozabljamo na to zlo v mladinski organizaciji. Na koncu je pribil, naj raje uredimo svoje vrste, usposobimo mlade delegate in vplivamo na kjučne družbene odločitve, saj je že čas, da prenehamo biti le vršilci manifestacij. D. Z. Zlebir Mladi — del naše družbe Novo mesto — Poanta najvišjega zbora slovenske mladine je bila zoperstavljanje ostrim družbenim razmeram, ki mlade peha v neenakopraven položaj, ki jim ne omogoča lepše sedanjosti in prihodnosti spričo nezavidljivih družbenih razmer. Slednje mlade vse bolj silijo, da se z njimi spoprijemi je j o, pa naj si gre za zaposlovanje in brezposelnost, za mlade družine, štipendiranje, za položaj mladih kmetovalcev, za izrabo prostega časa. »Najvišji premik,« je v uvodu h kongresu slovenske mladine dejala predsednica Darja Colarič, »je v tem, da so mladi ljudje skozi mladinsko organizacijo začeli uveljavljati svoje interese, ki so specifični, kot je specifičen družbenoekonomski položaj mladih ljudi. Še vedno pa se ni toliko spremenila, da bi bila sposobna tako organizirati mlade, da bi te razmere spremenili. A vsaj zavest o tej družbenih procesih je prodrla v vso mladinsko organizacijo.« »Mladina se na eni strani še vedno ne zna ali noče organizirati v ZSMS, da bi uresničevala svoje in prek njih družbene interese. Po drugi strani pa nočemo ali ne znamo na organiziran način vključiti cele vrste mladih, ki so tako ali drugače aktivni, kritični in tudi radikalni v svojem odnosu do družbenih razmer, »je nadaljevala Darja Colarič. Ker je mladinska organizacija predvsem organizacija forumov, manj mladinskih aktivistov in najmanj fronta vse mlade generacije, je deloma kriva problemov, s katerimi se v sodobnem svetu soočajo mladi. Največ se jih pojavlja na področju družbenoekonomskih odnosov, ki so se jih delegati 11. kongresa slovenske -< — I\U 5U *---- . V"** popoldne obravnavali gospo-V** razmere v občini, so ocenili, ustalitev prizadevanja za ;0S gospodarskim težavam ariv^ -tu v* ustalitev gospodarstva čaka tržiške komuni- - ^3evnih rog -Letošnje \bo moč ohraniti oziroma se izboljšati z uresničenjem ^planskSh obveznosti, zlasti proizvodnih m izvoznih - Teza-~ preskrbi čim bolj omilifi v • j.- „ valuto pa tržiškim izvoznikom Vrt* - Ko so trfiški komunisti v valuto zarad- nerealne m* Doooldne obravnavali gospo- Jve^dJnosti dinarja in nizkih cen na zahodnem trgu. Devalvacija dinarja bo njihove težave nekoliko omilila, kot so poudarili komunisti, pa si bo za povečanje proizvodnje in izvoza potrebno še naprej prizadevati. Prihodnje leto bodo obveznosti ža petnajst odstotkov večje, kar pomeni za tržiŠko gospodarstvo, že doslej močno usmerjeno v izvoz, zahtevano nalogo. Zato se bodo morale v izvoz aktivneje vključiti tudi manjše organizacije, ki doslej niso izvažale ali pa so iskale klirinški trg. Na seji občinske konference ZKS Tržič so spregovorili tudi o najnovejših stabilizacijskih ukrepih in v zvezi z njimi o preskrbljenosti z energetskimi viri ter osnovnimi življenjskimi izdelki. Ugotovili so, da trgovinske organizacije zaradi nakupovalne mrzlice niso zadovoljivo založene. Pri tem je nekoliko premalo aktivna tudi Mercatorjeva Preskrba, katere težave izvirajo iz pomanjkanja obratnih sredstev in neredne dobave iz centralnih skladišč. Pomanjkanje blaga zbuja med občani slabo razpoloženje, zato se bodo morala trgovska podjetja in izvršni svet potruditi za čim boljšo preskrbljenost. opazna. Nobena organa združenega dela v devetih ni pridelala izgube, spostu-V ^ovor o razporejanju dohod-£ ' sredstev za osebne dohodke, konvertibilni izvoz in podobno, pa so na drugi strani tudi pn katerih odpravljanju se v prvi vrsti izkazati prav ^nigti v osnovnih organizacijah. kovati si morajo, da bo gospodo planske obveznosti uresniči-produktivnost dela ne bo C** da bo preskrbljenost s surovimi m reprodukcijskimi materiali tudi osnovnimi življenjskimi V^inami boljša, da poraba ne v aarafcala. Zato pa bo v vseh iefeah potrebno bolj resno kot 'C*J izpostaviti vprašanje odgovor-^ odnosa do dela in družbene EČsE v gospodarstvo v osmih me- C fetos nekoliko zaostaja za spre-*izvoznimi načrti, vendar pa se mladine tudi najbolj zavzeto lotili. Mladi v iskanju zaposlitve, zapostavljeni mladi strokovnjaki, beg mladih s kmetij, negotovost štipendijskega razmerja, nemoč mladih v sedanjem gospodarskem stanju — vse to in še mnogo več je usmerjalo temeljne razprave delegatov v eni najvažnejših kongresnih komisij. Dvojnost izobraževalnega sistema, iskanje stične točke z združenim delom, pomanjkanje samoupravljanja na tem področju ... to so bile teme delegatov, ki so razpravljali o reformi šolstva. Vloga mladih v sistemu socialističnega samoupravljanja je bila naslovna tema tretje komisije, a delegati se niso ukvarjali izključno s položajem mladinske organizacije, temveč so spregovorili tudi o krizi samoupravnega sistema, ki ga skuša prerasti birokratsko administriranje. Prosti čas, mladinsko prostovoljno delo, množična kultura mladih, mladi in splošna ljudska obramba ter še vrsta drugih široko zastavljenih tem se je pridružila razmišljanjem o položaju mladih. Za vse, kar bremeni slovensko mladino, je v dveh skopo odmerjenih kongresnih dneh zmanjkalo časa. Toda saj kongres ni končno dejanje, katerega sklepe bo mladina pozabila, temveč začetek novega akcijskega obdobja, ki bo še nudilo priložnost za pogovor, kritiko, razmišljanje, predloge. Toda mladina se mora opredeliti (in to se je na kongresu vsekakor zgodilo) do ključnih vprašanj družbe in svoje generacije, pa tudi do svoje organizacije. Slednja se bo morala otresti svoje pasivne transmisijske vloge in samostojno stopiti na družbeno prizorišče. d. Z. Žlebir nja ne moremo odločati, na primer o planiranju. Zakaj jih ni moč pritegniti? Pravijo, da so prezaposleni s strokovnim delom. Morda jih k delu vabimo prepozno, morali bi jih že kot štipendiste delovne organizacije. Ali pa jim jemlje pogum dejstvo, da so tudi po strokovni plati zaradi mladosti in neizkušenosti med starejšimi strokovnjaki premalo upoštevani?« Franc Miklavčič iz Škofje Loke »Vzroki za beg mladih s kmetij tičijo v mačehovskem odnosu družbe do kmetov, v malomarnem odnosu do zemlje, v neučinkovitosti kmetijskih zadrug, v neurejeni socialni varnosti kmetov ... Mislim, da bi veljalo že v osnovni šoli privzgajati pravi odnos do kmeta, ne pa da beseda ,kmet' zveni kot žaljivka in sinonim neotesanega vedenja. Mladim, ki kanijo ostati na kmetijah in se izobraziti za ta poklic, ne bi smeli jemati poguma.« Slavka Trstenjak iz Tržiča »Na probleme naše generacije gledam z dveh strani. Kot študentko me najbolj prizadene neurejeno in negotovo štipendiranje. Upam, da bo kongres dal kako spodbudno rešitev! Kot aktivna mladinka pa čutim tudi probleme, ki postavljajo mladino in njeno organizacijo v podrejen položaj: v zaprtem krogu mladinske organizacije je malo ljudi voljnih dela, še manj pa tistih, ki bi se vključevali drugam. Mladina tudi zato s svojimi zamislimi težko prodre v strukture .odraslih'.« Zdravko Debeljak iz Kranja »Mladi strokovnjaki z višjo in visoko izobrazbo ostajajo samo sopotniki mladinskega politič-. nega dogajanja. V mladinski organizaciji pa jih pogrešamo, saj bi s svojim znanjem, strokovnostjo premostili praznine, kjer mladi ravno zaradi pomanjkanja zna- Novo vodstvo Na prvi seji republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, ki jo je mladina sklicala v nedeljo po sklepu kongresa, so mladi izvolili svoje novo vodstvo. Predsednik slovenske mladine bo poslej 29-letni matematik Andrej Brvar, podpredsednica Saša Dragoš in sekretar Bojan Žepič. Zbiranje jeklenih odpadkov Do konca meseca traja akcija zbiranja starih avtomobilov in odvrženih gospodinjskih strojev železarne, Slovenske železarne, delovni organizaciji Dinos in Surovina ter odbor za sekundarne surovine pri Gospodarski zbornici Slovenije so se letos prvič odločili za posebno akcijo zajemanja odpadkov bele tehnike in amortiziranih avtomobilskih školjk. Akcija poteka od sredine do konca tega meseca v vseh skladiščih omenjenih dveh delovnih organizacij v Sloveniji. Cena oddanih jeklenih odpadkov v skladiščih delovnih organizacij je 3 dinarje za kilogram. Po krajevnih skupnostih pa bodo odpadke pobirali in plačevali po 2 dinarja za kilogram. Takšni odpadki pomenijo danes sekundarne surovine za ponovno predelavo. Pridobivanje sekundarnih surovin je v svetu vse bolj pomembna gospodarska dejavnost; pri nas pa zaradi velikega pomanjkanja nekaterih vložkov za proizvodnjo še toliko bolj. Z uporabo sekundarnih surovin pa ne varujemo samo naravnih bogastev pred nesmotrnim izkoriščanjem, ampak zmanjšujemo z njihovo uporabo tudi tako imenovano porabo pri- V ^tkov na vzhodnega, je letos obratno, razen v Tokosu in '-•meritev na trge s trdno H. Jelovčan Kje avtobusno postajo Kranj •— Na seji skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti Kranj, ki je bila v sredo, 20. oktobra, je delegat iz delovne organizacije Alpetour postavil vprašanje, kje je predvidena lokacija kranjske avtobusne postaje. Menil je, da postaja promet na sedanji (začasni) avtobusni postaji vse bolj nevzdržen. Problem je vsaj toliko pereč kot lokacija kranjske tržnice. Pojasnjeno je bilo, da je lokacija nove avtobusne postaje Kranj še vedno«,predvidena med Gregorčičevo ulico in Cesto Staneta Žagarja. Vendar pa se pri: pravlja tudi razprava o novelaciji urbanističnega načrta Kranja, ki naj bi dokončno razrešila tudi vprašanje lokacije avtobusne po- Staje' A. 2. Odgovorni delavci o vprašanjih gospodarske stabilizacije - V petek se je v Kranju zaključil enotedenski seminar za vodje temeljnih organizacij, predsednike delavskih svetov in sekretarjev osnovnih organizacij ZK. Udeležili so se ga iz kranjske Save, tržiškega Peka, Obrtnika iz Škofje Loke in Varnosti. V petdnevnem seminarju so udeleženci govorili o vlogi zavestnih sil v obdobju stabilizacije, ocenili razmere na področju družbenoekonomskih odnosov, spregovorili o odgovornosti, o vlogi delavske kontrole in družbenopolitičnih organizacij. — Foto: F. Perdan marne energije. Po drugi strani pa je pri nas tudi okolje že tako onesnaženo, da lahko slej ko prej pride do hudih težav, če ne bomo posvetili posebno skrb odstranjevanju in izkoriščanju še uporabnih odpadkov. Čeprav je takšna akcija pri nas organizirana prvič (in naj bi bila v prihodnje stalna), bi bilo prav, da bi se posredno vanjo vključile tudi občine. Morda ne bi bilo napak, da bi sprejeli odloke, o obvezni oddaji amortiziranih avtomobilov, ki bi hkrati določali, da specializirane organizacije za predelavo uporabnin surovin v sekundarne surovine odpeljajo takšne avtomobile v predelavo, če so odloženi na javnih površinah in onesnažujejo človekovo okolje. Prav tako bi nemara veljalo razmisliti o uvedbi posebne takse, ki bi ji plačevali ob registraciji oziroma nakupu osebnih avtomobilov in izdelkov bele tehnike. Takšno takso so uvedli v nekaterih industrijsko razvitih deželah. S tem denarjem potem pokrivajo stroške za odstranjevanje te vrste navlake iz okolja. O LAS 4. STRAN GOSPODARSTVO TOREK. 26. OKTOBRA Alpina Žiri: Večji izvoz omogoča normalno delo V žirovski Alpini so letos izvozili na zahod 32 odstotkov in na vzhod 18 odstotkov proizvodnje — Izvoz bodo prihodnje leto morali povečati še za 20 odstotkov, če hočejo zagotoviti dovolj deviz za pokrivanje lastnih potreb in obveznosti v reproverigi — Ukrepi za večji izvoz, ki jih je sprejel izvršni svet, bodo učinkoviti le, če bodo uveljavljeni takoj Žiri - Med redkimi delovnimi organizacijami, ki so pripravile program poslovanja v zaostrenih gospodarskih razmerah, in ki ga tudi zelo uspešno uresničujejo, je prav gotovo v vrhu žirovska Alpina. Program, ki je postal sestavni del letošnjega plana, so pripravili že februarja in ga dopolnili julija, ko je izšel novi devizni zakon. »Osnovni cilj naše poslovne politike je povečanje konvertibilnega izvoza«, sta povedala predsednica skupnega delavskega sveta Anica Cokan in vodja nabave Jože Bogataj. Izvozimo dobro polovico proizvodnje, polovico pa jo prodamo na domačem trgu. Do letos smo približno 30 odstotkov proizvodnje izvozili v vzhodne dežele in 20 odstotkov na konvertibilno tržišče. Letos pa smo si zastavili drugačen cilj: 32 odstotkov proizvodnje bomo izvozili na konvertibilna in le 18 odstotkov proizvodnje na klirinško trž išče.« Kako to doseči? »Najprej smo natančno pregledali kaj izvažamo in kaj uvažamo. Ugotovili smo, da bo treba sredi leta ustaviti proizvodnjo, če sestave izvoza ne bomo spremenili. Zato smo na zahodnih tržiščih poiskali nove kupce in sicer smo prek podjetja Več delavcev le pri zasebnikih Konec maja je bilo v tržiški občini zaposlenih 6025 delavcev, manj kot konec preteklega leta — Padec v gospodarstvu in negospodarstvu, rahel skok le v zasebnem sektorju — Nezaposlenih 35 delavcev — Do 1985. leta bo zaposlovanje naraščalo po letni stopnji 1,1 odstotka — Zaposlovalna zaprtost kaže tudi na pomanjkanje razvojnih načrtov Tržič - Med skoraj 81.500 delavci, kolikor jih je bilo zaposlenih konec maja na Gorenjskem, jih nekaj več kot 6000 dela v tržiški občini Zanimivo je, da se je število zaposlenih v tržiškem združenem delu v primerjavi s koncem minulega leta za malenkost skrčilo tako v gospodarstvu kot negospodarstvu, za dobra dva odstotka je naraslo le v zasebnem sektorju. Nezaposlenih je bilo konec polletja v tržiški občini le 35 delavcev ali 8,6 odstotka vseh, kar je v primerjavi z drugimi gorenjskimi občinami in še zlasti s slovenskim povprečjem daleč najnižji odstotek. Med iskalci prve zaposlitve sta bila dva Tržičana, deset jih je bilo mlajših od 26 let, trije pa težje zaposljivl Izobrazbena struktura nezaposlenih pove, da je med njimi največ priučenih delavcev, in sicer petnajst, dva nepriučena, devet s poklicno Šolo, osem s srednjo in eden z višjo. Podatki torej kažejo na izredno nizko stopnjo rasti zaposlovanja v tržiški občini oziroma celo rahel-padec, razen v zasebnem sektorju, na drugi strani pa komaj omembe vredno povečanje števila nezaposlenih; konec lanskega maja jih je bilo 0,50 odstotka, decembra 0,55 in maja letos 0,58 odstotka. Alpina, Šport Corporation v ZDA povečali prodajo za 75 odstotkov, v celotni pa v ZDA za 25 odstotkov, izvoz tekaške obutve je letos večji za 20 odstotkov, lahke obutve smo prodali za 50 odstotkov več kot leta 1981. Skratka v devetih mesecih smo letos izvozili po vrednosti za 45 odstotkov več, količinsko pa smo izvoz podvojili. Tako bomo plan 7,8 milijonov dolarjev izvoza posegli.« Vam ta vsota zadostuje za uvoz materialov in za obveznosti v reproverigi? »Od 7,8 milijona dolarjev nam bo ostalo za lastne potrebe 2,85 mili- Počasno rast zaposlovanja v tržiški občini načrtujejo tudi v naslednjih letih tega srednjeročnega obdobja. Medtem ko je prvotni družbeni plan razvoja govoril o letni stopnji 1,5 odstotka, osnutek aneksa k planu stopnjo znižuje na 1,1 odstotka. To pomeni, da bodo v obč mi zaposlovali le delavce iz naravnega prirastka. Leta 1985 jih bo zaposlenih '6738, od tega v gospodarstvu 5982, v negospodarstvu se bo število lahko povečalo le na osnovi novih naložb, v zasebnem sektorju pa v skladu s programom razvoja malega gospodarstva. V obdobju prizadevanj za ustalitev gospodarstva ima načrtovana nizka stopnja rasti zaposlovanja dva obraza; varčevalnega, saj bo moralo skoraj enako število delavcev dvigniti produktivnost dela najmanj za dva odstotka, industrijsko proizvodnjo za štiri in družbeni proizvod do tri odstotke. Vendar pa se hkrati odpira vprašanje, če zaposlovalna zaprtost ne pomeni tudi pomanjkanja razvojnih načrtov in iskanja novih možnosti za doseganje večjega družbenega proizvoda, kar je vse prej kot dolgoročna perspektivna usmeritev. H. Jelovčan jona dolarjev. Za uvoz potrebnega repromateriala pa potrebujemo 2,9 milijona dolarjev. Razen tega pa še za obveznosti do dobaviteljev v reproverigi 2,4 milijona dolarjev. Do sedaj smo morali združiti 1,45 milijona dolarjev in nam tako primanjkuje deviz za uvoz potrebnih repro-materialov. Pomagamo si s kratkoročnimi tujimi krediti, ki pa so zelo dragi.« Kaj si obetate od pravkar sprejetih ukrepov za spodbujanje izvoza? »Čeprav natančnih obrazložitev in navodil še ni in vemo le to, kar smo zvedeli iz sredstev javnega obveščanja, smo izračunali, da moramo izvoz povečati še za najmanj 8 odstotkov, da bi lahko uvozili potreben material za proizvodnjo. Ce pa hočemo pokrivati vse svoje devizne obveznosti pa bomo morali prihodnje leto izvoz povečati vsaj za 20 odstotkov in to samo na konvertibilni trg. To pomeni, da bomo morali prihodnje leto izvoziti za najmanj 11 milijonov dolarjev na zahod, če se hočemo še naprej razvijati. Skupno naj bi torej prodali na tuje 58 odstotkov proizvodnje. Seveda pa ob tem, menimo, da upravi? eno zahtevamo, da mora postati izvoz dohodkovno zanimiv. S sedanjim načinom obravnave imamo v poprečju 25 odstotkov izgube pri vsakem izvoženem paru čevljev. Prav tako se bo potrebno odkrito pogovoriti o uvoznih omejitvenih kontingentih, saj praviloma ščitijo slabe dopmače proizvajalce, nam pa zavlačujejo proizvodnjo in večajo stro^ks.^ »Proizvodnjo ste zaradi večjega izvoza povečali, niste pa zaposlovali novih delavcev? »Začasno smo iz režije m vzdrževalnih obratov premestili v proizvodnjo 25 delavcev, delali smo^tudi ob sobotah in tako premostili največje konice.« Imate sedaj dovolj surovin za proizvodnjo? . »V Šivalnicah je dovolj materiala do začetka novembra, v montažah do konca novembra ali sredine decembra. Upamo pa, da bomo lahko takoj uveljavili pravice za povečan uvoz zaradi izvoza. Ce nam bo to uspelo v 10 ali 15 dneh, potem težav ne bo. Zato upravičeno pričakujemo, da bo izvedba dovoljenj hitra in učinkovita, čeprav se bojimo, da se bodo ponovno začela potovanja v Beograd. V zadnjih dveh letih, kar je uspešno delovala SISEOT, smo se teh poti že odvadili.« j Bogatai SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Načrti zaposlovanja za leto 1983 E Skupnosti za zaposlovanje usklajujejo kadrovske piane in so skupaj z izvršnimi. sveti gospodarsko zbornico, izobraževalno skupnostjo, banko m občinam sindikalnim svetom prevzele usklajevalno vlogo pri uresničevanju dogovorjene politike zaposlovanja fn načinih razreševanja raznih strukturnih neskladij Hai^fLidrov^^ . del gospodarskih načrtov in razvojnih planov organizacij združenega Sela vendar se na področju planiranja kadrov še srečujemo s problemi, saj nekatere delovne organizacije načrtov zaposlovanja še ne sprejemajo ali pa pri Driura vi le - teh občutno kasnijo. To pomeni, da je pla- n^e /aposiovanja v marsikateri organizaciji zdru-2a dXle neka strokovna aktivnost kadrovskih ovna služba je lzaeiam — . . j- program dela. V skladu s tem programom je zdaj zaključeno zbiranje minimalnih kazalcev zaposlovanja do konca tekočega in za prihodnje leto, kar temelji na odloku o obvezni enotni metodologiji m obveznih enotnih kazalcih; to je namenjeno predh<*ini oceni kazalcev zaposlovanja v družbenopolitičnih skupnostih do konca tega leta in v prihodnjem letu. Rezultati anketiranja bodo služili za pripravo osnutka načrta zaposlovanja za leto 1983 in kot analitično dokumentacijska podlaga za pripravo občinskih in republiške resolucije. Tako zbrani podatki so pogoj za pričetek akcije usklajevanja letnih načrtov zaposlovanja. Precej delovnih organizacij roka za vrnitev rvega dela ankete MK-LP/1-83, to je do 20. septembra, ni upoštevalo. Do 6. oktobra smo uspeli zajeti v občini Jesenice 40 odstotkov zaposlenih, v Kranju 84 odstotkov, v Radovljici 80 odstotkov, v Skofji Loki 65 odstotkov in v tržiški občini 91 odstotkov. V regiji je torej zajetih 73 odstotkov zaposlenih v združenem delu oziroma 64 odstotkov anketiranih organizacij združenega dela; to pa vsekakor ni zadovoljiv podatek. * V začetku novembra bo strokovna služba skupnosti za zaposlovanje posredovala v združeno delo Osnutek samoupravnega sporazuma o načrtu zaposlovanja v letu 1983, oceno možnosti zaposlovanja v letu 1983 in obrazca MK-LP-2-83 in P-MK-LP/2-83, ki bosta predstavljala rezultate usklajevanja. Usklajevanje načrtov zaposlovanja v organizacijah združenga dela bo zaključeno 15.decembra. Tedaj naj bi bila dosežena kar največja skladnost med planirano politiko zaposlovanja v združenem delu ter resolucijskiini cilji družbeno razvojne politike občin in širše družbeno politične skupnosti za prihodnje leto. Predlog samoupravnega sporazuma o načrtih zaposlovanja naj bi organizacije združenega dela sprejele do konca decembra letos. Predlog načrta zaposlovanja pa bo sprejet na skupščinah skupnosti za zaposlovanje in bo spremljajoči dokument resolucije. Mimi Pintar Polževa gradnja elek Minulo zimo smo v Slovenije pri oskrbi z električno nekako zvezali začetek s koncem zime. I^tos, pravijo, brez tudi v Sloveniji ne bo šlo. Napoved, ki nas ob pomanjkanju olja in premoga toliko bolj skrbi. Lani smo si lahko prižgali vsaj trično pečko, če nam je zmanjkalo kuriva. Oskrba z električno energijo bo najbolj odvisna od dela elektrarne v Šoštanju in od jedrske elektrarne v Krškem. poved smo ponavljali tudi minulo zimo. Letos moramo dodati .noč drugim republikam, ki se pri oskrbi z električno energijo z veliko večjimi težavami. . V Sloveniji je bila oskrba z električno energijo doslej---- motena zaradi naložb v preteklosti. Pri elektriki je pač treba pet, deset let naprej. , s. . . Ce pogledamo, kaj se letos dogaja z naložbami v ele ske objekte, smo lahko toliko bolj zaskrbljeni. Koncem f- so še optimistično napovedovali letošnje naložbene moi---- sprejeti načrt jih je oklestil in letošnja razpoložljiva sredstva žil na 9 milijard dinarjev, ter pustil še malce upanja, da se bo z nimi akcijami natekla še milijarda dinarjev. Zdaj je upanja V so v interesni skupnosti pred dnevi ocenili, da bo na voljo le ,A jarde dinarjev. Potemtakem so se na začetku leta napoveda-bene možnosti skrčile za 32 odstotkov in pokritih bo torej le L. kov prepotrebnih gradenj. Zavoljo tega tudi na prednostnih ne bo moč normalno nadaljevati gradnje Zaradi pomanjkanja denarja sta gradnji vodnih elektrarn v čičah in v Solkanu polževi. Jedrska elektrarna v Krškem Še redno vključena v sistem, tudi rudnik urana v Zirovskem mo že zelo dolgo. Novih elektrarn pa ni na obzorju. Vprt—, _ zastavlja tudi ob sovlaganje v premogovnik in termoelektrarno "lk Za Gorenjsko je posebej pereče vprašanje graditve in _ nosnega in distribucijskega električnega omrežja, ki bo manjkanja denarja zdaj takorekoč ponovno odložen. Gor električno energijo pretežno oskrbuje iz drugihdelov upoštevamo jeseniško Železarno, se le 15-odstotno oskrbuje x mi zmogljivostmi, brez Železarne pa se sama oskrbuje 25 Prenosne naprave so obremenjene do skrajnih zmogljivosti, vzroča pregrevanje naprav. Razdelilne transformatorske obremenjene tudi 97-odstotno, kar se seveda odraza tudi v Večje porabe si tosej na Gorenjskem tudi zavoljo prenosnih smemo privoščiti. Tako do zadnje redukcije ni prišlo manjkanja električne energije, temveč zavoljo preobrc-nosnih naprav. M. Voičjtf Miha Jenko s Praprotne "MM,1, ob fcadeh rrpe. . — Foto: C Z Repa tudi __za i v cerkljanski zadrugi so doslej odkupili 200 ton repe, ki je ljevala pot v sosednjo Italijo. 25 kmetov kisa repo ali -Jenko iz Praprotne Police pravi: »Brez medsebojne lo to prenaporno delo.« Praprotna Polica — Repa je strniščni posevek, ki jo sejemo potem, ko se je z njim že umaknila pšenica ali druga žitarica. Na videz je to nepomemben kmetijski pridelek, v resnici pa si z njim celo ustvarjamo devize. Kmetje s področja cerkljanske zadruge so doslej zbrali že 200 ton sveže repe, ki so jo po ceni 2,40 dinarja za kilogram odkupili naši sosedje Italijani. Letošnji pridelek ni bil najboljši, med 25 in 30 tonami na hektar. Medtem ko večina kmetov, če se sploh odloči za repo, z njo krmi prašiče in goveda, pa 25 pridelovalcev repo kisa — v kislo repo. Ne le za domači krožnik, tudi za prodajo kamniški Eti, Živilom, Sadju m zelenjavi. Miha Jenko iz Praprotne Police je eden izmed njih. Samo s kmetijstvom se ukvarja in povsem razumljivo se mi zdi, da je vsak kos zemlje dobro izkoriščen preko celega leta. »Dvajset ton repe bomo letos ski-sali pri nas. Če ne bi bilo medsebojne pomoči v vasi, bi že zdavnaj opustili to delo. Prenaporno je, če moraš vse narediti sam. Najprej repo očistimo. Nekateri'so to delali z betonskim mešalcem, toda pri tem se repa preveč obtolče. Zatem pride na vrsto lupljenje. Takrat se zbere od 15 do 20 vaščanov in lupimo do dveh, tren zjutraj. V Praprotni Polici so taksna delovna srečanja še mogoča, ker vas Premoga 30 odstotkov premalo ™ ' , _ ^ l.mniclrn občino. 1 Kranj - Po ocenah, ki seveda niso povsem natančne, Gorenjska letos potrebuje 120 tisoč ton premoga. Pri kranjskem Merkurju, ki s premogom oskrbuje vso Gorenjsko z izjemo škofjeloške občine, so na podlagi naročil izračunali, da m v kranjski občini potrebovali 46 tisoč ton premoga, v radovljiški 18 tisoC ton, v jeseniški 21 tisoč ton in v tržiški 15 tisoč ton premoga. Taksne so seveda številke, ki pa ne odsevajo povsem resničnih potreb, saj ljudje naročajo premog leto, dve vnaprej Tako v Tržiču pravijo, da jt 15 tisoč ton za eno zimo zanje preveč, saj premog v Tržiču naročajo tudi kupci od drugod. Kranjski Merkur bo letos zagotovil 77 tisoč ton premoga; 36 tisoč drži skupaj in niso vsi r___ počez med seboj skregani, je vas zbrala pri ličkanju * da ta običaj je izumrl, ni—~ pa ga je lupljenje repe. banje imamo stroj, vse osa* mo opraviti ročno. Kisame v kadeh, ki jih obtežimo s kamni. V prostoru, kjer sor ra biti vseskozi toplo, zate v sanja pogosto kuhamo žgac.« treba posebej kuriti. Po treh je repa skisana in potem s? pek ponavlja, dokler kup ne Vso repo prodajam preko čeprav sem si sam poiskal zadrugo se poleg količine • mo tudi o stroških prodaje, se potem ne držijo in zarai; od dogovorjenega,« se hudu* Jenko. S kisanjem ima že skušnje in doslej se mu še m da bi se repa predčasno da bi jo ujelo prvo sp__ sonce. Vedno jo dobro sk:>j vočasno proda. Čeprav je ima na pretek, pe nima najrajši na krožnik* če prašič ,notr stop' (v kroš** mreč), potem še gre,« se r ha Jenko, očitno zadovoljen, sam prispeva k »zelenemu Četudi s kislo repo. za katere mo reči, da jo imajo nekaten di. ton za kranjsko občino, 16 za jeseniško, 14 tisoč ton s ljiško In 11 tisoč ton o občino. Torej za kov uianj, kot ga Gorenji nah potrebuje. . Da bodo vsi čez zimo . zdai dobavlja kupcem p - " Tg* premoga ah .3 tone Obeta pa se še uvo. V** Onvietske zveze m Nem» ^tične republike. V skra;^ brnavolotudipoljdup^^ izredno kakovosten, drag, saj bo tona Pred«o^, o tisoč dinarjev. . nn vol i pa je na voljo on. * narjev. 26. OKTOBRA 1062 KULTURA 5. STRAN O ar nepotvorjenega _ Jjica — Na srečanju s' pesni-- pisatelji začetniki Gorenjske, bski v petek, 15. oktobra v gradu na Bledu, sta sodelovali tu-la Beravsova in Mira Re-Žirija, ki so jo sestavljali Golobova, Miha Mohar in Nije predlagala, naj zastopa-jsko na tovrstnem sloven-srečanju. ki ji je komaj šestnajst let, iz Vasce pri Cerkljah. Pesmi pisati že v šestem razredu objavljala v solskem glasilu izpod Krvavca«. Pozneje so objavili tudi v Glasu in -m dnevniku. Zdaj hodi v Jetnik ekonomske srednje šole , v prostem času pa se veli-s pisanjem, ki kljub nje-' odslikava presenetljivo in občutenost. enaintridesetletna Jana je na književnost že od gim-iet, čeprav se je nekaj časa ukvarjala z grafiko in sli-Zdaj je korespondentka v sektorju delovne skupno-služb na blejskem LIP-u m pomaga pri urejanju a glasila. Nekaj njenih »objavili Rodna gruda, Bo-nja in Železar. V impresiv-ih pesmih najdemo preta-zvenenje človeške intime, za-pa jo tudi vprašanje človeka v sedanji družbi. 15. novembra bo zastopala Slovence na jugoslo-srečanju amaterjev Ahra-•VaJjevu. to po dve Mirini in Jani- ;e napisala »Kadar te kličem m »Noč, ki se je potihem bo-Jana pa »Vem, da pride« in cene«. z cene smo svetlobo po koščkih, li mo svetlobo tisočerih sonc. m trkali na vrata kupci, lobn ljudje z drobnimi očmi. v* sijale vedra hrepenenja, tenc žalostnih ni bilo, i jutro je mimo šlo. za njimi je ostala c koščkih iz sonc. danes v jutri spremenjeni prodajalci spremenili v bitevilk smo stkali vrata kupci trkajo in zdi se, kot «*tlobo iskali. Odpremo jim, potem ~ Po atomskih koščkih prodamo, ? zavesami zijamo, kako v • jo odnašajo prebrano in iz tisočerih niti stkano. sem druži Vem, da pride Prišel bo mimo Dan s soncem. Z rožami v naročju. Ptice bodo gnezdile v laseh. Stopal bo z nogami, polnimi črne prsti. Svežo zemljo bo nesel, ki kar drhti in za vetrom kliče. Megla se razgubi. Dan se prebudi. Prišel bo mimo — vedno se vrača — pela mu bom pesmi, ki niso kar tako, brez srca. pesem, ki se na pamet naučiti ne da! Za roži dve ga bom prosila. Eno, obljubljeno od lani. Eno za jutri, ko bo Dan že mimo s soncem daleč odšel. .. - V okviru dogovorjenega »delovanja med pobra-fcestoma Rivoli iz Italije in f. v petek zvečer, 22. oktobra *em domu v Kranju s celo-programom nastopil pomešani pevski zbor n-društva iz Rivolija. nastopil v celoti, kajti iz ; je prišlo le nekaj čez dvajset ® pevcev, vseh pa doma J Petintrideset. Toda ubrani, Pasovi so zapeli, kot bi jih —. na odru. In navdušili! vedeli vnaprej, bi ne verjeli, 'J- preprosti ljudje, ribiči in 5 dnjžice. Najmanj mali z odličnimi solisti, bi Zapeli so iz vse duše in Zidar, trgovec, študentka, gospodinja, sami prelje. Vsi tisti, ki so se pred »voliju odločili, da si sami vvoj ribiški dom ob umet-1 Zgrabili so prav vsi in ga z udarniškim delom. Po- * nanj. In to upravičeno. 1980 pa so se odločili, da bi »kupaj še svoj mešani zbor-Po šestih mesecih vaje je nastopi. Uspeh za usi^hom ' dvoranah, gledališčih, po televizijah Piemonta. *> nežno pesem imajo radi. ^ Arije iz njihovih oper. ± Beilinija, Mascagnija. Tudi »j*i nastop so pripravili v tak program. Peli so od-iz Verijevih oper Nabuko, ' iz Bellinijeve Norme, leve Kavalerie rustikane in Odlični so bili solisti: Gianni bariton, Carlo Franchi, * Siio Camon, bas. Zbor vodi - Garbellini, ki zraven poje x »opran Odlična solistka je sopranistka Margherita ^ na klavirju pa sta zbor *ii Jole Mancan in Teresa la ir»ek res ne ve, koga bi bolj v8i so bili odlični Morda nas je s svojim basom še posebej očaral basist Siro Camon, zidarski mojster sicer, ki pa kot osebnost in Eo glasu zelo spominja na našega adka Korošca. Za konec pa so italijanski pevci s pesmijo »Vzbujenje duhov« avstrijskega skladatelja Josefa Scheua, ki jo je menda poslovenil Etbirt Kristan. V slovenščini so zapeli pesem, ki vse narode sveta poziva k enotnosti, prijateljstvu. Prijatelji iz Rivolija, bili ste enkratni. Želimo si le, da bi vas še kdaj slišali! Nič manjši uspeh kot v Kranju so rivolijski pevci v soboto zvečer dosegli tudi v Cerkljah na Gorenjskem kjer so bili gostje tamkajšnjega pevskega društva. Le udeležba na naših kulturnih prireditvah še vedno šepa. Kranj si je tokrat pridobil še eno črno piko. D. Dolenc Kadar te kličem samota Kadar te kličem, samota, te ni. pa si mi obupno potrebna. Zaradi tebe se izgubljam v lastnih napakah in grehih, ker me nočeš sprejeti. Kadar te kličem. samota, mi obrneš hrbet, ker ne veš. kako te ob teh trenutkih po t re b u jem. Kadar te kličem, samota, se narediš gluho. Nočeš slišati moje prošnje, nočeš me sprejeti v svoj svet tišine in teme. Povem ti, kadar me boš klicala ti, samota, bom gluha in slepa. Obrnila ti bom hrbet in se ti smejala. Takrat boš videla, samota, kako prijetno je gledati, ko se ti edini, rešilni izhod zapira. Noč, ki se je potiho bojimo Se ti~ ne zdi, da včasih v kozarcu vode vidiš. da se utapljaš, se ti ne zdi, da v luži vidiš obris svojega spačenega obraza, se ti ne zdi, da v neurejeni sobi spoznaš svoje siromaštvo. Vsakdo nekoč — zdi se mu — ve. da je včasih ubog. da se ruši, da se v njem bije bitka; bo zmagal, bo poražen, bo vsaj preživel. Vsakemu se v nekem trenutku zazdi, da mora izbruhati ves ogenj svojega besa, da mora prekleti svet, prekleti svoje rojstvo, življenje, vse. kar je bilo do tedaj njegovega in ni ga sram. Vsakdo ve, da obstajata dve plati njegovega ž i vije nja, dve plati: bela in črna, 4 svetla in temna. Vsakdo ve, da sta v njem dva jaza, da se v njem prebuja jutro in pada mrak. Vsakdo ve, da ga čaka jesen, spokojna, mrtva, z vonjem po gnilem listju, po pravkar prešli nevihti; vsakdo ve, nekje globoko v sebi, pa se boji noči. Zgodba o vremenu Kranj — V lutkovnem gledališču v gradu Kiselštajn bo v četrtek, 28. oktobra, ob 16. in ob 17. uri na sporedu lutkovna igra »Zgodba o vremenu« v izvedbi Cveta Severja. Tone Logonder v Železnikih V nedeljo 17. oktobra je bila odprta razstava del akademskega kiparju Toneta Logondra v Železnikih v razstavnem prostoru Muzejskega društvu. Odpiranje razstuve so organizatorji združili z nastopom pi-huinega orkestru Alples in pevskim zborom Iskru Železniki, slavnostnemu vzdušju so se pridružili še recitatorji Iskre. Pokrovitelj razstave je delovna organizacija ISKRA — Železniki in je njen direktor Tone Bukovec razstavo tudi odprl. Tone Logonder je po veliki pregledni razstavi; ki jo je za avtorjevo petdesetletnico pripravil Loški muzej v galeriji na gradu, priredil izbor iz te razstave in gu posredovul kot sumostojno razstavo najprej v Ži-reh in sedaj v Železnikih. Čeprav je pričujoča razstava postavljena v manjšem prostoru in z manj deli, še vedno predstuvlja ogrodnico za ruzmišljanje o Logondrovem kipurskem snovunju in o poti. ki jo je prehodU v dvajsetih letih od diplome nu Akademiji za likovno umetnost pu do dunes. Že med študijem se je veliko ukvarjal s portreti, ki jih je pozneje na podlagi pridobljenega znanju spreminjal z rahlo stilizacijo v monumentalne upodobitve naših velikih mož, kot so na primer Ivan Grohar, Ivan Tavčar in predvsem najbolj posrečeno, razgibano in samosvojo gluvo Antona Ažbeta za spomenik v Dolenčicah. Razstava lepo prikazuje čakanje kiparja, njegovo potrpežljivo, skoraj dvajsetletno pripravljanje na veliko spomeniško plastiko. Že pred dvajsetimi leti je za diplomo izbral motiv kmečke ženice, ki ga je gojil vrsto let, ga spreminjal in dopolnjeval, da ga ja lahko letos postavil v novem delu Škofje Loke, v Podlubniku. Tako kot ta, plastika kmečke žene, ki meri v višino skoraj tri metre, je enako velik tudi spomenik Ivanu Groharju v Sorici. Tudi za ta spomenik je idejo pestoval skoraj dve desetletji dokler ni leta 1981 dobil zanj naročila in s svojim delom pripomogel k oddolžitvi slovenske javnosti našemu velikemu slikarju impresionistu. Logondrovi spomeniki in velika plastika se dajo prešteti, ne moicmo pa prešteti vseh njegovih medaljerskih del od večjih bronastih reljefnih plošč (Jakob Aljaž) do raznih medalj in do drobnih značk. Prav ta vrsta Logondrove dejavnosti je tudi dobro pri-kuzuna na ruzstavi v Železnikih, sicer ne s količino izbranih predmetov, ampak s primerki, ki pričajo o kvaliteti. Andrej Pavlovec S knjižne police Radetzkyjeva koračnica Avstrijski pisatelj in pripovednik Joseph Roth sodi brez dvoma med najpomembnejše avtorje literarne besede v sodobni avstrijski književnosti. Kvaliteta njegovega pisateljskega opusa je celo tako dobra, da ga mnogi sodobni literarni kritiki postavljajo ob stran literarnima velikanoma sodobne evropske književnosti, kakršna sta bila Franz Kafka in Robert Musil. To seveda ne more biti nobeno naključje, če vemo, da se je Roth s pisanjem ukvarjal praktično vse življenje (1894—1939), najprej pa kot novinar in dopisnik »Frankfurther Zeitunga«. V tem obdobju se je razmeroma hitro uveljavil kot izvrsten stilist in dosleden pričevalec svojega časa, kot ga v spremni besedi poimenuje njen avtor Peter Vodopivec. Kljub temu pa je treba povedati, da Roth kot stilist vendarle pomeni razmeroma trd oreh pri kakršnemkoli literarno teoretičnem razvrščanju, kajti v svojem pisanju ni sledil modernejšim literarnim in umetniškim smerem. Skoraj trmasto je vztrajal pri tradicionalnih pripovednih okvirih, saj je kot teoretik dvomil v pisateljevo sposobnost spoznavanja in razlaganja sveta. Poglavitno pisateljsko »dolžnost« in nalogo je Roth videl v pripovedovanju, v posredovanju zgodbe. Njegov ])isateljski opus socli pravzaprav v drugo obdobje njegove ustvarjalnosti, saj so njegovi romani začeli nastajati šele s koncem prve svetovne vojne. Njihova vsebina je povojni svet, nemirne politične in družbene razmere v tem času, propad tradicionalnih hierarhij in odnosov, brezdomstvo in socialna beda. V romanu »Radetzkgjeva koračnica«, ki je obenem tudi njegovo najobsežnejše delo, Roth upodablja tri generacije moških potomcev neke, le navidezno slovenske družine Trotta v polstoletnem okviru časa in dogajanj v avstro-ogrski monarhiji — v času od bitke pri Solferinu pa tja do razpada avstrijskega cesarstva. Roman je brez dvoma globoka umetniška panorama časov in dogajanj, v katerih okvire je »vpet«. Roman predstavlja njegovo drugo delo v slovenskem prevodu (roman »Beg brez konca«Je izšel pri nas pred šestnajstimi leti), izšel pa je v zbirki Levstikov hram pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v nakladi 4500 izvodov. Boris Bogataj Nove knjige Prešernove družbe Pri Prešernovi družbi so v zbirki Ljudska knjiga izšle tri nove knjige. V prevodu Darka Komaca je izšel roman »Prihod Hrvatov« avtorja Ksaverja Šandorja Dalskega. Popisuje preseljevanje starih Slovanov, zlasti Hrvatov, njihove boje z raznimi sovražniki in naseljevanje ozemelj, ki so več ali manj še danes naseljena s Slovani. Knjigo, ki obsega 124 strani, je opremil Matjaž Vipo-tnik, velja pa 390 dinarjev. »Mlado nuno« Giovannija Arpina je prevedel Janez Hrovatin. Zgodba pripoveduje o uradniku srednjih let Antoniu, ujetem v enoličnost svojega urejenega, a pustega življenja in o njegovem srečanju z mlado nuno Sereno. Obema prinese ljubezen ključ do polnejšega življenja. Knjigo, ki obsega 128 strani, je opremil Matjaž Vipotnik, stane pa 325 dinar1 jev. I »Okostja bizonov« avtorja Lewisa Pattena je prevedel Zdravko Duša. Knjiga je skoraj dokumentarno pričevanje o zadnjem, tragičnem pohodu zdesetkanih ostankov indijanskega plemena severnih Šajenov in je samo drobec iz zgodovine množičnih pomorov prvotnih prebivalcev obeh Amerik. Knjigo, ki obsega 220 strani, je opremil Matjaž Vipotnik, stane pa 420 dinarjev Tako je letos v zbirki Ljudska knjiga že izšlo vseh šesf knjig. Poprej so namreč že izšle tri knjige: »Kraljestvo tega sveta« Aleja Car-p.entierja, »Yvette« Guya de Maupas-santa in »Lisica in kamelije« Ignazia Silone. Vseh šest knjig zbirke Ljudska knjiga lahko pri Prešernovi družbi še vedno naročite za ceno 990 dinarjev. Mešani pevski zbor iz Rivolija pod vodstvom Yvonne Garbellini je zapel kot pravi operni zbor. — Foto: F. Perdan »Gostišče Hibiskus« Pierre Boileau in Thomas Nar-cejac pomenita za francosko literaturo proslavljen pisateljski par, ki piše zanimive, svojevrstne kriminalne romane. Literarno gledano ti romani niso nikakršne klasične kriminalke, saj večinoma temeljijo na psiholoških osnovah, notranjih vzgibih posameznika, ki so vzpodbuda in kasneje posledica različnih kriminalcih dejanj. Avtorja sta uspešna predstavnika te zvrsti beletristike, saj je dvoje njunih del doživelo tudi ekranizacijo na filmskem platnu. Koman »Gostišče Hibiskus«. ki je v 3500 izvodih izšel pri Mladinski knjigi v zbirki Zenit, na neposreden način opisuje pretresljivo življenje v francoskem domu ostarelih. Gostišče je pravo mondeno letovišče bogatih upokojencev, eden od njih je tudi Michel Herbois, ki pisaje dnevnik razkriva bralcu vzdušje okolja in razpleta zgodbo romana. S svojimi meditacijami pri bralcu ustvarja vse večjo napetost, ki se stopnjuje sorazmerno s kriminalnimi' dejanji. Čudne in nenadne smrti si sledijo kot po tekočem traku (med njimi je tudi Herbois sam, a preživi) in na koncu se izkaže, kdo je morilec. Glavna medicinska sestra v domu, podkupljena od dedičev bogatih prebivalcev ustanove, slednje ubija in tako omogoča iakom-nim dedičem, da se prebijejo do premoženja. Boris Bogataj GLAS 6. STRAN RADOVLJICA 7. seja zbora krajevnih skupnosti radovljiške občinske skupščine bo v sredo, 3. novembra ob 16. uri v mali sejni dvorani Skupščine občine Radovljica v Radovljici, Gorenjska 19. DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK, 26. OKTOBRA Dnevni red odobritev zapisnika zadnje seje informacija o dosedanjih pripravah za spremembo statuta občine osnutek rebalansa proračuna občine za leto 1982 osnutek odloka o spremembi odloka in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve poročilo o sprejemanju aneksa o dogovoru o temeljih plana občine 1981-1985 predlog odloka o komunalnih odpadkih na območju občine osnutek odloka o sprejemu zazidalnega načrta za individualno usmerjeno stanovanjsko gradnjo Vrbnje osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča poročilo o sanaciji in program nadaljnje sanacije Blejskega jezera program varstva, urejanje, vzdrževanje in postavljanje spomenikov in spominskih obeležij borcev NOV za leto 1982, predlog sklepa odbora podpisnikov sredstev solidarnosti za odpravo naravnih nesreč predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije 1981-1985 osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije 1981-1985 v letu 1983 razrešitve in imenovanja delegatska vprašanja 7. seja zbora združenega dela radovljiške občinske skupščine bo v sredo, 3. novembra ob 16. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine v Radovljici, Gorenjska 19. Dnevni red odobritev zapisnika zadnje seje informacija o dosedanjih pripravah za spremembo statuta občine osnutek rebalansa proračuna občine za leto 1982 osnutek odloka o spremembi odloka in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve poročilo o sprejemanju aneksa o dogovoru o temeljnih plana občine 1981-1985 predlog odloka o komunalnih odpadkih na območju občine osnutek odloka o sprejemu zazidalnega načrta za individualno usmerjeno stanovanjsko gradnjo Vrbnje osnutek odloka o nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča poročilo o sanaciji in program nadaljnje sanacije Blejskega jezera program varstva, urejanje, vzdrže-vzdrževanje in postavljanje spomenikov in spominskih obeležij borcev NOV za leto 1982 predlog sklepa odbora podpisnikov sredstev solidarnosti za odpravo naravnih nesreč predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije 1981-1985 osnutek resolucije o politiki izva-daljnje sanacije Blejskega jezera program varstva, urejanje, vzdrževanje in postavljanje spomenikov in spominskih obeležij borcev NOV za leto 1982 ■ predlog sklepa odbora podpisnikov sredstev solidarnosti za odpravo naravnih nesreč - predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije 1981-1985 - osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije 1981-1985 v letu 1983 - razrešitve in imenovanja - delegatska vprašanja DOGOVORIMO SE Rebalans občinskega proračuna Imenovanja Zaradi poteka mandata dosedanjim članom komsije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu predlaga komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, da delegati izvolijo nove člane komisije: za predsednika Mirka Rmjahazija, za člane pa Marjana Butorca, Jurico lic, Marijo Gašperšič, Miloša Janšo, Maksimilijana Os-valda, Franca Kristana, Jelko Kunej in Vido Stare. . v ------- Predlog sprememb in dopolnitev letošnjega občinskega proračuna je posledica spremenjenih okvirov na področju splošne porabe, nanaša se na prihodke in odhodke. Spremembe prihodkov temelje na novih poredpi-sih, na ugotovljeni dinamiki prilivov v preteklih letih in na podatkih o devetmesečni letošnji realizaciji. Spremembe odhodkov so posledice spremembe dogovorjenega obsega celotnih prihodkov proračuna, ugotovljenih viškov, dodatno sprejetih obveznosti in spremenjenih ter dodatnih potreb uporabnikov proračunskih sredstev. Pri prihodkih so nastala večja odstopanja od prvotnega plana pri davku iz osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, pri davku od kmetijstva, kjer je dejanska odmera presenetila z visokim indeksom porasta, pri davku od obrtne dejavnosti, ki se je povečal delno na račun višjih razlik pri odmeri, delno zaradi porasta izplačil po pogodbah o delu, pri davku od skupnega dohodka občanov, ki je bil v visokih zneskih odmerjen obrtnikom z več- jim ostankom dohodka in pri posebnem občinskem davku od prodaje na drobno in od prodaje pijač, ki se je povečal skladno s porastom cen. Tako po rebalansu skupni prihodki tekočega leta znašajo 200.444.000 dinarjev, prenešena sredstva iz preteklega leta in sproščena kreditna sredstva znašajo 6.643.140 dinarjev. Skupaj torej 207.087.140 dinarjev. Razporejeni prihodki po rebalansu znašajo 154.556.335 dinarjev, tekoča proračunska rezerva 1,090.565 dinarjev, presežek prihodkov nad dovoljeno porabo pa 51,440.240 dinarjev. Skupaj torej 207,087.140 dinarjev. Dovoljena poraba v občini po popravku proračuna znaša 155,646.900 dinarjev, prvotno je bila načrtovana v višini 155.605.360 dinarjev. 70 odstotkov presežka se zliva v slovenski sklad za intervencije v porabi hrane in za blagovne rezerve. 30 odstotkov ostane v občini, prav tako za intervencije v porabi hrane in za blagovne rezerve. Tako se bo letos v republiški sklad steklo 37.760,688 dinarjev, v občini pa bo ostalo 13,679.552 dinarjev. Komunalni odpadki Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skur__ do odločali o sprejemu odloka o komunalnih odpadkih — razprava dala veliko pripomb, vse, ki so v prid boljše oi je javne snage, so upoštevali Osnutek odloka o komunalnih odpadkih na območju radovljiške občine so delegati 28. julija letos dali Delo INDOK centra Na zadnji seji je družbenopolitični zbor kritično obravnaval delo INDOK centra in zahteval poročilo o delu, ki ga je pripravil INDOK center za zdajšnjo sejo. V njem opredeljuje delo in probleme ter nakazuje možne rešitve, ob koncu pa podaja še kratko poročilo o delu v letošnjih devetih mesecih. Med osnovnimi problemi, ki delo INDOK centra spremljajo še od vsega začetka - v Radovljici so ga ustanovili leta 1976 - so sam status centra, neurejena kadrovska zasedba, omejeni finančni viri in problematika zagotavljanja tehničnih uslug in preskrba z izdelavnim materialom. Pri razreševanju problemov bi morali najprej skladno z določili ustanovnega akta urediti status INDOK centra in pri tem upoštevati določbe zakona o družbenem sistemu informiranja, ki bo sprejet. Oblikovati kaže delegatsko sestavljen svet centra. Na drugem mestu rešitev kadrovskih problemov, kar pomeni zagotoviti opravljanje informacijsko-dokumentacijskih in administrativnih opravil. Na tret- Uporaba solidarnostnih sredstev Delegati vseh treh zborov občinske skupščine bodo sklepali o uporabi sredstev solidarnosti za delno pokritje škode, ki je zaradi neurja in poplav junija nastala v občinah Brežice, Šentjur pri Celju, Idrija in Šmarje pri Jelšah. Škoda, ki je nastala zaradi neurja in toče, je bila v teh občinah ocenjena na dobrih 764 milijonov dinarjev. Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu porabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji predlaga, da se odobrijo sredstva v višini 83 milijonov dinarjev, kar predstavlja 8,6 odstotkov vseh načrtovanih sredstev solidarnosti v letošnjem letu. 7. seja družbenopolitič nega zbora radovljiške občinske skupščine bo v sredo, 3. novembra ob 16. uri v sejni sobi družbenopolitič nih organizacij občine Radovljica v Radovljici, Gorenjska 25. Dnevni red _ odobritev zapisnika zadnje seje — informacija o dosedanjih pripravah za spremembo statuta občine _ osnutek rebalansa proračuna občine za leto 1982 _ poročilo o sprejemanju aneksa o dogovoru o temeljih plana občine 1981-1985 _ poročilo o sanaciji in program nadaljnje sanacije Blejskega jezera _ predlog sklepa odbora podpisnikov sredstev solidarnosti za odpravo naravnih nesreč _ predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije 1981-1985 _ osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije 1981 -1985 v letu 1983 _ razrešitve in imenovanja _ delegatska vprašanja jem mestu je opredelitev programa izdajateljske dejavnosti, ki je v zdajšnjih razmerah center ne more razširiti. V letošnjih devetih mesecih je center urednikom tovarniških glasil poslal 32 informacij, razposlal 13 dopisov ob različnih akcijah, izdal 16 številk Informacij o dogodkih, uredil prvo Številko Obzornika, ki pa ni bil natiskan, izdal s sodelovanjem občinskega sindikalnega sveta dva biltena ob kongresu slovenskih sindikatov, nudil informacije 78 zunanjim iskalcem in pripravil 13 zapisnikov sej občinske skupščine. Dokumentacijsko gradivo v centru ohranjajo v glavnem v enakem obsegu ob sprotnem izločanju zastarelega gradiva. Podpisniki pa neredno ali sploh ne pošiljajo informacij. Center je spremljal pisanje tovarniških glasil, Glasa in Dela ter sledil zakonodaji na področju informiranja Sodeloval je pri izobraževanju delegatov, opravljal redne zadolžitve na področju splošne ljudske obrambe in se vključil v akcijo NNNP-82. v dvomesečno javno razpravo, ki je dala vrsto predlogov. Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je upošteval vse, ki so utemeljeni in prispevajo k boljši organizaciji javne snage. Predlog odloka je obravnaval izvršni svet ter predlaga spremembo drugega odstavka 27. člena, ki naj se glasi: »občana, ki pripeljajo na organizirana odlagališča odpadke izven rednega odvoza ali iz območja, kjer ni organiziran odvoz odpadkov, so oproščeni plačila.« Statutarno pravna komisija pa se je strinjala, da predlog odloka enakovredno obravnavata zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela. Pripombe so posredovali krajevna skupnost Bled, Komunalno gospodarstvo radovljiške občine, komunalna skupnost in društvo za UO občine Radovljica. , Tako so v 2. členu odloka dodali, da je obvezno odlaganje in odvoz smeti tudi s parkirišč, postajališč, dvorišč in podobno. Niso pa sprejeli možnosti odlaganja smeti v vrečke, kar se je v drugih krajih slabo izkazalo. Pri 3 členu so zavrnili pobudo, da bi lahko tudi komunalna delovna organizacija predlagala uvedbo rednega odvoza smeti ter da bi komunalna skupnost dokončno odločala v primeru spora. 4. člen ima dokončno Zazidava v Vrbnjah Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih sku do odločali o sprejemu odloka o sprejetju zazidalnega selja enodružinskih stanovanj hiš Vrbnje Prvi osnutek zazidalnega načrta Vrbnje je bil izdelan že letai 1974 kot načrt za gradnjo montažnih his. Postopek sprejemanja je bil prekinjen, ker so se zemljišča nahajala v območju varnostnega pasu vzletnopn-stajalne steze leškega letališča. S spremembo zasuka osi steze in s spremembo urbanističnega načrta Radovljica-Lesce-Begunje so bili dani pogoji za obnovitev postopka. Izdelana je bila še idejna zasnova zazidave s klasično vrstno zazidavo. Nova različica in prvotni osnutek zazidalnega načrta sta bila javno razgrnjena in na osnovi pripomb in formulacijo, da so določbe za vse, pri katerih nastajav ki. V 5. členu so pri tekočih dodali »pomije in voda« prepelu iz peči še ogorke, pr smeteh pa še spomladanske i ske trebeže, grmičevje, trave *1 dobno. V 7. členu ostane rses^ njeno, da so odjemna mesca ^ oddaljena največ deset mec* možnega dostopa s smetaršfcss* lom. Nespremejneno ostane a* so izvajalci dolžni posredov*:* mative odjemnih mest. V S. iiP upoštevan predlog, da se uv»' merilo ena posoda na dve s v isti stavbi. K 9. členu je ljiv predlog opustitve čfečec;* tejnerjev. V 10. členu ostane * za kontejnerje dolžna skrbeč^ jevna skupnost. V 14. členu Ji da je smeti moč odvrati ta-s -prazniki, saj imajo nekaten t"5 f radovljiški občini izrazito značaj. V 15. členu je sprfj« 3 log, da lokacijo za fekalije 2 ~ določi izvajalec v soglasju s no inšpekcijo. V 17. členu j* -no, da poslovnik o odlaganje & kov in upravljanju odlagali me izvajalec, velja pa, ko ga? komunalna skupnost. Nespra ni ostajajo 18., 21. in 22.čl» tako ni bilo potrebno s 24. člena. V zvezi s 27 čtet* spremembo predlaga izvriat kar smo omenili že na začetks. Nadomestila za uporabo mestnega zemljišča Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve predlaga delegatom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, da sprejmejo osnutek odloka o nadomestilu za uporabo mestnega zemljišča in ga dajo v javno razpravo. Že lani je bil delegatom predložen nov odlok, vendar ga zaradi previsokega povišanja nadomestil niso sprejeli. Zdaj je pripravljen nov osnutek, ki je usklajen z dogovorom o usklajevanju meril za določanje nadomestila. Nadomestila veljajo za zemljišča, ki ležijo v območju mest in naselij mestnega značaja, ki so določena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev, za katera je sprejet zazidalni načrt in so komunalno opremljena. Višina nadomestila je odvisna od komunalne opremljenosti ' stavbnega zemljišča, lege in namembnosti, ugodnosti lokacije ter od meril za oprostitev plačevanja nadomestila. Sredstva nadomestil se lahko uporabljajo le za urejale stavbnega zemljišča, začasno le za pridobivanje stavbnega zemljišča v družbeno lastnino. Nadomestila so odvisna od namembnosti stavbnega zemljišča, ki se lahko uporablja za stanovanjske, proizvodne in obrtne, poslovne ter družbene namene. Stavbna zemljišča se ocenjujejo glede na dostopnost cestišča, možnosti priključitve na vodovod, kanalizacijo, električno omrežje in javno razsvetljavo v naselju. Višina nadomestila se uporabnikom določi na podlagi sprejetih meril in z določitvijo vrednosti točke, kar je odvisno od predvidenih stroškov programa urejanja stavbnih zemljišč. S sprejetjem tega odloka bi v radovljiški občini zagotovili že načrtovano izgradnjo komunalnih objektov in naprav. DOGOVORIMO SE Priprave za spremembo Statuta občine Tako kot v drugih slovenskih občinah so se tudi v radovljiški lotili sprememb statuta občine v dveh fazah. Najprej so ga uskladili z amandmaji k zvezni in republiški ustavi, kar je bilo uresničeno lani. Druga stopnja pa je uskladitev s pomembnimi akti, ki so bili sprejeti po letu 1978 in urejajo ali usmerjajo naš nadaljnji družbeni razvoj. Pri pripravi osnutka druge faze sprememb in dopolnitev statuta občine so upoštevali tudi nekatere odločbe ustavnega sodišča, ki se nanašajo na nekatere protiustavne in nezakonite določbe sedanjega statuta. Zbori občinske skupščine so osnutek obravnavali februarja letos in sprejeli več sklepov: da se s sprejemom statuta počaka, ker tedaj še ni bil sprejet zakon o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, da naj se upošteva pomislek, ali je potrebno v tolikšni meri povzemati belila veljavnih zakonov, da mora statut predstavljati enotno celoviU> vsebinsko povezano gradivo kot temelj ni samoupravni akt občine naj se osnuje posebna delovna skupina za pripravo osnutka prečiščenega bese dila statuta, naj se o njem organizi ra široka javna razprava m da je primeren čas za dokončno obravna vanje in sprejem prgišč enega sta tuta nova delegatska skupščina. Sekretariat za občo upravo pripravlja delovno gradivo za nov sta tut, obravnavale ga bodo posebne delovne skupine ter svet ^užbe nepolitični sistem ^statutarn pravna komisija. Osnutek novega statuta bo delegatom občinske skup ščine v sprejem v drug. Polovl^7{leL cembra, Občinska konferenca SZDL pa bo nosilec široke javne razpiave. strokovnih mnenj se je av^ decembra lani odločil za tt zazidavo. Osnutek zazidala# črta je aprila letos izdelan B Organizirali so javno rar*ni razpravo, na osnovi priponi zazidalni načrt dopolnjen. Ti zidalni načrt ne posega več v no dveh zaščitenih kmetu Vi bo obrnjenih proti jugu. bolj * lagojene avtohtoni arhitekt^ podnebnim razmeram. Zman^ še število hiš v enem ntzu. i omogočilo posamični pristop k nji. Tako zdaj zazidalni načrt deva izgradnjo 48 objekte*, zasnovani kot vrstne enoc* ne, delno podkletene h&e 1 # pritličju. V niz je združeni*— do sedem objektov. Gradnj«^ deljena kot usmerjena inefeir^ zadružna gradnja s poostiva*— zorom. Povprečna velikost p** 315 kvadratnih metrov. Ge^ 96 prebivalcev na hektar imajo direktne dostope s ^ prek peš poti do vrtov. Dre**® ohranili v največji možni ratfi-j videna je površina za r skupnega zaklonišča in n objekta osnovne preskrbe. Komite za urbanizem, gracf' komunalne zadeve predlaga ** tom, da zaradi obsežne javse* ve ter javne razgrnitve sjjHjJ odlok o enofaznem postopki; ' tek odloka je obravnaval tudi*' svet, ki pripomb ni imel ir. ^ < s takšnim načinom spre«* odloka o sprejetju načrta Vrbnje. Spremembe pri plačilu prometnega davka Uprava družbenih prihodi* pripravila spremembo l ^ občinskem davku od promet* * vodov in od plačil za stori obveznost plačila prometneci razširja na zavezance, ki blago potrošnikom na * stojnicah v posebnih vozili. Ji nih stojnicah in kioskih, v ški občini. Gre torej za to. poslej prometni davek od novane ambulantne proda?«? " v proltčun radovljiške obhs*^ va družbenih prihodkov je p^ la tudi ukinitev prometne** -od storitev za prevoz ose*> za avtovleko, s čimer pa s svet ni strinjal. Sanacija Blejske^ jezera Komite za urbanizem, gra&jjj komunalne zadeve smatra, da * pred obravnavo informacije o ciji in programu sanacije jezera pripravi razprava v SZDL, zato predlaga, da : vana točka dnevnega reaa * občinske skupščine preioii * prihodnjih letošnjih sej. TOREK. 26. OKTOBRA 1982 DELEGATSKO ODLOČANJE 7. STRAN GLAS DOGOVORILI SMO SE RADOVLJICA Urbanistična potrdila in priglasila V enomesečni javni razpravi sta odlok o doloeitvi^pomožnih in drugih objektov in naprav, ki se lahko postavljajo oziroma gradijo na podlagi urbanističnega potrdila', in odlok o določitvi gradbenih del, ki se lahko izvajajo na podlagi priglasila — Javno razpravo vodi in sprejema pripombe komite za urbanizem, gradine in komunalne zadeve Oba odloka, ki so ju delegati dali v ^tiesetdnevno javno razpravo vsem flfcanom, organizacijam združenega in družbenopolitičnim skupno-k® v občini, sta bila pripravljena, obstoječi odlok združuje področ- > urbanističnega planiranja in po- > inčje, ki ga ureja zakon o graditvi objektov, kar pravno ni sprejemljivo, aedaj veljavni odlok pa je poleg tudi zastarel. Zaradi nenatančna opredelitev ne omogoča normal-vodenja upravnih postopkov, ■Ntttitoijem pa ne nudi ustrezne bo postopku, potrebnem gradnje. Onutka obeh odlokov je predhod-obravnaval izvršni svet in imel le na osnutek odloka o n gradbenih del, ki se lahko na podlagi priglasitve. Na fonnalne pomanjkljivosti * opozorila statutarno pravna kopija. Delegati so ob sprejemu »atkov obeh odlokov sprejeli tudi "Pripombe. usedanju zbora združenega o ««nutek odloka ob določitvi del, ki se lahko izvajajo J priglasitve, sprejeli brez v razpravo ob sprejemanju odloka o odločitvi pomož-rugih objektov in naprav, ki postavljajo oziroma gradijo uri pridobljenega urbanistič-potrcma, pa je vključil GG Bled, ki je predlagal, da * besedilo prvega člena v 1» »ji glasilo- »- ureditev primar-vUk, ki se gradijo strojno, in gravitacijskih žičnic, ki imajo dolgoročni značaj gospodarjenja v gozdovih.« Spremembo je pojasnil s tem, dž» bi se na podlagi prvotnega besedila v odloku pri njih močno povečalo delo in zaposliti bi morali tri nove delavce, kar bi predstavljalo veliko dodatno režijo. Delegati so njegov predlog sprejeli. Na zasedanju zbora združenega dela pa je bil deležen široke razprave osnutek odloka o določitvi pomožnih in drugih objektov, ter naprav, ki se lahko postavljajo oziroma gradijo na podlagi pridobljenega urbanističnega potrdila. Delegati so nato sprejeli sklep, da so pripombe in vprašanja, zastavljena na seji, del javne razprave. Tako je delegacija krajevne skupnosti Zasip zaprosila za naslednja pismena pojasnila: ali se garaža mora držati hiše ali je lahko samostojen objekt, ali manjša zazidava pomeni klet, pritličje in nadstropje tlorisne zazidave zemljišča, ali je potrebna lokacijska dokumentacija, ali je potrebna »notranja kontrola« za projekte in ali je potrebno predložiti tudi projekt instalacij. Poročevalec Marjan Jur-kovič je pojasnil, da odlok določa, kaj je potrebno priložiti vlogi, da manjša dozidava pomeni prizidavo k obstoječemu objektu in da lokacijska dokumentacija ni potrebna, temveč samo skica ali projekt. Delegacija krajevne skupnosti Zasip pa bo dobila pismeni odgovor. Delegat krajevne skupnosti Bled ie menil, da bi morala kmetijsko-zemljiška skupnost dati potrdilo, da 'oročilo o gibanju cen i 7hora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so vali poročilo občinske skupnosti za cene o gibanju cen v !>tu - Delegati zbora združenega dela zastavili vrsto 'odgovori nanje bodo seznanili svoje sredine kraievnih skupnosti za cene in kakšen bo vpliv neusklajenih cen na kvaliteto m obseg predvsem storitvenih dejavnosti, glede na to, da se nekatere cene niso zvišale že lani. Poročevalec, predsednik skupnosti za cene Kemal Alibegovič, je odgovoril, da je bila zadnja seja skupnosti pred zamrznitvijo cen 5. julija letos, izredna seja pa še 15. julija. Pojasnil je, da so bile vse vloge pravočasno obravnavane, nerešene so ostale le nepopolne vloge. Odgovoril je še, da je večina storitvenih dejavnosti povečala cene. Delegat Elmonta je nato poudaril, da bo treba najti rešitve, ker bodo sicer premeščali delavce s področja ---------„QTr,r7nitviio storitvenih dejavnosti na druga pred avgustovsko zamrznitvij saj ne morejo »zajedati« svoje- Zanimalo ga je še, zaJcaj ^ v^s ^ dohodka na račun družbenega standarda. Kemal Alibegovič je odgovoril, da bo skupnost za cene sklicala sejo in reševala vloge takoj, ko bo to mogoče. Delegat Žita je vprašal, zakaj skupnost za cene ni obravnavala vloge Žita za zvišanje cen slaščičarskih izdelkov. Kemal Alibegovič je odgovoril, da so za slaščičarske izdelke 23. marca letos odobrili 15-od- Lt.f . ^njem zasedanju zbora ie poročala in delegate ___^ i delom občinske skupno- t *cene Slavica Magdič. Oglasil se " p»t krajevne skupnosti Zasip, ril, da je število negativnih v primerjavi s številom vlog »jhniT Pojasnili so mu da tud pozitivno rešenih odločbah m vedno odobrena zahtevana - Delegati so poročilo sprejel m prizadevanja občinske skup-za orne pri izvajanju dogovora »eemh. *« zasedanju zbora združenega J* je bilo več delegatskih vprašan . £*pt Elmonta Sled je vprašal, je bQa zadnja seja skupnosti za * Predstavlja dovolj gradiva za sejo &kon o varstvu Wtijskih zemljišč ^*i?ati zbora združenega dela in krajevnih skupnosti so obrav-predlog za izdajo zakona o J*vu kmetijskih zemljišč, katere-5 fcmen je, da zavaruje kmetijska T^fca pred spremembo namembni- Tako bo določil enotne kri-^f. za določitev namena rabe Jdjfc, prepovedal spremembo nanosi i pred sprejetjem družbe-^Planov občin, že sprejete družbe-^ Piane pa bodo morale občine pfcti v pregled pristojnim republika organom. - i,- v^iegati obeh zborov so sprejel« NV* za izdajo zakona o varstvu >«ijskih zemljišč, delegati zbora J^tnega dela pa so ob tem «T nekaj stališč. Zavzel, so > da naj predlagatelj zakona -jfcni, kako je treba tolmačiti do- 1. člena osnutka zakona, zlasti ^ trnih zemljišč, za katera je > vjglasje za spremembo na-C^nosti že izdano, vendar se Nnja še ni pričela. V drugem osnutka naj se besedilo spre-tako da morajo biti kriteriji vljeni pravočasno, skupaj z r>m ker je to potrebno za izde-prostorskih delov družbenih občin Predlagatelj naj tudi _ obrazloži razlago za izdajo zakona, ker že zakon o kmetij-zemljiščih ni vseboval točnih stotno povišanje cene, po pol leta pa je rok za ponovitev zahtevkov, zato vlogi 2it,a na izredni seji 15. julija ni bilo mogoče ugoditi. Delegati so po razpravi sprejeli poročilo, z odgovori na vprašanja pa bodo seznanili svoje sredine. je objekt možno graditi. Ni vseeno, kje se objekt zgradi in kakšen, čeprav si je investitor pridobil potrdilo, da je kmetijski proizvajalec. Iz potrdila kmetijsko-zemljiške skupnosti bi moralo biti razvidno, da je objekt potreben za normalno opravljanje dejavnosti. Delegat krajevne skupnosti Lesce je predlagal, naj se točno opredeli, kakšna soglajsa pristojnih organizacij je treba predložiti. Delegacija krajevne skupnosti Podnart je predlagala, naj se v odlok vnese, da mora tudi krajevna skupnost dati soglasje h gradnji. Pri ogledih naj bi sodeloval tudi zastopnik krajevne skupnosti. Delegat krajevne skupnosti Bohinjska Bela je vprašal, ali bo upravni organ lahko v tako kratke^ času izvedel postopke. Poročevalec je pojasnil, da v zakonu ni določeno, da bi v postopku sodelovala tudi krajevna skupnost. Petnajstdnevni rok pa se šteje od dneva, ko je vloga investitorja kompletna. Predsednik izvršnega sveta Janez Smolei je menil, da mora upravni organ na področju urbanističnega planiranja tesno sodelovati s krajevno skupnostjo, predvsem ko nastajajo načrti. Po njihovem sprejetju pa odgovornost za izvajanje načrtov prevzame upravni organ. Varčevanje z energijo Priporočila za varčevanje z energijo je predložil izvršni svet. Naslovljena so na vse porabnike, saj letos ni moč zagotoviti vseh vrst energije, kot je bilo predvideno z enotno republiško energetsko bilanco. Predlagana priporočila so delegati obeh zborov sprejeli ter določili, kako bodo preverjali njihovo uresničevanje. Tako so upravljalcem poslovnih prostorov in upravljalcem drugih zgradb, dobaviteljem toplotne energije, organizacijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in skupnostim priporočili, da se v ogrevalni sezoni poslej stanovanjske zgradbe, poslovni prostori, poslovne zgradbe in prostori izobraževalnih organizacij — razen učilnic osnovnih šol — ogrevajo največ do 19 stopinj Celzija, z dopustnim odstopanjem plus in minus 1 stopinja Celzija. V okviru svojih programov varčevanja s toplotno energijo se prostori vzgojnovarstvenih ustanov, učilnic osnovnih šol, zdravstvenih ustanov in domov za starejše občane ogrevajo nad predlagano zgornjo mejo. Ogrevalna sezona se prične po 1. oktobru, ko znaša zunanja temperatura tri dni zaporedoma ob 21. uri največ 12 stopinj Celzija, konča pa se po 1. aprilu, ko preseže zunanja temperatura v treh zaporednih dneh ob 21. uri 12 stopinj Celzija. V zgradbah in prostorih, ki se več kot 24 ur ne bodo uporabljali, je potrebno temperaturo ogrevanja znižati na najmanj 5 stopinj Celzija. Upravljalci poslovnih prostorov bodo namestili na vidnih mestih termometre. Organizacije združenega dela bodo pripravile programe varčevanja s tehnološko energijo in proučile tudi možnosti premika delovnega časa. Samoupravna stanovanjska skupnost bo proučila možnosti za vgradnjo merilcev porabe toplotne energije. Organizacije in skupnosti, upravljalci poslovnih prostorov in delovnih prostorov ter stanovanj bodo sprejeli organizacij-sko-tehnični pravilnik, s katerim bodo zagotovili uresničevanje teh priporočil. S temi pravilniki bodo določili tudi druge možne varčevalne ukrepe. Kontrolo nad izvajanjem varčevalnih programov bodo izvajale samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela in hišni sveti, ki bodo med ogrevalno sezono vsaj dvakrat poročali izvršnemu svetu — komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo, kako poteka izvajanje priporočil. Izvršni svet pa bo nato pripravil kratko poročilo, ki ga bo obravnavala občinska skupščina. Delegatska vprašanja V družbenopolitičnem zboru je njegov predsednik Bernard Tonejc povedal, da informacije o izdu volitev kljub večkratni zahtevi še niso prejeli. Delegat Boris Šetina je povedal, da je bil na zadnji seji predsedstva sprejet sklep, da se izdela informacija o vseh delegatskih vprašanjih na zborih občinske skupščine in odgovorih nanje. Predlagal je, naj družbenopolitični zbor ' sprejme sklep, da zahteva poročilo o delu oziroma informacije o delu INDOK centra. V razpravo so se vključili še Miroslav Birk, Slavko Staroverski in Katarina Bem. Delegati so sprejeli sklep, da kritično obravnavajo Temeljiteje popraviti odlok o javnem redu in miru Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so sprejeli sklep, da se razprava o osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru odloži in se šteje kot pobuda za širšo spremembo tega odloka. Gradivo je predhodno obravnaval izvršni svet, ki je imel več pripomb: da bi morali vnesti izjeme, o katerih bi sekretariat za notranje zadeve lahko odločal, predložiti bi morali poročilo o izvajanju tega odloka s poročilom sodnika za prekiške in s problemi, ki se pojavljajo pri izvajanju tega odloka. Sprememba bi morala zajeti tudi druge, širše spremembe, ki jih je treba vnesti v odlok. Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so poleg prvega sprejeli še drugi sklep, ki nalaga izvršnemu svetu, da prek pristojnih upravnih organov občine pripravi in predloži skupščinskim zborom oceno stanja na področju javnega reda in miru ter osnutek dopolnitev odloka o javnem redu in miru z vso potrebno dokumentacijo in obrazložitvijo v prvem tromesečju prihodnjega leta. Imenovanja Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so za zasedanje skupščine skupnosti slovenskih občin kot delegate imenovali: predsednika občinske skupščine Borisa Šetino, predsednika družbenopolitičnega zbora Bernarda Tonejca in sekretarja - sekretariata za notranje zadeve in podpredsednika občinskega izvršnega sveta Petra Šleglja. Za odločanje o zadevah, ki so na dnevnem redu radovljiške občinske skupščine, pa so pooblastili Borisa Šetino, predsednika občinske skupščine. Za člana odbora udeležencev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Slovenije so imenovali Valentina Crva z Jesenic, za njegovega namestnika pa Jožeta Dežmana iz Lesc. V svet Centra za socialno delo Radovljica so kot delegata občinske skupščine imenovali Sonjo Rozman z Bleda, zaposleno v Suknu Zapuže, delegatko družbenopolitičnega zbora. V organ samoupravne delavske kontrole Vzgojnovarstvene organizacije Radovljica so kot delegata občinske skupščine imenovali Tatjano Pirih iz Radovljice, zaposleno v upravnih organih skupščine občine Radovljica, delegatko zbora krajevnih skupnosti. delo INDOK centra in zahtevajo do prihodnje seje poročilo o njegovem delu. Nadalje je Boris Šetina povedal, da bo po vsaki seji občinske skupščine kolegij upravnih organov konkretno določil naloge funkcionarjem v upravnih organih. Miroslav Birk je pripomnil, naj se v bodoče dnevni red za sejo zborov občinske skupščine dostavi delegatom s prvo dostavo. Boris Šetina je pojasnil, da je programiranje dela urejeno. Predsedstvo se sestane en mesec pred sejo in naloge so tako razdeljene štiri tedne pred sejo po upravnih organih oziroma delovnih telesih občinske skupščine. V zboru krajevnih skupnosti so delegati dobili pismeni odgovor na delegatsko vprašanje krajevne skupnosti Zasip o možnosti vračila prispevka zaradi spremembe namembnosti zemljišč v krajevni skupnosti. Delegatsko vprašanje krajevne skupnosti Kamna gorica je bilo posredovano območni vodni skupnosti in skupnosti za ceste, ki še nista odgovorili. Na vprašanje krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica glede osnutka odloka o prenehanju lastninske pravice, ki bo na dnevnem redu seje skupščine 15. decembra letos, bo upravni organ poslal pojasnilo krajevni skupnosti. Do naslednje seje zbora krajevnih skupnosti pa bo uprava za družbene prihodke dala pojasnilo, ki ga je zbor zahteval ob obravnavi odloka o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah. Pismeno sta bili posredovani dve delegatski vprašanji. Krajevna Zakon o samoprispevku Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so obravnavali predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku, ki ga je skupaj s tezami pripravil republiški izvršni svet. Gradivo je predhodno obravnaval radovljiški izvršni svet, ki je sprejel nakaj stališč. Delegati so po razpravi sprejeli teze za osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku ter stališča in dopolnitve, ki jih je sprejel občinski izvršni svet. Tako so se delegati strinjali z besedilom prve, druge, četrte, pete, sedme, osme, devete in desete teze. Predlagali pa so, naj se v prvem odstavku tretje teze besedilo razširi tako, da se več krajevnih skupnosti lahko med seboj dogovori, da uvedejo samoprispevek in da tako pobudo lahko sprejmejo občinska skupščina, občinski izvršni svet in občinska konferenca SZDL. Variantni dodatek naj odpade, glede zavezancev plačila samoprispevka pa naj se osvoji druga varianta drugega odstavka. V šesti tezi naj se v prvem odstavku črta beseda »bistveno«, ker je težko ugotoviti, kaj predstavlja bistveno izboljšanje pogojev za uporabo nepremičnin. skupnost Srednja Dobrava je zastavila naslednje vprašanje: »Naša krajevna skupnost je že večkrat zaprosila za dodatno finančno pomoč za redno vzdrževanje Doma na Srednji Dobravi. Glede na splošne slabše gospodarske pogoje in stabilizacijske ukrepe smo tudi v naši krajevni skupnosti korigirali srednjeročni plan kar za 40 odstotkov in se še bolj naslonili na lastne realne možnosti. Kljub temu zaostajajo razne planirane naloge, na primer Eopravilo lesenega mostu v Globo-em, posodobitve cest, javne razsvetljave, zaostaja program cestne signalizacije, popravilo Doma krajevne skupnosti, zgraditev športnega igrišča itd. Velik del sredstev iz samoprispevka je rezerviran na anuitete. Zato prosimo odgovor in nakazilo sredstev za razna nujna popravila na stavbi Doma na Srednji Dobravi, kakor tudi, da se uredi zavarovanje proti požaru.« Krajevna skupnost Kropa pa je zastavila vprašanje: »Zaradi vse večjih težav na cesti Kropa—Radovljica (spričo gostega prometa, ki je vezan izključno na dohod delavcev v tovarne) je že sedaj ogrožen promet na cesti Kropa —Radovljica in Kropa —Podnart, zaradi česar lahko prav kmalu pride do večje gospodarske škode. Prosimo pismeni odgovor, kdaj lahko računamo na popravilo navedenih kritičnih točk.« Na delegatsko vprašanje krajevne skupnosti Srednja Dobrava bo podan pismeni odgovor, na delegatsko vprašanje krajevne skupnosti Kropa pa bo odgovorjeno, ko bo podan odgovor na vprašanje krajevne skupnosti Kamna gorica, postavljeno na peti seji zbora krajevnih skupnosti. Zazidava v Zalošah Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so sprejeli odlok o sprejemu zazidalnega načrta Zaloše, ki je bil izdelan na pobudo krajevne skupnosti Podnart. Javno je bil razgrnjen mesec dni, pripombe sta posredovali dve skupini krajanov Podnarta. Vendar so bile takšne, da jih ni bilo moč upoštevati. Na zasedanju zbora krajevnih skupnosti je poročevalec opozoril na pomanjkanje vode in neurejeno kanalizacijo. Na vprašanje krajevne skupnosti Kropa glede napeljave vodovoda pa je pojasnil, da je gradnja vodovoda v planu komunalne skupnosti za obdobje 1981 —1985 in da upravni organ ne bo izdal gradbenih dovoljenj, preden ne bo zagotovljena voda. Na zasedanju zbora združenega dela se je v razpravo vključil delegat Verige Lece, ki ga je zanimalo, kako bodo zagotovili dovolj prostora v šoli in vrtcu, ko se bo število prebivalcev povečalo. Poročevalec Andrej Golčman je povedal, da so izbrali to področje zaradi varovanja kmetijskih površin. Večina prebivalcev novega naselja pa.bo s področja, kjer že zdaj živijo, zato bo osnovna šola zadostovala tudi za nove učence, vrtec v Ovsišah je že dlje v načrtu. Največji problem bo oskrba prebivalstva. GLAS 8. STRAN. ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK, 26. OKTOBRA 1! KAREL LESKOVEC TRNU L JE 19 V trdi temi smo prijadrali nazaj pod domačo streho. V tistih letih smo bili vsi do zadnjega neu-gnanci, ki nam nihče ni prišel do živega, in vsi vajeni hoje in neutrudnega tekanja. Kljub temu nas je pot z velikimi vrečami na ramah preveč zdelala, da bi se zvečer igrali slepe miši ali druge otroške igre. Posedali smo po klopeh v hiši ali polegli po peči in pripovedovali, kaj vse smo videli in doživeli čez dan. Oče in mati sta hlebčke zložila na mizo,' jih preštela in odbrala boljše. Oba sta približno vedela, koliko jih bodo pojedli ta čas, dokler se kruh ne bo začel kvariti. Vse druge sta še tisti večer zrezala na koščke. Mati jih je zložila na velik črn pekač, ki smo mu rekli lama, in ga porinila v peč. V nekaj dneh jih je posušila in jih je potem spravila za zimske dni. Hranila jih je v veliki leseni skrinji zraven žita na podstrešju. Naš radostni dan je počasi ugasnil, kakor dogo-ri sveča. Drugo dopoldne smo šli z očetom k deseti maši. Mati je to dolžnost opravila že zjutraj, da je ostala potem pri otrocih in skuhala kosilo. Cas, ko bo treba zapustiti dom, otroško druščino in mater, se je vse prehitro približeval. Še med potjo, ko smo se s sosedovimi igrali in se prerivali, nas ni zapustila misel, da bomo kmalu morali oditi vsak po svoji poti. Kmalu popoldne smo se začeli odpravljati. Moja pot je bila najkrajša in lahko bi odšel zadnji, vendar nisem hotel doma ostati sam, zato sem se napotil skupaj z drugimi. Ura je bila okoli treh. Vsi smo stali pred hišo pod košato hruško. Oče se je ustavil med vrati in se s hrbtom naslanjal na podboj. Mati je stopila med nas. Ko je spregovorila, ji je beseda ostajal v grlu. Stiskala nas je k sebi in nas rahlo božala, ko ji je po suhem obrazu zdrknila svetla solza. Očetov pogled je največkrat zaplaval čez nas v sosedovo gmajno. Kadar je mati le preveč zastokala, jo je tolažil: »Glavno je, da imajo dovolj kruha, vse drugo bodo prestali, saj so zdravi.« Mati nam je pred odhodom naročala: »Drugega vam ne morem reči, kakor da bodite pridni, ubogajte in na boga ne pozabite, da vas ne bo zapustil.« Do doline je šla z nami. Ko smo se izgubljali med drevjem, je nekaj časa stala in gledala za nami. Potem se je obrnila in z upognjenim hrbtom odšla po strmini nazaj proti domu. Pri gostilni ob cesti sem se poslovil od bratov in sestre. Pri vsakem koraku sem čutil, kako me bolj in bolj stiska osamljenost. KONEC Uspešna vaja teritorialcev Tržič — Teritorialna obramba v občini Tržič je septembra izpolnila veliko in odgovorno nalogo iz letnega in srednjeročnega programa dela, s katero je preskušila mobilizacijsko in boreno pripravljenost vseh njenih delov. Aktivnosti je tesno povezala z drugimi nosilci splošne ljudske obrambe v občini in krajevnih skupnostih. Mobilizacija enot teritorialne obrambe je potekala po dogovorjenih usmeritvah; vključila je večje število občanov, ki so po opravljeni nalogi prešli v skladu s taktično domnevo na svobodno ozemlje v občini. Naloga teritorialcev je izhajala iz taktične domneve vojaške vaje, po kateri se je napadalec v dobrem mesecu dni uspel ukliniti na Kopičenje pravic ozemlje, ki so ga sicer držale v svojih rokah sile TO. S svojo tehnično premočjo, zlasti v oklepnih enotah in bojnih sredstvih v zraku, je napadalec izkoristil ugodno priložnost za uresničitev enega svojih ciljev; na območju vasi Jelendol je vzpostavil okupacijsko oblast in organiziral močno postojanko. S tem manevrom je pridobil pogoje za nadaljnje prodore ter neredne vdore na ozemlje pod nadzorom enot TO. Napadalčeva postojanka v Jelendolu naj bi tudi onemogočila aktivnost organov splošne ljudske obrambe v kraju in sosednjih krajevnih skupnostih. Zastavljeni cilj je napadalec v prvem naletu navidezno uresničil. Pri strokovni službi socialnega evidenco o socialnih pomočeh — Jesenice — V jeseniški občini naj bi najkasneje prihodnje leto uvedli skupno evidenco socialnih pomoči pri strokovni službi skupnosti socialnega varstva. Tudi v jeseniški občini so uveljavili širok obseg socialno varstvenih pravic in pomoči, za katere porabijo precejšnja sredstva, ki jih zagotavlja združeno delo posameznim interesnim skupnostim Skupna evidenca pa ima med drugim tudi namen, da se zagotovi socialna varnost- tistim, ki so jo potrebni, obenem pa spodbuja k večji produktivnosti in spoznanju, da so delo in delovni rezultati osnovno izhodišče socialne varnosti. V občini ugotavljajo, da so kriteriji za dodeljevanje socialne pomoči neusklajeni. Različnost se pojavlja tudi v dohodkovnih cenzusih, ki pa so temeljni kriterij za uveljavljanje skoraj vseh socialnih pomoči. V otroškem varstvu si prizadevajo, da bi preusmerili denarne oblike pomoči v družbeno organizirane oblike varstva. Prav tako naj bi na področju varstva odraslih občanov, ki so brez lastnih sredstev za' pre- varstva naj bi uvedli skupno Različna merila življanje, dodeljevali funkcionalne pomoči. Posebno vprašanje predstavlja valorizacija družbenih pomoči, dajatev in nadomestil. Ti socialnovarstveni ukrepi imajo različne osnove za valorizacijo, nekateri povečane življenjske stroške, nekateri pa delež od povprečnega osebnega dohodka oziroma pokojnine. Prav gotovo bo moralo zaživeti dogovarjanje in usklajevanje med skupnostjo socialnega varstva in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki zagotavljajo socialno-varstvene pravice in bi tako lahko tvorno oblikovali socialno politiko. Vse socialnovarstvene pravice, še posebej pa tiste, ki ne temeljijo na pravicah iz dela, morajo v prihodnje obravnavati enotno in ne glede na to, preko katere skupnosti se realizirajo. Le tako bodo lahko imeli pregled nad njenimi učinki, odpravljali neupravičeno kopičenje pravic in vodili selektivno politiko na tem področju na podlagi ugotavljanja dejanskega življenjskega položaja posameznikov in družine. Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN a je že prve dni hkrati občutil uspešnost raznovrstnih oblik odpora in oboroženega boja sil »rdečega«. Sile TO so namreč s stalnim vznemirjanjem, nenadnimi vdori in prepadi ter zlasti diverzijami v naselju in na komunikacijah oslabile udarno moč napadalca. Zato je »plavi« jedro svojih sil usmeril v zaščito komunikacij do svoje postojanke v Jelendolu. »Rdeči« je s prerazporeditvijo sil in uspešnimi boji v pripravah na končno akcijo prisilil napadalca k umiku. Zaradi oslabitve udarne moči oklepnih sredstev in spoznanja, da svoje postojanke v Jelendolu in posebno prometnih poti ne bo mogel obdržati, je »plavi« sklenil zapustiti začasno zasedeno ozemlje v Jelendolu in okupacijsko oblast, ki jo je že postavljal. Branilci pa se niso zadovoljili s tem, da bi napadalec enostavno pobral šila in kopita ter se odpeljal v utrjeni center ampak so z vsemi svojimi silami že med nočjo udarili po posadki v Jfelendolu Izkoristili so svojo moč in v ranih jutranjih urah zadali »plavemu« pri umiku težke izgube. Napadalec se je namreč uspel umakniti z ostanki svoje postojanke šele ob pomoči močne oklepne enote, »rdečemu« pa je moral prepustiti večji del svoje tehnike in ves vojni plen. Na uspešno izvedeni kombinirani vaji enot TO in nosilcev SLO v krajevnih skupnostih tržiške občine se je pokazala nujnost preverjanja povezanosti in usklajenosti akcij oboroženih sil z drugimi deli obrambnega sistema ter prebivalstvom na območjih, kjer naj bi delovale oborožene sile. Vaja je tudi potrdila, da sta tako bližina meje kot mednarodna cesta zelo pomembna faktorja boja in odpora v razmerah začasno zasedenega ozemlja. Zato si prizadevajo, kakor naglaša komandant občinskega štaba teritorialne obrambe iz Tržiča Ivko • Bergant, takšne in podobne aktivnosti izvajati pogosteje v posameznih krajevnih skupnostih oziroma na določenih območjih v občini. -mv (61. zapis) Ne smem še zapustiti Zaloga preden ne povem, da je bila tu rojena Dragojila Milek, ljubljenka pesnika T Simona Gregorčiča, njegova »planinska roža«. PLANINSKA ROŽA Kar spodobi se, da oživim idilo, ki se je spletla med 11. novembra 1850 rojeno Založan-ko Dragojilo Milek in pesnikom »goriškim slavčkom« Simonom Gregorčičem, ko je kot 24 letnik kaplanoval v Kobaridu. Tudi Milekova je tedaj službovala v Kobaridu, kot učiteljica v ljudski šoli. Oba sta bila mladostno zagnana ljudskoprosvetna delavca. Pesnik je pravzaprav šele ustanovil Narodno čitalnico, ki je kaj kmalu postala zbirališče zavednih Slovencev m tonsce 1 judskoprosvetnega dela. Pri citalm-škem mešanem pevskem zboru je sodeloval tudi Gregorčič s svojim lepim zvenečim baritonom. Prirejal je igre'za mali čitalniški oder, pomagal pa je tudi v šoli pri pouku. Zaloška rojakinja Milekova je bila tajnica Čitalnice, režirala je igre, vodila ženski pevski zbor in marljivo zapisovala narodno blago, t.j. ljudske pesmi in pripovedke. Hkrati pa je še zbirala rastlinske ljudske izraze za profesorja Frana Erjavca, ki je tedaj poučeval na goriški gimnaziji. Nehote me preleti misel: najbrž sta se Erjavec in Milekova spoznala že preje, ko je mladi pisatelj prihajal obiskovati rojstni dom svoje matere v Zgornjem Kašlju - Zalog, kjer je bila doma Milekova, pa je komaj i kak km daleč od tod! Mogoče se je njuno bežno poznanstvo iz teh pn-ljubljanskih vasi na Goriškem utrdilo in poglobilo? / Dragojila Milekova je bila tudi sama pesnica in je posebno v poznejših letih veljala za dokaj plodno: njene lirične in obožne pesmi je objavljal predvsem Ljubljanski Zvon; pesmi so bile največkrat podpisane s psevdonimom (Črnogorka, Petrovna, Plavica ipd). Tej idealistki, vzorni učiteljici in ljudskoprosvetni delavki je veljalo Gregorčičevo neutešeno ljubezensko čustvo. Zvest svojemu poklicu, plah in čist, je posvečal Dragojili le plato-nične misli. Svojo srčno bolečino je izpovedoval le v pesmih, posvečenih »Planinski roži«, kakor j Vsaj spomnili smo se je! Pat — r: kar lepa asfaltirana cesta — oć I-ga proti Sneberjam se vije st: natanko od vzhoda k zahodu. » loge in dobrave po savskih trast slej ko prej pa po zares pokčrr-»klancu« — z nižine 275 m pn I-gu, na »višine« 280 m pri Zadebr: Do Sneberij vodi pot skozi ci« --dobrovi, Spodnjo in Zgornjo. Ot* -si sta na široko razloženi v rsv* ob cestah in sta danes že pr* obljudeni Sp. Zadobrova ima S* 450 prebivalcev, Zg. Zadobrova kar precej čez 1000. Posebno ^ »razvila« v stoletju: leta 1870 pe le borih 83 prebivalcev. Seveda je struktura prebiva:?: -obeh Zadobrovah drugačna ko: -leti. Včasih izraziti kmečki vas. » nes skoraj čisto delavski naseli ? se vozi vsako jutro v službo ru^ otrok in starcev ... Spodnje Sneberje so nekoč ve? za ljubljansko »lukarijo«, toliki bule so pridelali. Zgornja Zadcč# ima zemljišča, ki so bila prej virjena, zdaj kultivirana. Na ~ podjetje Emona z uspehom r=r mlečno živinorejo. Tudi neka -strijskih in večjih obratov je v Z^ nji Zadobrovi (Totra izdeluje r* mete iz plastike; tu je tudi rrur s varna za barvaste kovine; več t sebnih obrtnikov). Cerkev za obe dobrovi je v Zgornji, posvečena sv. Tomažu; listine jo prvič orre-i že leta 1526. Na novo jo je posvec ta 1603 ljubljanski škof Tomaž *-> V Spodnji Zadobrovi je w-1908 rojen narodni heroj Ivar ček, leta 1923 pa narodni her; lan Zabukovec-Miloš. ALPETOiT TOZD HOTELI BOHINJ po sklepu delavskega sveta prodaja na licitaciji - kombi IMV 2200 (g + • leto proizvodnje 197& — razno opremo (stok mize, omare, kuhinjs* elementi in razno dro^ gostinsko opremo) Licitacija bo 6. novembra ob 8. uri v restavraciji TRI GLAV v Stari Fužini. Ogled je istega dne med " in 8. uro. Janez Lušina-Mali Deveti september pred 40. leti na Jelovici Neopravljena naloga Proti koncu junija je bil štab I. grupe odredov obveščen o prihodu močne partizanske vojske na Gorenjsko - II. grupe odredov^ Le-ta je imela nalogo, da preko Gorenjske preide na Štajersko zaradi tamkajšnje poživitve NOB. V ta namen je štab I. grupe odredov svojim enotam ukazal večjo bojno aktivnost, da bi hromil nemške enote z boji širom po Gorenjski in razbremenil enote I grupe odredov ob prehodu dobro varovane in zaščitene demarkacijske meje v.Do^mitth. Izvajajoč bojne naloge je 1. bataljon Gorenjskega odreda ob koncu junija popolnoma uničfl železniški in cestni most v Mostah pri Žirovnici in za dalj časa onemogočil promet med^Jesenicarni in Ljubljano Izr«no upe en ™nad ie izvedla 3. (Poljanska) četa 2. bataljo na 21 6 je napadla nemško postojanko v rnem vrhu in ubila 25 Nemcev. Tudi SEL- Avtomobilov takrat ni bilo , zahajan* v stilne^n javne lokale. V poletju 194i le* ,,liona na Pasji ravni, zlast, pa po Sfo^kaTTvo.a^h. TOREK. 26. OKTOBRA 1982 GORENJSKI KRAJI IN UUDJE 11. STRAN O onec požarov in smradu? \a osnovi strokovno izdelanih projektov bodo v tržiški oblini ?,ivni« xso odpadki iz Peka, Tria in prihodnje leto začeli uresničevati prvo etapo ureditve odlaga.iš- Sela^ad't&nliVT^o ca odpadkov v Hudem — Glavni problem je denar, ki ga bo mo- praviloma na Komunalno podjetje, rala združiti tržiška industrija, proizvajalka odpadkov, ki po- Zadnji požar je bil 25. septembra vzročajo največ nevšečnosti kar teden dni je trajalo, preden so ga delavci Komunalnega podjetja in SGP Tržič uspeli popolnoma zadušiti. Komunalno podjetje je takrat začelo pripravljati tudi traso za dovozno cesto na spodnji plato, kamor naj bi po sklepu izvršnega sveta od 30. septembra naprej začelo odlagati odpadke. V Komunalnem podjetju upajo, da je požar prinesel tudi koristne izkušnje, da bo pospešil urejanje odlagališča na osnovi strokovno pripravljene tehnične dokumentacije. Prihodnje leto bo predvidoma stekla prva etapa, v kateri bodo imeli prednost najnujnejši objekti. Glavni pogoj pa je seveda združevanje denarja tržiške industrije, kar bo najbrž precej zahtevna naloga, saj se industrija kljub jasnim zakonskim določilom še vedno premalo zaveda, da so odpadki njeni, ne pa last komunalne skupnosti, Komunalnega podjetja ali koga drugega. H. Jelovčan Tržič - Dokaj pogosti samovžigi in neznosen smrad, ki se ob nizkem zračnem pritisku razlije nad naselji okrog odlagališča odpadkov v Hudem, če onesnaženja podtalnih voda in podgan, ki v zadnjem času napadajo najbližje hiše, niti ne omenjamo, že nekaj let burijo tržiške občane, ki se zavzemajo za sanitarno urejeno deponijo. Smetišče, ki ga upravlja Komunalno podjetje Tržič, je zdaj res samo odlagališče. Dežurna služba je acer organizirana od šestih zjutraj do osmih zvečer, tu je tudi buldožer, iti z zemljo zasipa odpadke, kar pa je premalo, da bi lahko preprečili požare in obvarovali čisto življenjsko okolje. . Zato so v skupščini občinske komunalne skupnosti pred mesecem sprožili problemsko razpravo o tem, kakšne so možnosti za postopno sanitarno ureditev odlagališča odpadkov. Odločili so se, da bodo aajprej pridobili izvedbeno tehnično *kumentacijo, ki naj bi bila prijavljena do sredine avgusta, zatem * komunalna skupnost program bančno ovrednotila, nazadnje pa bi Poiskali še vire financiranja. Rok za adelavo projektov se je zavlekel do < oktobra in zdaj komunalna ^'jpnost skupaj s Komuna mm Ujetjem pripravlja finančno konstrukcijo posameznih etap ureditve. Prva, v kateri so zajete ureditev Uvozne ceste, elektrifikacija, dre-"4ža za odvoz fekalij, postavitev Železničarji pričakujejo, da se bo železniški potniški promet povečal za okoli 20 odstotkov. Prav pa bi bilo, ko bi ob kranjski železniški postaji vsaj ob konicah uvedli avtobusne prevoze, saj je do središča mesta precej daleč. — Foto: F. Perdan Koristen izlet --------- - - , ... Kmetje kooperanti Gozdnega gospodarstva Bled in delegati sa- '»tiine naprave za biološke odpadke moUpravnih organov so ob koncu septembra obiskali Notranisko Wa 25V do 30 ls.tr0;Tudi tamkajšnji kmetje si prizadevajo, da bi bil vsak kos robih izračunih veljala ■iijonov dinarjev. Predlog za združevanje denarja bo oblikoval izvršni svet, je pa že zdaj /*sno, da drugega vira kot iz združenega dela, proizvajalca industrijskih odpadkov, ne bo mogoče dobiti. Komunalno podjetje denarja nuna, prav tako ne občinska komunalna skupnost. Komunalno podjet-f- je namreč zadolženo le za odvoz * shranjevanje odpadkov, medtem 'o jih industrija po zakonu mora utirati, izločiti še uporabne za nadaljnjo predelavo, neuporabne pa nevtralizirati, skratka, omogočiti laganje brez nevarnih učinkov za okolje. Tega tržiške organizacije ^ruženega dela, najbolj »eksplo- zemlje kar najbolje obdelan. Bled — Udeleženci izleta so se najprej ustavili v Bistri pri Vrhniki, kjer so si ogledali tehnični in lovski muzej. Zatem jih je pot vodila na novo posestvo v Prestranek, last kmetijske zadruge iz Postojne. Na mestu, kjer je posestvo, je bil nekdaj gozd, nakar je zemlja postala močvirnata. Izsušitev traja približno šest let, zahteva pa tudi precej denarja, zato so z deli zaenkrat prerie-hali. Na posestvu imajo blizu 340 krav molznic in nekaj telic. Vse krave se čez poletje pasejo. Stari hlev sedaj preurejajo za rejo telic. Prvi dan izleta so koooperantje in mmika dolgoprstneže, da namesto v Samo,postra^J^^g^^S^ vedele povedan prodajalke košarico spustijo kaj v žep. U tem o d če Koje vrsta 'd^^^obč^f^sio/aj poln zavitek napolitank. Foto: I. Kokalj _ delegati zaključili z obiskom lipiške kobilarne. V njej imajo zdaj okoli tristo konj, med katerimi so nekateri vredni več kot 900 tisočakov. V reji imajo tudi nekaj konj zasebnikov, za kar morajo lastniki plačati mesečno pet tisoč dinarjev. Drugi dan so udeleženci strokovne ekskurzije spoznavali kmetijstvo in gozdarstvo v Istri. Najprej so se ustavili v Poreču, kjer so bili gostje sestavljene organizacije Plava laguna, ki združuje štiri dejavnosti: turizem, trgovino, ribolov in kmetijstvo. Delovna organizacija Agrola-guna ima pet temeljnih organizacij: poljedelstvo, vinogradništvo, mlinarstvo in pekarstvo, vinarstvo in organizacijo kooperantov. V Agrola-guni imajo 200 hektarov vinske trte, 60 hektarov lešnikov, 150 hektarov jablan in hrušk zgodnje sorte, 2 hektara povrtnin, 250 hektarov semenske deetelje in okoli tisoč hektarov gozda, pretežno nizkega hrasta. Pitajo tudi teleta in ovce ter presežke izvažajo v sosednjo Italijo. Večina kmetov kooperantov je zaposlenih, zemljo obdelujejo po končanem delavniku. Največ pridelujejo zgodnji krompir, belo čebulo, paradižnik in grozdje, ki ga letos odkupujejo po 20 dinarjev za kilogram. Na področju Poreča so v zadnjih letih precej močvirnate zemlje izsušili in jo spremenili v rodovitno. Zemljo, ki ni primerna za obdelovanje, zasajajo z gozdnimi drevesi. Za konec izleta so si kmetje koope-rantje in delegati ogledali še živinorejski obrat kmetijskega kombinata Pazin, kjer pitajo blizu 1200 govedi. Kdor pozna Istro tudi iz preteklosti, je lahko ob današnjem obisku presenečen. Izjemno je napredovala v kmetijstvu in tamkajšnji kmetje si prizadevajo, da bi bil vsak kos zemlje kar najbolje obdelan. C. Rozman VASA PISMA Mnenje k članku »Brigadirske tegobe«, ki je bil objavljen v torek, 28. septembra na 12. strani. ŠE ENKRAT »BRIGADIRSKE TEGOBE« Abid Omanovič z Jesenic v Glasovi anketi svoja tehtna razmišljanja o brigadirskih tegobah zaključuje z besedami: »Morda bi se z njimi spopadla tudi zavod za zaposlovanje in zavod za šolstvo. Udeležba v brigadah bi se lahko upoštevala pri dodeljevanju štipendij in iskanju zaposlitve.« (Glas, 28/9-1982, št. 74) Večkrat smo že srečali poskuse, da bi udeležbo v brigadah povezali s prejemanjem štipendije. Spominjamo se naporov ZSMS, ko so na osnovi seznama štipendistov iz združenih sredstev vabili mladino na delovne akcije, vendar posebnih sadov večinoma niso poželi. V teh primerih so v bistvu nameravali potrkati na zavest tistih, ki so od družbe dobili pomoč v obliki štipendije. Misel je preprosta: kdor od družbe prejema, bi ji moral nekaj povrniti. Bistvena sprememba takšne prakse pa najbrž odseva v mnenju Abida Omanoviča, ki pri tem ni osamljen. Dosedanje zaporedje — štipendija in potem brigada — bi se obrnilo: najprej brigada in potem štipendija. Tako bi se v jedru spremenilo razmerje iz prostovoljnosti v prisilo, udeležba na mladinski delovni akciji bi postala nekakšna vstopnica za štipendijski sklad. Vemo, da veljavni družbeni dogovor o štipendijski politiki v SR Sloveniji in samoupravni sporazumi o štipendiranju v občini tega ne določa. Udeležba na mladinskih delovnih akcijah je bila opredeljena le kot prednostno merilo (vendar ne pogoj!) pri podeljevanju štipendij otrokom delavcev pri Titovem skladu SR Slovenije. Pomeni, da bi pobuda zahtevala normativno spremembo omenjenih listin. Ob tem se seveda odpira kopica vprašanj. Ali naj veljajo spremembe le za štipendiste iz združenih sredstev ali tudi za kadrovske štipendiste ter za štipendiste Titovega sklada in sklada Borisa Kraigherja? Če bi bila udeležba v brigadah pogoj za štipendiste iz združenih sredstev, tedaj bi imeli (?) z Gorenjske blizu 1.799 brigadirjev, preko 4.700 pa s priključitvijo kadrovskih štipendistov. Sedanje brigadirske vrste bi se torej pode se terile. Alije mogoče organizirati delo za toliko ljudi? Morda bi kazalo udeležbo v brigadi upoštevati le kot prednostno merilo — in ne kot pogoj? Čeravno s tem vseh dilem še zdaleč nismo razsvetlili, nam jasno razkrivajo, da je zalogaj večji kakor je videti na prvi pogled. To nikakor ne pomeni, da bi zamisel, ki jo je izrekel Abid Omanovič, morali enostavno zavrniti. Nasprotno! Vredna je, da bi jo v ZSMS in drugje temeljito pretresli. Podobno je z idejo, da bi udeležbo v brigadi upoštevali pri zaposlovanju, kareje najbrž še težje vprašanje. Vemo, da je pot od zamisli do uresničitve dolga ali vsaj zapletena. S tem odgovorom smo hoteli povedati, da je vsaka konstruktivna pobuda vredna pozornosti, a hkrati opozoriti, da osnovne zamisli brez ustreznih normativnih sprememb »zavod za zaposlovanje« še zdaleč ne more kar praktično uporabljati na svojo pest. Franc Belčič, strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske — Kranj MALOMARNOSTI NI! V Glasu z dne 24. septembra letos sem na prvi strani prebral članek z naslovom »Temperatura gor, cena dol«, ki govori o kakovosti in ceni mleka. K prispevku bi dodal nekaj ugotovitev. Novinar navaja malomarnost kmetov pri molži, hlajenju in oddajanju mleka. Vendar ne verjamem, da bi bilo kmetom vseeno, kakšno mleko bodo imeli in kako plačano. Mislim, da malomarnosti tukaj ni. Razlogi so drugje. Vemo, da je za kakovostno mleko najpomembnejše hlajenje: Toda kako ohladiti mleko pri dnevni temperaturi 25 stopinj Celzija na 12 stopinj, ko ima voda iz pipe le 15 stopinj. Mleko je mogoče ohladiti na zahtevano temperaturo ■ edino s hladilnimi napravami, teh pa zdaj pri najboljši volji ni mogoče nikjer dobiti. Veliko bi h kakovosti mleka prispevale tudi zbiralnice po vaseh, če bi v vročih poletnih mesecih mleko sprejemale dvakrat dnevno. Pred tremi leti sem v časopisu prebral, da se v mleku utapljamo in da ga je več kot dovolj. Takrat so mnogim kmetom mleko zavrnili, češ da je zaradi krme neprimerno. Toda kmetje s tem niso bili zadovoljni. Mleko so dali v laboratorijsko preiskavo, ki je pokazala, da je povsem neoporečno. Tudi po ves mesec ga nekateri niso smeli oddajati. Ko pa je mesec minil, je bilo mleko zopet dobro. Pred kratkim sem v Glasu prebral, da so inšpektorji prepovedali prodajati sir iz planinskih mlekarn, ker te niso dovolj higienične. Sir so potem pojedli Italijani. Zgleda, da smo pri nas bolj gosposki kot bogati. Franc Šink Češnjevek 3, Cerklje ŠEST LET C AKAM NA REŠITEV PROŠNJE Dne 13. decembra 1976 sem vložil na regionalno zdravstveno skupnost Kranj prošnjo za samoplačilo pokojninskega prispevka za čas od 31. decembra 1971do 2. julija 1973, ko sem bil kot iskalec zaposlitve prijavljen na Skupnosti za zaposlovanje Kranj. Vse do 9. junija 1980 sem zaman čakal na rešitev moje prošnje, zato sem poslal dopis s fotokopijo moje prošnje kar naravnost pomočniku sekretarja Viktorju Poličarju. Čez nekaj dni sem ga poklical po telefonu in se mi je vljudno opravičil ter obljubil, da bo pristojna referentka prošnjo kmalu rešila. No, in spet se je začelo čakanje vse do danes — skoraj šest let. Naj pripišem še to, da sem se letos večkrat po telefonu pogovarjal z referentko za te prošnje in me je vedno tolažila, da bo zadeva kmalu rešena — vendar zaman. Upam, da bo vsaj tole pisanje kaj zaleglo. Igor Janhuba Goriče 17, Golnik Bili smo v Varaždinskih toplicah V društvu invalidov Radovljica smo konec septembra organizirali izlet za svoje člane. Dva dni smo nameravali prebiti v Varaždinskih toplicah, kjer smo se v petek zvečer nastanili v novem hotelu Minerva. Hotel so odprli letošnjo pomlad, sodi pa v sklop bolnice za revmatične bolezni in rehabilitacijo v Varaždinskih toplicah, kjer so izviri vode, bogate z žveplom. Nepričakovano smo bili presenečeni, ko so nas v hotelu predstavniki zdravilišča tudi uradno sprejeli, nam predstavili svojo dejavnost in razka-zali hotel z okolico in del terapij. Varaždinske toplice imajo že staro tradicijo. Iz prvotne bolnice, ki še vedno deluje, so dejavnost razširili tudi na hotelske zmogljivosti. Zdaj imajo dva hotela, Minervo in Terme. V povsem novem hotelu Minerva je poleg vse medicinske terapevtike vrsta bazenov od najmanjših do naj- večjih s termalno in navadno ogrevano vodo. Za gradnjo tega objekta, ki je hkrati tudi rekreacijski center, so sredstva prispevali delavci združenega dela Hrvatske. Delavci teh organizacij združenega dela tod lahko preživljajo aktivni dopust, saj so jim na voljo vsi objekti za rekreacijo. Dopust v zdravilišču preživljajo tudi zdravi, kar pripomore k preventivi. V obseg preventivne rekreacije sodi tudi prosvetljevanje ljudi o zdravem načinu življenja, prehrane, gibanja, kar je za današnji tempo življenja zelo pomembno. Odveč bi bilo poudarjati, da smo dva dneva preživeli zares prijetno. Poleg "kopanja in vsega hotelskega udobja smo bili deležni tudi prijaznosti in odhajali smo s prijetnimi vtisi in željami, da bi kdaj kak teden, dva preživeli v tem prijetnem okolju. V. R. GLAS 12. STRAN__-_ŽP0RT ---TOREK. 26. OKTOBRA 1 Smučarski skoki Na zaključni tekmi najbolj uspešen Triglav Kranj — Na zaključni tekmi letošnje se 'one tekmovanj na plastičnih skakalni-_ih v Sloveniji ie na treh skakalnicah v Kranju nastopilo blizu 200 skakalcev iz skoraj vseh jugoslovanskih klubov ter številni predstavniki iz Avstrije. Največ uspeha so imeli skakalci kranjskega Triglava, ki so tudi vzorno organizirali to zaključno prireditev sezone. Med sedmimi kategorijami so kar v štirih zmagali kranjski skakalci. Rezultati: 15-m skakalnica — mlajši cicibani: 1. Podkrižnik (Braslovče) 137,9 (10-95), 2. Hajdarevič (Ilirija), 3. Sedovnik (Žirovnica), 4. Tomaževič (Žirovnica), 6. Torek (Žirovnica); starejši cicibani: 1. Jagodic (Triglav) 177,4 (12,2-12), 2. Knafelj (Triglav), 3. Štele (Triglav), 4. Zupan (Triglav) 5. Kopač (Žiri); 30-m skakalnica: mlajši pionirji: 1. Mubi (Triglav) 175,9 (28,27), 2. Sehoffmann (Velden), 3. Globočnik (Triglav), 4. Z. Kešar (Triglav), 5. Gašperin (Žirovnica), 6. Knafelj (Triglav), 8. Kro-par (Triglav), 9. Jagodic (Triglav), 10. Petek (Žirovnica); starejši pionirji: 1. Debelak (Ilirija) 202,2 ( 31,31), 2. Smid (Triglav), 3. Golob (T. Velenje), 4. Zupan (Tržič), 6. KeŠnar (Triglav), 7. Kopač (Žiri), 9. Dobnikar (Triglav), 10. Marja-novič (Žirovnica); 55-m skakalnica: mlajši mladinci: 1, Škerjanc (Triglav) 195,6 (46,46,5), 2. Dolenc (Triglav), 3. Mur (Žiri), 5. Justin (Triglav); starejši mladinci: 1. Stirn (Triglav) 229,2 (53,51,5), 2. Novak (Ilirija), 3. Melin (Triglav), 4. Kešar (Triglav), 7. Šilar (Triglav), 8. Žab-kar (Tržič); člani: 1. Tanjšek (Braslovče) 21^,2 ( 50,5 851,5), 2. Tepeš (Ilirija), 3. Ga-" vre (Triglav) 8. Martinjak (Triglav ). J. Javomik Zupan zmagal Celovcu Celovec — Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju skakalcev na plastični skakalnici v Celovcu so nastopili tudi mladi tekmovalci iz Kranja in Žirovnice. Med mlajšimi cicibani je zmagal Kranjčan Boštjan Zupan, medtem ko je bil njegov klubski tovariš Špenko tretji. V konkurenci starejših cicibanov se je z Gorenjske najbolje uvrstil Gašperin, ki je bil drugi, medtem ko je bil Knafelj tretji (oba Žirovnica). Kranj sKi skakalci pa so se v tej kategoriji uvrstili takole: 4. Jagodic, 5. Štele, 9. Kropar. Pri mlajših ciCibanih pa se je najbolje uvrstil Kranjčan Mubi, ki je bil tretji. Ostali Trigla-vani pa so se uvrstili takole: 6. Dobnikar, 8. Globočnik, 9. Remic, 16. Lipar. V konkurenci članov pa je bil Kranjčan Martinjak drugi. Skupaj je nastopilo v vseh kategorijah več kot 100 skakalcev. J. J. Gorenjci v ligaških tekmovanjih Na teku se dobimo Kranj — Z zimo, ki se hitro bliža, prihaja tudi čas zimskih športov. Ti zahtevajo od tekmovalcev in rekreativ-cev veliko telesnih moči. Da bi napore čim uspešneje obvladovali, so nujne dovolj zgodnje priprave. V več slovenskih krajih je že stekla akcija Na teku se dobimo, ki vsako leto pritegne več privržencev teka na suhem in na smučeh. V Kranju se je začela včeraj. Zbornih mest je sest, razpored pa je takle; vsak torek in petek od 16 do 17.30 pred osnovno šolo na Kokrici in ob gozdu za pokopališčem na Planini, vsak ponedeljek in sredo ob istih urah pred gostilno Gaber v Hrastju, vsak torek in četrtek od 18. do 20. ure na stadionu Stanka Mlakarja, vsak ponedeljek od 16. do 17.30 pred domom TVD Partizan v Stražišču in vsak četrtek od 16. do 17.30 pred osnovno šolo na Orehih o Priložnosti za hojo in tek v druščini j t- ' rej dovolj. Smučarske izkaznice •Kranj — Smučarsko-akrobatski klub Kranj obvešča vse ljubitelje smučanja, da lahko dobijo izkaznice Smučarske zveze Slovenije vsak torek ob 19. uri v mladinski sobi v vrtcu Janina. Z izkaznico imate desetodstotni popust pri nakupu smučarske opreme in kart na slovenskih smučiščih. Planinski koledar 1983 Ljubljana - Planinska zveza Si >venije je ob 90. obletnici organiziranega planinstva na Slovenskem pripravila za vse prijatelje aora spominski stenski koledar za 1983 leto. Koledar z 12 listi in ovitkom, velik 46x 33 centimetrov bo izdelan iz umetniškega olset napina. Na listu bo za vsak mesec natisnjen poleg štirih barvnih gorskih motivov tudi pomemben posnetek z bogate zgodovine 1893. leta ustanovljenega slovenskega planinskega društva, dopolnjevali pa ga bodo strezni podatki z opisom do- g°Kko1edar, ki bo v prednaročilu stal 0 v prodaji pa 200 dinarjev, si lahko po nižji ceni zagotovite pri planinski zvezi Slovenije v Ljubljani Lmo še danes; prejeli ga boste že samo se u , r ^nikom ki Strnili več kot deset koledarjev, bi? izdajatelj 10 odstotkov po-pusta, p^f naročilu nad sto izvodov pa daje poseben popust. (g) Blizu 750 tekačev se je v soboto zbralo na startu letošnjega tretjega maratona »Tri srca«. — Foto: C. Z. Maraton treh src v Kranju Dež hladil tekače Komac iz Tržiča, ki je za 10-kilometr- ' sko progo potreboval dobre pol ure. Mali maraton na 21 kilometrov in veliki na 42 kilometrov sta veljala tudi za B republiško prvenstvo. Tekmovalci so bili razdeljeni v 18 kategorij po spolu in starosti. Na najdaljši tekaški progi je pri moških dosegel najboljši čas Mirko Vindič iz Ptuja in pri ženskah Maja Kristl iz Ljubljane. Na polovico ki •ajši progi je pri moških postal absolutni zmagovalec Albin Krek iz Kranja in pri ženskah Simona Cerin. Ljubljanska banka iz Kranja je v mesecu varčevanja vsem tekačem na 42 kilometrov (in tekači so varčni ljudje, živijo zdravo in redko iščejo zdravniško pomoč). ki so zaostali za absolutnim zmagovalcem manj kot eno uro, podelila majice. Organizatorja - atletski klub Triglav in Zveza telesnokulturmh organizacij Kranj - sta prireditev kljub težavnim razmeram, vseskozi je namreč deževalo, uspešno izpeljala h kra- mmmmmmmMmmMmMmrn ^Zmagovalci v posameznih kategorijah so postali: mah maraton mladinci od 14 do 18 let - Luka Bernot Ljubljana) 1:14.52,0; člani od 18 do 30 let - Albin Krek (Kranj) l:11488;clanicKi^ do 40 let - Milan Balek (Radenci) 114 154; veterani od 40 do 50 let Ivan Bartol (Ljubljana) ^0.50 6 v t rani nad 50 let - Alojz Mo a (Dravograd) 1:32.26,8; mladinkeod 14 do 18 let - Simona Čerin 1:14.000cla niče od 18 do 30 let - ManjaJmdis (Ruj) 1:23.07,5; članice od 30 do 40 let - Darinka Erzetič (Kranj) 1.36.32,1, veteranke nad 40 let - Greta Rozman (Kranj) 1:35.23,4; veliki maraton: clam od 18 do 30 let - MirkoVindič 2:25.03,7; člani od 30 do 35 let - Janez Fakeš (Maribor) 2:33.11,0; člani od 35 do 40 let — Brane Mlinar (Ljubljana-Vic) 2*37 13 7' veterani od 40 do 45 let — Štefan Kovač (Ljubljana—Vič) 2:55.15,0; veterani od 45 do 50 let - Matija Horvat (Ljubljana) 3:02.10,7; veterani od 50 do 60 let - Franc Jeras 3:16.00,5; veterani nad 60 let — Marko Dovjak 3-43 10,7; članice od 20 do 40 let - Maja Kristl (Ljubljana) 3:16.35,4; veteranke nad 40 let — Helena Zigon 3:32.11,1. Ptujčan Vindiš in Mariborčan Krempelj sta z roko v roki kot prva pritekla na cilj velikega maratona. - Foto: F. Perdan Kranj — Blizu 750 ljubiteljev teka iz vse Slovenije se je v soboto pomerilo na letošnjem tretjem maratonu treh src (prvi je bil v Radencih in drugi v Bovcu), katerega pokrovitelj je drugo leto zapored Radenska iz Radencev. Tik pred startom so se rekreativci m tekmovalci z enominutnim molkom spomnili pokojnega Francija Thalerja, predsednika organizacijskega odbora lanskoletnega maratona v Kranju, in Jureta Dolenca s Kokrice, organizatorja in udeleženca številnih tekaških prireditev na Gorenjskem. Proga je vodila udeležence množičnega teka po asfaltiranih in makadamskih, po poljskih in gozdnih poteh skozi sedem krajevnih skupnosti. Čez tristo tekačev je nastopilo na trimski preskušnji — v teku na deset kilometrov dolgi progi. Za rekreativne teke pravimo, da ne poznajo poražencev; vsak, ki pride skozi cilj, je zmagovalec. Kljub temu pa zapisi-mo, da je prvi pritekel skozi cilj Franc Odbojkarski klub Triglav C. Zaplotnik Brez zaledja med mladimi Kranj — Pravilo, da iz množičnosti raste kvaliteta, se je v primeru kranjske odbojke še enkrat potrdilo. Klub je ponovno oživel pred šestimi leti, ko se je zbrala skupina starejših odbojkar-jev in napravila načrt za delo z mladimi. Pričeli so z gimnazijci, ki so se z resnim delom uvrstili v slovensko ligo. Po dveh letih so izpadli iz najvišjega republiškega tekmovanja, tako da bodo v tej sezoni zopet zaigrali v gorenjski ligi- Razlog za to je vsekakor odhod treh najboljših odbojkarjev Triglava na Bled. Praznine ni bilo mogoče na hitro zapolniti z mladimi silami. Problemi kranjske obdojke pa so vsekakor globlji. V občini je le nekaj vaditeljev odbojke, ki so ta naziv pridobili na tečajih in seminarjih, medtem ko usposobljenega trenerja Kranj nima. Na osnovni šoli se več pozornosti posveča drugim športnim panogam, predvsem košarki in rokometu. Na srednjih šolah ni dosti boljše, edino na kranjski gimnaziji pri telovadbi pogosteje igrajo odbojko. Skoraj povsod, kjer so odbojkarski delavci Triglava skušali navdušiti učitelje telovadbe za to zanimivo športno igro, so dobili enak odgovor: dajte nam vaditelja ali trenerja odbojke. Klub prav zaradi pomanjkanja strokovnega kadra nima zaledja med mladimi na osnovnih in srednjih šolah Kjer pa ni množičnosti, je težko iz peščice navdušencev sestaviti kvalitetno ekipo in še težje zagotoviti stalen napredek. Padci in vzponi so zato redni sopotniki takšnega dela. Odbojkarski delavci kranjskega Triglava s predsednikom Milošem Sajovi Ti-m na čelu so na dobri poti. da zopet krenejo po poti navzgor. Mladinci in člani redno vadijo pod vodstvom tre- NOGOMET — V nadaljevanju članskega slovenskega prvenstva je kranjski Triglav tokrat gostoval v Izoli in se domačinom predstavil kot dobro moštvo. Izolska enajsterica je šele v zadnjih minutah nadigrala borbene goste iz Kranja. V zahodni slovenski ligi so Jeseničani nu domačem igrišču izgubili z Elanom Izida - Izola : Triglav 3:1 (0:1), Jesenice : Elan 0:1 (0:1). Para prihodnjega kola — Železničar : Triglav, Litija : Jesenice. ROKOMET — V šestem kolu prve zvezne ženske lige B tokrat igralkam Alplesa ni uspelo, da bi na Reki premagale domači Zamet. V drugi zvezni ženski ligi so Preddvorčanke zasluženo premagale gostje iz Djakova. V slovenski ženski ligi so Dupljanke in Tržičan- KRANJ — Tri m klub Sava iz Stražišča bo v soboto pripravil prvi tek na Jošt. Start tega zanimivega teka bo ob 9. uri pri Sempeterskem gradu v Stražišču. Tekmovalna proga poteka po cesti in stezi na vrh 854 m visokega Jošta, kjer bo pred smučarskim domom Borisa Ručigaja tudi cilj. 1 roga je dolga 3270 metrov in ima višinsko razliko 450 metrov. Za ta tek so organizatorji pripravili tri kategorije V prvi bodo tekli moški do 40 let v drugi moški nad 40 let, medtem ko je skupina žensk brez starostne omejitve. Prijave bo organizator Trim klub Sava sprejemal na startnem mestu na dan tekmovanja do 8.30. -dh ke gostovale. Dupljanke so izbubite v Cerknem, Tržičanke pa na Ravnah. V drugi zvezni moški ligi je loški Jelovici uspelo, da so v dvorani Poden osvoii;: obe točki v igri z Jadranom, medterr ko tržiškemu Peku ni uspelo zmagati Litiji, čeprav so ves čas srečanja vodili Izidi — ženske — Zamet : Alpie^ 14:13 (6:9), Preddvor: Djakovo 15 H (6:5), Eta: Duplje 16:15 (8:9). Fuži-nar : Peko 28:15 (11:8), moški — Jelovi ca : Jadran 19:15 (8:8). Usnjar : Peke 27:26 (11:14). Pari prihodnjega kola — ženske — Alples : Split, Mlinotest: Preddvor. Duplje : Drava, Peko : Eta, moški — Istra-turist: Jelovica, Peko : Mokerc KIG VATERPOLO — Kranjski Triglav je v letošnjem jugoslovanskem vaterpolskem tekmovanju dva dni v zimsker bazenu v Kranju gostil goste iz Kotor ja. Čeprav so Triglavani v obeh sreča njih visoko izgubili, niso pokazali slabe vaterpolske igre. Izida — Triglav : Kotor 9:17 (0:4. 4-1 3:7, 2:4), Triglav : Kotor 12:21 (3:4. 2:7 1:6, 4:2). ODBOJKA - Odbojkarji Bleda so . Borovu v prvi ligi B presenetili domač: ne in gladko zmagali, medtem ko so odbojkarice Bleda v ZOL II na dorr^ čem terenu morale priznati premem igralkam Marčana. V slovenski mošk.: ligi je Železar premagal mlado moštvi: Bleda, v ženski ligi pa so Gorjanke izgubile v Mariboru. Izidi — moški — Borovo : Bled 0 3. Železar: Bled (mladi) 3:0, ženske -Bled : Marčana 1:3, Branik :Gorje3n> Pari prihodnjega kola — moški -Bled: Krajina Metal, Mokronog : Železar, Bled : Črnuče, ženske — Ljubno : Bled, Gorje : Mežica. HOKEJ — V prvi zvezni ligi je bilo odigrano le eno srečanje. Jeseničan; so gostovali v Celju in proti domačim mo-štvom tesno dobili. Izid — Cinkarna Celje : Jesenice 3:5 (1:2, 1:1, 1:2). Zdravje, dobro počutje ... nerja Mira Ambrožiča, mladinke in članice bo odslej treniral Marko Zi-bert. Z vadbenimi prostori nimajo težav; zanje imajo razumevanje na osnovni šoli Franceta Prešerna, na Planini in v gimnaziji. Dve tretjini denarja prispeva klubu Zveza telesnokulturmh organizacij Kranj. Ostalo zberejo v organizacijah združenega dela in predvsem s sojenjem tekem na sindikalnih prvenstvih in na različnih srečanjih delavcev (srečanje delavcev elektrogospodarstva Slovenije, gumijada ...). Večina članov starejše ekipe, ki rekreacijsko in za svoj denar igrajo v gorenjski ligi, je namreč tudi sodnikov in članov slovenske sodniške organizaci-je. Pred kratkim so se člani kluba zbrali na občnem zboru, kjer so predstavili tudi program dela za prihodnja leta. V dveh letih naj bi sedanja članska ekipa toliko napredovala v igri, da bi se lahko zopet potegovala za uvrstitev v slovensko ligo. Članice so bile lani gorenjske prvakinje, vendar na kvalifikacijah niso uspele. Četudi bi si priborile pravico nastopanja v najvišjem republiškem tekmovanju, klub ne bi zmogel zagotoviti dovolj denarja za dve ekipi v slovenski ligi. Vsekakor pa bo tudi dekletom treba omogočiti nupre dovanje, če bodo to z rezultati zaslužile. Prihodnost kluba se bolj kot na trenutne tekmovalne dosežke navezuje na delo z mladimi in načrtno kadrovanje odbojkarskih strokovnjakov. Navezati nameravajo stike s šolskim športnim društvom France Prešeren v Kra nju, obenem pa čimveč igralcev in poznavalcev odbojke usposobiti za vadi telje. C. Zaplotnik Kranj - Vse več je v Sloveniji in tudi na Gorenjskem množičnih trimskih prireditev; vedno vec je tudi ljudi, ki se zavedajo zdravega načina življenja. Na kranjskem maratonu treh src na 21 in 42 kilometrov ter na trimskem teku na deset kilometrov dolgo progi je preskusilo telesne zmogljivosti in pripravljenosti pred zimsko sezono prek sedemsto ljubiteljev teka in narave. rekreiram tri leta. Enkrat tedensko pretečem 20 krogov na stadionu ali se odlučim za tek na Trstenik in na- Franc Jošt iz Nakla: »Telesni kon-dit iji se imam zahvaliti, da me pre desetimi leti ni ujela smrt v gramoznici asfaltne baze v Naklem. Skoraj popolnoma me je zasul pesek. Zdržljivost mi je rešila življenje. Od takrat naprej še bolj skrbim za telo. Nekaterim je v veselje posedanje v gostilnah, jaz najdem zadovoljstvo v teku. Ko sem pozimi za kratek čas prenehal z redno tedensko vadbo, sem zbolel. S tekom sem se hitro po/dravil. Tako lam kot letos sem se udeležil vseh treh maratonskih preskušenj. Kljub 56 letom ostajam že več let pri enakem rezultatu. V Kranju sem za 21 kilometrov potreboval uro in 34 minut.« Marko Dovjak iz Kranja: »Odločil sem se za veliki maraton. Od 25 do 30 kilometrov sem bil v hudi krici Gorenjska trma, edino ta me je še vodila naprej. Zadnjih deset kilometrov sem zopet »prišel k sebi« in sem tekel z lahkoto. Le blato na progi in poškodba kolena sta me ovirala. Dež me ni motil, saj me je vseskozi hladil. Ob takem vremenu je tudi manj možnosti, da stakneš žulje na nogah. Rezultat ni pomemben, važno je, da sem premagal vse napore in pritekel na cilj. V maratonu ni poražencev, so le bolje >n slabše pripravljeni zmagovalci.« Honku Trček i z Kranja: »1 o prestanem naporu se fizično kot psihično odlično počutim. Tek bo zdaj v stabilizacijskih časih pridobil na pomenu. Več bomo hodili pes. Kon-dic iio pa ie najlaže nabrati s tekom. Tek na maratonu treh src v Kranju je moj prvi nastop na kakršnikoli večji tekaški prireditvi. Medno se Darinka Erzetič iz Kranja: -Prav zaradi teka se zdaj pri petmtr.dese-Uh letih bolje počutim, kot sem se pri dvajsetih. Mnog. menijo, da so maratonske proge za ženske prenaporne in zdravju škodljive. Sama ne mislim tako. S tekom krepimo feloTn ga varujemo pred boleznimi. Tek mi da tudi volje m moc, za pn^ aowanie vsakodnevnih zivljenj- K težav Trikrat na teden prete-17 kilometrov. Drugo leto iSvfSr™ na najdaljši tekaški progi- C. Zaplotnik Foto: F. Perdan 26. OKTOBRA 1982 KRONIKA 13. STRAN GLAS Meja sameva Mejni prehod Korensko sedlo prestopi vsak dan le nekaj potnikov, ki so pripravljeni plačati depozit — Depozit plačujejo le tisti, ki so namenjeni v Nemčijo ali v druge države — Manjši maloobmejni promet Podkoren — Ko smo se minuli torek mudili na mejnem prehodu na Korenskem sedlu, je bilo prav očitno, kako učinkoviti so ukrepi Zveznega izvršnega sveta: mejo je prednji dan s potrdilom o plačilu depozita prestopilo le okoli deset potnikov, občutno se je zmanjšal tudi maloobmejni promet. Zoran Beri is k, vodja izmene namenjeno prekupčevanju, bodo odvzeli potni list. Zdomce bodo najprej opozorili, ob ponovnem tihotapljenju pa jim bodo potni list odvzeli. V minulem obdobju je bilo izredno veliko deviznih prekrškov, da ne govorimo o kavi, ki je hranijo Franc Blaž 15: »V Beljak se peljem Po kavo, z maloobrrlejnim potnim kttom. Če bi jo dobil doma, sploh ne t*ieL< Vsi vemo, da je za prestop meje treba odšteti 5.000 dinarjev, ki se vrnejo po letu dni, za vsak nadaljnji prestop pa dodatnih 2.000 dinarjev. Z maloobmejno listino, do katere so upravičeni le prebivalci, ki živijo v območju 15 kilometrov od meje-torej vsi prebivalci jesenske občine u italijansko in avstrijsko stran -je dovoljen prestop meje petkrat letno brez plačila depozita Marsikdo ie ne ve, da z maloobmejnun potnim listom ni dovoljen iznos deviz, le 500 dinarjev. Milan Kosmač: *Z maloobmejno Fvpustnico se peljem po krmila pa Po kavo in tiste manjše stvari, kijin bma ni. Nikakor ne bi potovat, če h vtte dobil v domači trgovini.« Ko smo se pogovarjali z vodjo iz-a*ne Zoranom Berliskom, carrni-bm Ruždom Adrovićem m po močnikom komandirja postaje mej-r* milice Alojzom Gromovškom.so fejali, da se pač obeta znatno sanjSi domači potniški promet če-prav bo zdaj nekoliko več. prestopov ^eie sai ie delno zaprt mejni prehod m Ljubelju. Prav gotovo pa se bo povečal promet zdomcev m naj-Ao prfnjih prekrški dokaj po-jOBti Zanje pa velja, da se bodo je kaznovali: če bodo carinik tfkrili večje količine blaga, ki je Ruždo Adrovič, carinik na Korenu cele kupe. Ljudje so množično nakupovali špecerijsko blago, gradbeni material, barve, rezervne dele, vse tisto, česar v naših trgovinah ni bilo dobiti. Na mejni milici večje problematike ni bilo: pojavili so se primeri neveljavnega potnega lista, izgub, nedostojnega obnašanja, vendar niso bili karakteristični. Bilo je nekaj - predvsem pri zdomcih - nedovoljenih in kaznivih popravkov v potnem listu, tihotapstva tehničnih predmetov, primerov neupravičenih uporab. Zdaj je včasm tako »obljudena« korenska meja, domala prazna. Le nekaj potnikov je prestopilo mejo: trije z maloobmejno propustnico, ki so bili namenjeni po kavo in gradbeni material, bilo je nekaj službenih potovanj, za katera pa ni dovolj le potni nalog, temveč tudi ustrezno potrdilo organizacije ali samoupravnega organa. Bilo je nekaj nesporazumov, a prav veliko ne, kajti ljudje Erav dobro vedo, kakšni so ukrepi. >obro tudi vedo, da so na carini in mejni milici ukrepi poostreni in da si irizadevajo zaustaviti tihotapljenje, n v tem korenski cariniki niso »od muh«, saj so že v minulem obdobju, ob hudih navalih, odkrili veliko tihotapcev, ki so hoteli izkoristiti gnečo. Meja se torej zapira in je kaj malo »manevrskega« prostora za špekulacije: tistih, ki bi ob vstopu pripeljali kaj več kave, in tistih, ki bi se radi za stalno prijavili v občini, kjer veljajo maloobmejne potne listine. Želeti je le, da bi dobili doma vse rezervne F, Alojz Gromovšek, pomočnik komandirja dele pa barve in kavo ter vso špece-rijo, kajti potem nam sploh ne bi bi jo treba hoditi čez mejo. Ce pa pomislimo še na bencin, potem smo lahko trdno prepričani, da bo tudi korenska meja še nekaj časa samevala... ' D.Sedej nesreče NENADOMA ZAPELJAL LEVO Kranj - V nedeljo, 24. oktobra, kmalu po polnoči, se je v Kranju nasproti bencinske črpalke na Zlatem polju zgodila prometna nesreča, ker je voznik Borut Dvoršak, star 27 let, doma iz Kranja, • nenadoma zapeljal levo.- Po nasprotnem voznem pasu je tedaj pripeljal Alija Zolj, 38-letni Nevesinjčan na zafas-šnem delu v Zvezni republiki Nemčiji Vozili sta silovito čelno trčili. Oba voznika sta bila ranjena, prav tako tudi sopotnika, 13-letni Meho Zolj in Dvoršakova sopotnica Maja Gogala. SMRT POD TRAKTORJEM Završnica - Te dni so miličniki jeseniške postaje milice odkrili, da se je na lokalni cesti med Završnico in Valvasorjevo kočo pod Stolom že pred 12 dnevi zgodila nesreča, ki je terjala smrtno žrtev, a je do zdaj ni nihče prijavil. Voznica traktorja 23-letna Mojca Vdovč iz Žirovnice je tedaj vozila traktor s prazno prikolico po klancu navzdol proti Završnici. Kak kilometer od Valvasorjeve koče je zaradi (zdaj še neznanega) vzroka zapeljala s ceste traktor se je prevrnil, pri tem pa sta bila hudo ranjena voznica in sopotnik Franc Golob z Blejske Dobrave Oba so odpeljali v jeseniško bolnišnico, od tod pa v Klinični center v Ljubljano, kjer je Vdovčeva pred nekaj dnevi umrla. D.2. Nesreča pri razkladanju Kranj — Pri razkladanju tovora na železniški postaji v Kranju se je v petek, 22. oktobra, ponesrečil 45-let-ni Gerasin Kržovski iz Kranja. Skupaj z drugim delavcem je s tovornjaka na železniški vagon razkladal tovor v kartonskih škatlah. Prostor med tovornjakom in vagonom sta premostila s kovinsko ploščo. Ta se je pri prevozu z viličarjem spodmaknila in Kržovski je padel in se pri tem ranil. Streha se je vdrla Kranj — Ko je delavec Janez Kržnik v petek, 22. oktobra, na strehi skladišč kranjske tovarne Planika opravljal izolacijska dela, mu je pod nogami počila plošča in padel je skozi streho. Pri padcu kakih pet metrov globoko v skladišče se je hudo ranil. Za večj o prometno varnost Dobre gume —varna vožnja Za varno vožnjo, še posebej pri slabših razmerah na cesti in pri pogostem zaviranju, so prav gotovo pomembne dobre gume. Žal so še vedno dokaj pogosti vozniki, ki vozijo z enostransko obrabljenimi pimami ali pa so te celo povsem dotrajane. Premalo je, če je guma komaj tolikšna, da zadosti tehničnemu pregledu. Vozniki so dolžn; skrbeti za brezhibnost avtoplaščev in s tem za svojo varnost in za varnost drugih. Kljub temu še vedno 8 odstotkov voznikov pripelje na tehnični pregled vozilo s preveč obrabljenimi gumami. Na kaj mora paziti voznik, da bo njegov avtomobil vedno dobro »obut«? — guma mora imeti najmanj 1 milimeter profila na celem koloteku — ne sme imeti vidnih poškodb — na vseh štirih klesih naj bodo gume enake — vožnja s starimi in preperelimi gumami ni varna; če imamo doma gume že več let, jih je treba po šestih, sedmih letih peljati v pregled vulkanizerju, deset let starih pa v nobenem primeru ne gre več uporabljati — redno je treba skrbeti za enakomeren in pravilen pritisk v gumah, preverjati pa ga je treba z obteženim vozilom in hladnimi gumami — pritisk naj bo tak, kot ga za posamezna vozila določajo proizvajalci vozil in gum. le za daljše vožnje se lahko pritisk poveča za 0,2 atmosfere: s tem se zmanjša obraba gum, prav tako je manjša poraba goriva — vozila ne kaže preobremenjevati, za gume prav tako ni zdravo sunkovito zaviranje in speljevanje — cvileČe gume povzročajo neenakomerno obrabo — za zimsko vožnjo so primerne zimske gume oziroma take z oznako M + S, v prtljažniku pa naj bodo tudi verige — če se dlje časa ne bomo vozili, je treba avto divgniti na lesene podstavke ali pa od časa do časa vozilo malce premakniti, da se gume ne bi deformirale; dobro je tudi, če ob straneh gume namažemo z glicerinom. Mrak s sodišča Onesnaževanje zraka iz tovarniškega dimnika Lani oktobra se je v Planiki iz dimnika valil gost, črn dim narna kazen v višini 100.000 din Na 100.000 din denarne kazni zaradi onesnaževanja zraka je Temeljno sodišče v Kranju obsodio delovno organizacijo Planiko Kranj, denarno kazen pa je izreklo tudi kurjaču. De- Pred slabim letom dni, točneje 30. oktobra lani, je sanitarni inšpektor Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, potem ko je dobil obvestilo, da se iz dimnika Planike vali gost črn dim, odšel na Labore, da bi si to sam ogledal. Ugotovil je, da se je iz dimnika valil gost, smrdeč dim, in ocenil, da je bilo to onesnaževanje zraka približno tretje stopnje po Ringelmanu, da pa je že upadalo. Ko se je pozanimal v Planiki, zakaj tak dim, so povedali, da so med odpadki pokurili tudi polivretan. Odpadki iz umetne mase pa ne smejo v peč, ne le zaradi onesnaževanja zraka, pač pa tudi zaradi peči same. V delovni organizaciji Planika imajo seveda urejeno selekcioniranje odpadkov in tudi navodila kako kuriti. Lahko pokurijo le les, papir in *isnje, vse ostale odpadke pa odvažajo Dinosu. Kurjač mora pregledati odpadke, ki so namenjeni sežigu, pri tem pa paziti, da niso mokri, saj se tudi zaradi tega lahko iz dimnika črno pokadi, četudi se sežigajo samo dovoljeni odpadki. Dim se največkrat kadi proti Krajevni skupnosti Čirče., ki je zaradi dima in onesnaževanja posredovala pri • Planiki, čeprav ta tovarna ni edini onesnaževalec zraka v Kranju. Sodišče se je na sodni obravnavi ob zaslišanju sanitarnih inšpektorjev ter predstavnikov obaolžene delovne organizacije prepričalo, da je v tem primeru šlo za kršitev zakona o varstvu zraka. Inšpektor res ni izmeril količine onesnaževanja, saj takšne naprave v Kranju ni, pač pa je zapisniško ugotovil stopnjo onesnaženosti. Za onesnaženje pa gre že takrat, kadar je dosežena že prva stopnja po Ringelmanu. Očitno je šlo v tem primeru, ko se je iz dimnika Planike pol ure valil gost dim, za primes nedovoljenih snovi med odpadki ali pa je kurjač spregledal, da so odpadki Ie preveč mokri. Za kršenje določil zakona o varstvu zraka je zagrožena kazen od 10.000 din do 500.000 din za pravno osebo, za odgovorno osebo pa od 1000 do 30.000 din. Sodgče je odmerilo v , tem primeru delovni organizaciji denarno kazen 100.000 din, kurjaču pa 1000 din, pri tem pa je upoštevalo dosedanjo nekaznovanost. Med obteževalnimi okol-nostmi je sodišče upoštevalo tudi generalno prevencijo, ki naj seveda vpliva tudi na druge morebitne kršilce zakona o varstvu zraka. Sodba še ni pravnomočna. Trgovska delovna organizacija GOLICA o. o. Odbor za delovna razmerja TO ZARJA o. sub. o. Jesenice, Titova 1 objavlja prosta dela in naloge SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA ZA KOOPERACIJO s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoj: — višja ali srednja strokovna izobrazba tehnične ali komercialne smeri, — tri leta ustreznih delovnih izkušenj, — dvomesečno poskusno delo Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov ABC Pomurka, Trgovska delovna organizacija, GOLICA, Kadrovska služba, Jesenice, Titova 22. O izbiri bodo kandidati obvešččeni v 15 dneh po opravljenem postopku. v. Simona Najpogostejši so prometni prekrški ^eneur. _ -i nravilno še posebej na mokri cesti. Gume sicer veljajo Tako kot je potrebno, da vozniK f . kot U8treZne, če je globina kanala vsaj 1 mili- tfgfe ' ........ obravnavali 94. leto kasneje meter, vendar pa je treba vedeti, da je pri takšni gumi prijem na cesti že slabši. Pri S^ntprav - upravljanje, - stavljanje » «veda pnevmank, ^ tovornjake J» je gu* . „ tornem koeficientu moramo poleg pnevmatike seveda upoštevati tudi vrsto ceste in to, ali je cestišče suho ali mokro. Gume najslabše »pri- jemajo« na granitnih kockah, najbolje pa na bel * """ ~ " ' brezhibno urejeno spajanje je tftba imeti S^teie^^rilih izrabljene gume in najpogosteje so u» . siabimi se "»-j---- « - ^e^iu priklopnemu«,Ur Uhogn* Vozniki. u voiuo a alabinn naivečkrat tarnajo, da se gume SSk'fflta £ drage,Ne glede na to pa^e »v«k treba na cesto le z neobrabljen.ini Vod «*» odvisna varna voinja, — tonskem vozišču. Ob dežju se torni koeficient skoraj za polovico zmanjša. Pozimi, ob zmrzali, je seveda še slabše. Najslabši oprijem je pri temperaturi nič stopinj. Z nižjo temperaturo se kvaliteta ledu spremeni, oprijem se izboljšuje. Glede na takšne pogoje vožnje mora voznik hitrost vozila prilagoditi stanju ceste in gumam. Bolj ko je guma izrabljena, počasnejša mora biti vožnja. Posebno kategorijo prekrškov predstavljajo vozniki brez vozniškega izpita. Od leta 1979 do 1981 se je število obravnavanih primerov zmanjšalo od 197 na 173. Upada tuoi število prekrškov, ki jih naredijo vozniki, če nimajo potrdila o znanju cestnoprometnih predpisom (mopedisti). Vozniški izpit oziroma potrdilo o znanju cestnoprometnih predpisov predstavlja uradno preverjeno vozniško znanje oziroma sposobnost. Ne zagotavlja pa, da je zaradi opravljenega izpita oziroma pridobljenega potrdila usposobljenost takega voznika večja in boljša od tistega, ki izpita še ni opravil oziroma si potrdila še ni pridobil. Predvsem naj »novo spečeni« voznik po izpitu ne pozabi, na kaj so ga opozarjali v avtošoli. Ni malo primerov, ko se je že prva vožnja končala z nesrečo. Zato ni nujno, da voznik, ki nima izpita, ne bi bil dober voznik, saj mu manjka le fonnalni preizkus znanja. Pred leti je bila posebna prometna komisija v Parizu iznenađena, ko so med vozniki izbirali najboljšega. Naključno so izbrali med vozniki osebnih avtomobilov, ne da bi izbranci to vedeli. Sledili so jim in ocenjevali njihovo vožnjo. Najbolje je bila ocenjena neka voznica, ki med vožnjo skozi center mesta ni naredila niti enega prekrška. Izkazalo pa se je, da ni imela vozniškega izpita. Ne glede na to pa je pogoj, da sme na cesto le voznik, ki poleg dejanskega znanja in obvladovanja vožnje izpolnjuje tudi formalne pogoje za voznika motornega vozila, saj opravljeni vozniški izpit zagotavlja ustrezen minimum vozniškega znanja in prakse, ki dovoljuje vključitev voznika v promet. Posebno kategorijo kršiteljev predstavljajo mladoletniki. Zakon jim daje v postopku o prekršku poseben položaj, saj upošteva, da njihov psihofizični razvoj še ni končan. Prekrški, ki jih storijo mladoletniki, so predvsem vožnja brez potrdila o znanju cestnoprometnih predpisov, vožnja motornega kolesa brez ustrezne kategorije v vozniškem dovoljenju, vožnja kolesa brez luči in traktorja brez izpita. Proti pričakovanju so sorazmerno* redki mladoletniki, ki vozijo avto brez izpita. GLAS 14. STRAN. OBVESTILA TOREK, 26. OKTOBRA Ustanovitev skupnosti za c< Usposabljanje gorskih reševalcev — Za urjenje gorskih reševalcev-letalcev med nedavnim večdnevnim tečajem v dolini Vrat je organizator izbral najzahtevnejši teren. Tako se je v severni triglavski steni 36 pripravnikov za reševalce-letalce seznanilo z osnovami helikopterskega reševanja v gorah, 14 že usposobljenih reševalcev za te naloge pa se je ob pomoči pilotov letalske enote milice urilo v zahtevnejšem rapnanju pri reševanju ponesrečenih v stenah gora. Na sliki: vsak reševalec-letalec se mora najprej naučiti pravilnega izstopanja iz lebdečega helikopterja na primernem kraju v steni. (S) — Foto: S. Saje >_______———-— i Javna razprava o programu SKIS J Kranj — Na prvi skupni seji sta se v sredo, 20. oktobra, sestala oba zbora skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti Kranj. Delegati so ocenili dosedanje delo skupščine v starem sestavu in ugotovili, da so se v prejšnjem mandatu spopadali s precejšnjimi težavami. Zaradi pomanjkanja denarja marsikatera dela iz sprejetega programa niso bila uresničena, pa tudi sedanje zbiranje sredstev ne zagotavlja uresničevanje programa posameznih Jel. Zato bo treba sprejeti spremenjen samoupravni sporazum o temeljih plana, pri čemer pa bo treba opredeliti, katere naloge bodo imele prednost in možnost za uresničitev. Na seji so sprejeli osnutek sprememb in dopolnitev smaoupravnega sporazuma o temeljih plana za ob-doblje do 1985. leta. Sporazum bo zdaj v javni razpravi, nakar bo o predlogu skupščina sklepala na drugi seji. Na seji so za predsednika skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti Kranj izvolili Eda Jurjevca iz Gorenjskega tiska in za podpredsednika Franca Rebca iž Alpetoura. Predsednik zbora uporabnikov je Vinko Plevel (PTT), Predsednik zbora izvajalcev pa Emil rešeren (KOGP). A. Ž. Cesta Zgornja Besnica — Nemilje — Ena od že sprejetih programskih nalog samoupravne komunalne skupnosti Kranj je tudi rekonstrukcija ceste Zgornja Besnica —Nemilje. Kljub denarnim težavam kaže, da bo cesta po programu rekonstruirana letos in bo veljala 202 milijona dinarjev. Na seji skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti pa so menili, da bi morali misliti tudi na rekonstrukcijo ceste Kranj — Zgornja Besnica, kije trenutno med najslabšimi (če ne najslabša) občinskimi cestami na območju kranjske občine. Kako bo z rekonstrukcijo te ceste, naj bi pokazala javna razprava o programu SKIS do konca 1985. leta. — A. Ž. OBVESTILO Obveščamo občane občine Kranj, ki imajo registrirana motorna vozila v Kranju, da bomo razdeljevali bone za gorivo v avli Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, VSAK DAN od 25. 10. 1982 do 29. 10. 1982 v času od 8.00 do 13.00 ure in od 14.00 do 18.00 ure, v soboto 30. 10. 1982 od 8.00 do 12.00 ure, za mesece oktober, november in december 1982. V avli SO Kranj se bodcrrazdeljevali boni za osebne avtomobile, za motorna kolesa, kolesa z motorjem in registrirane traktorje. V Sekretariatu za notranje zadeve SO Kranj se bodo razdeljevali boni za tovornjake, kombinirana vozila, taxi vozila in vozila, pridobljena na osnovi olajšav za invalide (soba 177/11). Od 2. 11. 1982 naprej bomo bone za gorivo razdeljevali v času uradnih ur upravnih organov. Boni za gradbene in druge obrtne stroje se delijo vsak delovni dan na komiteju za gospodarstvo občine Kranj, soba št. 165/11. nadstropje. Za kmetijske in gozdarske stroje ter za neregistrirane traktorje in motokultivatorje bo razdeljevanje bonov potekalo na sedežih temeljnih zadružnih organizacij in temeljnih organizacij kooperantov v Gozdnem gospodarstvu od l.XI. 1982 dalje. Boni za motorne kosilnice se v nujnih primerih (za spravilo krme za silažo) do konca oktobra delijo na komiteju za gospodarstvo občine Kranj, soba št. 165/11. nadstropje. Izvršni svet občine Kranj ŠKOFJA LOKA Bone za kmetijske in gozdarske stroje bodo v škofjeloški občini razdeljevali po proizvodnih okoliših Kmetijske zadruge Škofja Loka in v Zireh. Bone bodo razdeljevali od torka 2. novembra dalje. O času razdeljevanja bodo kmetje obveščeni prek zbiralnic mleka. Lastniki obrtnih strojev bodo bone dobili na sedežu občine Škof j a Loka, oddelek za družbeno planiranje, od srede ndP V nujnih primerih lahko kmetje za potrebe kmetijske proizvodnje dobijo bone na sedežu občine. Lastniki kmetijskih in drugih strojev morajo ob izpolnitvi zahtevka za bone predložiti dokaz o'lastništvu stroja (račun, garancijski list, št. motorja itd.). _ V radovljiški občini pripravili sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti za ceste — Ker se na Gorenjskem zavoljo Kranja niso odločili za medobčinsko skupnost za ceste, v radovljiški občini razmišljajo o povezavi nove cestne skupnosti s komunalno skupnostjo — Iz republiške bo v občinsko upravljanje prešlo 156 kilometrov regionalnih cest Radovljica — V radovljiški občini je v javni razpravi, ki bo trajala do konca oktobra, samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti za ceste. Sprejet bo, če ga bo podpisala večina temeljnih organizacij, delovnih skupnosti in krajevnih skupnosti občine. Tako bodo do konca oktobra sprejemali pripombe, jih do 7. novembra uskladili in nato dokument posredovali vsem podpisnikom. Sporazum je pripravil poseben odbor, ki ga je izvršni svet imenoval 12. januarja letos. Delo odbora je vodil Peter Sekloča. Ker zakon dopušča tudi osnovanje medobčinskih skupnosti za ceste, je odbor preveril tudi to možnost, saj so na Gorenjskem pričakovali osnovanje regijske skupnosti. Za takšno obliko samoupravne organiziranosti na področju cestnega gospodarstva se je zavzemalo tudi Cestno podjetje iz Kranja. Z izjemo kranjske občine, so se v vseh drugih gorenjskih občinah zavzemali za regijsko skupnost za ceste. Vendar se je kranjska, kot največja gorenjska občina, odločila za občinsko skupnost in tako bomo imeli na Gorenjskem pet občinskih skupnosti za ceste. Posebnost novih cestnih skupnosti bo, da ne bodo ob njih ustanavljali novih strokovnih služb, temveč bo naloge prevzel izvajalec — Cestno podjetje iz Kranja. Ena od samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje pa bo pripravljala gradivo in sklicala seje. S predloženim sporazumom še ni določeno katera, vendar bo zaradi sorodnosti dela najverjetneje to komunalna skupnost, Sploh v radovljiški občini razmišljajo o povezavi med cestno in komunalno skupnostjo, saj slednja upravlja s cestami lokalnega značaja, ulicami in trgi. Tudi poslej bo verjetno temu tako, o čemer pa se bodo morali še izreči. Nova skupnost za ceste pa bo prevzela v upravljanje ceste regionalnega značaja. Vendar zaradi sorodnosti dela vsekakor obstajajo možnosti povezovanja, česar pa Cestno podjetje ne sprejema z Zakasnela setev pšenice Gosteje sejati izdatneje pognojevati Vremenske razmere so bile letos v času, ki je najprimernejši za setev pšenice, izredno neugodne. Skoraj neprekinjeno deževje je oviralo že spravilo poljščin s površin, kjer* naj bi posejali pšenico, kakor tudi pripravo zemlje. Zaradi takih razmer se je setev pšenice zavlekla. Pri zakasneli setvi je zaradi nižje temperature vznik slabši in počasnejši, kasneje posejani posevek se tudi slabše razrašča. Po-manjklivosti lahko delno ublažimo z gostejšo setvijo in z izdatnejšim dognojevanjem ob koncu zime. Za vsak teden zakasnitve pri setvi je treba povečati količino semena na hektaru za 10 do 15 kilogramov. V višinskih območjih osrednje Slovenije naj bi praviloma sejali v prvih desetih dneh oktobra in v nižinskih predelih med 5. in 15. oktobrom. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da setev ozimne pšenice v Sloveniji novembra ni več priporočljiva, ker se hektarski pridelek preveč zmanjša. Izjema je le nižinska Primorska, kjer je setev možna do sredine enajstega meseca. Če bi se konec oktobra ali v začetku novembra močno oto-plilo, bi pšenično seme še vzniklo. V času vznika je posevek tudi zelo odporen proti mrazu, zato bi veljalo z jesensko setvijo nadaljevati. Drugače bo bolje, da ozimni pšenici namenjene njive kmetje spomladi posejejo z jaro pšenico (to velja predvsem za hladnejša in više ležeča območja) ali s kako drugo jaro poljščino. Republiški center za pospeševanje kmetijstva navdušenjem, saj pravijo, da bo sicer prišlo do prepletanja komunalnega in cestnega gospodarstva. Odbor za ustanovitev občinske skupnosti za ceste je pripravil tudi pregled regionalnih cest, ki bodo iz republiške prešle v občinsko upravljanje. Skladno s tem seveda tudi viri financiranja. V radovljiški občini imajo nekaj več kot 156 kilometrov regionalnih cest, za katere bo skrbela nova ce- stna skupnost. Seveda ti ve na teh cestah. Regior radovljiški občini so naslednie: ce — Bled — Bohinjska Bistrica— vica v dolžini 40 kilometrov. Gorje —Mrzli studenec—] dolžini 40 kilometrov, Mi nec —Rudno polje v dolžini 6.3 metra. Krnica—Zg. Radovna —M: strana v dolžini 12 kilometrov. Radovna —Krmarica v dolžini 2.5 •v. lometra, Javornik — Polji Gorje v dolžini 3,8 kilometra, ce—Kropa—Rovtarica—Bohinci Bistrica v dolžini 36 kilometrov' 1_: niča—Podnart v dolžini 5 kikscse trov, Vresje—Soriška j>lanina v a: žini 4 kilometrov in Žirovnica—Sc gunje v dolžini 6,6 kilometrov M. Volčja* Žalne svečanosti KRANJ PETEK, 29. OKTOBRA ob 10. uri pri spominskem obeležju pri vrtcu tov Vilfan ob 16. uri pri glavnem spomeniku v Zgornji Bitnje Besnica niči Planina in Huje Orehek — Drulovka Preddvor Straž išče Trboje Visoko Vodovodni stolp Centralna komemoracija ob 15. uri na pokopališču v Kranju ob 16. uri pri spomeniku padlim na Orehku ob 16.15 pred centralnim spomenikom ob 16.30 v spominskem parku ob 9.30 pri spomeniku NOB ob 18. uri pri centralnem spomeniku ob 10. uri pri spomeniku pri Šorlijevem mlinu bo v Kranju v petek, 29. oktobra 16.*uri na Trgu revolucije v Kranju SOBOTA, 30. OKTOBRA i Jezersko ob 18. uri spomenikom padlih borcev Mavčiče ob 9. uri položitev vencev na grobove borcev - k k spominski plošči Vinka Zevnika, pred spor__. ZB NOV v Mavčičah, na grob padlih borcev pokopališču v Mavčičah Primskovo ob 16. uri pred novim centralnim spomenikom NEDELJA, 31. OKTOBRA n i ob 9.30 pri osrednjem spomeniku na Zg. Beli Britof ob 8. uri pri domu A. Kmeta Cerklje ob 16- uri v Velesovem na vaškem pokopališču Trati pri spomeniku Kokrica ob 10. uri na pokopališču Predoslje ob 8.50 na pokopališču v Predosljah PONEDELJEK, 1. NOVEMBRA Bitnje Cerklje Duplje Ko.kra Naklo Šenčur mlinu Pri spo- ob 10. uri pri spominskem obeležju pri Spodnjih Bitnjah ob 10. uri na pokopališču na Sp. Brniku meniku padlim ob 11. uri pri centralnem spomeniku padfil borcev in žrtev fašizma v Cerkljah ob 10. uri pri spomeniku padlim pred osnovr.c šolo ob 9.30 na pokopališču pred spomenikom t.*=le»rv ob 10. uri pri centralnem spomeniku pri VVZ ob 11. uri pri centralnem spomeniku na p, lišču ob 9. uri pri centralnem spomeniku Zabnica ^^^^ RADOVLJICA PETEK, 29. OKTOBRA Radovljica ob 16. uri pri grobnici padlih borcev pred hotelom Grajski dvor Dobrava pri Kropi ob 16. uri pri grobnici padlih borcev na pokopališču na Dobravi pri Kropi Podnart ob 17. uri pri spomeniku padlim na Ovsišah SOBOTA, 30. OKTOBRA Brezje Lesce PONEDELJEK, 1 Begunje Gorje Bled Kropa Mošnje ob 15. uri pri spomeniku padlih borcev NOV ju pokopališču ob 16. uri pri spomeniku streljanih talcev prte »Murko« v Lescah NOVEMBRA ob 10. uri na grobišču streljanih talcev v Dragi pr Begunjah ob 11. uri na grobišču talcev v graščinskem vrtu v Begunjah ob 9. uri na grobišču borcev NOV v Gorjah ob 10. uri na grobišču borcev NOV na Bledu ob 15. uri pri spomeniku padlih borcev v Krop: m trgu ob 14. uri pri spomeniku padlih borcev na pokopališču v Mošnjah ŠKOFJA LOKA Centralna komemoracija bo v Škofji Loki v^ponedeljek, vembra, ob 9. uri moracija ou v o^ji s. pred Domom zveze borcev v Skofji Loki 1. no- Žalostni smo, ker nas je zapustil naš dobri, delavni tovariš POLDE ZUPAN vzdrževalec elektronaprav DELAVCI IN DRUŽBENOPOLITIČNE OR ganizacije aerodroma ljubljana Brnik, 25. oktobra 1982 TOREK. 26. OKTOBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 15. STRAN O MALI telefon OGLASI 27-960 PRODAM !V-jdam vci PRAŠIČKV. težkih od 41) :'*> k«. Posavet 10. Podnart 7994 ZA DAN MRTVIH vam v CVKTLI-- \H\1 - VRTNARIJI v Šenčurju nu-umo domače KRIZANTEMK - veli-tacvetne, pajkovce. marjete ter vseh "V drugega cvetja. Sprejemamo naro--1 /u ARANŽMAJE. Telefon 41-122 10092 iVodam PKĆ na olje potens. Anton Kus Sorti jeva 4. Kranj 10812 Ugodno prodam 80-litrski plastifici-•25 BOJLER. star eno leto. Telelon ::T73 - 10824 Vodarn PEČ na olje EMO 8. Potoče "Preddvor 10933 prodam nov enofa/.ni dvota-•IVEC. Naslov v oglasnem od-10867 ^odam PSA NEMŠKEGA OVČAR-^ i rodovnikom, starega 7 mesecev. -rMtin. Trnje 16. Škofja Loka 11032 Prodam SADIKE ligustra za živo »jo. Sv. Duh 99, Škofja Ix>ka 11033 Vodarn GRAMOFON tosca 15 za m din. SMUČI CR .805, 185 cm, z T-ZMI marker in smučarske čevlje al-poa. št. 10. Fakin, Delavska 2, Žiri 11034 Vodarn črnega PSA pudelna. stare-'v šuri mesece. Cerklje 85. (Zadružni 11035 Prodam PRAŠIČA za dopitanje. Šte-^■ia gora 5. Cerklje 11036 Prodam skoraj novo otroško STAJI-Veiesovo 33, Cerklje 11037 Prodam dobro ohranjen 90-litrski &ADILNIK. Ogled popoldan od 15. Angelca Premrl. Gubčeva 3, tecj 11038 . Prodam 280 kosov STREŠNE OPE-® A'ovo mesto«, grafitno sive in 16 *®N'IKOV Voklo 42, Šenčur 11039 Prodam PRALNI STROJ znamke **in. Ogled vsak dan od 14. do 16. Stanislav Golub. Gorenjskega *da 10. tel. 28-898 11040 Prodam 8 tednov staro TELIČKO, *»«rno za rejo ali zakol. Frelih, Dav-Železniki Prodam PRALNI STROJ. Anton Ur ^-Krajevna pot 7, Kranj, Straztšcc^ , Prodam KRAVO po teletu (brejo). ^sStanonik, Vinharje 10, Polj a ne ^^ , Prodam 5 mesecev brejo KRAVO 33 pri Predosljah. Kranj 11044 • P^cam lepa neškropljena JABUL- •^Ušfenke) po 8 din. Zg. Besnica68_ P"x!am OPEKO zidak. Golniška 42, Kranj 11046 termoakumulacijsko PEČ 3 75, Šenčur 11047 J«no prodam 300-htrsko HI^V ^ SKRINJO LTH IN SIPOREKS M Vovk, Ovsiše 32. Podnart^ tel. Prodam PUJSKE, težke od 2-5 do 30 H K-iiaj, Reteče 27, Škof ja Loka 11U5U i prodam nosečniško OBLEKO J ^ASĆ št. 42-44. Ul. Tončka Dez* f« l stanovanje št. 3, Kranj 11051 j. ^'Jdam barvni TELEVIZOR phi lips. Kajuhova 24/A, Bled 11052 ,x>ki ali kokošji GNOJ dobite pri f'^Tušek, Lenart 11, Selca, pri zi-Stari vrh desno , . .'?. ZELJE v glavah in lepa zim-'^MBOLKA. Jerala, Podbrezje lU^ Poceni prodani no\ /iniski /ruski PLAŠČ st. 411. Maja Ahačii. Zlatnarje vu pot <>. Kranj. Slražisiv ] 1HK1 Prodani macesnove PLOHI!, debeli-ne 8 cm. p#merne /a zidne oblogi' ali pobjori' Miha Meglič. Jt'lendol 10. Tržič 11082 zaposlitve kupim Kupim diesel STROJ AR 615 ali FIAT companiola, lahko tudi v okvari. Telefon 004-02-022 /večer 11050 Kupim MENJALNIK za tiat 126-P. Telefon 82-861 — int. 61 11057 vozila Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1975, registrirano do septembra 1983. Ogled in informacije možne vsak dan v popoldanskem času. Silvo Zore, Golniška 50, Kranj, tel. 25-789 10885 Prodam RENAULT 4 TLS, letnik 1977, registriran do 5. 10. 1983. Prežel j. Podlubnik 163, Škofja Loka 11058 Prodam R-10, neregistriran, v slabem stanju. Fakin, Delavska 2, Žiri 11059 Prodam VW — HROŠČ, celega ali po delih, letnik 1967, neregistriran. Kalan, Suha 2, Kranj 11060 Prodam ŠKODO 100, letnik 1973, neregistrirano. z obnovljeno pločevino. Žniderčič, C. Revolucije 3, Jesenice 11001 R-4, letnik 1974, zelo poceni prodam. Muraja, Planina 36, Kranj 11062 Prodam garažirano ZASTAVO 101, letnik 1976. Vesel, Partizanska 35, Šenčur, tel. 41-086 11063 Prodam ZASTAVO 101, prevoženih 66.000 km. Telefon 064-62-247 U064 Prodam NSU 1200 C, letnik 1969. Jožica Zavrl, Šmidova 12, Kranj. Ogled popoldan 11005 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Ljubno 92, Podnart 11066 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Jelovška 7, Bled, tel. 78-334 11067 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do oktobra 1983. Brane Polajnar. Bohinjska Bistrica, Vodnikova 13, tel. 82-679 od 6. do 14. ure 11068 FORD 17 M, letnik 1972, 87.000 km. zelo dobro ohranjen, pozimi nevožen, prodam. Informacije v ponedeljkih, sredah in petkih popoldan po tel. 064-60-184 11069 Prodam dobro ohranjen RENAULT 4, letnik 1975. Janez Ahačič, Zlatnarje-va pot 0, Kranj, Stražišče 11070 Prodam AMI 8, vozen, registriran do konca leta. Tone Semič, C. na Ledenico 14, Žiri H071 Prodam osebni avto ZASTAVA 750, lptnik 1974. Jutriša, Lesce, Begunjska 14 11083 stanovanja i Zamenjam dvosobno STANOVANJE s centralno na Plavžu za večje na Jesenicah ali v Radovljici. Informacije tel. 83-430 v večernih urah. 11049 V Kranju kupim enosobno ali manjše STANOVANJE. Šifra: Januar 83 11072 Kupim dvo ali trosobno STANOVANJE v Radovljici. Šifra: Nakup stanovanja 11073 V Bistrici pri Tržiču prodam trosobno STANOVANJE s centralno kurjavo. Šifra: Pomlad 83 11074 posesti V Radovljici oddam PROSTOR za obrt. Naslov v oglasnem oddelku. 11075 GARAŽO z električnim priključkom, v Kranju, vzamem v najem. Telefon 28-520 11076 Strokovna služba KS mesta Škofja Loka Va Dodlagi pravilnikov o podeljevanju priznanj krajevnih skupnosti. komisije za kadrovske zadeve, pnzna-Aniikovania pri krajevnih skupnostih: Skotja Eka _^esto^amnitnik, Stara Loka - Podlubnik in Trata objavljajo RAZPIS podelitev priznanj ob krajevnih praznikih, dne 21. decembra 1982. za friznania se podeljujejo delovnim ljudem in občanom or-^zaciiam združenega dela, družbenopolitičnim m dru-^nizacijam društvom ter hišnim svetom, izključno "moTzasTuge razvoju posamezne krajevne skupnosti. ^ Sevanju posameznih priznanj se bodo uporabljali 'ritTriii ki so določeni s pravilnikom. meriji, ki =>u nredloKe za podelitev priznanj posredu- skupnost, do 15. novembra 'm. Pošten domačin Išče honorarno li/.i čno ah strojno DELO. Cenjene ponudbe pod: Vesten in dosleden 1 ]i)]4 Sprejmem KV K< )VJ\OSTIU (1ARJ A s prakso. Naglič. C. na Brdo 20. Kokrica 11077 Sprejmem DELO na dom. Oglasile 'se od 14. do 17. ure. Telefon 28-318. Kranj. 11078 Hotel Jelovica Bled prodaja avtomate za šti-ristezno kegljišče znamke Vollmer Vse informacije dobite v hotelu Jelovica na Bledu ali po tel.: 77-316. DOIV^PREMA, 64228 Železniki, Na plavžu 77 na podlagi sklepa zbora delovne skupnosti vabi k sodelovanju ter razpisuje delovno mesto kandidata za opravljanje delovnih nalog VODENJE IN ORGANIZACIJA PROIZVODNJE - OBRATOVODJE Za ta dela in naloge naj bi kandidat imel srednjo izobrazbo lesne smeri, delovodsko šolo ter zaželjeno prakso ali VK delavec lesne smeri z odgovarjajočo prakso. OD je odvisen od sposobnosti kandidata, od njegove organiziranosti proizvodnje ter bo zadovoljiv za opravljanje omenjenih nalog. Razpis velja 15 dni, oziroma do zasedenosti delovnega mesta. Vloge na razpis naj zainteresirani kandidati za ta dela pošljejo na gornji naslov DO. Po bo Izvršni odbor DO obvestil vsakega kandidata o od- ločitvi izbire kandidata za opravljanje teh nalog. obvestila: NOVO! NOVO! Iz starega naredimo novo! Plastificiramo kopalne kadi in umivalnike. Telefon 061-214-467 11079 izgubljeno! Med Stražiščem in Lavtarskim vrhom sem izgubil registrsko tablico za motorno kolo. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne. Miloš Benedik, Lavtarski vrh 1 11080 ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA CENTER DS za letovanje in rekreacijo otrok Ljubljana, Poljanska c. 6 objavlja za otroški po dom v Zgornjih Gorjah dela in naloge čitniški prosta KV KUHARICE za nedoločen Čas Pogoj: srednja izobrazba gostinske smeri ČISTILKE za določen čas - zimska in letna sezona Pogoj: končana osemletka Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih del 15 dni po objavi na ZPM Ljubljana, Center, DS za letovanje in rekreacijo otrok, Ljubljana, Poljanska cesta 6. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA Radovljica, Kopališka ul. 10 objavlja prosta dela - VODJE KUHINJE za nedoločen čas, za otroški vrtec v Radovljici Pogoji: — dokončana gostinska šola kuharske smeri, — opravljen tečaj iz higienskega minimuma, — 3 leta delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. OČESNA OPTIKA MARIBOR IZDELAVA VSEH VRST OČAL na recept ali brez Bogata izbira okvirjev in sončnih očal PREGLED VIDA v ponedeljek, torek, sredo, petek od 13. do 15. ure, v četrtek od 8. do 10. ure v ordinaciji v servisu OPTIČNI SERVIS - KRANJ, Cesta JLA 18 (nasproti porodnišnice) Delovni čas: od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 7.30 do 12. ure. Telefon: 22-196 Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR KRANJ Priporoča cenjenim kupcem ugoden nakup pohištvenih programov po znižani ceni: — Program DEKOR M cenejši 30% — Program 3x3 cenejši od 10—30 % — Soba za mlade cenejša 25 % — Regal Gordana cenejši 20 % — Program Katarina cenejši 20% — Jedilnica Montana cenejša * 20% — Sed. garnitura Salon cenejša 20% — Spalnica Selma stane samo 24.812 din — Regal Plitvice cenejši 10 % — Posamezni fotelji pa so cenej- Spainica SELMA ši za 50 % Lesnina je specializirana trgovina za prodajo pohištva, ki skrbi, da je v njihovih salonih razstavljeno pohištvo najmodernejše kakovosti in po ugodni ceni dosegljivo vsakemu kupcu. — kupljeno blago vam do 30 km brezplačno pripeljejo na dom — trgovina je odprta od 7.—19. ure, sobota do 13. ure Na ogled in nakup vas vabi Lesnina Kranj in salon pohištva na Jesenicah. GLASOVA ANKETA Kranj - Krajevna konferenca Zveze Kokrce je minulo soboto P^^PfStTmovanje patrulj reženj ference ZRVS iz Kranja tradicionalno^^jihTolMedpnr^ vojaških starešin in mladincev "k%%f*Zlnih ekip, so tlijo, ki se jo je udeležilo ^Pn0JJ^°skem pohodu, stre. preizkusili svoje sposobnosti v orientacij r■ zračno puško in metanju ročne. „l ur^ditvi Med rezervnimi vprašanja o naši družbenopoUtičg konferenc 1 nami so bile naj uspeš enejše ekipe nraje ^ aka2ai Cerklje in Zlato polje; pri S°tra, šolskega cer ekonomsk o-admin istra t^^^lf- p^ervnestar^1^ IZ kraJi in gimnazije iz Kranja. Na sliki, rezervne renče Cerklje (S) - Foto: F. Perdan - Miha Fenz, član postaje GRS Jesenice, osmo leto reševalec-le-talec: »Od 1974. lr+,a, ko sem se udeležil prvega tečaja za reševalce-letalce, se zaradi vse pogostejše uporabe helikopterja delež klasičnega reševanja stalno zmanjšuje. Helikoptersko reševanje je veliko napredovalo tako glede opremljenosti kot usposobljenosti pilotov in reševalcev. Naša postaja je na tečaj poslala 4 udeležence; trije so pripravniki. Usposbljanje za helikoptersko reševanje, ki je v veliko pomoč ob nesrečah, je dokaj zahtevno. Da bi zagotovili uspešnost in varnost reševalnih akcij, lahko v njih sodelujemo le za to izurjeni reševalci. Naša naloga je poleg ocenitve potrebe o pomoči helikopterja pri reševanju, sodelovanje s posadko helikopterja. Razen pri reševanju priskočimo na pomoč tudi pri prenosu raznega materiala k planinskim kočam.« Franc Golmajer, član postaje GRS Radovljica, pripravnik za reševalca-letalca: »Čeprav v naši postaji nimamo toliko zahtevnega reševanja iz sten kot v nekaterih drugih gorenjskih Ivan Mežek, član postaie GRS Rateče, pripravnik za reševalcs-letalca: »Med 8-letnim članstvo® v gorski reševalni službi sem sodeloval v večini akcij naše postaje. Glede na izkušnje lahko trdrr-da ima reševanje s helikptertec več prednosti. Reševalcem olajša pristop do kraja nesreče m težavno delo v steni, poškodovancem pa zagotavlja hitrejšo poroci in prevoz v dolino; tako za pomeni tudi večjo varnost. 13 Med tremi udeleženci na naše postaje sva dva nika. Čeprav sem že sod helikopterskem reševanju, na tem usposabljanju zv ko novega. Pomembno je vsem urjenje v pravilnem nju reševalca-letalca, saj napaka med akcijo v steni usodno maščuje.« Besedilo in slike: Stojan Saje nju. neposrednemu dogajanju. Kos je tako. Novinarji se skupaj z našima urednikoma trudimo. da smo vedno v središču dogajanja pa seveda, da verno prenesemo vse tudi našim Krajcem. Jubilej, kot je 35-letnica izhajanja GLASA, nas obvezuje za naprej. Naš praznik je bil tudi lepa kulturna prireditev, ki so jo po scenarju profesorja Hada Ja na pripravili godbeniki jeseniške godbe na pihala in dram ski igralec Polde Bibič. Prednost helikopterskem reševanju fil^M^ Vrata pod Triglavom — Podkomisija za letalsko reševanje pri komisiji GRS Planinske zveze Slovenije je konec minulega tedna priredila v Mojstrani in triglavskem ostenju večdnevni tečaj za gorske reševalce letalce. Osnovni namen akcije, v kateri je sodelovalo prek 80 članov gorske reševalne službe in pripadnikov letalskih enot milice iz Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Srbije, je zagotoviti vsaki od 16 slovenskih postaj GRS vsaj po enega reševalca-letalca. Le-te namreč potrebujejo tako pri reševanju v gorah kot visokih zgradbah ob požarih in naravnih nesrečah. Kaj pomenijo za ponesrečnce v gorah, najbolj ilustrira podatek, da je helikoptersko reševanje do 80 odstotkov hitrejše od klasičnega; pri tem pa ne gre zgolj za transport ponesrečenca, ampak tudi za čimprejšnjo prvo medicinsko pomoč ranjenim. Po knčanem tečaju v Vratih, kjer so se udeleženci spoznali s tehniko helikopterskega reševanja v gorah in se urili v njej, ima GRS Slovenije 24 reševalcev-letalcev, od tega 10 zdravnikov, pa 36 pripravnikov za reševalce-letalce. Tri izmed tečajnikov smo poprašali, kaj menijo o helikopterskem reševanju. #- = postajah, moramo biti ljeni za vse naloge. Ne gorah, ampak tudi pri naseljenem kraju in izgubljenega v prostranem moramo znati priskočiti moč. Pri tem je ob razmerah uporaba hel izredno učinkovita, ob ______ vremenu pa se lahko zanesemo ie na človeka. Na tečaju smo trije člani nrf« postaje. Šele po večletnem pripravniškem delovanju in opravljanju zahtevnih izpitov bomo postali reševalci-le tale L V gorsk: reševalni službi, kjer je vse v« specializiranega usposabljanja, namreč nenehno učimo in tudi zaradi uporabe novih, nejših vrst tehnike.« Boni pregnali bencinsko mrzlico V bencinski potrošniški mrzlici so pred uvedbo bonov vozniki izgubljali živce, delavci na črpalkah pa so dobesedno garali — Omejitve v točenju goriva se bodo poznale tudi v dohodku Petro-la — Zaloge bencina so se te dni preselile v avtomobilske rezervoarje, dostava v teh dneh in točenje na bencinske bone pa bo porabo spet normaliziralo — Večina voznikov je v takšni situaciji komaj čakala bonov Kranj — Če so bili kje prejšnji teden telefoni pošteno razgreti, so bili prav gotovo pri Petrolu. Ne le na posameznih črpalkah, kjer se največkrat ni nihče oglasil, saj so bili delavci zunaj pri delu, pač pa na sedežu Petrola, Tozd Prodaja na drobno za Gorenjsko ter seveda pri upravnih organih skupščin občin. Te dni so telefoni še vedno niso ohladili, čeprav je bila že objavljena 'Uredba o omejitvi prometa z mo-iornim bencinom in plinskim oljem, ki jo je sprejel slovenski izvršni svet. Vse seveda še ni jasno, saj mora izdajatelj te uredbe do 27. oktobra objaviti še podrobnejše tolmačenje; v sedanji uredbi namreč manjkajo merila za ugotavljanje količine goriva za nekatere vrste vozil, kot so na primer traktorji, če jih nosilci samostojnega osebnega dela uporabljajo pogodbeno pri organizacijah združenega dela, in še nekatere druge podrobnosti. Večina bonov je bila te dni med lastniki motornih vozil že razdeljena in to brez posebno velike gneče.- Ta ie usahnila tudi na bencinskih črpalkah, kjer se je promet že v petek povsem normaliziral. Povsem normalno sicer oskrba ne teče, saj je bilo konec tedna od 26 Petrolovih bencinskih servisov odprtih na Gorenjskem le 7, vendar pa je to skupaj s servisi Istra benza ob umirjeni porabi za silo zadoščalo. »Bencina trenutno sicer nimamo na preostajan je,« je povedal direktor Petrola, Trgovine na drobno za Gorenjsko Franc Tolar,« *saj se je ob manjših dobavah goriva v zadnjih desetih dneh točenje povečalo za 23 odstotkov. Vendar upam, da bomo imeli minimalne količine le kak dan . ^ali dva, v prihodnjih dneh pa naj bi bila oskrba normalna. To pa seveda za nas pomeni tudi okoli 40 odstotkov manj goriva na bencinskih servisih.« Bencinska mrzlica, če jo tako imenujemo, je na Gorenjskem izbruh- nila dokaj pozno, saj so se kolone čakajočih začele šele v soboto, 16. oktobra, medtem ko so se v Ljubljani ali v Novi Gorici avtomobilisti gnetli pred črpalkami že nekaj dni prej. »Tlaka« za delavce na črpalkah je na Gorenjskem trajala le kak teden. Ob veliki obremenjenosti so bencinski servisi, ki so imeli gorivo, prodali do osemkrat več goriva kot sicer. Ekipe so bile okrepljene, da so lahko delovale po tri, štiri črpalke naenkrat. Pri Petrolu so se odločili, da je treba avtomobile družbenega sektorja usmeriti le na eno črpalko, da ne bi izgubljali časa v dolgih vrstah, četudi so vozila zdravstvenega osebja, prehrane in drugi imela prednost. Prav tako so ločili servise za točenje plinskega olja in motornega bencina. »y primerjavi z drugimi kraji Slovenije je na Gorenjskem oskrba z bencinom predvsem zaradi razmeroma gostih bencinskih servisov kar dobro delovala,« ocenjuje Franc Tolar. »Pri urejanju prometa pred bencinskimi črpalkami so nam bili v veliko pomoč delavci uprave za notranje zadeve in posredovali ob velikih kolonah, ki so segale tudi čez križišča No, zaradi tega tudi ni prišlo do večjih nesreč. Moram pa tudi reči, da do kakšne posebno hude krvi tudi ni prihajalo med čakajočimi.« Črpalkarji so sicer vedeli povedati, da so kakšnemu vozniku vendarle popustili živci. Med tistimi, ki so ustvarjali kolone, je bilo vsaj polovico takih, ki so jim dolivali le po dve, tri litre bencina in so torej čakali s polnimi tanki goriva. Nekateri so ustvarjali zaloge, kar sedaj ugotavljajo komisije po krajevnih skupnostih. Krajši konec, kot je to vedno v podobnih razmerah, ko nad trezno presojo prevlada pogolt-nost, so potegnili vozniki, ki so do servisa pripeljali z zadnjimi kapljami goriva. »To se je na primer zgodilo invalidu paraplegiku,« je povedal delavec Petrola Jože Eljon,« ki mu je na Zlatem polju na magistralni cesti nekaj deset metrov od črpalke zmanjkalo bencina. Potisnili smo ga do črpalke ter ga naprosili, naj skupaj z vozičkom izstopi, da bi vozniki videli, komu dajemo prednost. Pa se je našel voznik iz vrste, ki je videl, da je voznik paraplegik, pa se je kljub temu razburjal in celo zdrvel po miličnika, da naj bi takšno .protekcijo' preprečil. Miličnik s postaje milice Kranj seveda tega ni storil, saj je videl, za koga gre — celo naročil je, naj invalidu do vrha napolnimo rezervoar, a smo to že poprej storili. Vem tudi, da je imel kasneje z voznikom, ki se mu je invalidova prednost zdela tako nezaslišana, še .dodatni' pogovor.« Če naj bi se v prihodnjih dneh docela pojasnile še nekatere nejasnosti okoli tega, kdo sodi med izjeme, ki jih navaja uredba republiškega izvršnega sveta, pa je delavcem Petrola že sedaj jasno, da bodo ob manjših količinah, že v osmih mesecih letos so natočili manj motornega bencina kot lani, imeli tudi manjši dohodek. To velja za vse vrste goriva, tudi za kurilno olje, za katerega je te dni vrsta dvakrat na dan. Pri Petrolu zaradi tega ne skrivajo skrbi, vendar pa se že pripravljajo na reorganizacijo, po kateri naj bi postali delovna organizacija posebnega družbenega pomena. To jim sicer samo po sebi ne bo povišalo dohodka bo pa vsekakor nakazalo neke možnosti v dejavnosti, ki se ji zaradi omejitev uporabe goriva dejavnost zmanjšuje skoraj za polovico. L.M. Kranj — Sobotna slovesnost v kran jskem kinu Center je biki skromna, a lepa in prisrčna. Našli smo se stari znanc i. Prišli so tisti, ki so nekoč, v tistih prvih letih ustvarjali GLAS, polnili njegove stolpce, prišli vsi, ki se danes trudimo z njim in prišli so tudi številni naši bralci, katerim je GLAS že desetletja hišni aost. »Človekova pravica je, da zve resnico« je z velikimi črkami pisalo na rdečem žametu Kardelj je zapi-. . . . sl> iskali zanj pravo zasnovo, kakršno ima GLAS še danes. Vse prisotne je pozdravil tudi naš sedanji glavni urednik in direktor GLASA Igor Slavec. Težki trenutki, ki zajemajo naše gospodarstvo, se odražajo tudi v GLASU. I)a bomo lažje prebrodili ta sušna leta, bo tudi (iLAS moral prispevati svoje. S spodbudnim, odkritim pisanjem. Pokrajinski časopis je prva fronta obveščanja, je zapisal ob našem prazniku tovariš Franc Šetinc, ker je najbližje neposrednemu živijo- Glasovih 35 let pri GLASU trudimo, da jo pi šemo, vam jo sporočamo iz časopisa v časopis. In tudi vnaprej bo to naša prva in glavna naloga. Slavnostni govornik je bil Vili Tomat, predsednik Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. Kritično je ocenil GLAS in dal vrsto spodbud za naše pisanje v naprej. Tudi naš nekdanji dolgoletni-urednik Slavko Beznik je spregovoril. povedal, kako so GLAS pisali, tiskali nekoč, kako