Banja Luka — mesto Slovencev
Glavno mesto vrbaske banovine privlači zadnji čas zmerom večje število naših rojakov
vtis našega planinskega letovišča.
Ob cesti je dobro ohranjena grobnica v slogu turške džamije z napisom: Ovde počiva Lalih paša Livčanin, admiral bivše turške mornarice. Umro 1590. Priča črne usode srbskega naroda!
Torek. Tedenski sejem, Tostran stare turške trdnjave tik ob Vrbasu je polno okoliških seljakov z vozmi, vrečami, bosanskimi konjiči, obloženimi z drvmi. Svoj čas me cene niso dosti zanimale, zdaj je to drugače. Gledam: krompir 1.25 do 1.50, fižol v stročju 4, oluščen (lanski) 6, čebula 4, paprika po 6 za 1 din. Zdaj je to že cenejše. Nekdo ponuja ribe: some po 12 din za kilogram.
»Nemojte kupiti!« me opozori znanec, »dobičete jeftinije.«
Povleče me v stransko ulico in poišče divjega lovca, kjer kupim ribo po 8 Din. Kdor se na tukajšnjem trgu ne spozna, tega nasamarijo za znatne odstotke.
Semkaj so se v tem kritičnem letu naselili mnogi boljši slovenski ljudje — jaz ne spadam mednje — ln nakupili zemljišča, hiše, trgovske lokale. Ta nagli dotok je povišal po vojnih dogodkih že tako dovolj dvignjene cene. Prebrisani in na kulinarični strani izredno tenkočutni domačini so takoj zavohali »trgovce z novci« in dvignili cene. Povprečna cena življenjskim potrebščinam pa je za nekaj odstotkov nižja od cen v Sloveniji.
Sicer pa poteka življenje zelo umerjeno in podoba je, da dogodki meščanov ne zaskrbljujejo. Človek bi rad vedril pod njihovim temperamentom — »ima vremena« — in se brezskrbno pridružil večerni stalno živahni promenadi.	—o—n.
Postaja Bosanski Novi. Nekaj potnikov za Bihač izstopi, ostali nadaljujemo pot proti Banji Luki. Zavijemo v Sansko dolino. Imam občutek, da se vozim nekje po štajerski. Z opranega neba se po dolgem deževju usipajo na premočeno zemljo težko pričakovani topli sončni žarki. Poljski delavci, ki hite s pletvijo in košnjo, so dobre volje: iz belih halj steza jo zagorele roke, mahajo potnikom in se smejejo nagajivim kretnjam neugnanega šaljivca, ki, sloneč na motiki, stresa svoje bosanske dovtipe.
Zrem čez eno in drugo položno gričevje-
Sela — minareti — posamezne kolibe — bolj redko lična nova hišica. Divna pokrajina z rodovitno zemljo, kar se jasno razbere iz raznovrstnih kultur, čudo, da je v tem neugodnem vremenu toliko zraslo; krompir, fižol, koruza, vse je dovolj lepo in zdravo. Koruza je ponekod visoka dva do dva in pol metra, škoda da ne obdelujejo te plodne zemlje bolj umne roke! Koliko življenja bi mogle pričarati in dvigniti narod iz skromnosti in siromaštva, ki se odražata r.a ljudeh, rastlinah, živalih!
•Pozna se Vama, da^ste Slovenac,« mi reče vljudni sopotnik domačin.
:>K^ko to?«
»Jer se tako živo interesujete za našu zemlju. Ovde ima mnogo Slovenaca: selja-ka, radnika, činovnika. Vredni ljudi, oso-bito seljaci. koji tako vole zemlju. Ali mi smo sirotinje, znate ...«
Kolikor sem se mogel prepričati iz občevanja s tem preprostim- ljudstvom, moram podčrtati le tole dejstvo: Vase usmerjenemu fiiistru s komodno meščansko du-ševnostjo mogoče ta živelj ne bo ugajal. Toliko bolj simpatičen pa mora biti tistemu, ki zna praviino oceniti njegovo sredino. Razen napak, ki so tudi naš pojav, a ga na sebi ne vidimo, ima to ljudstvo mnogo vriin, ki so pri nas le še v spominu: narod je v bistvu pošten, dobrosrčen, naklonjen, uslužen ... Težka usoda ga je stoletja drobila in mu odvzela možnost razmaha v našem smislu. Prepuščen sam sebi se lovi le za mrvice, da se vzdrži na življenjskem standardu. Kako naj dela, če pa ni že stoletja sem varen plodov svojega deia in je ves prepojen z občutkom manjvrednosti in popolne * ->- -r " če se je kljub temu ohranil tansen, kakršen je, pomeni, da ima neverjetno količino življenjskih energij in je še vedno testo, iz katerega bi se mogel zgnesti najboljši živelj. Posebno ugaja nam — živčno zrah-ljanim kulturnim Evropcem — njegova mirnost, s katero razpravlja o tem in onem. A iz preprostega obraza razbereš njegovo bistrost in veliko prirodno inteligenco.
Banja Luka napravi s svojo lego in vna. njostjo zelo prijeten vtis, zlasti na Slovenca Štajerca, navajenega na zelenje. Nekaj korakov iz mesta na prvo vzpetino — in že imaš pred seboj lepo panoramo prostranega mestnega teritorija, ki se razprostira v ovalni obliki od juga proti severu z daljino 7 km. Ob glavnih ulicah so kostanjevi in lipovi nasadi. V centru mesta sta dve krasni banski palači s pravoslavno cerkvijo v sredini, številne moderne zgradbe polagoma izpodrivajo orientalski videz, ki je najjačji v južnem delu mesta. Vse polno je džamij z minareti, še več turških gro-belj (pokopališč). So to popolnoma zanemarjena zemljišča z razmetanimi kamni (spomeniki) in obsajena pretežno s slivami. Turobna slika muslimanske dušev-nosti, a prav toliko špekulacije, ker vso to v celoti veliko površino zemlje, ki so si jo turški priseljenci svoj čas nemoteno in poljubno prisvojili, smatra vakuf (cerkvena občina) za svojo lastnino.
V sredini mesta na koncu glavne promenade je kakih sedem let star mestni park z že lepo razraslim lepotičnim grmovjem in drevjem. Ob velikem vodometu v sredini je bronast spomenik Petra Kočiča
(1878—1916), borca za osvoboditev Bosne Izpod avstro-ogrskega jarma in turškega fevdalizma, ki je s svojo posrečeno satiro »Jazbec pred sodiščem« postal zelo popularen.
Okolica je zelo lepa; od vzhodne, severovzhodne in zapadne strani obkrožajo mesto zmerno vzpenjajoče se gorice, podobne onim okrog Maribora, na južni strani pa se kažejo prvi znaki značilnih bosanskih klisur s strmimi pobočji. Tod vodi ob deročem Vrbasu — ki je pravkar še vedno izredno narasel in moten — precej lepa cesta v Jajce. Ob njej je kake pol ure oddaljen gornji šer, najbolj južni del mesta, z znanimi toplimi vrelci (38.5) že izza Rimljanov. Toplice so v privatnih rokah; v navadnem bazenu se okoplješ za 3 din-Naselje je izredno romantično in napravi
»Slovenec« kroji slovenščino
Po sprejemu časnikarjev pri finančnem ministru dr. šuteju so se naši časopisi spet razpisali o proračunu, medtem ko je »Slovenec« razlagal preračun. Po Pleteršniku pravijo Nemci proračunu der Voranschlag ali das Budget, preračunu pa die Berech-nung ali Umrechnung. To sta gotovo dva pojma, toda »Slovencu« se zdi predpona pro- tako neslovenska, da je tudi proračun prevrgel v preračun.
Sicer je pa to stvar dogovora. Tudi mi bomo za preračun, posebno če bo ugoden, samo da naši prefesorji slavistike odločijo, ali se dosledno odpravi pro- ali ne. Kar prestoveljno se pa ne moremo odločiti za nov pravopis, ker imamo pomisleke preti temu, posebno zato, ker »Slovenec« sam ni dosleden.
Ko bo dozorelo preso na naših njivah, se bodo naši prefesorji po različnih pregah vrnili v prestolnico slovenske akademije znanosti in umetnosti in po zasluženih počitnicah bodo morali spet misliti na pre-sveto našega ljudstva, ki je po zaslugi številnih presvetnih društev precej presvet-ljeno, samo zaradi slovenščine je v zadregi, ker so sami slovničarji drug preti drugemu.
Presili bi naše učenjake, naj bi se takoj lotili pravopisa, da bi že ob novem letu s prvim presincem dobili enotno slovensko pisavo. Vsakdo bo sprevidel, da je naša prešnja upravičena: z enotnimi predpisi smo uredih premet na naših cestah, regu-
lirali smo potoke s tem, da smo jih ogradili s pretjem, da voda ne nanaša preda na zelene travnike, odpravili smo prekomerno presjačenje, uredili smo domačo predukcijo, preletarcem smo zagotovili varnost tudi v času brezposelnosti s prež-no socialno politiko, z bosanskimi prepre-gami smo olepšali svoja stanovanja, tako da je res vsakemu prijetno bivanje na tem malem slovenskem prestoru, na katerem prebiva tako prestodušno ljudstvo v popolni prestosti brez vsakih pretektorjev. To ljudstvo je tudi dobro vzgojeno, ker ima prešte, ki ga vsako nedeljo s svojimi prepovedmi navajajo h krepostnemu življenju. To je tako prezorno, da nobena pre-paganda ne more zakriti resnice. Skratka, vsepovsod je preniknil nov duh, tudi med naše trgovce, ki so sklenili: Preč z ode-ruštvom, predajajmo poceni, da bo več ljudi hodilo v naše predajalne, da bo vsakdo lahko kupil in da ne bo treba nikomur presiti!
Po vsem tem je čas, da naši visoki akademiki uredč še naš jezik in da v posebnem preglasu preglasijo vsemu narodu enotna pravila za pisavo in izgovarjavo slovenskega jezika. Kdor bi se še danes temu pretivil. mora imeti pretin v možganih. Preti njihovi volji mora predreti ta presvetni pregram in vsi bodo preslavljali može, ki nas bodo s svojo odločnostjo rešili prepasti v popolno anarhijo v našem nis-marstvu.	—
/
Izprehsdi po naši zemlji
Rateče, Planica in vrhovi naokrog
Rateče s svojo okolico, predvsem romantično Planico, 90 eden izmed najlepših predelov naših Alp. Rateče, naša kraina vas v
V Tamarju
Fei-do Godina:
Ljnhljančan Piko na počitnicah in doma
Z gospodično učiteljico Bibo je prišel sredi počitnic na deželo, kjer je službovala, njen brat Piko.
Prišla sta zvečer, ko je že davno Slo sonce za gozdove in je na vasi pojemalo življenje. Piko je prisluhnil utripu pokrajine, v kateri še ni bil nikoli. Bil je sicer na počitnicah izven suhoparne, vroče Ljubljane. Po hribih je že lazil, kot skavt pa je taboril po smrekovih gozdovih, čuval ogenj, čistil posodo in se udeleževal skavtskih parad. V Prekmurju, v tej t	rav-
nini, pa še ni bil nikoli. Piko in njegova sestra Biba sta stopala med njivami proti vasi. Učteljica naprej, Piko pa za njo. V roki je nesel velik kovčeg, v katerem je ropotalo milo za britje in krema proti pegam. Učiteljica je morala vršiti deset dni upraviteljske posle v šoli. Piko je izkoristil priliko in šel s sestro na deželo. Prvo noč sta prespala skupaj na leseni postelji v majhni sobi. Zjutraj se je Piko zgodaj zbudil. Sonce je sijalo skozi okno, ki je glecialo na sosedovo dvorišče. Splazil se je tiho s postelje, ker je sestra še spala. Zrl je dom, katerega je prebudilo sončno ravninsko jutro. Pridrževal je sapo. Iz pri-kleti je prišla stasita ženska. V rokah je imela lonec, Komaj je stopila na podste-nje, je zaklicala, da se je slišalo po sadovnjaku:
»Kurčike, pičurčike!«
Kure so se od povsod vsule na kupe, golobi so preletavali dvorišče in gosi so se drte, da nisi razumel krsta božjega.
Velik, močan fant je nesel čez dvori., je na vilah travo. Za njim je korakal pes z dolgo cigansko dlako. Ko se je fant pri-pognil in stopil v hlev, je pes obstal, se obrnil in gledal žival, ki se je trla na kupu in pobirala koruzo. Zrl je Piko vse to in se ni ganil, dokler ni sestra vstala. Ko jima je pripravila zajtrk, je Piko zlezel v posteljo in prislužkoval drdiranju voz, veselemu vpitju in šalam, katere je le malo razumel.
Pri sosedovih je bilo mnogo otrok, velikih in malih. Ni bilo torej čudno, če se je v nekaj dneh Piko seznanil s sosedovimi, ki so jih v vasi zvali za Maričeve. Najstarejši Maričev sin je bil Jaklin. To je bil tisti, ki ga je videl Piko prvo jutro, ko se je zbudil v prekmurski ravnini. Z Jakli-nom sta postala velika prijatelja. Spala sta skupaj na hlevu v senu, kjer je Jaklin Pikotu haredil prijetno ležišče. Maričeva stara je še celo dala vzglavnik in blazino /ia hlev, da je rdečelasi Piko lahko sladko spal. Jaklin in Piko sta postala neraz-družna prijatelja, čeprav je bil Piko gospod, je bil vendar čudovito prijazen in vljuden človek. Pri Maričevih so ga imeli vsi radi. Z Jaklinom se je vozil na delo in spoznaval prekmurskega človeka in prekmursko življenje.
»Jaklin, grem lahko z vami?« je dejal Piko mehko, ko je Jaklin zapregel krave k vozu. To je tako mehko in gosposko povedal, da bi ga človek najrajši k sebi stisnil ln bi ga poljubil na nežno, pegasto lice. >
Gorenjesavski dolini, so razpoložene na planoti v višini 870 m nad morjem. Z juga jih obdajajo gorski vršaci naših Julijskih Alp, proti severu pa so naslonjene na zapadne izrastke Karavank, ki so v rateško-planiški občini do vrha zarasle s smrekovimi gozdovi, med katerimi so položeni sočnati planinski travniki. Poleti uživa -planinec v Ratečah in njih okolici pravi telesni in duševni odmor, v dehtečih smrekovih in mecesnovih gozdovih ter na soč-natih livadah in travnikih poleg blagodejnega višinskega sonca pa tudi oni blaženi mir, ki ga morejo dati edino le planine Poleg vsega tega nudijo Rateče z okolico lepe in zložne sprehode po vznožju Julijskih Alp in Karavank, ali po bukovih in smrekovih gozdovih ali po sočnih livadah in travnikih ali mimo izvira Save-Dolinke. Podkoren in Kranjsko goro ali pa k Man-gartskima ali Klanškima jezeroma Za vsakega izletniki planinca je zložen izlet v »Karavankah k tromejniku na 1509 m visoki Peči ali oa na sosedni Petelinjek Z obeh vrhov in med njima ležeče Planine
»Kaj pa! Kar stopite gori!« se je smejal Jaklin na vse grlo.
Piko je skočil k vozu veselo kakor otrok, čeprav je bil istih let ko Jaklin. Prijel je za umazano ročico z nežnimi dolgimi prsti, da jih je bilo kar škoda. Ko je sedel na voz, si je vrgel rdeče kodre nazaj in jih pogladil.
Jaklin je počil z bičem nad kravami in voz je zdrčal po vasi. Ljudje so gledali za njima, tisti pa, ki so delali po njivah, so nehali z delom, si senčili oči in se smejali:
»Piko se pelje!«
»Tak je ko purman s temi rdečimi lasmi.«
»Včeraj je vzel stari Maričevi lonec iz rok in je dajal sam kuram jesti.«
»Z Jaklinom sta prala krave.«
»Kako bo ta pral, ko ga lahko krava a repom ubije!«
»Piko je najrajši kruh z zaseko in žganje s smetano. Ne morejo ga nasititi.«
Take govorice so se širile povsod, kjer se Je pokazal rdečelasec Piko. Dan se je vrstil za dnevom in učiteljica Biba je šla spet v Ljubljano. Piko pa ni maral. Sveži zrak mu je prijal.
Prišel pa je čas jabolk in hrušk. Piko je imel nenavadno srečo, da je bilo tisto leto vsega v izobilju. Z Jaklinom sta otresala tiste hrušlke, ki so zaradi črvov rumenele. če je padla hruška z veje, je Piko skočil, jo zagrabil in nesel Jaklinu.
»Nate, v travo je padla,« je rekel Jaklinu.
»Kar jejte sami,« je rekel Jaklin. še mala Julka, ki je komaj racala po travi, je
Rateče
je izredno lep razgled po Koroški, proti vzhodu po Dravski dolini od Beljaka do Celovca in dalje tja do S vinske planine, proti severu tja do Visokih Tur. proti se-verozapadu po Ziljski dolini do Šmohorja in na Karnske Alpe in proti zapadu in ju-gozapadu na Julijske Alpe s številnimi velikani. S Petelin j ka se moreš vrniti tudi preko Leže in Lomičev ali v Rateče ali na Poljano (na Korensko sedlo) ali pa naravnost v Podkoren.
Rateče so izhodišče za visokogorske ture v Jalovčevo skupino Julijskih Alp. Na Ponce v Jalovčevi skupini je en dohod iz Rateč čez Podščak pod Mecesnovcem mimo Male Ponce (1901) in Vratc 00 severni strani na Visoko Ponco (2272 m) in odtod čez Srednjo Ponco (2221 m) in mimo Zadnje Ponce (2234 m) v Planico. Od Srednje Ponce more izurjen turist nadaljevati pot črez Zadnjo Ponco in Strugovo Spico in Vevnico ah Špico v Koncu in mimo Koto-ve Spice na Veliki Kot in odtod po Malem Kotu v Planico. Ta tura je dosti naporna in le za izvežbanega turista. V načrtu je, da se iz Rateč oziroma od planinskega hotela Doma Ilirije, stoječega vrh Slatne na vznožju Cipernika, napravi po severni strani nova pot na Visoko Ponco in odtod potem tudi popravi pot na vrhove oziroma mimo njih. Iz Rateč je dalje zložna pot za sprehod v Planico do planinske postojanke Tamarja (1108 m), ki stoji na divni Planici. pogrnjeni z zelenimi tratami in posejanimi s planinskimi cvetkami; domačini jo imenujejo Zelje. Planinska postojanka Tamar je v oskrbi podružnice SPD v Ra-tečah-Planici. V tej planinski postojanki, ki je povečana, more vsak planinec dobiti udobno prenočišče. Ob poti v Planico nas pozdravi na levi strani gozdnati Vitranec, nato že imenovani Cipernik. Zalesenjak in Suhi vrh. ki ga loči od sosede Slemenove špice znani prehod Grlo iz Planice v doline Male Pišnice ali pa na Sleme in od tod pod Mojstrovko na Vršič. Na desni strani pa že imenovani gozdnati Podršak. nato Mecesnovec. za njim Mala Ponca. Visoka. Srednja in Zadnja Ponca ter Strugova špica.
Iz planinske postojanke Tamarja so izhodišča: mimo izvira Save v slapu Nadiže na Srednjo in Visoko Ponco skozi Mali in Veliki Kot na Kotovo Spico. Spico v Kon-
cu, Vevnico. Strugovo Špico in Zadnjo Ponco. nadalje po Malem Kotu in Ozebniku na Jalovec (2643 m), ki zaključuje vrhove doline Planice. Tudi na Jalovec je bila zamišljena nova pot, toda prevladalo je že mnenje, da ostani kakršna je: trd oreh za slednjega planinca in nepopisen užitek za onega, ki mu zleze na mogočno piramido. Tamar je slednjič izhodišče v mogočne in široke stene Sita ali Tratnika (2379 m) in preko Slemena po naši strani na Mojstrovko (2332 m) ali pa na Mojstrovko preko Slemena in Vršiča, toda ta pot drži po italijanski strani.
Obisk Rateč in Planice, ki imajo z Ljubljano odlične železniške veze. je najbolj priporočljiv za slednjega planinca popoldanski izletniški vlak ob 14.35 uri. ki odhaja iz Ljubljane vsako soboto in na dan pred prazniki, ker daje ta vlak planincu možnost, da ne obišče samo Rateč in Planice. ampak da naredi manjšo ali večjo turo ali v Jalovčevo skupino ali pa v Karavanke. Toda vsak. kdor poseča naše planine. mora imeti pri sebi legitimacijo s sliko — najbolj služi legitimacija planinskega društva.
gv i t W" - 5 • " J v * ...........................

Kapelica v Planici
Strela vsebuje mnogo električne energije
ki pa se praktično na žalost ne da izkoristiti
Dolgo so se znanstveniki zadovoljevali samo z ocenitvijo električne jakosti strele. Točne električne meritve tudi niso bile mogoče zaradi njene silovitosti, kratkotrajnosti in slučajnostnega pojava. Velika, menda največja ovira pa je bila smrtna nevarnost, s katero bi moral računati vsak, kdor bi hotel eksperimentirati s strelo.
šele moderna visokonapetostna tehnika, ki mora oskrbovati cela ozemlja z električno energijo, je bila nujno prisiljena, da začne preiskovati nevihte — zaradi velikih škod. ki so jih povzročile na številnih in daljnih električnih visokonapetostnih napeljavah. Ustanovili so številne postaje, jih opremili z najmodernejšimi električnimi merilnimi pripravami, ki bi kljubovale velikim električnim energijam, in tako tudi najsilovitejšim strelam. A tudi še zdaj nI bilo kaj enostavno, meriti jakost strele, kajti najprvo moramo strelo imeti, potem šele lahko določimo njeno moč. Priprava, s katero ujamejo strelo, kakor preprosto pravimo, je strelovod, ki ga vsakdo pozna. Kdo pa bi imel zdaj potrpljenje, da bi sedel s svojimi merilnimi pripravami ravno pred ta strelovod in čakal, da bi udarila strela vanj! Na ta način bi izgubili ogromno časa in raziskovanje bi se zavleklo na celo stoletje.
če so hoteli priti do uspeha, so morali postaviti veliko število strelovodov. Ker pa niso mogli pri več sto strelovodih nastaviti po več sto opazovalcev, so morali uporabiti tako merilno pripravo, ki ne potrebuje nobenega opazovalca, ki blisk za-
z obema rokama nesla hruško in ponujala rdečemu gospodu:
»N Piko, na Piko, juško.«
Piko je prve sadne dneve hodil bled okrog in prebil večino dneva nekje za hišo. Sčasoma se je pa sadja navadil in ga jedel brez zlih posledic. Ko so prešali, je bil Piko že zdrav. Vsako lepše jabolko, ki se je prikotalilo pri preši na površje, je Piko zgrabil in ga vgriznil, da je brizgnil mošt po tistih, ki so stali v bližini. Smejali so se mu: »Gospodje pa res radi jedo sadje.«
Tudi obleko mu je dal Jaklin in predpasnik, da je hodil po ulici čisto kot kmetski dečko. Poleg tega pa se je naučil nekaj prekmurskih besed.
»Znam gučati po prekmurski,« je poskušal Piko in Jaklin se mu je od srca smejal.
Le škoda je bila, da so dnevi tako hitro minevali in je moral Piko nazaj v Ljubljano. Težko je bilo Jaklinu, ko je peljal Pi-kota na kolodvor.
»Nič za to.« je tolažil Piko Jaklina in držal velik kovčeg, poln sadja, v roki. »Saj bom spet kmalu prišel.«
Pri Maričevih pa se je zgodila nesreča. Mala Julika si je prehladila oči. Morala je v Ljubljano v bolnišnico. Jaklin je šel z otrokom na pot. Res, da je bilo Jaklinu težko zaradi male sestre, pa se je vendar veselil snidenja s Pikotom. Zdaj ga bo pa prišel on pogledat v Ljubljano. Pisal mu ni, ker je vse to prišlo zelo hitro. Nič za to, ga bo že v Ljubljani našel. Saj ve njegov naslov .
Ko se je pripeljal z Juliko v Ljubljano, je vzel otroka v naročje in šel po peronu
znamuje ali na kak drug način zadrži njega učinek. Razen tega mora biti odporna nasproti razdiralni sili strele, ne sme v nobenem oziru učinkovati na strelovod in njegovo napeljavo in naposled še, da je poceni, ker se potrebuje v mnogih izvodih. Tako merilno pripravo, ki ustreza vsem tem pogojem, so našli in ta je tako preprosta, da se bo vsakdo čudil. To je navadna jeklena palčica.
Kakor hitro udari strela v strelovod in električni tok steče skozi to merilno pripravo, jo magnetizira. Jekleno palčico izključijo iz sistema strelovoda ter v laboratoriju izmerijo njeno magnetizacijo. Iz nje izračunajo električno jakost strele. Dolgoletna merjenja so dala povprečno električno jakost strele 10.000 Amperov, kar ustreza toku, ki ga porabi 50 000 istočasno svetečih žarnic. Če bi ta tok ostal v tokovodniku le eno minuto, bi povzročil toliko toplote kakor 30.000 kg najboljšega premoga in seveda razdrl vse napeljave in priprave. Na srečo pa traja blisk le sto-tinke sekunde, tako da nastanek toplote ne pride toliko v poštev. Tu vidimo, kakšna ogromna energija je zbrala v streli, in vprašanje je samo, ali se bo kdaj dalo to energijo praktično izrabljati. Zlasti letos, ko sledi nevihta za nevihto, bi t£ko ceneno pridobivanje energije kaj prav prišlo.
NEVARNO
Zdravnik: »Ali ste že povedali gospodu, da je postal oče dvojčkov?«
Sobarica: »še ne, zdaj se ravno brije!«
na cesto, da bi vprašal za pot proti bolnišnici
In koga je Jaklin srečal pred kolodvorom? Samega Piko ta! Piko je korakal ves zamišljen po cesti. V desni je držal klobuk, z levo je pa mahal in šel z dvignjeno glavo ne oziraje se ne na desno in ne na levo.
»O, Piko, kam pa greste,« je dejal Jaklin toplo. Piko se je obrnil. Resne poteze v obrazu se mu niso za las spremenile, ko je zagledal Jaklina z Juliko v naročju. še je imel valovite lase in pege po obrazu, toda bil je hladen.
»Dober dan,« je odgovoril. »Kam pa greste?«
Jaklin mu je pripovedoval na široko zgodbo o Juliki, ki se mu je držala okrog vratu.
»Pa veste kje je bolnišnica?« ga je prekinil Piko.
»Ne vem.« Piko je pomislil, potem pa je dejal: »Tu greste po tej cesti, nato zavijte na desno, tam pa stražnika vprašajte. Saj se vam gotovo mudi!«
»O, ne preveč,« je dejal Jaklin, ker ni vedel drugega.
»Kar po tej cesti, potem pa vprašajte. Zbogom, pa pozdravite doma.«
»Piko je šel svojo pot resno, zamišljeno. V Jaklinu pa se je vse prevrglo. AH je to res dobri, prijazni Piko? Ali je res to oni človek, ki je bil na prašnih prekmurskih kolnikih mehak kakor duša? O, ta pikasti Piko! Ne, saj to ni mogoče! Jaklin je bil zadet.
Jaklin je šel po cesti, kakor mu je Piko svetoval, šel je težko po trdem tlaku in povpraševal, kod se gre v bolnišnico.
Podoknica
Študent Damjan in Danica,
profesorjeva hči, ljubila sta iskreno se, menda že leto dni.
Je fantič pisemce prejel, ležeče pošta Vič, vrstice štiri drobnih črk mu pisal je deklic.
»Damjan, poslušaj, oče moj tri dni ne bo doma, Ti boš pa k meni v vas prišel in bova kar sama.
Ko prišel boš, zažvižgaj mi in malo še pošto j; tam pod balkonom kuhinjskim mi pesmico zapoj.«
Profesor je zamudil vlak, je prepočasi šel, v največjo grozo Danice domov nazaj prišel.
Zamišljen ves, raztresen ves je stopil na balkon, študiral astrofiziko in žvečil »čik-bonbon«.
Zažvižgal je študent Damjan dekletu v prvi znak, se s trti ne oglasile so sladko v večerni mrak.
»Oj deklica, Danieica, sem pisemce prejel, zdaj prišel sem pod okence ves srečen in vesel.
TI moja si in jaz sem tvoj, dijaček B!ek Damjan, odpri mi svoje polkence, da ti poljubim dlan.
O, Danica, kaj rekel bi razrednik, tvoj papa, če vedel bi, da jaz sedim na sredi ti srca.«
Saj veste: repetitio studiorum mater est, in ker midva sva zdaj sama, izprašal vam bo vest.
Kaj znate formule, Damjan, študent moj, dragi sin, ferri, sulfur dinamit in nitroglicerin ?
Spiralne kaj meglice so, kaj vagabund — komet, kdo bil je Plato, Cicero Ovid in Arhlmed?
Kaj znate vi koreniti in ničlo na kvadrat? Menda le trubaduriti in tam pred pošto stat.
Kot noč molči, molčite zuaj, vi trubadurski Blek, ljubezen vam bo ohladil ledenomrzli cvek.«
— Ha-ha, ha-ha, kateder ni vaš kuhinjski balkon, gospod profesor, lahko noč, na svidenje, pofclon! —
Mara J. Tavčarjeva
»No, no!« se oglasilo je, kot zabrnel bi bas, »me veseli gospodek Blčk, tla ste priiii zdaj v vas.
MIGRENA
Kardinal Mazarini se je nekega dne prijavil pri Ludviku XIV. Rekli so mu, da ga kralj ne more sprejeti, ker ima migreno. Drugi dan se je kardinal zopet prijavil. Kralj ga je sprejel.
»Migrena je že šla«, je rekel. »Da, videl sem jo,« je odvrnil Mazarini, ne da bi trenil z očmi. »Nenavadno lepe plave lase je imela in modro obleko.«
PROBLEM
»Očka, če bi bila res vojna in če bi bilo vse polno aeroplanov v zraku in če bi bil konec sveta in bi se zemlja razletela, očka, kje bi aeroplani pristali:«
RAZLIKA
»če ima poročena žena ljubimca, kaj je to?«
»Zakonolomstvo!« »In če ima dva?« »Sladkosnedenost!«
OTROŠKA
Tajda: »Mama, prosim, daj mi dinar!« Mama: »Zakaj ti pa bo?« Tajda: »Z Igorjem se igrava ženina in nevesto, pa je rekel, da s poroko ne bo nič, če mu ne prinesem dote.«
IZ ŠOLE
Učiteljica: »Tone, povej mi vidno reč.« Tone: »Moje hlače.« Učiteljica: »In zdaj nevidno.« Tone: »Vaše hlače!«
NAIVNA MATI
»Ali je res, da vam je hči prinesla otroka iz mesta?«
»Res! Pravi, da ga je zadela na otroški tomboli!« ? !
Poslanec vladne stranke razkazuje tovarišu poslopje državnega zbora. Tedaj reče tovariš:
»Sejna dvorana, bufet, kabineti, kloseti, zdaj mi pa še pokaži korita in jasli!«
ZAKAJ — ZATO
»Zakaj niste takoj prijavili, da vam je izginila žena?«
»Zato, gospod komisar, ker prve dni kar verjeti nisem mogel, da je to res!«
GROŽNJA
Adela Sandrockova, filmska igralka z moškim basom, je večerjala v samotni krčmi, ko je piščanec, vajen, da ga gostje nakrmijo, skočil na mizo.
»Izgini,« je rekla, »drugače te naročim!«
MODROST
Mati: »Vidiš, sinko, to je kip boginje
Minerve.«
Sinko: »Ali je gospod, ki stoji kraj nje,
njen mož. mamica?«
Mati: s Ne, sinko. Minerva se ni nikoli
omožila, kei je bila boginja modrosti...«
Fotoamafier
Kot zelo kontrasten razvijalec
za reprodukcije, transparente, napise na kinofilmih itd nam lahko rabi razvijalec, ki obenem med vsemi najbolj izenačuje, namreč Windischev pirokatehin z jedkim natronom. V naši rubriki smo ga že neko-likokrat navedli. Treba je v njem razvijati samo dalj časa, kakor je predpisano za iz-enačevalni učinek. Osvetlitev seveda ne sme biti predolga in naj se ravna po belinah, ne po črninah na predlogi, ki jo re-produciramo.
Podobno učinkuje hidrokinon z jedkim natronom, ki je uporaben zlasti za foto-mehanične plošče in filme. Sestavimo ga v dveh raztopinah takole:
I. raztopina: 25 g hidrokinona, 25 g natrijevega bisulfita, 25 g kalijevega bro-mida, prekuhane vode do 1 litra.
IL raztopina: 50 g jedkega natrona v palicah, prekuhane vode do 1 litra.
Za uporabo zmešamo enake dele I. in II. raztopine, čas razvijanja okroglo 3 minute. Zmešana raztopina se v zaprtih steklenicah nekaj časa drži, medtem ko je treba pirokatehin z jedkim natronom, kakor znano, po uporabi zliti proč. Ce v navedenem receptu nadomestimo natrijev bi-sulfit s kalijevim metabisulfitom in jedki natron z jedkim kalijem v palicah, tedaj deluje razvijalec še nekaj bolj krepko.
Ker pa imata pirokatehin in hidrokinon v splošnem navado, da krijeta z rjavkasto barvo, si lahko pripravimo poseben metol-hidrokinonov razvijalec, ki dela zelo kontrastno in črno: 1 g metola, 75 g brezvod-nega natrijevega sulfita (ali 150 g krista-liziranega natrijevega sulfita), 9 g hidrokinona, 25 g pepelike, 5 g kalijevega bro-mida in prekuhane vode do 1 litra. Ta razvijalec je posebno uporaben za naslovne kinofilme (pozitivne filme).
Za naSspljanje 2otogra2i| „na sia&o"
se dobe lepilne folije, ki jih urežemo natančno po formatu slike, jih položimo med zadnjo stran fotografije in karton, na kar pritisnemo na sliko ogret likalnik, da se folija sprime s fotografijo in kartonom. Ta način nalepljanja je zelo udoben, ker nam ni treba čakati, da se lepilo posuši in ker se nalepljene slike potem tudi ne zvijajo, kakor se to tako rado dogaja, če jih lepimo »na mokro«. Folije sestoje običajno iz papirja ali fine tkanine, ki je na obeh straneh prevlečena s plastjo gutaperče ali smole. Izdelamo si jih lahko tudi sami, in sicer tako, da pomočimo svilnat papir ali fino tkanino v gosto raztopino šelaka in špirita in polo potem posušimo. Namesto šelakove raztopine, ki je najenostavnejša, uporabimo lahko lak za steklene negative (topli lak), ki sestoji iz 400 g bledega šelaka v grobem prašku. 100 g sandaraka, 10 g mastiksa, 10 g dam ar je ve smole, 5 kapelj ricinovega olja in 2 litra 92- do 95-
Rože-zdravilo
Zdravilna žličnica (lat. cochlearia offici-nalis) raste pri nas tu pa tam divja. Ima oglata, vejasta stebla s pecljatimi listi ter belim cvetnim kobulom. Spodnji listi so daljše, zgornji pa krajše pecljati. Cvete od aprila do junija, belo cvetje. Zel s koreninskimi listi vred nabiramo v maju in juniju, toda še ne svetoče rastline. Zelišče uživamo kot sočivje ali solato proti za-sluzeniu mehurja, proti skorbutu, tvorbi peska, nadalje proti razširjenju in zoženju sluznice sečne cevi. Alkohol, v katerem je namočena žličnica, služi prav dobro proti tvorbam v ustih, pri krvavenju dlesna ali nosu; jemlje se po eno čajno žličko na četrt litra vode ter se uporablja za grgranje ali izmivanje.
Črni zobnik (lat. hyscyamus niger) ali blen raste povsod po kamnitnih, redkih gozdnih mestih. Je to približno pol metra visoko steblo z velikimi, zobčastimi listi ter rumenkastim, vijoličasto obrobljenim cvetjem. Črni zobnik cvete od junija do avgusta. Liste in veje cvetoče dvoletne rastline nabiramo junija ter jih sušimo kar najhitreje na zraku. Vsa rastlina je omam-ljivo strupena. Zobnike notranje skoraj ne uporabljamo. Njegov izvleček, ki smo mu dodali janež vsebujočo amonijakovo tekočino in glicerin, je bil prejšnje čase znamenito sredstvo proti kašlju. Kot prašek ali v obliki pilul služi za uspavalno sredstvo.
odstotnega alkohola. — Nadaljnja raztopina za prepojitev folije bi bila: 30 delov
šelaka, 3 deli elemijeve smole, 5 delov kanadskega balzama in 100 delov alkohola. Ce damo več elemijeve smole ali kanadskega balzama, postane folija še bolj lep-
ljiva. Pregosta pa raztopina ne sme MB, ker jo papir ali tkanina potem težko vsrkata.
Fotoktnb Ljubljana. Članstvo naj se prijavi za drugi letošnji piknik. Informacije ob torkih in petkih v klubskem lokalu.
Nekaj besed o čiščenju znamk
Glavna pravila, ki se jih moramo točno držati, če čistimo znamke z vodo, so
tale:
Ne uporabljajmo nikoli vroče vode, ker se s tem, ne glede na to, da se lahko poškoduje barva, izluži lepilo v papirju, razrahljajo vlakna in postane znamka krhka.
Mlačne vode ne smemo vliti na znamke, nego jo natočimo najprej v posodo ln nato damo znamke vanjo. Umivati ne smemo vseh znamk kar skupaj, nego najprej one, ki so povsem stalnih barv in jim pranje ne škoduje. Nato zberemo vse one znamke, za katere nismo gotovi, ali so vo-dostalne. ter jih razvrstimo po barvah n. pr.: rdeče, modre, zelene zase) in nato vsake posebej očistimo.
Ce imamo opraviti z znamkami, ki so nalepljene na barv^nem papirju, jih moramo izločiti m postopati ž njimi s po-posebno previdnostjo, ker v večini barva ni stalna. Cesto se zgodi, da velike količine znamk, ki jih dobimo iz papirnic ln ki so nalepljene na barvastih poštnih spremnicah in drugih tiskovinah ter namenjene za predelavo v papir, vržemo vse vprek v vrelo vodo in tako zakuhamo barvo odrezkov, ki se je tudi izločila, v vse znamke, kar ima navadno za posledico, da srečen imetnik tako pokvarjenih znamk odkrije barvne odtenke, »ki v katalogu niso omenjeni«. V takem primeru je edino priporočljivo takojšnje ponovno pranje znamk in večkratna izmenjava vode. Seveda tudi s tem ne bomo vedno mogli spet izprati barve, če se je že preveč vjedla v papir.
Nikoli ne smemo vzeti za pranje znamk take posode, v kateri je še pred kratkim bila milnica, ne da bi jo poprej temeljito umill, kajti milnica neugodno deluje na marsikatera barvila, posebno na zeleno barvo, ki se kaj rada sprevrže v modrikaste tone ali celo v modro barvo in seveda zavede neveščega zbiralca v misel, da ima »dragocen pogrešni tisk«. Z druge strani pa spet ne smemo zanikati, da dela milnica in še posebno milne pene pri pazljivem postopanju in pri popolnoma stalnih barvah čudeže, kajti z njo lahko neverjetno lepo očistimo znamke razne umazanarije in dosežemo, da je papir spet čist in bel.
Za posamezne primere so na mestu še drugi pripomočki. Tako uporabljamo bencin, če imamo opravka z malimi mastnimi madeži, ki se sicer niso niso dali odstraniti z običajno metodo z likalnikom in pivnikom in ki jih tudi ni odpravla vroča kopel. Bencin (ki ga sicer uporabljamo tudi za to, da doženemo vodni znak, mora pa biti seveda popolnoma kemično čist) lahko često uporabljamo tudi za čiščenje znamk, ki imajo občutljivo barvo, če ee poslužujemo finega lasnega čopiča. Edino izjemo tvorijo znamke, izdelane z postopkom »Mezzotinto«, ki imajo za bencin občutljive barve. — Drug način, ki se ga poslužujemo zlasti takrat, če imamo opravka z močnejšimi mastnimi madeži ali oljnatimi žigi, obstoji v tem, da zmešamo ogljikovokislo magnezljo z bencinom in nato s prstom previdno razmažemo to kašo po zadnji strani znamke tam, kjer je madež. Ta postopek sme trajati le par trenutkov. Cim bencin izhlapi, m šanico brez nadaljnjega z lahkoto odstrani no. — čiščenje z Javellovo lužino je ško Ljivo, ker ta snov razkraja barve.
Mnogo sredstev imamo na razpolago za odstranitev črnila, a vsa so bolj ali manj neuporabna, ker razjedo tudi znamko samo. Ker sestoji vsako črnilo iz zanj lastnih kemikalij, je težko podati kakšno sredstvo, ki bi imelo vedno uspeh. Večkrat se nam obnese postopek z uporabo »Tinten-tod«-a ali vlažne sečne kisline, včasih je uspešen močan kis, citronova kislina a!i kemično čist špirit (pri anilinskih barvilih). V vsakem primeru se pa bomo zaman ukvarjali, če bomo skušali odstraniti črnilo s starih znamk (n. pr.: avstrijskih, nemških), ker so ta črnila iz »dobrih starih časov« naravnost neunič Ijiva in jim ne pridemo z nobenim sredstvom do ži-vcg
Sploh je priporočljivo, da skušamo odpravljati madeže od črnila in podobnih snovi le iz estetskih razlogov. Cuvajmo se ■pred tem, da bi odstranjevali žige ali kakršnakoli druga poštna razvrednotenja, da bi s tem dobili iz cenene rabljene znamke drugo, nerabljeno, kajti take znamke smatramo vsi za falzifikate, ki so brez vrednosti.	G. D.
h našega jatelstva
V Posavskih Bregovih, nedaleč od Iva-nič Grada (40 km od Zagreba), je urejena nova jadralna šola zagrebškega Aero-kluba, ki je po svojem obsegu in delovanju največja jadralna šola v banovini Hrvatski. Zemljišče, na katerem stoji šola, so poklonili tamošnji kmetje, kar kaže, kako veliko razumevanje in smisel za avi-acijo imajo tamkajšnji podeželski ljudje. Na terenu so postavljeni hangarji in veliki platneni šotori, zavetja za jadralna letala, za stanovanje jadralcev pa sta najeti dve bližnji koči, ki sta bili sicer brez prebivalcev. Zanimanje za jadralno letalstvo je tudi v tem delu naše države zelo veliko. To kaže predvsem število mladeničev, ki so se v novo osnovano šolo priglasili v ogromnem številu še predno je začela šola sploh delovati. Zanimivo je, da je med prijavljena bilo lepo število fcudi mladenk in že starejših gospodov, ki imajo isto željo, spoznati lepote letenja z jadralnim letalom. šolanje se vrši s pomočjo avto- in aerovleka, pa tudi z gumo. Za upravnika šole je bil izvoljen inž. Ratko Mikulič, za učitelja pa sta določena gg. Vladimir Je-lovac iz Zagreba in Vilko škofic iz Maribora. Vpisnina, stanovanje in hrana za mesec dni stane 500 din. V tem času lahko jadralci polože izpit »A« in »B«. Tisti, pa, ki so pozimi delali v klubskih delavnicah nad 60 ur, imajo šolanje prosto vpisnine, torej le 300 din. šola razpolaga z desetimi šolskimi letali tipa »Zogling«, dvema prehodnima domače konstrukcije »Musa Kes&Jžija«, z enim letalom poljske konstrukcije »Šalamander« in z enim češkim letalom »Zlin«.
Delo osijeških jadralcev
Med zelo aktivne oblastne odbore Aero-kluba spada odbor v Osijeku. Upravni odbor pod predsedstvom majorja g. Aleksandra Jankoviča razvija iz dneva v dan večjo delavnost na svojem področju, da bi naše letalstvo privedel do čim večjega napredka. že od prvih početkov je odbor po-
sveta največjo pažnjo jadralnemu letalstvu. V juniju je bil razpisan tečaj, v katerega se je prijavilo veliko število dija-štva, ki se najbolj zanima za ta šport. Ker pa je šola sprva imela le malo letal na razpolago, so mogli sprejeti v tečaj le 24 gojencev. V glavnem pa se bo stanje letalskga parka v najkrajšem času močno povečalo. Odbor sam bo nabavil dve šolski in dve prehodni letali, medtem ko gradi industrijec Povišil iz Osijeka dve šolski in eno visokozmožno letalo na lastne stroške in jih bo daroval jadralcem osiješkega Aerokluba. šolanje vrše s pomočjo starta na gumo in z avtevlekom.
Z BM
Kakor znano, je vreme za jadralce na naših Blokah razmeroma dobro. Stalni vetrovi omogočajo, da se mladi jadralci izpopolnjujejo v svojih pilotskih sposobnostih. Glede na usodno vreme, na zadostno število potrebnih jadralnih letal in na ceneno prehrano pa moramo žal ugotoviti, da so v letošnjem letu jadralci v zelo skromnem številu obiskali jadralno šolo na Blokah. Kje je iskati vzroka, si ne moremo pojasniti, vsekakor pa je upati, da se bodo prosta mesta v šoli na Blokah še napolnila. Pogoji za šolanje na Blokah so skoraj isti kakor druga leta, le s to razliko, da je hrana za 20 din dražja kakor lani, pač iz razloga, da so se sploh vsa živila v sedanjih kritičnih dneh močno podražila. šola razpolaga zdaj s 7 letali, in sicer s tremi prehodnimi in štirimi šolskimi, tako da je za pouk odlično preskrbljeno, tudi če bi bila šola polna. Učenci plačujejo za hrano in stanovanje po 120 din tedensko in 50 din za zavarovalnino, vse ostalo, kakor pouk in učni pripomočki, pa je vračunano že pri hrani, želeti je, da bi se mladeniči, ki se zanimajo za jadral-stvo, čim prej prijavili v jadralno šoio na Blokah, ki je pripravljena in more sprejeti 60 tečajnikov v svoje okrilje.
it..: t_-ga
Sava Barin:
Pri kosilu je gospod ravnatelj Govednik sprožil misel, da bi šli na letovanje.
»Avgust je že, pa smo še tu. Vsako leto gremo nekam, pa bi letos zaradi vojne doma ostali? Pha! Kaj se nas vojna tiče. — Drugi teden že lahko odpotujemo, in sicer na morje.«
Tedaj ie njegova soproga planila, da so zažvenketali krožniki: »2e*zopet na morje! Vsako leto gremo tia. sita sem ga že.«
»Saj smo bili lani vendar prvič na morju. pa praviš: vsako leto. Kam pa bi hotela?« je vprašal gospod ravnatelj.
»V Rogaško Slatino. Tam bo dosti znancev in lahko bom napravila kuro z mineralno vodo.«
»Za Boga. mama,« ie vzkliknila dvajsetletna Biba. »Sai hočemo videti druge ljudi, ne pa povsod stare obraze seboi vlačiti. Mineralne vode si pa tudi lahko povsod kupiš, kolikor te ie volia. — Pojdimo rajši na Bled, eleganca ie tam in lahko pokažem svojo mondenost! Poleg tega se mnogo pleše in dosti ljudi pride tja...«
»... seveda, ti računaš, da ujameš kakega bedaka, ki je bogat in te morebiti omoži!« io ie prekinil njen brat. šestnajstletni Cečo. »Lani na Hvaru si pošteno nasedla. ko je tebe in mamo oni Žid Raoul tako potegnil za nos.«
»Cečo!« Mama ga je ogorčeno plosknila po licu. Biba pa ie užaljena vstala in šla iz sobe. Tedaj se je oglasila desetletna Kuka:
»Pojdimo no k stari mami na počitnice, jahala bom lahko in mlade pujske tudi imajo.«
»Ne. na planine gremo.« je rekel s trdim poudarkom Čečo. »Se nikoli nismo
bili poleti tam gori. Predstavljaj si. paoa: dopoldne smučaš, popoldne se greš oa v dolino kopat.«
Ravnatelj Govednik. diktator družine, ni mogel storiti drugega kakor zapovedati vsem, naj molčijb in gredo z njim na morje. Kdor noče. naj oa ostane doma Dva dni ie vladalo v hiši napeto razmerje, ki ga je kdaj pa kdaj pretrgalo loputanie z vrati. Polagoma pa se ie uporniški duh le ulegel in vdali so se v usodo. Da. čez teden, ko je bilo vse pripravljeno na odhod, so se celo že vsi veselili in nihče ni več mislil na to. da ie hotel drugam ^akor drugi.
Zofka, stara služkinja, je pomagala nositi šoferju kovčege v avto in mu pri tem dejala na uho:
»Vsa goveja familija gre. Bo vsai tri tedne mir v hiši in me milostiva gospa ne bodo gnjavili t.ia v tri dni.« In so šli Govednikovi na morje. Nastanili so se v največjem, nailepšem. najelegantnejšem in ne vem v nai- kakšnem hotelu še. Prve dni se ni zgodilo nič važnejšega. Biba ie pisala svoji prijateljici karto z besedami: »Na jugu nič novega,« kar v tem primeru mnogo pomeni in vse pove. Razen tega. da je Kuka stopila na morskega ježa in se je gospodu Govedniku luščil nos, se res nič ni zgodilo. Toda kmalu je postalo zabavneje. Čez teden dni je dobila Bibina prijateljica pismo:
»Dara Maja! Skoraj sem se že zaljubila v človeka, ki je lep kakor Apolon, in plava kakor Neptun. On me ima rad in je venomer okoli mene. Strašno mi hofira. Pa sem zvedela, da je muzikant. Grozno sem razočarana. Igra namreč pri jazzu v hotelu
Esplanade. Kai bom jaz z muzikantom. ki ne zna drugega, ko vleči lok po violini? Samo pomisli: taka družina in violinist hotelskega jazza! Strašno! Ne pogledam ga več. — Potem ie tukai še neki Pero. ki ima svoj avto in igra tenis. Zdai sem tudi jaz začela igrati tenis, a še nisem imela prilike, da se seznanim z niim. "Ko ie Da tako strašno obseden. Prosim piši. če mi ie Bojan zvest. Ampak zagotovo! Tvoia Biba.«
Milostiva gospa ravnateljeva ie imela vešče oko in ie kmalu opazila zanimanje svoie hčerke za črnolasega Pera. Znala ie tako ukreniti, da so ii m!adega mo?a predstavili in takoi ie izkoristila oriliko. da ga ie povabila na večerjo Po večerji bo lahko plesal z Bibo. ki ie sijajna plesalka in temperamentna ko le kaj
»Ah. veste.« je rekla in se poigravala z lornjonom. »prav takšna ie naša mala. kakršna sem bila iaz. Ne da se ugnati. In brihtna je! Vse ve. Da se na svoio izobraženost čisto nič ne domišliuie.«
Pero ie bil bistroumen in je takoi spregledal njeno igro. Kljub temu se ie vliud-no sklonil, poljubil diamantni rudnik na precej debelušni beli roki in sprejel vabilo. ker si ie cbetal mnogo zabave — —
Čečo je medtem nabil nekega fantička, ki mu je po nesreči stopil na žogico za ping-pong in tuljenje nesrečne žrtve ni ponehalo, preden ga ni Kuka potvnkala v vodo, da je malčku pošla sapa. Neki gospod je pritekel, prisolil čeču in Kuki zaušnico. vzel malega v naročje ln odšel.
»Temu bom že pokazal.« se ie našopiril čečo. Kuka pa ie jokaie tekla k mami. ki ji ie kupila sladoleda in zmerjala kmetav-zarje. ki se upajo klofutati niene otroke.
Štirinajst dni pozneje. Biba ie bila V ; sedmih nebesih in Maja je spet dobila 1 pismo:
»Pero me ljubi, obožuje me in grozno je
lepo. Za roko me še ni prosil, pa me bo kmalu, to čutim iz njegovih sladkih pogledov. Oh življenje na njegovi strani mora
biti nekaj strašno krasnega Oni violinist iz hotela Esplanade se ie že umaknil svojemu tekmecu, obupno ie žalosten, a mu ne morem pomagati. Papa še nič ne ve, da bo kmalu dobil zeta. Lepega dne ga bomo presenetili. Kaj dela Bojan? Zelo malo ni piše. Če me vara. mu bom pošteno svoje mnenje povedala. Tvoja Bibi.«
Dnevi so minevali v soncu, pesku, morju in sreči. Čečo ie sklenil prijateljstvo z neko Lilico. se z njo vozaril po morju in ji prinovedoval o svojih uspehih v Liubliani. Kuka ie bila večinoma pri starših ali pa je hcdila po peščini in z užitkom razdirala otrokom gradove iz peska. Biba in Pero sta bi'a nerazdružljiva . Zjutraj sta bila skunai na tenišču. dopoldne in popoldne v vodi. zvečer na promenadi in v plesni dvorani. Go?pa Govednikova ie postajala nestrpna. Kdai bo vendar Pero stopil k njenemu možu in dejal: »Ljubim vašo' hčer. ne morem brez nje živeti,« in še kaj več!
Nekega večera pa ie gospod ravnatelj Govednik zalotil svoio hčer. ko ji ie njen oboževalec poljubljal tilnik. Prestrašena cta planila narazen, ko ie tako nenadno ?tal pred njima.
»Kdo je ta gospod?« ie vprašal. Biba se ie hitro zbrala, vzela Perovo roko. se nasmehnila in dejala:
»Dragi papa. to je Pero Brkič. ki si ga že imel priliko spoznati, ko le bil mri nas na večerji. — Je sijajen človek, igra tenis, klavir, poker in važno vlogo v mojem življenju. kaj ne. Pero? Grozno se ljubiva. No. sedai se pa ojunači. dragec, in govori s papanom saj te ne bo snedel!«
Dragec oa je menoal in jecljal in bil v strašni zadregi. Biba ga je dregnila in po-mežiknila papanu. ki je pristopil in ga dobrohotno potrepljal po ramenu:
»No. no, saj vidim, da niste rojen govornik. Vam bom pa jaz pomagal Torej rada se imata in vi jo želite za ženo? Oh, otroka, če ni drugega, se pa imej ta in bodita srečna! Saj po vsem videzu ste dosti premožni, gospod Brkič. da razvajeni hčerki bančnega ravnatelja nudite luksurio^no življenje.« Biba je planila očetu okoli vratu in zavriskala: »Joj kako strašno sem srečna!«
»Kaj pa ste po poklicu?« je hotel še vedeti gospod Govednik. Pero je bil temno-rdeč v obraz in ovratnik ga je tiščal na vseh koncih in krajih.
»Pa — saj bomo govorili jutri o tem« S tem se je stari zadovoljil in pustil oba novopečena zaročenca sama. ter urno odjadral. da ponese svoji boljši polovici razveseljivo novico. Gospa Amalija je dahnila:
»Končno.« Čečo in Kuka pa sta divje zaplesala ob predstavi na pojedino. /
Drugi dan zjutraj sta Biba in Pero skupaj igrala tenis. Gospa Govednikova pa je sedela na klopi in opazovala krasni par. On črn, ona brinetka, kakor ustvarjena drug za drugega. Pero je bil obesil svoj suknjič na klop in ker je potegnil hladen vetrič, ga je njegova tašča in spe obrnila. Tedaj pa je sfrfotalo na tla zloženo pismo, ki ga je urno pobrala in vtaknila v torbico. Čutila se je dolžno, da ga pozneje prečita, da se zanima z zasebnim življenjem Bibi-nega izvoljenca.
In ko je pozneje milostiva gospa pismo prečitala. je omedlela. Ka jti glasilo se je:
Gospodu Perislavu Brkiču.
Po naročilu naše klientke. gospe Vere Seljakove. Vam sporočam, da bom primo-ran izročiti Vas policiji zaradi tatvine avtomobila in zneska 20.000 din (dvajset tisoč). ako v teku enega tedna ne povrnete zneska in voza. Dotična dama se je pritožila, da ste od nje izmamili denar. češ. da ga potrebujete za investiranje kapitala v neko podjetje, kjer bi tudi ona profitirala.

mesto Vilno

Stara prestolnica Litve je po svetovni vojni doživela nekaj let borne zgodovine, po zkssra poljske republike pa se je vrnila k svoji matici tn se nedavno z deželo vred pridružila Sovjetski zvezi
; i m
Motiv iz Vilna
V tihem gubernijskem mestu SuvaBcah, ki v teku dolgih stoletij mirnega životar-jenja v sencah svojih vrtov ni videlo niti enega diplomata, se je v pozni, deževni jeseni 1920 zgodilo nekaj nenavadnega: v tern mestu je zasedala poljsko-litvanska diplomatska konferenca. Dne 1. oktobra je bilo delo končano. Podpisana je bila pogodba, ki je določala začasno demarkacij-sko črto med Poljsko in Litvo in po kateri je Litvi pripadlo tudi starodavno mesto Vimo.
Pogodba je imela stopiti v veljavo 10. oktobra. A dan prej, 9. oktobra, so čete generala zel-bovškega litvansko vojsko pognale iz Vilna in vkorakale v mesto. Vojsko že-lihovskega. ki je bil po rodu iz osrednje Litve, čeprav je bil po narodnosti Poljak m poljski general, je tvorilo pet divizij: prva in tretja legionarska divizija, dobro-voljska divizija pod poveljstvom polkovnika Koča in dve litvansko-beloruski diviziji. Ves dan 9- oktobra je bilo po vilen-skih ulicah nenavadno živo. Samo Judje, ki . vorijo večino prebivalstva v mestu, so se v strahu pred pogromi skrili po svojih temnih štacunah in domovih.
Poljska vlada se je v javnosti odrekala želihovskega in. ga svečano dezavuirala z i;- • o. da je s svojimi četami pretrgal
Vilno: Ostra Brana
Voz pa Vam je posodila le za en dan. Zdaj
pa razpolagate z njenim denarjem in hoh-štaplarite v najdražjem letovišču ter mislite. da gospa Seljakova iz raznih zasebnih ozirov ne bo vložila tožbe proti Vam. Da ste bili radi sličnih goljufij že večkrat kaznovani, smo tudi zvedeli in je tamošnja policija že obveščana, da onemogoči sleherni poizkus bega. Naši klientki so se žal prepozno odprle oči. Imela Vas je za obubožanega, toda poštenega človeka, ki si je moral zaradi slabih gmotnih razmer izbrati poklic teniškega trenerja in si ie celo pridobil njeno zaupanje in naklonjenost. Upam. da boste toliko razsodni in škodo povrnili, ker veste, kaj Vas v nasprotnem slučaju čaka.
Advokatura dr. Srakar & Co.
Po takem ni čudno, da je padala gospa Amalija Govednikova iz ene omedlevice v drugo in se ji je potem pridružila še Biba. ko je na:'la zmečkani list na tleh. — Pero-slav Brkič pa se ie še isti dan napravil nevidnega za vedno.
A mera ie bila šele polna. k» je naslednji dan Biba privihrala domov, se z dramatičnim Datosom vrgla na divan in hli-pala:
»Pomisli, mama.« ihte ie cefrala svileni robček, »oni muzikant. ki sem ga zavrgla, sploh ni navaden muzikant. ampak ie napravil spomladi diplomo iz jusa in v vsem jazzu so sploh sami akademiki. — O. da nisem tega prei vedela. — Tako grozno sem nesrečna, usoda me preganja in mi ne privošči koščka sreče.«
In obe sta jokali, gospa Govednikova si je ?Det drgnila čelo s kolonjsko vodo. Vse sc vrtelo pred njo.
»In mi moramo to doživeti! Mi. taka družina. Niti minute ne ostanem več tu. taflcoi odpotujemo!«
Biba je tiho pristavila:
»Tako že hrepenim po Bojanu. Pojdimo domov!«
In to se je zgodilo.
vsaJco zvezo s poljsko vojsko in prelomil
vojaško prisego. Odklanjala je vsako odgovornost za njegovo ravnanje in pristavila, da smatra Poljska okupacijo Vilna in njegovega okrožja po tujih silah, pa naj bodo katere koli, za napad na pravice prebivalstva. Dejansko pa je poljska vlada že teden dni pred nastopom želihovskega napravila svoj sklep o usodi spornega mesta. Na postaji Grodno so se v vlaku Pilsudskega cela dva dneva, 1. in 2. decembra, posvetovali in naposled sprejeli načrt o zavzetju Vilna. Tega posvetovanja so se razen Pilsudskega udeležili generali želihovski, Jontkovski, Berbecki, Ridz-Smigly, polkovnik Koc in nekaj mladih oficirjev generalnega štaba. Načrt za operacije je izdelal Koc. Njegovo izvedbo so spočetka nameravali poveriti Jontkovske-mu, pozneje pa je zmagala kandidatura želihovskega, zlasti ker je bil doma iz Litve.
Dne 6. oktobra 1920 je v slikoviti okolici mesta Lide sam maršal Pilsudski pregledal čete, določene za okupacijo. Armada želihovskega za svojo nalogo m bila dovolj pripravljena. Manjkalo ji je potrebnega materiala. Zato so material dovažali iz osrednje Poljske, ga razkladali še pred Lido, na neki majhni postaji, od koder so ga na tovornih avtomobilih in vozovih vozili v Vilno. To je bilo važno zlasti zategadelj, ker se je vojaški tovor lahko izognil kontroli komisije Društva narodov, ki je imela sedež v Lidi. Pilsudski je na vilen-ski konferenci v avgustu 1923 javno priznal. da je bil nastop želihovskega pripravljen. »Brez našega pristanka so sklenili dati Vilno Litvi. Moral sem računati s tem sklepom, ki je oviral izvedbo mojih načrtov. Treba jih je bilo postaviti pred izvršeno dejstvo. Tako je prišlo do nastopa želihovskega, ki je delal pod mojim vodstvom in po mojih navodilih.«
Litva pa se ni sprijaznila z »izvršenim dejstvom«, pred katerega jo je postavil Pilsudski, in je zadevo izročila Društvu narodov. Tu so postavili vprašanje razorožitve želihovskega. Da bi to preprečila, je poljska vlada sklenila, da igro nadaljuje. Za razorožitev želihovskega sta bili določeni dve diviziji. Pred rednimi poljskimi četami naj bi se želihovski umikal proti Kovnu. Diviziji sta dobili povelje, naj ga obkolita z vseh strani in poženeta naravnost v Kovno. Ko bi želihovski našel pribežališče v tem mestu, naj bi strmoglavil litvansko vlado. Takoj nato naj bi poljski diviziji, določeni, da ujameta in razorožita čete želihovskega, v celoti prešli na stran »upornega« generala. Toda tem načrtom ni bilo sojeno, da bi se uresničili. Društvo 1 narodov si take razorožitve ni upalo pod-vzeti. Največ, kar je bilo pripravljeno storiti, je bil plebiscit. Toda tudi tega sklepa, | ki je bil sprejet na seji Društva narodov
H K.:
28. oktobra, nI bilo mod uresničiti. Za plebiscit bi bilo najprej potrebno, da Želihovski izprazni ozemlje Vilna, s čimer se pa »vstaški« general ni strinjal. Hkrati bi bilo treba za plebiscit ustanoviti mednarodno okupacijsko vojsko, toda nobena država nI hotela imeti opraviti z nepomirljivim generalom v evropskem zakotju, ki meji na »sovjetijo«. Zadevni poizkusi pozimi leta 1920/21 so se popolnoma izjalovili
Društvo narodov je opustilo misel na plebiscit in se izreklo za neposredna pogajanja med Litvo in Poljsko, ki naj bi se vršila pod nadzorstvom komisarja Društva narodov v osebi Belgijca Himansa. Od marca 1921 do januarja. 1922 so se med vilenškimi zidovi vlekla dolgočasna in u-trudljiva pogajanja, dokler Himans ni v svojih prizadevanjih, da bi dosegel sporazum, izgubil potrpljenja. Njegove predloge je odklanjala zdaj ena, zdaj druga stranka. Naposled se mu je zazdelo, da je našel Salomonovo rešitev: predložil je načrt priključitve Vilna kot avtonomnega področja k Litvi, toda s pogojem, da bo Litva sklenila večno gospodarsko in vojaško zvezo s Poljsko. Z drugimi besedami, odstopil bi Vilno Litvi, vso Litvo pa bi dal PoljSkL Kakor je bilo pričakovati, je vsa ta zamisel naletela pri obeh strankah na naj-
Piisudski
večji odpor. Poljska ni hotela izročiti Vilna, Litva pa se je bala, da bo izgubila svojo neodvisnost. Nato je svet Društva narodov namesto vilenskega vprašanja likvidiral vilensko komisijo.
Poljaki medtem niso spali. V januarju
1922	so ustvarili v Vilnu nekak krajevni parlament. Litvanci, Judje in Belorusi pri volitvah večidel niso hoteli sodelovati. Volilne komisije so tvorili skoraj izključno le Poljaki. Volilce so spuščali k skrinjicam brez vsakih dokumentov. Izid volitev je bil že naprej znan. Dne 15. februarja 1923 se je Poljska obrnila na konferenco poslanikov s prošnjo, naj v smislu člena 87. ver-sajske pogodbe določi njene prvotne meje Medtem je poljski sejm na seji 2. marca
1923	proglasil aneksijo Vilna. čez neka;, dni, 15. marca, je konferenca poslanikov potegnila mejno črto tako, da je Vilno ostalo v mejah poljske države. S tem je kratkomalo potrdila status quo. Litva je protestirala, toda to ni pomagalo. V oktobru 1927 so v Vilnu svečano praznovali
Hupon za brezplačno „Minnto pomenkau Štev. 46
Bil je lep pomladni dan. Tončkov učitelj je zbolel in upravitelj je poslal njegov razred domov. Tonček od samega veselja ni vedel, kaj bi počel. Domov ne gre: kaj bi hodili, navsezadnje bi se moral še učiti. Iz gole prešernosti je sklenil, da mora na kak način postati junak dneva.
Tonček je bil povrhu še pristno dunajsko dete, in takšni velikomestni fantiči so pogosto pravi tički
Premišljujoč razne malopridnosti je prišel pred mestno hišo. Na najvišjem stolpu te hiše stoji železna srha moža z zastavo v roki. Tega železnega moža je Tonček zdajci vzel na muho. O, to bi bilo strašno, če bi se tale železni mož začel hipoma majati in bi strmoglavili na cesto.
Ko je Tonček stal tak pred mestno hišo, se mu pridruži njegov sošolec Pepček:
»Kaj pa tako strmiš v železnega moža?« ga je radovedno vprašal Pepček.
»Veš, Pepček, meni se je ravno zdaj zazdelo, da se je železni mož zamajali.«
Zdaj je začel tudi Pepček strmeti v železnega moža in kmalu je potrdil Tončkovo odkritje.
»Res! Poglej, zdajle se je spet zamajali!« je zaklical ves navdušen, ko se jima je približal starejši gospod ;n radovedno vprašal, kaj se je zgodilo.
»Železni mož se maja!« je gladko odgovorili Tonček.
»Le poglejte, gospod!« se je vtaknil v pogovor Pepček. »Samo še na drogu od prapora visi.«
»In zdaj!... Ali ste videli?« je kazal Tonček.
»Kaj pa?« je vprašal stari mož in se zazrli kvišku.
»Že spet se je zamaja!!« je rekel Tonček z glasom trdnega prepričanja.
Ali je staremu možu zaradi napetega gledanja v višino zamrgelelo pred očmi, ali kaj — tudi on ic bil prepričan, da se železni mož maja ...
Kmalu se jc nabralo okrog trojice po'no ljudi. Vse ie upiralo pogled v železnega moža. Čim bolj napeto so gledali, tem bolj se jim je zdelo, da se res maja Od vseh strani drvijo ljudje na kup. Dečka sta se v tej gneči izgubila . Tončka ie množica že odrinila do stopnic gledališča, ki stoji precej daleč nasproti, in niegovo zadevo je prevzela množica Da nicgova zadeva je postala zadeva vseh zakaj vsak hoče biti junak dneva, vsak bi se rad videli v časopisu, da je bil prvi. ki je opazil to ma janje.
Pred mestno hišo je bi! hrup in vrišč, cesta je bila tako natrpana, da se je promet ustavil. Na obeh straneh množice se ustavljajo vozovi električne že'cznice, avtomobili in druga vozPa Po'.icija ?e ne more več vzdrževati reda pri toliki množici. Vsak izmed ljudi hoče biti najbolj važen, vsak bi bil rad junak dneva, vse se prepira za prednost te časti.. . Celo žaljivke dežujejo...
»Jaz sem to prvi zagiledal!« se ponaša eden izmed onih, ki so prišli najpozneje.
»Nikar ne govorite, vi ste šele zdaj prišli! Jaz sem bil prvi!«
»In če doli pade?!« se začuje med množico glas.
»Nak, taka nesreča!«
»Pa kje bomo dobili drugega železnega moža?«
»In tako velikega!«
Pogled na Kovno med
sedmo obletnico okupacije mesta. Na čanost sta prišla maršal Pilsudski in —
general želihovski. Napetost med Litvo ln Poljsko je tako narasla, da je moralo Društvo narodov spet posredovati, toda brez uspeha. Jeseni leta 1927 sta se Volde-maras in Pilsudski srečala v Ženevi. Toda njuni razgovori so se končali s popolnim polomom.	_
Vilno je Litvi življenjsko potrebno mesto. V starodavnih časih velikih knezov Gediminove dinastije je Vilno pripadalo Litvi. Toda to še daleč ni najvažnejši argument. Vilno je glavno gospodarsko središče njemenskega bazena. Odcepitev južnega dela bazena z Vilnom, ki je razrezala živ organizem, je obsodila vse odrezano ozemlje na hiranje in neizbežno siromašenje. Vilno teži k Njemenu. že od nekdaj so spomladi, poleti in jeseni lz Vilna splava-rili po Njemenu les proti morju. V okviru Poljske Vilno ni imelo možnosti razvoja. V tem okviru bi bilo Vilno ostalo zakotno ln revno podeželsko mesto, močno oddaljeno od središča. Sovjetska zveza je z moskovsko pogodbo 12. julija 1920 priznala Vilno LitvL Na tem stališču je tudi ostala. Druge države, zlasti baltiške, niso Litvi dajale nobene moralne podpore. Smatrale so vso stvar za krajevni obmejni spor.
Poljska se je tudi iz vojaško-stratešldli ozirov tako trdovratno oprijemala Vilna. VHno je ležalo blizu meje treh držav: SSSR, Litve in Letonske. Vilno je bilo glavno strateško oporišče proti SSSR. Vilno je bik) neprestana grožnja Litvi in iz-
Njemenom in Nerisom
hodlSče za njeno nadaljnje podjarmljenje. Poleg tega pa je bilo Vilno najvažnejše središče za zagotovitev poljskega vpliva na Letonskem. Načrt Velike Poljske, s katerim se je bavil Pilsudski, je predvideval vzpostavitev Poljske »od morja do morja«, v njenih zgodovinskih mejah iz leta 1774.
Kaunas — Kovno: stolnica iz leta 1410, ki jo je zgradil veliki vojvoda Vitold
Razgledi in sprehodi
O klasikih in moderni
Stvar je dvojna. Ljudje, ki za vsako ceno više cenijo umrlega avtorja ko živega, so mi prav tako zoprni kakor nekritični občudovalci vsega novega. So ljudje, ki se navdušujejo za tradicije, in ljudje, ki se navdušujejo za revolte. Slepo oboževanje in občudovanje brez vzroka nista nikjer na mestu. Marsikak literat brez muze misli, da je posebno aktualen in radikalen, če zavrne kakega klasika, v resnici pa le ne pojmuje njegove obsežnosti. Marsikdo, ki piše, se čuti bogsigavedi kako kultiviranega, če izigrava klasike proti modernim, vendar pa s tem izdaja le svojo nezmožnost, da bi razločeval podrejeno od velikega. Na obeh straneh manjka zmožnosti razlikovanja.
Vedno imamo žive klasike in mrtve novitete, aktualne pesnitve, ki so bile pisane pred stoletji, in brezpomembno, antikvarno pisarijo, in naj je pravkar nastala. Nevarna zabredenost je, če smatramo vsakogar, ki danes piše, za sodobnika in se čutimo z njim solidarni. Nesmiselno je jemati pod zaščito tistega, ki dela konjunkturo in kol-portažo, ker je naše starosti in ker maže v najnovejšem slogu. Nasprotno, on kompromitira ta slog in zlorablja ter diskre-ditira vso generacijo. Predsodek je vedno neumen, bodisi da obstoji za sedanjost ali za preteklost. Oboževanje brez razlike ps je stalno omejeno, oboževanje zaradi drugih, da trobimo v isti rog, pa sramotno.
Toda ne glede na občudovanje ali odklo nitev moramo imeti občutek, da je potrebno, da beremo sodobna dela. To pa ne zato da ostanemo na tekočem in da moremo razpravljati kot moderno orientiram, temveč zato, ker je tisti, ki le z mrtvimi občuje, tudi sam mrtev. Drugače bi bili so krivi, da se dela sodobnikov živa pokopljejo ali pa pri nastanku zadušijo. Zato se brigajmo za vse, kar ni kar tako slučajno postavljeno v isto časovno dobo kakor
»Ta ima dobrih pet metrov!«
»Kaj gobezdate?! Petdeset metrov, ha-ha!«
»Mejdun, ta je pa dobra!«
»No veste pa vi bolje!«
»Saj sem šele nedavno braU v dnevnikih ob njegovi petdesetletnici. .«
»Kaj? Petdesetletnik?« vprašuje eden v zadnji vrsti.
»Kaj takega!« hrumi naprej.
»Kaj pa?«
»Petdeset!«
»No, kaj takega!... «
»Taka nesreča!«
»Kaj se je pa zgodilo'«
»Petdeset mrtvih!. « se širi govorica. »Tam v zadnjih vrstah jih je že sto mrtvih ...«
»Kaj. sto mrtvih9«
»Pa nikjer gasilcev ... Nobene rešitve?«
»Nu. kaj takega je mogoče samo pri
nas!«
»Saj to itak vemo!«
»Kadar se kaj zgodi, seveda spijo...«
Razlega se pravo bučanje ... Toda zdajci prihaja požarna bramba — voz za vozom Od vseh strani se čujejo gasilske trobente in prihajajo reševalni vozovi.
Vpitje, rjovenje, žvižganje... Ljudje iz-tez»jo vratove, da so kakor žirafe; vsak hoče vse videti. Zdaj pride uradna komisija, a njeno delo je težko, zakaj vse se gnete okrog nje in vsak se baha, da je on to odkril.
Prične se novo izpraševanje:
»Kaj se je zgodilo?«
»Žeflezni mož se je zamajal...«
»Pet sto mrtvih!«
»Strašno!«
»Grozno!«
Ves Dunaj je pokoncu, povsod zastaja promet... Poročevalci dnevnikov švigajo sem in tja, poslušajo, pišejo... Toda p»-
naše življenje. In — le mirno recimo — ker imamo prokleto dolžnost in nalogo, da zagotovimo živečim pesnikom njihov življenjski obstoj.
Sončna luč
Ko enkrat mine prva polovica aprila in postajajo popoldnevi daljši, padajo do pozne jeseni v mojo sobo sončni žarki. Prav za prav to ni originalno sonce, kajti moje stanovanje je tako zagonetno postavljeno v svetovni prostor, da ga morejo doseči le upognjeni svetlobni žarki in tudi ti samo ob posebno lepih sončnih dneh. To pa so samo sončni žarki, ki jih odbija belo platno izložbe nasproti ležeče trgovine. Torej samo nekak odpadek sončne svetlobe, majhen del iz onega bogatega ležišča, oddaljenega 149 milijonov kilometrov od nas. Sonce iz druge roke.
Pa naj se ta sončna luč še tako potrudi, da bi mi dala svetlobo, dasi mi vzdolž stene hoče dokazati nekaj belo na črnem in mi mavričasto barva kozarce in steklenice, ostane vendarle falzifikat. Ne smem se spomniti na kap Sunion, na grško, rimsko, špansko luč, na pozne kraške zimske noči, ko stojita sonce in luna istočasno na nebu in ko se svetijo zemeljski kamni, kakor da bi zvezde ležale po tleh. Človek se mora pač zadovoljiti. Vsakdo izmed nas doseže v življenju prav toliko luči, kolikor je zasluži.
Ob petih se umakne, se poslovi z zadnjim poševnim smehljajem: zbogom, dragi, dovolj za danes! To je nezanesljiva prijateljica, odide, če jo nujno potrebujemo, in ostane prav tedaj, ko nam je najbolj nadležna. V Italiji me je pražila, zdaj pa me zapuča in dovoljuje, da lazijo sence iz vseh kotov, da bulji vame tema.
Pa pravijo, da bo tistemu, ki mora zdaj bivati v temi, nekoč postalo svetlo...
jd.
poročevalci, ampak
sejo ne samo stražniki.
Ko se slednjič pojasni, da je vse to samo poredna potegavščina, je že dvajset oseb, ki so se najbolj potegovale za čast, da so prve videle tisto majanje, aretiranih, čes da se to pravi imeti za norca gasilce, reševalce in oblast.
Tonček pa je stal na stopnicah gledališča in se zmagoslavno smejal na vsa usta. Oh, kako čudovito je bilo to vrvenje, ta množica avtomobilov, gasilskih, reševalnih voz! In vse to je bilo njegovo delo, v njegovih možganih se je porodilo! Ponovno je Tonček še nekaj časa opazoval valovanje ljudi, potem pa je odšel, ponosen, kakor vojskovodja po dobljeni zmagi.
Drugi dan, po čudovito lepo prespani noči, je Tonček čital v časopisu poročijo o včerajšnjem dogodku. Obraz se mu je med branjem čedalje bolj širil.
»Nu, tebi je pa menda zelo všeč tole pobalinstvo?« je očitljivo vprašala mati svojega sina
Tonček je zrl v svojo skodelico kave kn molčal.
»Nu, kajpak, to je današnja mladina!« je mrmrala mati sama zase.
»Ampak hvala bogu!« se je potem obrnila k svojemu fantu. »Kajne, Tonček, ti, ti bi ne mogell... «
O, Tonček je bil prebrisan. Konec stavka je pobral z materinih ust s poljubčkom, vzel šolsko torbo in šel
Ne, ne, mati; tvoj Tonček takih reči ne dela! Katere matere sinček pa je tak tič?
V taboru ob Ohridskem jezeru
Lepote la zanimivosti letovanja visoke šole za telesno vzgojo
Končano! Kaj? boste vprašali No, izpiti vendar. Zaključili smo prvo šolsko fleto, izvršili smo vse svoje dolžnosti, zaprli vse izpitne skrbi za devetimi zapahi in se z veseljem podali materi naravi v Sladko naročje.
Taborjenje — kdoT je že kdaj preživel nekaj dni pod taborsko platneno hišico, bo razumel, kako smo vsi polni upanja v lepe dni odpotovali na Ohridsko jezero. Da, ali priti na to mesto ni enostavna reč. Do Skopija je še nekako šlo, tu smo se pa premestili na ozkotirno železnico za Ohrid. Prvič som imela čast videti to čudo železnice. Naj mi železniška direkcija ne zameri, če to čudo predstavim tudi bralcem. Vagoni so primerno majhni, hitrost nedosegljiva, tako da je eden izmed mojih kolegov, prvak v desetoboju, da izkoristi čas, treniral med potjo tek na dolge proge
—	ni slaba ideja, ali ne? — čas je zlato! Imeli smo odprte vagone, tako da smo lahko občudovali vso okolico, klopi smo si obložili z odejami, vsak je sam sebi ser-viral najljubša jedila in naš jedilni oziroma spalni vagon je mirno nadaljeval svojo pot. Tr'" 'r f rrr ' r f it rrr*'
r <■ * • - S j ' a/ t '/V* >
l . ti i Al.	>• l . | i i i
nič razburjenja zato, »maio zamude« in po 18 urah .vožnje smo živi in ceLi prispeli v Ohrid. Pa ne mislite, da smo se morebiti bogve kako razburjali, udali smo se v usodo in med petjem in veseljem nam je hitro minil čas.
Blizu riMfcke vasi
Drugi dan smo se z iladjo odpeljali na kraj taborjenja; ženski tabor 2 km od vasi Pešiane, moški poleg Sv. Zauma. Nad jezerom smo bili vsi na mah navdušeni. Krasno je, veliko, lepe modrikaste barve, valovi butajo ob stene, sončni žarki se odražajo v vodi, ribe veselo poskakujejo iz jezera. Ni potrebno mnogo domišljije
—	zdi se nam. da smo na morju, še vodo bi skoraj občutili slano. Takoj smo izto-vorile svoje hišice, kuhinjo in ostale potrebščine in delo v ženskem taboru se je začelo. Za občudovanje narave, kopanje in drugo bo še dovolj dni na razpolago. Kuharica in njene pomočnice so se takoj začele vrteti okofli ognjišča, saj so se lačni želodci začeli kmalu oglašati. Vse ostale pa lopate, sekire in žago v roke in po navodilih naše vodnice smo hitro uredile prostor, dvignile šotore, izkopale jarke, postavile postelje in vse ostale pritikiine. V vsakem šotoru sva spali po dve in si irre-dilli »zakonske postelje«, da je bilo več prostora za ostaile predmete. Vse smo medsebojno tekmovale, katere si bomo lepše in praktičneje uredile šotor in vso okolico. Tako smo si iz najpreprostejših sredstev, paliic, kamnov, deščic in sličnega gradiva napravile police in poličice za najpotrebnejši pribor, za čevlje, nahrbtnik in obleko. Pred šotori smo razprostrle pristne perzijske preproge v obliki drobnega peska, vsak šotor je pa dobil tud: svoje ime po značilnosti svojih prebivalcev. V dveh, treh dneh je bila zgraiena tudi umivalnica, bili so urejeni dohodi, pristanišče čolnov in tabor je bil urejen, da bi še najstrožji kritik ne imel kaj pripomniti. Tako je pa tudi prav, saj naš tabor je moral biti vzor vsem sličnim »ustanovam«. Jasmo je, da je sredi tabora stal jambor, kjer se je zjutraj in zvečer dvigala in spuščala državna tro-bojnica in kjer so nam čitali vsa važna navodila in odredbe.
V objemu jezera
Ker naše taborjenje ni bilo samo zabavnega značaja, ampak je spadalo v deli našega pouka, smo kmalu začeli tudi z resnim delom. Vrstila so se predavanja o ureditvi tabora, o higieni, prvi pomoči, kuharski umetnosti, plavanju, reševanju, vesllanju in streljanju, orientaciji v prostoru, planinarjenju, vse teoretično in praktično. Ker je bilo gospodarsko in blagajniško vodstvo v naših rokah, smo tudi v tem pogledu dobile vpogled v vodstvo tabora.
Najljubše naim je bilo pač plavanje, veslanje in streljanje. Ker smo prej vedno plavale samo v bazenu, nam je bilo sedaj v izredno veselje, da smo lahko neovirano plavale daleč v jezero in se kretaie v vodi, kolikor in kamor smo hotele. In veslanje — smuk v sondoftine, pa hajd na raziskovanje jezerske obale, na kratek pogovor z ribiči, žekč jim mnogo sreče, ali
do bližnjih Peštan po opravkih. Tako smo odkrile izvire pitne vode, opazovale ribice in uživale na lepi jezerski gladini. Ne bom pozabila, kako sem že prvi dan izkusila prijetnost mokrega elementa, ko sem v popolni telovadni obleki s trenerko vred po neprevidnosti padlla iz sandolina, medtem ko se je moja tovarišica srečno rešila »neornadeževana«. Dobro, da se je ves manever dogodil pri vkrcavanju, drugače bi se mi obleka napila vode kakor goba in bi bila prisiljena k neprostovoljni vodni telovadbi.
Borba za sandoline
Pri potapljanju smo reševale piščalko, ki je sploh igrala najimenitnejšo vlogo v našem taboru, k^jti njenemu znaku se je moralo vse pokoravati. Tudi pri reševanju utopljenca smo zbralle vso svojo pozornost, da ne bi »nesrečnice« res neprostovoljno utopile ali ji s prijemom za vrat odvzele prepotrebni zrak
Pogled na našo obalo ob takih učnih urah je bil sploh zanimiv. Ena skupina na žive in mrtve trenira noge ali dihanje za crawl, druge se vadijo v vztrajnostnem plavanju, kakor bi hotele priti na drugo stran jezera, nekatere pa že skrivaj prežijo na sandoline, na katere je po končani obvezni uri pravi »juriš«. Kdor prej pride, prej melje in — adijo mare! — ooflniček odbrzi v zažeJeno smer. Edino dežurna, »oči in ušesa tabora«, žalostno gleda na
hovega zanimanja. Večkrat sem razdelila med nje za nekaj dinarjev bonbonov, ki jih- je s slastjo jed,l<_. mlado in staro. Kakor hitro sem se prikazala med njimi, sem že imela vso vas okoli sebe Včasih je prišlo tudi do šaljivih prizorov, ko nisem razumela narečja ali gibov z glavo, kajti za »da« odkimavajo. za »ne« prikimavajo. Da spoznamo tudi ta krasni del naše države in njene prebivalce, je bili gotovo tudi eden izmed vzrokov, da nas je vodstvo šole poslalo na Ohridsko jezero.
Mnogo presenečenja in občudovanja smo zapazile v očeh prebivalcev ko so nas videli, kako s puško na rami, nožem ob pasu junaško korakamo na začasno strelišče, kjer smo se vadile v uporabi orožja. Ali ko simo se nekega večera odpravljale na dogovorjeno bojno igre! Naši tovariši iz moškega tabora so napadali me smo branile odrejeno nam ozemlje, vse je Slo po določenem načrtu Bili so ujetniki in ranjenci, ko smo se zbrali ob tabornem ognju, da proslavimo »zmago« Medtem ko sem čakala kot prednja patrola na sovražnikov napad sem imel« priliko razgovar-jati se s pastirjem, ki je gnal čredo domov. V razgovoru sem mu pojasnila delovanje puške in strelno moč izstrelkov, in ko je vse to prijel v roko in s primernim spoštovanjem otipal, ie krepko dal duška svojemu začudenju s pristno narodno kletvico; nato jo je hitro odkuril, da sem se morala res od srca nasmejati.
Kar po domače • •.
Koliko lepega bi vam lahko še napisala o našem življenju na taborjenju. Ali ste se že vozili kdaj na jadrnici? To je užitek! Drsite po vodni gladini, val pljuskne preko jadrnice, hitro nategnete vrvi in okre-nete jadro in čoln spet reže jezerske valove. Žal je na Ohridskem jezeru veter nestalen in če vprašate našega »očeta je-drilice«, bi vam vedel o tem marsikaj povedati, kako je n. pr. nekaj sto metrov pred ciljem potrpežljivo čakal na odrešenje, končno pa le — priveslal domov. Tudi v tem je bil užitek — toda samo za druge, ki so tako dobili snov za svoje taborske zabave.
Večkrat se je vršila zvečer zabava ob tabornem ognju, kateri so prisostvovali tudi naš rektor, tovariši ali drugi gostje.
Sloveči samostan Sv. Naum
obali ves živžav, kajti ona ima ta dan toliko dolžnosti in nallog, da se ne more udeleževati našega veselja; zato sama sebe tolaži, češ: nič ni večnega, pa tudi moje dežurstvo ne.
Noč je temna • • •
Ponoči čujejo in skrbijo za naše varno spanje nočne straže, ki imajo razmeroma lahko delo, kajti naš prostor je od vseh strani obdan z visokimi navpičnimi stenami, tako da je dohod mogoč samo od jezera ali ob obali. Zato je straža oborožena samo s svetilko, bistrim očesom in Sluhom, v kolikor se pač ne bori s skritim sovražnikom v sebi — občutkom strahu in samote alli s spanjem. Da si olajšamo svojo dolžnost, prisluhnemo lepemu petju ribičev, pljuskanju jezerskih valov, mirnemu spanju tovarišic, opazujemo spreminjajoče se barve jezerske vode, premerimo tabor v vseh smereh in čas hitro mine. Vsako delo, vsaka dolžnost, vsak trud ima svoje lepote in svojo privlačnost — in to občutiti, v tem uživati, za to se boriti, to je zadovoljstvo v človeškem življenju.
Naii občudovalci
Glas o našem prihodu se je hitro razširil po vsej okolici in kmalu smo imele polno hvaležnih obiskovalcev, predvsem otrok in žensk, s katerimi smo postale takoj dobre znanke. Občudovale smo jih lepo narodno nošo, zanimale se za njih preprosto, a težko ribiško življenje, udeleževale se narodnih običajev, plesale z njimi narodno kolo, se fotografirale, razgovarjal e, kratko: postali smo večni prijatelji Da je narod prijazen, dober, pošten čeprav preprost in reven, smo imele večkrat priliko opaziti. V dokaz, da so tudi oni nas vzljubili, naj navedem, da je neka seljanka prinesla v dar naši vodnici tabora dve jajci, ki jih je do njenega prihoda tako ljubosumno skrivala za pasom, da sem bila prepričana, da bosta postali če ne trdo, pa vsaj mehko kuhani. Vprašanja, kaj delamo, ali same opravljamo vsa dela, ali smo zaročene ali poročene, so bik v ospredju nji-
Po&ed na mesto Ohrid
Raznim pevskim zborom nekje z drugega dela sveta so sledile šaljive dekllamacije, pa wvesdli in tragični« dramatični prizori, karikirani plesi ali prikaz najrazličnejših dogodkov iz našega skupnega življenia v besedi in sliki. Manjkala seveda ni najmodernejša pesem:
Mat fržou prstavljajo na vojsko se prpravljajo, ki se poje kot valček, opera ali žalostin-ka, aili pa v teh resnih časih pojav ro-matičnega trubadurja Edvarda in njegove izvoljenke Kunigunde. od čigar pretresljivega petja bi se skoro zrušilo okno pod ginjenostjo navdušene porivačice kulis. Da ni manjkala harmonika in kitara v tako veseli družbi, je jasna stvar. Za delom sledi veselje, to je obče veljavno pravilo, ki ga mi vsi spoštujemo.
Zadovoljni sami s seboj se po končanem tabornem ognju kot gosen.ee zabubimo v svoje šotore, misleč, da nas niti topovsko streljanje ne more prebuditi iz sladkega spanja. Toda, kako se varamo! Sredi nočne tišine se oglasi piskanje taborske piščalke in tabor ie že živo mravljišče. Zaspanim glavam, ki še sanjavo pogledujejo iz šotorov, postane taKoj jasno, da je vsa stvar resna. Hitro v popolno taborsko opremo in v zbor. da slišimo, kaj je. Vsaka »uzbuna« ima svoj smoter, tudi pri nas ga je imela. Pretila oicer n nikaka nevarnost, alli izvršiti je bilo treba določeno delo. Po nekaj minutah že hitimo spet v svoje hišice, da nadaljujemo prekinjeno spanje, dokler nas prijazno jutrnje sonce ne spravi na noge.
Izleti in gostje
Da spoznamo okolico, sme obiskale tudi samostan sv. Nauma se povzpele na Gali-čico (2255 m), občudovale razgled na Pre-spansko jezero in daljno okolico, povsod smo vtaknile svoj nos. prav nič nam ni ostalo skrito Ohrid sam je znamenito mesto. Povsod, kjer smo se pojavljale v svojih značilnih, enakih spertnih oblekah, smo vzbujale občo pozornost in naletele na prijazne m uslužne prebivalce
Večkrat smo imele tudi goste, ki so si hoteli ogledati naš tabor Vsak je bil prijazno sprejet, saj ie vairo, da ljudje spoznajo naše življenje in delo. Mislim, da je V6ak z veseljem pogleda' na naše zdrave, nasmejane, od sonca ožgane obraze in se lahko na lastne oči prepričal o potrebi, koristi in nujnosti prave telesne vzgoje. O resničnosti tiditve, da je taborjenje zdlo važno sredstvo za občo. ne samo specialno telesno vzgojo, naj se vsak poedinec prepriča sam na lastni osebi.
Ven iz mest, ven iz teh zidnih kletk, zaprtih prostorov, zakajenih kavarn in gostiln, pa hajd uživat prostost in lepoto v večno zanimivo prirodo, ki hvaležno in zaupno razsipa svoje bogastvo med obo-ževatelje svojega kraljestva!
Še prehitro je minil čas našega bivanja ob Ohridom jezeru. Prišel je dan slovesa. V kratkih urah je bilo vse podrto, pospravljeno ui urejeno z* odhod. Se nebo
sočustvuje z nami, ki jemljemo slovo od kraja, kjer smo preživele lepe. sončne dneve, in skromno pošilja svoje solzice na nas. Pozdrav »He.i Tubači!« naših tovarišev nam naznanja, da ie ladja prispela po nas. Se nekaj minut in ladja z vsem svojim tovorom, v vsem svojem sijaju, s polno paro nadaljuje pot proti Ohridu. To vam je bila čudna in zanimiva procesija. V sredini potniška Udja s prepevajočim živim tovorom, ob strani dvj tovorni ladji z vsemi našimi premičninami kot častni straži, zadaj pa »prečastiti rep«, sestoječ
po vrsti iz manjše prevozne ladje, pa Jadrnice, pa še malo večjega čolna. Pa recite, če nismo odšli z dovolj častnim in dolgim spremstvom.
Se nekaj skokov po Ohridu, nekaj malenkosti za spomin in po isti poti kakor smo bili prišli, smo se vrnili v Beograd.
Ko tako mislim nazaj na te lepe dni, ki smo jih vse preživeli na taborjenju, želim, da bi bil vsakdo deležen lepot življenja v prosti naravi in bi jih užival ob razkošnih darovih Ohridskega jezera
Jelica Vazzazova
Minuta pomenka
Za živ
e in za vs
SV. TROJICA
Vaš rezki in zbadljiv značaj ne izvira toliko iz z!ober kakor iz zagrenjenosti, ker vas družba ni prav umela in ccnila. Vendar pa ste v tem oziru vse preveč občutljivi, kar vam še bolj množi otožnost ;n sentimentallnost. Ne ozirajte se na sodbe ljudi, pač pa glejte, da bo vaša vest zadovoljna z vašimi deli in če vam ničesar ne očita, ne poslušajte nikogar in bodite popolnoma mirni
POLETJ6 19
Delavnost in skromnost vam pomagata, da laže hodite po poti življenja. Notranji mir je razlit preko vaših del in harmonija odmeva iz vsega vašega mišljenja.
SPOMLAD 7
Notranja meglenost in neurejenost vam kalita jasnino mladih let Dobro veste kje je iskati vzroka. Če neprenehate s sedanjim načinom življenje, boste padli v melanholijo, potrtost in vse veselje do življenja vam bo izginilo. Zdaj stojite na jezu in va-lovje hrumi proti vam. Umaknite se, ker še je čas! Toda kmalu bo prepozno in tedaj vas zagrnejo vode in izginili boste brez sledu.
JESEN 42
Udarcem življenja ste znali pogumno kljubovati in nič vam ni moglo vzeti volje do živfljenja. Ohranili ste si še košček mladostne vedrine, ki vam bo prav gotovo pomagala prenašati tegobe sedanjega življenja.
MOJ SEN
Priloženi rokopis kaže nedostopno, nekoliko vase zaprto naravo, ki pa kljub temu ni brez čstev in plemenit značaj lahko vzbudi v njej harmoničen odmev. Zdaj je še v dobi kipenja in marsikaj v njej še ni ustaljenega, vendar pa vse kaže, da je na pravi poti. Iz gornjega si lahko sami odgovorite na svoje vprašanje.
NINA — MARIJA
Vi ste ena izmed redkih preprostih in naravnih žensk, ki to govori kar misli, in ki ne pozna zahrbtnosti. Zato vam je bila sreča precej naklonjena, pa tudi za to, ker niste nikdar storili takega dejanja, da bi vas morala vest vse življenje peči.
Vašega moža je življenje precej zdelalo, kljub temu pa ni zgubil veselja do dela in do načrtov.
ANITA C.
Ce boste bolj odporni in če boste nekoliko boli vase zaupali, se vam bo tudi sedanja nesreča pretopila v smehljaj. Manj joka in več dela pa več volje kakor obupa in videli boste, da bo šlo.
LEV
Nagel, ohlapen in površen značaj, ki je radi svoje malomarnosti in radi premajhne podjetnosti zapadel resignaciji. Marsikateri zaklad ie zakopan v vas. pa ste prelagodni. da bi ga izkopali. Če boste nadaljevali to pot. boste imeli boli klavrno bodočnost.
PETER B.
Človek, ki ni brez sposobnosti, vendar pa jih radi zaprek in nezadovoljnosti s samim seboj ne more prav razviti. Ko boste odstranili vse ovire, se vam bo odprlo novo življenje.
KOROŠKA BELA 1908/1913
Samostojen, nekoliko nagnjen k samo-ljubnosti. drugače pa vseskozi korekten človek, ki mu je mnogo na tem, da ljudje mislijo o njem le dobro in uživa, če izve, da ga je ta ali oni pohvalil Radi tega se včasih nekoliko zlažete, da le vaša okolica dobro misli o vas. Imate uglajen nastop in zato uspete tam. kjer bi kdo drugi obuDal.
Iz priloženega rokopisa odseva mehka duša. poina samozatajevania in tihega trpljenja.
BOROVORA
Vaše dekle je krhko, nekoliko bolestno bitje. Zgublja se v praznih sanjah in ima kaj malo smisla za realno plat življenja.
Vi ste preveč skromni in premalo jasni. Ker gledate vedno le vase in zase. zato se nikdar ne boste mogli vživeti v dušo drugega človeka. Vaša glavna napaka je. pomanjkanje odkritosti do drugih in do samega sebe.
BODOČNOST VII.
Kljub zatrjevanju, da ste srečni in zadovoljni, vam tega ne verjamem, ker imate prevelike zahteve, ki vam iih živlienie v tem času in v taki družbi ne more dati. Manjka pa vam poguma, da bi si priborili to. kar vam ie nujno ootrebno.
Ker je on umerjen, pameten in realen človek, vam lahko prinese zadovoljstvo in mir. V nekaterih trenotkih življenja je potrebno. da si človek odločno reče da ali pa — ne.
L. Azkuin
Za ravno cesto Ljublfana - St.
^aamnmamaammammmmmmmmmmmmmmmmmmam^m^i
Zanimiva pobuda, naj bi velika Ljubljana dobila lepo reprezentativno avenijo
Z veliko vnemo je država uredila gorenjsko cesto in ji dala kar najmodernejše cestišče. Del te ceste je tudi cesta Ljubljana-Št. Vid. Mnogi ovinki so bili alli odstranjeni ali omiljeni. Nameravana in tudi že tra-sirana je delna cesta, ki se odcepi od sedanje šentviške ceste blizu gostilne pri Žiber-du in drži na vznožje šentviškega hriba za šolo in v isti smeri dalje kot bodoča glavna cesta. V programu je bila prvotno tudi cestna širina tridesetih metrov.
Finančni razlogi so vsekakor vplivali, da se cesta Ljubljana-Št. Vid ni bolj vzravnala. Z ozirom na Veliko Ljubljano ie to velika škoda, kajti s cesto Ljubljana-Št. Vid v ravni črti in z drugo cesto, ki bo držala ob progi gorenjske železnice, bi bil opredeljen na najugodnejši način ves ta odsek Velike Ljubljane zapadno od Masarykove ceste v približno pravokotnem cestnem sistemu. le malo križanem z diagonalnim. Šišenska cesta na primer, ki drži iz Kosez do remize cestne železnice in dalje na gorenjsko progo pri nekdanji postaji Dravlje, gre od tod diagonalno na Ježico.
Sicer pa še ni prepozno, da popravimo pogreško. Ob šentviški cesti se za zdaj ne gradi preveč. Tudi ni potrebno, da se sedanja cesta Ljubljana-Št. Vid takoj preuredi. Glavno bi bilo, da se cesta znova tra-sira v ravni črti od policijske stražnice v Šiški (križišče Celovška cesta-Aleševčeva ulica) na vznožje šentviškega hriba za šolo v Št. Vidu in še dva kilometra preko Št. Vida proti vasi Medno, odkoder bi v lahkem loku zavila na že obstoječo cesto pri železniški postaji Medno. Ko bo to storje-
l£l
a \e\T
: \C « A
—----a0-----miuti—č-
ZJf.------

Znaki na skicah: A — trotoar s pred vrtovi R — dovozna cesta C —- cestišče za tramvaj D — osrednje cestišče
no, naj se prepove vsako zazidavanje ali prezidavanje v prostoru nove trase. Nova cesta bi se gradila kot izrecno reprezentativna cesta Velike Ljubljane s primerno širokim osrednjim cestiščem, ki bi bilo najmanj dvakrat tako široko kakor sedanja, s tramvajsko progo na levi in desni, z drevoredom na obeh straneh, s širokimi tro-toarji in z vrtovi ob hišah, ki bi bile najmanj dvonadstropne. Na skici so začrtani trije primeri cestišč, ki bi prišli v poštev za novo projektirano cesto Dobili bi tako krasno, skoraj osem kilometrov dolgo velemestno avenijo, ki bi bila v ponos sedanji in bodoči Veliki Ljubljani. Kar se tiče ovir, ki bi se postavile pri izvedbi gradnje priporočene nove trase, naj poudarimo, da je cela nova trasa, izvzemši enega dela, tako rekoč še nezazidana V prvem odseku, kjer se nova trasa skoraj ujema s sedanjo cesto, leže dve enonadstropni hiši in ena pritilična v prostoru trase. V drugem odseku (Šišenska cesta — Sv. Roka cesta drži nova trasa čez polja in travnike in leže v njenem prostoru eno gospodarsko poslopje ob Kavčičevi gostilni, ena pritlična hišica ob Menardovi mizarski delavnici in ena hišica ob Sv Roka cesti V četrtem odseku (gostilna Zibend — stranska pot pri šentviški šoli) so v trasi izven dveh hišic ob potu, ki drži od trgovine Rozman proti hribu, samo kozolci in ena bajta. Peti odsek (stranska pot pri šentviški šoli — proti vasi Medno) je izvzemši dveh kmečkih zgradb kar v početku tega odseka še trasa nova, to je začela nezazidana un tudi skoro neobdelana zemlja cb vznožju šentviškega hriba. Samo v tretjem odseku (Sv. Roka cesta — gostilna Ziberd) zadenemo na več zgradb, ki leže v prostoru nove trase. To sta dve enonadstropni hišici, sedem pritličnih, ena bajta Berfičeva mizarska delavnica in eno skladišče furniija.
Povečani stroški za odkup zgradb in zemljišč, čez katera bi držala ravna trasa, bi pomenili v primeri s krasno pridobitvijo za Veliko Ljubljano malenkost, če se dalje preudarja, da sedanja cesta Ljubljana-Št. Vid, ki ima do gostilne pri Žiberdu še vedno sedem velikih in manjših ovinkov, trikrat križa ravno traso, se dalje nje dosti tesno drži in se končno po projektirani odcepitvi Žiberd — vznožje šentviškega hriba pri šoli v Št. Vidu z njo zopet ujema, tedaj je pač najbolj priporočllj:vo, da celo progo Ljubljana-Št. Vid gradimo v ravni črti, pri čemer se nam nudi tako ugodna prilika, da damo Veliki Ljubljani krasno in ponosno velemestno avenijo, s kakršno bi se moglo ponašati le male velikih mest.
Predlagamo pričujočo pobudo za gradnjo ceste Ljubljana-Št. Vid v ravni črti in jo priporočamo o dobrohotno premišljevanje ▼ prid in ugled naše bele Velike Ljubljane.
M. M.
Marib&r v znamenju plavalnega športa
Prvi prvaki Slovenske plavalne zveze
V soboto In včeraj so bile na Mariborskem otoku plavalne tekme za prvenstvo SPZ, v katerih je Ilirija z $§2 točkami osvojila prvenstvo pred MPK z 2©7, Muro z 28 in Bratstvom z 8 točkami — Dobra organizacija, veliko zanimanje, lepa darila
Maribor, 11. avgusta.
"Dopoldne skoki.. •
Mariborski otok je bil danes dopoldne navzlic dežju prizorišče napetih borb za častni naslov prvaka v skokih v vodo. Številni tekmovalci iz Ljubljane, Jesenic n Maribora so se pomerili in pokazali krasne skoke, ki so dokazali, da je ta lepa plavalna disciplina v Sloveniji na najvišji stopnji. Žal je manjkal priljubljeni šam-pion-olimpionik Branko Ziherl, ki ga ežka bolezen priklepa na bolniško posteljo. Pred pričetkom tekmovanja so se ga tekmovalci spomnili in mu zaklicali svoj krepki športni pozdrav.
Rezultati so bili naslednji:
Prvo mesto in s tem prvenstvo Slovenske plavalne zveze si je osvojil Keržan (Ilirija) z 43.83 točkami. Naslednja mesta so zasedli: 2. Pribošek (Bratstvo, Jesenice) 41.33, 3. Janovsky 35.19, 4. Rojina (oba Ilirija) 32.14, 5. Škofič 25.07, 6. Podkubov-šek 22.80, 7. Berlič (vsi trije MPK) 19 točk.
Tekmovalci so si za poljubne skoke izbrali zelo težak in pester spored. Posebno sta ugajala Pribošek in Keržan. Mariborskim tekmovalcem se je poznala trema, bodo pa sčasoma s pridno vajo dosegli še lahko lepe uspehe.
Pri. juniorkah je tekmovala le ena in sicer članica Ilirije gdč. Kober Tatjana, ki ie pokazala že lepo šolo in dosegla 13.90 točk.
Sodniški zbor so tvorili gg. prof. Kuljiš, Košak, Stergar, Kramaršič in Linhart. Ocene so bile skoro vedno soglasne. Zal je zelo lepi prireditvi vsled neugodnega vremena prisostvovalo le malo število gledalcev.
Popoldne zadnje plavalne
discipline
Popoldne je bilo v kopališču na mariborskem otoku zaključeno tekmovanje za prvenstvo Slovenske plavalne zveze še z naslednjimi točkami:
50 m prosto juniorji: 1. Knop (MPK) 30.5, 2. Braniselj (MPK) 32.2, 3. Jud (Ilirija) 32.6, 4. Jovanovič (I) 33.00. Skupno število točk: Ilirija 176, MPK 96, Mura 14, Bratstvo 8.
50 m prosto juniorke: 1. Mihorko (MPK) 38.5. 2." Devetak (MPK) 40.2, 3. Zaletel (I) 41.4, 4. Bezjak (I) 43.6. Točke: Ilirija 181. MPK 117, itd.
100 m prsno moški: 1. Cvetko (Mura) 1:26. 2. Voller (MPK) 1:27.2, 3. Mihorko MPK) 1:29, 4. Tori (I) 1:31, 5. Voller n ■, IPK) 1:31.2, 6. Brozovič Dušan (I) :31.5. — Točke: Ilirija 188, MPK 132, Mura 27 itd.
100 m prosto moški: 1. Hudnik (I) 1:09.6, 2. Zimič (MPK) 1:10.2, 3. Knop (MPK) 1:12.1, 4. Močan (I) 1:12.2. — Toč-ke: Ilirija 204, MPK 147 itd.
100 m prsno dame: 1. Mihorko (MPK)
1:43.6, 2. Filipič (I) 1:52.2. — Točke: Ilirija 212 MPK 160 itd.
50 m prosto dame: 1. Devetak (MPK) 40.5, 2. Bajde (MPK) 42.3, 3. in 4. Zaletel in Bezjak (obe I) 42.8. — Točke:. Ilirija 220, MPK 181 itd.
3X100 m mešano, moški: 1. Ilirija I 4:00, 2. MPK I 4:09.8, 3. MPK H 4:16.2, 4. Ilirija II 4:18.5.
Zaključno stanje točk: Ilirija 252, MPK 207, Mura 28, Bratstvo 8.
Ilirija s MPK 9 : o (2 s o)
V vvaterpoolu je ilirijansko moštvo brez posebnih težav z lahkoto visoko porazilo Mariborčane. Tekmo je sodil inž. Stergar.
Po končanih tekmah je mestni župan dr. Juvan, ki je osebno prisostvoval prireditvi, izročil zmagovitemu moštvu Ilirije dragocen pokal ter poudaril pri tej priliki, da bo mestna občina mariborska vedno z velikim veseljem podpirala lepi plavalni šport. Drugoplasiranemu domačemu klubu MPK, ki je dosegel v borbi z močnim nasprotnikom več kakor zadovoljiv rezultat v izenačeni borbi, je zastopnik Tuiskopro-metne zveze g. Hrovat izročil krasen po-
kal. Ta govornik je posebno poudaril koristi plavalnega športa v zvezi z razvojem tujskega prometa. Zmagovalec v umetnih skokih Ilirijan Keržan je prejel lično darilo SPZ, najboljši plavalec Maribora, mladi Knop, pa je bil nagrajen z zbirko knjig, darilom g. A. Ribnikarja. Vsem zmagovalcem je slednjič predsednik SPZ dr. Ska-berne izročil lepe spominske znake, nagla-šaioč, naj jih s ponosom nosijo na svojih dresih kot vidne znake uspehov, ki so jih dosegli na prvem prvenstvu SPZ.
Organizacija tekem je bila v veščih rokah vodilnih funkcionarjev SPZ dr. Ska-berneta, Kramaršiča, prof. Kuljiša, inž. Stergarja in še drugih, katerim sta pomagala še domačina Košak kot vrhovni sodnik in predsednik MPK g. Bergant. Plavalne tekme v Mariboru so pokazale, da bi se dalo v Mariboru z marljivim delom tudi v plavalnem športu mnogo doseči. Agilnemu MPK, ki je mnogo žrtvoval in doprinesel, da je to prvenstveno tekmovanje tako lepo uspelo, gre vsa zahvala in priznanje, na javnih faktorjih in ostali javnosti pa je, da temu klubu priskoči na pomoč pri nadaljnjem delu za razmah plavanja na naši severni meji.
Plavalna Bga
ran s 43
Tretja zaporedna zmaga Juga na turneji cMent v waterpolu v Splitu
— In-
Split, 11. avgusta.
Sinoči je bil tukaj ligaški plavalni dvoboj med Jugom iz Dubrovnika in domačim Jadranom, v katerem so Jugovci slavili precej izdatno zmago. Jadran je moral v tem dvoboju nastopiti brez svoje znane plavačice Bearove, kar ga je stalo mnogo dragocenih točk in je moral gostom prepustiti zmago s 43:66 točkam.
Podrobni tehr^čni rezultati so bili naslednji:
400 m prosto gospodje: 1. Žižek (Jug) 5:07.7, 2. Miloslavič (Jg), 3. Belotti (Jd), 4. Puljo (Jd).
100 m prosto dame: 1. Jazbec (Jg) 1:20.4, 2 Sidar (Jd), 3. Petrovič (Jg), 4. Bejkovič (Jd).
100 m hrbtno moški: 1. Luka Ciganovič (Jg) 1:13.6, 2. Perfeta (Jd), 3. Bakašun (Jd), 4. Marko Ciganovič (Jg).
200 m prsno dame: 1. Poznjak (Jg) 3:22.5, 2. Stipanovič (Jd), 3. Matijevič (Jg), 4. Bejkovič (Jd).
100 m prosto moški: 1. Miloslavič (Jg) 1:02.6, 2. Petrone (Jd), 3. Stakula (Jg) 4. Tresič Pavičič (Jd).
100 m hrbtno, dame: 1. Brbora (Jg) 1:39.1 2 Olga Ciganovič (Jg), 3. Fračeski (Jd), 4, Radica (Jd).
Včerai je biSs na državni cesti do Celja odn® do Trajan 25 kolesarjev v ogorčeni borbi sa »as*©" ve bsnovinskih prvakov — Med juniorji je ssrca-gal član E^instva Slavko Kosi, senior ji pa prvi Hermežan Ivan Petemelj
za ta podvig še posebno priznanje, toda nekaj km pred klancem se odtrgajo od skupine Podrnilščak, Peternelj, Golob in Gregorič, ki jih ostali vse do cilja ne morejo več dohiteti. Podrnilščak je imel danes zelo slab dan. kajti dva gumijska defekta sta mu kljub ogromni volji vzela toliko časa, da pobegle trojice ni mogel več doseči. Naslov banovinskega senior-skega prvaka si je na cilju priboril Petemelj Ivan, ki je za dolžino kolesa pustil za seboj Goloba in Gregoriča, ki sta na današnji uspeh lahko ponosna. »Stari« Gartner je presenetil ne samo s svojim tovarištvom do vozačev, temveč tudi s šestim mestom, kar je za njega še zme-
Ljubljana, 11. avgusta.
Pri današnjih kolesarskih dirkah za ba-novinsko prvenstvo Slovenske kolesarske zveze je sodelovalo 8 klubov: Hermes in Edinstvo iz Ljubljane, Zarja iz Zgor. Kaš- . Ija, Zarja z Jesenic, Ljubljanica iz Dobrunj j Edeiv/eiss in Železničar iz Maribora in ; kolesarski klub iz Slovenjegradca, ki so poslali v borbo 25 dirkačev, kar je za tako važno prireditev kar zadovoljivo število. Razveseljivo je bilo tudi veliko zanimanje občinstva, saj je dirkam prisostvovalo na cilju pri gostlni Kačič na Tyrševi cesti nad 500 gledalcev, pa tudi na progi vse do Celja in nazaj so bili dirkači deležni velike pozornosti. Vodstvo dirke je bilo v rokah agilnega podpolkovnika v p. g. Jaklič Josipa, tehničnih referentov zveze gg. Maver j a Ivana in Pleška Stanka, star-terja g. Vospernika in ostalih funkcionarjev, ki so organizacijo tekmovanja izvedli hitro in brezhibno.
Ob 6.20 je startalo 9 prvorazrednih vozačev na 148 km dolgi progi iz Ljubljane do Celja in nazaj, nekaj minut po 7. pa so šli na pot juniorji, 16 po številu, na. 78 km dolgo progo iz Ljubljane do vrha Trojan in nazaj.
Malo pred 10. so pričeli prihajati na cilj juniorji, ki so vso progo vozili v precej hitrem tempu in tudi borba za mesta je bila vse do cilja neverjetno ostra in zanimiva. Mlada garda je vso progo vozila v precej strnjeni skupini in tudi na cilj je prvih 7 prišlo skoraj istočasno. Naslov banovinskega juniorskega prvaka si je priboril Kosi Slavko, ki je za dolžino — pol kolesa potisnil odlična Jeseničana Milana Mraka in Alojza Muleja na drugo ozir. tretje mesto, pa tudi ostali vse do osmega mesta zaslužijo posebno pohvalo. Smolo je imel Rossman, ki je veljal za favorita, pa je zaradi defekta na kolesu zasedel le 10 mesto. Na cilj je prišlo 14 vozačev in le dva sta borbo opustila. Povprečna brzina zmagovalca 32.724 km na uro je več kakor zadovoljiva.
REZULTATI JUNIORJEV
1.	Kosi Slavko (Edinstvo) 2:23:18,
2.	Mrak Milan (Zarja, Jes.) 2:23:181/s,
3.	Mulej Alojz (Zarja, Jes.) 2:23:183/s,
4.	Matejek Leo (Ljubljanica) 2:23:21,
5.	Korenin Franc (Edinstvo) 2:23:26,
6.	Bukvič Ivan (Zarja, Jes.) 2:23:27,
7.	Bizilj Albin (Ljubljanica) 2:23:28,
8.	Klemenčič Ivan (Ljubljanica) 2:24:0675,
9.	Grmek Anton (Železničar), 10. Rossman Oskar (Edehveiss).
V skupini 9 prvorazrednih dirkačev je bila borba dosti težja kakor v juniorski skupini, kajti vreme jim je na poti od Žalca do Celja precej nagajalo. Dirkači so vso progo do Celja in nazaj do vznožja Trojan vozili v strnjeni skupini, ki sta jo ves čas spremljala dva mlada vozača — turista — Mihelčič in Rakef, ki zaslužita
200 m prsno moški: 1. Barbieri (Jg> 2:55.7, 2. Paškeš (Jd), 3. Brinič (Jg), 4. Nonweiler (Jd).
4X100 m prosto dame: 1. Jadran 5:44, 2. Jug 5:48.4.
4X200 m prosto moški: 1. Jug 9:59.9, 2. Jadran 10:15.8.
ZAKLJUČNO STANJE TOČK: JUG 66, JADRAN 43.
Jug : Jadran 2 : 1 do odmora
Tekma v waterpoolu, ki jo je sodil dr. Šef iz Zagreba, je bila po svečanem prvem polčasu prekinjena, ker je nekdo iz publike sunil sodnika v morje. Dr. Šef v znak protesta ni hotel dalje soditi, Jadran pa se bo zaradi te njegove odločitve pritožil na plavalno zvezo.
V tabeli v plavanju se vrstni red po sobotnem srečanju ni prav nič spremenil, ker je Ilirija z boljšim povprečnim rezultatom po 62.50 točke še zmerom na prvem mestu. Jug ima po šestih srečanjih povprečni rezultat 61.33 točke, potem pa sledijo: Viktorija s 55, Jadran ^47 in slednjič ZPK s 47.20 točke na tekmo. *
rom uspeh. Vsi tekmovalci so prišli na cilj; povprečna brzina zmagovalca je bila 30.354 km na uro.
VRSTNI RED PRVORAZREDNIH VOZAČEV
1.	Peternelj Ivan (Kermes) 4:52:257«,
2.	Golob Armand (Edinstvo) 4:52:253/s,
3 Gregorič Janko (Slov. gradeč) 4:52:254/s,
4.	Gorenc Vinko (Zarja) 5:00:2275,
5.	Podmiljščak Franc (Edinstvo) 5:04:174/s,
6.	Grabner Franc (Hermes) 5:05:4976,
7.	Gartner Frano (Ljubljanica),
8.	Jakše Rajko (Edinstvo),
9.	Anžič Franc (Ljubljanica.
Po dirki so na vrtu Kačičeve gostilne razglasili rezultate in razdelili diplome ter številna praktična darila. Prehodni pokal zmagovalca, ki ga je poklonil ban dr. Natlačen je prejel Ivan Peternelj. Predsednik SKZ g. Jaklič je čestital za uspehe vsem tekmovalcem ter jih pozval, naj se prihodnjo nedeljo v borbi za naslov državnega kolesarskega prvaka bore čim častneje.
Dirka je minila brez vsake nezgode in v najlepšem redu. Varnostna služba je bila v vseh krajih v redu in so tako dirkači kakor tudi prireditelji lahko več ko zadovoljni s svojo današnjo prireditvijo.
AtletsM dv.Ghoj v Ljubljani
Lep uspeli Utrip nad Zagrebčani
Tudi tretji dvoboj omladincev 58 : 56. — Račič, Ivakovič in
Ljubijana, 11. avgusta
Danes popoldne je bil na telovadišču Sokola Ljubljana matica atletski dvoboj med omladinci ljubljanske Ilirije ter zagrebške Concordije. Belo-zeleni iz Ljubljane so morali napeti vse sile, da so porazili svoje zeleno-bele športne tovariše. Zmaga je bila odločena šele pri zadnji disciplini, v metu kopja.
Nekaj podrobnosti
Popoldanski dež, ki je sicer ohladil ozrač-je, je precej razmočil že tako mehko te-kališče. Zaradi tega so bili rezultati v tekih in skokih nekoliko slabši, kakor bi sicer bili, toda kljub temu lahko rečemo, da so bili zelo dobri.
Tekmovanje se je začelo s tekom na 100 m. Račič je seveda tekel samo za zmago, Kolenc pa je z zelo dobrim rezultatom zasedel z lahkoto drugo mesto pred zelo slabima Zagrebčanoma. Sledilo je metanje krogle, kjer je presenetil Iveko-vič, ki je vrgel seniorsko kroglo 13.19 m (!) in seveda zasedel prvo mesto. Tudi drugi in celo tretji Zagrebčan sta bila dosti boljša od naših, ki niso navajeni na seniorsko kroglo. Pil skoku v višino sta imela ostro borbo za prvo mesto domači Milanovič B. in Ivanuš. Oba sta s precejšnjo težavo preskočila 170 cm, naprej pa ni šlo več. Zato sta si delila prvo in drugo mesto. Na začetku teka na 400 m se je zdelo, da bosta Ilirijana Oberšek in Ple-ničar' sigurno zasedla pivo in drugo mesto. Oberšek je sicer v zelo ležernem teku (56.9) zmagal, Pleničarja pa je v zadnjih metrih potisnil Piši z drugega na tretje mesto, kar gre pač na račun slabe taktike. Račič je pri skoku v daljino presenetil vse. Skakal je sicer običajno preko 6 m,
se je končal z zmago Ilirije v razmerja Dolenc so postavili odlične rezultate
toda da zmore pri tako slabem zaletišču 6.48, ni pričakoval nihče. Tudi vsestranski Dolenec je s 6.19 postavil zelo dober rezultat. Met diska je bila razen teka na 400 m disciplina, kjer so bili postavljeni najslabši rezultati. Krivo je predvsem to, da omladinci, ki so večinoma še juniorji, niso vajeni metati seniorski disk. Za oko najlepša točka je bil tek na 1500 m„kjer sta bila domača tekača Glonar Aleksander in Magušar po rezultatu kakor tudi po stilu daleč pred Zagrebčanoma. Ilirijana sta izmenično vodila po en krog, v zadnjem krogu pa prešla v finiš, v katerem je sicer 800metrašu Glonar ju uspelo premagati Magušarja. Rezultat je glede na slabo tekališče zelo dober. Najhujša borba za mesta je bila pri metu kopja, kajti rezultati v tej disciplini so bili odločilnega pomena za zmago. Najprej sta sigurno vodila Concordijaša šarbuk in Kolenc, pozneje pa so se domači popravili in Veharju je uspelo zasesti drugo mesto, s čimer je bila zmaga Ilirije že zasigura-na. Skok ob palici je bila domena gostov, dasi je Ivanuš s težavo zasedel drugo mesto. Odlično pa se je držal Dolenec, ki je s 3.41 postavil tretji najboljši letošnji rezultat v Jugoslaviji.
Kot zadnja točka dvotooja se je vršila še štafeta 4x100 m, v kateri Je Ilirija z zelo dobrim rezultatom zasedla prvo mesto, ki ga je osigural z odličnim startom že Račič.
Tudi to tekmovanje je pokazalo, da vlada med mladino zelo veliko zanimanje za atletiko, le žal, da tudi dobra reklama ni mogla privabiti na igrišče več kakor 100 gledalcev. Organizacija tekmovanja je bila kljub temu, da se zopet veliko število
sodnikov ni odzvalo vabilu, dobra in *e je. tekmovanje odvijalo še dovolj hitro.
Tehnični rezultati
100 m: 1. Račič (Ilirija) 11.7, 2. Kolenc (I) 11.8, 3. Resnik (Concordia) 12.4, 4. Pe-nič (C) 13.4.
Krogla (seniorska): 1. Ivekovič (C) 13.19, 2. Dolenec (C) 11.15, 3. Oberšek (I) 10.04. 4. Vehar (I) 8.75.
Daljina; i. Račič (I) 6.48, 2. Dolenec (C) 6.19, 3. Milanovič D. (I) 5.92, 4. Resnik (C) 5.52.
Višina: 1. in 2. Milanovič B. (I) ter Ivanuš (C) oba 170, 3. Konigsmann (C) 160, 4. Milanovič D. (I) 155. Izven konkurence je za trening skočil Bratovž, ki je prišel pred tednom od vojakov 165 cm.
400 m: 1. Oberšek (I) 56.9 2. Piši (C) 57.4, 3. Pleničar (I) 57.8, 4.' Botka (C), < iskvalificiran radi prestopka.
Disk: l. ivekovič (C) 33.30, 2. Dolenec (C) 32.50, 3. Vehar (1) 32.40, 4. Stanič (I) 28.05.
1500 m: 1. Glonar Aleksander (I) 4:27.2, 2. Magušar (I) 4:28.4, 3. Pribič (Cone.) 4:44.2, 4. Kašanin (C) 4:54.
Palica: 1. Dolenec (C) 3.41 2. Ivanuš (C) 3.00. 3. Milanovič (I) 3.00.
Kopje: 1. Tarbuk (C) 43.62, 2. Vehar (I) 41.90, 3. Kolenc (C) 40.78, 4. Oberšek (I) 40.30.
4x100 m: 1. Ilirija (Račič, Kolenc, Oberšek, Pleničar) 46.6, 2. Concordia (Bat-ka, Penič, Piši. Resnik) 50.4.
Atletski miting v Celju
Juniorji Planine so zmagali nad juniorji Celja z 61 : 43 točkam
Celje, 11. avgusta.
Včeraj dopoldne je bil na celjski Glaziji dvoboj med atleti-juniorji ljubljanske Planine in SK Celja. Iz tega dvoboja so izšli atleti Planine kot sigurni zmagovalci, ki so v glavnem prevladovali v metih in skokih, medtem ko so domačini zmagali v tekih. Kljub premoči Planine, ki je zlasti izražena v točkah, so bile borbe za prva mesta v posameznih disciplinah precej izenačene, posebno v metih krogle in diska ter je bilo vse tekmovanje zelo zanimivo ter je zadovoljilo številne gledalce. Tudi posamezni rezultati, ki so bili doseženi, posebno v tekih, skokih in metu krogle, so zelo dobri ter nam kažejo viden napredek naših najmlajših atletov. Poudariti pa moramo predvsem rezultate na 100 in 200 m, ki jih je dosegel komaj 16 letni Hanza, ki so zanj naravnost odlični.
Bil je izredno razpoložen, mmt Jfe tudi pri teku v štafeti, kjer je zadnjega tekača Planine kljub precejšnji prednosti, ki jo je ta imel, dohitel ravno na cilju, kar pa je bilo še premalo, da bi odločilo zmago Celja v tej disciplini. Nekateri so sicer videli Hanzo prej, toda sodniki in tudi ure so potrdile prednost Planine. V splošnem moramo biti s potekom tekmovanja popolnoma zadovoljni, čeprav je razlika v točkah v prid Planine izražena nekoliko previsoko, kar je pripisovati izenačenosti vseh njenih atletov. Vreme je bilo tudi precej naklonjeno posebno tekmovalcem, čeprav je pred tekmovanjem deževalo, kar je ugodno vplivalo zaradi ohlajenja soparnega ozračja. Ponovno se je izkazalo, da naša atletika lepo napreduje, želeti bi pač bilo, da bi se tudi razmere v naši atletski zvezi kmalu popravile, tako da bi imeli v njej voljo do dela zastopniki tudi tistih klubov, ki z rednimi pogostimi prireditvami širijo in potrjujejo lepi sloves naše atletike. Pri tej priliki bi še opozorili, da pripravlja agilna atletska sekcija SK Celja za 24. avgusta velik nacionalni miting, na katerega bo povabila naše najboljše državne reprezentante ter bo tudi za najboljšega atleta, oziroma rezultat, k! bo na mitingu dosežen, razpisan lep pokal. V vsaki disciplini je nastopilo po več tekmovalcev, razen na 100 in 200 m, štela pa sta se za dvoboj po dva najboljša od vsakega kluba.
Rezultati tekmovanja:
Tek 100 m: 1. Hanza (C) 11.3, 2. Burja (P) 12.2, 3. Tone (C) 12.3, 4. Demšar (P) 12.8. Točke: Planina 4, Celje 7.
Met krogle: 1. Kuk (P) 14.44, 2. Deržek (C) 13.95, 3. Gogala (P) 13.87, 4. Veble (O 13.43. Planina 11, Celje 11.
Skok v višino: 1. Strupi (P) 160, 2. Furman (P) 160, 3. Deržek (C) 157, 4. Petek (C) 157. Planina 19, Celje 14.
Tek 200 m: 1. Hanza (C) 24.1, 2. Gole (P) 25.2, 3. Burja (P) 25.6, 4. Tone (C) 26.7. Planina 24, Celje 20.
Met kopja: 1. Dolinar (P) 41.07, 2. Urban-čič (P) 39.48, 3. Berti (C) 34.34, 4. Deržek (C) 32.96. Planina 32, Celje 23.
Tek 1000 m: 1. Kos (C) 2.52.5, 2. Žele (P) 2.58.6, 3. Kukavica (P) 2.58.8, 4. Kokot (Q 3 03. Planina 37, Celje 29.
Skok v daljino: 1. Urbančič (P) 5.84, 2. Strupi (P) 5.80, 3. Tone (C) 5.37, 4. Hanza (C) 5.19. Planina 45, Celje 32.
Met diska: 1. Urbančič (P) 36.95, 2. Veble (C) 36.01, 3. Deržek (C) 35.39, 4. Kuk (P) 35.01. Planina 51, Celje 37.
Štafeta 4X100 m: 1. Planina 50, 2. Celje 50.01. Končno stanje točk: Planina 61, Celje 43.
Pokalni brzi turnir Svobode
Glavno darilo je dobila Ilirija, tolažilno pa Hermes
Ljubljana, 11. avgusta.
Na igrišču Ljubljane so danes popoldne odigrali nogometni brzi turnir v režiji SK Svobode s sodelovanjem enajstoric Ljubljane, Olimpa iz Celja, Hermesa in prireditelja. Za turnir ni bilo posebnega zanimanja in na igrišču ni bilo več kakor 50 gledalcev, ki pa so z zanimanjem sledili borbam moštev v igrah za točke, trajajočih po 2 krat 15 minut.
SVOBODA : OLIMP 3:1 (1:0)
"Enajstcrica" Svobode je v prvi igri zasluženo, čeprav nekoliko previsoko, izrazila svojo premoč in je ambiciozne Celjane, ki so imeli tudi nekaj smole, odpravila gladko.
LJUBLJANA : HERMES 2:1 (2:0)
Nova ligaša sta se po daljšem presledku srečala v borbi, ki je bila prav zanimiva. Ljubljana je s tesnim rezultatom zmagala nad Siškarji, ki so zaigrali prav dobro, vendar jim napad po stari navadi še vedno šepa. V enajstorici Ljubljane smo po daljši pavzi videli Laha, ki je dal prav dobro igro, pa tudi Smoleja je vredno pohvaliti.
LJUBLJANA : OLIMP 3:0 (1:0)
V	igri, s Celjani je Ljubljana po skromni igri prvega polčasa zasluženo zmagala in čeprav so se gostje krepko upirali, je vendar rezultat za domače, kar preskromen, ker v napadu razen Laha ni bilo strelcev.
HERMES : OLIMP 3:0 (2:0)
Zmaga Hermežanov je bila dobljena že v prvi polovici po zaslugi odločnejšega napada domačih. Gostje so v polju igrali dobro, v napadu pa nimajo uporabnih moči.
LJUBLJANA : SVOBODA 5:0 (4:0)
Enajstorici Ljubljane in Svobode sta zaigrala prav dobro in je visoka zmaga ligaša bolj zasluga dobro razpoloženega Laha, kakor pa boljše igre vseg amoštva. Pri Svobodi je bila dobra obramba, v napadu pa na žalost nimajo niti enega strelca in zato je poraz povsem zaslužilo.
HERMES : SVOBODA 0:0
V	zadnji tekmi sta se borila za tolažilni pokal Hermes in Svoboda. Hermežani so zaigrali neverjetno slabo in se imajo samo izredni smoli ter slabi igri napadalcev Svobode zahvaliti, da je igra odstala neodločena.
Pokal prireditelja si je zasluženo priborila enajstorica Ljubljane, tolažilno darilo pa so odnesli Hermežani, ki pa danes niso imeli najboljšega dneva.
Tekme sta vodila sodnika gg. Makovec in Mehle.
Ostale nogometne tekme
Rusi v Sofiji
SOFIJA: Spartak (Moskva)—Slavija 6:1 (6:0). Prvo gostovanje moskovskega nogometnega kluba v Sofiji je prineslo ruskim nogometašem zelo visoko zmago, ki pa je v ostalem tudi popolnoma zaslužena. Enajstorica ima v svojih vrstah skoraj same odlične tehnično izvežbane nogometaše, ki so razen tega pokazali tudi silen polet Obisk občinstva je bil rekorden.
BEOGRAD: BSK — Jugoslavija «2 (1:1) Revanžna prijateljska tekma med obema domačima rivaloma, ki pa ni bila niti najmanj podobna prijateljskemu srečanju, ker je prišlo v njej do številnih incidentov, zaradi katerih je moral sodnik pred koncem igre izključiti Mrkušiča pri »pla-vih« in Aco Petroviča pri rdečih. Sodnik Vasa Stefanovič je zaradi svoje avtoritete vendarle srečno privedel to igro do konca. Tekma je med maloštevilno publiko zapustila slab vtis.
ZAGREB: Hafik : Bačka 2:0 (0:0). Prva jesenska tekma v hrvaški ligi Hašk je nastopil s pomlajeno enajstorico, ki pa ni mogla v vseh pogledih zadovoljiti. Njegova zmaga nad precej slabimi Subotlca-
m je bila vendarle zaslužena. Na tekmi ja bilo precej gledalcev. — Železničar : Ori-ent (Sušak) 5:1 (1:0). Revanžna kvalifikacijska tekma za vstop v hrvatsko ligo, t kateri je Železničar še bolj izdatno zmaga* nad Sušačani kakor pri njih doma. S zmago se je kvalificiral za zadnji izločk tekmi z varaždinsko Slavijo.
SPLIT: Hajduk : Gradjanski (šibenik, 6:1 (2:0). Tekma za hrvatski pokal. SKOPLJE: SSK : BASK 3:2 (2:0)
na Pohorje
Maribor, 11. avg.
Nova pohorska avtomobilska cesta, ki je bila preteklo nedeljo izročena prometu, je bila danes popoldne prizorišče gorske nacionalne motociklistične in avtomobilske dirke, ki jo je organizirala motosekcija Avtokluba iz Maribora. Letos je bila ta proga podaljšana še za 5 km, prav do Sv. Areha, ki leži 1250 m visoko, proga pa je tako v celoti dolga 15 km. Cesta ima precejšen vzpon in zelo veliko ostrih ovinkov, tako da je kakor nalašč pripravna za motorne dirke, ki zahtevajo od posameznega vozača višek sposobnosti in tako rekoč visoko šolo za dirkalni šport
Organizacija dirke na tako dolgi progi ni majhno delo in zato so morali maloštevilni klubovi funkcionarji že tedne in tedne prej trdo delati, da se je danes vse končalo v najlepšem redu in brez vsake nezgode. Pri tem so imeli na srečo še mnogo podpore pri raznih drugih faktorjih in ustanovah. Na pomoč so jim priskočili orožniki, vojaki, skavti, četniki in drugi, ki so vsi skrbeli za red na cesti. Start in cilj sta bila zvezana z brezžičnima postajama. Tudi samaritanska služba je bila pripravljena nadvse vzorno, čeprav na srečo med dirko ni imela zaposlitve.
Zjutraj je kazalo, da bo prireditev pokvarilo slabo vreme, toda okoli 13. se je nebo zjasnilo in vse se je že veselilo najboljšega vremena. Množice so se v trumah valile iz Maribora proti Zgornjim Hočam, kjer je bilo že prej na stotine in stotine avtomobilov in drugih vozil, ki so vsa pripeljala s seboj velike množice radovednežev. Taka je bila slika vse do vrha Pohorja, najgosteje pa so bile zasedene najbolj znane razgledne točke na nekaterih hudih zavojih. Okoli 14.30, ko bi se bila morala dirka začeti, pa so z vrha Pohorja javili, da se je 2 km pred ciljem utrgal oblak in so ogromne množine vode v dolžini 500 m tako preplavile cesto, da je bila za skoraj dve uri neprevozna. Zaradi te višje sile se je mogla dirka začeti šele ob 16.30. Od 115 prijavljenih tekmovalcev je bilo na startu 64 motociklov in 4 avtomobili.
(Podrobnih rezultatov do ure, ko to pišemo;, ni Jbflo mogoče prejeti, in sicer predvsem zaradi tega, ker so se prireditelji zaradi kasnega začetka dirk šele pozno zvečer vrnili v Maribor in se je potem zavlekel tudi precej obširni izračun tehničnih rezultatov za številne kategorije dirkalnih vozfl. Op. ur.)
Begata za državno
V krasnem zalivu Rijeke Dubrovačke So bile danes ves dan tekme za veslaško prvenstvo Jugoslavije, ki so se ga udeležili vsi najmočnejši klubi s srbske in hrvatske veslaške zveze. Za prireditev je vladalo tudi med občinstvom ogromno zanimanje in Je prišlo naše najboljše veslače gledat nad 4000 ljudi.
Novi državni prvak je postal zagrebški Gusar, ki je zmagal v osmercu in dvojki--brez krmarja. Na drugo mesto je prišel" HVK Split, ki je zasedel prva mesta v šti-rid s krmarjem in brez njega, na tretje mesto Sartid iz Smedereva, ki Je zmagal v skiffu in double scoulu, četrta pa je bila Krka iz Šibenika, ki je mogla spraviti eno samo zmago, in sicer v dvojki s krmarjcui.
Nedelja sonca, dežja in nezgod
Prijazno jutro je izvabilo številne izletnike — Žrtve prometa in raznih nesreč — Popoldne je deževalo
Ljubljana, 11. avgusta
Današnja nedelja nas je opozorila, da počasi jadramo v objem jeseni. Iz nočne megle se je izmotalo krasno jutro in sonce je že zgodaj prigrevalo, kakor vrsto zadnjih dni. Veselili so se take nedelje številni izletniki, ki so pohiteli na planine in kopališča. Po cestah, zlasti na gorenjsko stran, so se že v ranem jutru razpe-ljavali številni avtomobilisti, motociklisti in kolesarji. Vlaki so popeljali na deželo mnoge družine in prijateljske družbe, namenjene taboriti ob naših rekah in potokih. Zlasti lepo število izletnikov je privozil veliki festival na Jesenicah. Ljubljana ni bila kaj posebno razgibana, še najbolj je bilo dopoldne privlačno kopališče »Ilirije«, kjer se je nabrala, kakor vse zadnje dni, prav pisana družba kopalk in kopalcev.
Proti poldnevu pa so se začeli na nebo kopičiti oblaki in pritiskala je soparica, ki ni obetala nič dobrega. K sreči je nevihta s treskanjem izostala. V prvi opoldanski uri se je nebo nad Ljubljano popolnoma zamrežilo in kmalu je začelo deževati. Deževje, ki je trajalo poldrugo uro, je osvežilo ozračje. Skvarilo je nekatere prireditve, tako je škodovalo festivalu na Jesenicah, prizadelo je sokolsko slavje na Ježici in na Lavrici, kjer so se zbrali sokolski pripadniki iz Ljubljane in okolice v prav zadovoljivem številu. Po 16. uri se je nebo spet začelo jasniti in spet smo uživali lep nedeljski večer.
Mlad utopljenec pod črnuškim mostom
V skladu z razgibano nedeljo je kronika nezgod, ki se jih je tokrat primerilo prav izredno visoko število. Medtem ko je ljubljanska policija počivala, so imeli mestni reševalci precej opravka s prevozi in ljubljanska bolnišnica je morala sprejeti v prenapolnjeni kirurški oddelek vrsto novih trpljevnikov. Kopalce je najbolj razburil dogodek pri črnuškem mostu, kjer se je pri kopanju ponesrečil 16-letni France Kopitar z Ježice, vajenec pri železninarju Stražišarju na Gosposvetski cesti v Ljubljani. šel je na nedeljski obisk k svojcem in se je takoj po kosilu hotel ohladiti v Savi. Ob pol 14. pa ga je menda zadela kap in se je začel potapljati. Drugi kopalci so mu pohiteli na pomoč in so ga
spravili na breg. France je ležal negiben, vendar je v njem še tlelo nekaj življenja. Kopalci so ga hoteli obuditi k zavesti z umetnim dihanjem. Trudili so se ž njim štiri ure in naposled poklicali reševalce, ki so Franceta prepeljali v bolnišnico. Tudi tu so se zdravniki trudili z injekcijami in z umetnim dihanjem, vendar Francetu ni bilo rešitve.
Vrsta ponesrečencev
18-letni Ivan Modic, gojenec kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, se je dopoldne popeljal s kolesom na izlet proti Sodražici. Po nesrečnem naključju je treščil na tla in si zlomil desnico. — železniški uradnik France Sok iz Ljubljane je za nedeljsko razvedrilo • kegljal in si zlomil desnico v zapestju. — šestletna Zorka Cvajnarjeva iz Seničice nad Medvodami se je po nesreči polila z vrelim močnikom po obrazu. — 18-letni Alojz Pertinač, težaški pomočnik iz Trbovelj, se je pa po-
nesrečil pri stroju, ki mu je zdrobil mezinec na desnici. — 38-letni Evgen Kosovel, uslužben pri Medičevi tvrdki, se je ponesrečil s kolesom in se hudo poškodoval na nosu. — Mlinarski vajenec France Mar-kelj iz škofje Loke je pri mletju padel poldrugi meter globoko in si zlomil desnico. — Sejmar Ivan Bernik iz Kranja se je pa mudil na Dolenjskem in so ga v Grosupljem tako hudo priprla vrata vagona, da se mu je zdrobil prstanec na levici.
st fe treščil v avto
Dva brata iz škofje Loke hudo poškodovana
Kranj, 11. avgusta.
V soboto proti večeru se je pripetila v Stražišču pri Kranju huda prometna nesreča, katere žrtvi sta postala brata Valentin in France Kržišnik iz škofje Loke.
Brata sta se peljala z motorjem v smeri iz škofje Loke proti Kranju. V Stražišču jima je pripeljal nasproti tovorni avto avtoprevoznika Kosca iz Železnikov. Motor je vozil Valentin Kržišnik, in sicer s precejšnjo brzino. Na ovinku, kjer stoji hiša čevljarskega mojstra Demšarja, se je mo-tocikel nenadno znašel pred tovornim avtomobilom in nesreča je bila tu.
Motor je z vso silo treščil v levi blatnik avtomobila, da sta oba brata v loku zletela v obcestni jarek, kjer sta obležala s hudimi poškodbami. Poleg zlomljenih nog imata oba še hujše poškodbe po obrazu in rokah ter so ju zato takoj z reševalnim avtom odpeljali v bolnico. Na tem ovinku, ki je zelo nepregleden, se je do sedaj dogodilo že več podobnih prometnih nesreč, zato naj bo ta v ponovno svarilo, da je
treba na takih nepreglednih zavojih voziti z vso previdnostjo.
Tovorni avto ga je odbil z betonske ceste
žrtev prometa je postal tudi Fran Ko-kalj, tehnični delavec 3. terenske sekcije v Ljubljani, star 40 let in doma iz Velike vasi. V soboto popoldne se je odpravil iz št. Vida peš proti Medvodam. Stopal je po novi betonski cesti. Bilo je okrog 16. ure, ko je po cesti pridirjal neki tovorni avto in odbil Franca Kokalja v jarek ob cesti. Od 16. do 2. ponoči je France Kokalj ležal nezavesten v jarku ob cesti. Zgolj po srečnem naključju so ga našli neki ljudje, nakar je bil Kokalj prepeljan v ljubljansko bolnišnico. Pri padcu se mu je strahovito poškodoval obraz, lica so popolnoma zmečkana in je prava sreča, da ni dobil Kokalj še hujših, smrtno nevarnih poškodb. Čigav je tovorni avto in kdo je ljubeznivi vozač, ki ni sodil za potrebno, da bi ponesrečencu skočil na pomoč, bo skušala dognati preiskava.
Halozah
Eoparska tolpa s hrvatske strani je umsrila in oplenila trgovko Julijano Debeljakovo uri Sv. Barbari — Tudi sinček je obstreljer
Debeljakovo pri
Maribor, 11. avgusta.
Predstojništvo mariborske policije je bilo danes zjutraj telefonično obveščeno o groznem roparskem umoru, ki se je dogodil ponoči pri Sv. Barbari v Halozah.
Okoli ene zjutraj so slišali sosedi bivšega župana, trgovca in gostilničarja Rudolfa Debelaka pri Sv. Barbari v Halozah obupne klice na pomoč. Vpila je neka ženska. Nekateri sosedje so takoj pohiteli v domačijo Rudolfa Debelaka. Našli so stanovanje odprto, na oknu pa je slonela negibna, vsa v krvi 371etna Debelakova žena, ki je imela zevajočo rano na glavi. Nesrečnica je bila že mrtva. V stanovanju pa je bilo vse razmetano. Očitno so roparji iskali denar, ki so naposled tudi našli. Pri tatinskih poslih so bili vlomilci najbrže zaloteni in ker je Debelakova klicala na pomoč, so jo roparji kratkomalo umorili ter s plenom pobegnili v temno noč. Ni še ugotovljeno, koliko denarja je padlo roparjem v roke, ker je mož pokojne Debelakove na orožnih vajah. Na kraj gnusnega zločina so se podali organi mariborske policije, ki bodo skušali pojasniti ozadje zločina ter izslediti morilce.
Ptuj, 11. avgusta.
Četrt ure od Sv. Barbare v Halozah leži prijazna vasica Medribnik. Hiše v tej vasici so precej • oddaljene druga od druge in tako stoji tudi hiša trgovca Debeljaka sama zase na osamljenem kraju. Tu so se dogodile v noči od sobote na nedeljo strašne reči, ki še niso pojasnjene. V glavnem se je zgodilo naslednje:
Trgovec Debeljak, ki je dobro situiran, je že nekaj časa na orožnih vajah. Doma mu je vzorno vodila trgovino njegova žena Julijana. Snoči se je dalje časa mudila z raznimi deli po hiši in šla ob 23. uri k počitku. Okrog polnoči so napadli hišo razbojniki; streljati so začeli skozi okna v sobo in druge prostore, razbijali so po vratih in oknih ter so vdrli v hišo. Pretaknili so vse kotičke, našli in odnesli čez 40.000 din gotovine ter za en tisoč tobaka in jestvin. Zbežali so proti hrvaški meji in najbrž čez njo dalje.
Ko so prišli sosedje pogledat, kaj se je zgodilo, so našli hišo vso demolirano," Julijano Debeljakovo pa mrtvo, vso prestreljeno. Smrtni strel je dobila naravnost v
ljudje živega; bil je ranjen v levo stegno in do smrti prestrašen, tako da ni mogel dati nobenega odgovora ali pojasnila o
nesreči.
Dognano je, da so razbojniki najprej vdrli v neko zidanico v bližini Sv. Barbare ter tam popili precej vina. Nekdo je srečal malo pred napadom v bližini De-beljakove hiše večje število moških, ki so bili po obrazih namazani s sajami, oboroženi pa z motikami in krampi. Človek se jim je umaknil. Roparji so ga opazili, niso mu pa napravili nič žalega, le nekdo je zaklical za njim grdo psovko v hrvaščini. Števila neznancev ta priča ne ve točno navesti, bilo jih je največ 10, a popolnoma zanesljivo jih je bilo šest. Oboroženi so bili, kakor smo že omenili, s poljskim orodjem, imeli pa so še kaka dva samokresa in dve lovski puški.
Nadaljnji podatki še niso znani in jih bo morala ugotoviti preiskava. Dejstvo je le, da je zaradi strahotnega roparskega napada prebivalstvo po celi okolici vse prestrašeno in razburjeno. Saj je očitno, da se je organizirala nova razbojniška družba, ki se ne ustraši nobenega krvavega
srce. Njenega šestletnega sinčka so našli i dejanja, samo da pride do plena
Velik festival na Jesenicah
Prireditvam je prisostvovalo na tisoče ljudi — Popoldne je motil dež
Jesenice, 11. avgusta
"Včeraj popoldne in danes ves dan se je vršil v okviru drugih letnih športnih iger KID prvi kulturni festival železarskih Jesenic. Jesenice so bile vse v zastavah, po ulicah in cestah so valovile množice ljudi, avtomobilski promet je bil živahen kakor v velemestu.
Festival je otvoril tehnični ravnatelj Kranjske industrijske družbe g. dr. inž. H. Klinar. Telovadba, pri kateri so skupno nastopali Sokoli in Sokolice ter slovenski fantje in dekleta, je sijajno uspela. Nad 3000 ljudi je opazovalo potek telovadbe. Zvečer so na prostem predvajali narodni igrokaz »Plavž«, ki ga je spisal pisatelj g. France Klinar. Pri uprizoritvi je sodelovalo 170 igralcev, pevcev in godbenikov. Predstavo je posetilo okoli 5000 ljudi.
Dopoldne je bil sprevod narodnih noš iz Javornika na Jesenice. V sprevodu je bilo nad 50 kmečkih voz in okoli 400 narodnih noš. Sprevod je motrilo več tisoč ljudi. Ob 9. uri se je vršila na Stadionu KID slovesna maša, ki jo je daroval duhovni svetnik g. Anton Kastelic, ob 10. uri pa se je pričela na stadionu velika
gorenjska kmečka ohcet, pri kateri je sodelovalo okoli 200 svatov, opazovalo pa jo je okoli 8000 ljudi. Ob 15. uri se je pričel na stadionu glasbeno-pevski koncert, na katerem je sodelovalo okoli 300 pevcev in godbenikov in ki ga je oddajala ljubljanska radijska postaja. Koncert je posetilo več tisoč ljudi. Prvi del je odlično uspel, drugi del pa je močno motil dež. Spored še traja. Več bomo o vsestransko uspelem festivalu poročali v torkovi številki »Jutra«.
Minister dr. Budisavljevič na Jesenicah
V četrtek popoldne je prispel na Jesenice minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Srdjan Budisavljevič v spremstvu predsednika Zveze industrijcev g. Avgusta Praprotnika. Minister se je posvetoval s predstavniki KID, nakar si je v spremstvu ravnateljev in obratovodij ogledal obrate in tehnične naprave. Nato se je posvetoval še s predstavniki delavskih in strokovnih organizacij in se z vsemi prijazno razgovarjal.
Policija je ugotovila, da je Lenka s svojim prijateljem Cvetkom Petkovičem iz Dubrovnika, ki so ga ljudje večkrat videli v družbi obeh žensk, kupovala v neki lekarni zdravila za svojo mater. Lenko so zdaj soočili s Cvetkovičem, ki priznava, da je bil z njo v dotični lekarni, dočim Lenka sama vse to zanika. Izkopano je bilo truplo pokojnice in beograjski higienski zavod preiskuje, ali ni bila pokojnica zastrupljena s kapljicami, ki jih je bila Lenka kupila za svojo mater. Ugotovljeno je, da je Lenka po dobro premišljenem načrtu izvabila staro gospo na Ilidžo, morda je imela tudi pomagače.
Pokojna gospa je bila vdova našega izseljenca v Ameriki in je veljala za bogato žensko. V Podgorici je imela kavarno. Lenka jo je pregovorila, da je prodala svojo hišico v Kolašinu za 150.000 din in kavarno v Podgorici ter se odpravila na potovanje. V Sarajevu sta se potem obe ženski sestali. Vse dragocenosti, ki jih je bila zapustila pokoinica, je policija našla dobro shranjene v Nikšiču pri Lenkini sestri. Tako se počasi razvozlava skrivnost nenadne smrti bogate vdove. Tisti, ki so zakrivili njeno smrt, bodo končno prejeli zasluženo plačilo.
Sk??vnostni zločin na Ilidži pojasnjujejo
Gospa Pejanovičeva je bila zastrupljena — Njene dragocenosti sio našli
Sarajevo, 11. avgusta Neciavno smo kratko poročali o nenadni smrti bogate stare gospe na Ilidži, v vili »Bebi«, in o ugibanju, ali je stara gospa umrla naravne smrti, ali pa je bil nad njo izvršen zločin. Gospa Pejanovičeva je stanovala v vili »Bebi« s svojo spremljevalko Lenko, ki se je bila prijavila kot njena h$i. Ko je potem gospa Pejanovičeva tako nanagloma umrla, jo je Lenka pokopala in vsa zadeva bi bila kmalu pozabljena, če se ne . bi oglasila prava hči pokojnice in zahtevala od uprave policije materine zapuščine.
šele takrat se je začela za obe ženski zanimati policija in najprej ugotovila, da se je Lenka vpisala v spisek kopaliških gostov pod lažnim imenom. Njeno pravo ime je Lenka Tijanovičeva in je poročena. Pred dvema mesecema je prišla s pokojno Marijo Pejanovič na Ilidžo. Pred tem sta bili obe ženski nekaj dni s Sarajevu. Tudi potem, ko sta bili že v Ilidži, se je Lenka večkrat odpeljala v Sarajevo, staro gospo pa je zaklenila v sobo. Poizvedovala je tudi, kakor smo že poročali, pri grobarju v Ilidži, koliko bi stal pogreb, če bi njena mati nenadno umrla.
Izkoriščanje rudnega bogastva na Hrvatskem
Zagreb, 11. avgusta.
Doslej so oblastva posvečala zelo skromno pozornost izkoriščanju rudnega bogastva, ki je v vsej naši državi zelo veliko. Temu skušajo v banovini Hrvatski sedaj odpomoči in je bil v ta namen že lani ustanovljen na tehniški fakulteti poseben rudarski odsek, kjer naj bi se izšolalo čim več domačih ljudi za rudarske inženjerje. Na istem odseku bo v doglednem času osnovan tudi oddelek za metalurgijo.
Tisk na Hrvatskem
Zagreb, 11. avgusta.
Politična izprememba je v novo nastali banovini Hrvatski povzročila tudi izpremembe v hrvatskem tisku. Letos po vsej banovini Hrvatski izhaja 487 listov, od teh samo v Zagrebu 373. Založb je na Hrvatskem 166, samo v Zagrebu 56. V vsej banovini je 15 dnevnikov, 100 tednikov, 47 polmesečnikov, 36 dvomesečnlkov, 12 jih izhaja enkrat na leto, 32 pa je prigodnih.
Nova uprava JUU v Novem Sadu
Oster obračun z dosedanjo upravo
Beograd, 11. avgusta.
V prisotnosti zastopnika bana g. dr. Milana Petroviča, načelnika prosvetnega oddelka, g. Rajka Mihailoviča, banskega šolskega nadzornika in g. Milinka Laziča, zastopnika centralne uprave JUU je bila včeraj 10. t m. v Novem Sadu banovinska skupščina JUU za dunavsko banovino. Prisotni so bili delegati iz vseh srezov dunavske banovine, ki so predstavljali 2766 članov.
Skupščino je otvoril predsednik sekcije g. Milorad Motok, ki je predlagal, da se pošljejo pozdravne brzojavke Nj. Veličanstvu kralju, knezu namestniku, prosvetnemu ministru g. dr. Antonu Korošcu, banu dunavske banovine in predsedniku JUU g. Ivanu Dimniku. Delegati so predložili skupščini, da se pozdravi tudi bivši minister prosvete g. Božidar Maksimovič, ki je rešil preko 7000 prošenj za napredovanje, ki so leta in leta ležale nerešene. Skupščina je z odobravanjem sprejela ta predlog.
Nato sta skupščino pozdravila zastopnik bana, načelnik prosvetnega oddelka g. dr. Petrovič in tajnik glavne uprave JUU g. Milinko Lazič.
O poročilih uprave se je razvila živahna debata. Posebno so vsi govorniki na-glasili potrebo, da se dohodki uradništva povišajo sorazmerno z dviganjem cen življenjskim potrebščinam, ali naj pa vlada izvaja primerne ukrepe, da se prepreči brezvestna špekulacija z življenjskimi potrebščinami. V zvezi s tem so delegati kritizirali postopek sekcij ske uprave, ki
izrablja uradniško akcijo za demagoško borbo proti glavni upravi JUU, ki je popolnoma pravilno nastopala v tej akciji in mnogo storila za skupno akcijo vseh uradniških organizacij. Enako so delegati obsojali izrabljanja izstopa učiteljev — Hrvatov iz JUU za borbo proti glavni upravi, ker ni bilo nikakih stanovskih razlogov za izstopanje, in uprave ne zadene nobena krivda za odhod Hrvatov ter so vsi očitki sekcije neupravičeni. DelegatJ so zato kritizirali opozicijsko stališče, ki ga sekcij ska uprava zavzema proti glavni upravi JUU in so obsojali njen nastop v glavnem odboru. Znano je, da je sedanja sekcij ska uprava dunavske banovine po policiji prevzela sekcijo. Posebno živahna je bila debata o demagoškem nastopanju sedanje sekcijske uprave proti bivši upravi, ki jo je sodišču obtožila za velike ne-rednosti v finančnem poslovanju in je to izkoriščala za agitacijo proti bivši sekcij-ski in glavni upravi JUU, a sodišče je sekcij sko upravo popolnoma oprostilo vsake krivde.
Zato so pristaši glavne uprave predlagali skupščini, da izglasuje nezaupnico sedanji sekcijski upravi, da odbije poročila uprave in zahteva volitve nove uprave. Skupščina je z ogromno večino izrekla nezaupnico in pri tajnih volitvah so pristaši glavne uprave dobili ogromno večino in po proporcu sedem mest v upravi, dočim je sedanja uprava dobila samo dve mesti. Izvoljeni so tudi novi člani glavnega odbora. Nova uprava, ki je na liniji ' glavne uprave strogo stanovskega pravca, je že prevzela sekcijske posle.
Kaj vse bo na velesejmu
Prireditelji pripravljajo izredno mnogo zanimivosti
Ljubljana, 11. avgusta
Pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva kralja Petra H. bo v Ljubljani od 31. avgusta do 9. septembra 1940 jesenska vele-sejemska prireditev. V splošnem delu bo razstavljeno: Strojna in kovinska industrija, fina mehanika. Radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava. Vozovi, dvokolesa, motorna kolesa, šport. Poljedelski stroji in orodje. Lesna industrija, pletarstvo, šče-tarstvo, igrače. Usnje in g- lanterija, krz-narstvo. Papir in pisarnišKe potrebščine. Kemična industrija. Živilska industrija. Steklo, porcelan, keramika, bižuterija. Glasbila. Stavbarstvo in gradbeni materi-jal. Razne novosti.
Posebne razstave: Pohištvo in stanovanjska oprema. Mala obrt. Turizem (priredita Zvezi za tujski promet v Ljubljani in Mariboru). Razstava motornih in brez-motornih letal ter modelov. (Priredi Aero-klub »Naša krila« v Ljubljani). Aktivna in pasivna obramba pred napadi iz zraka. (Priredi Zaščitni urad Mestnega poglavarstva v Ljubljani). Zobna tehnika. (Priredi Društvo zobnih tehnikov ob svojem 30-letnem jubileju). Naša vsakdanja prehrana. (Priredi zveza gospodinj). Razstava cvetja in zelenjave. (Priredi Vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani). Razstava perutnine, golobov in kuncev. (Priredi društvo »Rejec malih živali« v Ljubljani). Razstava likovne umetnosti.
Za razstavno blago so dovoljene izdatne prevozne, carinske in trošarinske olajšave. Na jugoslovanskih železnicah imajo obiskovalci velesejma brezplačen povratek. Na postajni blagajni kupijo poleg vozne karte še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Ko dobe potrdilo o obisku velesejma, imajo s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek. Velja za dopotovanje od 26. VIII. do 9. IX. in za povratek od 31. VIII. do 14. IX. Na parobrodih Jadranske in Dubrovačke plovidbe velja vozna karta nižjega razreda za vožnjo v višjem. Na parobrodih Zetske plovidbe pa 50% popust na voznini.
Razstavni prostor meri 40.000 m2. Ljubljanski velesejem ima lepo, prostrano za-
bavišče, ki nudi obiskovalcem mnogo razvedrila, kapljico iz domačih vinogradov in pivovarn ter dober prigrizek domače živilske industrije in obrti. Posebna zanimivost bodo večerne gledališke predstave »Totega teatra«. Tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev, ki je na Ljubljanskem velesejmu že tradicionalno, bo v nedeljo 8. septembra 1940. Za obiskovalce velesejma (izvzemši imetnike permanentnih legitimacij za Ljubljano) je uprava pribavila lepo število izbranih daril. (Motorno kolo, radio aparat, šivalni stroj, rar-monika, mnogo koles, preproge, pohištvo, brzoparilnik, otroški voziček, večje število ur, vino, žganje, pivo, rogaška slatina, kravate, izleti s parnikom v Kotor ter številna bivanja v kopališčih, letoviščih in zdraviliščih). Darila bodo izžrebana 9. septembra na velesejmu.
Brez vzroka je ubil človeka
Sarajevo, 11. avgusta.
Dan da dnem beremo vesti o umorih iz sovraštva, ljubosumja, koristoljubja ali kakšnega drugega razloga. Stanislav Duj-mušič iz Zenice pa je umoril 301etnega delavca Begana Arnautoviča, ne da bi vedel, zakaj. Arnautovič je mirno šel s svojim bratom po Novi ulici, tedaj pa je pritekel iz svoje hiše Dujmušič in zarinil nož. ki ga je držal v roki, Beganu Arnautoviču v vrat. Rana je bila smrtna. Vročekrvnega morilca so prijeli orožniki.
LAHKO NJEMU
Oče: »Mihec, tako velik deček, kakor si ti, se vendar ne bo bal spati v temi.«
Mihec: »Ali očka, tebi je lahko tako govoriti, s teboj spi vendar mamica.«
LEPŠE MU JE TAKO
Deset let je zahajal vsak večer k ženi svojega prijatelja. Ko je prijatelj umrl, so vsi mislili, da se bo z vdovo poročil. Tega pa ni storil. Nekoč so ga vprašali, zakaj se ne oženi s prijateljevo vdovo.
»Kje bi pa potem preživljal večere, če bi se oženil z njo?« jim je odgovoril.
Ponedeljska križanka
BESEDE POMENIJO
Vodoravno: 1. mestece v mostarskem okraju, 6. napovedovalec bodočnosti, 12. božjepotnik, 14. južni sad, 15. znanstvena, literarna razprava 16. veznik, 18. gora v Karavankah, 19. ruska reka, 20. vihar, 22. naplačilo, 23. starorimski novec, 24. uradniški čin, 26. lat. veznik, 27. glasbilo (tolkalo), 28. svetopisemska oseba 29. ozir. zaimek, 31. Smetanova opera, 33. pesnitev, 35. pesnitev, 37. češko mesto, 28. lat. predlog, 39. član izumrlega naroda, 41. spajanje kovin, 42. žabja okončina, 43. trgovski popust, 45. gozd, 46. slov. roman zadnjega časa, 47. slov. pisatelj.
Navpično: 1. žensko krstno ime, 2. riba, 3. konec molitve, 4. gozdič, 5. plosk, mera, 7. grška črka, 8. krstno ime slov. slikarja, 9. vodna žival, 10. zapreke, 11. utežna mera za drage kovine, 13. pecivo, 16. slov. gora, 17. mesto v Gornji šleziji, 20. slavnostna oprava dostojanstvenikov, 21. hrv. pesnik, 34. del sobe, 25. kakor 41 vod., 29. reka, 30. vzor popolnosti, 32. srbska reka, 33. grška muza, 34. običajno darilo za
športno zmago, 36. oseba iz Goethejevega »Egmonta«, 38. del okončine, 40. prislov kraja, 42. del cerkve, 44. prislov kraja, 45. vzklik.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. Praga, 5. opolo, 9. ti, 10. rov, 11. nos, 12. da, 14. ura, 16. demon, 18. rez, 19. golob, 21. okoli, 23. Atika, 24. sokol, 25. čas, 26. zapah, 30. barok, 34. Odesa, 35. elida, 36. les, 37. cekin, 40. smo, 41. an, 42. uho, 43. lep, 45. os, 46. Dadal, 47. oštir.
Navpično: 1. Pirot, 2. ar, 3. godba, 4. ave, 5. ono, 6. ponos, 7. os, 8. odelo, 9. tuga, 13. azil, 15. ali, 17. Masaryk, 18. rok, 20. okras, 22. koral, 26. Zola, 27. adend, 28. pes, 29. Hacha, 30. Beneš, 31. ris, 32. odmor, 33. kaos, 38. Ed, 39. ilo, 42. ud, 44. pt.
Troje knjižnih nagrad
si po naklonjenosti žreba dele: Miroslav StaIowsky, Ljubljana, Tržaška cesta 38, štefl Ostrovršnik, parna žaga, Sevnica in Ivan Varšek, dijak Raka pri Krškem.
Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskano d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za ioseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vaj v Ljubljairi,
Leto X., št. B (»jotro« xxl, g. is* a) Ljubljana, ponedeljek 12. avgusta l94o
Upravnlštvo. Ljubljana, Knafljeva č — Telefon 3122 3123. 3124. 8125. 3126.
ItiseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 to 2492
Podružnica Maribor: Grajski trg 7 Telefon Sc 2455.
Podružnica Celje. Kocenova oHca 2. r- Telefon 3t 180.
Podružnica Jesenice: Pri Kolodvoru lit 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska :;esta SL 42.
Podrjužnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-.^artnerja.
	- ■ . ' .	
	i .••'•>•''	IMj
	1 '• . 'v, ■ -v: * 1 "mvp^ -i*.	
PONEDELJSKA IZDAJA
Cena t D**
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ui. 6. PefetaB •t. 8122, 8123 3124. 3126 ln 3126. PonedelJaka Izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča ae posebej in velja po pošti preje mana Din po raznašal« dh dostavljena Din B.- mesečna
Maribor Grajski trg St 1. Telefon St 2455.
Celje, Strossmayerjeva oL L Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifo.
Kralja Borisa
V Sofiji pričakujejo, da da ratificira zopet m pr politike — Rumunija
sporazum med lumuialjo in Bolgarijo
bo že danes dosežen končni sporazum, nakar bo sklicana seja Sobranja, | učite v južne Dobrudže Bolgariji in potrdi smernice bolgarske zunanje pred pričetkom pogajanj z Madžarsko razčistiti odnošaje z Bolgarijo
Bukarešta, 11. avg. br. (United Press.) Šele danes se je izvedelo, da sta se včeraj v nekem kraju ob Črnem morju sestala rumunski kralj Karol in bolgarski kralj Boris. Do tega sestanka je prišlo po želji rumunskega kralja Karola, ki je hotel na ta način pospešiti pogajanja in sporazum z Bolgarijo glede Dobrudže. Dasi je načelni sporazum že dosežen, so se vendar pri razpravi o podrobnostih pojavile nove težave, zlasti v pogledu nekaterih krajev, ki jih želi Rumunija obdržati, ki pa jih zahteva tudi Bolgarija.
Kralj Karol je imel včeraj dopoldne dolg razgovor z ministrskim predsednikom Gigurtom, zunanjim ministrom Manoilescom in rumunskim poslanikom v Beogradu Caderom, ki je vodil prve razgovore z Bolgarijo. Po teh konferencah j«) kralj opoldne odpotoval s posebnim letalom neznano kam. Šele pozneje se je izvedelo, da je odpotoval na sestanek z bolgarskim kraljem Borisom. Zvečer se je vrnil v Bukarešto, nakar se je ponovno sestal ministrski svet. O samem se-sibanku kralja Karola s kraljem Borisom ni bilo izdano doslej nikako uradno poročilo.
__V poučenih krogih pa zatrjujejo, da se bodo sedaj pogajanja z Bolgarijo po-
sjješila tako, da bo čim prej podpisan končni sporazum, ker je Rumuniji mnogo na tem, da dobi proste roke za pogajanja z Madžarsko.
V pričakovanju sporazuma z Rumunijo se pripravlja sklicanje sobranja, da odobri doseženi sporazum in zunanjo politiko vlade
Sofija, 11. avg. br. fBTA). Danes »polenti so prispele iz Bukarešte vesti, da je Pi^iafeovati skoraj z vso gotovostjo, da bo že jo**! podpisan definitlvem sporazum z F iiunijo glede Dobrudže.
Ministrski predsednik Fflov in zunanji
minister Popov sta prebila vse dopoldne v zunanjem ministrstvu ter sta bila v stalni telefonski zvezi z Bukarešto.
Opoldne je bil pozvan v predsedstvo vlade predsednik sobranja Loga Petrov. Kakor se je izvedelo, so mu sporočili, da bo prihodnje dni sklicano sobranje k izrednemu zasedanju, da sprejme važne »Klepe, nanašajoče se na zunanjepolitične zadeve. Verjetno gre za ratifikacijo zopetne priključitve Dobrudže in za odobritev zunanje politike vlade, ki jo bo na tej seji obrazložil zunanji minister Popov.
Po 27 letni ločitvi
Pred TJ leti je bila južna ]>obrudža odcepljena od Bolgarije, sedaj pa se zopet vrača v njeno okrilje
Sofija, 11. avgusta. AA. O priliki današnje 271etnice, odkar je bila podpisana bolgarsko-rumunska mirovna pogodba, po kateri je Rumunija dobila južno Dobrudžo, objavlja list »Mir« na prvi strani pod naslovom >11. avgust« kratek članek svojega ravnatelja, Hriste Bržičova. Med drugim piše: 11. avgust pred 27 leti je bil eden najtemnejših dni v medsebojnih odnosih med bolgarskim ln romunskim narodom. Tedaj so kratkovidni rumunski državniki storili nekaj, proti čemur so se bili izrekli modri državniki starejšega datuma. 27 let ne pomeni vse niti v življenju človeka, kaj šele za zgodovino ln odnose med dvema državama. Vemo, da so bili narodi, ki so bili stoletja razdruženi, pozneje najtesneje zvezani z zares večnim prijateljstvom. Ta želja naj se izpolni med bolgarskim in rumunskim narodom! Vidimo, da se bo tudi izpolnila. Tako bo dan 11. avgusta, ki je bil razdružitelj, postal zedinitelj. Združila se bosta v večno prijateljstvo dva naroda, ki ne bosta imela nikdar več nobenega vzroke., da bd se prepirala ln da bi zastrupljala svoje odnose.
»Mir« objavlja z debelimi črkami telefonsko poročilo iz Rima pod stoslovom »Pred trajnim sporazumom z Rumunijo«. V njem poudarja, da pričakujejo hitro rešitev teritorialnega vprašanja med Bolgarijo in Rumunijo, nato pa pripominja: Zadnja poročila govore o končnem sporazumu med državama, ki se za njune odnose odpirajo odlične možnosti.
»Slovo« posveča članek posvetovanjem rumunskih državnikov v Bukarešti s kraljem Karolom o vprašanju ureditve odnosov z Bolgarijo in Madžarsko. V tem članku omenja govor predsednika rumunske vlade Gigurta ter izraža prepričanje, da bodo politiki uresničili bolgarske želje.
Francozi bodo branili
W a s h i n g t o n, 11. avgusta. AA. (Reuter). Washingtonski dobro obveščeni krogi izjavljajo, da so iz najverodostojnejših inozemskih virov dobili vest, da je vlada v Vichyju odredila, da se francoske čete uprejo, če bi Japonci izvršili napad na Indokino. Kakor je znano, imajo Francozi v Indokini večje število podmornic. V Washington so prišla poročila, da je francoska vlada storila potrebne korake, da se poviša število zračnih in pomorskih obrambnih sredstev v Indokini, in sicer čim preje.
Vladno glasilo »Dnes« objavlja na prvi strani telefonsko poročilo svojega dopisnika iz Berlina pod naslovom »Ne obljube pač pa dela bodo imela vrednost za nemško vlado in njeno zunanjo politiko«. Poročilo poudarja, da državi osi Rim-Berlin ne želita posredovati glede vprašanja ure-
ditve odnosov med državami v jugovzhodni Evropi, da pa v tem ni treba videti njune slabosti, pač pa željo, da s pozivom k razumu, pravičnosti in odgovornosti dosežeta prostovoljno rešitev spornih vprašanj in sklenitev sporazuma.
»Zora« na prvi strani objavlja telefonsko poročilo svojega dopisnika lz Berlina in v
njem poudarja, da so nasveti držav osiSča, izraženi v Solnogradu in v Rimu, v pričakovani meri vzbudili pozornost in da pogajanja med obema državama za rešitev spornih vprašanj potekajo počasi, j Prav tako »Utro« in »Zarja« objavljata dopise svojih posebnih poročevalcev v istem j duhu.
Madžarska spomenica ruttniifslci vladi
Madžarska vlada predlaga, naj bi so takoj pričela pogajanja o spornih vprašanjih v duhu monakovskih priporočil
Budimpešta, u. avg. d. V rumunsko-ma-džarskih odnosih je nastopil s predajo madžarske spomenice rumunski vladi nov nedvomno pomemben moment, spričo katerega je že sedaj pričakovati nagel in resen razplet sedanje situacije na evropskem jugovzhodu. Na dobro obveščenem mestu se je že snoči izvedelo, da se pripravlja nova diplomatska akcija, vendar njenega značaja in obsega zaenkrat ni bilo mogoče dognati.
Davi pa So rumunskj u»ti objavili, da Je madžarska vlada v spomenici, ld jo je poslanik Laslov BardOszj izročil rumunske-mu zunanjemu ministru, kratko podala sKUišče maažarske manjšine v Rumuniji glede spornih vprašanj ter poudarila nujno potrebo, da se prično direktna pogajanja za njihovo rešitev. Madžarska vlad* je pozvaja rtrmunsKo, naj jj nemudoma sporo«, kje ln Kdaj naj bi se taka pogajanja pričela.
Pozornost je Zbudila okoliščina, da je bila ta spomenica tako kratka. Rumunski krogi pa te okoliščine ne smatrajo za neugodne, nego jo nasprotno tolmačijo v tem smislu, da se madžarska vlada ni hotela spuščati v obširno razlago vseh spornih vprašanj, da ne bi zaradi tega nastale nove komplikacije. V rumunskih vladnih krogih sedaj pričakujejo, da bo vlada v najkrajšem času odgovorila na madžarsko poslanico, kar bi utegnilo sedanji dokaj nejasni položaj močno razjasniti. Rumuniji se je namreč očitalo, da namenoma zavlačuje pogajanja z Madžari. Tudi po obisku poslanika Bossija v Budimpešti se namreč to mnenje ni mnogo spremenilo.
Govor predsednika vlade Gigurta, za katerega madžarska Javnost ni izvedela v
celoti, ker so ga madžarski listi omenili le z nekaj besedami, je bil sprejet s precejšno rezerviranostjo in madžarski službeni krogi do njega niso hoteli zavzeti nikake-ga stališča. Madžarska vlada slej ko prej vztraja pri tem, da se pogajanja čim prej prično, a to na osnovi načel, ki so bila proglašena v Monakovu in ki sta bila o njih rumunska državnika v Solnogradu in Rimu podrobno poučena.
Rumunski odgovor
Bukarešta, 11. avg. br. Danes se je Izvedelo, da je rumunska vlada že odgovorila na poslanico madžarske vlade, ki jo je včeraj Izročil zunanjemu ministru poslanik Laszlo Bardoszy. čeprav so rumunski službeni krogi glede te stvari zelo rezervirani, se zatrjuje, da je Manoilescu v odgovoru na madžarsko spomenico obeležil stališče rumunske vlade. Odgovor je bil sestavljen na seji vlade, ki je bila včeraj popoldne. Odgovor Ima definitivni značaj. Rumunska vlada je v njem Se enkrat Izrazila željo, da bi se čimprej dosegel sporazum ln uredila vsa sporna vprašanja. Po zatrjevanju poučenih krogov, je rumunska vlada v svojem odgovoru obeležila čas in kraj pogajanj. Obe delegaciji naj bi se sestali v Turn-Severinu že v dveh ali treh dneh. Kakor zatrjujejo tukajšnji politični krogi, je tudi že dosežen načelni sporazum o osnovi za pogajanja.
Gafencu prispel v Moskvo
Moskva, 11. avgusta. AA. (DNB) Novi rumunski poslanik Gafencu je včeraj prispel v Moskvo.
Ministri na Bledu
Bled, li. avg. p. Politično življenje na Bledu je danes znova oživelo. Na Bled je prispel trgovinski minister Andres s svojim spremstvom. Nastanil se je v Park-hotelu. Tu namerava ostati nekaj dni. Kmalu po svojem prihodu se je sestal s finančnim ministrom dr. šutejem. Razgovor je trajal precej časa. Popoldne se je Andres sestal z ministrom brez portfelja dr. Konstantinovičem. Deloma je temu razgovoru prisostvoval tudi finančni minister dr. Sutej.
Na Bled jedanes prispel tudi minister za telesno vzgojo naroda Pantič. On bo prisostvoval mednarodnemu teniškemu turnirju, . . v ? * > 1 1 ; > '
* 1 i
ti ~ ■• } - *	* k ^	- . ' f
i i a ft a «
Odmev v Italiji
Rim, 11. avg. o. Vest o uvedbi italijanščine ln nemščine na jugoslovenskih srednjih šolah je vzbudila v Italiji veliko pozornost. Listi jo beležijo na vidnem mestu ln ugotavljajo, da se jugoslovenska vlada za to ni odločila nenadno, nego se je ta izprememba, kakor je izjavil prosvetni minister dr. Korošec zastopnikom italijanskega tiska, že nekaj časa pripravljala. Jugoslovenska vlada je pri tem v prvi vrsti vpoštevala tesne politične, gospodarske in kulturne odnošaje Jugoslavije in Italije.
Smrtna nesreča na Pleševici
Zagreb, 11. avg. p. Na Pleševici se je pripetila davi huda avtomobilska nesreča. Okrog 10.30 sta se odpeljala lz Sa-mobora na Pleševico lesni trgovec Julij Pezdirec iz Črnomlja in Nada Cerarjeva. Ko sta prispela na vrh Plešivca, se je njun avto z vso rilo zadel ob komen ob cesti in se prevrnil v 30 m globok prepad. Silni sunek je oba vrgel lz voza. Dobila sta smrtne poškodbe, ld sta jima kmalu podlegla.
Avtomobil treščil v prepad
MIlan, 11. avgusta. AA. (Štefani). Pri ponočni vožnji tovornega avtomobila, na katerem se je vozilo petnajst delavcev, se je na ovinku blizu Gorice prevrnil avtomobil v 50 m globok prepad. Pri tem je bilo ubitih pet oseb, ranjenih pa dvanajst, med njimi tudi Šofer ln njegov pomočnik.
evna
ka nad Kanalom
Nemci so izvršili davi velik letalski napad na angleško vojno luko Portland, nakar se je razvila letalska bitka, ki je trajala ves dan - Nemci javljajo, da so sestrelili 79 angleških letal in izgubili 14, Angleži pa javljajo, da so sestrelili 50 nemških letal in izgubili 19 svojih
BERLIN, 11. avg. br. (DNB). Danes ob 14.30 je izdalo nemško vrhovno poveljstvo naslednje posebno poročilo:
Danes je bila angleška luka Portland (na južni angleški obali) napadena iz zraka. Z dobro usmerjenimi bombami so bile važne luške naprave uničene in veliki tanki zažgani. Med tem napadom je prišlo na raznih krajih nad Kanalom do zračnih bitk med nemškimi bombniki, lovci in rušilci ter med nad-močnimi angleškimi letalskimi formacijami. Po dosedanjih vesteh je bilo 73 angleških letal sestreljenih. 14 nemških letal se doslej ni vrnilo. Borbe nad Kanalom še trajajo in bo končni rezultat znan še le zvečer.
DNB poroča dodatno, da so bili zlasti pomoli v portlandski lukj uspešno bombardirani. Izmed maloštevilnih ladij, ki so se mudile v luki, je večina uničenih. Petrolejski tanki in velike delavnice so bili posebno dobrodošli cilji nemških bombnikov. V kotlarnah in strojnih oddelkih so bile opažene močne eksplozije. Ugotovljeni so bili tudi veliki požari. Angleško protiletalsko topništvo je zaman poskušalo zavrniti napad. Več protiletalskih baterij je bilo prisiljenih k molku.
Berlin, 11. avg. AA. (DNB). V zračnih bojih nad Portlandom in nad Kanalom se borbe nadaljujejo, katerih se udeležuje veliko število angleških le-
tal. Nemška lovska letala in bojna letala Stuka dosegajo vedno večje uspehe. Veliko število ladij skuša na morju rešiti moštvo zbitih angleških letal.
Berlin, 11. avg. AA. (DNB). Očividci današnjega napada nemških letal na Portland javljajo, da so videli, kako so se v pristanišču podirala nabrežja. Iz vode v pristanišču molijo še potopljene ladje, druge ladje pa gorijo, nagnjene na stran. Na tovornem pristanišču so opazili globoke jame, ki so jih izkopale bombe. En del skladišča se je porušil, dočim je veliko število drugih skladišč zajel požar.
Berlin, 11. avg. AA. (DNB). Po naknadno dospelih vesteh o zračni borbi nad Portlandom in Kanalom so se razvile hude bitke v zraku, ki so se nadaljevale do večera. Ena sama lovska eskadrila tipa Messerschmitt je zbila 22 sovražnih letal, sama pa izgubila le dve letali. Nemška eskadrila tipa Stuka je zbila 16 angleških letal. Potrjujejo se poročila, da je bilo skupno zbitih 73 angleških letal.
Berlin, 11. avg. br. fDNB). Po zadnjih poročilih se je število angleških letal, ki so bila sestreljena v današnjih spopadih nad Kanalom, povišalo na 79.
Berlin, 11. avg. AA. (DNB). Ko to javljamo (ob 17. uri), doznava DNB z vojaške strani, da so nemški bombniki Stuka napadli 70 trgovinskih ladij.
katere ščiti 14 angleških vojnih ladij. Ker je to samo postranska akcija nemškega napada z ozirom na napad na Portland, še ni podatkov o uspehih tega napada.
Berlin. 11. avg. (DNB). O današnjem zračnem napadu na angleški konvoj v Kanalu se doznava jo sledeče posameznosti: Napad je bil izvršen približno 20 km seve-rozapadno od Margeita. Konvoj je plul v južnozapadni smeri. Po dosedaj dospelih poročilih so nemška bojna letala ugotovila, da je bilo z bombami zadetih več vojnih ladij, ki so spremljale konvoj. Nekatere ladje lz konvoja so se nagnile na stran, očividno hudo poškodovane. V teku tega napada je prišlo do spopada z angleškimi letali, ki so spremljala konvoj. Tem angleškim letalom so prišla na pomoč Se druga angleška lovska letala. Dosedaj je bilo zbitih pet aparatov tipa Spitfire ln dva aparata tipa B ristol -BI emh eim.
Berlin, 11. avg. AA. (DNB). Neodvisno od velike zračne borbe nad Kanalom so nemške zračne edinice izvršile večje število posameznih napadov. Pri teh akcijah je bilo zbitih pri Doweru 7 opazovalnih balonov ln pet lovskih letal tipa Spitfire, pri Southamtonu dva aparata tipa Bristol-Blemheim, pri Canterburryju pa dve lovski letali tipt Spitfire.
Angleško poročilo
London, 11. avg. (Reuter). Letalsko ministrstvo je nocoj izdalo komunike o velikih letalskih spopadih nad Kana-
lom vzdolž južne in zapadne angleške obale od Dovra do Portlanda. Po podatkih, ki so še nepotrjeni, ker so se spopadi popoldne nadaljevali, so angleški lovci danes sestrelili najmanj 50 nemških letal. Komunike letalskega ministrstva pravi:
Nemška letala so davi izvršila večjo akcijo v Doverski cesti. Nato so napadla Weymouth in Portland. Vsakokrat pa so jih angleška lovska letala zaustavila in se z njimi spopadla. Po podatkih, ki še niso definitivni, je bilo danes v celi seriji spopadov sestreljenih skupno 50 nemških letal. 19 angleških letal se ni vrnilo na svoja oporišča. V glavnem pa so se po dosedanjih informacijah angleški letalci rešili.
Komunike nato navaja učinke nemških letalskih napadov. Več hiš je bilo močno ali lažje poškodovanih. Nemške bombe so napravile nekaj škode tudi na neki železniški progi. Neka bomba je udarila v bencinski tank. Nastal je požar, ki pa je bil takoj lokaliziran. Večje število ljudi je bilo ranjenih. Nekateri izmed njih imajo hude poškodbe, le neki civilist je bil ubit.
Pri napadu na Portland so Nemci povzročili le malo škode. Dve angleški ladji v luki sta bili poškodovani od drobcev bomb. Na konnem so bombe
Nadaljevanje na 2. strani
zadele nekaj pristaniških objektov in neko bolnico.
V dodatnem poročilu ugotavlja agencija Reuter, da so Nemci v dveh poslednjih letalskih bitkah nad Kanalom izgubili nad sto letal, medtem ko so jih Angleži le 35. V četrtek so znašale izgube po angleških podatkih na nem-
Vojna v Sre
ški strani 60 aparatov, na angleški 17, danes pa na nemški okrog 50, na angleški 19. V četrtek je Angležem uspelo sestreliti tudi 15 italijanskih letal, medtem ko so jih sami izgubili le 3. Tako je bilo v poslednjih treh dneh sestreljenih nad 125 nemških in italijanskih letal, a le 38 angleških.
Italijanska in angleška vojna poročila Spopadi v zraku in na morju
Nekje v Italiji, 11. avgusta. AA. (Štefani) Poročilo glavnega štaba italijanske oborožene sile št. 63 se glasi:
Angleška podmornica »Odin«, o kateri pravi angleško uradno poročilo, da je izgubljena, je bila potopljena o priliki naših operacij, o katerih se je poročalo v prejšnjih poročilih. Ta podmornica s 1500 tonami je bila oborožena z osmimi metalci torpedov, z enim topom 103 mm, mitra-lješka posadka pa je obstojala iz petih mož.
V angleški Somaliji se naše napredovanje nadaljuje. Naša letala so bombardirala letališče Erkovit v Sudanu, kjer so zadela 15 sovražnih letal na tleh in odbila napad sovražnih lovskih letal. Vsa naša letala so se vrnila. Eno sovražno letalo, ki je skušalo bombardirati El Mac na meji Kenije, je bilo zbito na tla. Pri tem je bil ujet angleški kapitan-lovec.
Angleška poročila
Najrobi, 11. avg. br. (U. P.). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je objavilo komunike, v katerem pravi, da so britanske vojne sile v Keniji zavzele Ko-rendil na abesiiiski meji. Italijanska posadka svojih postojank ni mnogo branila, zato tudi na angleški strani skorajda ni bilo izgub. Južnoafriška letala so razpršila več italijanskih motoriziranih transportnih kolen, ki so prevažala bencin. Več motoriziranih cistern je bilo zajetih in zažganih. Letala so s strojnicami obstreljevala tudi neko italijansko prednjo postojanko, iz katere so se Italijani umaknili.
Kairo, 11. avgusta, br. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je objavilo popoldne komunike, v katerem pravi, da italijanske vojne sile, ki operirajo v britanski Somaliji, v preteklih 24 urah nikjer niso prišle v stik z angleškimi četami. V Burau in vzhodno od njega je situacija normalna. V Libiji se položaj v ničemer ni spremenil. Izvidniške in patrol-ne akcije se nadaljujejo. Vsak pokret nasprotnika se strogo nadzira,
London, 11. avg. br. (Ass. Press). Iz Berfcere poročajo, da italijanska vojska iz Hargeiše polagoma prodira dalje. Zavzela je prelaz Kerim v pogorju, ki leži sredi med Hargeišo in Berbero. Angleška letala so medtem italijanske vojne operacije hudo zadrževala. Bombardirala so koncen-tra.-.iie italijanskih čet, razdejala nekaj postojank protiletalskega topništva ter uspešno napadla tudi več italijanskih letališč v Abesiniji in Eritreji. Posebno škodo so povzročila vojaškim objektom v Dubadu. Bombardirala so letališče v Barentu ter poškodovala nekaj letal na vzletišču. Večji napad je bil izvršen tudi na vojaška taborišča in transportne kolone v bližini Si-bre Silaja v Libiji. Komunike, ki ga je izdalo poveljstvo anglešjflh letalskih sil na Bližnjem vzhodu o teh letalskih akcijah, pravi, da so se s teh napadalnih poletov
vrnila vsa angleška letala na svoja opori-
Formacije italijanskih letal so bombardirala angleška letališča v Sudanu, povzročila pa so po angleških podatkih le malo
škode. Nekaj ljudi je bilo ubitih. Drugi napad je bil davi izvršen na Aden. Tam je biio neznatno poškodovanih nekaj objektov in dva domačina sta bila ubita. Na obalo pri Marsai Matruhu je morje davi naplavilo ruševine nekega italijanskega letala, ki je bilo, kakor vse kaže, sestreljeno od angleških letal že v ponedeljek.
9
Madrid, 11. avgusta. A A. (Štefani). Doznava se iz Palme di Malorca, da se je včeraj slišalo močno bombardiranje od strani Ibize in od obale severne Afrike. Domneva se, da je prišlo do pomorske bitke med italijanskimi in angleškimi ladjami.
Pogrešana angleška
London, 11. avg. br. (Reuter). Admi-raliteta poroča, da že nekaj časa pogrešajo podmornico »Odin«, tako da jo je treba smatrati za izgubljeno.
Nemško vefno poročilo
Berlin, 11. avgusta. AA. (DNB.) Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Neka nemška podmornica je potopila oboroženo angleško ladjo »Apvvai Grenc«, ki ima 9130 ton. Nemške zračne edinice so izvršile v teku 10. avgusta ponovno dolge izvide nad Anglijo in nad morjem. Pri teh operacijah je bil izvršen napad na. oboroženo trgovsko ladjo, ki je bila tako hudo poškodovana z bombami, da se je naj-brže potopila. Ponovno so bile položene mine pred važnimi angleškimi pristanišči. Naše zračne sile so izvršile napad na letalske tovarne v Norviku in med drugim povzročile z bombami požar v delavnici za montažo. Nočni napadi nemških bombnikov v noči med 10. in 11. avgustom so imeli glavne cilje New Port, Svvansin, Ren-brok in municijske tovarne Heilu pri San Ibsu.
Sovražna letala so tudi preteklo noč letela nad severno in zapadno Nemčijo in metala bombe na nevojaške cilje v Ober-hausnu, Sterkradu, Bjelefeldu in Bohumu. V vsakem teh krajev je bila poškodovana po ena hiša, v okolici Hama pa štiri hiše in eno gospodarsko poslopje. V mestu Telg-tu pri Mtinstru je bila poškodovana neka gostilna. Vsi požari, ki so nastali so bili takoj pogašeni. Eno sovražno letalo tipa Bristol Blenheim je bilo zbito na tla, eno nemško letalo se ni vrnilo domov.
Skalili ©b
na dkrešiln rešili
Jubilejno slavje poiš vtisom srečne rešitve
Celje, 11. avgusta
Na Okrešlju so danes svečano proslavili desetletnico savinjske podružnice TK »Skale«. Slavnost, ki je vkljub nagajivemu vremenu lepo uspela, je bila ped dojmom srečne rešitve dveh planincev, ki sta zašla v petek zvečer v stenah Mrzle gore in ki so ju na Okrešlju se zbirajoči planinci in plezalci spretno rešili. Tako so tudi savinjski planinci in še posebej »Skalaši« baš na večer pred svojim prvim jubilejem, izpolnili eno izmed svojih človeških nalog. Ob današnji desetletnici jim je bila rešitev dveh planincev v toliko večje zadoščenje.
Na Okrešlju se je zbralo mnogo planincev iz Savinjske doline, prišli pa so tudi prijatelji od drugod. Davi je solčavski no-vomašnik Robler daroval mašo v spomin na umrle planince. Po maši je imel predsednik podružnice »Skale« Farčnik iz Celja kratek spominski govor. Nato so vseuč. profesor žumer v imenu glavnega odbora »Skale«, dr. Milko Hrašovec za savinjsko podružnico SPD in g. Torkar za jeseniško »Skalo« čestitali savinjski »Skali« k prvemu jubileju. Po tej slovesni proslavi se je na Okrešlju razvila ljudska prireditev, ki bi bila nadvse lepo uspela, da je popoldne ni motilo neugodno vreme.
Kakor rečeno, je dal vsej prireditvi razburljivi dogodek z Mrzle gore svoj poseb-
ni pečat. Ko so se planinci že v petek zvečer zbirali na Frischaufovem domu na Okrešlju, so okrog devetih zvečer nenadno čuli klice na pomoč. Prihajali so s sten Mrzle gore. »Skalaši« in člani planinskega društva so se takoj odzvali z znamenji. Spričo temne noči in dežja ni bilo misliti že tedaj na kako reševanje. Ljudem na steni so skušali dopovedati, da morajo prenočiti pač tam, kjer so.
V soboto se je na vse zgodaj organizirala reševalna akcija pod vodstvom načelnika reševalne akcije SPD v Celju Andrina Ko-pinška ter Branka Diehla in žekarja. Sestavili so štiri oddelke plezačev, ki so pričeli takoj v raznih smereh prodirati na Mrzlo goro. že okrog 8. ure se je vrnila prva odprava, ki ie dognala, da sta na steni dva planinca zdrava in nepoškodovana, a da se ne moreta premakniti z mesta, na katerega sta zašla. Tja so takoj odposlali štiri najspretnejše plezače, toda medtem je drugi oddelek, ki ga je vodil g. žekar, priplezal v neposredno bližino obeh planincev ter ju z vrvmi dvignil z nevarnega mesta in ju počasi, a varno pripeljal na Okrešelj. Bila sta to kinooperater Ivan Omika iz Celja in gdč. Valentina Fra-karjeva iz Ljubljane. Oba sta bila precej izčrpana, a srečna, da sta se po prizadevanju savinjskih plezalcev in planincev nepoškodovana vrnila v življenje.
Pogajanja med Francijo in Nemčijo
ženeva, 11. avg. p. »Journal de Geneve« poroča, da so se pričela med Francijo in Nemčijo važna diplomatska pogajanja. Laval se še zmerom mudi v Parizu in se je že ponovno sestal z nemškim poslanikom Abesom. Abes se pogaja po navodilih zunanjega ministra Ribbentropa. Pogajanja se nanašajo na povratek poldrugega milijona francoskih ujetnikov domov, ki bi mogli v veliki meri pomagati pri poljskih delih, na povratek francoske vlade v Versailles in Pariz ter predvsem n* "skrbo Francije z živežem.
Corbin v Ameriki
Rio de Janeiro, n. avgusta. AA. (DNB.) Dosedanji francoski veleposlanik v Londonu Corbin je z ladjo »Hejlender Brigad« prispel v Rio de Janeiro. Takoj po svojem prihodu v prestolnico Brazilije je veleposlanik izjavil zastopnikom tiska, da polaga posebno važnost na to, da ob prihodu na braziljska tla naglasi, da nikakor ni prišel v Južno Ameriko kot nekakšen zastopnik generala de Gaullea, nasprotno pa,
da je zapustil svoje veleposlaniško mesto v Londonu prav zato, ker obsoja generala de Gaullea. Veleposlanik Corbin je še pristavil, da bo v Rio de Janeiru počakal na nadaljnje odredbe maršala Petaina in zunanjega ministra Baudoina.
Ameriški opazovalci
VVashington, 11. avgusta. AA. (DNB) Zunanje ministrstvo poroča, da bodo otvor-jeni konzulati ameriških Zedinjenih držav v Dakaru v francoski zapadni Afriki in na otoku Saint Pierre, ki je v francoski posesti blizu kanadske obale. List »Associe-tet Press« pravi med drugim, da bosta ta dva nova ameriška konzulata neke vrste diplomatska opazovalca na politično občutljivih točkah. Isto sporočilo pravi, da se bo osebje veleposlaništva v Nemčiji znatno zvišalo.
Sladkorna tovarna v Španiji zgorela
Madrid, 11. avgusta. AA. (Štefani) Po
vesteh iz Algecirasa je nastal v tamkajšnji španski sladkorni tovarni, ki je last nekega angleškega podjetja, požar, ki je uničil vse naprave in zaloge izgotovljene-ga sladkorja.
XVU. nacionalni amaterski turnir v Celju
Celje, 11. avgusta
Sinoči ob 19.30 se je v vrtni dvorani Savič je igral Rettijevo otvoritev; pokre-prej se je končala partija Savič—SorlL Savič je igral Piettijevo otvoritev; pomenil ni nobenega napada; črni je to izrabil, vprizoril močan napad, podvojil stoipe na odprti liniji e in z lahkoto po 30 potezah zmagal. Medan—Jerman sta igrala alje-hinko; Medan je otvoritev igral zelo dobro ter prišel v prednost; v časovni stiski pa ni dobro nadaljeval ter je bil v izgubljeni poziciji kontumaciran. Grašer je proti Bernerju igral Collejev sistem; beli je napravil maio, črni pa veiiko rohado. Grašer s svojim napadom ni uspel. Črni je to izrabil in v močnem napadu na nasprotnikovo kraljevo krilo zmagal. Pavlovič je proti Mlinarju igral kraljev gambit. Po zamenjavi težkih figur sta se igralca sporazumela za remis. Šmigovc je proti 2uku igral Collejev sistem. V strategično dobrem napadu je v 23 potezah zmagal, to je bila najkrajša partija I. kola.
Ostale partije so bile prekinjene, nadaljevale so se danes dopoldne. V partiji Mišura—Drašič je v damskem gambitu Drašič žrtvoval damo za tri lahke figure ter se je, ne da bi nadaljeval prekinjeno partijo, vdal. Gottlieb je proti Popoviču igral špansko otvoritev, v srednji igri je dobil kvaliteto in zmagal. Šiška si je proti Majstoroviču izbral špansko otvoritev, prišel je v prednost, ki je pa ni izkoristil, partija se je končala remis. Marek je proti Subariču igral Stonevvall, zgradil si je močno pozicijo, pozneje je napravil napako, ki jo je črni izkoristil in osvojil 3 kmete, partija je ponovno prekinjena v dobljeni poziciji za Subariča.
Ob 15. uri se je igralo II. kolo. Po partijah se vidi, da so se igralci že odpočili. Prva se je končala partija šorli-Siška. šorll je kot beli otvoril b4, črni se je branil . z razbremenilnim Capablancovim siste- |
mom. Partija se je končala remi. Grašič ie proti Mlinarju igral špansko partijr Mlinar je v otvoritvi izgubil kmeta. Tudi pozneje je slabo nadaljeval ter mu je v '"asovni stiski pretila izguba kvalitete. M!i nar je partijo predal. Popovič je pre' Saviču igral kole sistem: žrtvoval je kme ta in s tem dobil proste diagonale za svoj lovca. V lepem napadu je v 37 potezrr zmagal. Majstorovič je proti Pavloviču ■/.■• čel z e4. Pavlovič se je branil s fran cosko partijo. V otvoritvi je dal kmeta pozneje je izgubil še enega. Po Izmenja' je Majstoroviču ostal stolp z dvema vezanima kmetoma proti stolpu. Popovič j nato igro predal, žup je proti Gottliob-igral damski gambit, črni se je boril 7 damsko indijsko obrambo. Beli je prlšc> v prednost, ki je pa ni izkoristil. Partija je prekinjena v remijski poziciji. Jermar: je proti Grašerju igral Rettijev sistem Grašer se je v težki poziciji kmalu vdal šmigovc je kot črni proti šubariču igral holandsko obrambo. V središnici je dobil kmeta. Tik pred prekinitvijo sta se nasprotnika sporazumela z remijem. Berner-Marek sta igrala Nimcovičevo varianto damskega gambita. V močnem napadu jc Berner blokiral nasprotnikove figure, osvojil kmeta in stoji ob prekinitvi na zmago Meden je kot črni proti Mišurl Igral Ra-gozinov način obrambe damskega gambita. Po težki pozicijski igri sta zamenjala figure. Nastala je končnica kmetov, ki se bo verjetno končala remis.
Stanje po II. kolu je naslednje: Jerman 2, šorli, Majstorovič Šmigovc 1%, Gottlieb, Berner, Mišura 1 (1); Grašič, Popovič, šiška 1; šubarič % (1); Mlinar, Pavlovič Vz, Marek 0 (2); žuk, Medan 0 (1): Grašer, Savič 0. V II. kolu igrajo: Medan-Grašič; Grašer-Mišura; Marek-Jerman; Šmigovc-Berner; Gottlieb-šubarič; Savič-žuk; šiška-Popovič; Pavlovič-šorli; Mli-nar-Majstorovič.

Vlom v trgovino v Straži
Dva začetnika sta bila brž razkrinkana
Straža, 11. avgusta V noči na 7. avgusta je bilo vlomljeno v trgovino g. DarOvca, trgovca v Straži pri Novem mestu. Ker je bila noč precej viharna in deževna, so imeli vlomilci lažje opravilo, da so drzno dejanje nemoteno izvršili. Z železnim drogom so upognili železno mrežo pri oknu ter nato zlezli v ma-gacin in odtod v prodajalno, kjer so si nabrali vsega, kar jim je prijalo. Odnesli so 18 srajc, nabrali si raznih slaščic in drugih drobnarij ter zmetali na cesto kose kotenine, podplatov in drugega. Tudi po trgovini so vse razmetali, ker so iskali takih predmetov, ki bi jim prav prišli. Na stropu so viseli lepi kosi slanine, toda teh se niso lotili. Odprli so tudi blagajno ter po njej razmetavali, a v njej niso našli nič primernega, zlasti ne denarja, ker ga trgovec zvečer, ko trgovino zapira, vzame vsega s seboj. Vlomilci so morali svoj ne-
Učlfelii? ki žrtvujejo počitnice
Tretji počitniški tečaj za učitelje strokovno nadaljevalnih šol je bil pravkar zaključen
Ljubljana, 11. avgusta
Slovenci imamo dobro razvit obrtniški stan. Večina naše obrtne mladine si širi znanje v strokovno nadaljevalnih šolah. Z znanjem, ki ga dobivajo pri praktičnem delu v delavnicah se uvajajo v stan, ki ima — po starem reku — zlato dno.
Osnovatelji strokovnega šolstva so našli v vrstah ljudskošolskih učiteljev že pred desetletji svoje najboljše sotrudnike in vzgojitelje našega obrtniškega naraščaja. Iz prakse je dokazano, da so strokovno nadaljevalne šole (kakor jih imenujemo v poslednjem času. medtem ko smo jim ob začetku dejali obrtno nadaljevalne šole) nekakšno nadaljevanje našega ljudskega šolstva, seveda na podlagi strokovne izo-obraze. Na napačni poti je tisti, ki meni. da kaže ravnati z obrtnim vajencem po istih načelih kakor s študentom srednjih šol.
Pred vojno so se učitelji iz ljudskih šol izobraževali za učitelje obrtno nadaljevalnih šol na obrtni šoli v Ljubljani pa tudi na tečajih na Dunaju. V poslednjih letih ae vrše taki tečaji stalno v Ljubljani. Predmeti na strokovno nadaljevalnih šolah se dele na merkantilne (obrtno spisje, obrtno računstvo, knjigovodstvo, blago-znanstvo, državoznanstvo, trgovski in obrtni zemljepis in zgodovina itd.) ter v risanje, ki ga je treba poučevati po posa- . meznih skupinah obrtnikov. Pravkar se je |
Sprememba uredbe o »Feniksu«
Beograd, 11. avg. »Službene Novinec objavljajo uredbo o spremembi uredbe o ju-goslovenskem portfelju »Feniksa«, ki jo je predpisal ministrski svet na predlog trgovinskega ministra. Sprememba se tiče roka, do katerega zavarovanci nimajo pravice na odkup polic ali na posojilo. Ta rok je bil lani podaljšan za eno leto do 1. januarja 1940, z uredbo od 12. februarja t. L je znova podaljšan za pol leta do 1. julija t. 1., sedaj pa se z najnovejšo uredbo podaljša za nadaljnje 3 mesece do 1. oktobra letos.
Nesreča sarajevskega brzovlaka
Sarajevo, 11. avg. p. Davi je sarajevski brsi vlak v bližini Teleševcev pri Gornjem Milanovcu skočil s tira. Nekaj vagonov se je prevrnilo. Materialna škoda je velika, štirje potniki so težje, 20 pa lažje ranjenih. K sreči je bilo v vlaku nekaj zdravnikov, ki so ranjencem takoj priskočili na pomoč, še v teku dneva se je pričela preiskava in je komisija dognala, da je nesreča nastala zaradi slabe gornje železniške konstrukcije železniškega nasipa hi slabih železniških pragov.
vzhod
Washington, 11. avgusta. AA. (DNB). Zunanje ministrstvo je izdalo službeno poročilo, v katerem pravi, da so popolnoma neutemeljeni vsi glasovi o tem, da so Zedinjene države poslale ah da nameravajo poslati ojačenje ameriškim četam na KI- > tajskem.
Tokio, 11. avgusta. AA. (Štefani). Japonski listi pišejo o umiku angleških posadk s Kitajskega in soglasno podčrtavajo, da se Anglija vara, Če misli, da bo s tem svojim dejanjem likvidirala slabo razpoloženje proti Angležem na skrajnem vzhodu.
Čungking, 16. avgusta. AA. (Reuter). Kitajski uradni krogi izjavljajo, da prepoved uvoza petroleja iz Zedinjenih ameriških držav Kitajske ni prizadela, ker imajo kitajski avtomobili dieselmotorje.
Tokio, 11. avgusta. AA. (Reuter) Po vesteh, katere je agencija Domej dobila iz Tiencina, bodo ameriške čete zamenjale angleške vojne sile in se o tem vprašanju vršijo razgovori med Londonom in Washingtonom. List »Jomiuri šimbun« piše v zvezi s tem, da je bilo 700 ameriški vojakov poslanih iz šanghaja, da prevzamejo zaščito angleških interesov. List »Mlako šimbun« naslavlja apel na japonsko vojsko, naj z največjo pazljivostjo opazuje manevre ameriških oblasti, ki hočejo biti varuhi angleških interesov na skrajnem vzhodu.
Zbirke za letalstvo v Angliji
London, 11. avgusta. AA. (Reuter) V vsej Angliji se zbirajo prispevki za nabavo vojaških letal Med drugimi se udeležujejo te akcije tudi matere angleških aktivnih vojaških letalcev.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Zemans*a vremenska napoved: Polagoma se bo pooblačilo v vseh krajih naše drž1* ve, posebno pa na zapadni polovici in v severnih krajih. Bolj jasno bo v vzhodnih in južnovzhodnih krajih. V severni polovici bodo nevihte z ohladitvijo.
čeden posel prav tiho opravljati, ker ni ni-kdo slišal, dasi spe dekleta prav v bližini prodajalne.
VIcm so opazili ljudje v zgodnjih urah. Trgovec je takoj, ko je pregledal vse v trgovini, javil orožnikom v Dol. Toplicah vlom. že na prvi pogled po trgovini in po odnesenih predmetih je bilo sumiti, da pri vlomu ni bilo pravih poklicnih vlomilcev, temveč so bili na delu mladi ljudje, ki so šele na potu zločinstva. In res je dognala preiskava, da so bili storilci še prav mladi ljudje. Bila sta to dva mladeniča, ki so jih že v teku dneva izsledili in jima dokazali vlom. Vlomilca so orožniki odpeljali v Toplice k zasliševanju, kamor sta prinesla tudi vlomilsko orodje- nakar sta bila izročena sodišču v Novem mestu. Mogoče ju bo hitra izsleditev in kazen vrnila na pravo pot.
Angleške letalske akcije
L"ndon, 11. avg. Letalsko ministrstvo je b javilo v pretekli noči komunike o napačnih poletih angleških letalcev. V njem igotavlja, da so angleški bombniki v pe-.3k popoldne napadli nemško letalsko opo-. iče na angleškem otoku Guerneseyu v Kanalu. Na vzletišču je bilo okrog 50 letal; vzletišče in letala so bila zelo uspešno oomr-arcurana. Težke bombe so vzletišče -nočno poškodovane. Na hangarje so an-;'eška letala spustila cele serije zažigalnih x>mb. Nato so s strojnicami obstreljevala r.emška strojniška gnezda. Na letališču r. onastali veliki požari in dim se je dvigal lo 300 m visoko. Skozenj je bilo opaziti visoke plamene. Takoj za tem so druga letala bombardirala letalsko oporišče v Le iJotwmqueu pri Krestu. Na tamkajšnjem pristanu je bilo 12 hidroavionov, ki so bili Vloma poškodovani.
Ponoči so formacije angleških bombnikov bombardirale bencinske tanke v Vlis-singenu na Nizozemskem. V jasni noči je bilo opaziti celo vrsto požarov, ki so tam nastali. Nadalje je bil Izvršen napad rta tovarne v Kolnu. ki je trajal celo uro. Angleška letala so odvrgla ttm 15 ton bomb. še po napadu so nastale po tovarnah velike eksplozije.
V Ludvvigshafenu je napad na industrijske objekte prav tako trajal skoraj celo uro. Tudi tam so nastale hude eksplozije in nad tovarniškimi objekti je bilo opaziti žarko modre plamene. Napadi so bili nadalje izvršeni na železniške proge v Po-rurju. Bombardiranih je bilo končno več letališč v Nemčiji, na Nizozemskem in v Belgiji. Vsa angleška letala so se vrnila na svoja oporišča.
čestitke Churchilla
London, 11. avgusta, br. (Reuter). Predsednik vlade Churchill je poslal danes letalskemu ministru kratko poslanico s čestitkami letalcem, ki so dosegli pretekli četrtek v borbi z nemškimi bombniki znane uspehe. V poslanici pravi:
Vojni kabinet želi po vašem posredovanju izraziti letalcem lovskih eskadril, ki so v četrtek sodelovali pri velikih letalskih akcijah, svoje občudovanje za pogum, s katerim so se tedaj borili, in čestitke za poraz in velike izgube, ki so jih prizadejali sovražniku, čeprav je bil v veliki premoči.
Ameriške ds&ave Astgllfi
New YorK. n avgusta. AA. (Reuter). »Newyork Times« objavljajo poročilo iz VVashingtona, ki pravi, da se angleška vlada pogaja za nabavo večjega števila, bojnih tankov.
New York, 11. avg. AA. (Reuter). Ob priliki živahnih razprav, ki so se pojavile v ameriški javnosti za predlog in proti predlogu o r^stopitvi večjega števila starejših ameriških rušilcev Angliji, se je oglasil tudi admiral Stendlev, ki je bil od 1933 do 1937 načelnik operativnega oddelka glavneg? admiralovega štaba. Izjavil se je za to, da se ružilci odstopijo Angliji.
končal na tehnični srednji šoli 31etni risarski tečaj, ki se je začel že pred tremi leti in so kandidati predelali snov v treh zaporednih letnih tečajih. Tečaj, ki se je začel v začetku junija 1937, je trajal skupno 21 tednov, to je po 7 tednov na vsake velike letne počitnice. Tečajniki, ki so bili po večini iz vrst ljudskošolskega učitelj-stva, so žrtvovali domala tri leta svoje počitnice, da so razširili svoje znanje za J pouk na strokovno nadaljevalnih šolah in pomagajo tako pri napredku slovenskemu | obrtniku. V začetnem tečaju je bilo 27 kandidatov, naslednje leto 25, letos zaradi orožnih vaj le 21 učiteljev iz vseh večjih krajev naše Slovenije.
Tečajniki so se vzdrževali ob svojih stroških v Ljubljani, tečaj pa je v glavnem omogočila kr. banska uprava, podprla pa ga je tudi zbornica za TOL Tečajniki so se v predavanjih seznanili z vsemi panogami našega obrtništva. Prvo leto so se poglobili v oblačilno obrt, drugo leto v strojno risanje in elektrotehniko, letos pa v stavbarstvo. Vodstvo tečaja je bilo v rokah inšpektorja za obrtni pouk g. Prešla, razrednik je bil vsa tri leta prof. Stanko Kline, poučevali pa so še gospodje: Brenčič, Dolak, inž. Hacin, inž. Fatur, inženir Kregar, Knafelj, inž. Premelč, inž. Sko-čir, Steinman, inž. Treo in žnidaršič. Tečajniki so odšli tudi na nekatere poučne izlete.
IHuda nesreča avto-Bruštva narodov
ženova, li. avg. br. (SDA). Na povabilo ameriških univerz je odpotovalo 40 vodilnih uradnikov Društva narodov v Ame-xiko, kjer naj bi imeli predavanja o Društvu narodov, njegovem dosedanjem delu m izgledih za bodočnost. Ker promet v Franciji še ni docela vzpostavljen, so potovali v velikem avtobusu. V bližini Gie-nobla pa se je avtobus ponesrečil. Na nekem ovinku, kjer je bila cesta porušena in le za silo popravljena, se je avtobus prevrnil, šest potnikov se je u'oi"o, ostali pa so dobili deloma hude poškodbe. Odhod v Ameriko je bil zaradi tega odgoden.
Milan, 11. avg. (Štefani). »Pcpolo d'Ita-lia« piše, da je huda avtomobilska nezgoda, ki se je dogodila pri Grenoblu štiridesetim uradnikom Društva narodov v ženevi na poti v Ameriko, nudila francoskim listom zopet priliko, da se spominjajo Društva narodov in da objokujejo njegov konec. Ti listi so bili dvajset let v službi ženeve. To kaže, da se pod vrhnjim slojem današnje Francije iz Vichyia nahaja nedotaknjena Francija iz Versaillesa.
Diplomatska eplssda
Lizbona, 11. avgusta. AA. (DNB). -Daily Telegraph« objavlja sporočilo, na kakšen način je bivši angleški veleposlanik v Franciji Campbell prišel do listin o nem-ško-francoskem premirju. Pod naslovom »Diplomatska hladnokrvnost« opisuje list, kako je poslanik Campbell v Bordeauxu obiskal francoskega zunanjega ministra Baudoina in zahteval od njega kopijo tega dokumenta. Baudoin je izjavil, da obstoji samo en izvod, ta pa je pri predsedniku republike Lebrunu. Campbell je takoj odšel k Lebrunu. Res je na pisalnem stroju Lebruna ležala zaželena listina, šef francoske države pa je angleškemu veleposlaniku izjavil, da mu ga ne more dati na razpolago. Campbell se je začel razgovar-jati z Lebrunom, nazadnje pa vzel z mize navedeni dokument in ga z besedami »Hvala gospod predsednik« spravil v svoj žep in odšel od Lebruna, preden se je le-ta zavedel, kaj se je zgodilo.
»Slavka«
Moskva, 11. avgusta. A A. (Tass) Na zadnjem sestanku književnega odbora akademije znanosti SSSR je akademik Obnor-ski poročal o slovanski filologiji in stari slovanski književnosti v SSSR. Ob priliki tega sestanka se sporoča, da se bo kmalu izdala nova izdaja važnejših del akademika Djeržavina pod naslovom »Slavica«. V tej zbirki se nahaja med drugim tudi razprava o izvoru »Buhologium sinati-cum«, znanega starega spomenika, napisanega v glagolici. Djeržavin prihaja do zaključka, da je bilo to besedilo napisano nekje leta 980 in 987 po Kristovem rojstvu. Razen tega se nahaja v tej zbirki razprava o hilendarskem pasijonu, o vra-čanskem sofroniju in o znani slovanski kroniki za vojevanja cesarja Trajana itd.
5»ombe na bolnico
Berlin, 11. avgusta. AA. (DNB) Neko sovražno letalo je 10. avgusta ob 17.30 vrglo bombe na bolnico v Tirelemontu v Belgiji. Bombe so padle na vrt bolnice in k sreči niso eksplodirale. Navaja se pn tem, da je bolniško poslopje v Tirelemontu označeno na predpisani način, v bližini bolnice ni nobenih vojaških objektov.