Poštnina plačana t gotovfnL Leto XV., štev. 284 Ljubljana, trnek U. decembra 1934 Cena 2.— Din Upravmštvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, S123, 3124. 3125. 8126 Lnseratm oddelea: Ljubljana, Selen-burgova tli. 8. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 11. — Teleton St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, VVien št 105.241 Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123, 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Str^ssmayerjeva ulica St. 1. Telefon SL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Prva dva dneva ženevske razprave Razprava o jugoslovenski obtožbi v Ženevi se razvija čedalje bolj v pravcu, M kaže, da je ta zadeva prav resna preizkusna obremenitev Društva narodov. Doslej je ženevska institucija predstavljala le nekako idilično družbo mednarodnih zastopnikov, ki so dosedanje malenkostne spore reševali s pomirje-vanjem in posredovanjem. Razprava o marsejskem zločinu pa je mahoma spremenila značaj teh zasedanj, kajti naša država je apelirala na Društvo narodov kot na najvišji mednarodni sodni dvor, do doseže nedvoumen pravorek za zločin, kakršnega novejša zgodovina ne pomni. Jugoslavija je dala s tem korakom ženevski instituciji častni značaj mednarodnega sodišča, ne samo razsodišča, zato pa pričakuje od nje tudi odločitve, s katero se bo Društvo narodov izkazalo vredno tega velikega zaupanja. Vloga naše države ima vse znake resne in ostre obtožbe, ki zahteva sodbo ter se je s tem daleč odmaknila od forme pritožbe, kakršna oblika je do nedavna bila običajna pri vseh predloženih zadevah. Že sama oblika sloge kaže, da se naša država in z njo njeni zaveznici iz Male antante ne nameravajo umakniti, niti v čem popustiti, dokler ne dobimo zadoščenja in dokler se nad krivcem ne izvrše vsaj tiste sankcije, ki jih predvideva sicer pomanjkljivi ženevski statut. Naša vloga ima pred vsem znak težke obtožbe in tega okvira se je zvesto drža; naš zunanji minister Jevtič, ko je pred svetom Društva narodov razvil svoja pravna izvajanja zoper morilce in njihove zaščitnike ter idejne povzročitelje marsejskega zločina. Naša obtožba, nadalje spomenica, utemeljujoča v vseh podrobnostih težko obtožnico, ter naposled govor našega zastopnika, vse to je do neke mere iznenadiio ves svet. Nihče si namreč ni mogel predstavljati, da je resnica tako grozna in da je Jugoslavija v stanu z nepobitnimi dokazi podpreti prav vsako obdolžitev, navedeno v obtožbi proti Madžarski. Zaradi tega se zdi, da so nekateri mednarodna predstavniki prišli v Ženevo psihološko precej nepripravljeni, misleč, da jim bo treba igrati le običajno vlogo razsodnikov. Ko pa je naš zunanji minister v celem obsegu ponovil vso težo obtožbe in so njegove besede kakor neizprosni udarci padali na glavo obtožene Madžarske, obenem pa silovito potrkali na vest in pravni čut vsega mednarodnega omikanega sveta, so morali zbrani diplo-matje spoznati, da gre v tej težki stvari za daleko več nego za običajne spore, s kakršnimi so se običajno bavili. Gospod Jevtič je z vsem dostojanstvom in resnobo zastopal obtožbo. Dovolil si ni niti najmanjše opazke preko tega okvira, ohranil je ves čas občudovanja vredno zdržnost, da da s tem poudarka globoki tehtnosti svojih besed. Njegov nastop je tudi po zaslužen ju napravil mogočen dojem na vse poslušalce. V besedah našega zastopnika ni bilo niti sence kake pretnje, jasna in nedvoumna stvarnost njegovih izvajanj pa je zgovorno prepričevala vsakogar, da se marsejski zločin mora razčistiti v interesu evropske omike in v interesu možnega mirnega sožitja med narodi in da mora razčiščenju slediti obsodba, tej pa sankcije. Našemu stališču je učinkovito priskočil na pomoč čsl. zunanji minister dr. Beneš, ki je obtožbo podprl s politične strani. S svojimi jasnimi argumenti je razpršil vse ugovore obtoženih Madžarov, kakor da bi bilo treba iskati prvih pobud za marsejski umor v naših domačih razmerah. Ni bila samo retorika, ko je vprašal delegate, kje na svetu ni domačih političnih bojev, zlasti pa je zavrnil tako očitke z ugotovitvijo, da so Francozi in Angleži rabiti cela stoletja za svojo notranjo konsolidacijo, ter ironično dodal, da se enaka konsolidacija zahteva od nasledstvenih držav že po petnajstih letih. Najtehtnejši del Beneševega govora pa je bil nesporno oni,_ v katerem je naglašal, da bi bil v dobi, preden je bilo osnovano Društvo narodov, izzval vsak tak zločin neizogibno vojno, ter s tem še enkrat podčrtal miroljubnost naše države. V zvezi s tem pa je, naglašujoč, da se zaveda dalekosežnosti take izjave, brez ovinkov napovedal, da bo tudi v bodočnosti vsak napad na nedotakljivost ozemlja držav Male antante pomenil vojno. Z govori francoskega zastopnika La-vala, ki je v imenu Francije zahteval popolno zadoščenje za Jugoslavijo in z navedbo najtehtnejših argumentov naše obtožnice krepko podprl našo zahtevo, dalje turškega delegata Ruždi beja, ki je posredno zadal boleč udarec tudi onim krivcem, ki jih ni na zatožni klopi, ter zastopnika zavezniške Rumunije ministra Titulesca, ki je s svojim odločnim nastopom v kali zatrl pojavljajočo se tendenco o zaključku debate, je v glavnem izčrpana vrsta onih govornikov, ki so popolnoma solidarni in ki brezpogojno zahtevajo obsodbo Madžarske. Obrambo obtoženca vodi X Jugoslavija je storila svojo dolžnost, naj jo stori tudi Društvo narodov Na včerajšnji seji sveta Društva narodov, so zastopniki Male antante energično in ostro obračunavali z Eckhardtovim govorom in madžarsko spomenico ter znova zahtevali brezpogojno obsodbo Madžarske Ženeva, 10. decembra, r. Sobotna seja sveta Društva narodov, na kateri so zastopniki poedinih držav podali svoje mnenje o jugoslovensko - madžarskom konfliktu, je ustvarila dokaj nejasno situacijo. Seja je zapustila vtis, kakor da ie mnoge iskrene prijatelje Društva narodov strah za njegovo usodo in da se skušajo zaradi tega izogniti jasnemu stališču glede obsodbe Madžarske. Toda v teku razgovorov po sobotni seji so mnogi izmed onih, ki na seji sami niso zavzeli jasnega stališča glede odgovornosti Madžarske, pojasnili, da njihove prve izjave še ne pomenijo zadnje besedo in da se jih ne sme tolmačiti kot njihovo načelno stališče. Nejasnost, ki je zavladala po sobotni seji, je naletela za ostro kritiko tudi v dnevnem časopisju. »Journal des Nation« najbolje rakterizira položaj, ko pravi med drugim: Y?edno je dobro, če se vsaka stvar imenuje z njenim pravim imenom, včasih ie to celo neobhodno potrebno. Toda sobotna seja sveta Društva narodov tega ni storila, ker se nekateri strašno boje resnice in si ne upajo povedati niti tega, kar v srcu mislijo. Zdi »e, da so nekateri člani, služeč samo interesom svoje politike, pozabili na glavno dolžnost, ki izvira iz pakta Društva narodov. Pozabili so. da so postavljeni na mesto najvišjega organa, ki na, čuva nad mirom. To nikakor ni bil duh Drust- a narodov. Poskušali so s kopreno pokriti ločine in s cvetjem odeti žrtve terorizma, da bi zakrili, kar se skriva v ozadju. Takega dela Društva narodov narodi nočejo in ga odklanjajo. Govoreč c izjavah posameznih govornikov, se podrobno bavi zlasti z izjavami italijanskega delegata in piše da'je: Da bi se izjave barona Aloi^ija pravilno razumele, je treba še nekaj dodati Ali je še kdo na svetu, ki bi ne vedel za italijanske p^ndantp »modelu« pristave« -Janka puste? Ali je še kdo tako pozabijiv, da se ne spomni, da je bilo orožje, s katerim je hil izvršen marsejski zločin, kupljeno v Italiji, torej v državi, kjer na take reči drugače zelo strogo pazijo? V Italiji so se v serijah prodajale »igračke« morilne mehanike! Ali jc še kdo. ki še danes ne ve, da sta glavna voditelja teroristov Pavelic in Kvaternik v Italiji, kjer živita že leta in leta njuni rodbini in kamor so se pa razpustu taborišča na Janka pusti zatekli tudi ostali teroristi? Star pregovor pravi, da v hiši obešenca ni dobro govoriti o vrvi, kljub temu pa je baron Aioisi stoodstotno osvojil madžarsko stališče. Zahteval je razsvetljenje marsejskega zločina, o katerem bi prav on sam mogel dati vsa potrebna pojasnila, ker gotovo ve, da se je vse godilo pod vodstvom in po naročilu Ante Paveliča, ki še danes uživa zaščito Italije. Stališče jugoslovenske delegacije je slej ko prej čvrsto in odločno in se je to jasno videlo na vseh včerajšnjih in današnjih sestankih državnikov. Vsi preudarni krogi v Ženevi podčrta-vajo resnost položaja in dolžnost sveta Društva narodov do Jugoslavije, pa tudi do Društva narodov samega. S svojo hladnokrvnostjo m potrpežljivostjo je doprinesla Društvu narodov in miru Evrope svojo poslednjo in največjo žrtev. Jugoslaviji in njenim zaveznikom nihče več ne more pripisati odgovornosti za vse ono, kar lahko v bodoče nastane. V taki atmosferi so se včeraj in danes vse do pričetka današnje seje nadaljevali razgovori med odgovornimi evropskimi državniki. Posebno številne sestanke je imel francoski zunanji minister Laval. Zunanji ministri Male antante in Balkanske zveze so se včeraj in danes ponovno sestali k posvetu ter zavzeli docela enotno stališče, ki so ga zastopali tudi na da-lašnji seji sveta Društva narodov. Ogromen vtis so v ženevskih krogih napravile govorice, da bo Jugoslavija izstopila iz ruštva narodov, ako ne dobi pravičnega zadoščenja in ako se ne obsodijo krivci za marsejski zločin in teroristična akcija, ki se je proti Jugoslaviji vodila iz Madžarske. Z največjo napetostjo je zato vsa ženevska in mednarodna javnost pričakovala potek današnje seje. Dvorana, v kateri zaseda svet Društva narodov, je bila že davno pred napovedano uro nabito polna. Posebno številno so bili zastopani novinarji, ki z največjo pozornostjo zasledujejo ženevske razprave. Italijan baron Aioisi, kajti Madžarska je v očeh sveta že toliko kompromitirana, da je njen položaj brezupen. Vrhu tega nje zastopnik Eckhardt naše obtožbe ne more izpodbdti v ničemer, kajti trdovratnega zanikanja in tajenja nihče ne more smatrati za dobro obrambo spričo teže nasprotnih dokazov. Aioisi je popolnoma usvojil madžarsko tezo, da je treba razlikovati med terorizmom in revizionizmom, ter je skušal zmanjšati težo jugoslovenske obtožnice s tem, da se je omejil samo na obravnavanje dejstev zadnjih treh mesecev, češ, da je Madžarska v teku te kratke dobe tik pred marsejskim zločinom verno izpolnjevala svoje obveznosti do sosedov. Njegova obramba ni mogla biti učinkovita, ker ves svet ve, da je zahvaliti le Otvoritev seje Svet Društva narodov se je sestal danes ob 15.50 in je poprej še na tajni seji sklenil, da bo popoldne poleg zastopnikov Male antante Jevtiča. Titulesca in dr. Beneša govoril tudi madžarski delegat Eckhardt. Ob pričetku seje svets je predsednik Vasconcellos predložil Lavalov načrt za mednarodno konvencijo o pobijanju mednarodnega terorizma. Načrt se nanaša na vse vrste političnih napadov, atentate na življenje in svobodo oseb, atentate ca javna poslopja železnice itd., ilegalno uporano orož ja in eksplozivnih snovi te hu iskanje k ta-kia» dejanjem. Pogodbene stranke naj se obvežejo zatreti vsa taka dejanja in poizkuse, ečprav niso naperjene proti lastni temv«;5 proti drugi državi in njenim držav Ij?noin. Lavalov načrt predlaga daj se usta novi permanentno mednarodno kazensko razsodišče petih članov, ki bi vedno hodilo ako se kak primer ne bi predložil nacionalnemu sodstvu, temveč bi se zaželela medna, c dna pravna pomoč. Ti bi se nanašalo zlasti na postopanje proli »unicTgntoui, či-jih izročitev se ne hi mo^la i i L*ga ali onega vzroka izvršiti. Društvo na-odov hi ime lo pravico pomilostitve. Ta memorandum konvencija bi se nanašala Wd" na zlorabo odnosno ponarejevanje polnih listov in dru mit iadentitetnih izkazov. Jevtič: Jugoslavija ne odstopi od svoje zahteve Društvo narodov mora pogledati resnici v oči, čeravno je to komu mučno ki ga mora imeti madžarski narod. Kr. Odgovarjajoč na izvajanja madžarskega delegata Eckhardta in na madžarsko spomenico, je imel jugoslovenski zunanji minister Bogoljub Jevtič na današnji seji sveta Društva narodov naslednji govor: Ko ponovno povzamem besedo, se želim pred vsem zahvaliti članom sveta Društva narodov, ki so izkazali čast spominu Velikega kraija, žrtvi atentata, ki se je za-gnusil vsemu civiliziranemu svetu. Presunljive in lepe besede, ki ste jih tu izgovorili, bodo segle do srca jugoslovenske-mu narodu in ga bodo nedvomno ohrabri-le v sedanjih težkih Časih, ki jih preživljamo. Ti izrazi spo.*' ovanja zastopnikov vseh civiliziranih uaro_ov pomenijo trdno solidarnost in zveze vseh narodov proti ziočinom, naperjenim ne samo proti dejanskim voditeljem kakega naroda, nego tudi proti mednarodnemu miru. To nam daje nado, da bodo čustva, izzvana spričo smrti slavnih žrtev, sprejeta kot pobuda za akcijo, ki jo mora svet Društva narodov nujno pod vzeti v svrho obrambe miru in mednarodne morale. Madžarska obramba — stolp iz papirja Ko sem Cul govoriti zastopnika Madžarske in sem pregledal memorandum madžarske vlade, sem se moral vprašati, ali je zares potrebno, da se ponovno oglasim k besedi in da odgovorim na madžarsko spomenico, ker je vsa madžarska obramba samo stolp iz papirja, ki mu docela primanjkuje dokazov in razlogov. Na precizno dokumentacijo jugoslovenske spomenice, ki vsebuje dejstva, imena, datume, pričevanja, izpovedi, sodbe it*L, z eno besedo vsa sredstva, ki služijo za spoznanje resnice pred sodniki vsega civiliziranega sveta, je madžarska vlada odgovorila z enostavnim zanikanjem brez najmanjših dokazov, » katerimi bi morala podpreti to svoje tajenje. Jugoslovenski vladi se ni treba niti najmanj čuditi takemu sistemu madžarske vlade, ker ga pozna že leta in se ga je madžarska vlada posluževala vselej proti njenim mnogim intervencijam, ki so ji bile izvršene v poslednjih petih letih, intervencijam, ki so imele namen, onemogočiti teroristično akcijo. Dokazi niso nikak političen manever Spričo pomanjkanja kakršnihkoli resnih argumentov je zastopnik madžarske vlade navedel t svojem govoru in svoji spomenici nekatere politične insinuacije. in to v agresivnem tonu, o katerem se da najmanj reči, da je deplasiran r sedanji debati. Ni se celo pomišljal žaliti jugoslovenski narod, očitajoč mu. da hoče izkoristiti smrt kralja ta političen manever zoper Madžarsko. Dejstvo, da je jugosiovenska vlada predložila najvišjemu mednarodnemu sodišču in svetovni javnosti dokaze ia svojo tožbo proti Madžarski, nj noben političen manever. Po drugi strani skuša zastopnik Madžarske, pri čemer ga podpira zastopnik Italije, naslikati jugoslovensko pritožbo kot napad na ča6t madžarskega naroda. Izjaviti moram, da je jugosiovenska vlada prva jasno razlikovala med delovanjem nekih madžarskih oblasti in čuvstvom pravice in časti. ga mora jugosiovenska vlada je prepričana, da madžarski narod njene želje po popolnem razčiščenju marsejskega zločina nikakor ne more smatrati kot žalitev madžarske časti in um ralne integritete. Ostra zavrnitev madžarske Predvsem se moram pmuditi pri diplomatski korespondenci obeh vlad, ki je priložena spomenici jugoslovenske vlade. Da bi zmanjšal težko obtožbo, ki izvira iz mnogoštevilnih diplomatskih intervencij jugo-elo-venske vlade, postavlja zastopa:!: madžarske vlade dve izredno čudni trditvi. Najprej izjavlja, da je treba tožbo, ki jo je jugosiovenska vlada izrekla v svojem sporočilu svetu DN 4. julija, smatrati za zastarelo zaradi sklenitve sporazuma od 21. junija 1934. Takšnega mnenja je tudi zastopnik Italije. Predvsem je potrebno povedati, da se točka tega sporazuma, kjer je govora o teroristični akciji, glasi: »Jugosiovenska vlada se s svoji strani naslanja na madžarsko vlado, kar se tiče ukrepov, ki jih smatra madžarska vlada za potrebne nasproti jugoslovenskim emigrantom, ki zlorabljajo gostoljubnost Madžarske z nezakonito akcijo zoper jugoslovensko državo, s čimer škodujejo od noža jem dobrega sosedstva med obema državama.« Kakor se vidi. vsebuje ta sporazum obliubo madžarske vlade, da bo v bodoče izpolnjevala svojo dolžnost nasproti jugoslovenski vladi glede emigrantov-terori-stov, nastanjenih na madžarskih tleh. in sicer v zmfelu svoje note od 26. aprila 1934 Kar se tiče političnih intervencij, so 6e note, ki so bile izmenjane pred sporazumom t dne 21. junija 1934. nanašale na dogodke. ki so neizbrisna resnica, dočim vsebuje omenjeni sporazum Ie obljube, da se slični dogodki v bodoče ne bodo zopet ponavljali. V ostalem jugosiovenska vlada ni predložila diplomatske korespondence v prilogi svoje obtožbe zato, da bi predlagala pravno reklamacijo za dejstva, ki so v resnici tukaj popravlja. Ta korespondenca naj samo pokaže stališče Madžarske do teroristične akcije, ki je naperjena proti integralnosti in varnosti jugoslovenske države. Ta splošen vtis, ki izhaja iz dokumentov, se ne more izbrisati s pravno subtilnostjo. ki no počiva na nobenih temeljih. Jugosiovenska vlada je predložila svetu Društva narodov tožbo zaradi n*»izvršenega sporazuma z dne 21. jun;ja 1934. kakor tudi zaradi prejšnjih obljub Madžarske. Druge trditve, ki jih je navedel madžarski predstavnik, so istotako čudne kakor prve. On kvalificira intervencijo jugoslovenskega ministrstva in kraljevskega poslaništva v Budimpešti, kakor tudi policijsko intervencijo za »izraz doslej neznane diplomatske terminologije. Skoraj neverjetno je. da dajejo take izjave pred svetom Društva narodov predstavniki držav, ki so članice Društva narodov. Zares čudno je. da lahko akreditiran diplomatski zastopnik protestira proti izjavam diplomatske*« predstavnika druge države, ki zahteva, da se napravi konec terorizmu in akciji, naperjeni proti integralnosti in varnosti sosednje države. političnim prilikam, da poleg Madžarske še kaka druga država ne sedi na zatožni klopi kot sokrivec. Govor angleškega zastopnika Edena je moral globoko razočarati Ravno od anglosaške strani so v Ženevi že često padale besede o mednarodni pravičnosti, o pravnem čutu omikanega človeštva in druge slične obsodbe dejanj, ovira jočih pomirjen je in sporazum med narodi. V konkretnem primeru gnusnega dejanja, ki je pretresel ves svet, pa govori zastopnik Anglije o potrebi, da se človeštvo v bodoče zavaruje pred sličnimi napadi, in se skrbno izogiba bistva stvari, ki je: obsodba zločincev, zadoščenje za krvavo žalitev in sankcije proti povzročiteljem marsejskega umora. Angleška delegat Eden je prezrl, da je to troje glavna zahteva vsake pravičnosti in da se le na tak način da doseči pomirjen je med narodi. V brezbarvnosti ga je, — razen zastopnikov latinske Amerike, ki zaradi zemljepisne oddaljenosti nimajo tako živega in neposrednega interesa za stvar, — prekosil samo še predstavnik slovanske Poljske Komarnicki, ki hoče kot prijatelj Jugoslavije in Madžarske biti obema pravičen, pa je ravno zaradi tega zadržanja krivičen: napram nam v škodo, napram Madžarski v korist. Samo s tega stališča lahko presojamo in vrednotimo stališče Pol jske, ne glede na to, da je njen zastopnik izbral prav neprimerno priliko, da udari brez povoda in razloga po Češkoslovaški. Bajka o madžarski intervenciji v Beogradu Madžarska spomenica očita Jugoslaviji, da je izobličila madžarsko noto od 20. aprila s prozornim ciljem. Gre za navedbo pasusa, ki ga navaja jugosiovenska spomenica v celoti brez vsakega skrajšanja. Kr. ministrstvo ne dvomi, da se od časa do časa dogajajo incidenti, ki prihajajo kot posledica tega, da so bili uslužbenci madžarske vlade enostavno presleparjeni od dotičnili zločincev na način, ki nikogar ne iznenadi, če se upoštevajo znane metode, ki se jih poslužujejo ti ljudje v svoji akciji. Ta del je navedla jugosiovenska spomenica zato, da dokaže, da je madžarska vlada sama priznala, da so emigranti in teroristi zločinci, ki se poslužujejo dovolj znanih metod. Po tem priznanju, ki je gotovo velikega pomena že samo po sebi, ostali del besedila, iz katerega je vzet ta odstavek, ničesar ne izpremeni na njegovem smislu. Na trditev madžarske spomenice, da je madžarska vlada po svojem poslaniku v Beogradu zahtevala od jugoslovenske vlade podatke, ki so jih zbrale jugoslovenske oblasti, da bi izpopolnila preiskavo, ki jo je uvedla po lastni inciativi, moram pripomniti: Jugosiovenska vlada je v svojih arhivih skrbno iskala in še išče dokument o tej intervenciji, o kateri madžarska spomenica ne navaja niti oblike niti datuma, toda dosedaj ni našla o kaki takšni intervenciji madžarske vlade nobenega sledu. Likvidacija Janke puste Zdi se mi, da je težko najti boljše ilustracije za zlonamernost madžarskih oblasti v pogledu teroristične akcije, nego je pripovedka o likvidaciji Janka puste, ki jo navaja madžarska spomenica na svoji peti strani. Po tej najnovejši verziji je potrebovala madžarska vlada polni dve leti, da je izvedela za obstoj taborišča r.a Janka pusti na svojem ozemlju in ko je to odkrila, je potrebovala še nadaljnjih sedem mesecev, da je taborišče razgnala. Madžarska spomenica tudi pojasnjuje zakasnitev likvidacije »skromne pristave« na Janka pusti s tem, da je šlo za zakup privatno-pravne prirode, sloneč na pogodbi med zasebniki. To je tako točno, dodaje madžarska spomenica, da je mogla madžarska vlada, ko je sklenila razgnati taborišče emigrantov, storiti to samo potom pritiska na emigrante s pomočjo lokalnih oblasti, da jih je na ta način prisilila, da so prostovoljno zapustili Janka pusto. Vse to je nerazumljivo. Če so bili emigranti mirni obdelovalci posestva, potem madžarska vlada ni imela razloga, da vrši nanje pritisk, naj zapuste posestvo. Toda ta hipoteza madžarske vlade je izključena, kajti ona sama izjavlja na strani 10. svoje spomenice, da je izgnala begunce na podlagi ugotovitev, ki jih je sama izvršila. Ako pa ji je bila likvidacija vsiljena iz razlogov javne varnosti, potem je nepojasnjeno, zakaj se je likvidacija zakasnila za sedem mesecev zaradi obstoja privat-no-pravnih dogovorov. Ali na Madžarskem ne obstojajo zakoni o javnem redu in splošni policiji, katerim se ne morejo upirati nobeni privatno-piavni odnošaji. Ali je vseh 30 do 40 emigrantov, ki so stanovali na Janka pusti, skupna pogodbena stranka te famozne zakupne pogodbe. Pa tudi če dopustimo vse to, še nismo prišli do konca vsem neverjetnostim, ki jih je madžarska vlada nakopičila v tej žalostni zadevi. Madžarske oblasti so izjavile, da je vzel posestvo v zakup neki Emil Horvat (glej prilogo 37 jugoslovenske spomenice z dne 28. novembra). V svoji noti z dne 21. novembra je madžarsko zunanje ministrstvo priznale, da Emil Horvat ni bil nihče drugi, nego šef teroristov Gustav Perčec, o katerem je istočasno razglasilo, da je izginil iz Madžarske koncem l. 1933., torej pred pričetkom likvidacije Janka puste. Evo, kako slika madžarska vlada v svojem memorandumu tega farmerja, profesionalnega zarotnika, ki je imel dokazano prevejano okretno sposobnost, izginiti kljub gosto razmreženemu nadzorstvu in dasi ga iščejo policije vseh držav. Sedaj bi bilo zanimivo vedeti, kakšne težave je delal madžarskim oblastem ta farmer-fantom, ki je sklenil zakupno pogodbo pod lažnim imenom in izginil iz Madžarske, ne da bi počakal na likvidacijo agrarne eks-ploatacije posestva ob meji in drugih ak-cesij, ki so nastale z zakupom in prodajo blaga s tega posestva po oblasteh, ki toliko spoštujejo pravne odnošaje. Madžarska naj navede konkretne ukrepe proti teroristom Memorandum madžarske vlade večkrat ponavlja, da so madžarske oblasti naravnost vzgledno izpolnjevale vse obveznosti napram jugoslovenski vladi in med drugim pravi, da po novem zakonu nobena tuja država ni tako strogo nastopila proti jugoslovenskim emigrantom kakor Madžarska pred umorom kralja Aleksandra L Bilo fu vsekakor boije, da bi madžazth- = >JUTRO« št 284 = 2 = Torek, IL XH. 1934 vlada navedla na precizen način konkretne odredbe, ki jih je izdala, da bi preprečila delovanje teroristov, ki je bilo naperjeno z madžarskega ozemlja proti Jugoslaviji. Kako je Madžarska iz-polnila svojo dolžnost V svoji spomenici navaja madžarska vlada samo dvoje: likvidacijo taborišča Janke puste in obsodbo terorista Premeta. Izjasnil sem se že o prvi točki, jugoslovenska spomenica od 28. novembra je pa insisti-rala na drugi. Zato nimam ničesar več temu dodati. A vendar, ker gre za presojo načina, kako je madžarska vlada izpolnila svojo dolžnost v tej stvari, naj mi bo dovoljeno na podlagi znanih in izpričanih dejstev iznesti sodbo jugoslovenske vlade o tem: 1. Ankete, ki so jih madžarske oblasti ra intervencijo jugoslovenske vlade vršile, so se zmerom redno končale s popolnoma negativnim rezultatom. Okoliščine, v katerih so se te dozdevne ankete vršile, niso bile nikdar sporočene jugoslovenski vladi. 2. V dobi več kakor 5 let, ko je jugoslovenska vlada stalno opozarjala madžarsko vlado na konkretne primere terorističnega delovanja, niso madžarske oblasti ne aretirale, ne preganjale, ne obsojale (izvzemši Premca) niti enega terorista, ki se je nahajal na njihovih tleh. 3. Ali madžarska vlada more potrditi, da je resno hotela vršiti strogo nadzorstvo nad emigranti teroristi, da jim prepreči prehod na jugoslovenska tla, medtem ko jim je istočasno dopustila, da se naseljujejo v neposredni bližini jugoslovenske meje, tam, kjer obstoji obmejni pas, kjer veljajo posebne olajšave za promet? Likvidacija taborišča Janke puste obstoji v običajnem prenosu teroristov v Nagy Kani-szo, oddaljeno 10 km od jugoslovenske meje. 4. Na šesti strani svoje spomenice daje madžarska vlada to-le poročilo o načinu, kako so se teroristi-emigranti ponašali na njenih tleh. Oni so čuvali kot medsebojno skrivnost svoje medsebojne odnošaje. Svojo organizacijo so skrivali s prisego iz strahu pred smrtjo zaradi maščevanja, ki jim je nalagala dolžnost, da čuvajo tajnost. Tudi iz drugih razlogov je nadzorstvo nad njimi bilo združeno s težkočami. Oni seveda niso imeli osebnih dokumentov in so staino izpreminjali kraj svojega bivališča, ne da bi se poprej prijavili oblastvom. Oni so se zmerom skrivali pred oblastvi. listi, ki so že bili kje nastanjeni, so pomagali onim, ki so šele prišli, da se ognejo vsaki kontroli, in da zapeljejo oblasti v zmoto. Dovolj je, da se vpraša, zakaj so se madžarske oblasti, ki so vedele, kaj delajo te osebe, napram njim izkazale tako uslužne, so jih tolerirale in jim šle na roko brez primera ter se trudile, da se premeste iz Janka puste na način, da jim je zagotovljena materialna eksistenca. Nerazumljivo jc. kako je mogla civilizirana država dovoliti obstoj taki organizaciji na svojem državnem področju. 5. Jugoslovenska vlada je posebno opozorila vlado v Budimpešti na aktivnost nekega terorista na madžarskem področju ter zahtevala njegovo aretacijo ter izročitev. Ta terorist pa je bil izginil nekaj dni pred jugoslovensko intervencijo. Tak je bil primer tudi z Mijom Kraljem, ki je bil izginil meseca junija, ko je jugoslovenska vlada zahtevala njegovo izročitev v mesecu avgustu. Slučaj Vekoslava Servacija, ki je izginil 13. oktobra, ko je bila zahtevana njegova aretacija 22. oktobra in slučaj Gustava Perčeca, katerega delovanje je bilo sporočeno meseca deecmbra l. 1933. in ki je bil označen, kot »da je izginil« koncem i.stcga leta, pada v oči. Kar se tiee potnih listov, ki so bili izdani od madžarskih oblasti jugoslovenskim teroristom, izjavlja madžarski predstavnik, da lahko trdi, da je madžarska vlada po atentatu v Marseilleu na nepobiten način ugotovila, da hrvatski emigranti niso niti mogli imeti možnosti, da st nabavijo madžarske liste zakonitim potem. Iz te trditve se lahko sklepa, da Madžarska ne zanika avtentičnosti potnih listov, izjavlja pa, da niso mogli biti dobavljeni legalnim potom. Jugoslovenska vlada kaj drugega ni nikdar zahtevala. Pojavlja pa se vprašanje, ki mora biti popolnoma razčiščeno. Ugotoviti sc mora, kdo je izdajal te prave madžarske potne liste. Za sedaj se omejujem, da samo pripomnim, da je bilo število izdanih potnih listov zelo veliko in da so teroristi brez ozira na njih bivališče in njih državljanstvo in brez ozira na cilj potovanja vedno dobivali madžarske potne liste, izdane bodisi na njihovo pravo ali pa potvorjeno ime. Odgovornost madžarskih oblasti je potemtakem popolna. Z največjo osupljenoetjo sem prečital oni del madžarske spomenice, ki se nauaša na odhod onih treh zločincev, ki eo bili določeni za atentat na Nj. Vel. kralja Aleksandra. Njihov odhod pojasnjuje madžarska vlada s tem, da je jugoslovenska vlada zahtevala eni madžarske vLade v svoji noti od 13. marca 1934, da izžene z madžarskega ozemlja jugoslovenske emigrante, ki so se pregrešili zoper dovoljeno jim gost oljubnoet, ki so jo uživali na Madžarskem. V želji, da dokaže svojo najboljšo voljo, je madžarska vlada po tem, ko je za resne incidente na meji dobila popolno zadoščenje s sporazumom, ki je bil sklenjen v Beogradu, storila vse, da izpolni želje jugoslovenske vlade. Na strani 12. pravi madžarska spomenica: Zaradi teh ukrepov, ki jih je izdala madžarska vlada, so trije hrvatski emigranti, ki so sedaj zaprti v Franciji zaradi marsejskega atentata, zapustili Madžar 6ko skupno z ostalimi političnimi emigranti. Gcepodjel Mislim, da dolgujejo v tako resni debati člani Društva narodov drug drugemu in tudi svetu Društva narodov minimum spoštovanja in resnosti v svoji argumentaciji. da ne govorim o iskrenosti in dobri volji, ki je že davno izginila iz vseh razprav, ki se nanašajo na to stvar. Zaradi tega najodlornejše protestiram proti takemu načinu razprave, ki ga smatram sa napad aa dostojanstvo Društva narodov. Tri vprašanja Eckhardtu Ker pa je madžarski delegat že načel debato o tem. si ne morem kaj, da ne bi stavil gotovih vprašanj, ki mi pravkar prihajajo na misel: 1. Ali eo trije zločinci, od katerih je bil eden že predmet ponovne zahteve po izročitvi s strani jugoslovenske vlade, šli iz Madžarske po svoji svobodni volji ali po naročilu madžarska vlade? 2. Predpostavljajoč, da 6o madžarske oblasti vedele za njihov odhod, ker gre za emigrante. ki so morali biti zaradi svoje teroristične akcije pod kontrolo madžarskih oblasti. ali so od teh ljudi zahtevali, da pojasnijo cilj svojega potovanja? 3. Kako so ti zločinci mogli dobiti madžarske potne liste, s katerimi so potovali v inozemstvo, kako so se mogli odtegniti »budni pozornosti« madžarskih oblasti ljudje, za katere so madžarske oblasti vedele, da nimajo vpravice na madžarske dokumente o njihovi identiteti. Atentat in krivda Madžarske Madžarski memorandum trdi razen tega, da se v zvezi z marsejskim atentatom na Madžarskem niso izvršile nikake priprave. To trditev so demantirali zločinci, ki so bili aretirani v Franciji in ki so izpovedali, da so bili za izvršitev atentata določeni s kocko in so nadalje izjavili povsem izrecno, da se je kockanje za določitev soizvršiteljev atentata vršilo v Veliki Kaniži v prisotnosti polkovnika Perčeviča. Glede na trditev madžarske vlade, da polkovnik Perčevič od pomladi ni prišel na Madžarsko, se moramo čuditi madžarskemu memorandumu, ki Je tu znova v nasprotju z izpovedbami zločinca. To bi se morda opravičilo z navedbo madžarskih oblasti, da spričo prevejanih metod, ki so se jih posluževali teroristi, njihovih potovanj niso mogle kontrolirati, niti dognati, kdaj je kdo izmed teroristov prispel ali pa odšel z madžarskega ozemlja. In zopet je čudno, kako so mogle madžarske oblasti biti tako dobro poučene baš o potovanjih enega samega izmed terorističnih voditeljev. Podčrtati želim, da je Perčevič jugoslovenski državljan, ki biva večinoma na Dunaju in je prav tako imel madžarski potni list, izdan 10. novembra 1. 1932. od budimpeštan6ke policije pod št. A367-997-14 Da bi dokazali, da je bil marsejski zločin od početka do kraja organiziran in pripravljen povsod drugod, le ne na madžarskem ozemlju, navajajo v svoji spomenici smrtno obsodbo, ki je bila izrečena proti pokojnemu kralju Aleksandru I. v eni izmed emigrantskih kolonij, ki se nahajajo v neki drugI državi. Toda pri tem so opustili navedbo, da je v smi6lu te obsodbe organizacija »ustaša« v svrho izvršitve atentata odredila one svoje člane, ki so uili najbolje izvežbani za izvršitev takih dejanj in ki so se nahajali baš v gojencih taborišča Janka Puste Trije zločinci so v Veliki Kaniži dobili nalog, naj odpotujejo v Francijo in to odredbo jim je v Lausani potrdil Paveličev odposlanec. Pa vse to naj bi po madžarski spomenici glede na njene trditve o pripravah organizacij in izvršitvi marsejskega atentata z njimi ne bilo v zvezi v onem širnem smislu, v katerem skuša madžarska vlada dopovedati, da se je atentat pripravil in organiziral povsod drugod, samo ne na Madžarskem, še posebno pozornost pa zbujajo povsem istovetne izpovedi treh sokrivcev, ki so sedaj v rokah francoske pravice in ki se skladajo v tem, da so bili oni Izbrani ln odposlani z madžarskega teritorija v Francijo, da sodelujejo pri izvršitvi marsejskega zločina. Povodom tega se hočem ustaviti z vso resnostjo, ki ga vprašanje zahteva, na neki opazki, ki jo je izrekel spoštovani za-stopnik Italije, ko je izjavil, da je svet zvedel, da je bila smrtna obsodba proti kralju Aleksandru izrečena v Belgiji. Mogoče je, da je bila taka resolucija sprejeta v nekaterih središčih jugoslovenske emigracije pod vtisom Ante Paveliča, šefa terorističnih ustašev in v prisotnosti njegovih odposlancev ter od njega plačanih agentov. Ta resolucija je bila izročena Pa-veliču kot šefu teroristične organizacije, da izvrši smrtno obsodbo, sklenjeno ne samo proti pokojuemu kralju, temveč tudi proti članom beograjske vlade. Dodal bi kot komentar k temu dokumentu, da smrtna obsodba še ni bila izvršena, v kolikor se uanaša na člane jugoslovenske vlade in da se šef teroristične organizacije, ki ima skrbeti za njeno izvršitev, nahaja izven obsega pravice. En cel del jugoslovenske spomenice, ki se nanaša na tožbo proti madžarskim oblastvom zaradi podpore, ki so jo dajale teroristični organizaciji, je ostal brez odgovora. Toda neko splošno tajenje, ki negira vsako udeležbo tako civilnih kakor vojaških oblasti pri poučevanju in terorističnem organiziranju emigrantov, se ne more postaviti nasproti dejstvom, ki so jih ugotovila jugoslovenska sodišča, kakor tudi ne proti priznanjem emigrantov teroristov pred sodišči v tujih državah. Madžarska spomenica se bavi na več krajih brez kakršnegakoli pridržka s problemom notranje politike Jugoslavije. Prav tako gospod zastopnik Madžarske nima skrupu-lov, da ne bi dajal svoje sodbe o teh problemih. Javne protestiram zoper takšno zlorabo di skuti ran ja pred svetom, ki se protivi osnovnim načelom mednarodnega prava. Rasten tega dodajam, da madžarska vlada na ta način ne bo doprinesla k pomirjenju duhov in da ne bo omogočila postopnega povratka k normalnim odnosa je m med obema državama. Kar se tiče madžarske spomenice, v kateri se trdi, da je bil marsejski atentat delo, ki je bilo pripravljeno v tajni teroristični akciji v Jugoslaviji, je to nesram- Trije znameniti zdravilni vrelci »Tempel« »Styria« »Donat« Vsak služi zdravju na svoj način. nost, ki jo je doslej navedla v svoji spomenici le Madžarska, v Jugoslaviji javni mir in varnost že zdavnaj nista bila ogrožena in edini resni incidenti, ki so se na žalost bili doslej zgodili, so bili organizirani in izvršeni po profesionalnih zločincih, ki so bili plačani od Inozemstva. Kar se tiče trditve, da ima vsa zadeva politično tendenco, da je ta trditev Madžarske preveč prozorna. Madžarska navaja, da se skozi 8 stoletij javnopravne unije ln skupne zgodovine s Hrvatsko nI moglo zabeležiti eno teroristično delo niti z ene niti r druge strani. NI mi mogoče, da bi se danes spuščal v razglabljanje stoletnih borb, ki jih je hrvatski narod vodil proti madžar- Po Titulescu je dobil besedo češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki se je najprej bavil z obtožbami Tiborja Eck-fiardta proti Češkoslovaški. Češkoslovaški tisk, je poudarjal dr. Beneš, ni nikoli naperil nobene kampanje proti Madžarski, temveč se je vedno omejil na objektivno poročevanje. Napačne ugotovitve je naknadno vedno zopet popravil. Dr. Beneš je nato govoril o izpovedbah Vinka Mihalusa v bratislavskem procesu, o katerih se je izjavil madžarski delegat. Slikal je delovanje tega moža ter je izjavil, da je Mi-halus deloval za revizionistično madžarsko organizacijo in da je dobival iz Budimpešte finančno podporo. Revidiral je proglas za proklamacijo slovaške neodvisnosti, ki je bil naravnost prepisan iz pro-klamacije za dosego neodvisnosti Hrvatske. Končno se je dr. Beneš bavil z vprašanjem zvez in razlik med revizionizmom Pariz, 10. decembra AA. Diplomatski urednik pariškega »Journala«', Saint Brice. se obširno bavi z dogodki v ženevi in pra vi med drugim: Ali res kdo verjame, da je Mala antanta prišla v ženevo samo zato, da čuje izjavt italijanskega zastopnika, da bodo teroristi izginili šele tedaj, ko ne bo več nezado voljnežev s sedanjim stanjem v Evropi, in da je revizionistična težnja edino sredstvo, da se ti nezadovoljneži zadovolje. Ne, skfm zatiralcem In Id so se končale z ze- dinjenjem Slovanov v nacionalno državo. Da bi ilustriral dober namen Madžarske proti Jugoslaviji je dejal njen predstavnik, da je bija madžarska vlada predložila leta 1926. jugoslovenski vladi sklenitev pogodbe o prijateljstvu in nenapadanju. To je podčrtal tudi posebni predstavnik kraljevine Italije. Jugoslovenska vlada je bila daleč od tega, da bi tedaj podcenjevala to madžarsko ponudbo, toda ona je smatrala, če je madžarski vladi v resnici do konsolidacije miru in dobrih odnosov med sosedi, bi morala svojo ponudbo poslati tudi Češkoslovaški, s katero je bila Jugoslavija že vezana a pogodbo o Mali zvezi. Jugoslavija zahteva obsodbo I/.naš-joč pred Dr-isiv.i norodov svo- jo tožbo, je bila Jugoslavija po lprti od Ru-muniin Češkoslovaške, tr-.irio pnpričana, da jc napravila uslugo ideji miru. V izvr-tega sodnega akta, zasnovanega na bitnih določbah pakta Društva norodov. si |f> i>igr»L!ovenska vlada pr:zadevala, da izouue v.-emu. kar bi nio.^lo razširiti de-bito in jo prevesti na poIiii<*"i t-rr»n. V svoji zmernosti je hotela jugoslovenska vlada olajšati delikatno nalogo sveta Društva na- in terorizmom. Ta dva pojma se ne smeta med seboj zamenjati, vendar pa se tudi ne smeta vedno ločiti. Obstojajo mirni revizionisti in teroristični revizionisti. S prvimi je mogoče razpravljati v duhu političnega prepričanja in s teoretičnimi in praktičnimi argumenti. Teroristične revi-zioniste pa je treba prisiliti k upoštevanju načel pakta Društva narodov. Dr. Beneš je končno naslovil apel na Društvo narodov, da zadosti zahtevam Jugoslavije. Opozarjal je sicer na to, da svet Društva narodov ni sodišče, vendar mu pa je tudi znano, da izvaja ta ustanova svoj ugled s političnimi sklepi, ki so v političnem oziru pravični in ki morajo dati narodom, ki so postali žrtve zločinskih intrig, zadoščenje. Jugoslavija mora za svoje plemenito stališče dobiti tudi zadoščenje. Društvo narodov se mora zavedati svoje velike odgovornosti. Mala antanta je prišla zato v ženevo, da se Jugoslaviji da zadoščenje za njene pravične pritožbe Edina možna rešitev v ženevi je, da se na 06ter in energičen način kaznujejo krivci za marsejski zločin in da da popolno zadoščenje Jugoslaviji. Drugače lahko oastanejo velike težave v mednarodnem položaju in mednarodni mir utegne postatt resno ogrožen. Tudi današnji »Petlt Journal« poudarja jjotrebo po stični ureditvi jugoslovenske ro'uv. Toda 8 tem niti najmanj ne odstopa od siofga sklepa, s katerim jahte« a obsodbo delovanja, za katero so odgovorne madžarsko «.1,lasti napram ju* »»lo\eusko*n>i n.irodu. Jugoslavija smatra »>l»->odbo takega por« tja za neobhodno, da l-i so pomiril? upravičeno razburjenje in vznemirjenje, ki je zajelo jugoslovenski narod zaradi mar-seiruštva narodov na jugoslovensko pritožbo v najkrajšem času storiti konkreten sklep. Ženeva, 10. decembra. AA. Francoski zunanji minister Laval. ki je včeraj zjutraj konferiral z zastopnikom Jugoslavije in Grčije gg. Jevtičem in Politisom, je imel snoči važen sestanek z zastopnikom Italije baronom Aloisijein in britanskim predstavnikom Edenom. Pri obeh se je zavzel za to, naj bi Velika Britanija in Italija podprli pravično jugoslovensko stvar v Ženevi. S čvrstimi argumenti je poudaril, kakšna nevarnost grozi svetovnemu miru, če Jugoslavija ne dobi zadoščenja. Prav tako je prosil zastopnika Italije in Velike Britanije, naj podpreta prizadevanja Francije, da se čim prej izdelajo pravila in sankcije zoper zločine mednarodnega terorizma. V poučenih krogih trdijo, da so se Francija, Italija in Velika Britanija spo- Zastopniki Velike Britanije, Italije in Francije so se dalje sporazumeli, da razprava o jugoslovenski pritožbi ne bo od-godena na prihodnje zasedanje sveta Društva narodov, kakor je to želel zastopnik Velike Britanije Iiden. Za ta sporazum ima največ zaslug francoski zunanji minister Laval, ki je zastopnikom ostalih velesil obrazložil vse težave In nevarnosti, ki bi nastale z odlaganjem razprave o jugoslovenski pritožbi, ker so duhovi v Jugoslaviji silno razdraženi in da bi mogla Jugoslavija, če bi njena pritožba v Ženevi ne uspela, sama storiti potrebne korake, da dobi zadoščenje. Zadoščenje Jugoslaviji edina možna rešitev Francoski tisk o vedno večjem prepadu med Madžarsko in Malo antanto Smrt najstarejšega Žalca na V Žalcu je preminil v 89. letu starosti najstarejši tržan g. Franjo Pik/, posestnik in krojač. Bil je mnogo let občinski odbornik in je stal kot kremenit značaj vedno v NE RAZMETUJTE VAŠEGA DENARJA! Velika božicnica ob spomh n© na Viteškega kralja Ljubljana, 10. decembra Božični«) Kota jugoslovenskih sester smo dosedanja leta obhajali radostni v zvezi s slavjem rojstnega dne našega ljubljenega Viteškega kralja. Zatonila je naša sreča, nikdar več nam ne bo vstajal 17. december v rožni zarji. Zato je KJS določilo za letošnjo božičnico 9. december, dan, ko sta minila ravno dva meseca, kar nas je moral zapustiti On. KJS je posvetilo obdarovanje revnih spominu Njega, čigar roke so bile dobrotne. Ob 15. se je zbrala velika množica mladih in starih, — saj ni bila odklonjena prošnja nikogar, — v telovadnici Tehniške srednje šole okrog odbornic KJS. Na odru, ki je bil okrašen le z zelenjem in črnino, je gorela luč pred kipom našega nepozabnega Velikega kralja. Dvorna dama, gospa Franja Tavčarjeva je otvorila božičnico z globoko občutenim govorom, v katerem je izvajala: Današnja razdelitev stoji pod grozotnim vtisom marsejskega zločina. Vsi se opiramo na kraljeve zadnje šepetane besede: »Čuvajte Jugoslavijo!« Čuvati jo hočemo vsi, — oni, ki so s svojo dobroto pokazali, da se zavedajo oporoke, kakor se je zavedajo tudi dobre sestre Kolašice, ki so letos s pomnoženo voljo nabirale in se uverile, da so med nami še žene in možje, ki so navzlic lastnim težkim prilikam naklonili pomoč prezebajočim in trpečim. Ta radodamost je dokaz, da je ljubezen do bližnjega izraz volje, da čuvajmo po svojih slabih močeh Jugoslavijo tudi na ta način, da nesrečne in bedne obvarujemo najhujšega. Nadalje se je gospa govornica z gorečimi besedami spominjala našega mladega kralja Petra II. in njegove blage matere. Po toplih vzklikih obema so sledile ljubke deklamacije učenk šentjakobske šole. Zahvala dobrotnikom in »Bože pravde« sta končala to iskreno spominsko slavje, nakar so začele odbornice deliti zavitke. Teh je bilo okrog 400 in množina izmed njih je vsebovala kar par daril, osobito za rodbine, kjer v mrzlih domovih po več malčkov trepcče in čaka. Pa saj so prišli tudi sami in so bili to uro srečni in veseli. FLORIDA osvežuje in Jači organizem. Florida dela organizem odporen zoper bolezni. 1813 vpisanih na Aleksandrovi univerzi Ljubljana, 10. decembra Ljubljanska univerza je 25. XI. po zakonu končala splošno vpisovanje slušateljev, najprej rednih in nato zamudnikov, ki so zaprosili za dodatni vpis, navajajoč razne tehtne razloge. Po podatkih kvesture je bilo letos v zimskem semestru vpisanih 1813 slušateljev in slušateljic, dočim lani 1945. V to število so všteti tudi izredni slušatelji. Kakor smo že navajali, so letos izostali poljski slušatelji, ker je na medicinski fakulteti, ki ne more razpolagati z velikimi predavalnicami, uveden numerus clausus. Na posamezne fakultete se vpisi razdele tako-le, v oklepajih število vpisanih v lanskem zimskem semestru: Filozofska fakulteta 501 (473), slušateljic 246 (219), juridična fakulteta 604 (602) slušateljic 16 (53), medicinska fakulteta 144 (218), slušateljic 40 (44), tehniška fakulteta 404 (485), slušateljic 16 (18) in teološka fakulteta 160 slušateljev, lani 167. Novincev je bilo vpisanih letos napram lani: filozofska fakulteta 170 (173), juridična 129 (165), medicinska 42 (105), tehniška 87 (99) in teološka 26 (53). Da je število slušateljev padlo, je vzrok več važnih gospodarskih in socialnih okolnostL Na medicinski fakulteti je uveden numerus clausus, ki je izključil mnoge poljske državljane, da se niso več vpisali na medicinsko fakulteto. Značilen je dalje porast slušateljev filozofske fakultete, dočim so juristi napredovali za prav minimalno število. Vseh slušateljic je letos vpisanih na univerzi 318, dočim lani 335 vštevši izredne slušateljice. Število na novo vpisanih slušateljev je letos 454, lani je bilo 595. Znamenje, da se absolventi srednjih sol obračajo k drugim praktičnim poklicem. V nedeljo so v vsej Jugoslaviji prisegli rezervni častniki zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. Zaprisega je bila v vseh večjih garnizljah izvršena na svečan način. V Ljubljani je bilo zbranih daleč nad tisoč rezervnih častnikov, a tudi ta množica je zavzela, kakor je videti na sliki, ie majhen del ogromnega dvorišča v vojašnici vojvode Mišica. Ob času posnetka je ravno prisegala pred polkovno zastavo (na desni) manjša skupina, v kateri so bili pravoslavni, evangeličani in staro katoliki. Spodaj: d i vi z. general g. Cukavac ob svojem krasnem nagovoru po izvršeni zaprisegi. Državna nogometna reprezentanca, ki je igrala z ljubljansko spotoma v Pariz, kjer bo igrala s Francozi meddržavno tekmo zaradi splošnega zniževanja plač državnim uslužbencem vedno manjše prejemke. In če sam ni zmogel dati iz svojega, je šel okrog znancev in gmotno boljše situiranih ljudi ter prosil in prosil, da je dosegel svoj namen. Pri Sokolu se je aktivno udejstvoval do zadnjega in je bil funkcionar še pri zadnjem Miklavževem večeru na Taboru. Enako vnet podpornik kakor sokolski deri, je bil podpiratelj revnih in ubogih kot okrajni načelnik za šentpeterski okraj. Koliko je tu storil Anton Gregorc dobrega, vedo le reveži tega okraja ter oblasti, pri katerih je imel zaradi njih opravka. Ni si dal miru od jutra do večera in dasi že bo-lehen in v letih, je otiral solze podpore potrebnim. Ko leži mož na mrtvaškem odru, je na njegovi pisalni mizi predlog za razdelitev izprošenih drv 30 najpotrebnejšim v šentpetrskem okraju. In kakor Sokola tako je tudi tu podpiral iz svojega vsakega, kolikor je mogel brez ozira na politično prepričanje. Poleg vsega tega je bil pokojni Gregorc navdušen pripadnik jugoslovenske ideje. Prav malo tako iskrenih nacionalistov je med nami, ki bi bili s tako neomahljivo vero zrli v boljšo bodočnost našega naroda in videli rešitev našo le v združeni Jugoslaviji. Zaradi tega je bil vedno v prvih vrstah stranke, ki se je borila za te ideje, in kadar so bile volitve, je bil povsod prvi med prvimi, navdušujoč brez prestan-ka. In dasi strogo naprednega mišljenja ni imel sovražnika v nasprotnih taborih, ker sam sovraštva ni poznal in je povsod delil same dobrote. Pokojnik je zapustil vdovo in šest otrok, ki jih je vzgojil vse v strogo narodnem Pr! pokvarjenem želodcu, plinih v črevesju, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nogometna reprezentanca Ljubljane Na desni podsavezni kapetan Camer-nik. Maš! kraji Svečana zaprisega rezervnih oficirjev ljudje in zaslužek, katerega pa radi posledic gospodarske krize nikakor ne morejo najti. Dan za dnem se zglašajo cele trume brezposelnih v socialno političnem uradu, kjer prosijo ne podpore, ampak dela. Ker vsota, dovoljena za podpiranje in za zaposlovanje brezposelnih v rednem občinskem proračunu in prispevki iz »Bano-vinskega bednostnega fonda« ne zadoščajo, je priredila mestna občina dne 3. ?n 4. novembra »Nabiralni dan«, ko so mestni uslužbenci prodajali bloke in listke po 1, 5 isn 10 Din. V glavnem je imela ta akcija namen, da zbere od posameznih oseb po cestah, javnih lokalih itd. malenkostne prispevke. Do Vaše cenjene tvrdke. ki sna v Ljubljani svoje veliko torišče, pa se obračam s posebno prošnjo, da darujete v ta! namen 7-nesek, bodisi v denarju, bodisi v naravi (živež, obleka, čevlji, perilo). Za Vašo velikodušnost itd.« V borbi z državno reprezentanco ' K U L T U R NI P R E G L E D Prešeren v redakciji prof. Kidriča Priprave za monumentalno kritično Izdajo Prešerna Razgovor s prof, Kidričem Nedvomno je razveseljiv znak časa, da se je za napovedano izdajo Prešerna v redakciji univ. prof. dr. Kidriča priglasilo za naše razmere lepo število subskribentov. Po prvotnih napovedih se je zdelo, da bosta lahko obe knjigi te monumentalne izdaje še pred Novim letom v rokah naročnikov. Med tem so se pojavile razne ovire in kakor kaže, bo treba še nekoliko potrpeti. V zvezi s tem sem se oglasil te dni pri gosp. prof. dr. Kidriču in ga prosil, da mi pove, kako je kaj z njegovim »Prešernom«, ki ga stotine ljubiteljev slovenske knjige nestrpno pričakujejo. Gospod profesor je takoj izjavil: — Razumem, da hočete občinstvu pojasniti, zakaj ne bo moj »Prešeren« na knjižnem trgu že za bo'J5' ali za Novo leto, toda na vesti, ki so prišie v javnost glede tega termina, nisem imel nikakega vpliva. Očitno je, da gre za nesporazumljenje. Reci pa moram, da je tako delo, kot bo moj J>Pre-šeren« v izdaji Tiskovne zadruge, združeno z večjirai težavami, kakor si jih laik predstavlja. Kdor pozna zgodovino prešerno-slovja, me bo razumel. Levstika so imeli v evidenci za novo izdajo, za biografijo in komentar od leta 1872. do njegove smrti (1887), a vendar ni izgotovil niti enega, niti drugega. Njegov material in njegov načrt je prevzel Leveč 1. 1887., a je po osmih letih izprevidel, da ne bo mogel zadostiti splošni želji. Tudi Pintar, ki je prevzel Lev-čevo dedščino, je mogel prirediti le izdajo, med tem ko je za obljubljeni komentar napisal samo nekaj prispevkov. Svojo obvezo nasproti založnici bom držal v toliko, da izide prvi del Prešerna najpozneje do konca marca, t. j. ob koncu letošnjega poslovnega leta Tiskovne zadruge. Ta del bo najobšir-nejši: knjiga bo štela nad 500 strani. Dejal sem že, da je delo združeno s težavami: zahteva celega človeka. Ne zavedam se, da bi bil len, vse leto sem publiciral samo o Prešernu, z njim sem se intenzivno bavil in kar med delom so mi rasli novi problemi, za kar imate najboljši dokaz v razpravi o Prešernovih Lavrah, ki izhaja v ljubljanskem Zvonu«. Ko sem podpisal pogodbo za Prešerna, so bile druge stvari v glavnem že končane: tako n. pr. moja nova knjiga »Korespondenca Janeza Nepomuka Primca« (1808—1813) izide morda že pred koncem leta, rokopis za nadaljevanje moje slovstvene zgodo\*,e v izdaji Slovenske Matice je tudi že pripravljen. To kaže, da sem zadnjo polovico leta popolnoma posvetil Prešernu. Kakšne težkofe so se pojavile med delom in doprinesle k zamudi — sem vprašal g. profesorja. — Najdaljše zamude vsekakor povzroča redakcija in korektura teksta. Sprejeti je treba seveda poslednjo izpričano pesnikovo obliko. Prireditelj nove izdaje, ki noče čitatelju onemogočiti užitka velikih umetniških pesnikovih tendenc, sme pač modernizirati njegovo pisavo, ne sme pa zabrisati nobene značilnosti tistega njegovega gorenjskega govora, v katerem je pesnik sam či-tal svoje pesmi in na katerega je oslonil vso muziko svojih verzov in njihov ritem. To se pravi: moderniziral sem pevic v pevec, sim v sem, tiga v tega, per v prvi, ser-ce v srce, vunder v vendar, spominj v spomin itd., ostavil pa vekomej, iše, zlate leta, gojzd, želejo, kregulj, viharjov itd. ter vsa ločila in vse naglase poslednje redakcije, izvzemši očitne pomote in napake. Pri redi-giranju po teh načelih sem imel v osebi g. rektorja Ramovša najboljšega pomočnika, ki ga premore naša znanost V razgovoru je padla beseda o tem, ali ni Prešeren svojih »Poezij« sam korigiral in bi potemtakem tekst v prvotni knjigi lahko veljal kot Prešernova zadnja redakcija? Gospod profesor je na to opazko odvrnil: _ N§, pot do poslednje Prešernove re- dakcije je bila često zelo dolga. Vaš poziv na »Poezije« z letnico 1847. me ni iznena-dil. A »Poezije« imajo 192 strani, izmed katerih jih predstavlja, kakor se mi je odkrilo ob tretjem korigiranju teksta, za Tiskovno zadrugo najbrž 48 — poslednjo pesnikovo redakcijo. Vestno je izkorigiral pesnik samo prvo polo, ki je bila postavljena do 7. septembra 1846. Napak v njej nisem opazil, odstranitve od rokopisa so neznatne n. pr. varij namesto varji, k oknu namesto k okni itd. Medtem je dobil Prešeren dekret za Kranj. 5. septembra 1846 je prisegel ter se začei* pripravljati na preselitev. Drugo in tretjo polo ali strani 17—48 je vse sam v Ljubljani korigiral, toda njegove misli so že bile drugje, na str. 20 ima zlog preveč; na str. 22 ni opazil, da manjka vejica; na str. ai pa ostavil napačni naglas »doma«, čeprav je imel v »Čbelici« pravilnega »doma«; na str. 30 je prezrl, da je »ždlte« in »percapljak napačno naglašeno; na str. 36 ni odstranil napačne vejice; na str. 41 se ob napačnem naglasu »učenic« ni spomnil, da bi moral besedo tako naglasiti kakor na 23. strani »učeni«, »dokaj« pa popravil v »dokaj« kakor ima pet vrst niže in drugje dosledno itd. Popravil pa je na 34. str. v »Nezakonski materi« »svoji se mene sramvali so« v »moji se ...«, na str. 46 pa je avtoriziral pisavo »tje« namesto »kje«, in sicer na osnovi rdeče korekture v rokopisu, ki so jo napravili menda v tiskarni. Po tretji poli pa se začenjajo take pomote ln zlasti odstranitve od rokopisa, ki opozarjajo, da ni Prešeren najbrž niti četrte pole več sam. izkorigiral: »Al ljubiš me, judovska hči!« (51. nam. »hči?!); podaj <53: namesto podej): šest dUj (63: nam.: šest dilj); pubčev .(64: nam.: pubčov); ostrmijo (74: nam. tipičnega Prešernovega gorenjskega: ostrmejo); itd. Razlog? Prešeren se je proti koncu sept ali v začetku okt. 1846 preselil v Kranj, a prav v to dobo nekako od 28. sept do 8. okt spada korigiranje 4. pole, če upoštevamo, da je bila do 7. sept. postavljena 1. pola. 15. dec. odtiskana dvanajsta, da se je rabilo torej za stavek in tisk pole povprečno 9 dni. Od st. 49 ali vsaj 65 dalje je »Poezije« korigiral nekdo drugi, ne avtor, a pesnik je bil z njegovim »korigiranjem« tako malo zadovoljen, da so morali 9. polo staviti iznova ter prvi tisk shraniti med »defektne primerke« (primerk »Poezije« s tako »zavrženo« 9. polo ima licejka pod signaturo 19.673). Poslednja pesnikova redakcija za »Poezije« od 49. strani dalje je torej v cenzurnih rokopisih, ki sta oba shranjena: revizijski, ki je v Narodnem muzeju, in tiskarski, ki je ostal pri Blazniku. — Toda, kdor misli, da je s to ugotovitvijo o cenzurnih rokopisih prireditelj nove izdaje glede teksta rešen vseh dvomov in iskanj, se hudo moti. Že ob prirejanju teksta za Tiskovno zadrugo sem ugotovil, da revizijski rokopis ni »prvotnejši« od tiskarskega, kakor se je trdilo, ampak da je velika večina njegovih listov, kakor pokažejo variante v drugi knjigi nove izdaje, prepisana po dotičnih straneh tiskarskega primerka. Drugače je muzejski rokopis važen; na str. 119—120 ima epigrame, zaradi ka- Vsi vedo, da je velefiln TARZAN IN NJEGOVA DRUŽICA največja senzacija za staro in mlade JOHNNY VVEISSMULLER MAUREN O' SULLIVAN Popolnoma novo. DivTie scene. Ne zamudite prilike. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 url zvečer Rezervirajte vstopnice vesti ♦ Šestnajstič se bo danes obnovila obletnica smrti Ivana Cankarja. Da bo njegov spomin dostojno počaščen v vsej Jugoslaviji, bo današnja nacionalna ura ob 19.30 v radiu posvečena velikemu pokojniku. O življenju in delu Ivana Cankarja bo predaval g. Juš Kozak. ♦ Spominska plošča kralju Aleksandru v Zagrebu. V zagrebškem Domu usmiljenja je v nedeljo senator Franjo Kukuljevič-Sakcinski pred številnimi predstavniki in občinstvom odkril spominsko ploščo, v katero je vklesano: »V zname.ije hvaležnosti za plemenita dobra dela Aleksandra I. Uedinitelja, ki je padel od zločinske roke mučeniške smrti 9. oktobra 1934. v Marseilleu*. Po odkritju je bila komemo-racija v Narodnem gledališču. ♦ proslava 70letnice organizatorja srbskega zadružništva g. Mihajla AvramoviČa je bila v nedeljo svečano proslavljena v Beogradu. Zaslužnega jubilanta je obkrožilo veliko število sotrudnikov, prijateljev in spoštovalcev. Obenem z lepim življenjskim jubilejem je g. Avramovič praznoval 4Kletnico delovanja v zadružništvu. Proslavo je vodil predsednik Zveze nabavljal-r h zadrug državnih uslužbencev g. Miloš ftibler, ki je jubilantu poklonil krasno spomenico, gospej pa velik šopek cvetja. Zvrstili so se številni ugledni govorniki, slednjič se je z lepim govorom zahvalil jubilant. ZA PULOVERJE ANGLEŠKA VOLNA TONI JAGEK, Ljubljana. Dvorni trg štev. 1. + Prvi Francoz naš pilot. Pilotska šola osrednje uprave Aerokluba v Beogradu nam je doslej v dveh letih dala 42 diplomiranih pilotov, od tega lani 24. letos pa IS. Med slednjimi je v nedeljo pri svečanom zaključku tečaia dobil diplomo tudi francoski rojak g. Jean Languette, doma iz okolice Pariza, sicer pa ravnatelj tovarne za popravljanje letalskih motorjev v Zemunu. „Aromatin" je za klobase, »Aromatin« je za pečenke, »Aromatin« je za obare, »Aromatin« je za vse. + Zanimiv novinarski par v Jugoslaviji. V Beograd sta prispela znana nemška novinarka in književnica gospa Anita Joa-chimova in g. Alfred Eisenstadt, fotore-porter ameriške »Associated-Press«. Gospa piše zanimive vtise s svojih potovanj križam sveta, njen tovariš pa vedno z izvrstno uspelimi slikami ilustrira njene dopise. Že nad leto dni potujeta skupno in slovita r evropskem novinarskem svetu po tem. da je on najboljše plačani fotoreporter v Evropi, ona pa kot dama, ki najbolje pozna 50.000 najuglednejših ocebnosti. Iz Beograda sta odpotovala v Skoplje. * Predavanje ZKD na deželi. Narodna čitalnica v Kamniku priredi pod okriljem 7,KI) jutri ob '20. predavanje. Predavanje bodo spremljale lepo skioptične slike- Predaval bo prof. g. Kolar. — V zdravilišču na Golniku priredi Z KI) predavanje jutri ob pol 17. o pokojnem Viteškem kralju Alek- /AOCN1 KINO »SOKOLSK1 DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 Premiera vesele češke operete Sveti Anton vseh zaljubljenih patron Režija Svatopluka Innemanna. Glasba Jara Beneša. V glavnih vlogah: Ljuba Hermanova in František Paul. Predstave se vrše v torek, sredo, četrtek in petek ob 7. in 9. uri zvečer. Rezervirajte si vstopnice! Tel. 33-87. PRIDE! PRIDE! »KRALJA VALČKA« sandru Uedinitelju. Predaval bo profesor g. Drago Stepišnik. ♦ Slovenska veselica v Sarajevu. Sarajevski Slovenci so v soboto v prostorih Hrvatskega pevskega društva »Trebevič« priredili tradicionalni Miklavžev večer. Prireditve so se udeležili tudi zastopniki raznih društev. ♦ Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3, priredi v sredo 12. t. m. društveni sestanek. Predaval bo dr. Karlo Lušicki o angini in njenih posledicah. Začetek ob pol 21. ♦ »Službeni list dravske banovine« objavlja v 99. številki od 8. t. m.: Uredbo o izvajanju javnih del; Navodila za poslovanje po zakonu o zatiranju spolnih bolezni in pravilniku za izvrševanje tega zakone ter pristojbine po zakonu o zatiranju spolnih bolezni. ♦ Skupinska potovanja smučarjev v Mallnitz (Avstrija). Avstrijski turistični biro v Beogradu priredi skupinska potovanja v Mallnitz, ki je smučarjem dobro znan zaradi svojih dobrih smučarskih terenov in smučarske &ole. Ker so cene Izleta izredno nizke, je slehernemu smučarju omogočeno 8 ali 14 dni prebiti v avstrijskem smučarskem raju Mallnitzu. Odhod iz Ljubljane bo 7. januarja 1. 1935. ob 10. Vožnja in vsa oskrba staneta 1330 Din za 13 dnevno bivanje, 934 Din za 8 dnevno bivanje. Avstrijski vizum je brezplačen. Informacije in programi se dobe pri »Putniku« v Ljubljani, ki sprejema tudi prijave do 28. t. m. ♦ železniškim upokojencem v vednost! Podaljšanje rumenih legitimacij za leto 1935. je v teku. Vsak upokojenec naj odda legitimacijo svoji najbližji postaji, kakor vsako leto. V Ljubljani stanujoči na glavnem. gorejskem in dolenjskem kolodvoru v računski pisarni najkasneje do 16. t. m. Priložiti je potrebno: za otroke preko 18 leta starosti, če so dijaki, šolska potrdila; za hčerke v službi, ki pa ne zaslužijo več ko 200 Din mesečno, potrdilo delodajalca in bolniške blagajne, za hčerke brez službe pa, da so brez imetja in v oskrbi staršev. Na vseh potrdilih je potrebna naslednja klavzula: »Takse prosto po čl. 6. zakona o taksah v zvezi s §§ 102 in 105 zakona o državnem prometnem osobju. Obenem je potrebno oddati stare vložke in 1 Din za novi vložek. Vsak naj vzame s seboj tudi penzijski dekret. Kdor bo pa svojo legitimacijo v tem letu še rabil, jo lahko odda po novem letu. ♦ Visoka starost. V Doboju v Bosni živi starka Nada Deličeva, ki je 7. t. m. dosegla 120 let. Omožena je bila petkrat, ima 12 sinov ln lepo število vnukov in pravnukov. Nedavno je v tretjič dobila zobe Spominja se dobro svoje mladosti in rada pripoveduje, kakšen je bil Doboj v njenih otroških letih. Starka živi od občinske miloščine. ♦ |z finančne službe. Za finančnega tajnika 8. položajne skupine je Imenovan Božič Ivan, dosedaj konceptni pripravnik pri odseku IV. pri fin. direkciji, premeščen pa je Kalin Ivan, geometer 7. položajne skupine iz Maribora, h katastrski upravi v Ljubljani. ♦ Smrt častitljivega Slovenca na Koroškem. V PodkloŠtru na Koroškem je umrl g. Mihael Keršič. tamošnji posestnik in trgovec. Bil je doma v Podbrezjah na Gorenjskem in je dočakal častitljivo starost 89 let. Kljub dolgoletnemu bivanju v tujini je ostal do smrti zvest sin svojega naroda. Cas pogreba, ki bo v Podbrezjah, bo še naznanjen. ♦ Vlomi v Mokronogu. Te dn! je bilo vlomljeno v trgovino g. Ladislava Ferka v Mokronogu. Vlomilci so vdrli skozi okno sosednje sobe in šli od tod v trgovino, kjer jim je pač znano, da v pritličju nI nikogar in stanujejo vsi stanovalci le v prvem ln drugem nadstropju. Pokradli so blaga za okoli 13.000 Din. Moralo jih Je biti več. Odnesli so okoli 80 srajc, mnogo moke jn drugega Prejšnji večer pa so vlomili v trgovino z mešanim blagom v Laškem, kjer so tudi napravili za kakih 7000 Din škode. Orožniki so zločincem že na sledi. ♦ RokovnjaStvo okrog Boča. Iz Poljčan nam pišejo: Zaradi tatvin in drugih pre-greškov znani 201etni France K. Je postal kar cel rokovnjač V začetku jeseni so ga zalotili, ko je kradel grozdje, obleko, denar in kar mu pride pod roko. Hotel se je itrrr»:EL terih je Prešeren ta list za tiskarja iznova prepisal, da je ugodil cenzuri in Bleiweisu. ter nekatere stvori pustil; na str. 174—199 ima »VI. »Nameček nemških in ponemče-nih poezij«, ki ga tiskarski nima; kot »VII.« oddelek je imel popravljeni »Krst*: (danes v muzeju pod signaturo 3508). medtem ko je oni primerek tiskanega »Krsta« iz 1886, po katerem je Blaznik 1840 tiskal ta tekst za »Poezije«:, danes izgubljen, revizijski rokopis pa ima tudi razne korekture, ki jih je predlagal Prešeren pred izročitvijo Poezij cenzuri, če se \larn ne moti, Anton 0 1 i -ban. 1845'46, slušatelj drugega letnika filozofije (med drugimi bi bil ta korektor naslov »Nezakonska mati? rad nadomestil z novim »Nesrečna mati«). Toda za iskanje poslednje Prešernove redakcije muzejski tekst vendar ni niti približno tako važen, kakor tekst za tiskarja; ves čas tiska Poezij je ostal namreč pod zaporo pri knjižnem revizorju P-gojno udeležiti, ker bo sicer črtan iz s°wna-ma pri i avl jen c-e v- u— Jadranovci! Udeležite se članskega sestanka s starešinskim društvom, ki bo drevi ob 20. v restavraciji »Zvezdic. Udeležba častna dolžnost. u— Ljubljanska moška podružnica CMD bo imela občni zbor v sredo ]2. t. m. ob IR. v pisarni, Beethovnova ulica 2. u— Zveza gospodinj priredi tečaj za drobno pecivo v petek 14. t. m. Pričetek ob 15. uri. Prispevek 15 Din. Prijave najkasneje do četrtka na Bregu 8. u— Zveza gospodinj prireja ob sredah ob 16. uri v svojih društvenih prostorih na Bregu 8, predavanje o električni kuhi. Vabljene gospe članice, da si oeledajo ta predvajanja. Predava gdč. šerkova. Po-kušnja jedil. Vstop prost. KODAK NA ODPLAČILO! UNttfltfl »»•«•«■*<* „JUeOA«BNCIJA" ZACara. Dr»*H ovl*«-»a 34 u— 2e nad teden dni pogrešajo g. Miroslava B e z n 1 k a, krojača, ki je zadnje čase močno trpel na živcih. Odšel je z doma 3. t. m. ob pol 9. zjutraj povsem neopažen. Je srednje postavo, šibak, molčeč, govori tiho, vendar razumno. Kdor ga najde, naj to blagovoli takoj sporočiti upravi policije v Ljubljani. u— Za četrtim iz Soteske. Policija z vnemo nadaljuje preiskavo, da razkrije zadnje tajnosti, ki so še ostale okrog zagonetnega roparskega uapada v Soteski. Pri zasliševanju prvih treh aretirancev je polagoma prišlo na dan, da »Francelj-s ki ga je navedel prvi osumljenec od vsega početka za svojega kompliea, v resnici eksistira. Njegovo ime, ki se z Imenom »Francelj« sicer ne ujema, je v policijskih registrih že zdavnaj zabeleženo, in kakor pričajo izpovedi njegovih treh tovarišev, je bil pri zločinu v Soteski v resnici dejansko udeležen. Policija je zdaj na sledi za tem četrtim osumljencem, in kakor je nps-tl bo kmalu za zapahi. Po konfrontaciji s Kalanovo, ki si je že do dobra opomogla od dobljenih ran, bodo vsi aretiranci izročeni sodišču. u_ Tone žabkar je delal tudi v Ljubljani. Kakor je poročalo nedeljsko »Jutro«, so v Novem mestu aretirali znanega sodelavca ustreljenega Janeza Mrvarja in Jožeta štanglja, Antona Zabkarja iz rodulji-ce pri Raki v krškem srezu. Za njegove čine se je zadnji čas zanimala zlasti zagrebška policija, ker je izvršil več vlomov in tatvin po Hrvatskem. Orožniki, ki so ga aretirali, pa so našli pri njem tudi kolo znamke »Skandia« s tovarniško številko 88.718 in z evidenčno tablico 2—94965-1. To kolo je bilo na god sv. Miklavža ukr?*-deno trgovskemu potniku Francu Bresrar-Ju Iz Ljubljane, ki ga je za hip pustil v veži hiše na Tjrševi cesti 55. Ta ugotovitev ljubljanske policije je odkrila, da je bil Tone žabkar zadnje dni po 6vojih poslih tudi v Ljubljani. u— Lastniki koni. voz in bicikljev. ki so prejeli vojaške knjižice za svoje konje, vozove in biciklje. se pozivajo, da vse te vojaške knjižice oddajo v mestnem vojaškem urtdu na Ambroževem trgu št. 7. soba št. 3 Po naslednjem vrstnem redu: Lastniki z začetno črko A do J v sredo 12. decembra. K do O v četrtek, P do S v petek in T do 2 v soboto 15. t. m. t* *ivffetiia na deželi MOKRONOC«. Pri nas se vsako leto oglasi Miklavž, in sicer je najbolj priden v Prelotfah. kamor ga privede s seboj go-sna Roža Kunčeva. tvorničarjeva soproga i r Liubllane. Miklavž obdari vsako leto okoli sto otrok, ne samo otroke domačih ln sosedov, temveč tudi drugo deco, ki vedno željno nričakule tega dne, ko le obdarovana s 8laščie*»rii in tudi s nerilom in toplimi oblekcami. Kogar na Miklavž poza bi, se nanj spomni božiček in ga obdaruje. Lep uspeh obrtniškega sejma Ljubljana, 10. decembra Z razprodajo razstavljenih predmetov se je zaključil obrtniški sejem z gmotnim in moralnim uspehom. Ugodne kupčije so sklenili zlasti razstavljalci galanterijske, čevljarske, oblačilne, knjigoveške, kolarske in mizarske stroke in pa obrtniki, ki so se udeležili prav uspešno aranžirane^ umetnostno obrtne razstave. Za zaključek razstave so se v nedeljo zvečer vsi udeleženci zbrali na družabni sestanek v sejmskem buffetu, kjer sta jim tvrdki Javornik in Tušar prav dobro postregli. Pri tej priliki je imel predsednik sejmskega odbora gospod Josip Rebck kratek nagovor, v katerem je naglasil uspeh te prve obrtniške razstave, in izjavil, da bo obrtniški sejem ostal v bodoče trajna prireditev Ljubljane. H članku »Z obrtniške razstave v Ljubljani«, ki smo ga objavili v soboto, pristavljamo, da predstavljata objavljeni fotografiji poleg predmetov iz Sadnikarje-ve 7.birke tudi nekaj najnovejših izdelkov mizarske tvrdke Feliksa Zupana Iz Celja e— Svečana zaprisega rezervnih in upokojenih oficirjev je bila v nedeljo dopoldne na Glaziji. Tam se je zbralo okrog 500 rezervnih in upokojenih oficirjev. Na Glaziji je bila postavljena tudi častna četa vojakov z zastavo 39. pehotnega polkr Po nagovoru g. opata Juraka, ki je lepih besedah orisal življenje blagopokoj nega kralja in njegovo veliko delo za mir ter poznal vse navzoče k delu za mir, so najprej katoliki prisegli zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. Po nagovorih g. prote Cu-diča in evangeljskega vikarja so prisegli zvftstobo tudi pravoslavni in evangeličani. Nato se je poveljnik celjskega vojaškega okrožja g. polkovnik Gavrilovič v vzneše-niii besedah spominjal blagopokojnega kralja, ki so mu vsi navzoči zaklicali trikratni »Slava!«. Na poziv g. polkovnika so se vsi rezervni in upokojeni oficirji podaji v poslopje drž. realne gimnazije, kjer so oddali pismene prisege. (poletite xa$htavo ljubljanskih likovnih umetnikov t Unionski dvorani v Celju! o— Tatovi na delu. Dne 6. t. m. med 16. in 19. je nekdo ukradel trgovcu gosp. Slavku gafarju iz neke veže na Kralja Petra cesti 800 Din vredno, črno pleskano kolo znamke >Bianchi«; v nedeljo okrog 6. zjutraj pa je nekdo ukradel delavcu Ivanu Vebru iz Trnovelj, ko je bil pri maši v župni cerkvi v Celju, izpred cerkve 500 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Ipak«. v noči na soboto je nekdo ukradel zasebnici ge. Klari Plevčako-vi v Kersnikovi ulici 40 iz kurnika pet ko-kofšL e— Roparski napad na Krekovi cesti. Ko se je vračala na Krekovi (Ljubljanski) cefrti stanujoča služkinja Julijana Marov-Skova v soboto okrog 18.45 iz mesta in hotela zaviti s Krekove ceste domov, sta jo prehitela #va neznana moška. Eden je zgrabil njeno ročno torbico, ki jo je držala pod pazduho, in jo hotel iztrgati, kar pa mu ni uspelo. Nato jo je drugi moški podrl na tla. Napadalca sta vzela na tleh ležeči služkinji ročno torbico in zbežala po travnikih proti Lavi. V ročni torbici je bilo 49 Din, nekaj slik, dva robca in rožni venec. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočni velefilm >Bila sem špijonka«, film >Pogrrebne svečanosti za blagopokojnim kraljem« in zvočna predigra. Iz Maribora a— Spomeniku uedinjenja v Mariboru je namenjen koncert Glasbene Matice dne 17. L m. v počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja, v prvem delu nastopi mešani pevski zbor okrog 100 pevcev. Solo v altu poje ga. prof. Lida Vedralova. Zbor bo izvajal Gallusovo mo-teto ^Glejte, kako umira pravični«, Mirkovo mogočno skladbo >Domovina«, Gre-čaninov »Oče naš« in Mokranjčevo s-Ope-lo3talo v trajnem spominu. a— Brazdaši razstavljajo. V Kazini so razstavljena dela slikarskih umetnikov, včlanjenih v »Brazdi«. Otvoritev je bila v nedeljo s posebnim nagovorom predsednika »Brazde«, glavnega urednika Radivoja Reharja. Dela ostanejo razstavljena do 23. L m., in sicer dnevno od 9. do 19. a— »Črni umetniki« zborujejo. V soboto zvečer so se mariborski grafiki, zastopniki sčrne umetnosti«, sestali k slovesnemu večeru pri Gambrinu, da proslavijo 401etnico grafične službe svojih tovarišev Stržine od Cirilove tiskarne, Sobot-kieviča in Juga od Mariborske tiskarne ter Fanedla od Ljudske tiskarne. Slavljen-ci so prejeli od tovarišev grafikov lepe diplome in darila, častitke sta izrekla slavljencem med drugim tudi zastopnik ljubljanskih grafikov Tavčar ter zastopnik celjskih tovarišev Bauer. Za vse se je v imenu slavljencev zahvalil K. Strži-na. Prisrčni proslavi delovnega jubileja so prisostvovali tudi zastopniki vseh štirih mariborskih tiskam. a— Majhni harmonikarji pojdejo v Ru-munijo in Bolgarijo. Vršijo se že priprave za koncertni nastop majhnih harmonikarjev ISSK Maribora po raznih mestih Ru-munije in Bolgarije. Naši malčki bodo tudi v teh dveh državah poskrbeli za utrditev svojega slovesa. Turneja bo takoj po zaključku šolskega leta. a— Bodočnost letalstva. O tej temi bo predaval v petek v Ljudski univerzi dr. Kurt Wegener. »Dve srci v tričetrtinskem taktu«. Po tem znanem zvočnem šlagerju je Robert Stolz priredil za oder in uglasbil opereto »Izgubljeni valček«. Opereta se zdaj v tukajšnjem gledališču pripravlja in bo premiera v kratkem. Tudi so že naštudi-rane »Hoffmannove pripovedke«, katerih vprizoritev pride po j Izgubi jenem valčku« na vrsto. a— Glasbena Madca r Mariboru. Izredni občni zbor bo '20. t. m. ob 20. v društveni pevski dvorani. Na dnevnem redu bo iapre-niemba društvenih pravil. Vsi člani na zbor! a— Prodajalci »Jutra« za prodajo nedeljske številke v Pobrežju, Studencih, Teznem in Radvanju se iščejo. Dober zaslužek! Prijaviti se je upravi v Gosposki ulici 11. a— Ne more dokazati alibija. V zvezi z vlomom, ki se je izvršil pri belem dnevu v stanovanje zasebnika Mihelača in tkalskega mojstra Reicha. kjer gre za precejšnjo škodo, okoli 4000 dinarjev, se niso mogli dognati nikakšni točni prstni odtisi. Vendar je policija zaradi suma udeležbe aretirala nekega delavca, ki vse odločno taji, vendar za kritični čas, v katerem sta bila i?rvršena oba vloma, ne more dokazati alibija. Policija ga je pridržala v zaporu Iz Novega mesta n— Vsem, ki so se me ob 50 letnici spomnili in mi voščili, izrekam svojo prisrčno zahvalo. Novo mesto, 9. decembra 1034. Anton Mervič. Gospodarstvo Organizacija gospodarstva v Nemčiji Po večmesečnih posvetovanjih je nemška vlada ob koncu novembra izdala izvršilno uredbo k zakonu o organizaciji gospodarstva. Ta uredbo je zanimiva pred vsem zaradi tega, ker doloža ustanovitev vsedržav-ne gospodarske zbornice, poleg tega pa ustanovitev regionalnih gospodarskih zbornic. Z novo uredbo so začrtane in razmejene naloge javno-pravnih gospodarskih zbornic na eni 6trani in privatno-pravnih organizacij gospodarskih stanov na drugi strani. Vse nemško gospodarstvo, razen kmetijskega, se po tej uredbi deli na 8 gospodarskih skupin, to so industrija, trgovina, rokodelstvo, banke, zavarovalnice in podjetja za proizvajanje energije. Po strokah se vsaka od teh gospodarskih skupin deli v glavne skupine, strokovne skupine in strokovne podskupine. Gospodarska skupina za trgovino se n. pr. deli v dve skupini, in sicer za nadrobno trgovino ter za trgovino na debelo odnosno za uvozno in izvozno trgovino. Vsaka taka glavna skupina pa se še deli po strokah v strokovne skupine in podskupine. Vzporedno s to strokovno grupaci-jo pa gre druga stanovska grupacija po regionalnih načelih, kjer so obrati določenega večjega okoliša (dežele) ne glede na stroko združeni v posebnih zveznih organizacijah, ki imajo namen zastopati skupne gospodarske interese dotičneca stajiu (n- pr- deželne zveze industrijcev ali deželne zveze trgovcev odnosno rokodelcev). Medtem ko ie za strokovna vprašanja pristojna organizacija po gospodarskih skupinah, za skupna stanovska vprašanja organizacija po okoliških odnosno deželnih zvezah. so vprašanja, ki se tičejo vseh gospodarskih stanov pridržana gospodnrskim zbornicam. Za združitev gospodarskih interesov vseh gospodarskih stanov posamezne dežele odnosno regionalnega okoliša se ustanavljajo v deželah odnosno posameznih okoliših skupne gospodarske zbornice, kjer eo zastopani vsi gdarstva. Žrebanje obveznic za vojno Škodo Šestnajsto žrebanje za dobitke obveznic loterijske 2.5 odst. državne rente za vojno škodo se je vršilo 3. t. m. v Beogradu in naknadno še 7. t. m. »Službene novine« od 8. decembra sedaj objavljajo uradno listo tega žrebanja, pri katerem so padli dobitki na naslednje obveznice (prva številka pomeni serijo, druga pa številko izžrebane obveznice): z dobitkom 200.000 Din je bila izžrebana obveznica 5852-116: z dobitkom po 100.000 Din sta bili izžrebani: 6356-378 in 8816-386; z dobitkom po 50.000 Din: 6045-370, 6115-166, 6666-144, 6906-7, 7887-670; z dobitkom po 20.000 Din: 5339-124, 6102-640, 6435-30, 6460-87«, 6683-53, 6886-888, 7385-346, 7748-500, 7910-M&5, 7955-493. 8733-886, 8860-139, 9131-1000. 9199-707, 9281-22; z dobitkom po 5000 Din: 5150-850, 5214-235, 5328-934. 5330-172, 5339-893, 5384-4, 5449-669, 5534-821, 5631-718, 5704 686, 5757- 660, 5785-388, 5848-383, 5849-336, 5856-530, (>038-920, 6060-231, 6142-56, 6208-470, 6225-199, 6277-312, 6301-309, 6418-205, 6602-527, 6612-100, 6756-554, 6755-926, 6761-825, 7026-306, 7038-186, 7076-171, 7121-743, 7124-4L7, 7127-676, 7269-332, 7431-276, 7435-561. 7524-380, 7562-451, 7845-180, 7854-518, 7918-353, 8247-192, 8366-404, 8481-212, 8.534-137, 8686-504, 9022-641, 9209-602, 9226-945; z dobitkom po 3000 Din: 5025-992, 5075-956, 5113-414, 5222-75, 5232-674, 5401-716, 5511-243, 5578-904, 5583-19, 5587-831, 5693-506, 5648-307, 5655-772, 5687-292, 5703-531, 5705-513, 5777-542, 5778-655, 5801-440, 3823-32. 5887-681, 5922-76, 5954-32, 5984-708, 5968-875, 6003-606, 6139-753, 6223-82, 6270-85, 6316-307, 6353-234, 6367-74. 6374-472, 6441-819, 6441-988, 6468-946, 6483-504, 6513-511, 6570-574, 6671-678, 6690-946, 6703-278, 6705-972, 6746-93, 6767-489, 6890-363, 0917-981, 6949-938. 6952-686, 7086-290, 7167-486, 7229-988, 7247-78, 7270-907. 7301-6, 7348-68. 7408-550, 7425-923, 74=58-683. 7461-404, 7464-46, 7481-397, 7515-658, 7563-627, 7568-769, 7582-279, 7695-921, 7698-480, 7769-55, 7777-166, 7782-113, 7995-115, 8002-670. 8031-43, 8060-371. 8100-893, 8118-587, 8179-284, 8247-635, 8252-34, 8274-32, 8386-878, &188-378, 8391-434, 8425-642, 8474-906, 85118-020, 8546-673, 8556-240, 8640-764, 8677-243, ««04-86.3. 8885-935, »H4-106, 9002-492, 9040946, 90.58-40, 9235-829, 9391-177, 9334-316. Gospodarske vesti — Povišanje dividende Narodne banke. Že nekaj tednov se delnice Narodne banke na našem efektnem tržišču stalno dvigajo-Sredi novembra so notirale še okrog 4100, včeraj pa je bil na beograjski borzi zabeležen že zaključek po 5000. Prvotno se je to dviganje komentiralo s tem. da se vedno proti koncu leta delnice Narodne banke dvignejo za znesek običajne dividende. Ta dvig pa je letos mnogo večji. Beograjski »Privredni pregled« prinaša eedaj informacijo, da je pričakovati povišanje dividende in sicer od lanskih 300 na 400 Din. = Ukrepi za zaščito italijanske lire. Italijanska vlada je izdala zakonski dekret, po katerem morajo vsi italijanski denarni zavodi, vsa podjetja in vsi privatniki v roku 10 dni odstopiti Italijanski banki tuje devize, terjatve, dobroimetja in kredite v inozemstvu. Prav tako morajo do konca tekočega leta prijaviti Italijanski banki vse inozemske vrednostne papirje, ki jih imajo v posesti, kakor tudi vse italijanske vrednostne papirje, ki jih držijo v inozemstvu. Poostreni so tudi drugi devizni predpisi, zlasti glede izvoza italijanske valute ter glede trgovine s tujimi valutami. Z drugim dekretom je odrejeno, da so izvozniki dolžni cedirati Institutu za plačilni promet z inozemstvom vse devize, ki jih dobe od izvoza Istočasno se uvedejo posebne kompenzacijske takse za blago, ki se uvozi v Italijo iz onih držav, ki na slične italijanske proizvode ne priznavajo primernih olajšav. Italijanski listi poudarjajo, da so bili ti dalekosežni ukrepi izdani za zaščito italijanske valute pred notranjo in internacionalno špekulacijo. — Ostre ukrepe za zaščito italijanske valute so že dalj časa pričakovali v mednarodnih finančnih krogih, zlasti glede na stalne Izgube zlata pri Italijanski banki. V svrho zaščite italijanske valute je Italijanska banka pred tedni nenadoma zvišala diskont od 3 na 4 odst., kar je vzbudilo splošno pozornost. V zvezi z najnovejšimi deviznimi omejitvami so zanimive tudi številke izkaza Italijanske banke od 30. novembra, iz katerih je razvidno, da se je v zadnji tretjini novembra zlasti zaklad Italijanske banke ponovno zmanjšal za 110.7 milijona lir na 5640 milijonov (od konca letošnjega januarja do konca novembra so se zlate in devizne rezerve italijanske banke zmanjšale od 7399 na 5867 milijonov, to je za več nego poldrugo milijardo lir). Obtok bankovcev se je v zadnji tretjini novembra povečal za 349 na 13.163 milijonov lir. = Znižanje diskonta v Rumuniji. Rumunska Narodna banka je znižala svoj diskont od 6 na 5 odst. To je drugo letošnje znižanje diskonta, kajti že aprila je bilo izvedeno znižanje od 7 na 6 odst. — Poštna hranilnica r novembra. Po izkazu Poštne hranilnice za mesec november so se v tem mesecu vloge na hranilne knjižice Ip nebistveno dvignile, in sicer za 0,4 I na 692 milijonov Din (v oktobru smo zabeleži h zmanjšanje vlog za 11.9, v septenv bru pa povečanje za 12.7 milij.). _ Čekovne vloge so se v novembru ponovno povečale za 97.3 milijona Din, in so dosegle najvišje letošnje stanje 1133.3 milijona Din (lani v novembru so znašale čekovne vloge 1148.0 milijona Din). Čekovni promet je znašal v novembru 6011 milijonov, t. j. za 400 milijonov več nego lani v novembru. — Rekonstrukcija glavnice pri družbi »Jasenica«. Družba »Jasenica« a. d. v Beogradu, ki ima v Smederevskl Palanki veliko tvornico za gradnjo in popravljanje železniških vagonov, za gradnjo železnih konstrukcij in aeroplanskih motorjev ter žičnih železnic, je morala že leta 1928. zaradi utrpelih izgub odpisati svojo glavnico od 10 na 5 milijonov Din. Leta 1930. je bila z izdajo novih delnic glavnica znova povišana na 10 milijonov. Ta sanacija p« očividno ni zadostovala, kajti občni zbor te družbe, pri kateri je udeležen zlasti francoski kapital, je letos sklenil zaradi odpisa izgub ponovno znižati glavnico od 10 na 5 milijonov Din, s tem da se nominalna vrednost delnic zniža od 10.000 na <5000 Din. »Istočasno pa je občni zbor sklenil povišati reducirano glavnico od 5 na 17 milijonov, in sicer z izdajo prioritetnih delnic. Upravni odbor družbe je sedaj sklenil, da se bo letos povišala glavnica za 3 milijone Din. ostanek pa bo emitiran do konca leta 1935. — Veliko povpraševanje po koruzi na svetovnem trgu. Zadnje tedne se na mednarodnem žitnem trgu stalno dviga cena koruzi. V začetku novembra je koruza no-tirala v Chicagu 77.75 centov za bušel, sedaj pa je notacija že dosegla 90 centov. Tudi na argentinskem trgu se cena stalno dviga, četudi ne v enakem obsegu kakor v Zedlnjenih državah. Ta dvig cene je posledica vedno občutnejšega pomanjkanja krmil v Zedlnjenih državah, kjer je bila letos letina koruze in ostalega krmilnega žita izredno slaba. Pri tem so letos zaloge koruze v Argentini, ki je največja producentka koruze na svetu, precej manjša nego lani. Ameriška žitna trgovina se zaradi tega v rastoči meri oskrbuje z inozemsko, zlasti argentinsko koruzo. S Kanado se pogajajo Zedinjene države zaradi uvoza 15 do 20 milijonov buš-ljev od rje pokvarjene pšenice, ki se lahko rabi kot krmilno žito. Kakor zatrjujejo, so bile tudi sklenjene večje kupčije za izvoz podunavske koruzo v Zedinjene države. Ta edinstveni primer najbolj ilustrira, kako se je zaradi katastrofalne slabe letine v Ameriki docela spremenila situacija na svetovnem trgu koruze. Potrjuje se pričakovanje naše žitne trgovine, ki zatrjuje, da bomo letos z lahkoto prodali ves ogromen presežek koruzne letine tn da se bo morala tudi pri nas v dogled-nem času cena koruzi občutno dvigniti. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini tvrdke Remec & Co, tvornice upognjenega pohištva, lesne industrije na Duplici pri Kamniku (poravnalni upravnik Vlado Fajdiga, bančni uradnik v Kamniku; poravnalni narok 30. januarja 1935 ob 9. pri sreskem sodišču v Kamniku, prijavni rok do 30. januarja, ponudena kvota F>0 odstotkov). — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Leona Medena, trgovca v Grahovem pri Rakeku (poravnalni upravnik Milan Kravanja, trgovec v Cerknici; poravnalni narok pri sreskem sodišču v Cerknici 3. januarja ob 9., prijavni rok do 29. decembra), nadalje o imovini Klementa Belovskega, posetnika in mlinarja pri Sv. Heleni p. Mirna (poravnalni upravnik Fr. Mastnak, notar v Trebnjem; poravnalni narok pri sreskem sodišču v Trebnjem 8. januarja ob 10., prijavni rok do 31. decembra, ponudena kvota 50 odst.) in o imovini Ivana Kogovška, kovaškega mojstra v Dravljah 109 (poravnalni upravnik Ivan Sedlar, trgovec v Ljubljani, Linhartova 4: poravnalni narok 4. januarja ob 9., prijavni rok do 31. decembra, ponudena kvota 50 odst). — Konkurz je razglašen o Imovini tvrdke Herman Goldnerkreutz, industrije stro-jil na Bledu (konkurzni upravnik dr. VI. Krištof, odv. v Radovljici; prvi zbor upnikov 15. decembra ob 9., prijavni rok do 2. januarja, ugotovitveni narok 5. januarja). = Izdelovanje likerjev Iz sadnih destlla-tov. Ker nekateri proizvajalci izdelujejo liker, rum in konjak iz sadnih destilatov, na katere nj plačana državna trošarina, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal finančnim direkcijam nalog, da obveste proizvajalce likerja, ruma in konjaka, da te proizvode lahko izdelujejo izključno iz tistega alkohola, na katerega je plačana državna trošarina, in da morajo voditi predpisane trošarinske knjige. Drugače bodo takšne osebe kaznovane po čl. 43 zakona o državni trošarini. Efekti. Ljubljana. Vojna Škoda 330—333, 7•/• investicijsko 69—70, 8°/» Blair 59—61, 7•/• Blair 53—54, 4°/o agrarne 40—40.50, 6*/* begluške 53.50—54.50. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 333—335, za december 333—335, 7«/o investicijsko 09 den., 4% agrarne 39.50—41, 7n'o Blair 50.50—45.50, 8°/»' Blair 61 don., 6" n begluške 54—55; delnice: PAB 216—220, Sečerana Osijek 105 den , Trbovlje 103 do 110. Beograd. Vojna škoda 334—335 (334). 7,a der. 333.50—334.50 334), 7°/o investicijsko 69.50—70.50 (70). 4«/o agrarne 41—41.50 (41). 0° o begluške 55.25—55.75 (54.50), za december (54.50). 8°'o Blair 63.50 bi.. 7" « Blair 54—55. Nar banka 5050 bl„ (5000), PAB 220—222 (222. 218). Dunaj. Državne železnice 20.50, Trboveljska 13.50. Alpine-Montan. 10.45. Blagovna tržišča *ITO -f Chicago, 10. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 101.3750, za maj 102.8,50, za julij 96.35: koruza: za maj 89.75. — Winnipeg. 10. dec. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 79.75, za maj 84.6250, za julij 8525. 4- Ljubljanska borza (10. t. m.) Tendenca za žito je bila mirna. Nudi se (vse za slovensko postajo, plačljive v 30 dneh): pšenica (r»o mlevpki tarifi): bašlcn 78 kg po 152 — 155; baška 79 kg no 155 — 157.50: korusa (po navadni tarifi): nova umetno sušena e kvalitetno garancijo po 115 do 117: času primerno sjha po 107-50 do 110: moka (fco Linbljana brez nrr>m. davka): >0« 230 _ 235: banalska .0« 237.50 do 240; slavonska 227.50 — 230; otrobi: pšenični brez prometnega davka debeli 135 - 140 drobni 110 _ 115 + Novosadska blagovna borza (10. t. ni.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: ba^ka. okolica Novi Sad. Sombor. in gornjebanatska 105 — 106: srednjebaška in gornjebaška 105 — 607; baška ladja Ti?a 114 — 116; ladja Begej 113 — 115; slavonska 111 _ 113; sremska 105 do 107.50: jnž-nobanatska 104 — 105. — Ječmen: baški. sremski. 65/66 kg 105—107.50: jari 67/69 ker 120 — 122.50. — Koruza: baška in sremska 55 _ 57; baška sušena 63 — 65; sreinska suš. 62—64: banat. 52—54; suš. 59-^61; sreni. suš. ladja 73—74. Moka: baška in banatska (v oklepajih sre00gg« 170 - 190 (167.50 _ 177-50): .'-'< 150 — 170 (147.50 - 157.50); •&< 130-150 (127.50 - 137.50): >6, 112.50 - 122.50 (110 - 120); >7« 100 _ 105 (100 _ 105); ,8« 90 - 95 (90 — 95) - Otrobi- b.iŠV: sremski 72 — 74: banatski 71 _ 73: baški ladja 73 — 75. — Fižol: baški, sremski beli 127-50 - 130 -f- Budimpeštanska terminska borza. (10. t. m.) Tendenca prijazna. Promet slab. Pšenica: za marc 10.20 do 16.21. za maj 16.60 do 16.61; koruza: za maj 11.41 do 11.44. Borze 10. decembra Na ljubljanski borze se danes oficielni de vizni tečaji niso bistveno spremenili, le | Berlin je nekoliko popustil, dočim je bil London čvrstejši. V privatnem kliringu no-tirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.10 do 8.20 (v Zagrebu promet po 8.14). V za-giebškem privatnem kliringu so se angleški funti trgovali po 228.93 in grški boni po 29; španske pezete so se nudile po 5.70, madžarski pengi pa v Beogradu po 9. Na zagrebškem efektnem tržišču so je vojna škoda nadalje nekoliko popravila. Za kašo je bil zabeležen zaključek po 331.50, pozneje pa se je nudil denar po 333 (v Beogradu promet po 334). za december pa je bil promet po 333 (v Beogradu po 334). Nadalje je bil zabeležen zaključek v 6°o be-gluških obveznicah po 55. De vile Ljubljana. Amsterdam 2312.07 — 2323.43. Berlin 1371.25—1382 Oo. Bruselj 799.41 do 803.35, Curih 1108 35—1113 85. London 168.80—170.40, New York 3393—3421.26 Pariz 225.46—226.58. Praga 142.84—143.70. Trst 291.01—293.41 (premija 28.5®'0), Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10 do 8.20 Zagreb. Amsterdam 2312.07 — 2323.43, Berlin 1371.25 — 1382.06. Bruselj 799.41 do 803.38. London 168.80—170.40. Milan 291.01 do 293.41, Newyork kabel 3415 — 3443.26, ček 3393. _ 3421.26. Pariz 225.46 — 226.58. Praga 142.84 — 143.70, Curih 1108.35 do 1113.85. Cnrih. Pari* 20.3725, London 15.3050. Newvork 309. Bruselj 72.20. Milan 26.42. Madrid 42.20. Amsterdam 208.85 Berlin 123.90. Dunaj 57.30. Stockholm 78.00. Oslo 76 90, Kobenhavn 68 35. Praga 12.90 Dnn.it (Ta^sH v nriv !< lir in Deset frankov.« Paganini je bil ogorčen, da bi moral plačati za majhno vožnjo toliko denarja. Izvošček pa je dejal; »Vem, da je cena izredno visoka, a čital sem v listih, da zahteva tudi gospod Paganini izredno visoke vstopnine za svoje koncerte.« Paganini, ki mu je dobro delo, da ga pozna celo preprost izvošček, se je zasmejal in mu res plačal deset frankov. VSAK DAN ENA »Zdravnik mi je naročil, da moram jemati zdravilo na vinu. Tako bom prišel vsaj do tega, da mi ne bo treba uganjati abstinence.« ŠPORT Glavna skupščina JLAS V soboto se je vršila v hotelu Esplanade XIV glavna skupščina JLAS. Predsednik Ugrinič je najprej v svojem govoru počastil spomin blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja ter nato predlagal pozdravno brzojavko kralju Petru H. Pred prehodom na dnevni red je glavna skupščina odpustila kazni gg. Miroslavu Dobrimi in Danilu Sancinu. Skupščina je sicer priznala te kazni, vendar pa jih je zaradi odličnega športnega delovanja imenovanih črtala. Poročilo tajnika je bilo sprejeto brez debate. Razpravljalo pa se je o blagajniškem poročilu, ki se je sicer našlo v redu, vendar <.ra pa bo posebni odbor še uredil. Pri volitvah je bil proti pričakovanju izvoljen skoraj popolni dosedanji odbor. Za predsednika je bil petnajstič izvoljen Veljko Ugrinič, podpredsednika general Stevan Kneževič in Stanko Grund, tajnika Frančič in Schwarz, blagajnik Alko Kohn, tehnični referent Miroslav Dobrin, odborniki: Miinz, Novak, inž. Lončar, Jakupič, Privoda, F. in J. Marjan, Dujmovič, arh. Korbar (vsi Zagreb), Savo Sancin, Megušar, Luin (vsi Ljubljana), dr. Jetnar in A. Bergant (oba Maribor), Radovanovič, Petrovič in Jovano-vič (Beograd), Fischer (Pančevo), Vujko-vič (Subotica), revizorja: J. Fischer (Maribor) in Lokar (Zagreb). Nato je bil sprejet proračun za leto 1935, ki znaša 69.450 Din. Glavna skupščina je tudi odredila termine za prvenstva Jugoslavije, in sicer takole: 7. aprila cross country na 10 km v Zagrebu, koncem avgusta glavni del prvenstvu posameznikov na igrišču Primorja v Ljubljani, 1. in 2. junija prvenstvo moštev V vseh mestih. P:rvi del prvenstva posameznikov je razdeljen na maratonski tek, balkansko štafeto in teke na 800. 400, 200 in 100 m v Ljubljani. desetoboj in hoja na 25 km na cesti v Zagrebu, meti, skoki in štafeta 4X400 m v Beogradu in Pančevu. Službene objave GZSP Spored zimsko3portnih prireditev GZISP za sezono 1934-35: 26. decembra v Ratečah, medklubska skakalna, priredi SK Rateče Planica. 30. decembra v Lescah, medklubska kombinirana, priredi SK Lesce. 1. januarja na Bledu, mednarodna skakalna, priredi SK Triglav. 1. januarja na Jezerskem, medklubska v teku na 18 km, priredi SK Jezersko. 6. januarja klubski dan, obvezen za vse člane GZSP. 7. ali 8. januarja na Bledu, mednarodna skakalna za Philipsov pokal, priredi SK Triglav. 12. in 13. januarja v Lescah, prvi del tekmovanja za prvenstvo GZSP tek na 18 km in skoki. 20. januarja klubski mladinski dan GZSP. 20. januarja pri Sv. Križu nad Jeseničani, sankaško prvenstvo GKSP v izvedbi p. SK Gorerjec. 20. januarja na Rožci, medklubska v smuku, priredi TSK Skala Jesenice. 22. do 27. januarja 1935, državno in vseslovansko prvenstvo JZSS na Bledu. 2. februarja v Škofji Loki, medklubska v teku na 18 km, priredi SK Sora. 2. februarja v Lescah, medklubska skakalna, priredi SK Lesce. 2. februarja v Ratečah, medklubska v smuku in slalomu, priredi SK Rateče Planica. 3. februarja na Jesenicah (v slučaju neugodnih snežnih razmer) Mladinski dan SK GZSP 3 februarja na Pustem rovtu v bližini sedla Kočna, medklubska v smuku, priredi SK Bratstvo. 3. februarja pri Sv. Križu nad Jesenicami, medklubska sankaška, priredi TSK Skala, Jesenice. 10. februarja na Črnem vrhu nad Jesenicami, slalom, priredi Alp. SK Gorenjec. 10. februarja v Škofji Loki, medklubska v smuku, priredi SK Sora. 17. februarja v Mojstrani, medklubska ^tafetna na 6X4 km in medklubska skakalna, priredi SK Dovje-Mojstrana. 17. februarja na Rožci. medklubska sla-rn, priredi TK Skala Jesenice. 24. februarja pri Sv. Križu nad Jese-• cami, drugi del in zaključek tekmovanja '/a prvenstvo GZSP (v izvedbi Skala, Jesenice. 3. marca na Pustem rovtu, medklubski slalom, priredi SK Bratstvo. 3. marca v Ratečah, medklubska v teku na IS km. priredi SK Rateče. 10. marca na Mužaklji, medklubska slalom. priredi SK Dovje-Mojstrana. 10. marca na Pustem rovtu, medklubska lov na lisico, priredi SK Bratstvo. 35. in 36. januarja na Bledu, mednarodni hockey turnir, priredi SK Triglav. 2. in 3. februarja na Kovcah, smuk in slalom za prvenstvo LZSP. 17. in 19 marca na Pokljuki, tek in skoki za prvenstvo LZSP. 3. februarja na Sljemenu, tek in skoki za prvenstvo ZZSP. 10 februarja na Oštrcu, slalom za prvenstvo ZZSP. Od 28. decembra ln do 8. januarja tečaj GZSP v smuškem teku, skokih, smuku in slalomu, kraj in čas bo pravočasno objavljen. Od 35 decembra dalje in preko cele zime priredi SK Rateče Planica pod vodstvom smuškega učitelja Juvana ln Žerjava več tečajev za že izvežbane smučarje, začetnike in mladino. SK Dovje-Mojstrana priredi od 23. do 31 decembra trening tečaj za Člane na Možaklji. Od 25 12. do 6. 1. priredi Mojstrana dva tečaja in sicer za začetnike in že izvežbane smučarje. TK Skala Jesenice priredi v slučaju, ako se bo priglasilo zadostno število smučarjev večdnevni tečaj pod vodstvom znanega smuškega učitelja Praček Cirila, tečaj v slalomu in smuku na Rožci. Novo dograjeni smučarski dom športnega kluba Bratstvo na Pustem rovtu bo otvorjen 23 decembra ob 11 uri dopoldne Dom bo stalno oskrbovan ln raspola* ga s 28 posteljami. Dalje bo »talno oskrbovan smučarski dom TK Skala na Rožd, ki ima nad 60 ležišč in koča SK Triglav na Grajski planini, kakor bo tudi stalno oskrbovan dom Alp. SK Gorenjec na Črnem vrhu, ki ima 30 ležišč, koča SK Dovje-Mojatrana na Možaklji bo oskrbovana samo ob sobotah, nedeljah in dnevih pred prazniki. V kranjskogorski okolici bodo oskrbovana Erjavčeva koča na Vršiču, koča na Gozdu, Knlcl. Ker je smučarski klub Jezersko izpolnil vse pogoje za sprejem v redno članstvo, se imenovani predlaga J'ZSS v sprejem v članstvo. SK Sora v Škofji Loki se obvešča, da bo predlagana v redno članstvo JZSS, ko zadosti vsem finančnim obveznostim. Iz seznama saveznih sodnikov se črtajo: Podlipec Ivo, Ravhekar Gustel, Pri-stov Janko, Jan Jakob, Krainer Rupert, Jan Ivan, Jagodic Stanko, vsi gl. Posl. GZSP za sodnike § 13. Vzame se na znanje ostavka g. Slavka Smoleja in se imenovanega gl. sklepa STTO črta iz seznama saveznih sodnikov. Na znanje se vzamejo sledeči odbori: SK Triglav Bled, predsednik Matko Ulčar, tajnik ing. Janez Kenda, SK Jezersko, predsednik Offner Franjo, tajnik Grabnar Venčeslav, SK Lesce, predsednik šuštersič Slavko, tajnik Torkar Janko, SK Bratstvo, predsednik Božič Lojze, tajnik 1. Cinkovic Jože, TK Skala Jesenice, predsednik Miha Cop, tajnik Drago Korenini. Iz seznama članov GZSP ge črta Sokolsko društvo Jesenice ter se o tem obvesti JZSS. TK Skala Jesenice se obvešča, da bodo vsi v verifikacijo predlaga člani, verificirani, kakor hitro predloži imenovani klub , , . Vsi člani GZSP se pozivajo, da vsled kratkega časa prijavijo svoje člane tekmovalce za podsavezno prvenstvo na predpisanih prijavnicah najkasneje do 8. januarja na naslov Jože Cinkovic, Jesenice. Klubi se ponovno pozivajo, da nemudoma dostavijo podsavezu sezname njihovih verificiranih tekmovalcev. . Gl. sklepa STO - GZSP se obveščajo vsi člani GZSP o reorganizaciji prvenstvenega tekmovanja GZSP in sicer se deli tekmovanje v dva dela, tekmuje se v aku-pini seniorjev in juniorjev (letos samo se-niorji). Zmagovalec v posamezni skupini prejme naslov prvaka GZSP za leto 1935 itd. Vsak klub pa je dolžan, da se udeleži tekmovanja v vseh panogah. Ocenjevanje se vrši po posebnem pravilniku in sicer tako, da dobi zmagovalec 100% pri tem odgovarjajočih točk, za oceno kluba pa pride v poštev le oni rezultat, ki je za 50% slabši, vsi drugi časi se ne štejejo za placement kluba. Prvak GZSP more postati le klub in sicer oni, ki je dosegel največje število točk izmed vseh sotekmujo-čih. Ocena posameznega kluba pa se dobi tako, da se seštejejo vse točke, ki jih je dosegel klub v teku, skokih, slalomu in smuku (prihodnja leta pa se prištejejo še točke juniorjev. Podsavez bo pa poleg tega vodil še tablico desetih najboljših ▼ kombinaciji (tek, skoki) in 10 najboljših v alpski kombinaciji (slalom, smuk). Na ta način bo GZSP dana možnost konsta-tacije napredka tako posameznika kakor tudi vseh klubov. Tekmovanje po novem načinu bo prekašalo vse prošle prireditve tako v številu tekmovalcev, finančnem in moralnem pogledu. Na ta način bo dana tudi možnost vsem klubom, ki so sedaj hočeš nočeš bili le pasivni gledalci, da z dejanji dokažejo resnično vrednost njihovega dela. Redna seja širše uprave GZSP se vrši v nedeljo, dne 16. t m„ ob 14. uri v hotelu Paar na Jesenicah, kjer se bo razpravljalo o novem načinu tekmovanja, vsled tega se pozivajo vsi odborniki, da se seje sigurno in točno udeleže. Seja ožje uprave se vrši v petek, dne 14. t. m. ob 20. uri v restavraciji g. Legata na Savi, katere se morajo udeležiti: mr. ph. Jože Zabkar, Šega Boris, Zgaga Franc, Brum Viktor, Kosmač Franc, Dobovišek Ciril, Smolej Janko in Frelih Matevž. Dopis smučarskega kluba Jezersko se odstopi ▼ nadaljno rešitev JZSS. Slednjič se pozivajo vsi klubi, da nemudoma poravnajo vse obveznosti napram podsavezu in s tem pripomorejo podsavezu do rednega poslovanja. SK Lesce se naproša, da najkasneje do 1. januarja dostavi podsavezu traso proge za podsavezne prireditve. — Jože Cinkovic, s. r., tajnik I. Naša državna reprezentanca v Ljubljani. Po nedeljski tekmi naše državne reprezentance z ljubljansko reprezentanco je g. Miodragovič nekoliko spremenil sestavo našega državnega tima, ki bo naslednja: Glaser, dr. Ivkovic, Matošič, Petrovič, Gaver, Lechner, Glišovič, A. Živkovič. Moša Marjanovič, Vujadinovič, Zečevič. Po izjavah igralcev državne reprezentance so bili s treningom v Ljubljani zelo zadovoljni. Ljubljančani so jim bili odlični protivniki, se je izrazil dr. Ivkovič. Reprezentanca ostane do srede v Ljubljani in bo najbrže danes trenirala na ilirijanskem igrišču na Stadionu. V sredo odpotujejo v Pariz. Sekcija ZNS. Seja upravnega odbora v četrtek ob 20. v restavraciji pri Slonu. Tajnik I. Službeno iz LNP. V četrtek bo v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti zdravniško predavanje dr. Ahčina o srcu in o tolmačenju nogometnih pravil. Opozarjajo se vsi klubi LNP v Ljubljani, da obvezno pošljejo na to predavanje 5 aktivnih članov. Predavanje zdravstveno vzgojnega odseka LNP. V četrtek 13. t. m. ob 20. bo Zdravstveno-vzgojni odsek nadaljeval s ciklusom svojih predavanj. Na programu je zdravniško predavanje mestnega zdravnika g. dr. Ahčina o srcu po možnosti s ski-optičnimi slikami in tolmačenje nogometnih pravil. Z ozirom na koristnost in važnost tega predavanja se pričakuje od aktivnih športnikov vseh panog polnoštevilna udeležba. K predavanju, ki se bo vršilo v dvorani okrožnega urada v Ljubljani, ima vsakdo prost vstop brez ozira, ali je član kakega športnega kluba. Prvenstvo v II. razredu naših nogometnih klubov si je letos priboril naš najmlajši klub »Sloga«, ki obstoja šele od leta 1932. Klub so ustanovili agilni uslužbenci železničarske nabavljalne zadruge, katere vodstvo je šlo svojim uslužbencem z razumevanjem na roko. Mladi klub ima dosedaj lahkoatletsko sekcijo in nogometno sekcijo. Pripravljata se še smučarska In plavalna sekcija. Pri »Teku uedinjenja« je klub postavil 10 atletov, ki so skoro vsi zasedli dokaj častna mesta. »Sloga« je bila tudi zastopana po svojih 3 delegatih pri slavnostih na Oplencu 1. decembra. JASO. Opozarjamo tovariše, ki se nameravajo udeležiti natečaja za izdelavo društvenega znaka, da oddajo osnutke pri vratarju univerze najkasneje do 15. t. m. Informacije na društveni deski. Jutri ob 18. važna seja na tehniki (soba št. 82). Udeležijo naj se je Mikuletič, Nagv, Dermelj, Majcen, Krajnc, Prezelj, Reicher, Bradač, Krevel, Kump, Skaberne, Blonir, Skopal Aneška, Dovjak. Sikošek, Frlan, Perne in Dečman Tone. Posebej vabljena Iskra in Roth. ZSK Hermes (moto-sekcija) ima danes sejo ob 19. v gostilni Keršič na Celovški cesti. Seja je zelo važna, zato vsi odborniki gotovo. ZSK Hermes (nogometna sekcija). Seja načelstva nogometne sekcije se vrši drevi točno ob 18.30 v klubskem lokalu na kolodvoru. Na sejo sc vabi igrač Oblak Miro. Plenarna seja centralnega odbora se vrši v četrtek dne 13. t. m. ob 18.30 isto-tam. Važno! Radio Torek, 11. decembra. LJUBLJANA 11: šolski ura: O mladinski glasbi (prof. E. Adamič). — 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Narodno obrambno delo v smislu kraljeve oporoke (prof. Rudolf Juvan). — 13.10: Cats, plošče. — 18: Otroški kotiček (Mirko Kunčič). — 18.20: Praktična navodila o pravilni sestavi prehrane z ozirom na duševne delavce (ga. Šerko). — 18.40: Nemščina (dr. Kolarič). — 19.10: Slovaške pesmi na ploščah. — 19.30: Nacionalna ura: Iv. Cankar (prof. Juš Kozak). 20: Cas, jedil, list, program za sredo. — 20.10: Arije francoskih oper poje ga. Obenval-derjeva. — 21.30: Cas, poročila. — 21.50: Radio - orkester. — 22.30: Angleške plošče. Sreda. 12. decembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.50: Poročila. — 13: Narodno obrambno delo pred vojno in zdaj (dr. Vrčon). — 13.10: Cas, plošče. — 18: Plošče po željah. — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). — 19.30: Nacionalna ura: Prota Matija Nenadovič (univ. prof. VI. Djordjevič). — 20: Prenos iz ljubljanske opere, v odmoru napoved Časa, poročila, jedilni list, program za Četrtek. BEOGRAD 16: Pesmi. __ 20: Prenos iz Ljubljane - Zagreb. — 12.30: Plošče. — 17.45: Pesmi. — 20: Prenos iz Ljubljane. — PRAGA 19.30: Arije in pesmi. _ 20: Koncert Češke filharmonije. — 22.15 Tlošče. — BRNO 19.30: Program iz Prage. — VARŠAVA 20: Lahka glasba. — 21: Poljska glasba. 22.15: Ples. _ DUNAJ 12: Orkester _ 16.10: Plošče. — 19.20: Orkester mandolin — 20: Mešan program. — 22: Klavir. _ 23.90: Orkester. - BERLIN 20.45: Zabaven program. — 22.20: Plesna muzika. — 24: Zbori. - K6NIGSBERG 21.10: Komorna glasba. _ 21.35: Pesmi. — 23: Ples. — Trebeljevski politični atentat se razblinja Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v odstotkih, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, drugo najnižjo temperaturo. 10. decembra Ljubljana 7, 761.8, 7.0, 94, 0, megla, dei, 0.8 Ljubljana 13, 760.4, 7-8, 93, 0, 10, —, —; Maribor 7, 760.3, 4.0, 90, NW3, 6, —, —; Zagreb 7, 762.4, 6.0, 90, BI, megla, —, —; Beograd 7, 764.7, 5.0, 80, D3E4, 8, —, —; Sarajevo 7, 767.0, 5.0, 90, 0, 10, dež, 1.0: Skoplje 7, 767.5, 6.0, 80, 0. 10, —, —; Rog. Slatina 7, —, 6.0, —, E2, 10, —, —. Temperatura: Ljubljana 9.0, 5.8; Maribor 9.0, 1.0; Zagreb 8.0, 6.0; Beograd 6.0, 4.0; Sarajevo —•, 3.0; Skoplje 10.0, 3.0; Kumbor 15.0, —; Split 14.0, —, Rab 16.0, —; Rogaška Slatina 8.0, 6.0. GOSTILNIČARJI? Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko B E R M E T — V IN O Črnino iz Fruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga poSilja B. MARENKOV, Sremski Karlovci. F ruška gora. RODITELJI! Otroku, ki pohaja Solo, dajte, ako je slaboten, da použije vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Ener-gina« za jačenje krvi, živcev in teka. Deca, ki redno jemlje »Energin«, ima dober tek in Je odporna zoper vsa obolenja. »Energin« za Jačenje krvi, živ cev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako Je slabotno. To je prehodna dekliška doba. ko ee mora vsako dekle okrepiti. »Energin« dajte vsakemu čla nu rodbine. Iti nima teka »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki je ma-lokrven. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica Din 35. Reg. S. br. 19147-33 Trebeljevo, 10. decembra V vseh treh ljubljanskih dnevnikih smo čitali vest o političnem atentatu, ki se je baje izvršil v četrtek zvečer 7. t m. v trebeljevski občini. Poročila, ki so bila napisana v Ljubljmi in niso mogla biti cd domačinov potrjena, javljajo o čudnih zadevah atentata, o katerem pri nas domačini ničesar ne vemo. Nekatere navedbe v sobotnih listih moramo precej drugače prikazati javnosti, kakor pa jih omenjajo prva poročila. Ta navajajo vzrok za napad politični motiv. Predsednik občine Trebeljeva g. Gale je pripadnik bivše SLS in je imel precejšen vpliv v naši hribovski občini. Trebeliev-ska občina je prav po krivdi bivše SLS med zelo zaostalimi kraji naše banovine. Vsakdo mora priznati, na so pričeli pri nas dvigati narod iz te zaostalosti šele možje iz JNS. ki je pričela širiti pri nas v poslednjem času napredno in nacionalno misel. Med temi možmi so zla9ti bivši predsednik občine g. Končar, občinski tajnik g. Krabica in nekateri drugi možje. Ti so se zavzeli za napredek odročne hribovske občine, ki je po ozemlju ena največjih občin, saj sega od Litije pa do občine Dobrunja pri Ljubljani in je od enega do drugega konca nad 4 ure napornega hoda po hribovitem svetu. Občina obsega tri župnije: Prežganje, Štango in Jan-če. ima tri šole enorazrednice, izmed katerih vodita štangarsko in ono na Jančah tamkajšnja gg. župnika. Seveda sta taki šoli le polovični. Naši možje so že mnogokrat pokrenili akcijo, da bi dobili pri nas posvetne učitelje, a zaman. Značilno je, da se vrši prav te dni akcija za ukinitev orožniške postaje v Štangi, češ da je nepotrebna. V občinski hiši, ki jo je postavil prejšnji občinski odbor, se-stoječ iz somišljenikov JNS, imajo svoje uradne prostore tudi štangarski orožniki. Občinski odbor pod predsednikom g. Ga-letom, ki je še le pred nedavnim prevzel vodstvo občine, je dvignil orožniški postaji najemnino tako visoko, da je ne more plačati. Zato vse kaže, da se bo postaja zdaj izselila. Predsednik g. Gale deluje ves čas, odkar je prevzel občinske posle, na to, da bi se premestil sedež občine iz Štange, ki je približno središče občine, v Ravno brdo, kjer je sam doma in ima zdaj poltretjo uro hoda zdoma ▼ občinsko pisarno. Torej zaradi predsednika osebno se naj udari pretežna večina občanov. Zaradi nameravane premestitve občinskega sedeža so pri nas stalna trenja. G. Gale deluje še dalje za premestitev, čeprav je že celjsko upravno sodišče razsodilo, da se premestitvi iz splošnih ljudskih interesov ne bo ugodilo. Toliko torej nasproti napačfitin informacijam. Prav tako je ozadje atentata v četrtek precej drugačno, kakor je bilo opisano v listih. Isti dan ni bilo nikake seje, pač pa se je g. Gale. ki je bil v Veliki Štangi, proti večeru vmil na Ravno brdo. Vsa pot drži bolj po samoti _ in Ci tako zvani atentator laže obračunal ž njim kje na samem kakor pa na njegovem domu, kjer so bili tudi njegovi domači. Vsi dobri poznavalci Galetove domačije vemo, da ima na svojem gruntu zelo hudega psa, ki se mu ni varno približati. Tudi druge okoliščine so čudne. Kako neki more ugasniti izstrelek petrolejko, če je pa bil strel tako slab, da je obtičala krogla g. Gsletu v roki med palcem in kazalcem. Zadnjič se je obstrelil pri nas neki dečko, pa mu je šla krogla skozi vso roko. Oblastva so uvedla takoj preiskavo. Sc isti večer je bila predložena ovadba, ki jo je sestavil prežganjski župnik g. Stu-pica, ranjeni g. Gale pa je odšel takoj v Ljubljano v bolnišnico, ne da bi iskal prve pomoči v Litiji, ki ima štiri zdravnike. Zanimivo je, da ni v župnikovi obširni ovadbi nič o strelih iz Galetovega samokresa. Tudi domači so molčali o teh strelih vse dotlej, dokler niso preiskovalna oblastva ugotovila, da se poznajo v Ga-letovem samokresu sledovi nedavnega streljanja. Domači so priznali to še le takrat, ko so jih oblastva odločno prijela. Besede o malverzaciji v prejŠ-nji občinski upravi pa so, kakor vemo pri nas, izvite iz trte. Vsaj doslej ni vedel o tem pri nas nihče ničesar. Ce bi g. Gale res kaj našel, bi gotovo zadevo javil našim oblastvom in po uradni poti, ne pa po listih. V interesu poštenja in čistega imena naših mož naj izpre-govore zdaj nadzorna oblastva. Prizadeli naši možje bodo tudi sami storili potrebne obrambne korake. Ovadba g. župnika s Prežganja Je navajala tudi nekaj oseb, ki so baje osumljene glede napada na g. Galeta. Točne preiskave pa so dokazale, da niso navedeni prav nič v zvezi z napadom, če se je res tako izvršil, kakor smo brali. Prav vsi so dokazali alibi z mnogimi pričami. Ljudje se zgražajo, da vleče v javnost nekdo za lase čudno storijo o političnem atem-tatu. č it al te tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" »ALGA« ZA MASAŽO PRI REVMATIZ-MU, ISHIASU, KOSTNIH BOLEČINAH, ZBADANJU IN TRGANJU V MIŠICAH. Na dlan roke izlijte malo »ALGE«, z namočeno dlanjo nadrgnite oni del telesa vzdolž mišic, kjer Čutite bolečine. Ko se je dlan ugrela in posušila, namočite jo znova in zopet nadrgnite. Tako ponovite večkrat, zatem zavijte na-drgnjeni del v volneno krpo ali rutico. Masirati morate dva do trikrat na dan, a po potrebi tudi večkrat. že po prvih vtiranjih boste opazili prijeten občutek in olajšanje bolečin. Cim začutite tudi najmanjše nerazpoloženje in zbadanje. Natrite telo z »ALGO«, ker je to lahko začetek težjega obolenja, kateremu morete priti v okom z malo »ALGE« »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—i Reg. S. Br. 18117/32 RELIEFNE ZNAKE z odlično uspelim likom blagopokojnega kralja Aleksandra umetniško izdelane iz 800/000 čistega srebra, črno oksidirane, izdeluje zlatarska delavnica Stojana Orešcanina Beograd, Te raz ija 24 Gg. trgovci in zastopniki, ki žele vzorec z rabatom, naj pošljejo Din 10.— v poštnih znamkah. 10746 Pozor čevljarji i-? kmetovalci! Vsakovrstno USNJE po najnižjih konkurenčnih cenah imam v zalogi. Moje blago se samo hvali. 10730 FRANC JENKO trgovec z usnjem MEDVODE Zapustil nas je za vedno naš dobri in srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast, svak, gospod Fugina Pavel nadsprevodnik drž. žel. v pokoju Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 12. decembra, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Vošnjakova ulica 20, na pokopališče pri Sv. Križu. CECILIJA, soproga; VOJTEH in HINKO, sinova; IVICA, hčerka; MILENA, MIMI, sinahi; IGORCEK, BEBICA, vnuk in vnukinja, ter vse ostalo sorodstvo. Razpis službe. Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani razpisuje pogodbeno mesto ravnatelja z delokrogom, določenim v pravilih Mestne hranilnice ljubljanske. Pogoji za sprejem so naslednji: 1. Jugoslovensko državljanstvo; 2. popolno znanje državnega jezika, slovenskega in srbohrvaškega, vključivši tudi popolno obvladanje cirilice ter popolno obvladanje vsaj enega izmed naslednjih jezikov: francoščine, nemščine ali angleščine; 3. popolno telesno in duševno zdravje; 4. neoporečno življenje v moralnem, gospodarskem in nacionalnem oziru; 5. starost od 30 do 45 let; 6. uspešna dovršitev pravne, državno-znanstvene ali narodnogospodarske fakultete, odnosno trgovske visoke šole s predpisanimi izpiti, po možnosti z doktoratom; 7. večletno hranilnično ali bančno službovanje s popolnim poznanjem vseh panog poslovanja denarnih zavodov; 8. dokazi o uspešnem, samostalnem in iniciativnem delovanju na polju kredita, denarnih zavodov in monetarnih problemov; 9. reference vodečih denarnih zavodov ali uglednih gospodarskih predstavnikov. Prednost imajo ob enaki kvalifikaciji prosilci, rojeni v Ljubljani in istotja pristojni. Mestna hranilnica ljubljanska pa si pridržuje pravico končne odločitve. Prošnje s prilogo curriculum vitae, s podrobno navedbo dosedanjega delovanja, višine zahtevanih prejemkov, z dokazili o tem, da so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji ln z navedbo dneva, s katerim prosilec lahko nastopi službo, je vložiti pri Mestni hranilnici ljubljanski najkasneje do 31. decembra 1934. Ljubljana, dne 10. decembra 1934. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA, Marceli« Tlnajre: 84 Upornica Roman In zdajci — ne da bi ga bilo sram _se je Noel razjokal... Njegova glava je počivala prijateljici na prsih... Izza njegovih zaprtih vek se je utrnilo nekaj žarečih solza... In strastno, s počasnim, vztrajnim pritiskom je tiščal čelo prijateljici na srce, kakor da bi hotel predreti v to srce — v jedro njenega utripajočega življenja. Čutila je, da je bil premagan in vnovič osvojen, in eolze, ki eta jih skupaj prelila, so lajšale skelenje njenih muk. >Kaj naj storiva, Moj Bog, kaj moreva storiti? je spet vprašala. In on je odvrnil: >Ljubiti drug drugega in skupaj trpeti.« 28. Izkušala sta nadaljevali dosedanje življenje. Jozana je tako želela. Ko je Noel, ki so ga bile solze pomirile, začel govoriti o prihodnosti, mu je Jozana rekla, naj molči... Ne, za zdaj še ne gre govoriti o ljubezni, nikar že o poroki... »A zakaj ne?« je užaljen vprašal Noel. >Zakaj se mi umikate? "Ali vam vest aali ponos tako velevata?...« >Ne vest ne ponos. Ljubim vas in sem vaša. Samo žena vam nočem biti.. >Ker vas ljubim, ni nič izpremenjenega...« >Pač, Noel, vse je izpremenjeno... V vaših očeh nisem več tista žrtvovana, vdana, nedotakljiva Jozana, ki ste ei jo izbrali... O, 6 tem ne mislim, da vas ne bi bila več vredna!... A ženo, ki sem, morte popolnoma spoznati... Preveč ste trpeli... Takšna rana se ne more zarasti v nekaj dneh... Dajte mi časa, NoelJ Ozdravila vas bom in spet utrdila vašo vero vame... Preizkusite me!... Zdaj sem jaz tista, ki pravim; .Terjajte od mene kaj posebno težkega ...' Vse bom storila, da si pridobim vaše zaupanje ... vse ..« >Yse, kar bi rad, je izraženo v dveh besedah: Ljubite me.. .< >Ljubim vas, saj veste... A zaradi najine sreče hočem preizkusno dobo... Ce bi vaša ljubezen omagala... Ne recite ,ne'! Noel!... Potrudiva se, da rešiva vsaj prijateljstvo... Pustite me, naj ostanem nekaj časa vaša prijateljica... In potem, kadar boste čutili, da se zanesete nase in name... potem bom tisto, kar boste hoteli.. .< Noel se je dal prepričati. »Naj bo,« je rekel. »Počakajva. Izkušajva delati in pozabiti.. In tako sta živela kakor prej. Vsak večer je prihajal Noel v Jozanin zeleni salon, ji prinašal cvetlice, knjige in igrače za C-lau-dea in se delal, kakor da ne bi videl bledice, ki je pokrila materi obraz, kadar je poljubil otroka ... A sredi razgovora ali sredi branja sta se primaknila drug k drugemu, njiju roke so se našle in časih tudi njiju ustnice... In po vseh takih trenutkih je bila Jozana prva, ki se je opametovala: »Ne ... ne še ... ne zdaj.. In Noel je odšel, jezen nanjo in nase in naveličan čakanja... Imel se je res za ozdravljenega... A že naslednji dan je majhen premolk v Jozaninem govoru, omemba kake ceste, kakega mesta, osamljen stavek v kakem romanu, drobtinica v »Raznih novicah« ali Claudeov smehljaj, ki je bil materinemu tako malo podoben — je kaka drobna malenkost iznova odj>rla rano v Noelovem srcu .. Toda premagal se je. S kolikšnim strahom v duši je opazoval Jozano in jo izpraševal! In iz vsega, kar je rekla, in vsega, kar je zamolčala, si je ustvarjal nove razloge za trpljenje... Spoznaval je vse težave in tesnobe vročičnih, prečutih noči, ko plapola misel kakor luč pri odprtem oknu, kadar brije burja blaznosti po omračenih možganih. Spoznaval je tudi prečute noči, ko je misel jasna in bistra in ko človek tehta in preverja vse najmanjše malenkosti, da bi našel v njih razlog za strah ali za upanje.. »Zak aj nisem ljubosumen na Pierra Valentina?« se je vpraševal...« Jozana mu je bila vendarle srčno vdana, da, izprva ga je menda celo res ljubila. Zakaj se obeša moja ljubosumnost na onega drugega in na vse, kar prihaja od njega?... Zato, ker si Pierra Valentina in Jozanina čuvstva do njega lahko predstavljam, ne da bi se moral bati pomilovanja ali primere v svojo škodo ... O onem drugem pa ne vem ničesar ... Zakaj ga je ljubila? Pravi, da mi ni bil v ničemer podoben... Zakaj ljubi mene?...« Videl je nerazločno moško bitje s črtami, ki niso bile samo popolnoma različne od njegovih, ampak so tudi odražale popolnoma drugačno dušo... Ta neznanec je bil drugega plemena, krotek, šibak, oprezen, nekoliko ženski — mož tiste vrste, ki jih je Noel sovražil... In spet in spet je vstajala ta prikazen tik ob Jozanini ljubljeni postavi, in Noel je v duhu videl prizore iz ljubezenskega romana, ki je bil podoben njegovemu... Ure skupnega kramljanja in branja: C C N £ MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 8.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 30___ Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din I.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas iD enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._ .»■ • . t* • Ponudbam na šifre ne prflagaite znamk! l^e. če zantevate oo Oglasnega oddelka »Jutra« nj« » Ulit I.* v znamkah. odeovor Drilnžit? Vse pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoca se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana. Službo dobi Beseda 1 Din, davek 2 Um, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mesar, pomočnika prav dobro izurjenega v sekanju mesa sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sekač«. 34572-1 Gospodično za nemško in srbohrvaško korespondenco iščem za par rini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »'/.a Ljubljano«. 3Mli-l Postrežnico pridno in pošteno, iščem 7.a jutranje ure. Skrabčcva ulica 5. 34689-1 Strojepisno delo večje, nemško, nudim osebi z lastnim strojem. Pogoje na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strojepis«. Gospe, gdč. in goSTKMJje na Gorenjskem in Notranjskem dobe v svojem kraju ]r>p postranski zaslužek. — Pišite na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten«. 34681-1 Prodam II Vrednot Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova J Din. Najmanjši znesek 17 Din. Srebrno Jedilno orodje še novo. po nizki ceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 341077-« Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Bencin-motor 5 Ks, malo rabljen, proda P. Kotnik, Emonska c. 6. 34676-00 Prodavačieu može da bude i početnira. do ii godine, sa svršenom jrednjom školom, koja govori hrvatski, njemački i madjarski ili franeuski — traži draguljar. — Ovome odgovarajuče pontule sa. klikom na: Niko Bogdan, Dubrovnik. 34671J: De^le pridno in pošteno, vajeno kuhe. sprejmem v Ljubljani, Florijanska ulica 317**7-1 L Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Potnik ra tovarno perila veletrgovino manufakture vpeljane tvrdke za Štajersko, Prekmurje. se proti proviziji sprejme. Pod značko »Vpeljan potniki na oglas, oddelek >Jutra«. Beseda i Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Kuharica najnovejša, spretna, nenad-kriljiva, jedrnata. lahko razumljiva, predplačilo 50 Din, povzetje & Din pošilja Knez, Ljubljana. Domobranska 16. 34»®5-8 Motor na sesalni plin, 15—05 Ks potrebujem. V zameno dam motorno kolo znamke \Yan-derer 500 cm3. — Razliko vrednosti doplačam. Vzamem pa tudi stroj za iz delavo cementne zarezne strešne opeke. Tonudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod --Modeli«. 34/68M0 Službe išče Beseda SO para, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Samo za hrano grem v službo, ker nimam doma. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samo za hrano«. 34688-2 Službo skladiščnika prevzamem pri večjem podjetju. Vešč sem knjigovodstva in korespondence, z najboljšimi referencami. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Zmožnost«. 346S3-2 Kontoristinia začetnica, ki zna perfektno nemško, slovensko in strojepisje, išče službo. Gre tudi za vzgojiteljico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »-Brezposelna« 34674-2 1000 Din nagrade ali več kot kavcijo, dam tistemu, kateri mi preskrbi stolno službo inkasanta, sluge ali slično. — Imam nižjo srednjo šolo. Nastopim lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sposoben in zdrav inteligent«. 34685-3 Brivski pomočnik starejši, išče službo za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 34704-2 G. Th. Rotman: Vožnja s kolesom in njene posledice Rrrr — pljusk! Voz naših prijateljev je pridrevil mimo in vzel lestvico kar s seboj; pri tem se je snažilčevo vedro izlilo Zdravku in Slavku na glavo. Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kopale po aa»vie>ii eaoah CERNE - juvelir Ljubljana. Wolfova ulica 3. Oblačila Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Moške poklicne plašče onne, fctoteete, bele za vse j vrste poklice, bel« meea-r-eke jopice im« stalno v I zalogi v vseh velikostih F. I. Goričar, Ljubljana, | Sv. Petja cesta štev. 29. 34084-12 I Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Prima zimska jabolka sortirana, od Din 2.50 dalje. Stalna sadna razstava pri Kmetijski družbi, Novi trg 3 in Igriška ulica 3 (za dramo). Telefon 2105 ali ~ 55. 31130 Lokali Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Parter no skladišče svetlo im e»n,'ho. 80—100 m2 na prometnem kraju., toda dvoriščno, se išče za toioj aM e i. februirjem. Po mcranopiti s priključenimi pisarniškimi prostori i eno aH drveima sobama. — »Ukod« d. d.. Ljubljen«. Tj-rševa eesta 31, telefon 32-49. 34420-19 Modna trgovina za gospode, v centra mesta pod ugodnimi pogoji naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zasigurana bodočnost«. 347H1-19 V najem Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lokal oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »V trgu«. 3105)0-17 Za maihen 1 denar vsak mesec različne nasvete, »žena in dom« mi svetuje, kako naj umno gospodinjim in poceni dobro kuham, kako obvarujem sebe in družino bolezni, kako si sama napravim obleko in perilo, kako potolažim moža, če je slabe volje, in mi daje nasvete za razne intimne ženske zadeve. Vsak mesec dobim tudi krojno polo za izbrana ročna dela. že z enim samim nasvetom ali delom, ki ga napravim po navodilih lista »žena in dom«, se mi povrne malenkostni izdatek za naročnino. Povesti in kratkočasni članki v »ženi in domu« so mi vselej v zabavo in uteho. Otroci pa se vesele slik in »Otroškega kotička«. Zato Vam svetujem, da si »ženo in dom« tudi VI naročite. Saj ne znaša naročnina več ko Din 18.— na četrt leta. Pišite upravi v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10/1., da Vam pošlje eno številko »žene in doma« brezplačno na ogled. Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Razna perutnina jajca, med, orehi in jabolka vedno v zalogi po konkurenčnih cenah v filijalni trgovini Kmetijske družbe v Igriški ulici 3 (za dramo). Telefon 3756. 34434-33 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo in kuhinjo za 280 Din oddam s 3. januarjem 2 odraslima osebama v Linhartovi nI. 28. 34US7-31 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ati dajanje aaslova S Din. Naimanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje komfortno, v strogem centru iščem s 1. januarjem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno stanovanje«. 34697-31/a Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin, v centru ali na periferiji iščem s 15. januarjem 1P>'56 Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »15. januar«. Stanovanje obstoječe iz 3 velikih sob, solnčno, v okolici sv. Jožefa ali na Mirju išč« trgovec — točen plačnik. — Ponudbe z navedbo kvadrature in cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Komfort«. 3iSX3-31/a iivmiu Družabnika s približno 50.000 Din iščemo za rentabilno podjetje hranilne stroke, z ali brez sodelovanja, brez rizika. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren uspeh«. 3*705-16 Posredujem denar na hranilne knjižice fseib denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana Gt«d«l£ka 12. te<«t. 38-10 967-;« Uložnicu I. Hrvatske štedionice u Zagreba, na 63.000 Din prodajem za gotov novac. Javiti se sa koliko proee-nata plačanja pod »UIož-nica« na oglasni oddelek »Jutra«. 34609-16 [NSERIRAJTE V »JUTRU« Dvosob. stanovanje parketirano, z vsemi priti-klinami oddam takoj ali s 1. januarjem na Mirju — Groharjeva ulica štev. 23. 34882-31 Trisob. stanovanja oddam na Zaloški cesti. — Pojasnila daje Mergentha-ler v Mostah. 346911-31 Stanovanje parketirane sobe in kuhinje oddam na Rimski cesti št. 33. 34694-21 ZAHVALA Zahvaljujemo se ob smrti gospe Hnce Hlatehouič roj. Hribar soprogo višjega sodnega oflciala zdravniku dr. Volavšku, župniku p. dr. Angeliku, s. Asump-ti in ostalim za izraze sočutja, za cvetje in spremstvo. Ljubljana, dne 10. decembra 1934. 10789 Rodbina Matekovič—Hribar. Kupim knjižice Ljudske in Kmetske posojilnice v Ljubljani, z vlogo do SO.OUO Din. Resne ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam takoj«. 34708-16 Kompanjona s 500,1 Din gotovine, išče trgovka v svrho povečanja obrata. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ze vpeljana«. 34679-16 tfeseda l Din, davek 2 Din ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lepo sobo s posebnim vhodom takoj oddam v Židovski ul. 3/LM 31U&6-23 Prazno kletno sobo za eno osebo, v katero se lahko postavi štedilnik — takoj oddam. Sredina št. 5 Prule. 34703-23 Opremljeno sobo separirano, poceni oddam v Ciril-Metodovi nI. 34696-33 Gdč. aH di.iakin!o sprejmem v fino oskrbo centru mesta. Souporaba kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 34709-23 Sobe išče Beseda 50 para. davek i Din. za Šifro al) dajanje naslova 3 Din. Najmanjši toesek 12 Dio. Prazno sobo strogo separirano, najraje z vodovodom, išče uradnica. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Cimpreje«. 34710-23,a Beseda 1 Din. davek 2 Din.