Letnik 2, Maribor, nedelja 8. junija l9l9. Štev. 129. Naročnina znaša: ^ doslauljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno. Ce sj . četrtletno K 16-50. pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru. Političen list. Ust izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. zasedli! Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Ljubljana, 6. junija 1919. Naše čete so danes vkorakale v Celovec. Ljubljana, 6. junija 1919. Ker Nemci niso sprejeli naših pogojev za premirje v označenem roku, so nase hrabre čete danes zavzele Celovec, spomenik naše stare slave in veličine. Ljubljana, 7. junija 1919. Železniško, poštno in drugo uradništvo se je ponoči odpeljalo v Celovec, da prevzame upravo. Pogajanja v Kranju — končana. Ljubljana, 6. junija. Sinoči ob 8. uri zvečer se )e uuvsega meščanstva vršila v Kranju velika bakljada na počast gg. podpredsednica deželne vlade dr. Gregorja Žerjava in našega vrlega generala Rudolfa Maistra. Bakljado so pred stanom obeh priredila ob velikanskem navdušenju množice društva »Sokol«, »Čitalnica« in gasilno društvo iz Kranja. Nemški delegati so se včeraj popoldne ob 18. odpeljali z avtomobilom v Ljubljano, da telefonično informirajo svojo vlado o stanju pogajanj. Razgovor je trajal jako dolgo. Nemci so načeloma zadovoljni s tem, da podpišejo premirje, hoteli so pa kolikor mogoče barantati glede odškodninskih zahtevkov. Razume se ob sebi, da so naši zastopniki zahtevali, da morajo Nemci ali v dobrem denarju, ali pa v naravi povrniti vso ogromno materijalno škodo, ki so jo povzročili naširii s svojim divjanjem. Nemci so pa stavili svoje protipredloge, hoteč se na vsak način izogniti takšnemu vračilu. Vsled tega niso podpisali premtrja do določene ure (sinoči o polnoči), vsled česar so se ob tej uri vsled te nesramne nemške renitence pogajanja brezuspešno končala. Naša konjenica v Celovcu. Celovec, 6. junija 1919 (dopoldne). Sto jugoslovanskih konjenikov je dospelo v Celovec V mestu vlada mir. Došli jugoslovanski častniki so prišli v deželni dvorec, da se pogovore glede prevzema uradnih poslov. Nemci umaknili svoje čete. Spital ob Dravi, 7. junija 1919. Nemci so z ozirom na določbe mirovne konference glede mei umaknili svoje Čete iz spornih ozemlj na Koroškem. Aretacije v Gradcu. L ubljana, 7. junija 1919. Na ukaz, ki je dospel brezžično iz St. Germaina od drž.ikancelarja dr. Rennerja, so aretirali dež. glavarja dr. Kasna, in poslanca Cinspinnerja ter Resla. Gospodarski polom republike Avstrije. Že včeraj smo naglašali, kako so Ornigovci opisovali našim slovenskim kmetovalcem Nemško Avstrijo, sedaj republiko Avstrijo kot obljubljeno deželo. Toda mirovni diktat v Saint Ger-mainu je povedal popolnoma nekaj druzega. Republika Avstrija je danes gospodarsko uničena. Mi ji tega ne privoščimo, toda kdor drugemu jamo koplje, pada sam vanjo, nemški listi primerjajo stališče republike Avstrije s Švico, ki je štela 1. 1900 tri milijone štiristotisoč prebivalcev in med :• timi dva milionapetstotisoč ali 73 odstotkov obrtnikov, induštrijcev, kmetov, industrijskih in poljedelskih delavcev. Štirinajst odstotkov prebivalstva s.e je živelo od trgovine in !e pet odstotkov J“- wia v javni službi nastavljenih, umetnikov, zahnmm^, d. vetnikov itd. To so po mnenju nemšKin listov, pa tudi po našem mnenju razmere, ki popolnoma odgovarjajo zdravemu ustroju države. V Nemški Avstriji je pa popolnoma drugače. Dunaj šteje eno tretjino vsega prebivalstva,; , ki se skoro večinoma prišteva trgovskemu stanu, uradništvu, obrtništvu ih drugim enakim poklicem. Tedne in mesece prihaja sleherni dan sto in sto rodbin v republiko Avstrijo, ki so vsled ger-manizatoričnega delovanja stare avstrijske vlade prišle v slovansko ozemlje. In vso to hiperprodukcijo bivših uradnikov v stari Avstriji bo morala preživljati Avstrija. Na podlagi teh dejstev pridejo nemški politiki in pa nemški časopisi do zaključka, da bo v Nemški Avstriji petdeset odstotkov prebivalcev, ki bodo pridobivali, drugi bodo takorekoč brezposelni. In ta vsled svoje domišljavost strti narod bo izgubil vse, kar je imel v naših deželah — to je po mnenju nemškega časopisja: zadnje rezerve nemškega narodnega premoženja. Nemška Premirje podpisano. — Sovražnosti ustavljene. — Nemška Avstrija plača vso škodo. Ljubljana, 7. junija. Ljub’janski dopisni urad poroča dne 6. junija ob 18. uri iz poluradnega vira: Danes ob 16. uri je bilo v Ljubljani končnoveljavno podpisano čd delegatov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter NemškoavstrijsKe republike premirje radi borb na Koroškem. Stanki sta se popolnoma sporazumeli. Jugoslovanska uprava in zasodeuje na podlagi te pogodbe obsega Rožek, Celovec in Velikovec, dočim ostane Nemcem Šent Vid, Feldkirchen in Beljak z železniško progo v Trbiž Severno od jugoslovanskega ozemlja je V pogodbi ustanovljena do deset kilometrov široka nevtralna cona, v kateri se ne sme nahajati nemškoavstrijsko vojaštvo in je prebivalstvo popolnoma razoroženo. Nemška Avstrija se je zavezala, plačati vse škode, prizadete vsled vojnih operacij zasebnemu in javnemu imetju. Sovražnosti so ustavljene. Ljubljanski dopisni urad poroča dne 6. junija ob 18. uri iz poluradnega vira: Mesto Celovec je bilo danes po jugoslovanskih četah brez boja zasedeno. Prebivalstvo je Čete prijazno sprejelo. V mestu vlada popoln red in mir, za katerega jamčijo jugoslovanske čete. V vsej kraljevini vlada vsled sklepa premirja veliko zadoščenje in nepopisno navdušenje, ker k jugoslovanskemu ozemlju spada tudi historično Gosposvetsko polje, kjer so bili vstoličeni slovenski vojvode. Avstrija bo morala zastaviti svoje sol-,1 nike, svoje gozdove in svoje železnice. I Razentega bo morala dovoliti vsem so- J sedom navišje ugodnost v carinah in tarifah. Nemška Avstrija ne bo mogla! gojiti svobodne trgovine, ker ji bo to! takorekoč onemogočeno. Tudi industri- ' ja se ne bo mogla razvijati, ker ne bo imela ne premoga, ne vodnih sil, 5e manj pa denarja in kredita. Iz tega sledi velika brezposelnost. Nemci so začeli že zdaj premišljevati, kam bi poslali te brezposelne ljudi, te svoje neproduktivne sloje. Prišli so do zaključka, da je edina pomoč za Nemško Avstrijo, da se vsa ta brezposelna, neproduktivna množica nemških Avstrijcev izseli. Pri tem seveda mislijo na našo plodovito in svobodno Jugoslavijo. In že danes računajo, da bo imela Nemška Avstrija po enem letu le pet, čez dve leti le štiri Drafo V. PREOBRAT. „In Ti si edini še tukaj ostal, oj ptiček od družbe vesele?" S temi besedami pozdravi Andreas Tschurtschentaler svojega prijatelja Joachiama Oberunteroberlechnerja, ki je kla-verno in sanjavo slonel v gostilni pri „Belem Zajcu" ter zamišljeno štel muhe na novopo-barvani tapetni steni. „Lahko zabavljal, pajdaše", črhne dolga perijoda, »lahko se šališ, a meni je hudo, oh trikrat hudo pri srcu." „Kaj vendar Ti je lezlo čez jetra dragi moj?" Repliko in dupliko ponavljati bi bilo Odveč, samo to naj bodi javnosti na ljubo pribito, da ta velevažni pogovor ni imel prav nobenega uspeha, oziroma, da se ti dve stranki niste zjedinili. „Neue Freie Presse", „Arbeiterzeitung", „ graške tetke , m enaki kulturonosci prinašajo grozne vesti o našem ljuSem mestu Rajnki Franci je svojčas izustil velevažne besede: „Mir ist nichts erspart geblieben", Ar-beiter-ca" pa pravi, „AUes haben sie uns"ge-nommen 1" In tuga, britka tuga se lQti vsacega nem-6ko mislečega špisarja, če pomisli, da je in bo naše ljubo mestece dobilo slovensko lice. __________ Drugi prizor. V trgovini v kateri prodajajo olj Wte barve, platno, čopiče, risalno orodje, sic- milione prebivalcev. Dunaj bi popolnoma propadel ter postal popolnoma zapuščeno in uničeno mesto. Poleg tega bo morala republika Avstrija plačati dolg za staro Avstrijo, ki je prej štela petdeset milijonov prebivalcev, posebno pa miliarde kron broječega vojnega dolga. V Jugoslaviji tega ne bo treba. Naša svobodna država ima vse predpogoje za zdrav razvoj. Naše pridne roke, naš zdrav razum bo ustvaril državo, ki se bo vsepovsod kosala z bankerotno republiko Avstrijo in Madžarsko. Eno je pa gotovo. Če misli republika Avstrija izvažati nadprodukcijo svojih brezposelnih v našo državo, se zelo moti. Mi bomo sami zato skrbeli, da spravimo vse tiste, ki so vedno in ki morda še prisegajo na Nemško Avstrijo, tja, kamor jih srce vleče. Kar si je nemški narod vsejal, to naj tudi požanje. catif, tuše itd. itd., stoje bledih lic trije obrtniki, katerim se na trebuhu pozna, da so potomci izumrlih mamutov. „Za Boga", tarna prvi, ali moram res razobesiti slovenski napis? Kdo mi prestavi napisov na tablicah, ki krasijo mojo trgovino in moje pisarne ? Za „Diurnist" sem že našel dober slovenski izraz, namreč „ura kiha", za „Kuver;" sem si zmislil „kravja cena." Samo za „Kanzlci" še nimam pravega izraza. Prav mož-ko se odreže drugi meščan, ter pravi: Če se ne motim, se pravi „Kanzl" — prižnica, ei pa jajce. Toraj bi bilo pripravno „Prižnično jaice". Občudovaje so ga poslušali tovariši, takega terminologa še niso videli, tem manj pa slutili v tovarišu tako inteligenco. — In glej, prišel je dan, ko je naše ljubo mesto začelo razobešati slovenske, oj te preklicane slovanske trobojnice; kamor si gledal, vse v belih, modrih, rudečih barvah. Otroci so nosili zastavice v rokah, na stenah so paglavci z ogljem risali SHS in Živijo. Oj kako je bilo to žalostno. — Tretji prizor: Elegantna dama, koji je jme recimo: Evlalija Biirstenhuber, in katera je bila strastna agitatorica za različna nemška podjetja ta Evlalija nosi moder klobuk, belo bluzo ter rudeče krilce; na sto korakov se vidi na njej državna barva; pozdravlja dosledno: Toper tan, topro jutro, gago ze >i Političen pregled. ^ Naša delegacija odklonila predlagano ureditev glede Keke. Pariz, 4. junija. — Jugoslovanska delegacija je odklonila transakcijo, ki jo je predlagal Wi!son in zajedno ž njim Clemenceau in LIoy1 George. Vsled tega je tešenje jadranskega vprašanja zopet odloženo. Lahi pravijo sedaj, naj se kar uporablja londonski pakt. Francoski glasovi o Avstrijcih. Pariz, 4. junija. *Fiancosko novinslvo in javno mnenje odklanja Ren n er jev zagovor, Listi soglasno na-glašajo nasprotje avstrijskih izjav z realnostjo »Temps* zavrača Rennerjeve trditve, da bi Nemška Avstrija ne bila naslednica stare Avstrije. »Journal des Debats« pravi, da se je Renner prezentiral v pozi dobrega Dunajčana, ki bi hotel biti prijatelj celemu svetu, in ki svira lepe dunajske melodije, ki so pa politično ravnotako bicz vrednosti, kakor nemške krone v borznem listu. Naše meje napram Bolgarski. Beograd, 5. junija. »Jutianji List« je prejel: Meja proti Bolgarski je končno urejena. Dosegli smo popravek meje pri Strumici radi zavarovanja železniške proge. Drugače je ost.la stara meja, tako da je ostala timoška proga nezavarovana. (To imamo zahvaliti v prvi vrsti romunski de-jlegaciji, ki je na mirovni konferenci ?ahtevala, ! da se stara bolgarska meja ne menja.) Odpust starejših srbskih letnikov. Beograd, 5 juni);t. Vojni obvezniki tretjega poziva in moštvo, ki je starejše od 38 let, se demobilizira. Popuščanje ali — manever? London, 4. junija. »Times« pišejo, da je Renner sicer ljubeznivejši od Brockdorffa, da pa ne bo ime! več uspeha, nasprotno, njegovi komplimenti in izgovori so še bolj žaltavi kakor nemški poskus zastraševanja. Avstrija in Nemčija morata ali podpisati ali pa nositi posledice. »Morningpost« pravi o Renner-jevem govoru, da je bil to eden najboljših govorov na konferenci in govori v prilog Italiji, ki jo je treba zavarovati, da bi ne bila nikdar prisiljena sklepati nove zvp?c z bivšimi centralnimi državami, »dočim smo se brigali za to, da ustvarimo močno Poljsko, veliko Čehoslovaško, povečano ]ugoslavijo in utrjeno Romunijo«. — -»DailY Mail« kritizira pogodbo z Nemško Avstrijo, ker še vedno ne določa jasno mej z "Jugoslavijo in vprašanja odškodnine. Socijalistični »Daily Herald« pa — objokava ustvaritev Čehoslovaške in Jugoslavije! Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski! imade itd. Zopet preobrat. Stari možakar, stf. ®F, mestnega nemštva se je doslej samo oblačil v nemških barvah.. Črn frak, rudeči vrat ter rumeni lasje so mu dajali znak pristnega germanstva. Sedaj pa nosi, čudom čudesa: surko in sokolsko čepico, ki se mu poda kakor opici pavovo perje. Celo nekega železniškega uradnika poznam, ki, da si je švabskega pokolenja, dosledno nosi rudečo kapo, modro, bluzo ter bele hlače. Tako je prav! Naj dobi mesto tudi na zunaj slovensko lice. Če prideš v prvi, bivši nemški hotel, ti prinese natakar jedilni list; prej so se blesteli napisi kakor Bismarck-Haring, VVilhelm-Pastete, Karl-Wein, Bayrisch-Bier, Grazer-Schnitten, Orosel-Kalbernes; sedaj pa najdeš: Češko pivo, slovenska reberca, krajnske klobase, Ljutomerčan, frankopanski gul|aš itd. Tudi preobrat. Zakon narave je ta, da iz malega raste veliko. A ta zakon nima več veljave za sedanje čase. Kakor je bil oholi Švaba prej velik, kako mu je rastel greben, kakor Bankiva-petelinu, tako majhen in nizek je danes pukli nemški špisar; greben mu je zginil, in mesto grebena mu raste iz glave slama, pristna slama. Tempora mutantur. »Als die Schvvalben vvieder kamen, die hab’n g’schaut, die hab’n g’schaut.« S Dnevne novice. ■R Proslava priklopitve Maribora državi SHS se vrši na slovesen način na Vidovo, v nedeljo, dne 15. junija 1919. Dopoldne ob 9. uri maša na Glavnem trgu, potem obhod po mestu. Ob 15. uri popoldne veselica v parku vojaške realke. Mariborčani, pripravite se, da kolikor mogoče slovesno in lepo proslavite ta dan! maini??0!?!?*- ’Marbur8er Zritung« z dne 10. Žunn-t 6 P°rečala: »Obsojen duhovnik, sodnii V .'n?borlu Anton Sturm je bil od C' ‘ a™adnegrt poveljstva vsled - na po § 65a k z obojen na 18 mesecev P00strene ječe. To obsodbo je pristojni ?•"' Potrcb' 'n je vsled tega pruvomočna. i* Par-aeraf se Tega zločina je kriv, or s usa javno ali pred več osebami ali v s ov.nah hujskati k zaničevanju ali sovraštvu o cesarja, proti enotni državi ali državni obliki.) Železniški promet na koroški železnici zopet vpostavljen. V petek, 6. junija je otvoril ves osebni in blagovni promet a celi progi Maribor—Velikovec.’ Od tega 2"e vozijo osebni vlaki št. 415, 416, 419 in “4 med Mariborom in Velikovcem. Tudi ves tovorni promet se je s tem dnem otvoril. S plavicami demonstriralo danes po toestu nekateri vročekrvni Nemci oziroma nemškutarji. Ker je plavica znak vsenemštva Viljema zadnjega, zato je to zločinstvo po § 65 a k. z. in je kaznjivo. Vsi nemški uradniki, ki so bili odpuščeni, morajo 15. t. m. zapustiti Jugo-slavijo. Vzeti smejo seboj samo dva kovčka. Marljivi Jareninčani. Občina Jarenina je darovala za naše ranjence 7 hi vina. Največ zaslug pri tem ima kaplan g. Medved. Posnemajte! Ljudsko Štetje. Uprava državne Statistike je naročila pokrajinskim vladam in okrožnim načelstvom, naj uvedejo popis prebivalstva, ker sc namerava sestaviti Statistika, da se dobi točen pregled stanja v našem kraljestvu. Mariborska podružnica SPD priredi na binkoštni pondeljek pešizlet k Ruški koči Čez Bolfenk. Vodnika gg. Premerstein in Leskovar. Odhod točno ob 5. uri zjutraj od kavarne •Central«. Gostje dobrodošli. Ubežniki. Na sramotnem odru so sledeči ubežniki: četov. Danko Janez, Jarenina, deset, ukl Franc, Kamnica, Breitenebner Janez, Limbuš, lohl Konrad, Vitan, topn. Volmaier Konrad, bv. Duh Muršič Konrad, Sv. Urban, Wizjak Anton, Sv. Miklavž, Kašovic Vinko, Slatina. Vsi od Dravske havbične divizije v Mariboru .Sokol« v Mariboru (C,ani in {|anice) K o «?™,dei!eUn?„9' L m- celodnevni 2,et k Ruški koči. Zbirališče ob 5. uri v jutro Pred Narodnim domom. Hrano je vzeti s se- °°l- Odhod od koče v Ruše in od tam ob rih« Zvečer Povratek z vlakom nazaj v Ma- r,bor- Odbor. pacijent prej ozdravi, 2. če slučaj sploh ne pade v zdravilišče, 3. ako bolnik zahteva odpustitev, 4. če se disciplinarno pregreši V zdravilišču obstoja enotna dijeta. Oskrbovalni stroški za plačila zmožne znašajo dnevno 30 K ; za posebno sobo in ločeno postrežbo pa 40 K. Spremjevalke otrok, ki se pa sprejemajo le za kratek čas in od slučaja do slučuja, to je v omenjenem šte-viiu, plačajo dnevno oskrbovalnino 25 K. Med oskrbovalne stroške spadajo tudi vsi zdravniški pripomočki in zdravila Rontgen, (zdraljenje s tuberkuliuom itd.) Polni plačniki naj pošljejo svoje prošnje direktno kuratoriju; oni, ki imajo pravico do dajatev iz bolniških blagajn, naj vlože svoje prošnje potom teh; oni pa, ki so plačila le delno zmožni, ali sploh nezmožni, naj pošljejo kuraturoriju svoje prošnje potom občine, kjer prebivajo in naj dokažejo na podlagi lista o premoženjskih razmerah, da ne morejo plačevati polnih ali celo nobenih oskrbovalnih stroškov. Vsak bolnik mora prinesti seboj obleko in vsaj dvojno telesno perilo in vse toaletne ootrebščine. Vožnjo po železnici do postaje Šoštanj in nazaj plača bolnik sam. Za prevoz od postaje Šoštanj do 3 km oddaljene Topoljšice in nazaj preskrbi upraviteljstvo zdravilišča. Ono daje tudi vsa nadaljna podrobnejša pojasnila. Vojake je hujskal. Na kolodvoru so aretirali osemnajstletnega Frana Janušlča iz Siska, ki je spremljal vlak z živili v Nemško Avstrijo. Sestal se je na kolodvoru z nekim srbskim vojakom, kateremu je med drugim rekel, da so vojaki neumni, da se toliko bojujejo in ne vržejo orožja proč. O idali so g< sodišču. Mlada ljubezen. Ivan Reven, 18 letni kletarski učenec v hotelu „Union" se je menda zagledal v kuharico. Ker se ji ni mogel drugače prikupiti, ji je začel nositi vino na račun hotelirja Tratnika, ki je ugotovil, da mu vedno primanjkuje vina. Revna so aretirali ter ga izročili sodišču. Priznal je, da je uktadel tri steklenice vina ter jih podaril kuharici Kaznovani kazinski restavrater. Gostilničar Fran Erfurt, gostilničar mestnega kazina, je bil kaznovan na 200 kron gloue ali 10 dni zapora, ker je na nedovoljen način točil alkoholne pijače. Zaprta gostilna. Gostilničarko Marijo 5enekowitsch v Gosposki ulici so ponovno zasačili, ko je prodajala v svojem privatnem sta novanju alkoholne pijače ob prepovedanem času. Kaznovana je bila na 1000 kron giobe ali 50 dni zapora. Obenem so ji pa gostilno do preklica zaprli. Konec boljševizma v Rusiji. Amsterdam, 6. junija 1919. »Times Helsinfors« poročajo, da bo splošna stavka municijskih tovarn napravila konec boljševizmu na Ruskem. Močne čete rdeče garde, med katerimi so tudi Kitajci, so obkolile Putilove tovarne in druga velika podjetja ter streljale na stavkujoče delavce. Mnogo uradov je brez uradnikov. V javnih obratih so se ustanovile delavske gard i, da onemogočijo boljševikom ko bodo zapuščali mesto, uničiti stroje. Vojaški guverner v Petrogradu je izdal ukaz, da bo dal vsakogar ustreliti, ki ga bodo dobili po deveti uri na cesti. Nemčija in njeni protipredlogi. Berlin, 6. junija. Iz Versaillesa se javlja: Svet četvorice je Dozval nemško komisijo, ki se peča s sestavljanjem nemških protipredlogov, da mora iste izročiti najpozneje do prihodnje sobote. Vsled tega je pričakovati odgovora četvorice še le koncem prihodnjega tedna. Po angleških poročilih se bodo bržkone vršila ustmena pogajanja med aliiranci in nemško mirovno komisijo. Turčija na mirovni konferenci. Bazel, 6. junija. »Havas« javlja, da je svet četvorice sklenil, poklicati odposlance Turčije k mirovni konferenci. Pogreb Roze Luxenburg. Berlin, 6. junija. Državna vlada naznanja, da bodo pokopale Rozo Luxenburg dne 13. t. m. zraven Karola Liebknecht med bolševiškimi žrtvami. Razne novice. Zadnje vesti. u v - sPrejemni pogoji za državno zdravi-, na pljučih obolelih v Topoljšici. ‘O. i ti n; i n i __ «*> '7'.^«-» .-j v. junija t.V se otvori v Topoljšici pri Šo-,anju zdravilišče za inicijalne (pričetne) slučaje iP^!,e tuberkuloze. Ženske tuberklllozni Pivi V to zdravilišče se sprc-otroci od 6.—15. leta in predvsem matere do 50. leta in to v y ... Vrsti bolniki z domovinsko pravico v Slo-zdr-^ r ? sPrejemu odloča kuratorij za upravo r.tvihšča s sedežem v Ljubljani (poverjeništvo Skl'bs,v»> ”» P«ia z zdravniškim spričevalom honn r-i 7 1 ™ata.D^nem poteku bolezni. (Za revne Dnci,.i- 'osica spučevala se bodo raz- Po ah vsem gg. zdravnikom) Kuratorij od da* . Prosl,CU P1Sme"°, sprejema, natančen ! Bolnic Pa naZUanja z^av»‘i5čni zdravnik bolniku tr " k ne sme zamadlb Podpisanega roka, Ker t P sicer sam nastalo škodo. Zdravljenje v sana- pJ;U tr3ja Prib,lžno 10—12 tednov, vendar se 'lenta lahko že preje odpusti in sicer: 1. Ce —n □ (Posebna telefonska in brzojavna poročila „ Mariborskemu delavcu”). Nemške roparske tolpe se morajo razorožiti. Dunaj, 6. junija 1919. Včeraj se je vršilo pred votivno ceikvijo veliko zborovanje, ki pa je sklical revolucionarni vojaški komite, da protestira proti zahtevi an'ante glede takošnje razpustitve narodne obrane (Volkswehr). Zborovanje je bilo inirno. Zborovalci so šli na to pred parlament Deputacija je šla k drž, tajniku dr. Deutschu ter zahtevala, da se odpravi takozvana bela garda. Dr. Deutsch je izjavil, da antanta zahteva odpravo narodne obrane in da na Dunaju ni nobene bele garde več. Na ogrski meji ostanejo le posamezne patrulje. Francija uradno priznala naše kraljestvo. Belgrad, 6. junija. (Izv. por.) Francoska Vlada je oficijelno priznaia kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Doslej so priznale vse zavezniške države našo kraljevino, razen Italije. Belgrad, 6. junija. Tukajšnji francoski poslanik vicompte de Fontney je prejel iz Pariza uradno vest, da je vlada francoske republike priznala kraljevino Sibov, Hrvatov in Slovencev, o čemur je poslanik obvestil našo vlado. VVilson pride v Bruselj. Amsterdam, 6. junija 1919. Wilson pride v torek v Bruselj. Zbornični senat ga bo sprejel in bo Wiison imel velik govor. Kako je vzgajala svoje otroke kraljica. Angleška kraljica Viktorija in nje mož princ Vojteh sta svoje otroke vzgajala jako resno. Nekoč je koketirala majhna princesa s častniki kraljeve družine. Svarilni pogledi matere kraljice niso izdali. Naposled je princesa namenoma izpustila robec s kočije. Vsi mladi častniki so skočiii, da bi robec pobrali, ali kraljica jim je to prepovedala, pogledala resno svojo hčer, rekoč: „Zdaj stopi z voza pa poberi robec sama." Princesa se je branila, pa ni vse nič pomagalo. Od sramu je zardela, kakor kuhan rak, zavihala nos in skočila z voza po robec. -- Drugič spet je bil pograjen princ Waleški. Bil je z očetom na izprehodu in ni vrnil pozdrava, ko ga je nekdo pozdiavil. Toliko da je princ Albert to zapazil, je rekel: „Zdaj pa pojdi, sinko, in pozdravi tega moža, kakor je on pozdravil tebe." In princ Waleški je popravil svojo napako. Poslano* »Straža« z dne 2. junija je napadla moje kinematografično podjetje, češ, da puščam otroke k nemoralnim igram in navaja slučaj, da se je to zgodilo, ko se je predstavljal slavnostni prenos zemeljskih ostankov Zrins-kega in Frankopana. Temu nasproti moram sledeče konštatirati: Svoje podietje vodim že enajst let in nisem imela nikdar od nobene strani, najmanj pa od policije, neprilike. Za otroke se vrše predstave v nedeljah popoldne. Pri večernih predstavah imam dolžnost, da opozorim stariše, da predstave niso za mladino. Nimam pa pravice, pa tudi ne moči, da bi občinstvo metala iz kinematografa. _ Povodoma predstave prenosa Zrins-kega in Frankopana so bile popoldanske slike cenzurirane za mladino. Torej sem imela dovoljenje za te slike, nad katerimi se ni nihče spodtikal. Zvečer pa sploh ni bilo otrok. Čudno se mi zdi, da napadajo ravno slovensko podjetje, dočim se za takozvani »Stadtkino» nihče ne zmeni. Lina dr. Gustinoya, lastnica bioskopa na Tegetthoffovi cesti. * Za vsebino »Poslanega« je uredništvo tolik« odgovorno, kolikor zahteva zakon. Meščani, okoličani! II. Mariborski hio$ko$» Stanovska zveza slovenskih aka-' Tcgetihoifovia cesSs. Največje in najimenitnejše kino-podjetie v Jugoslaviji. Pletenje, pod-pletenje in popravi’a nogavic demikov v Zagrebu, podružnica Mari- .................................................... # # prevzame ^.. priredi 8. junija jod jK>kro-j 0d sotote ?. d» io. j.mija is;9: strojna pietarna Valburge Oman viteljstvom gOSP6 Q6n6rčil MsistrOVGj ftj&rifecr, Sorfska uBSea 4. L i„%ao^diSe°ene,OVaniem na,Udnih Veliki biiik0Š!ni 5T cvetlični deti v prid »Akad. domu« v Zagrebu. Henica Porten! Dama, R mala oznanila, £ Ure za birmo priporoča Mariborska specijalna delavnica za popravila ur Restavracija in hotel pri »Zamorcu (hotel „Mohr“), Maribor Si)] Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe. — Najboljša jedila. — Klubova soba. — Prostoren vrt. M Za obilen obisk se priporočata Franc in Pasla Janžer. M. Berdajs, Maribor Sofijni trg priporoča po n a j n i ž j i ceni brez vsake konkurence : 3—3 ia moko št. 00 Rženo moko Koruzni zdrob Živinsko sol Pecivno moko Koruzno moko Pšenični zdrob Pšenične otrobe Grajska ulica if. lru9. Kupim vsako V« množino Obiskujte rezanega, otesanega in okroglega H smrekovega in jelkinega lesa. Ponudbe na tvrdko kam ,8alšn‘ na Tegetthoffovi cesti št. 36 (blizu glavnega kolodvora). c3C= Lastnik: Franjo Hendler. Ea.I 1 I lODaurannriCrT :□□□□[JXQ3C1ULXXXJU I----ge I. maribor. strojna pietarna Ivan Barta *3r Župnijska ulica St. 6 ^jc se priporoča • V izdelovanje vseh pletenin. — Svilene, flor, cvirnate Io volnene nogavice se po teni izdelujejo in se tudi podpletejo. Franjo Horvat slikar Maribor, Grajska ul. 10 se priporoča v nabavo vsakovrstnih napisov. 14-14 Drago Ko bi Maribor, Franca Jožefa cesta 15. Agitirajte za Mariborskega - Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru. Raznašala časopisov invalidi, dobe lep zaslužek. Zglase naj se v upravniitvu ..Mariborskega delavca'1. ;3&ss^£s% Zdravilišče Rogaška Slatina (poprej Rohitsch-Sauerbrunn) Začetek zdraviliške sezije 15. maja 1919. Vsi zdraviliški pripomočki na razpolago. Živila so preskrbljena. Prospekte razpošilja in na vprašanja odgovarja Ravnateljstvo državnega zdravilišča „Rogaška Slatinau. i rt * CMT- M MvauanvM - s. eram . 1» 4 VI fedtft: Tiskom zsdruf«. Odgovorni oredalk: Fr. Vogli sr TUkarna : K»rl R*bitach v Maribor«?,