SL 466.
V Ljubljani, petek dne 16. junija 1911.
Leto II.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulid 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvM. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se m vračajo. Za oglase se plača: petit vrata 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne« oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko.
:	Telefon	številka	303.	:
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10 —, četrtletno K 5-—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30'—. :	Telefon	številka	303.	:
Velikanska katastrofa v Trstu. 200 ljudi mrtvih. Nebroj parnikov potopljenih. Obala porušena. — Več v brzojavih.
Naša mesta, meščanstvo in še marsikaj.
Dalo bi se pod tem naslovom res mnogo in marsikaj povedati in napisati ; toda za enkrat se omejimo samo na izide zadnjih volitev in bomo brez ozira na levo in desno povedali par resnic.
»Slovenec" se je rezultatov v naših mestih zelo razveselil in je takoj brzojavno pozdravil večine, ki jih je dobila v nekaterih mestih klerikalna stranka. To klerikalno veselje je treba prav razumeti, in razumeti bi ga morali predvsem oni, ki so prizadeti. Naša mesta so volila tako:
naprednih klerikalnih Kranj	254	84
Idrija	564	335
Radovljica	66	64
Krško	246	397
Škofja Loka	143	173
Novo mesto	146	147
Črnomelj	74	80
Kamnik	151	229
Lož .	51	66
Višnja Gora	13	52
Kostanjevica	137	286
Postojna	19	69
Metlika velika napr. večina.
Po teh rezultatih pravi »Slovenec": Pravzaprav so liberalci na krmilu samo še v Kranju in v Metliki. Ne pozabimo, da so šteli liberalci mesta za svojo nedotakljivo last. Naj študirajo zdaj zgoraj navedene številke in naj si preračunajo, kako bo z občinskimi in deželnozborskimi volitvami. Potem naj pa še jahajo na boj proti klerikalnemu zmaju.
Citiramo te besede iz „Slovenca“, da jih bodo naprednjaki p e:itali pri nas, ako	jih niso	tam. »Slo.venec"
namreč čisto primerno opozarja na klerikalno nevarnost v mestih, in si je bil menča že v svesti zmage, ko je oznanjal: Lož prvič oddal večino za S. L. S. Novo mesto prvič oddalo večino za S L. S. itd.
Stvar	sicer tli	popolnoma taka,
kakor se	vidi iz	zgorej navedenih
številk. Kako je prišla ona klerikalna večina v napredni Postojni, se vidi iz poročila, ki smo ga priobčili včeraj. Enako je bilo v večini drugih mest. Napredni	meščani	so se deloma
vzdržali volitve, deloma so oddali prazne glasove in tako — so klerikalci dobili večino. Najbolj častno je rešil svojo halogo naš gorenjski Kranj, enako je pokazala Idrija odločno svoje proti pro igostinčarsko lice, Metlika se je zavedala svoje dolžnosti, Radovljica je oddala za 2 glasova napredne večine. Druga mesta so »klerikalna", kakor pravi »Slovenec".
Dasi so klerikalne večine le na videz, je vendar treba govoriti o naših mestih, kajti nihče ne more reči, da klerikalne večine niso sramota za mesta in za one, ki so s svojo vzdržljivostjo k njim pripomogli.
Naša mesta so bila preje navajena, da so volila svojega poslanca, ki
iiirti -Hlinil .i	i	:	i	■	■.
je bil navadno kak doktor, ali sploh nekak zastopnik inteligence. Po novem volilnem redu so bila mesta združena z deželo in po klerikalni previdnosti razdeljena tako, da napredni življi v mestih ne pridejo do veljave. Zato se je mislilo, da so mesta izgubila svoj pomen, meščanstvo je bilo užaljeno in
—	kakor se vidi — neče voliti kmečkih kandidatov. To je treba obsojati. Ako ni šlo za drugo, šlo je pri zadnjih volitvah za to, da se dokaže, kako mnogoštevilne so napredne vrste, in da se vkljub vsemu terorizmu ne manjšajo, ampak množe. In dočim moremo na deželi pokazati na napredek, so mesta vsled svojega neumestnega postopanja pokazala, klerikalcem na veselje — nazadovanje. Temu je kriv oni neopravičeni meščanski ponos, ki ni niti demokratičen, niti moderen in kaže le na staro špisburgarstvo, ki bi se moralo že zdavnaj preživeti.
Tradicije danes malo pomagajo, napredek gre preko njih in kdor je napreden, jih mora premagati. Tako stališče pa ni niti narodno, kajti mesta bi morala biti deželi vzgled uzornega občinskega gospodarstva, prosvetnega in narodnega dela, pa tudi bi morala pokazati, da se meščanstvo zaveda svoje kulturne naloge, ki jo ima v narodu, — in če druzega ne — vsaj pri volitvah naj bi oddalo svoj glas za naprednega kandidata. Toda niti tega ne!
To škoduje nam vsem in mestom najbolj, kajti na ta način prodira klerikalizem med nižje meščanske sloje in dobi svoj vhod v mesta. Ako tega doslej naši meščani niso izprevideli, naj izprevidijo vsaj sedaj, ko jih »Slovenec" opozarja na to.
Mi niti z Ljubljano ne moremo biti zadovoljni Ono število glasov, ki so ostali doma, so bili skoraj gotovo na predni, ker so klerikalci gotovo zbobnali na volišče vse, kar je v Ljubljani klerikalnega. Tudi v ljubljanskih meščanskih vrstah je mnogo starega in nemodernega mnogo ponosa in komodnosti, pa tem man] smisla za skupni napredek in za splošno blagostanje; to je škodljivo za meščanstvo in za mesto. Tu je žetev za klerikalce.
Omenimo še nekaj. Oni napredni meščani, ki bi bili volili, ako bi bili po deželi za kandidate le doktorji oziroma zastopniki inteligence, lahko iz številk vidijo, da so dobili kandidati iz Ljubljane najmanj glasov in da ljudstvo glasuje le za domače oziroma kmečke kandidate, ki so dobili lepo število glasov proti klerikalnim kandidatom. To uči dovolj in bo menda marsikoga izučilo. Naše meščanstvo mora izprevideti, da je storilo premalo za prosveto med ljudstvom, da je mnogo zakrivilo, da je zmagal pri nas v taki meri klerikalizem, da je bilo ono »visoko stališče" nam v škodo, ker je bilo nenarodno in nedemokratično in — sedaj naj dela pokoro s tein, da se složno z ljudstvom bori za ljudsko napredno stvar in da se »poniža" na delo med narod. Ako
danes naša pokrajinska mesta nimajo primernih kandidatov, ki bi zmagovali po deželi, potem morajo pač voliti — napredne kmečke kandidate. Ako bi se bila pri nas po Kranjskem mesta pravočasno v naprednem duhu demokratizirala, bi ne bili klerikalci dobili toliko privržencev v onih vrstah, ki jih oficijelno meščanstvo ni hotelo poznati.
Zato na delo, dokler je čas. Le s tem delom se da doseči, da pri prihodnjih volitvah ne bodo imeli po mestih klerikalci večine, ampak bodo spoznali, da se naša mesta po deželi zavedajo svoje naloge in svojega pomena v razvoju naroda.
DNEVNE VESTI,
»Samo ml in ml sami"----------
»Slovenec* noče priznati, da so klerikalci močno nazadovali od zadnjih državnozborskih volitev in govori samo o številu mandatov, ki so jih klerikalci dobili s pomočjo sredstev, ki se jih poštene stranke nikjer ne poslužujejo v volilnih bojih. Antikleri-kalne stranke niti pričakovale niso, da bi osvojile v sedanjih razmerah kako klerikalno trdnjavo, ali napredovale so tako, da bodo — ako bedo započeto delo vztrajno nadaljevale — kmalu posadke v dosedaj najtrdnejših klerikalnih trdnjavah začele omagovati in izročati ključe onim, ki te tidnjave naskočujejo. Narodno napredna stranka se nahaja sedaj v ofenziv], ona se ne brani več, nego naskokuje in klerikalci naj se pripravijo na poraze, ki jih bodo začeli doživljati prav kmalu! Ta naša trditev ni čisto nič pretirana, ona ima svojo podlago v rezultatih ravnokar minulih državnozborskih volitev.
Za ožjo volitev v Ljubljani ne bo vlada razposlala volilcem glasovnic, nego jih bodo morali iskati vo-lilci sami pri vladi, ali pa na dan volitev pri komisarju. Bolje je vsekakor, ako si volilci preskrbijo glasovnice pred dnevom volitve, ali kdor nima časa za to, da bi hodil radi tega na vlado, naj jo zahteva na dan volitve od komisarja. Legitimacije ostanejo pa iste kot pri prvi voiitvl in ravnotako imajo pravico voliti tudi oni, ki pri prvi volitvi niso volili.
Na delo! Le še par dni nas loči od ožje volitve v Ljubljani. Klerikalci si silno mnogo obetajo od nje in to tembolj, ker so popolnoma pijani zmag, katere so jim za letos tako še bile zagotovljene. Klerikalci sicer dobro vedo, da napredna ljubljanska trdnjava ne bo nikdar padla v njih roke, a naprednjaki kljub temu ne smejo držati križem rok. Upamo, da bodo 20. junija klerikalnega kandidata dr. Gregoriča napredni volilci sramotno poslali v politični penzijon in mogočno pokazali, da hoče Ljubljana iti vedno svoja pota. In to je tudi neob-hodno potrebno, Odkar so zavladali
na Kranjskem klerikalci, je dobival leto za letom slovenski narod od nem-ško-zagrizene avstrijske vlade take zaušnice, da dolgo ne bo mogel preboleti teh ran. Kranjski nemški »Volks-rat" in baron Schwarz, ki je slepo orodje v rokah dr. Šušteršiča, sta vtihotapila na Kranjsko že na stotine nemških uradnikov, dočim za Slovence na Kranjskem baje ni prostora ne kruha. Klerikalni mameluki morajo dobiti 20. junija zasluženo plačilo.
Zakaj mora Imeti Ljubljana odločnega po*slanca? Če nobeno mesto, mora Ljubljana imeti odločnega in nevstrašnega poslanca v državnem zboru. To po vsej pravici. Po razpustu bivše državne zbornice je prizadjala avstrijska vlada Slovencem nečuvena nasilstva na vseh poljih. Na mesto predsednika ljubljanskega deželnega sodišča je bil imenovan zagrizen Nemec Elsner, za državnega pravdnika zaupnik graških nemškutarjev Luschan, za predsednika novomeškega okrožnega sodišča Nemec Trenz. Vsa ta mesta so bila dosedaj slovenska posest. A tudi po vseh drugih javnih uradih se Slovenci strašno zapostavljajo, Nemci pa protežirajo: Zakaj smo prišli tako daleč? Ljubljana v tej dobi ni imela poslanca in zato sta dunajska Slovencem skrajno sovražna vlada in baron Schwarz izvajala lahko nemoteno svoje načrte. In to tembolj, ker se ni bilo bati protesta od strani tako-zvane »Vseslovenske Ljudske Stranke", posebno pa od njenega generala dt. Šušteršiča. Vlada je klerikalcem za prav nizko ceno zamašila usta. Njim na ljubo je tlačila slovenske naprednjake in hotela uničiti napredno Ljubljano. Dobro vemo, da je Bienertha in barona Schwarza sedaj silno strah, ker bosta morala dati odgovore za svoja nezaslišana dejanja. Baron Schwarz bi bil zato silno vesel, če bi zmagal v Ljubljani dr. Gregorič, velika politična ničla, ki bo žvižgal tako, kakor mu bo ukazal general dr. Šušteršič. Toda V interesu cele slovenske javnosti, najbolj pa v interesu slovenske Ljubljane je, da zmaga na celi črti, kolikor mogoče sijajno napredni kandidat, dr. Vladimir Ravnihar, ki bo osvetlil pred celim parlamentom podlo in izdajalsko politiko slovenskih klerikalcev, dunajsko vlado, zlasti pa justičnega ministra dr. Hochenburgerja poklical na odločen odgovor. Zato vsi v boj za dr. Ravniharja.
Zveza klerikalcev v zvezi z Nemci. Kakor čujemo, je za ožje volitve v Ljubljani že sklenjena zveza med klerikalci in Nemci. Klerikalci so jim obljubili, da bodo za to uslugo podpirali njih zahteve v ljubljanskem občinskem svetu, Nemci pa bodo šli vsi do zadnjega v boj za klerikalnega kandidata dr. Gregoriča. Mi klerikalcem čisto privoščimo nemške Judeže-ve glasove, katere bi dobili tudi brez kupne cene. Nemcem je namreč znano, da v Ljubljani toliko časa ne bodo prišli do veljave, dokler bo ta v naprednih rokah. Ker pa klerikalci že
Naši politiki.
II.
Dr. IVAN TAVČAR.
LISTEK.
M1CHE1- ZČVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
Veliki Vrag je govoril te besede s porogljivim glasom, ki tti ušel Rolandovi pozornosti. Roland je zaslutil, da mu snuje ta prašni vojščak zasedo. Toda ohranil si je mirno kri in resnD J1**, ne da bi tudi najmanjfa gubica njegovega obraza razodevala «ako razburjenje ali skrb.	g
Foskarijev predlog je bil zares navdušil Ivana de Medičis.
On, ki se je vojskoval doslej kar tako, slepo semintja, je zagledal zdaj mogočen cilj za krvavo igro bitk in bojev, ki je
v'^ Slr?st njegovega srca.
Večkrat je ponovil med zobmi:
— Izvrstno I . . . Prekrasna misel! . . , Vredna me je I . . ,
Naslonu se je bil na hrbet svojega stola in je z napol odprtimi očmi opazoval Rolanda z drobnim, ironičnim in trdim pogledom.
— Iorej, je povzel Roland, vi sprejmete njegovo ponudbo ? »rez premišljanja, brez obotavljanja jo sprejmete na prvi mah?
..	— Kaj pa je treba toliko premišljatiI je vzkliknil Veliki
Vfag. Misel je izborna, zato vam pravim, da jo sprejmem.
— Preostaja mi torej le Še par ugovorov, ki bi vam jih rad zaupal.
— Ker prihajajo od tako smelega in preudarnega človeka, Kakor ste vi, Kandiano, mi bodo dobrodošli.
— Začnem s prvim, je dejal Roland še vedno miren, kakor Pfej. Tiče sc vas osebno. Vi ste po mojem mnenju predvsem
Moje resnično prepričanje je, da vas bo diplomacija polnila, Res da morete, ako združite svojo armado in svoj napor barijem, podjarmiti Italijo, dasi je podjetje že samo po sebi s«avnejše, nego si predstavljate. Milan, Florencija, Piza, Mantova mogočne republike, ki bodo takoj sklenile silno zavezo med je °J- T°da recimo, da se vam po desetletnem in morda še dalj-
krvavem vojskovanju posreči in vas premagana Italija napo-
sled sprejme za svojega gospodarja. Recimo celo, da se zgodi nemogoče: da papež prizna vaše kraljestvo, ali. če ga ne prizna in zakliče na pomoč, da se ne dvigne vsa Evropa, ko zasliši njegov klic . . . Dopustimo vse to. Toda vi si stojite nasproti s Foskarijem. Vaša uloga je doigrana! Zdaj se začne njegova. Vojščak je opravil, zdaj stopi diplomat na okrvavljeno pozorišče, ki ste mu ga vi pripravili . . . Kaj menite, da se zgodi potem ?
Ivan de Medičis je z veliko pozornostjo poslušal Rolandove besede.
Ironična guba na njegovih ustnicah je izginila.
Izraz neomejenega zaupanja pa, ki je prej sijalo na licu tega srečnega bojevnika, se je izgubil. Roland je zapazil ta učinek svojih besed in je nadaljeval naglo:
— O gotovem in morda celo zmagovitem odporu Benetk samih niti ne govorim — o odporu Benetk samih, ki jim kaže usoda pot v svobodno bodočnost, Benetk, ki se ozirajo proti morju, ne proti kopni zemlji, Benetk, ki streme za mirom in goje trgovino in slavo umetnosti — tistih Benetk, ki se bodo gotovo prve dvignile proti vajinemu načrtu. Toda vrnem se k svojemu vprašanju. Ko zmagate, kaj namerjate storiti potem?
— Pri hudiču, ki je moj patronl Vladal bom v Napolju, ako ne v Rimu samem! Kdo mi bo mogel braniti?
— Kdo, Ivan de Medičis? Vaš zaveznik vam bo branil — da ne rečem, vaš sokrivec. Pogledal sem mu v dno srca. Kadar zavojujete Italijo, bo tvorila vsa samo eno, nerazdeljeno kraljestvo, in kralj tega kraljestva. . .
— Bom jazi je zarenčal Ivan de Medičis in udaril s pestjo po mizi, da so zacingljali kozarci, ki jih je stalo vse polno po njej.
Toda kmalu se je pomiril, kakor da bi se bil zbal, da je izdal svojo misel.
— Foskari bo že lojalen. Ako se ne bo drage volje držal dogovora, ga bom primoral.
— Naj bo, je dejal Roland. Zdaj ko sem vam navedel vse ugovore, ki se tičejo vas, vam hočem navesti še tiste, ki se tičejo mene. Povedal sem vam, odkod izvira sovraštvo, ki me navdaja do I*oskarija. Ako postanete njegov zaveznik, postanete zapreka temu, kar sem sklenil storiti. Ivan de Medičis, pri svoji materi, ki je umrla od trpljenja in žalosti, pri glavi svojega
na vsak način hočejo imeti zvezo z Nemci, svetujemo dr. Šušteršiču, naj se obe stranki že enkrat združita v eno in sicer v Vseslovensko Nemško Ljudsko Stranko, nad katero bi imel vrhovni patronat sam baron Schwarz generala bosta pa dr. Šušteršič in dr. Eger.
Klerikalci delajo račun brez
krčmarja. Tudi zveza z Nemci jim ne bo ničesar pomagala. Pričakuj« mo, da se.bodo sedaj vsaj nekaterim pametnejšim klerikalcem in onim volilcem, ki so bili zadnjič zapeljani, odprle oči in da bodo dne 20. junija pri ožji ve-litvi dali duška svojemu ogorčenju na ta način, da oddajo polnoštevilno svoje glasove 2a naprednega kandidata dr. Vladimirja Ravniharja. Volilci 1 na delo, da bo zmaga tembolj sijajna.
Čemu bi klerikalci radi dobili Ljubljano v svoje roke. Že v zadnjem državnem zboru so klerikalci uganjali naravnost nečuveno, osebno in popolnoma koristolovsko politiko. Njih politika je bila Slovanom skrajuo škodljiva in nevarna. Toda vse njih nakane se niso uresničile, ampak nasprotno izjalovile, ker so jim bili slovenski napredni poslanci, posebno pa ljubljanski zastopnik vedno za petami. Ni čuda, da bi zato klerikalci na vsak način radi dobili Ljubljano v svoje roke, ker bi potem lahko nemoteno uganjali različne lumparije. Toda gospodje I to so samo vaše pobožne želje. Ljubljana bo poslala v državni zbor naprednega poslanca, na kar bodite že sedaj pripravljeni.
Kako se lahko človek moti, se
najlepše vidi iz notice, ki jo je priobčil pod tem naslovom v sredo »Slovenec". Nekdo namreč pod tem naslovom napada dr. Ravniharja. Podpisan je kot pristaš »Nove Dobe".
oslepljenega očeta vam prisegam, da nič na svetu ne more oteti Foskarija, od kar sem ga jaz obsodil. Lojajno vas pred obveščam da	bom	podrl vsako zapreko, ki	nastane med dožem	in med’
kaznijo, ki sem mu jo namenil.
Roland je vstal, in dodal:
— Premislite dobro, Ivan de Medičis.
—	Zdi se, da mi grozite I	je dejal Veliki Vrag	in vstal
istotako.
Samo svarim vas, nič drugega. Foskari je zločinec, a jaz	sem	maščevalec Izberite si eno ali drugo, Ivan de	Medičis!
Izbral sem si I je zarjul	Veliki Vrag. Halo, semkaj!
Tucat častnikov je planilo v šator.
Medičis, je dejal hladno, dal sem vam na izbiro: zločin ali pravico! Pazite! Se je čas, da se premislite!
— Odvedite ga! je ukazal Veliki Vrag.
— Dobro. Sami ste krivi ...
Roland je rekel to besedo brez vidne jeze.
Ni je še bil dogovoril, ko sta mu najbližja dva častnika položila roke na rame.
Bralci že poznajo Rolandovo herkulsko moč.
V	trenotku, ko je zadnjikrat zagrozil Velikemu zbral svoje sile; njegov obraz, ki je bil dotlej tako miren, se je izpremenil ter strašno vzplamenel.
Z bliskovito gesto je razmahnil z rokami.
Častnika sta zletela po tleh kakor ubita.
Roland je planil proti izhodu šatora.
— Primite ga! Primite ga! je rjul Veliki Vrag.
— Izdaja! Primite ga! Primite ga! je zarjulo tudi ostalih osem ali deset častnikov, ki so napravili med Rolandom in izhodom steno, štrlečo od bodal.
Obenem je prihitela k šatoru številna truma vojakov, privabljenih po kričanju, dočim so sklenili stražni konjeniki polu-krog in dvignili svoje pištole.
Roland je potegnil težki bojni meč, od katerega se ni ločil nikoli.
Naslonil se je v kot šatora. z besno gesto in orjaškim naporom je potegnil k sebi veliko mizo, tako da mu je tvorila mogočen prsobran.
(Dalje.)
Vragu, je hladen in
Znano je, da je pred par leti ustanovil dr. Ravnihar z nekaterimi somišljeniki list »Nova Doba*, ki je imel namen buditi napredno gibanje po deželi. Celo gibanje je imelo agrarno napredni značaj in bi bilo postalo za nas velikega pomena, ako bi se bilo razširilo po vsej deželi, ker bi bila s tem dana podlaga kmečki napredni stranki. Res je, da je prišel dr. Ravnihar vsled tega v konflikt z oficijalno nar. napr. stranko. Toda nihče ne more reči, da se je dr. Ravnihar kdaj izneveril narodnemu ali naprednemu programu. Nasprotno dr. Ravnihar je bil oni značajni mož, ki se ni bal pokazati na napake v nar. napr. stranki. Ako danes kandidira na program te stranke, zgodilo se je to za to, ker so se razmere v stranki v tej dobi temeljito izpremenile. S podobnimi napadi misli pristaš „Nove Dobe” vplivati na napredne volilce, toda temu pristašu kličemo mi: Kako se lahko človek moti!
Orožniki so reveži, oni morajo ubogati in izvrševati dana jim povelja in za to jim delajo krivico oni, ki jih obsojajo radi njihovega postopanja preteklo nedeljo v Šiški. Obsodbo zasluži dr. Šušteršič in famozni Fink, ta štreber, ki bi dal — ako bi mu to zapovedal Schvvarz ali njegov prijatelj dr. Šušteršič — tudi klati in streljati očividno nedolžne ljudi. Taki ljudje ne bi smeli poveljevati orožnikom, za to je treba pametnejših in pravičnejših ljudi.
Iz šentjakobskega župnišča. Poroča se nam: Te dni sem imel v mestnem župnem uradu pri Sv. Jakobu v Ljubljani opraviti nujen posel. Le z velikansko težavo sem našel župni urad, a župnika seveda ni bilo v uradu. Na svoje veliko začudenje sem zapazil celo tropo deklic, ki so tekale po župnišču. Pravile so mi, da čakajo župnika Barleta. Ko se vrnem čez dobro uro v župnišče in potrkam na vrsta, se prikaže župnik Barle, držeč za vsako roko večjo deklico. Župnik je bil precej iznenaden, a me je vseeno prijazno sprejel. Pozneje sem zvedel, da se taki prizori vsak dan ponavljajo. Popolnoma nerazumljivo se mi je pa zdelo, zakaj je župni urad obenem tudi spalnica župnika. Da se ne zgode kake nerednosti, kakor se je nekdaj že govorilo, vprašamo javno škofa Bonaventuro: 1. ali je morali v korist, da je mestni župni urad v spalnici; 2. ali so zato uradne ure, da morajo župljani cele ure čakati na župnika, ki v uradnih urah sedi v gostilni; 3. ali je pripravljen škof preprečiti obiske večjih in manjših deklic v župnikovi spalnici?
»Ideal* Kako malo je pomagal »Slovencu* napad na kinematograf »Ideal" se vidi iz tega, da se poset ni zmanjšal, ampak povečal. »Ideal* je domače podjetje, ki nudi mnogo zabave in pouka.
Kaj bo pa zdaj? Župnik na Studencu, (v Krškem okraju) je pridi-goval svojim vernim ovčicam na tale način: Ako ne bodete volili našega kandidata (župnika Hladnika) potem ne bom več maševal pri vas in bom moral tudi na drug način pokazati, kako globoko ste se pregrešili. Sedaj pa je dobil Ribnikar v tem okraju 154 glasov, župnik Hladnik pa samo 153. Res je samo en glas večine, ampak večina je. Sedaj pa je vprašanje, kaj bo naredil župnik v svoji sveti jezi, da se župljani niso bali njegovih groženj.
V	nedeljo na Grosuplje. V nedeljo popoldne je na Grosupljem veselica Ciril-Metodove podružnice. Program zabaven. Sodeluje »Ljubljanski Zvon*.
Pešiziet Ljubljanskega Sokola v Domžale bo namesto preteklo nedeljo, ki nam ga je vlada prepovedala, prihodnjo nedeljo, dne 18. t. m. Bratje I
udeležite se ga v kroju polnoštevilno! Zbirališče v Narodnem domu točno ob pol 2. uri popoldne. Odhod ob 2, uri popoldne. Povratek z večernim vlakom. Domžalski Sokol pride naproti do Radomelj. Na zdar!
Sevnlški Sokol priredi v nedeljo 19. t. m. pešiziet na Blanco ter vabi objednem vse prijatelje in podporujoče člane, da se tega pešizleta mnogoštevilno udeleže. Odbor iz Sevnice ob pol 2. uri od stare šole. V slučaju slabega vremena se pešiziet preloži. Sokolski na zdar!
Fotije Iličič. Te dni je umrl v Belgradu nestor srbskih igralcev, Fotije Iličič, oče priljubljenega ljubljanskega igralca g. Ljubiše lličiča. Fotije Iličič je bil dalje časa član belgrajskega narodnega gtedališča, pozneje pa je ustanovil potujoče gledališče, s katerim je potoval po Dalmaciji, Srbiji, Ma-cedoniji, Hrvaškem, Bosni in Hercegovini. Za časa aneksijske krize se je mudil ravno v Bosni in je bil brez vsakega povoda izgnan iz Avstrije. Iličič je bil po vsej Srbiji nenavadno popularna voseba in splošno znan pod imenom »Čiča Fotije*. Preteklo leto je praznoval 40 letnico svojega gledališkega delovanfa. Pokojnik je bil star ravno 70 let. N. v m. p.!
Krasni slapovi v Iškem Vintgarju. Kljub slabemu vremenu včerajšnje jutro se je član našega uredništva g. Pirc sam napotil v Iški Vintgar, da si ogleda ondotne slapove. Vkljub dežju in hladu (še ob 7. zjutraj je temnometer kazal 8o C.) in vkljub težkočam vsled zelo narasle Iške, je bil ta trud z vžitkom na prizore res krasnih slapov vseskozi poplačan. Prvi slap tvori žlebasti Krvavec, odkoder je napeljan tudi vodovod za sosednje vasi. Največ slapov je ob desni, oziroma ob levem bregu Iške. Najlepši pa so oni tik ob poti levo, oziroma ob desnem bregu Iške. Ob vsej poti do Zale je naštel skup 20 slapov, med njimi 12 prav lepih. Večkrat je bilo treba iti tik pod slapom, tik ob visoko narasli Iški, nekaterikrat pa tudi do kolen v vodi. Nekaj veličastnega nudi sedaj Iška, ki se z divjim naporom v skokih meče od skale do skale Celo pot pa se čuje veličastno bobnenje in šum po ozkih tesnih ob robatih skalah drveče Iške. Ob 10. dopoldne je pojenjal dež, zasijalo je solnce in tedaj je bil pogled na v solnčnih žarkih se kot mleko peneče slapove ob desni in levi naravnost občudovanja vreden. — Na Krvavo Peč je (od Ktižpotja ob Zali) sedaj iztrebljena nova pot. Ta pot in razgled raz nje je nekaj izvemednega. — Za danes le še opozarjamo da je tura v Iški Vintgar ob veliki vodi le za utrujene turiste.
Čudna toča. Včeraj okrog pol 1. ure popoldne je v bližini Krvave Peči priplaval belosiv oblak, iz katerega se je vsula gosta, skoro četvero-oglata toča, po obsegu velika kot lešnik* Med tem, ko je le neposredno pod oblakom, ki je bil komaj 50 metrov nad Mokrcem, padala toča, je okrog in okrog sijalo najlepše solnce. Popoldne ob pol 3. uri se je od cerkvice sv. Lenarta vrh Krvave Peči opazovala huda nevihta na severo-zapadnih krajih.
Nov sneg na gorenjskih planinah. V noči od srede na četrtek je na naših planinah zapadel nov sneg. Od tod torej nenavaden mraz včeraj zjutraj.
Radenska dolina — jezero. Vsled dolgotrajnega deževja je večji del Radenske doline pod vodo. Dolina je včeraj izgledala kot jezero.
Strela je udarila v sredo po noči v vasi Zagorice pri Dobrepolju. Treščilo je na vrt nekega posestnika ob strani črešnje, ki je stala blizo živinskega hleva. V hlevu kjer je bilo več živine, je puh omamil enega vola, ki se je prestrašil in se tako poškodoval,
da so ga morali včeraj zaklati. Dognalo se je, da je imela črešnja, v katero je strela udarila, korenine, ki so segale pod hlev in da je dotični vol moral takrat ravno nad dotično korenino stati.
Kakor že naznanjeno priredi Slov. pevsko društvo »Zvon* v Šmartnem pri Litiji dne 2. julija t. 1. v proslavo svoje 20 letnice koncert na dvorišču graščine »Slatna* z sodelovanjem večih slov. pevskih društev, združeno s veliko ljudsko veselico v grajskem parku. Natančneji spored se pravočasno objavi. Vsekakor pričakujemo z strani narodno-naprednega občinstva mnogobrojne udeležbe z ozirom na hud boj kojega bijejo tukajšni naprednjaki z nasprotniki kakršnegakoli napredka. Slavna društva pa prosimo, da se na to prireditev blagovolijo otirati. Zajedno opominjamo slavna bratska pevska društva na vrnitev vprašalne pole, da se more začeti s sestavo in razpošiljanjem sporeda.
Moj znanec.
Velikonočne dni se je prikazal v Ljubljani čuden mož, visoke postave, v dolgi obleki z veliko črno brado. Ljudje so se ozirali za njim in so ugibali, kaj da je z njim. On pa je hodil s počasnimi samozavestnimi koraki in je ogledoval mesto, ulice, ljudi.
Srečala sva se na cesti, ki vodi mimo Trubarjevega spomenika proti severu. Hodil je počasi in zamišljeno semtertja in se ni menil za ljudi, ki so gledali za njim. Ker me zanimajo vsi nenavadni ljudje sem post?I in sem se ozrl za njim. Bilo je proti večeru. Odšel je proti Trubarjevemu spomeniku, postal je za trenotek, potem pa je zopet odšel po cesti in je gledal kamniške planine, ki so se lepo kazale v siju zahajajočega solnca.
Pridružil sem se mu in sem ga nagovoril: »Vi ste gotovo tujec v našem mestu, ker vas tako zanimajo njegove posebnosti*. »Da sem tujec toda ne popolnoma tuj. Zanima me vaše mesto.*
»To je častno za nas. Kakor vidim ste si ogledovali Trubarjev spomenik.* »Tudi ta me zanima.*
»In naša severna stran presegajo svoji krasoti marsikako panoramo na svetu.*
»Tudi to je resnica.*
»Torej vi ste tujec. Od kod, dovolite vprašanje.*
»Iz tujine.*
»Tujina je velika.*
»Da, tujina je velika in mnogo ljudi je tam.*
»Da mnogo, zato vprašam.*
»In vendar ste vi pošiljali tja svoje ljudi.*
»Mi? Mi jih nismo pošiljali, sami so šli.*
»Sami so šli ? Niso šli sami. Izgnali ste jih.*
»Mi jih nismo izgnali.*
»Dovolite, o kakih izgnancih govorite.*
»O onih, ki ste jih izgnali. Razmere, recimo, so take da jim ni bilo mogoče živeti doma. Toda v starih časih se to ni godilo.*
Tudi v starih časih. Jaz sem potomec izgnancev.*
Pogledal sem ga v obraz in sem ugibal njegove misli.
»Da, mnogo izgnancev je iz naše domovine in vsi se potujčijo.* »Potujčijo! Kako to govorite?* »Niste potomec izgnanca in ne govorite več našega jezika. To mi na-zivljemo potujčevanje.*
»Potujčevanje. Jaz sem torej po-tujčenec. Toda v svoji domovini sem tuj, ker ne razumem več njenega jezika. In kdo je kriv, da sem tujec?*
»Vaši stariši, vi, ali kdorkoli..." »Dobro, gospod. Toda verjemite,
niti moji stariši, niti jaz nismo krivi. Nikdar nisem slišal vašega jezika.* »Potem niste iz naših krajev.* »Ne. Prišel sem iz tujine. Tja so prišli nekdaj ljudje, ki so bili iz vaših krajev.*
»Nekdaj! Kdaj je to bilo.*
»V davnih časih, ali recimo ne v davnih ... Bilo je to po reformaciji.* »Po reformaciji. Sedaj razumem. Vaši predniki so bili emigranti.*
»Da emigranti. Pred nekaj leti sem čital v knjigah o vas. Od takrat me je zanimala usoda vašega naroda. Ne morem reči: mojega. Govorim v tujem jeziku. Ime me je spominjalo na moje dede in v družini je še živel spomin na naše prednike. Vi veste, kako je bilo takrat.*
»Vem. Sedaj razumem, zakaj ste gledali Trubarjev spomenik.*
»Da. Premišljal sem o tem: Čehi časte Husa vi častite Trubarja .. .*
V	kljub temu, kako je z vami?
»Res. To je čudno. Kar narod časti mož, vsi so bili taki.*
»Kakšni.*
»Preganjani v življenju, obrekovani, izgnani... Po smrti se je pokazalo, da so imeli prav. In tudi danes je tako?*
»Tudi danes. Zasesti hočejo sodne prestole in izganjati.*
»Vedno je bilo tako: Kristusa so križali, Husa so sežgali, Trubarja izgnali. V vseh časih in po vsem svetu so delali tako. Nekoč bo svet spoznal. Ljudje so zapuščali domovino in oni so ostali in so se mastili v nji. Koliko mislite, da je bilo takrat ljudi, izgnanih zaradi vere.* »Koliko? Težko je povedati število, gospod. Mi smo komaj začeli živeti, knjige smo dobili, šole, kulturo in so planili po nas. Je-zuitje so prišli, Hren in vlada. Osem parizarjev knjig so sežgali in ljudi so izgnali iz dežele,*
»Vem, vse vem. Čital sem o tem. A zakaj so jih izgnali?*
»Zakaj? Ker so verovali na evangelij, ker so tiskali slovenske knjige, ustanavljali šole in v svojem jeziku so molili Boga, To je bil njih greh.* »Velik greh je bil to. In zato so morali ljudje iz dežele v tujino.*
„Da, zato. Tam so pozabili na domovino in njih potomci so tujci, kakor vi.*
„In kako je sedaj.*
»Nekaj časa je bilo tako, da se je dalo živeti. Toda naenkrat so zapazili, da jim je narodnost nevarna prav tako, kakor reformacija. In so začeli svoje delo, kakor Hren, kakor jezuiti.*
»Toda vi vendar častite spomin onih mož, ki so se borili za kulturo in napredek.*
»Častimo, gospod. Tudi oni ne morejo drugače, kakor da priznavajo zasluge in res je, pravijo, Trubar je začel slovensko pisati, res je, pravijo, Prešern je največji pesnik, res je, kar je velikega, so ustvarili ljudje, ki so jih jezuiti in klerikalci preganjali.*
»In narod? Kaj pravi narod? »Narod o tem ne ve. Narod veruje, kar mu pripovedujejo in narod misli, da so oni, ki ga rešujejo. Narod ne ve o izgnancih, ne ve o knjigah, ne ve, da so mu hoteli uničiti vse; narod sam beži.. .*
»Tako je torej v domovini mojih dedov.*
»Tako je, kakor je bilo . . .*
»In kako živite?*
»Živimo! Borimo se še vedno. Nam se zdi, kakor potrebno zlo: v zmagah nad njimi rastejo naše sile. Da bi se rešili, izdajajo nas Nemcem in vladi. Mi se borimo. Zdi se mi, da se začenja nova pomlad, kakor jo vidite tu v parku.*
Pogledal me je z resnimi globokimi očmi.
»Kjer se je zajedel vampir v živo meso, ga je težko odtrgati. Ubiti ga je treba pri glavi.*
»Mi čutimo, da nam pije kri.* »Zdravo telo ne usahne. Narod, ki ga ni uničila protireformacija, ima v sebi dovolj sile za bodočnost. Veselilo me je, gospod, da smo se pogovorili.* Odšel je počasi naprej po svoji poti, jaz pa sem obsedel v parku in sem premišljal o vsem tem. Nad parkom je vel pomladanski večer, 'ptiči so peli po vejah, vse je zelenelo.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Strašanska katastrofa v Trstu. Pristanišče skoro razdejano. Nad 200 ljudij mrtvih. Nebroj jadernic in več parnikov potopljenih. Obala zastražena.
Trst, 15. junija."V noči od srede na četrtek je bil Trst pozorišče strašnega viharja. V eni uri ponoči je nenadoma nastalo velikansko neurje. V tre-notku so se vzdignili na morju velikanski valovi, ki so z vso silo butali ob obrežje. Valovi so tako silno naraščali, da so dosegli v par sekundah višino desetih metrov. Okolu pol 2. ponoči je bil vihar najsilnejši. Morski valovi so bili tako silni, da so dosegli višino Lloydove palače in cesarskega namestništva. Morje je s tako močjo pljuskalo ob obal, da se nihče ni upal obali približati. Pristanišče je skoro popolnoma porušeno. — Obala od Kopra do Mira mira [e razdejana. Od Lloydovih ladij, ki so se nahajale v Trstu v pristanišče, so skoro popolnoma uničene sledeče: »Euterpe*, »Čarni ol a* in »Bregenz*. Parnik »Princ Hohenlohe* je s tako silo zadel ob ladijo »Miramar*, da se je ista na mestu potopila. »Princ Hohenlohe* je popolnoma nerabna. Obrežna ladlja »Andromeda* se je potopila z vsem svojim moštvom. Potopilo se je nadalje 30—40 večjih in manjših jadernic. Potopil se je tudi neki grški parnik in sicer z vsem moštvom. Ladija parobrodne družbe Ungaro-Croata »Brač* je strašno poškodovana. Uničen je dalje finančni parnik »Bi linski*. Tudi cesarska jahta »Niede* je težko poškodovana. Neki parnik, ki je plul iz Kopra proti Trstu, se je sredi morja potopil z vsem moštvom. Ribiške ladije in čolniči so se skoro vsi potopili. V tržaškem pristanišču so razdejane skoro vse nove stavbe in pomoli. — Škoda se dosedaj ceni nad 10 mili" jonov kron. Vihar v Trstu je bil tako silen, da Lloydovo kolibo za vozne listke odneslo iz pomola San Carlo na Corso.
Porušeno jedaljekopa-lišče na pomolu San Carlo. Tekom današnjega dne je vrglo morje 27 trupel. Pogreša se pa še nad 200 oseb, katere so najbrže vse utonile na odprtem morju. Potopila se je tudi trojadernica »Evangelist* z vsem svojim moštvom. Tudi turški parnik »San Kikola* se je potopil in zraven 14 mož posadke.
Trst, 15. junija. Vsled strašanskega viharja so uničeni vsi parki in nasadi v Miramaru. Iz vseh obal Istrije prihajajo poročila o strahovitem morju.
Koper, 15. junija. V Kopru so morski valovi razdejali vse solne jame, v mestu pa povzročili velikansko škodo.
Trst, 15 junija. Veliki pomol v Trstu je’v daljavi 60 m popolnoma razbit. Obala je popolnoma razdejana in tudi v mestu samem se kažejo zelo sumljive razpoke. Policija in vojaštvo sta zaprla vse dohode k obali, ker je nevarnost, da se obala, ki je preveč izpodkopana, poruši.
MALI LISTEK.
I. E. RUBIN.
Sestra Paula.
Jasen dan je svetil skozi okno v belo vsprejemno sobo, ki je bila videti prazna in zelo prostorna, kajti razven mize in stolov in dveh velikih slik na steni ni bil« v nji nikakega pohištva. Sestra Paula je sedela na stolu ob mizi in je čitala pismo. Solnčni žarki so se v vsem sijaju vsipali po njeni beli redovniški obleki. Toda sestra Paula skoraj ni zapazila teh vabečih solnčnih žarkov, ki so jo obdajali, kakor odposlanci daljnih neznanih svetov; sestra Paula je čitala pismo. Glasilo se je:
Draga Rozka!
Sedaj je minilo že cel mesec odkar mi nisi pisala. Niti razglednice mi ne pošljeS. Ali nisi dobila mojega zadnjega pisma! Ali Ti ni bilo mogoče oddati pisma iz samostana. Moreš si misliti, kako mi je težko pri srcu, ko toliko časa ne dobim pozdrava od Tebe. Vsak večer hodim po oni stezici ob gozdu, koder sva hodila v jeseni, predno si odšla. Zdi se mi, kakor da bi hodila Ti na moji strani, angel moj. Ne veš,
kako Te ljubim. V mislih se pogovarjam s Teboj, kakor da bi bila resnica. Veselim se že na dan, ko prideš na počitnice in pojdeva zopet po oni stezici ob gozdu, kjer sva se v jeseni ločila. Ali se kedaj spominjaš onih lepih trenutkov? Ali kedaj misliš name? Saj tudi samostanski zidovi niso tako visoki, da bi misli in spomini ne mogli priti čez nje. Ali si zadovoljna v samostanu? Ali nimaš premalo svobode? Vidiš, kako vedno skrbim za Te. Tako Ti želim, da bi bila srečna in zadovoljna. Upam, da moje pismo ne pride v druge roke. Pa tudi, ako pride, naj pride. Na svetu lahko ljudje prepovedo marsikaj, ljubezni pogosto niti lastnemu srcu ne moremo odpovedati. In jaz Te ljubim tako s celo dušo: vse kar delam, delam v mislih na te in upam na bodočnost. V nji leži vsa moja sreča, takrat bo resnica, kar je sedaj v sanjah, takrat se bodo izpolnile vse moje želje in nade. Moja Rozka!
Pozdrav in poljub!
Tvoj Riko!
P. T. Piši vsaj, ali si bolna ali si zdrava.
To pismo je prišlo najprej v roke materi predstojnici, ta pa ga je izro-
čila sestri Pauli, da ga pokaže svoji učenki in da jo primerno posvari Sestra Paula je pismo površno prečitala in je dala poklicati svojo učenko, ki jo je zelo ljubila. Šele sedaj je čitala pismo natančneje, par-krat se je ustavila, ker se ji je zdelo, da ni lepo, ako čita tuje pismo. Ko je prečitala, se je zagledala ven skozi okno v jasni dan.
Čez trenutek so se vrata tiho odprla in v sobo je stopHa deklica bledega obraza, slabotnih rok v priprosti beli obleki. Poznalo se ji je, da je šele pred par dnevi zapustila bolniško
Posteljo, Približala se je počasi sestri auli in jo je pozdravila. Videla je pismo v njeni roki in je vedela, zakaj so jo klicali sem. »Sedi*, je rekla sestra Paula z ljubeznjivim glasom.
Učenka je sedla na stol pri mizi. Sestra Paula jo je pogladila po črnih laseh in jo je začela izpraševati po zdravju; videla je sedaj na solncu jasneje, kako je deklica oslabela in ji je bilo žal.
»Pisal ti je nekdo,* je rekla potem. »Lahko odpišeš tu, kar hočeš; ne bom prečitala in sama bom izročila na porti, da oddajo na pošto.*
Deklica je vzela v roko pismo in ga je čitala z mirnim obrazom.
»Ne boin odpisala,* je rekla.
»Zakaj ne?* se je začudila sestra Paula.
»Zato, ker nimam kaj odpisati. Ne maram, da bi pisal.*
»Ali ga poznaš že dolgo?" je vprašala sestra Paula.
»Da, on je pri nas doma ... a jaz sem sklenila, da ostanem v samostanu, sestra Paula . . .* Dve solzi sta zalili njene globoke trudne oči.
Sestra Paula je nekaj časa molčala.
»Vendar mu vkljub temu odpiši,* je rekla potem. »Tu imaš pero in papir. Napiši, kar hočeš, spodobi se, da se odgovori na pismo, ako pride iz prijaznih rok . . .*
Sestra Paula je vstala in je odšla k oknu. Pod oknom okoli belega samostanskega poslopja se je razprostiral vrt in visoke veje so segale prav do okna, kakor da bi ponujale sestri Pauli cvetja, ki je rastlo na njih. Tam za obzidjem se je kazala okolica, videle so se vasi, hiše, polje in gozdovi. Na levo se je skrivalo mesto pod bregom.
Sestra Paula se je spomnila, kako je tudi ona dobila nekoč podobno pismo. Ničesar ni odgovorila nanj in ni prišlo nobeno več. In danes nihče tam zunaj ne misli na njo, ne skrbi, kako ji je, ali je bolna, ali je zdrava.
Bog ve, kam je odšel v svet oni študent in kako živi sedaj. Zaželel? je srce samo po sebi, da bi bilo nji napisano tako pismo, polno ljubezni in skrbi. Mislila je na študenta, ki je pisal to pismo, na njegovo srce in radost in je bila skoraj nejevoljna nad svojo učenko, ki je tako hladno prebrala njegovo pismo.
»Revici je še neznano, kaj je samota, dokler nanjo v daljavi mislijo ljubeča srca,* je v srcu mislila sestra Paula.
Pogledala je v okno in je v njem videla svoj mladi zarudeli obraz.
»Ali si že	gotova?"	je vprašala,
ko je čutila, da je deklica vstala.
»Da. tu je,* je rekla učenka in je z globokimi trudnimi očmi gledal
sestro Paulo.	,	.
»Le sama	zapečati	ne	bom	pre-
čitala,* je rekla sestra Paula.
Učenka je zapečatila pismo m napisala naslov.
Sestra Paula se ji je približala m io le poljubila. Deklica je pokleknila na stol in jo je objela z obema rokama.	, ...
Sestra Paula jo je pogladila po
laseh: »Ti sladko dete.*
In se je ozrla ven skozi okno, kjer je sijal preko polj in poljan vese jasen dan.
Županska volitev v Idriji.
Idrija, 15. junija. Idrijskim županom je izvoljen socijalni demokrat Štravs.
(Več jutri. Op. ured.)
Konec slave krščanskih socljalcev na Dunaju.
Dunaj, 15. junija. Kompromis med dunajskimi naprednimi strankami in socijalno demokratično stranko je postal dejstvo. Dunajski naprednjaki so namreč silno ogorčeni radi mešetarjenja BNacional-verbanda“, ki bi rad zvezo s krščanskimi socijalci. Naprednjaki in socijalisti so izdali na Dunaju razglas, v katerem naznanjajo skupen boj proti krščanskim socijalcem, v katerem jih bodo podpirali tudi Cehi. Zato je gotovo, da |bodo krščanski socijalci na Dunaju pri ožjih volitvah doživeli hud poraz.
Češke stranke proti socijalnim demokratom.
Praga, 15. junija. Vse češke stranke so sklenile kompromis glede ožjih volitev. Šle bodo skupno v boj proti socijalnim demokratom, katere bodo podpirali samo realisti.
Moravski klerikalci v nevarnosti.
Brno, 15. junija. Češke stranke na Moravskem so sklenile kompromis, po katerem bodo šle skupno v boj proti češkim klerikalcem. Radi tega bo propadel tudi bivši minister Ž&ček, ki kandidira na klerikalnem programu.
Razne vesti.
* Španski prestolonaslednik gluh. Iz Madrida je došla vest, da je bil pred nekoliko dnevi poklican na španski^ dvor neki medicinski specija-Iist iz Švicarske, da pregleda prvorojenega sina kralja Alfonza, don Jai-mesa. Vest je najprej v dvorskih, potem pa tudi v drugih krogih izzvala senzacijo, in sedaj se govori, daje bil strokovnjak pozvan, da pregleda triletnega princa, ker je gluh. Ista vest je krožila po listih že pred nekoliko meseci, ali so jo dementirali.
* Burna preteklost. Rihard Fran Blumenthal je študiral v Gradcu pravo, pozneje je bil policijski pristav v Stebru in se je poročil z Ogrko Dunkel iz Budimpešte. V Steyru je izvršil uradno poneverjenje in je pobegnil v Ameriku, kjer je bil knjigovodja v neki prodajalni. Njegova žena se je vrnila s svojim otrokom v Budimpešto. V Ameriki se je poročil Blu-mentlial z neko Nemko, ki jo je pa tudi zapustil in je vstopil v Monte Carlu kot hotelski tajnik; tam je zopet kradel in pobegnil v London, kjer te živel od goljufije, bil je potem v Hamburgu in Mogunciji kot pustolovec, končno pa je prišel na Dunaj, kjer ga je zagrabila roka pravice. Zagovarjati se je moral pred dunajsko ooroto zaradi goljufije, poneverbe in tatvin in je bil obsojen na 3 leta težke ječe.
* Avstro ogrskl Izvoz. Leto za leto opažamo, da se izvaža iz Avstro-Ogrske v inozemstvo vedno manje blaga in vedno več — ljudij. O tem „eksportu“ govore številke najglasneje.
V	letu 1908 se je izselilo iz monarhije 102.723 duš, v 1. 1909 158.213, a v letu 1910 je narastlo število izseljencev na 272.511 duš. Pri tem pa moramo opozoriti, da v gornji številki za leto 1910 ni všteto število izseljencev, ki so se izselili preko Hamburga, ker to število še ni uradno ugotovljeno. Torej preko četrt milijona delavnega naroda beži preko oceana, da si tam poiščejo kruha, ki ga v domovini niso mogli dobiti! Od tek 258.213 ljudij, ki so se v letu 1909 izselili iz monarhije, se jih je naselilo v Zedinjenih državah 170.191. Po statistiki Zjed. držav je bilo med temi izseljenci po narodnosti: Nemcev 21.096. Čehov 660$, Poljakov 39.483, Malorusov 15 486, Srbov 3628, Italijanov 1151, Madjarov 27.941, Hrvatov 19473, Rumunov 7484, Slovakov 22.374, Židov 8431, razne narodnosti 53. Čudno se nam zdi, da v statistiki Zjed. držav Slovenci niso našteti, ko se jih vendar lepa množica izseljuje v Ameriko. Na izseljevanju participirajo torej vse avstro-ogrske narodnosti v tolikem številu, da se človek kar straši ob pogledu na te številke. Ta statistika je karakteristična za Hrvate in Srbe. Daši tvorijo takorekoč blizu najmanjši odstotek prebivalstva, vendar dajejo 23.000 izseljencev. To je za tnal narod mnogo — usodno mnogo, kajti to je žalostem znak, da propadajo gospodarski tudi kakor narod. Ali bi pisali daljši komentar o tej statistiki, pisali bi hudo in veliko obtožnico zoper ves gospodarski in politični sistem v monarhiji. — Ta sistem pa bo trajal tako dolgo, dokler narodi sami ne iztržejo vlade iz rok birokratskih in fevdalnih in je ne prevzamejo — v svoje roke.
*	Število evropskih vlsokošol-Cev. Na vseh 125 evropskih vseučiliščih je bilo lansko leto 228.732 slušateljev. Najbolj obiskovano vseučilišče je berolinsko; ima namreč okroglo
14.000 slušateljev. Druga najbolj številna vseučišča so: pariško, budimpe-štansko in dunajsko.
* Avlatik Sablatnlk, ki je bil znan po svojih velikih uspehih, ki jih je dosegel preteklo jesen s poleti v Pragi, se je 11. t. m. v Dunajskem Novem Mestu ponesrečil. Ko je bil v višavi 200 m se je začel spuščati ni-zdolu, naenkrat se je slišal prask, aparat je padel na tla in aviatik tudi. Sablatnik je imel še toliko zavesti, da se je hotel izogniti dvem osebam, pri tem je padel na tla in si je zlomil en prst in izbil en zob. Prepeljali so ga v bolnico. Aparat je popolnoma razbit.
* Tolstega posmrtna dela je prodala grofica Aleksandra Tolstaja založništvu I. C. Ladyšnikov v Berlinu, ki ima sedaj edino pravico do teh del za vse dele sveta. V jeseni začno izhajati posmrtna dela v novi lepi izdaji.
* Kubellkova violina. Pri zadnjem koncertu v Londonu je Kubelik igral na violino, ki jo je prof. Joachim nazval za najlepši instrument, kar jih je videl. Kubelik je dal za violino
100.000 mark sedaj ima violina že dvojno ceno. Na svetu je samo še ena violina, ki ima večjo ceno, to je ona, ki jo hranijo v Genovi in na katero je igral Paganini. Nje cena je 200.000 lir. Hrani se v posebni shrambi in je zaklenjena z več ključi. Kubelikova violina se imenuje cesarska violina in jo je delal slavni mojster Stradivari.
* Kako se krote bolhe. Na raznih reklamah za potujoče cirkuse in enake priredbe se čita tudi včasih točka o „izučenih bolhah*. In marsikdo je že vprašal: ali .se dajo bolhe faktično izučiti in udomačiti ? Ameriški krotitelj bolh Nokes potrjuje to in objavlja v nekem listu celo podrobnosti, kako se bolhe krote. Nokes pravi, da so bolhe še precej inteligentne in da imajo dober spomin. Nokes ima zdaj 50 izučenih bolh. Eno od teh ima že sedem let in ta je takorekoč njegova ljubljenka. Da se bolhe ukrote in iz-uče, se morajo najprej privaditi mirnemu sedenju. Kajti če bolha še skače, tedaj prav lahko uide rokam svojega krotitelja, slično, kakor bi ujeti človek začel delati kilometer dclge skoke. Skakanju se pa bolha odvadi na prav enoličen način. Nokes jo namreč postavi pod steklen zvon. Tam lahko skače, kolikor se ji poljubi. Uiti ne more, pač pa se vedno zadeva ob stekleno steno. Pod steklenim zvonom ostanej® bolhe kake tri tedne. V tem času se popolnoma odvadijo skakati, ker se vedno boje, da se ne zadenejo v stekleno steno, katere s svojimi očmi ne morejo razločiti. Če je bolha tako daleč izučena, potem se lahko nauči raznim drugim stvarem. Vleče mali voziček ali pa hodi po drobni žici itd. Vsa ona majhna orodja, ki jih rabi Nokes za predstave bolh, napravi sam iz zlata. Krotilec mora imeti mnogo potrpljenja. Če bolha ne uboga, se jo za nekaj časa obesi. Na majhen krožek iz žice, ki se priveže na nit, se bolha obesi. V tem neprijetnem položaju se ziblje bolha sama sempatje, dokler je milosrčni Nokes ne reši in s tem zatre njeno trmo.
* Po ljudski obsodbi živa pokopana. Kako kruto kaznuje divje ljudstvo umor in kako dosledno izvaja stari pravorek, ki ga najdemo tudi v sv. pismu, oko za oko in zob za zob nam kaže naslednji dogodljaj: Na ruskih zlatih poljih pri Ardunu v Vzhodni Sibiriji je uslužbenih tudi veliko Korejancev. Med temi je delal mladi Tšo Osain. Zaljubil se je v mlado Korejanko Si, ki mu je ljubezen tudi vračala. Brez vzroka pa je ljubimec nekega dne izginil, in zastonj je plakala za ubeglim zapuščena de-kl Ca. Toda žalost mine, pozabi se gorje v kratkem se je zahotelo mladi Korejanki zopet po novi ljubezni. Omožila se je z drugim in zadovoljno živela. Kakor pa je nenadoma Tšo Osain preje zginil, tako nenadoma in nepričakovano se je zopet vrnil. Začel je nadlegovati svojo prejšnjo ljubico in jo prosil ponovno ljubezni. Nekoč ko ga je zopet zavrnila, je postal surov in jo hotel posiliti. Odločno se mu je ona uprla in ga je, ker se mu drugače ni mogla ubraniti, med ruvanjem zaklala. Sorodniki umorjenega pa so zahtevali ljudsko sodbo. Izvolili so Ko-rejanci v sodni svet 6 starcev in ti so po že omenjenem pravoreku obsodili Korejanko na smrt. Živa bodi pokopana poleg trupla umorjenega, tako se je glasila kruta sodba. Odprli so grob Tšo Osaina in na rob groba postavili nesrečno ženo. V krogu so bili zbrani vsi Korejanci Argunske naselbine na čelu jim izbrani sodniki. Da bi lažje prenesla muke, jo je udaril enden sodnikov s kolom po čelu in prevrnil nezavestno v grob na nagnito truplo umorjenega. Nato so Korejanci med običajnimi slovestnostmi grob zasuli in odšli na delo, svesti si, da so pravično kaznovali zločin. O tem krutem kaznovanju je zvedela ruska vlada. Da sc prepričajo o zločinu, so odprli grob in res našli v niem poleg trupla Tšo Osaina tudi mlado Si. Toda dognalo se je, da je ni pred zasutjem eden sodnikov samo s kolom po glavi udaril, marveč, da so ji preparali z
nožem tudi trebuh. Bila je namreč noseča, in tako ženo prepoveduje njihov ljudski zakon umoriti. Prijeli so vse udeležene zločince, ki bodo seveda pošteno kaznovani.
Lastnik in glavni urednik Milan Plat.
Odgovorni urednik dr. Ivan Lah.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki ISiejo službe, 4 Ttn. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. ari zvečer.
Kupujte
Enonadstropna lilSa podobna vili z lepim vrtom se proda v Rožni dolini štev. 217. Nahaja se nasproti peka.	336/3—1
KORESPONDENCA.
Gospod želi v svrho zabave korespondi-rati z mlado, lepo gospodično. Pisma pod ,Lepi‘ poštno ležeče, Ljubljana.	190
inn	mmn	illiil!®			
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, alio
inserira
v Malih oglasih *Jutra“. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
v
Ljubljana, Zidovska ulica št. 1.
ODE
obro ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja
sodar
\n.i. Cesta na Rudolfovo želez.5.
Fotografske aparate
in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča
fotomanufaktura in drogerija
   „Adrija“ —
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št 177,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd.
Uradne ure od 8.—12. in od 2.—6.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI
 Sodnijska ulica št. 3---
Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
Kite iz la
po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po K 2'— velike K 4, Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zme/nih cenah S. STRM0LI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik sc pošilja na zahtevo zastonj.
Izvod samo 6 vinarjev.
POZOR
peki in pekovski pomočniki!
S 15. junijem 1.1. se odda v najem dobro vpeljana prva higijenična pekarna z električnim obratom Privšek in drug pod jako ugodnimi pogoji. Več se poizve v hiši g. Hinko Privšeka v Ljubljani, Prisojna ulica štev. 3.
FR. KS. KASPER
Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva
hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih val-čnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi. Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago.
Pozor, peki!
Izredno ugodna prilika!
V	Spod. Šiški, na glavni cesti, na naj-jolj prometnem kraju se odda s 1. avgustom v najem
pekarija
eventualno se proda tudi hiša, v kateri se nahaja. Razun te pekarije se nahaja v Šiški, ki ima okolu 7.000 prebivalcev, samo še ena. Zmožen, trezen mož si na tem prostoru napravi lahko lepo premoženje.
Povpraša se v tovarni vozov Peter Keršič v Spod. Šiški.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je
Ilustrovani tednik"
ki izhaja vsak petek ter stane četertletno 1 K 1‘80. Zahtevajte ga povsod 1 Naročite
ga in inserirajte v njem!
Naslov: Ilustrovani Tednik, Ljubljana.
Priznano pristne oljnate in suhe
cene nizke .*.	J1	y0	točna postrežba
PREMERL in JANČAR
LJUBLJANA, Dunajska cesta št 20 nasproti Figovca
na debelo in na drobno. — Izborne emajlne glazure, LAKI ===== FIRNEŽ in ČOPIČi. =====
Vse v to stroko spadajoči predmeti.
Zahvala.
V noči od 9. na 10. t. m. so vlomili v mojo trgovino do danes neznani zločinci.
Akoravno se nahaja trgovina sredi vasi in stanujem jaz s svojo rodbino in uslužbenci v isti hiši, se jim je vendar posrečilo jeklena ruletna vrata vlomiti in večjo množino raznovrstnega blaga na vozeh brez vsakega sledu odpeljati.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu, pri katerem zavodu sem že od leta 1908. proti vlomu zavarovan, mi je po glavnem zastopu v Ljubljani na kulanten način škodo, ki presega nad 2000 K povrnila. Vsled tega kulantnega postopanja se čutim zavezanega imenovani družbi in njenemu glavnemu zastopu izreči javno zahvalo in priznanje, in vsem gg. trgovcem kakor tudi drugim zavarovanje proti vlomu, ki je postalo dandanes jako potrebno, toplo priporočam.
Sv. Križ, dne 30. majnika 1911.
Ivan Valent. Ruper.
i 11 V i e
n
narede največjo
E {16 škodo v kleteh
_____ in skladiščih.
Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3-—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in pod gane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane 8 K, za miši K 3 60 do 5 20. Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju
T PnQph kleparski mojster, Dunaj XYH., l,j. r uovii Blumengasse štev. 60.
Izgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-—■, ■: .-^frrTSsrr~rss vozne in nagrobne svetilke, itd. ~--—■ .-.
, Jutro* se prodeua vTrstu
po O vinarjev
ELeusledjrajlla. to‘b©3raa:n.eOa.:
Beclier ulica Stadion, Trevisail ulica Fontana, Pipail, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Stanič, ulica Molinpiocolo, Sekovar, VojaŠnični trg, Hrast. Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Macolo, ulica Belvedere, Geržina, Rojan, Raunacher, Čampo Maraio, Bruna, SS. Martin,
Ercigo), ulica Massimiliana, Roilčelj, ulica S. Marco,
Cechimi, Ulica deli’ Istra, Bruna, Ulica del Rivo, Bllbllič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, Ul. Barriera, Spftller, n lica Barriera, Lavrenčič, VojašniČni trg. BeilUSi, Greta,
Hickel, Rojan,
Ba|C, ulica Geppa,
Luzatto, ulica Aequedotto, Segulill, ulica lndustria, Železnik, Sv. Ivan, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, Ulioa Belvedere.
vanccm
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
NajobSirnejše jamstvo, llustrovani ceniki brezplačno.
K* Camernik
LJUBLJANA, Dunajska c. 9.
špecial. trgovini s kolesi in posam. deli. Iv|tvN«jevHnJe koles.
podporo v narodne in občnokoristne
namene.
Naročajte in kupujte JUTRO"!
Zaradi minule sezije
so cene
oblek za gospode, dame,
■ dečke in deklice
veliko znižane. 3® „Angleško skladišče oblek"
O. Bernatovie
Ljubljana, Mestni trg 5. —— ■ ■ mm—
JUTRO" se prodaja v Ljubljani
po O vinarjev
T7- nstsled.noIlb- tclosu3sane.a.2i.:
Najboljši pokončevalec mrčesa je brezdvomno F. Solierag-a
pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo.
Naroča se:
Dunaj XV.,
Funfhausgasse štev. 5.
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak
naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
JULIJA
== Ljubljana =====
Prešernova ulica štev. 5. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
gožsscrskžh gorskih čevljev.
Elegantna In jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
I Rezervni zaklad
nad pol miljona
kron
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice =
vlog dvajset
milijonov kron
reghtnfMi ladruga s neomejeno uren
v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI
Dunajska cesta Stev. 18
Južni kolodvor, na peronu Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Plehier, Kongresni trg.
Češarfc, Šelenburgova ulica Dolenec, Prešernova ulica. Fnchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat. Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta Kotnik, Šiška
Tivoli, na žel prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica.
Stične, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. Pšeničnik, Židovska ulica. Klellisteili, Jurčičev trg. Wislak, Gosposka ulica.
Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama, BIČ, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta Štravs, Škofja ulica Zadel,"Karlovška cesta. Likar,jGiince.
Sterkovič, Dunajska cesta
obrestuje hranilne vloge po čistili
m
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča
Eskomptuje
trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882. =
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000*—
Eskomptuje	s» 5 • • ^ H* _ n
trgovske menice.	
Ustanovljena	
—— leta tzroL -	
Upravno premoženje	
v leto 1910	
K 20,500.000*-	
JJLIi
Patent 3~E.Z\.TSOIE3IIE3IEZ-
\ajboi jše pokrivanje streh
General, zastop: V. Janach & Co.,Trst.
O-la-Trm.a, zalcgra.:
T. Koru, I^jubljaim.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Ves čisti dobiček se razdeljuje zavaro-, dosedaj se ga je Izplačalo K 2,495-719 —.
S L A V I J A“
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,350.800'58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo.
  .......—-................... Vsa	pojasnila	dnje	:	    ~
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12.
................. ....—— Pisarne so v lastni bančni hiši. .....■—■■■..-.......
požarnim škodam po najnižjih cenah Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal in okenskih plošč.
Škode ccnjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Ustanovljena leta 1831
INajveeja. zavarovalnica avstro-ogrske d.i-žavt>
Ustanovi jena’leta 1831.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu.
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom. škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vset mogočih sestavah. — Tekom leta 1910. zavarovalo se je 19.215 oseb za kapital nad 155 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 101*
milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 392 milijonov kron
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
1	    registrovana	zadruga z omejenim jamstvom =ss=-
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko 3padajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig m časopisov.
2v£^zi3s:a,lije.	Lltcgrra^o*.
Telefonelea, št •v. 118.
IPoštsie ]&3*XLllxxlce itov, 76.307.
 _milimi	irmnnn*■	-‘r~r3mw|
k mS: Ljubljanska kreditna banka w Ljubljani- T&tm.
Strttarj«va ulica štev. a*
  Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gtorlci. ———-
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 j, V