265. številka.                       Ljubljana, v soboto 18. novembra.                XXVI. leto, 1893.
SLOVENSKI MARI
Ishaja vsak dao mvečer« izimfti nedelje in praznike, ter volja po poSti prejeman za avstro-ogerske đežele  za vse leto  15 gici., za pol leta 8 g1d.t   za četrt  leta 4 gld.T   za jeden DMec  1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Cetrt leta 'd gld, 30 kr., za jeden mcsec L gld, 1U kr. Za pofiitjanje nadom računa se po 10 kr.
na tnesec, po  30 kr. za Cetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštninu znafia.
Za oznanila  plaCaje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jeden krut tiska,  po 5 kr.t fie se dvakrat,  in po 4 kr., če se trikrat ali veCkrat tiska.
Dopisi  naj Be izvolć frankirati.  —  Rokopisi se ne vraćajo. —  Uredništvo in upravni štvo je  na Kongresnem trgu fit. 12.
Upravništvu naj se blagovolijo po&iljati naroćnine, reklamacije, ozuumla, t. j. vae  administrativne stvari.
Branimo slovensko poštenje!
Slovenstvo se je aedaj toliko ojačilo, tla vsaj na Kranjakem nemštvo nima več tistega nenarav-nega pomena v socijalnem in političnom življenji, kakor ga je imelo še pred 15 leti in tuđi v ostalih slovenskih deželah smo se z lastuo vztrajnostjo postavili v«aj tako trdno na noge, da na« nihče ne bo z lahka vrgel ob tla. Kranjski Slovenci morali bi torej sedaj osredotočiti svoje moči na jedni strani v đejaneko podporo bratom, borečim se še za to, kar so mi žo dosegli , na drugi strani pa bi se dalo v lastnem domu mar« i kaj atoriti za razairjenje omike v prostim ljudstvu , za pouk kmetnkega ljudstva glede" pametnejšega kmetovanja, veliko za pouk obrtniškega, sploh .srednjega statui, kateremu bi ta ali ona praktična cola koristila itd. Vae to izvršavati v zadostni merir branila nam je dosihdob politika in boj za obstanek. In tuđi dane* še preveč politikujemo. Veliko, preveliko atevilo naših političnih časopisov nam kaže, da v tako malem narodu ne morejo uspe vati druge iu trajne stroke dusevnega dela.
Naša učeca se mladež pomagala je v vseh dobah dosti k preporodu slovenstva ; po njej po večjern vzdramilo se je slovenstvo iz spanja ter vstalo. Ta mladež zajemala je dosti iz duševne tvarine, katero ao jej dajali politični časopisi. IJrala je rada vse, kar ae je pisalo v domaćem jeziku in tnko brala z navdušenjem tuđi to dnevno literaturo. To je glede na naš nesrečni narodni položaj bilo potrebno, a imelo je tuđi neugodnih posledic. Kdor se namreč navadi zgolj na berilo malih sestavkov, felj-tonov, člankov, ne priđe lahko do berila večjih knjig, večjib znanstvenih razprav, nima vztrajnosti za to. To pa je kvarno večji izomiki, kvarno tuđi sistematičnemu priučenju onih v<5d, katerim ae posve-ćujejo naši mladi možje. Ne glede na to pa politika preveč buni mlado kri, odteguje jo od mirnega dusevnega pripravljanja za poznejse studije, za po-znej.še strokovnjaško delo.
Zdaj, ko ima slovenstvo svojo moč v že prečoj probujenem narodu, zdaj bi duševno delo naših be-letristov, učenjakov dobilo drugačno stalo; politiki ne bi trebalo toliko pereš in naša mladež bi prišla do
tega, da bi lahko mirno nabirala svojo obČno ter strokovnjaško omtko.
V razvoju vseh bitij obstoja naravni zakon, da močnej&i žival pokonča slabšo. S samim ste-vilom mi Slovenci ne borno zaprli sape germanizaciji na.šega naroda. Slovenec mora v vseh strokah dusevnega in gmotnega dela biti vsaj tako jak, kakor povprečno Nemec ali Italijan. Le tedaj bo-dnmo zapirali pot tujcu v naše dežele, če postavimo nasproti kmeta, obrtnika, ve.šćaka učenjaških Rtrok, ki se zamore meriti s ttijcem. Pri nas pa je j š« veliko, veliko vsega tega dela treba ; mlad narod smo ne, ki mora hoditi se v solo drugih narodov. Politikovanje razsvetli le jedno in najmanjšo stran dusevnega, gmotnega dela človeSkega, kruh in to kar do dobregn  kruha  vodi, je   in  ostane prvo.
Mirneje čaše doživeli smo Slovenci vsaj po-nekod. Zdaj Se le prifilo bi na vrsto ono delovanje, ki bi vodilo narod do trdnih podlag v duševnem in gmotnem oziru; zdaj naj bi si začeli do maco hišo utrjevati ter jo lepšati, jej pridobivati oni kom-fort, katerega ž« imajo hiše naših sosedov. V to prispevati bi moral vsak, kdor se čuti slovenskega rojaka, in vse ono navdusenje, katero nas je vodilo v obrambi za obstoj narodnosti, za rešitev iste iz nemške povodnji, voditi bi moralo nas vse pri deln, ki naj bi postavi! narnd v boljše duševne in gmotne razmere, ki naj bi pa storilo tako močnpga, da bi se ne imel  bati  dvoboja  z nikomur.
A Slovenec nima srete! — Srednji vek ga je vlaćil kot hlapca nemštva ter mu rezal kos za kosom od narodnega telesa, novejši čas ga je držal na kladi nemške sole in nemskega uradovanja ter mu zabranjeval priti do večje omike, do večjega gmotnega premoženja na bogatih tleh svojih pra-dedov, in zdaj, ko bi moral nastati ljubi mir, v katorem jedino zamore večja omika pridobiti si tal, zdaj se jo začel najgnusnejAi boj, ki ga pozna sve-tovna zgodovina, boj duhovske kaste za politično hegemonijo nad lastnimi rojaki, ki žive v familiji ter po isti sodijo svet in njegovo napravo. Naatal je boj na tužnem Slovennkem, ki spravlja na dan fanatizein, kakoršen se je žaril le v časih fanatiskih verskih bojov osrednje  F^vrope.
Ij^to  in dan  gledamo,  kako se naši duhovni ki
fanatizujejo, mirno gledj»mo, kako se porabljajo bogoslovnice v razžaritev najhujšega, sorojakom sov-ražuega fanatizma, gledamo mirno, kako po deželi leca, spovednica ta tanatizem razširjajo; videli smo, kako se organ i zuje vojaka za politično nadvlado v teh bore občinskih in deželnih zastopih, ter za to malo Htevilo državnih poslancev; videli smo, kako se hujska proti nedolžnim vnaelicam naših, v obrambo slovenske narodnosti ustanovljenih društev, videli, kako prevzetnost najmlajšega kaplana raste, kako si najprimitivnej.se tako bitje domi.šljuje, da je vso vedo sveta z veliko žlico pojelo in da mu mora biti vse pokorno; slišali smo proglasiti slovenskega dnhovnega fanatika in fantasta za naj-večjega filozofa sveta, videli pre^anjati pesnika-du-hovna, ki je z lovor-vencem okitil slovenski materi čelo, videli smo slovenskega duhovnika v boji zoper slovensko čitalnico voditi priče III. reda pred so-dišče v krivo pričanje in slišali te nenmne žrtve brezvestnosti pod prisego krivo pričati; — vse to in ie grSe stvari smo videli — a da bo sku-šala ta nesveta četa podreti v najavetejše, kar imamo mi ubogi Slovenci, v našo mladino, v njeno poštenje, — da smo to doživeli, to je menda naj-gorkejšo spravljivost ohladilo do ledu.
Fantič priđe s kmetov v mesto v solo ; slabo je opravljen in čez par mesecev je rudečica zginila z njegovega lica; le bolj po malem dobi jesti, v slabem zraku spi in v mrazu se Uf'i. A iz tetia mlađega lica žarita očesi, ki te silita, da podaš temu mladeniču brez ovinkov roko. In vprasajte jih, ako je kdo sošolcev bil kje na kozarec vina, ako je kadil pipo tobaka, česar ne bi smel, vpra-Šajte jih, ako imajo v svoji sredi izdajico! Tuđi je niste našli v bogoslovnicah, vsaj v prejšnjih časih ne! — Mladina ima svoje pravice in milo jo je treba soditi, ako čez jarek skače, kjer je most. Jeli prav, ali ne, da izdajalca nima, a lepo je to, lepo tako, da mora vsakfga poštenjaka ogreti, ako slini, da se naša mladina uči nepoštenosti zoper prijatelja.
Slovenski dijak je po večjem ubog. Uboštvo ga sili večkrat poprositi ćelo za grižljaj kruha. V revnih razmerab stanuje, ne priđe dosti mej ljudi, kjer bi se  navadi!   samos vesti;    vse ga    tišči  k
LISTEK.
Mens sana in corpore sano.
Poletje je prefilo, jeseu se umika iu trda zima ■ Bvojimi kratkimi duevi jd doiginii večeri ter še daljfiimi notmi caka pred durmi. Človek se mora sopel privaditi izbi. Sprebudi so umejeni većjidel le na nedelje in praznike; eaj kratki dao vi ćelo ne zadostujejo putrebnemu dolu in opravilu, koliku manj pa fie pripufičajo človeku, da bi ae sprebajal v evežem in čistum zraku. Pričeaja su Bedeče in poCepao življenje. Telesoe betežaosti, kakor težko Bopenje, prsne težave in bolesti, Blabo prebavljaoje, hemoroidalne nadloge, omotica itd, katere so se poleti veftinoma pogubile na sprehodih, pri igrab io kopanji, začnejo zopet prihajati io dobivajo vefi mučij. Marsikdo ima spomladi upadle oči, bleda lica in udrte prai, ter Be drži vea sključea iu po-habljea.
Nada dolžuost je torej, kazati na ona meata, kjer se Ćlovek po zimi oddahne in nabtre novih naoftij, oovega poguma za izvrSevaaje svojega pokliča,   kjer  se  vedno  na   novo   oživi veselje do
I dela, to je na telovadi^če.    Nikdar   ne morenao I Btare in mlade ljudi  preveč spominjati na zlate be-nede Schillerjeve, ki jih je izrekel oa smrtni postelji : .Skrbite za svoje zdravje, ker brez njega ne zarao-rete ničesar".
TelovadiSČe je jedino mesto, kjer je mogoče telesntt zla, izvirHjoča iz različnih poklicev, če ne odstraniti, vsaj omejiti. S teloviidbo se krvni tok pospešuje, delovanje pluč povzdiguje, telesoe snovi se hitrejo pretvarjajo; vBled tega ee delovanje ee-lega organizma povzdigoe; tuđi telesna gorkota, katere zapeČDJaki ćelo v pooočoi suknji nimajo za-douti, se pomnoži.
Odobito nada sele razvijajoča 83 mladina se ne more preveč k telovadbi napeljavati. Da, dolžai bino Solski mladini, ki pesti pod bremenom dusevnega napora, dajati prilofcnost in jo napeljavati, da bi pridobi krepkega nositelja svojemu duhu, jako in zdravo telo; zakaj le v zdravetn teleeu biva zdrava  duSa.
Mestni mladini da telovadba mesto uvelih jeklene mišice, mesto udrtih, široke možate prsi, nespretno in ukorno ktnetsko mladino pa napravi gibćno io urno ter ji udvzame Burovost in neote-aanoBt
Še bolj pa, kakor moški, treba je Ženski mladini, posebno v viših in srednjih družbenih kro-gib, zadoatnega gibanja mišić. Deklela aedijo po 5 do 6 ur na dan upogojene v soli, a tuđi doma pre-| tičijo većino proatega časa sede in čepć pri delu. Ko so šolske naloge dovršene, priđe čipkanje in pletenje na vrsto i potem še sedenje po veo ur pri glasoviru Io če so že iz sole, še na vrh pri čitanji romanov ali drugih kujig. Neprijatne posledice pri-dejo kmalu na dan. Malokrvnost, bledica, onemog-loBt i druge *ukaj ne oznaćilne nadluge pat nišo dandanes preredke prikazni pri naših dekletih. Se-li more zgornje telo pri dekletu razvijati, če ti većino časa presedi sključeno in upognjeno, če bodi vedno b povedenu glavo in stisnenimi rameni? Matere v taico zvaoih boljSih krogih skrbe Bicer, da postanejo hčere uljudne omikane in pametne, a prevečkrat pozabijo vzgojiti jib zdrave. Zato moralo bi se povsod več in zadostno akrbeti, da ae upelje sa dekleta telovadba; kuj ti kjer so slabutna dekleta, tam bolne matere, tam hirav narod ....
O našib mladentih, trgovskih in drugih učen-cih, vfino pač, da se pri današnji koukurenci za-hteva Teliko ve£ od njih, kakor prej, Za povzdtgo splofinega znanja  nkrbijo bojj ali manj nadaljuvalne
Priloga ..Slovenskemn Narodu" St. 265, dnć 18. novembra 1893.
Dtooaraa vpraftanja uaseg« Časa se rećujejo prena-gleoo. Kar se je Se danea kazalo kot nemogoće,. je jutfi ie gol* resnica, ia hitrost, s katero se menjajo dogodili v Dadem modernem času, utegoe srebru koristiti ia ga izjednačiti z njegovim tekmovalcem — llatom.
čas je miotl, ko so se izvajale idejaloe teorije bretoziroo na resmčoost in koncesije oa vae strani so MB>ga časa tip. Ni nemoguće, da bo ravno odprav-U«J*ft SbermaoDova postava prvi uzrok, da ne prekroji jo deoarne postave in marnikateri prijatelj zlata, katerega je absolutoo premalo za deoarne potreb-SĆine celfga sveta, bodu se prepričal, da je (as oa-atopi), skleaiti mejnarodno pogodbo mej državami, d* ie bode već uporabljala srebrna kovina za de-narae potrebdčine sveta; ker:
»Svaka sila do vremena
A aovoljti redom ide."          (Gundulie.)
Politični razgled.
Notraujc rtežele.
V Ljubljani,  18  novembra.
Stovanska opozicija* Huhenwart je s svojim govorom zoper voliloo reformo pokopat ne samu ta predlog, nego podrl tuđi Tanffeovo miaisterntvo, za čegar ohrauitev je vefc let izkoriSčal slovenske poslunce. Postavil se je s tem govorom na čelo parlamentarni opoziciji in pozi bivši svojo avtonomiBtično in narodno-ravno • pravno pretek lost, pomagal ustvariti* tako minister-stvo, kaker&nega prej ni maral, ministerstvo, v kate r em sedita Plener in Wurmbrand Ta preobrat v Hohtnwartovi politiki bi moral zaduččati slovenskim poalanuem, da se Itičijo od tegu nemSkega grofa, ga prisilijo, odložiti mandat, «e združijo zcpnr vlado in nemško pol)tko-koDservativno većino s avojimi slo-Tamkimi brati ter uatanote* slovansko opozicijo. ■ Odkar je Tanffe bil začel z ievičarji koketovati io lim .administrativnim putem" ustrezati na vseh koocih, rutil je Hoheiiwart slovenske poalaoce, Daj ostanejo v njegov em klubu, ker Ie moćan konserva-tiven klub more preprećiti ustop nekaterih levičar-jev v ministerstvo. Na UBtaoovitev mogočne koalicije na podstavi narodne ravnopravnosti ni nikdar mislil, narobe, zadrževal je vedno slovenBke in brvatake poolanee, voljene na programu, čegar prva točka ju narodna ravnopravnost, da nišo mogli v tem oziru Diftesar storiti. Sedaj, ko se je s Hohenvnrtovo po-močjo ustavilo ministerstvo, ki nam je dosti bol; na-sprotno, nego je bilo Taafieovo, nedaj, ko se pri-pravljajo slovenski poslana na izstop iz konserva-tjvnega kluba, sedaj jim ta Hobenwart zopet grozi z nem&ko-poljsko večino in izključno levičarsko- poljskim ministerstvom. Taka večina je že sedaj ustanovljena in tuđi ministerstvo je v bistvu liberalno-poljsko, zftkaj jedini Falkenhjivn je res konaervativen Nemec. Da je grofu Hohenwvrtu na tem, da se za-jezi upliv liberalcev in Poljakov, zakaj pa ni v mi-nibterBtvo spravil nobenega pravega Slovana. Tam bi ie dal paralizovati upliv liberalcev ne samo v konservativnem, nego tuđi v narodnem oziru in na-poslert, kak Šuklje ali Klaiii odvaga vaaj trikrat ka kega Wurmbranda. Ali Hohenwart tega ni botet. Njemu je na tem, da sloveuskim in hrvatskim poslanjem zamasi usta in pod veže perotnice. ČJe ostanejo v nje gnvem klubu, bodo paft Io podpirali koalično mini-sterstvo v mega protiuarodnem in protislovanskem delovanju, ter množili in povećali upliv levicarjev, ne pa ga zmanjftevali. Kdor tega ne uvidi, je šlep na obe ocesi. Ce hočeio slovenski postanci braniti in varovati narodne interese, Čb hočejo zajeziti levi-Sarskt upliv in vladao proti nnm oaperjeno delovanje ovirati, naj se   ločijo   od   Hoheowt»rta.    O   tem   ni
dvoma, da Dam je nova vlada uepniazna, nače-loma neprijazna. Tuđi zadnja leta TatfTeove vlade so slovenski poslanci podpirali miniaterstvo in to je delovalo očitoo zop'T nas, skoro bolj očitno kakor zoper Ml*d»cehe Ž^ imenovanje barona Heina je bil zadoaten razlog ia. prestop v opozicifo. Poznamo vse obilne greh« naših poslancev, a radi poza bi mo na vse, te »tore odlučen korak. Torej proč od Hohen-W^rta in v opozicjo!
Goljak i in Malom ti i.
Oboli tu naprarn Maloruaom uavadno nepo-pustni Poljski so se slovanBke opozicije tako ustra-ftili, da doprina&ajo ćelo žrtve, sumo da jo prepre-cijo. Kakor znano, izvoljen je bil pred kratkim poljski okrajni glavnr Lanikievficz v kmetskih ob cinah okraja Zolkiew*kega državnim poslancem. Došle j je ta okraj veduo volil malorunkega kandidata, to pot pa vsled pritiska vlad^ega aparata poljskega. Malorusi ao na tu boteii vstopiti v opozicno in so-delovati pri uatanovitvi slovanske opozicije, kar je Poljake taku streslo, da so najprej Laoikiew czu naročili, naj vstopi v maloruski klub, in ker se Maloruai b tem niao zadovoljili, ukazali so mu odložiti mandat. Lanikiewicz je uemudoma ustregel temu naroćilu in ker je «edaj tuđi polisk: klub pri-poročal tnaloruskega kandidata Gruflkijevičs, so maloruBki postanci baje upustili namero, vstopiti v opozicijo.
Alekaander grof Jlarteriau,
Vceraj opoludue urari je v Gradci bivSi bol-garski knez Aleksatider, ki j« zadnja leta živel kot avstrijski general v Gradci in to pod imenom grof Hartenttu. Pokojnik se je rodil due 5 aprila 1857. leta. Oče mu je bil avatnjski general princ Hes-seoski, mati pa roienu grofica Hauke, katera je pozneje dobila naslov priucezinje liattenberg. Služil je najprej v hesseDtjki vojski, leta 1877. pa pre-Btopil v rusko vojsko iu se udekžil voine s Turki. Vrnivdi bb na NemAko vstopil jn v garde du corps. Po uatanovitvi bolgarske kneževine, volilu ga je sobranje dne 29. aprila 1879 knezom bolgarskim. Tedaj 22letoi mož vzprejel jo volitev ter vladal Bolgarsku ftedem let. Zn časa njegove vlade zlru-žila 86 je Bulgarska z Rumelijo in pod njegovim vodstvom premagala je mlada b'learaka vojska Srbe pri Đragoinanu, pri Slivuici in Ptrotu L 1886 odstranili bo ga zarottnki siloma in ga odpeliali na Rusko, od koder se je aicer vrnil na bnlgarski pre-stol, a Ie za malo (hsu, ker je že dne 9 septembra 1886 odtožil kroao. Vroivši He na NemSko, Živel je pokojnik neka] čaea v Darmstadtu, a ker se je njegova zveza b sestro nemAkega cesarja, princezinjo Viktorijo vsled Bismarckovpga ugovora izjalovila, zapusti! je domovino. V Nizzi poručil se je s pevko Loiainger iz Pozunu in VKtopil v avstrijsko vojsko. Služboval je v Gradci, kjer ga je v starosti 36 let zatekla smrt.
Zjeđinjena hrvatska opozicija.
Na poziv klubov bfranku prava in neodvisne narodne stranke, zbrali so »e v sredo dopoludne v Zagrebu zaupni mužje in prietaKi obeh strank tako iz stolnega roesta kakor iz cei« dežele, da odobre punktacije sporazumku, katere je bil eksekutivni odbor zjediDjene opozicije dogovoril dne 18. decembra 1892 Ćlani narodne neodvisne stranke, ka-terih r« i« zbralo pod predsedetvom dra. HnCkega okolo 250, posvetovali ho se najprej mej sabo in takisto tuđi člani Rtrauke prava, katerib se je pod predsedstvom Fr. Folnegovića zbralo tuđi okolu 250 Zvecer je hilu vkupiiH nejti zaupnih mož zjedmjene opozicije. Dvorana je bila prenapolnjena. Predsednik poslanec dr. Šandnr pl. Dreaztyenszky pozdravi! je navzofnike ter v dovrSeiu'm povoru, vzprejetem z navdušeujem, oznaci! tondcnce in Hinotre zjpdinjpne opoziciie. Zn njim Hta pnHlanca dr. M. AmruS in Fr. Folnegović porn^nla o Kklepih obch strank, konečno pa js poalanec Gj Jakč*in ^ital nsatopni program: Dogovor me)  ndposlunci stranke prava in neodvisne
vedko bitje prosi Stvarnika izpoloitve Bvojib akrivnib srčnih želja, misli doktor in se napoti na ladije-vifiče. Neka čudna, nerazumna želja vlece ga v čoln in proti otoku.
Dospevši tja, stopa pnčasi proti vrhu. Srce* postalo mu je Čudno mirno, kakor da mu je blizina božjega doma pomirila razburjena živca. Na vrhu je. Tibo je krog in krug. Solnce je zašlo. Lahen vetrič igra se z drevjem, listi pa Sepečejo in se BtreBavajo.
Tuđi Marija pribežala je k materi božji na otok ter potužila svoje gorje". — Nepopisno ljubi Ljubica, a težko jej je misliti, da ni ona prva njegova Ijubezen, kakor je on prva Ijubefen njenega mlađega srca. Ali more li on zato, da ni usoda njjiju pota že poprej križala? In ko a ta Danica in Noc ulogo v njegovem življenju igrali, bila je Se ona malo devče. Je-li opravičeno čioveku radi mla-doatnih grehov ćelo življenje ogreniti? — In ona ga tako goreče ljubi, zdaj Se Ie ve, da je bila to Ijubezen, kar jej je leto dnij tolikokrat nehote* slikalo podobo čolnikovo pred oči, da solze, s katerimi je cento močila poste);, bo bile solze nesretne, ob-upne Ijubezni do onega, ki jo je brez slovćsa ostavil
in odfiel, kdo ve kam .... Šb danes, ko se doma vrne, hofie Ivanu povoljen odpovor poslati, saj je zuala, da bo i očetu njenemu to v veselje .... In potera tetića, Lora in Koloman! Oj, to bodo obrazi, ko zvedo njeno zarokol — mislila je Marija in se ozirala pu jezeru.
»Dober veoer, goupica!" sliši pozdrav za saboj, a že jej je lice zarudelo, lt*pi, Čarobni očesi pa gledata Ijubeče pred nju stojećega doktorja, beseda pa ne gr4 iz u^t.
,ln sudba? Promm, — Bmrt ali življenje zadnji moji Ijubezni V"   — vprača! je dr.  Ljubić
Samo roko mu je Marija podala in že jo je Ivan objel. Naslonila mu je glavico na prsi, on pa je veselo vzkliknil: „Ti roža v trnji, si vender moja I* . . .
Letos pa, nekega krasnega poletnega du6 sta bila poročena v grajski cerkvi v lepi Hrvatski Slo-venec dr. Ljubiti in divna Hrvatica Marija, orgljal jiraa je pri stavnoati imvi selski fiolnik ; cerkvenik je začuđeno gledal ženina, pospA, Lora, profesor in drugi 8vatovci pa eo jinm voSčili urečo. MiloS je pa pred cerkvijo na vea  glas klical:
„Živila poroCencaSlovenec in Hrvatica!"
narodne Rtratike: I. Obe stranki bodeta vkupno delovali na oživotvorenje državnega in prirodaega prava naroda hrvatskega v okviru habsburške monarhije, li Delovali bodeta vkupoo os zjedinjeuje in neodvianoHt vseh hrvatskih dežel. III Delovali bodeta vkupno na uvedtioje parlamentarnih in liberalnih uredeb v javuem življenji kraljevine Hrvatske. IV. Delovali bodeta vkupno, da se v vseiu javnem življenji rabi izkl|učno hrvatski jezik. V. Delovali bodeta vkupno, kadarkoli nastane vkupno delovanje potrebno gleite drugih strank v deželi ali v monarhiji. VI. Ziivezuietu se, da pojedinci brez dovođenja vkupuega eksekutivnega odbora se oe bodo niti z vlado niti z vladaimi pooblaSćenci, niti zdrugimi Htrankami v deželi ali v monarhiji ne dogovarjali niti kaj sklepali ali odlu£t*vali o predmetih, nanaAajnčih se vn ta dogovor. VII. lavedenje tega dogovora se poveri vkupnemu eksekutivnomu odboru, ki more sodelo-vanje pri tem dHu dovoliti tuđi drugim domoljubom, tuđi ako nišo člani omenjentb Htrank. — Z jednoglasnim vzprejotjem tegti dogovora zaključit se je ta i>repomfmbai nhod. Opozicija ima sedaj JAS^n program in ker ima v svoji sredi vae, kar je neodvisno in poAteno, jej je prej ali blej zmaga gotova.
Vnanje države.
Knlnoky v Monzi.
Evropnko čaBopiBJe pretrPBa na vne strani vpra-ganje, kaj t« povod in namen Kalookyjcvemu obisku v Monzi. SploSno se pnznava Harao to, da so Kal-nokviH napotil« polit^oe okolnosti, da je storil ta korak, ali knk^ne, tega ne \6 nihče pnvbdati. Ne-kateri niislijo, da je obisk v zvezi s trozvezo, drugi, da z italijanskimi tinaneami, tretji, da z ruBko-francoBkimi HlavnoBtimi v Parizu in v Tnulonu, a nekt Rimski list trdi ćelo, da gre za ženitev i tali jahskega preetolonnBlednikft z neko avstriJRko nad-vojvodinjo, kateri hi cesar kot doto dal — Trentin! NajverojetnejSa se nam vidi kombinaciia, da je šio tu za premenjeui položaj v Sredozemskem morju, kjer ima Husija sedaj stalno brodovje, kar ue interesira BHiuo Italijo, nego tuđi Avstrijo. 1 tatijti /it'šiteljica poaotleb.
ItahjaDHko njinisterBtvo je zaukazalo, da je vse uvozu« carine pla6evati v zlatu, kar pa glasom sklenenih pogoUtb ni upravi^eno, zakaj pogodbu velevajo izrecoo, da je carine plaĆevati z lirami. Dokler ni ažij« na zlato, je to brez pomeoa, ali v Italiji znafta ažijo že 15 odatotkov in baS zato 8f> z italijanskn vlade ukazom, da je carine placevati v zlatu, kršjne pogodbe. Italija si huče na ta način pomnož.ti dohodite in na ta način bi to deloma tuđi dosegla, zlasti ker je valed tepa naraftčanje ažija zanjo satno uRodno. Italiji neso carine 230 milijonov lir in te jih bo placevati v zlatu, imela ho Italija na leto 3ti milijonov lir. Švica je zoper ta krSenja veljavnih pngodeb že nlovesno protPHtovala, dasi ni toliko ititeresirana kakor Avstnja. Buš iz naSe države se jako mnogo ekBportira in baS nafie producente bo to naibolj radelo. Kdor je sedfti plafal 10 lir, plaćati bode moral odslej 11 */3 lir. Z Dunaj« se kar nič no fuje, da bi vlada protestovala zoper tako nekorektno nače interese čutno oškodujoče korake italijanuke vlado in nkoro hi mislili, da se nalaŠc nift n(^ utori, č* S, Italija ne prenafta troSkov za vojiiko. naj jej pomagajo — naSi producenti in trgovci. Kdor bi v tpj zadevi stovil v drž. zboru energično interpelacijo, pridobil bi si reBno zaslugo za državo.
Dopisi.
\m. TIpaTo. 1G. novembra, flzv. dop.] (Moderno društvo.) Kakor znano, ustanovilo se je tukaj pred krntkim časom kmtUijnko in ohrtnijsko hralno društvo. Ustanavljanje drnštev je za duševni razvoj naroda jako koristno ali vendar je treba pri tem dobro promisliti, je-li novo društvo v reanici potrebno ali im* ; in kar se tiče našega novega bral-nega društva, mora vaak, kdor tukajsnje razmero pozna, k;ir naravnoat rfči, <la jft popolnoma nepotrebno in da je Ie plod našega nearefinega stran-karatvit. Tnk;ij namroč imamo jedno niijstarejAih čitalnic, vstup v njo bil j« vedno vBakemu i naj-priprostejSemn kmetu in obrtniku dovoljon. Vrata Ćitalniska se nišo nikoli nobenemu — izvz«mAi <lo zadnjega časa jeden slučaj — zapirala. Citalnica imela je in se vedno ima doati potrebnih časnikov, prirejala je vedno v prospeli omike Vipavcev veselice in zimsko zabavno večere, katere je smel tuđi vsak mud poaečati. Iz t^ga je razvidno, da je za naš trg citalnica v vsakem obziru zadostovala, ali gospodje „od zgoraj* prokleli so jo, ker nišo vsi mije hoteli po njih glashi plesati in kar je glavna stvar, ker odbor ni hotel odstraniti „Slovenskega Naroda". Mora se tedaj — mislil si je vsegamo-gočni naš pastor Fidelis aniraarum Fidelium, — ustanoviti novo društvo, v katerem ne bo brezver-skuga „Slov. Naroda" in v katerera bodo mije plesali, kakor jim bo piskala gospoda v „Katoliski tiskarni" Ljubljanski. Agitiralo se je tedaj za novo društvo na vso sik,   i u  za  lo{»    vzgled  vpisala    nkn
tlom. Zaradi tega imeli srao Slovenci ravno mej ljudini učenjaških strok tako malo samosvest-nih ljudi]. Prejšnji vladni sistemi zidali ao na to skromnost, na to poniznost naio. Toda, akoravno se je marsikak Sloven v takih Časih zbal pokazati se moža, perfidna nrav ni bi), ovaduh ne, razun le v redkih eksemplarih, na katerih pa tuđi drugih dobrih lastnostij ni bilo najti. — Kdor je v gimnaziji le jedenkrat in nemara pod hu-dim pritiskom kakega učitelja bil ovaduh eošolca, izgubljen je bil; vse žive dni mu je os ta I pečat, in karkoli je tuđi pozneje lepega dosegel, srčnega, gorkega stiska prijateljske roke iz časov dijačenja ni poznal.   —
Naš kmetski fant, ki prihaja v dole, nima druzega prijateljskega varuha, kot dobrohotnoga učitelja. Temu zaupa in ta je tuđi jedini, ki se zanj briga tuđi izven dole prijateljski in ne kot policaj — Vsak iztnej nas, ki je poliajal v srednje dole, vzel je kak lep spomin na kacega svojega učitelja seboj v svet. — In sedaj ! Grozno je misliti, tega Ijubeznivega, odkritosrčnega kmetskoga fanta učiti, da zasleduje svoje učitelje v soli v nauku v tej ameri, če bi ti kaj drugače učili, kakor je pisal kak duhoven-fantast ter ga učiti ovaduštva 1 In vender se je to zgodilo nedavno v Ljubljani in Bog zna, če se to ne prigaja kje drugje. — Za Božjo voljo, kam smo na Kranjskem prišli! — Pridobite si vi klerikalni fanatiki vso oblast v deželi, poizvejt« v spovednicah po deklah in hlapcih vse tajnosti življenja v familijah, naj vaa tercijalski aparat tlo I a na vso moć, učite svoje mežnarje, ključarje, razdi* rati dobro razmerje mej Ijudskimi učitelji in drugim prebi valatvom na kmet ih, pledite svoj divji kankan po mestiii in vaseh, grdite svoje sorojake — vse, vse, kar si želite, naj vam bo v božjem imenu, le v to svetišče našega in vsakega naroda, v prepo-štena srca učeče se mladine ne grabite z umazanimi svojiiui rokami I — V familijo, ki jo stvarja za-se učiteljstvo in dijaštvo, nimate pravice poseči; razmerje mej učitelji in učenci mora biti vsakemu člo-veku, ki pošteno misli o obstoju človeške družbe, sveto, nedotakljivo. Le najgrši fanatik zamore to zanikati.
Caka nas pa tuđi se kaj druzega! Tem Ijudem ni nič sveto in iz sole v rodbino je le jeden korak. V naše familije bodo ti ljudje tuđi povoliali. Veste li, koliko nesreč je tako vohanje že prouzročilo ?! — Vera je v novarnosti ? — Poštenost naše mladine, poŠtenost naše familije je v nevarnosti in zdaj naj še kdo sanjari o spravi, o složnosti s takimi značaji. — Konmr se zdaj še nišo oči odprle, temu ni pomoći, ta naj hitro izruči gospodarstvo v hiSi svoji ženi, morebiti bode instinkt duševno in teleano zdravih, poštenih naših žena te ljudi odgnal vsaj od praga naših familij, da vsaj ta ostane mirno zavetišče slovenske poštenosti.
Dogodki v Ljubljani nas učijo, da strast naših klerikalnih fanatikov nima meje. Tu ne gre več za ta ali oni politični princip, navedeni najnovejSi dogodki silijo nas posvetnjake, ki ljubimo svojH ot.roke, ki nam je ljub mir v familiji, da, vza-memo v roke debelo palico ter sh postavimo vsi brez izjeme  pred vrata svojih   učilišč,   svojih
hii v obrambo, da ne postane jo naša učilišča izgo-jevališča najgrdih Ijudij na svetu — denuncijantov soaolcev in učiteljev, naše hiše in rodbine pa po-zorišče podlega spletkarstva zoper očeta in aoproga. Ako še te pozicije pustimo samo zaradi ljubega miru brez obrambe, potem sploh nehamo biti domoljubna stranka, potem vrzimo svoje orožje  v stran.
S—c.
K valutnomu vprašanju v deželah, zadol-ženih v inozemstvu.
Spi sa 1 Vano Petričić.
tKoneo.)
Oddaljil sem se malo od svojega predmeta; zatorej jemljem eventuvaliteto v pretres, ali bi Franciji bilo raogoče pobiti Italiju, ko bi bila italijanska renta v srebrni valuti plačilna? Nikakur ne, io to bi bil le udarec po vodi, ker bi srebrne italijanske rente z ozirom na odklonitev amerikanske Shertnanoove postave nihče ne kupoval.
Sicer bi priromale, ako bi Francozi vender začeli tak fioančni manever, milijarde italijanske reate v prvotno domovino, ali Italija, kupivdi srebro skoro za polovico vrednosti, bi jih vzprejela danes za 45 °/# centsje, nego jih je izdala, investovala jih v domačiji, pri tem pa polovico svojih letnih ku-pooskih obvezi I ekrajšala. Bila bi torej na boljdem, ne na slabdem, a le naviiiezuo.
To eventuvuliteto moramo vedno pred očmi imeti, ker utegne Francija, ako premaga Italiju, jednako ofenzivo otvoriti zoper naše, v nje rokah se nabajajoče titre.
Posledic takemu početju ni treba izvajati, saj so Žalibog jasne vsakomur, kdor hladnokrvno pre-Hoja biBtvo te stvari. Danes jo ažijo prukoraćil za 7 °/# mejo naše relacije in že kriti na vao moč Du-uajska židovska Žurnalistika; kaj poreče sele, ako ažijo doseže  15°/oi kakor v Italiji?
Zlata, ki so gi nakupili nad in madjarski j fiaančni rainister, nabralo se je le majhen del s prodajo nage zlate rente v inozemstvu; dokaj večji del se je nakupil po devizah. To so menice, ki so jih proda jali nadi eksporterji oa Duuajski borzi za domače izvozno blago, prodano v ioozemstvo. V normalnih Ćasih je tacili deviz okolo 50 milijonov v nadih rokah in s temi devi za mi plačevali so naši trgovci tuje, v zlatu plačilne tirjatve.
Ko je vsled pokupa fioančnih ministrov zmaoj-kalo tacib meoic oa nadi borzi, iskali so naši trgovci zlato po vseh kotih in ponujajoć nad denar za tuji zlati denar, razveljavili so naš in podražili tuji denar za  7%.
Te razmere se bodo še budu pooštrile, ker je Amerika zatvorila svoje kovačnice za srebro in odpravila Shermannovo postavo, valed katere je morala ameridka fitiaučna uprava vsako leto nakupiti 45 milijonov unč srebra po zlati pariteti. Ta država — proizvajajoća ogromne moožine srebra — hotela je na vso Bilo instalovati srebrno valuto in je proganjala zlato v E*ropo. Sedaj je nastopil koaec tej politiki in producenti srebra obupavajo. Amerika je opazila nevarnost neomejenega nakupo-vanja Brebra in ta bogata in cvetoća država čutila je. da se zmanjsuje nje državni  kredit.    V domačiji
cafieli so zlato skrivati in nastat je tuđi v Ameriki ažijo. Jedino s tem se je mogla Amerika spasiti, da j« odpravila po meaece trajajocem budem obupnem parlamentarnem boju Shermannovo postavo in se zopet vraila k slati valuti, vsled tesar se je bati, da se bode slato občatno podražilo, ker so ame-rifike razmere grozen magnet za to kovino. Posle-dice te krize bodo se tuđi v kratkem pokazale na sejmiftču srebra.
Špekulacija se bode sicer na prvi mah na vso moč pnzadevala vidržati sedanjo ceao srebra. Mo-goče je ćelo, da se cena srebra vsled navadnib ma-nevrov nekoliko povzdigne, akopram se je nakupo-vaoje zmanjdalo; ampak v kratkem sa bode izravnala cena srebra po naravnih razmerah in bode stala okolo 20 pence, padla bode torej na tretjino bivfie cene.
S tem pa se fie ni situvacija dovolj razbistrila, ker utegnejo tuđi v Indiji uvesti zlato valuto. Ko se tuđi to zgodi, bode tlato povsod iakana kovina, zajec, na katurega bodo prežali vsi lovci Errope.
Danes poši ljamo jeden vagon žita za 800 zlatih goldinarjev, takrat bo-demo morali dajati dva vagona žita za to svoto v zlatu.
Naj si tu vsak sam izračuna nepregledne, vse dosedanje gospodarstvene pojme podirajoče premembe v cenah, v produkciji in v človedkem užitku.
Iaozemci, prodajajoči nado v zlatu plačilno rento, pobrali bodo v kratkem vne nade zlato.
Po micistrovi predlogi ne bode za nakup do-Iočena množica zlata zadodcala. Strokovojak I Arendt piSe: „V Franciji priđe 120 frankov zlata na clo-veka in mi bi morali, ako bočerao biti jednako bogati kot Francija, nabaviti 2*/4 milijard. gold. zlata. Nemilija ima 40 mark zlata na človeka, in po tem takem morali bi mi nabaviti 900 milijonov goldinarjev. Ko je bila Italija fie solventna, imela je 18 frankuv zlata na človeka, — dosti premalo, — in po tem takem bi mi morali nabaviti 375 milijonov goldinarjev.
Vsekakor je bilo misliti, da zadošča, izmenjati 60 milijonov srebra in 212 milijonov državnega pa-pirnega denarja za zlato. Račuailo se je, da bi mi imeli po tem 550 mil. gold. bankovcev in nakaznic na sol, 350 mil. zlata in 140 mil. srebra, tedaj skoro  a;g kreditnega denarja.
Nemčija ima Se premalo zlata, ker ga brani z diskontnim vijakom in pri nas se je mislilo izhajati s četrtioo; ta ćetrtina bi se še zelo znanjdala, ako bi se nad izvoz iz raznih uzrokov zmanj&al,"
Vender zlato valuto moramo imeti, ako uoČemo nepreneboma gubiti na nađem izvozu io to izgubo računi nada statistika na 20 mil. gold. vsako leto. Ali imejmo jo samo za tekoče računu in za nova obveaila, nikakor pa ne za stare dolgo«), izvirajoče de iz čaBa Kaunitza, če ne de iz časov Wallenstei-novib. Za te naj velja srebrni goldinar kakor do-slej, in to do časa, da se od več stranij poskusi uveati   „bi metalizem".
Da jedna sama država tega ne more, za to je jasen dokaz Amerika; ali jaz sem uverjen, da vpra-danje „bimetalizem" priđe v kratkem na dnevni red.
99"" Dalje v prilogi. ""^H
fiole, za ojaćenje telesa pa se stori mulo ali uič I Dj pozne nofii delajo v zadnblih delalnicah, mrzlih prodajalnicah, pri slabi luči, in sicer ali brez vsa-cega mišićnoga napora, ali pa s povsem jedoostran-fikim, vadijo se le nekateri telesni udje, drugi pa se zanemarjajo. Dihalni organi oslabljajo, dibanje je nezadoutno in zato krvni tok počaaen, a kolikrat uhromijo telesni udje I
Vi očetje, mojstri \m trgovci, Vam je sveta dolznoet, da skrbite tuđi za dobro telesno vzgojo vadib otrok ali gojencev! Pošiljajte jih na telova-didče, kjer murajo naglo in globoko dihati, kjer se udje stegujejo in gibljejo, kjer se oživlja čvrst in vesel duh ter povzdiguje veselje do dala in pomuo-žuje občna  trpežnost!
Večina nadih mladenčev mora služiti cesarju, kako pa morejo onemogli malo utrjeni prenadati trpljenje in trud pri vojadkib vajah ali ćelo v dolgo trajajoči vojni? — Mučan in možat rod vzrediti, da brani bido in ognjidče, može krepke dragi očet-njavi, to mora biti briga vsakega domoljubnega Avstrijanca!
To mora biti i glavni smo tur vseb telovadnih drustev! Sinove v«eh družbemh krogov spominjamo srcno in reuno, da se ne udajo mebkužnosti in dru-
gim telo ugonabljajočim razvadam, da ne gledajo samo sa zaBlužliom, temuČ da obiskujojo telovadiSče in skrbijo za evoje teleano zdravje.
2a v svetom pismu (Jes. Sir. 30. 15.) čitamo: .Zdrav in čvrst biti, je boljde kut zlato, in zdravo telo je boljde kot denar. Nobeno bogastvo se ne da primerjati z zdravim telesom."
II. BrHttke. Prevel B.
Roža v trnji.
Izvirna novela iz domaćega življenja.
Spisal A. M. V.
XVIII.
(Konoc.)
Cvetoča 5na, vćl ž« jaz, Pri meni pa6 ni kratek čas.
In veudar,   vendar ljubi me, •    In zvesto hrani mi srce.
ASkerc. Torej to je ljubezen!?
Marija prečitaje list, se ni zganila; njeno okć gledalo je nepremičao skozi okno na »nezene gorć. Prsi so ee globokth vzdihov dvigale, bolestno bilo jej je srcć, kakor bi tugovala pri krsti, krijoči naj-dražje jej bitje.
I            Ker je ni  bilo neoavadno dolgo iz njene sobe,
pridel jo je profesor vabit na navaden dopoludantiki sprebod, a kako se je začudil, videč svojo jedinko tako razžalodčeuo. Strastoo ga je objela, podala mu Ljubićrtvo pisaoje in rekla: .OJe, sodi Ti, jaz ne morem I"
Pazno preobraftal je profesor list za listom. Koočavdi berilo, zložt liste v pr«otno obliko, položi je na mito, poljubi hčer na čelo ter reče: „Hčerka moja! Sodbe o tej zadevi jaz tuđi ne morem in ne smetn izreci; stori, kakor Ti Brce* veleva! Ne bojim se, da bi pravo ne bilo, zatorej Ti ničesar Bveto-vati nečem, samo prosim Te, idiva na sprehod, upliv divne natorne lepote je blagodrjen na vzoemiriene živce."
Vbb tišti dan ni bilo dr. Ljubici v vilo. Na svojem domu hodil je neprestano po sobi semtertje v strahu in upu pričakujoč odlofila svojemu bodo-čemu življenju.
Vefer je nastal. OJgovora do nikacega. Kovftek in drugo prtljago pripravi je dr. Ljubić za odhod, ker drugače si ni mogel več tolmačiti| molka, nego da ga je varalo srce in mu ni upati Ijubezni Marijine. Ostaviti hotel je Đled.
Zvon s otoka se je oglasit.   Zopet  jedno cio*
se prva dekan in kaplan. — Prvo sejo imelo je tedaj to nepotrebno društvo pretećeni ponedeljek in najnujnejši pred log je bil, da je poslanec dekanov postavil „Narod" na index ter slovesno izjavi 1, da novo društvo nikakor ne »me tega lista naročiti, temveĆ stokrat raje „Laibacher Zeitung". To je torej tista spekulativna konkurencija, katero „Slovence" ot'ita „Narodu". — Se pač resnice boji naša klerikalna gospoda in zato je tuđi njih podaniki ne snoejo sliaati. Hvala bogu, da imamo v Vipavi dosti takih mnž, kat eri željno pričakujpjo in vestno čitajo „Narod" in da se je le nerazsodni del prebi valstva dal uloviti v paat g. dekana. Upajmo le, da bo lo novo razkolno društvo tako kratko časa životarilo, kakor pred leti pod slovenskim imenom ustanovljeno nemSkutarsko društvo „Edinost*. Za danr»s bodi dovolj!
Uradniško stavbinsko društvo v  Ljubljani.
V Ljubljaiii, 17. novembra. Kakor znano, zbralo se je bilo pred tremi meseci v hotelu pri „Muliću" lepo Ateviio tukajSujih uradnikov v pogovor o ustanovitvi uradniake^a .stav-binsktga društva; izvolil se je bil takrat osnovalni odbor, katari naj to vprašanje prouči in poroča o uspehih teh studij ognovalnemu. zboru. Skoro tri meeece pečal se je osnovalni odbor vsestranski s tem za rm^ uradništvo jako važnim vpra.sanjem, izdplal pravila ter jih sinoči osnovalnemu zboru ♦ predložil v odobrenje. Tuđi sinočni zbor, kateremu je predsedoval gos[)od Anton K 1 e i n, bil je vkljub slabemu vremenu mnogobrojno obiskan — pač naj-jasnejši doknz, da se je novo društvo lotilo rea perftcpfra. vpraaanja.
Po kratkem   nagovoru  znčasnega   predsednika poif»čal   je   tajnik   gospod   U d o v i č   o   delovanju cano val noga  odbora.    Temeljitemu  njpgovemu  poro-čilu   povzamecuo sledeče:   La,  je   društvo   potrebno, o tem je  mnenje   jednoglasno   in   nikakega   dvoma ni, da  bi  se  dalo z osnovanjem   stavbinskega   društva   nezdravim   stanovanjskim razmerarn  če ne po-vsem, pa vsaj dnloma v okom priti.   Glede  prouče-vanja   t»-hničnega   in    denarnega   vprašanja   izvolila sta f*e odanka vesčakov.  Stavbinski  strokovnjaki  iz-đelali so   već   raznovrstnih   naertov   in   proračunov za prosto  stojeća hiše z vrtovi po kotažnem  sistemu in za velike  najemne  hiSe.    Za podlago  računov  se je vzela na prosto stoeča bina, na katero samo pripada jo   vsi   stro.ški   prosto    Htoječih   zidov    in   ćele vrtue ograje   kot. najdražja   stavba  po cenah, kakor jih    plačuj« c.  kr.  erar,  kateri zida — kakor znano — zpIo solidno  in  ne najcenejSe.     Vpoštevali so  ae pri    sastavi   rarunov   stroški   za   Htavisća,    stavbeni stro.ški, stroški  za  vzdržovanje   poalopij,  davki, do-klade in drugi  manji izdatki  in  prišlo se je do zaključka, da  bode   mogoče   društvu   oddajati  lepa  in zdrava  .stanovanja   mnogo   chuhjh,   n^go «e oddajajo stanovanja  aedaj  v starih   hišah.    A š«  neko drugo udobnost   imele   bodo   iiradui&ke   hiše:    imela   bode natnreć vaaka hi.ša  će  že  ne  vrta, pa vsaj prostorno, z   drevjein    nasajeno   dvorišče,   ki   bode   služilo   za igrali.ščo ntrokom,   nadaljn kuhinjo za pranje in ko-pahsie.     Poraba   pralne   kuhinje in  kopališča   bod« vsaki stranki zapored jeden   dan    na   razpolaganje. Glavnu  m  najtežavnejša   točka  je   pa hh  ve da de-narno   vprašanje.    Po  tehtnem  preudarku odločil  se je osnovalni   odbor za zadružni   princip.     Treba   je bilo, ozirati  se  na to,   da   bode   pristop   k   društvu Tnogoč  v   prvi  vrsti tuđi  nižjim  uradnikom,  ker   lu-ti  uajbolj   ohčutijo   stauovanjsko   kalamiteto.     Ako bi se osnovalo   društvo na delnica,   bili bi večinoma oni   slojnvi  uraduistva,   na   katere se je hotelo naj-bolj  ozirati,  odstranjeni,   ker   bi   se   zaradi   visokih vlog ue mogli   udeleževati   kot   delničarji in bi  vae podjetj«   imelo   značaj    špekulacije.    Nasprotno   pa ima zadružni princip  prednost,   da   so  da z mnogo ma nj hi ni i vlogami  vsled  poroatva,  ki ga morajo zaci rupe   jioHtavno dajati,   isto    doseći   potom   kredita. iJruštvu   bode   tedaj   skrb,   da   stopi  v zvezo z de-narnim zavodom, kateri   mu   bode   dal   na   podlagi poroStva  in  po   meri   zadružnikov   potrebnoga   kredita.    Tu kredit te vknjiži na društvena  stavbišča, katera   se   kupijo   iz   vlog   zadružnikov,  in se upo-rablja   polagoina  tako,   kakor   ae   zidajo   hise.     Na-sprotno pa  amortizira   društvo   svote,   izplačane  od strani    deuarnega   zavoda   na   dovoljeni   kredit,    iz letnih   najeinščin in amortizacijskih obrokov zadružnikov.    Denarni   zavod   ima   pri   takem   postopanji dvojno varuost: prvic poroatvo zadružnikov, drugič
popolno hipotečno varnost, ker ima ves kredit vknjižen na društvenih staviščih in hišah in ne iz-plačuje društva več, kakor le-to izdaje za stav-binske stroske, faktična posojila na kredit in hipoteke torej nikdar ne presezajo visokosti društvene realne vrednoati. Na drugi strani pa ima društvo to udobnost, da ima glede kredita in posojil samo jednega in povsem zanesljivega upnika, pri katerem se ni bati, da bi društvu odpovedal posojila in ga spravil v zadrego. Zbog tega so tuđi posamezni zadružniki popolnoma osigurani glede slučajnih ne-prijetnih nasledkov zadružnega poroštva. Iz tega je pač jasno dokazana možnost realizovanja tako s tehničnega,   kakor tuđi s financijalnega stališča.
Potem pričelo se je posvetovanje o predloženih društvenih pravilih. Namen društva — kakor znano — je, da se članom preskrbi dostojno stanovanje za primeroma nizko ceno ali pa, da se jim omogoči ustanovitev lastnega doma. Kaj to pomeni, vedol bode ceniti vsakdo, ki si mora v Ljubljani iskati stanovanja.. Predložena pravila odobrila so se oespremenjena. Daljša debata razvila se }Q le pri točki o neomejenem poroštvu; naposled pa se je tuđi ta točka odobrila. Po pravici se je namreČ povdarjalo, da bi pač zadostovalo omejeno poroštvo, ako bi udje sami razpolagalt s toliko gotovino, da bi ne bilo treba društvu uporabljati čez polovico kredita; kakor hitro pa je treba iskati tujega denarja, biti mora zaveza neomejena, ker le takim zadrugam morejo v zadostni raeri posojevati denarni zavodi. Sploh pa v tem slučaju neomejena zaveza tuđi za zadružnike ne more imeti neprijatnih posledic, ker bode stavbiusko društvo vse premo-ženje investiralo v stavišćih in hišah, torej v naj-varnejših hipotekah. Ko so se pravila odobrila, vršihi se je volitev društvenega odbora, kateri šteje trideset člauov.
Novi odbor se bode te dni koustituiral ter takoj prič^l svoje delovanje. Da pa bode novemu društvu možno uspešno delovati, treba je, da se oglasi kar največ zadružnikov in da vsi v to pokli-cani krogi složno postopajo. Ravnati se je treba po principu: aJeden za vse in vsi za jeduega". Dandanes, ko se vsi stanovi družijo v varstvo svojih koristi], tuđi uradništvo ne sme zaostajati. In na drugi strani, kako radosten čut bode navdajal posaineznika, ko se bode po trudapolnera delu vra-ćal na svoj dom. Poživil se bode duli varčnosti, ljubezni   do domaćega ognjišča  in  zakonske sreće.
Domaće stvari.
Dne 21. novembra 1893 volila bodo me at a In trgl Celje, Brezice, Laški trg*, Sevnica, O-ornji grad, Ljubno, Mozirje, Žalec in Vojnik poslanca za deželni zbor.
Naš kandidat je
dr. Juro Hrašovec
odvetnik v Celju.
Volilci, pridite vsi na volišče ter volite soglasno našega kandidata!
— (Vohune vzgajajo!) Prejeli smo sle-deči dopis: Slavno vredništvo „Slov. Naroda" ! Z ozirora na dnevno novico „Vohune vzgajajo" objavljeno dne 14. nov. t. 1. v Štev. 261. „Slov. Naroda", katere mene zadevajoči oddelek se glasi: „Glede dijaku ukradene pesmi moramo temeljem novih informacij včerajšnjo notico popraviti v toliko, da je dotični dijaški vohun kradom a pre-pisal iz sodolčeve buležnice dve leti staro pesem ter jo izročil voditelju ćele organizacije g. Erženu, ne pa g. Andreju Kalanu, kakor se je po meštu govorilo. In g. Kržen — tako ae je vsaj dotičnež sam bahal — plačal mu je za pesem 1 gld.," — želim, da vsprejmete nastopni popravek: Ni res, da bi bila meni kaka dve leti stara pesem izročena, res je pa, da je označena pesem stara od začetka januarja letošnjega leta ; dalje ni res, da sem jaz dotičnomu dijaku plačal za pesem 1 gld. niti ob tej niti ob kaki drugi priliki. — V Ljublj. dne 17. nov. 18U3 Valentin Kržen. — Mi iz tega „popravka" konstatujemo zgolj to, da g. Eržen ne taji, da je prejel in prevzel ukradeno pesem ter jo priložil svoji ovadbi — in to nam zadostuje. Ker pa polaga g. Eržen posebno važnost na to, da dotična pesem ni bila dve leti stara, mu mi Iahko pojasnimo, da je bila pesem v resnici toliko stara, da jo je pa tat navlašč napačno datiral, naj-bržo  v  nadeji, da   bo  več   ztmjo   potegnil.     Koliko
Jadeževih grošev je potem zanjo dobil, toga n« verao, ker g. Eržen taji, da bi bil tatu plačal —-1 gld. — Ker smo že pri stvari, osojamo se prositi izvestno dobro informovane gospođe v katoliški tiskarni še sledečih pojaanil: 1.) Ali je res, da j« pošiljal znonsignor Mahnič đijadki ligi, kakor eo sami imenujejo evferaistično dotičnikt, ali o v a -daski zadrngi, kakor jih imenujemo mi, na meaec 25 gld. pod pore ? 2.) Ali je res, da bo ti žalostni ligaši imeli svoj posebni zborovalni lokal v Krakovem in da so zborovali pri z a k I e» njenih vratih? 3.) Ali je res, da so delali gospodje A. Kalan, V. Eržen in dr. Krek z ligaši izlete in zlastt koncem šolokega leta izlet, pri katerem se nišo „razvozi ja vala zgolj primerna apolo-getiška vpraŠanja," kakor na dijadkih shodih pri g. dru. Kreku in da na tem izletu ni bilo vse tako, kakor bi zahtevala trdna „katoliška" podlaga. 4.) AH je ovadba g. Eržena tuđi sad tistih apologetiških razvozljavanj ? 5.) Ali ljubeznivo iztiranje veleza-služnega g. Tome Župana iz Alojzijevišča (to nam je tako mimogrede na misel prišlo), ni v nobeni zvezi z označeno „katoliSko" organizacijo naših ubogih dijakov, kakoršne bi imenovani gospod v svojem zavodu gotovo ne bil trpel? — U. A. W. G. — (Notr an jskemu dopisniku „Slove nčev em u" v pojasnilo.) Predainoeni „Slovence" priobčil je dopis z Notranjakega, v katerem trdi, da so nokateri napredni volilci, vručajoč se dne .U. m. m. od volitve v Postoj ni, na železnici liki afriški divjaki napadli nekega slučajno v i a tem vozu sedečega duhovnika ter ga psovali s klici „na gavge ž njim". — Volilec, ki se je tuđi vozil v dotičnem vozu, pa nam odgovarja danes na naše dotično vprašanje, da je bilo pač nekoliko nedolžne in vesele šale, da se pa nobeden izmej dotičnih volilcev, — samih mirnih in resnih veljakov iz Trnovega — ni nespodobno vedel in da zlasti nobeđen izmej njih ni slišal, ali pa ćelo izustil surove psovke „na gavge i njim", najmanj pa na adreso dotičnoga duhovnika. Vozilo se je sicer v dotičnem vozu tuđi več neznanih, drugih ljudij in kaj so ti govorili, se ne ve, vender pa kakorrečemo nqben volilec v obče ni slišal izpregovoriti imenovane psovke. Toliko v pojasnilo in v obrambo obrekovanih volilcev. Sicer so pa ne-kateri notranjski kaplani o priliki zadnje votitve sami zakrivili, da jim ljudstvo v zaaebnem živ-ljenji ne more več izkazovati tistega spoŠtovanja, kakor v prejšnjih časih.  Ipsi fecistis t
— (Klerikalne delirije) Sinočui „Slovenec" (oe mordtt Arizona-Kicker!) prineael je doslovno sle-dečo notico: „(Spomin na Slivnico, ali jeden Turek pregnal osem Srbov-razkulaikov.) V selu Glavetičevu v Hercegovim napadlo je osem Srbov razkolnikov rairoega Turka, ki je sedel v neki gostilni, ia sicer jedeu po jeden so ga posainicno žalili z beeedo „balijo", ki zasramuje Turka in pomeo i turftki kmet. Ko se je vaeh oaem povratilo razžnljivitni besedami, vprašal je Turek prvega, ki ga je razžalil, naj mu povć vzrok t*-mu; na to je skočilo vseb usem ras-koloikov na Turka, ki se je moral braniti. Izvlekel je nož, na dva kraja ojster, in je ž njim šent Srbov-razkoloikov ranil, od katerih Stiri so umrli, dva sta [>a junaSko pobegnila, kakor je to že pri teh raz-koliiikih v navadi. Tore) Kosovo SlivnicaGlavetičevo naj tuđi glasoviti srbaki historiki na pozabijo ter naj z zlatimi črkanai zapigejo te dogodke v njih 10 OOOletni slavni zgoiiovini, Najuovejšim tržafikim Srbom razkolnikom pa na taki „bratiji" čeatitamo!• Kakor Čujemo, ponudili so tiBtemu Turku prhnerno službo v uredništvu wSlovenčevem". Sicer pa brei komentara!
—  (Slovensko   gledalifiče.)   Danes   je, kakor naznanjeno, slavnostoa predstava v predvečer cesaričinega godu in se igra nova veBeloigra   „Mb> dame Mongodin".   Pribodnja predstava je v Će-trtek   dne   23. t. m. in se bode pala Ipavčev* izvirna opera v 3 dejanjih  „TeharBki plemići*, na kar že zdaj  opozarjamo rodoljube  na deželi, da 8e oglasijo za sedeže.
—  ((Te S k i kvartet)   Pred  dnevom koncerta češkega kvarteta opozarjamo Ae jeđeokrat prijatelje glasbe in umetaosti, da nikdo ne zamudi is-redoe prilike, katera se mu ponuja Bedaj  in  ki  ae mu ne bode zopet tako kmalu.   S popolnim prepričanjem smemo reci,   da ni bilo razua dveh koncertu v Slavjanakega in onih „Glaabene Matice"   v   po-Blednjem času tako vsestrandki popolaega koncerta, bakor bode jutranji mladih umetmkov, katerih naj-
IV Dalje v prilogi. ~WQ
Priloga -KlovpnMkecnu  Nnrodo*4 ftt, 265, <1nć 18- novembra  18^13-
viftje razviti genij si je v hipa pridoltil slavo in smago mej a vetom liki zgodo vinski junak: Veni, vidi, ficil
— (Slovensko g I e d a 1 i s k o društvo,) čegar ustanovitev je radustao pozdravi! vgakdo, konj ur je do čimdnlje lepSega napredovanja našega gledttlišča, razvijalo |e v rmnulem času jaku marljivo id tudt uspe fino delavooat, zakai pridobilo si je te odlično Atevilo rednih in podpornih članov. Svoj pristop bk> namrefi do daona ?glaa>li ti-le go-spodje: dr. Iv«o Tavcar, Ivan Piantan, Karol Pire, AvgUBt Skabene, Anton Zagorjan, dr Alojzi| Franko, drd. H.nko Šuklje, dr. Maka Piru, Anton Funtek, Ivan Gogu I a, dr. Jožtf Kušar, Maka Pleterfiuiic, dr. Valeotia Krisper, Gustav Piic, dr. K. vitez Biei-weiB-TrRteniftki, Ivan Vdovič, dr. TomaŽ U »inih, Ivan Ilnoar, Ivan Vilhar, dr. Viktor Supao, Ivan Šubic, Karol Pie w i»*, Jozef Prosenc. dr. Fr. Zu-panc, Viktor Uuhrinao. dr. Vladimir Ž tek, dr. Jo-žef Geortt, dr Jaoko Đabnik, dr. Fr. Munda, Alojzij Vodnik, Ivan Vončina, Vinko Šoru, Alojzij Bayer, Fr. Kollmann, dr. Južef Vo^uiak, dr. Matiia Hud-nik, Igrmcij DruSkov ć, dr. Fr. Tekuvfiič, Mati ja Za-naida, Hugo Turk, Jožef Jeglić, Peregrm Kajzelj, L udunla Milu, Alojzii Leućek, dr. Andrei Ferjaučič, Karol Pie&ko, Ivhd Duflć, Pavel Skale, Fr. iUvni-har, J. Lozar, Uo. ni. Trnoknc/.y, Fr. G»ričnik, Fr. ŽuŽek, iir Jcruej Zupauc, Luka Svetec, J. Sparo-vic, Ferd. Souvan, Fr. Ka. Souvan, dr. E S'ajmer in Vttso Petrič li — Skupa) fite-je tore) „Gledahgko društvo" doslej 60 Ćlenov, ki so se zavezali plaće-vati ali mesečne ali vsakolotne doneske. M-isnftni znadu jo 100 gld 50 kr, vsakoletai 140 gld. Tu |e vse-kakor lepa pudpora naSeinu , Dramatičnemu društvu", in iiikakor ue dvojimo, da ne Se iziutnu poveća, zakaj odbor „GledaliAkega društva" |e ukrenil, pova-b ti tuđi iinovitejštf rodoljube, izveo Ljubljane, da bi, uvažuje) izreduo važaoat nloveaskega gled-ilišča za ¥68 narod sloveuski, pristupili „GledaliAkemu «lru fttvu" bcdiei kot redai ali kot pod poni i čiani. — Bodi pri tej pnliki zopet mneujeno, di ie redni ćlan vsakdo, kdor plaćuje v*uj jednu kron<> na inesec, podpoiDi člao pa vsaUdo, kdur nakloni društvu kaj pod pore, ki ga ne upmvičuje, da b bil pnAtet rednim članom, iu kdor ne ui zglaiil za. prhtop kot redni ćlau. Dooeaki naj bo podil|ujo uaravnmt „GledaliAkeuiu  društvu v  Ljubljaui".
—  (KrouBki   darovi   za  družbo   sv. Cirila in  Metoda!) Vćeraj inioulo  ja ravno  pol leta,   odkar   so   začeli   prihajati uroduišivu našega Ista   k io nski   darovi   za   družbo  nv.  Cirila in Metodu!  Re« Riiajoo se je pokazala požrtvovnl-noat nadih Čitateljev in prijateljev.  S ponosom  pou-dttrjamo,   da bo  doftla  durila  te ilni  dosegla   j»j  prekoračila peti U 80 Ča k k ruti.   Do  včerajSnjega dne nimrf!;   vgprejeli  smo  od   17.   maga uaprej lepo vaoto 50.52 kron 54 viuarjev. Slava zares vzornt pt^zrtvo valnosti   dogedaojih   darovalk   iu   darovaluev,   ki  uaj bi   naAh fte vedno mnogo   posuemovalk  iq  poaneuio-valcev !  Živili !
—   (Prvo   kron »i   družbi   «v.   Cirila   i ti Metoda!)    Uredništvu na&ega   lista je   poalal   kot kronski   dar:    Z    Duoaja   g.   VilUo   Mnurnr, caud.  iuna  12 kron   2 4   vi u,   katern   svota hh  jh nabrata   v veseli   družbi   kot nagrada    za    »njboljši aforizem, oziroma   sonet in sicer 6  krnn pri zahav nem  delu   klubove seje Hlovenskih   tebnikov na  l)u-naji  ia  6  kron 24  vio.  pri  večeru,    ki   ho   gu    priredili Savani.  Živili  rodoljubni darovalci iu  njih  na-Bledniki!
—   (Zahvala.)   Odbor društva   „Narodni dom"   v Liubljani   hvaležn<i potrjuiH,   da mu ]«  iz-ročilo uredništvo  BSlov. Naroda*   63  kron 20 viu., katere ho  mu bile  poslane od due 16. septembra do dnć   16   novembra in   izkazaue, v gtevitkab   214.  do 253.    „Slov.    Ntrodaa.     VStevAi    zadnjih    izkttzauih 69 7   k.  7 4 v. je   torej   izručilo   uredništvo  „Slov. Naroda"   760 kron   94  viu.,   uabran h   od  dnć 23   maja do  16   novembra. PresrĆuo zahvalo it. gg. rodoljubnim darovale-m in durovalkam.   V  Linbljani d*6 18. novembra 1893. Dr. vit. ĐleiweiH-TrHte-uifiki, predseduik.  Dr. Jos.Starć, blugajuik.
—   (Gospod  poBlanec dr.  Fr   Jurte I a,) name^tuik dez. gUvarja gtajerskega, je to dostojanstvu mJložii.   Rizln^i  outii  oiao znani.
—  (II i m h d.) Dnoea poročil  bo  je gosp. Fran Orožea,   c. kr.  profesor   v Ljubljani, predsedmk aSlov.   plan.   društva"   in  raestui   odbunnk z gdćno. Franjo K a c j a n iz Rajhenburga. Nada nrć-ua Česti-tanja!
—   (Dr.  V Oblak) naš s'avnoinani jezikoslo-vec, prične. svoja predavanja na graSkem vseučilišču apribodnji   teden   in   sicer I.  „uvod  v staroalo-veneko slovnico*,  2 uri; in II. „pregled alovanskega jezikovnega   Bveta   s   posebnim   ozirom  na   Jugoslo-TBDe*,  1   uro.    Ta   predavanja   su   ae  zato tako zakasnila, ker je vib- miniBterstvo Želelo, da se gospod dr.   Oblak habilitira  ne samo za   „jugoslovansko  fi lologijo", ampak za s I o van sko   filologijo 8 posebnim   ozirom   najugoniovanake  jezike. Nafti viaokošolc dohć tako lepo priliko,  izvezbati se v jezikib  naflih  najbližnjih   bratov.
—   (Gospod Alojzij  Prognr,) akademičui kipar  v Celovci, je   dobil   nalog,   izdelati   ukico   za nagrobni Bpomenik umrAemu dr. Rihnrdu barouu Sterueggu, o čegar   preraui   smrti   srnu   poročali nedavno.
—   (Osnovna skupština   ,podpornega drudtva    za    izpuftčeue    kaznjence    h Kr as JBke ga") bude jutri  nedeljo  19. t. m. zju-trai   ob   ]/, 11    uri   v   dvorani   c. kr. deželnega   su diSČa v  Hrenovih ulicab, na kur še   jedenkrat   opo-zariamo.   Pu nagovoru načelnika s^ bode vrAila  vo Ittev predsednika,   nutnestnika,  8 oclboroikov,  3  na mestnikov ia 2  račuaskib  pregledovalcev.
—   (Sol sic a mladina) Ljubljanskih  srednjih   mestuih   javnih   in  zasebnih ljudskih   šol  praz-nuj«    daueg    god   Nje    Veliftauatva    presv.   c sarice Elizabete h pouka   prostim   dnevom,   zjutraj pa se  je  udeležila   po   razoib   odmeujenih   jej   cerkvuh s svojimi   učitelji  in   učilnim   osubjem  sv. inaSe.   Na jednak  način je tuđi  učitfljidče povodom   jutršnjega cesančinega  gouii  proslavilo današnji dan.
—  (Ministerstvo  za  ukinbogočastje) je vsled nekega povoda z razglaBom 16 okt. letos odredilo da se imajo učiteljski   kandidati,   ki  su bili   pri uspu8oblieuoHtn> skušaji  za  medčansku   Soln za dolo-Čeu  čas rrprobirani,  postaviti  pri drugi fkuSoji pred ravnoietuizprttševalnoko»miBi)o,čeje kandidata tuđi  samo iz jednega predmeta izjiraSati.
—   (Štrajk) napravit je   n&$  slavni magistrat kakor nam  poroča prijatelj  naSega lista,   z  razavet-ljavo   EriavČeve   ulice   in   Trža&kn   ceste, kajti  dani je    bila   razHveiljava   omnuienib    uiic    že    do    sedaj slaba,  kot v  kaki  vaši  na deželi, se je  pred   dvema dnevoma  Se  ta  odvzela,   v   torek   in   aredo   uamreč ni  bila v   zelo   temnib   večenh   niti   jedna   s^etilka prižgana, vsled česar se   slavni    m»g straf    prijazno vpraSa, ali nam^rava razsvettjavo iiueuovatiih ulic kaj zbulj§ati  ali   ne?
(Iz krogov kndilcev) nam pnhaja rezka pntozt»a o Klabi kvaliteti kub po (i kr., *a-kor tuđi uavadn<*ga puSilnega tatmka in opi zar-jamo slavno nadz>mištvo tubačne tovarue u a ta ue-doHtatek.
—   (Cirkus   Cor radini)    Jutri  in  ponede Ijek  sn zadnje  predstave, in sicer jutri nerifljo  d v e, prva ob 4   uri   [»opoludne,   druga   pa   ob    >/a8.  uri zveft-T.     V   punedeljek   pa   je   predstava   za   slovo. Ker je   vreme   postalo nekoliko   niehkeie,   utfgneio zadnje predstavu privabiti kaj več občmKtva. C rkus je zakurjen.
—     (D i) I e n j h k h    žetezniee)     Vklub neugmlueiuu   in   u<'Htalu«'iiiu   vremenu,    84  potrebnu dela na  progi Grosuplje Straža (Novo Mesto)  pridao nadaljujejo,    pro^a   nmipa   iu    tr   ure>itne,  dela   pri stavbuh  in železuičuiu uajiravah  pa duvrSujt*jo   v  kolik or da   nišo. — Dne   1 6. t. m. otopil je v veljavo dodatek   k   železniAki    tarifi,   obsegajoč znižanje    vozne   cenn   za   les,     živino    i u ostalo tovorno  blago,   vsled česar je ujiati, da se   promet   sedaj   na   ljubljansko-Koče\aki  progi  v polni  uieri   oživi   iu    razvije,   kar   gedai   ueveda    ui bilo ni* žuo.
—   (Varnost   prometa   ovi rajo ča   dre-veea) Generalno  na.izorntvo  avstrijskih  želfzmc je poslitlo  vseiu fcele/niSkiin  preddtojn Stvotn  ukaz,   naj skrbe za  to, da ue čim   preje   odpravijo   ob    želez-niskih   progah  drevt'BM,  ki ovirajo  varnoBt   prometa.
—   (Dod ate k X I) k geuHraluemu tarifu c. kr. državnih žfltžnu', iz lu|a  od   meseca  januvarja,  wt<»pil je  v  vel|avo  dne 15. t. in.,  kar daje  h tem na suanje glavno   vodstvo  avstiiiskih  državnih  želo/nc.
—   (Iz   P r e d d v <» r a) se   nam   pift«1, da sh je Sulsko poslopje   v   toliko dodelalu, da  se   je   Hola zopet pnčeltt s sv. maS»>. D^la je dovrAil prav vtstnu g. Korel  b  Viftevka.     Dne  12   t. m. pa   se   je   bIo-vesno   praznovala    petindvajeetletnica   obfteHpoAtovR-nega in zaslužnega gos|>oda župnika Debeljaka.
LetoB dal je napraviti na svoje »troske v preabite-riji fttrne cerkve fresko-sliko, katero je mujsterski izdelal domači umetoik gosp. Brada Aka. Farani podarili so g. župniku v spomin lep srebrn križec, lepo in izvrstno delu g. Krigarja v Ljubljani. Župa nstvo pa je izročilo g. Župniku diplomo častnega občana.
—   (Prvega snega) obležalo je po notranj-* 8 U ih in dolenjskih hribih in gorah obilo, in zdaj  se nam   že   poroča,   da   je   vsled   tega snega in mraza priSla v  nižave tuđi raznovrstna zverad:   medved, srna, koluta,  lisica in drugi gozdoi stanovniki.   Ko-Cevskr,   Litijski   in  Planinski   (Hnaperiki)   gozdi   so Htalno bivališče tej  zveradi, in  kmalu borno čuli tuđi o   lovskih   izletib    naojn   in   več   ali   inanj   ugodnih uspehih!
—    (Zdravstveno   stanje.)    Legar   je   že vedno  razSirjen  v občinah Ž^limlje,   Dobrunje   in   v B »rovniei, v  nekatenh druzih občiuah pa  je   pone-hal  nekoliko.    OJ početka epidemije je zboleio   181 oseb,   iztnej   katerih   jih   je umrlo   15,  bolnih  je  Se 54.  V dveh  vaseli   Vrbniške občine zboleio je nekoliko otrok za grižo,  v Studencu pa za Akrlatico.
—   („Zagorski   Sokol")   priredi   Sokolski večer   v   nedeljo,   doć   26.  t.  m.  v   proslorih   gosp. Medvedn  v Zagorju za Savo 8 Bledečim vzporedora : 1.) Tombola.    2 ) Pet|e   (medani   zbor).    3.) Govori. 4.) Godba in   prosta   zabava.    Začetek   tombole   ob 5.  uri   zvečer.    IUdodaroi   dobitki   se   najhvaležotje sprjemajo.     K    mnogobrojni    udeležbi    vabi    uaju-Ijutiueje                                                                    odbor.
—      (Otvoritveno    veselico)    priredi „B'alno društvo v  Sevnici  ob Savi"   dn6   26.  t.  m. a prijamnim  sodelovaojem   pevskega  zbura   „Čitalnica v   Bežcah",   b   Bledečim   vzporedom:    1.)   Pozdrav doAlib goBtov.  2) H.   Volarič: Za dom,  mo&ki  zbor, 3.) Titl:   Slovanska ou ertura. 4)  D. Hrib^r:  Slav-nofittii  govor.    5)  Dr.  Ipavic:   Savska,  inoAki   zbor. 6 )  Verdi: Cavatina iz opere  Atila.   7 ) H.  Volanč : Novine,  moski  zbur.  8. Ziehrer: Duuajeki  meAčani. 9) A. Jeklič:    Pevčeva pomladanska,  moflki zbor   z banton-Bolum    10)Bolak:   Slovanski   potpourri.   11.) K.  Mašek: Lovska, raoški   zbor.     Prosta   zabava  iu pleB.  K obilni udeležbi uljudno vabi              odbor.
—   (Kameneno   ulje   na   Stajerskem.) Na   zemljidči   posestnika   Josipa  Pa v li čiča v Viz-metincu  pri Ormožu   naletcli   su delavci  pri  lomlje-nju   kameuja   na   peAČenec,   napojen   s   kaineninra oljetn.   Pol  ure od  tud pa se nahaia   solnat vrelec. Nadejati   se  ]e,   da   bi se pridelavanje kamenenega olfa reutualo,   ker  so  peščenčeve  tvorbe  ravuo  mte, kakor ono   guli&ke,  v  katerih  se nahaiata zemeljski voaek in  kameoeno olje.   Kakor sh govori, osuovala se bode  v  kratkem  neka  fraocoska družbu,  ki   hoi'e v   velik'm  šulu   prideluvati   kameneno  olje.   Pripravlja! tm dela bo ee   žh   pričela.     Pod|<tniki   upajo,  da se   hode   v  globočini   40   metrov   naAlo   že   mnogo zemeljskega  voswa in  kameuenega olja.
—  (Nov dokaz lahonsk« zagriz » n <> b t i) doživell  amo  v  zadnji  seii  meutnega   zastopa Tržaš-kega.  Slovenski   obč.  avetovalci Do 1 e n c,  Ooriup, Nabergoj   in   dr. San ci n stavili hm interpelacijo zarad   zlorabe,   ki  se   vrši   v   okolici  v  neknti-rib krajih   pri   pregledovanji   klavne   živ ue.     Župau   je obljubit,  da odgovori  v jedni pribodnjih sej.  Ker sta svetovalca  Goriup  in  Nahergoj   podpisala  svoje krstno ime slovenski Ivan,  vprasal je zagrizeni Ia* honski  renegat Rascovich  župana,  kdo sta ta dva gOHpoda,  kajti  on pozna pač Giovanni  G'inupa  [in Gi ova n u i  Nabergoju, Ivana  pa  ne pozua.   Župan sam  temu  bedastemu   vpraftauju  ni   mogel   odgovoriti tirugttfe,   nego da  je iziavil,  da  p«č  ne   more zabraniti   omenjeuima Bvetovalcema,  da se   nazivata  tako, kakor i inata tiskano svo e ime tuđi na vizitnicah. S tem je   bilo   rešeno   smeAno   vpraAanje    HaHCovichevo,   ki pa   kaže,   kako   dalječ   nega   lahonska   nestrpnost  in btrast  proti  vsemu,  kar je sloveoskega  v  Trstu.
—     (Razpisano    n o t a r h k u    niHgto.) TrznAka  nolarskn  komora  rHzpiHuio  notarsko   mesto v  Tolminu,   ki   je   izpraznjeno   vsled  nmrti   goBf). Joh. Ivančicu.     Prošnja je vložiti du   du6   28.  t.  m. Žileti je,  da  dolu  to  menfo  kandidat,   ki   je   popol-uoinit  zmužerj .slovenskegn jezika.
Y----------------------------------1 ~
I Jutri 19. t. m. češki kvartet. J
Razne vesti.
*    (Vesti   u bolezni   generala Gurka) 80,    kakor    poroča     »Novoje   Vremja"    ismi&ljeoe. General se počuti populuoma   dobro   in so Se ie t« dai doflla poročila od ojega geueraloemu Štabu.
*   (Kjikodalečsozvazdenepre-m i ć n i c e V )  Profesor   Gill,   vodja   zvezdarnici   v južni   Afnki, je preračunil,  da  nobena nepremičnica ni   naši   zemlji    bližja,   kakor   4000    milijard    milj! Naj veo jih jb,  kat«rn  ho  šo   10  do   lOUkrat bolj  od daljene.   Na južnem   nebu    lesketajoča,   se   zvezdti   x centauri je po  najnovejsib  računili naai  zemlji   naj-bližja      rtacimo,   da   bi   hotel   kdo po žalezmci  tja potovati,  da   hi   bila   pot   dober   kup,   denimo   ceno za judnn  kilometar   1   vinar  naše  veljavB.   Putnik bi šel k  blagajniku i ti  bi zahteval  vozni li.stek.  Urad-nik  mu   ga   da   iu   zahtevu   zanj   25.000   milijouov kron  avstr.  oger.  veljave.     Potnik  hi  p;i rad  vedel, kdaj   priđe na oni  svet   in   ga    vpraša,   kako   hitro vozi  ž^leznica V     Ta  mu  odgovori, da  naredi  žnlez-nit;u.  na  vsako  uro  (,M>  kiloruetrov   in  da bode trebal do .svojega cilja 48 milijonov in 600.000 zerneljskih let!   -
*   (Promocija s I e p c a.J   Na Buroliuskem vspučilišoi   bil   >«  t« doi   promoviran  doktorjem   filo-zotija g.  Mika Mey«r, nlep  rojen v Berolinu   leta 1805.    Uvršil je, ko Jh dobil   prvi   pmik  od   učitelja za slepcet  realno gimnazijo   in   bil vedno nu-j   prvuui dijaki  ter  n;*|>r;ivil   zrelostni izpit z ndliko.  Potem je studira! matematiko,  fiziko  in  filozofijo in apiaal izborno  disertacijo.
*   (Novi   dvorni  vlak   rubkega   car ja,) ki se je uđelal »o   seatavil  v   Peterburdki   Alaknaa-drovljevi   tovarai akuru izključao iz ruskega materijala,  bode v kratkeni za poskuAnjo vozil pruti Duotiji. Vlak  ima   11   vagonuv.   Notranja oprava  voz je jako elegantna   a   vender    priprosta.    Z   druma    avtoma-tičnima  zavornicama je iz vHacega vagona motao vlak takoj  ustaviti.   Oknu pri  vagonih h« razne  velikust", pnmeruo  puHamiĆuim   oddelkoin.   Kazua  vagonov za car;a iu  za carico so  poaeboi vagoui za velike kneze in   velike   knegioje,   za   spremstvu  i. t. d.   Kuhinjski vagon,  ki  ima tuđi »hramhn jedil in ledenico, se pri klopi   jedilDfinu   salonu.     Za   prthago   odlučena   8ta dva vagonu.  Nutranje »ten« so   obloženu * Aagrinom m deokami,    v   damskih   udMkih  in   v salou.h pa  h svilo.     VuHuji   dfl   cirjevega   vagona   j«   iz jednega koeca valjanega železa, največjega, kar se ga je do zdft]  i/.dnlHlo  v  Ruhiii.
*   (Tiskarski  stavak i stroj)   ruhil  a« je doslej  skoro samo v Ameriki  in na An^Ieškem,  ker se poskusi ž  njim  nišo obnesli  in se tornj   na  kontinentu  ni mogel  udomaćiti.   Zdaj so pa tehniki  ta stroj   zopet  izdatno zboljšali  in   80 začeli  na Nem-šk^m   delati   nove   poskuSnje  ž  njim   ter   se   j«    v \Volfenbiittlu začnl uporabljati   prvi  tak stroj v Nem-oiji.  Tuđi   v  Žvici sta v  tiskarni  Bernakega „Burni" dva  sluvnka  stroja,  ki stitvita  časnike in  knjign.   0 uspehih  t«li  poakusov pa konečna razsodba  strokov-njakov  še  ni  znana.
*(Kakoglobokojemorje?) To vprasanje je že dolgo rasa zanimalo prve učenjake Ceiega sveta, posebno Angleži ao poslali već ekspe-dicij, ki so bile po već let na raznih morjih, da premerijo in najdejo najglohokfj.se mttsto v morji. AngleAki parobrod „Egeria" jh naše! v tihem oceanu mej  Samoa-  in  Tonga-otoki   globočino 8280 metrov.
—   Še drugi  urenjaki  pa trdijo, <la je največja g'o-boćina morja na severovzhodni strani od Japonskih otokov,   kjer   so   našli   8j00   mntrov!   —     Ako   sk vzarne,  da je  najvec'ja gora  na   zemlji  — Gaurizan-kar  —  8840 metrov   visoka,    potem  bi   bila,   kakor se je že sploh  mislilo,  globo^ina — du aedaj  znana
—   morja    jednaka    najvecji     visoćini   na   kopneni.
*   (Vodna   katastrofa v   Pili.)     Nesretni vodnjak  v  Pili  ^Sclineidemuhl)    a« bode   zdaj  zasul «  peskom, nad  zasipotn   j>a  se  bode   nasul    grić,  da bode teža nasute   zemlje    paralizovala    vodno  moć, ki sili   vedno navzgor.   Tako je nasvetoval   višji  rudarski  načelnik  Freund  iz  Berolina
*    (Kakodalečsest reljaznaj-n o v e j A i m i  topovi?)    Svetovnoznani  izde-lovatelj  topov,   Krupp,  razstavil   je   v   Chicagi   svoj najnovejši  top  '24 ciutr.  kalibra (premera.)    Ta top nosi   krogljo,   215    kilogramov    težko,    na.    daljavu 20.226  njetrov!  Projektil je  letel  70 minut do one daljave in se je vzdignil v zrak culih 6fi40 metrov, torej  bi bil šh za 230 metrov  prasegel  gorp  Chim-boraso  v  Ameriki! —
*   (Na Binrt   obsojen otrok.)   V Sidoeyu v Avutraliii    bil   je   tn  doi  na  Hmrt obaojen   13letai detak A. Đry»en   Tepel  je neuBmiljuno nečega   psh, zaradi    fe«ar   ga je   oštro    karal   mimoiilo^i  goepod. Dtifek   letel  je  po  puAko  iu   ustrehl  g<»sp>da.
Knjitevnost,
— „Slovenski [iravnik" prinaša v ftt. 11. nastopno vsebino: 1. Fr. Žuklje: O reformi naAih direktnih davkov (Dalje.) — 2. P. pl. Radics: Pravo-in državoslovna predavanja v Ljubljani. — Iz pra-vosodne prakse. Civilno pravo : <i) §-a 13**. in 10-12. obfi. drŽ. zak. z ozirom na jednoletne prostovoljce; b) Dogovor, da je poslati blago „franko" na določen kraj, znači   kompetenco v smislu ij-a 4 3.  zakona z
dne 20. novembra 1852, St. 251. drŽ zak.; c) V pogodbi se nahajajoča določba na razsodnike izgubi svojo veljavo, ako pristopi udeležnnec, kateri je ne podpide; d) 0 izpovedbah prić pridobiti si mora sodišće znanje primernim potom. — Troske preva-janja izpovedeb pokriti je iz zaklada za uradne po-trebščine, ako sodišče ne razume jezika, v katerem so izpovedal« priče; e) V skrajšanem poatopanji vlagati se smejo rekurzi brez odvetniškega podpisa, ako biva v dotičnem krnji nobeden ali samo jeden odvettiik ; J) Kedaj je utemeljen ugovor iz §-a 1335. obć. drž. zak. 4. Iz upravne prakse: Posvetovanje o razpisu doplaće nahajati su mora izrecno na dnev-nein redu shoda rudarskih družitbnikov. — 5. Književna poročila. — 0. Razne vesti. — 7. Pregled pravosodstva.
—   „Učiteljski Tovariš",  glasilo „sloven-skega učiteljskoga   društva  v Ljubljani",   prinaša  v št. 22.   sledečo vsebino:     Avstrijsko   šolstvo v  letu 1890.  8  posebnim ozirom na  Kranjsko;  —   LVželna razstava v Ljubljani in  izložbe uči I; — Književnost;
—  Naši dopisi;  —  Društveni  vestnik;  —Vestmk;
—  Uradni  razpisi učiteljskih služeb
—   „Kine to va lecu,    ilustrovan    gospodarski list    8    prilogo  „Vrtnar",    prinaša   v št.  21.  ale-det'o vsfbino:     O mlinu,   ki  melje atoržej   — Kako vzrejati  lepa  teleta;    —  Gorenjskim    kmetom    pravico ali  pa   Ameriko;  —   Kmetijake   stanovske   zadruge;   —   Razne reći;   —   Vprašanja   in   odgovori;
—    Gospodarske    novice;   —    Uradne    vesti    c.  kr. kmetijskn  tlru/be; — Tržne c;ene;  — Domač sadni vrt;   — Kako sad ne mu drevju gnoj i ti; — isadjarjem.
—   „Vatrogasac",   glasilo   „Zajednice  hrv,-slov. dolu-,   vatrogasnih   drnžtava"   i   „Zavez«   gaail-nili   druAtev deželu   kranjske11   prmaša  v  št.   22. sle-dećo vsHl)ino:  Izpravak;    — Okružnica;   —   Zapisnik    sjednice    središnjega     odbora    zajednice    hrv.-slav. dnbr.   vatrogasnih družtava ; — Peta skupština zajednice;  -—   Ustrojenje  prostovoljnih   gasilnih  čet;
—   Mjesec studeni;  —   Novo    gasilo   „Feniks" ;  — Iz vatrogasnih  zajednica;          Pravila   ugarskog zemaljskog   vatrogasnog   saveza;    —   Naši   dopisi;   — Svaštice;   —  Vatrogasna  književnost.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Trst    18.   novembra.     SodišČe    obsodilo Kritikosa,    ki je   ustrelil   nađporočnika    Lede nig^a,    zaradi    prekoračenja    dopustne    samo-brainbc,    zaradi   prevare in prestopka orožnega patenta na   3Va   leta te/ke   in  pooštrene  ječe.
Dunaj 16. novembra. Vlada naročila posebni komisiji, naj preiši":e, un je Italija kršila trg. pogodbo določivši, da je carine pla-čevati   v   zlatu.
Praga 18. novembra. Bivši župan dr. Sole odložil mandat za občinski svet. V vče-rajšnji seji obr. sveta bil arhitekt Gregor izvoljen I'raškim županom.
Peterburg 18. no\embra. „Svčt" priobČuj« senzacijotialni Članek zoper Avstrijo in  za  avstrijske Slovane.
Mi lan 18. novembra. Vćeraj popoludne odpotoval  Kalnoky  v  San  Uemo.
Berolin 18. novembra. Državni zbor volil predsednikom Levetzowa, za podpredsed-nika Uuola in  Biirklina.
Madrid IH. novembra. Anarhist raz-strelili h'.šo župana Torrentskega v provinciji Valenciji.
Madrid 18. novembra. Iz Brazilije došle vesti javljajo, da je Demello proklamiral sina grofa d' En  brazitjskim  cesarjein.
Oblici
Klub slovenskm bicikiistov „Ljubljana" skleoil ju za leto 1894 za ćnsa ueželou r»zflt»ve zaraditi id otvoriti bvo|h lastuu dirkniiSče. V dos- fjo t ga DBir.ena obraća se tem potom na vse nekdanjn ftportne kolege iu priiatelje bicikliSkega Sporta, dn nm i 7Hdovol|uimi doneski omogočijo nabrati potrebno Bvoto. Bicikliški šport, katari si |e f.e po VHth ku'-turuih državati povzdigoil na uaivišio utopmio in kuteri je ShIb v naitiovejaern ćhhu zadobil v lit vatih in tSlovencih ZH^etnike, ki z vttem naporom delujejo dr tu, da si bode tuđi na Hlovantskem lugu pridobil ono veliavo, katero mu dajo dtugi narodi in države, mina samo vrl]ttvn kut Aport ittim. um puk je tuđi velike VMŽooHti zh obcevanie m^j južaimi brati. Obiski Slovcncev pri H vatih rodili ho hrvatsko-slovrnsko zavezo in v razsirjenjH in povzdigo te zveze enufcilo hode v prvi vrsti nanieravaiio dirkališće našega klubn. Prelutittiarni utroAki za to pod|et|e prura^uujeni no na 3000 U    Ker je izvršitcv tega podjetja, ki bodu
tuđi sa Caaa nafle deSeloe razntave pri otvoritvi io poznejših priredbah dirk, akademij i. c. d. privabila tuđi mnogo gostov » b^lo L ubijano in ima za rn^j-oarodno občevanje veliko v»«zno»*ti, u pa klab, da mu boriejo |>ri|Hteiji gporta in zaoimaioci se faktorji za gotovili izvrSitev tegn sklepa n tf m, da inu nakloono izdatnih podi>or. V nudi, da ne bode vedelo cemti zgrsdbo bicikliSkegu dirknliSČa, obrada se pod pisani odbor do slnvnega ob^mMtva, dh] mu izvoli poslati *»TPDtuveln«»  prispevke.
Odbor   kluba   slovenskih   bicikiistov    „Ljubljana*
O«n*no domad« sdraTllo. Za uravnavu in olira-uitev dobre^a prubavljenja h« pri porodu rahn luno^n d^set-tetij dnbruznanefra, pnstno^a „Moll-ove^a Seidlits-praAka11, ki se dubi za nizko ceno in katari upliva naj bolj trajno na vae težkute prebav ljeti ja. Originalna ftkattjica t g\d. a. v. Po pnStnum povzetji razpolilja t» praftek vnak dan lekar A. MOIjL, c. in kr. dvomi zala^telj, na DUNAJI, Tuch-lauben 9. V lekarnah na deželi ju izrecno znhtevati "M0LL-OT prupurat, znznatuovau z varnostno znamko in podpiaotn. Mnuj ud  dveh skatljio se  na poSilja.                     I   (IH — IH)
Za nalo đ«oo najbolji«! Kilor to želi, kdor noće o Božici kapici igrač, ki se tahko pokvarijo in se hofie z otroci raz veseljevati pri igri, kdor z jedno be-sedo žeti svojim ljubljencero kupiti le ono, kar je po splofi-nem mnenju najooljSe, temu priporofiamo, da ai naroCi in pregleda krasno ilustrovani cenik F. Ad. Ri eh ter i a & Cie na Dunaj i. Zlasti bi ga morala Tsaka mati, pred no se odloći, d* kupi kako božično darilo, najpozorneje čitati, tembolj, kor se cenik poSilja brezplačno in poStiiine prosto.
IfJjOBLJAHSO ZW |
'      sa vse loto 4 gld. 60 kr.; za  pol leta    K ,      % gld. 30 kr.; ea četrt letn 1 gld. 15 kr.    Z
II Wf HPfPf ff»lf*^fffMI#»MIIIHHH
Tu jel:
17. novembra.
Fr1 191*11611 SnpančiR, Toniaai, Jtiet, Griln, Keller-mann z Dun-.j . — Dr. Kogoj vt Krutijske Gore. — Golf u Kofievjtt.
Pri Mlnna x Gerber, Wlnter, \Veiiu-r, Kafka, Po lak, Stuin, Klekuer z Duiiaja. — Wortuian iz Rnke. — Tro^er iz Beljak«.  —  Schaper iz Lipske^a. — Dofak i* Postojine.
—   Krmit iz  liudolfovega. — l'rtiindl iz d'lovca.
Pri |uftueui kolodvurut Gerber z Dutiaja. — Lifbuaan  \i Trutu.
Pri   t*>»trl|i»kein   veMt»r|u: Valenfift ii St. Petra.
—  GlA-ner z Duiinja.
Umrli so v Ljubljani:
V  <i e* u I n i   bolnici:
15. novembra: Ana Svab,  gostija, 31 let. Iti. novembra: Markus Anznr, ^ostač, IH let.
Meteorologično poročilo.
g    Ča* (»pa- .  SUn|?         Tem-         Ve-      M .       . Mo"    | j I     ..ovan^a   b«^«J»   peratura    trovi    Neb«    k»-'
g I 7. Kjatraj    7306 on.       4 0° C     si. zah.'   de*.    '2 00i»m
a     -2. popui.    727 »ma.       74  C     jul. sah.J   obi.
t^'   9. zvefter     <2(> ti m.       6 0" C     si. vzh.   jasno     dožja.
Srednja temperatura 5 8", za 24°   nnd normalotu.
ZD-u.ixa-j©lssL borza
dn6  18   novembra t. I.
Skupni državni dnlg v notah.....       V*7   gld.  10    kr.
Skupni državni dolg v srebru     ....       96    ,    85      ,
Avstrijska zlatn  r. nta.......     11H    „     30      n
Avstrijska kronaka renta 4'70.....       -'^    »     —      r
Og^rska zlaU renta 4°/0......     1U>     „     H.r>       „
Operska kronska renta 4°/0.....      5*3     „    80      B
AvHtro-ogerskt) bančne delnico     ....         W6         „         —            „
Kreditne delnice.........    33i»    ,     7.0      n
London vista.               ,.......    VM    „    —     „
Nemftki drž. bankovci za 100 mark     .    .      62    „    —     .
20 mark............      12    ,    38     ,
20 frankov     .    .    .    ,.......      10    „    04     „
ltalijvnaki bankovci........      43    ,    ti(J     w
C. kr. cekini...........        5    „    lJi*     „
D.6  17.  novembra t   i.
4"/0 državne urečke iz 1. I8fi4 po 250 gtd.    IU  gld. HO    kr.
Državne srećke iz I. 18H4  po  100 trld..     .    198    ,    75     ,
Dunava reg. arečke f)°/0 po  100 tfld.    .    .     12^    „    f)0     „
Zemlj. obč. avstr. 41/1°/0 zlati zast. listi     .    124    „    —     „
Kreditne »rečke po   100 gld......    195    ,    25     „
Ljubljanske srećko........      24    ,    25     „
Rudoltbve sreftke po  10 >rld......     22    „    fiO     „
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld..    .     15 »    .    50      „
Tramway-3iuH. velj. 170 gld. a. v.    .    .     .     .67     „    —      m
Papirnati rub«lj.........        1     „    H3'/4 B
11 d       PRI KATARU
T3         te       sapnih organov, kaplji, nabodu, hripavosti in ©  m   o          vratnih boleznih zdravtiiki opotarjajo n;i
1  «   S      OkAVNOflOARllTI^
ii! ^liJBtt«
Ssl    ntJlvw5iii--T^57^jjriuifl.
o   *            ki se rnbi uspešno   snun  ali z gorkim ml«-
5   W    k       (IL)                      kom  pomi'šuna.                 (S—f)j
^  J   O      I"111 miloraztopljivi. osvožujući in pomirujoči
g«         e«       npliv,  posebno pospoSujo razalizenje tor jo v
© 'S •—>       takib sliiĆMJib poznana kot jako dobro zdravilo.
On   *S          I___________
Sportni cirkus F. Corradini,
Predpredzadnji dan! Cirkus je dobro kurjen.
X>tmcM v- noboto «lii«"» lrt. novembra
ob  '/,8. ari xveoer:
C'aHiiil večer xa kon|>o«1»  ruvnateljtt CJorr»<lliti-fii a,  wc»lil&lui
vojaškim koncertom
godbe o. ln kr. 27. peipolka kralj belgijski.
Velika   slavnostna   gala-predstava
pod imenom                        (1119 — 11)
Izreilen,   veliknnsk  slavnostni  vzpored,   moj  drugim t»»|<»ii-
■ikl konj 9,1Uoii«1Ui'', k<kor tndi mitove druge  briljantne
vzpot etici«  foćkn.
Jutri v neđeljo :      Predzadnji dan t
2 veliki slavnostni predstavi 2
ob 4. uri popoludne in ob polu 8. uri zvećar.
Na mnogoBtransko zahrevanje v  oheli   prcdutAvnli ob 4. uri
pupoIudriH in ob polu H.  uri   zvećer   irHkopUviil    konj
„HlonUin*',  in  rn/.novrnten,  velezahnven  program.
Komi
z dežele, 18—20 let star in krepke konstitucije, ki zna noraSki in slovenski, iit je izurjen v trgovini z galanterij-skim in Specorijskim hladom, so takoj vzprejme, Kje, pove npruvništvo  „Slov.  Naroda*.                                     (11.%—2)
Postna m brzojavna upraviteljica
vsprejme se tak oj pri c. kr. poštnem in brzo-javnem uradu v Velikih Lasčah.           (1150—3)
V tovarni na deželi
dobi   tak oj   nicsto   sproten   in   zanesljiv
knjigovodja
ki jo ob jt:dtn'iii v»'A<- itnhJKnskr^tt in Meinškega dopisov«-iijn, prost vojtifttfnu in iifnž.Mijen. — Kje? puve iz prijaz-uosti   npriivnijtvo   „Slovenskomu   Narod.**.                 (ll.ri2—JJ)
Najnovejši izum
za naše gospodmje.
Nezgorljlve kamne za prižlg-anje ognja K. G. Czlssarz, Duaseldorf in DunaJ, bi našim gospodi-njiim} najtoplejej priporuf ili. Kumenfiki .služijo v to «vrho, da He jedenkrat z;i vselej onemogočijo nezgode, ki nasta-nejo vsled paljenja s potroljem. Kumen£ki so nezgorljivi, s<* imijjn tor<-j rabiti često in čeato, so jako zložni, ne eksploilirnjn,|Hn toraj pov-nin nenevarnl. omopofiujejo naj-večjo ćiatost in to prihrani drv najmauj za 100 od-■totkov. Ker so se isti povsod že po kratkom nhstanku prav laliko udomaćili, bino tido osvedočeni, da jih bodo tuđi  tuknjfinje  p, n. ob'instvo  imjprijaznije  vzprejclo.
Jedini založmk:                          (1167)
Andrej Dx»uškovi6
trgovina  s železnino,   Ljubljana,   Mestni   trg. Kazenski zakon      | Kazensko-pravdni red 1 gospode juriste in druge                f
dobivutu su -v elovenalcera, jezlle-n.       Jf
(V    UHIMU   V«'7.;lll«))                                                  "Jf
v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani. | Cena 3 gld. in 2 gld. 80 kr.            S
4   Zobni zdravnik   |
1D11- ROMAN JACOKI i
(<]    UBtavlja po iin'i»ov«jAi  in  nt*JboljMl   iiietotll    K
^1         umotne zobe in zobovja.         ^
Plouiblra ln i*dir« zube v »Mrko«! (umetiio    /y\
tbpanjej b«>* bole«in.        (.118—21)    "s! Zdravi sploh  vsako ustno bolezon.                55
^1   Ljubljana, Stari trg- &t. 4.    4\
Kn                                         ________________________________                ^
Znizana cena!     ^—\    Znizana  oena !
Jurčioa fSh Jurčica zbrani spisi. V^zkrani spisi.
ZL.  zvaz«k:  „Deseti brat".   Komin.
XX. ZToiok: I. „Jurij Ko«j:>k, alnvnnuki jani^nr". PoTPtt Iz 15. ft»-l«t)» <l«m«ćn KgDilovine. — II. „Sivomini im Učilu*, rr.ivljicn in l">-TeiM iz sloventkeRit narodn. — III. „Jnnoniko iioi moj ■toTanikiiul pojlfftrji". Crtice i« *WlJenj* nainifa nuroila — IV. ,,Siiominl staroga Klovi'in'n  ali crtice  iz  inojeKfi  iivljenju"
III- x-w-«z:elc: I. „1 »ometi". I»u*eit — ir ,,Jurij Koliils". Isvlrna pove«t   i«   ćitnov   lutrovikA   reformacijn.      -   III.   ,,l)vit   pnjuldlja",   —■
IV.   ,,Vrbau   Hroukora   iPiiitoT".     Humori at iena   jiovcst   iz   n iroilnfuin jlivljnnj*    —  V.  „Uoiltin1*.    I*ov«nt   po   reatiični  iIcii^imIIiI. —  VI.   „Ko-zl^viku noilltA v  VjHMji  (}ori".    Iiu|iii  povmt  ix atarn   tuudovino.
X~V. xv«ztk: I. ,,Tiliot»i"-i-", Povi>»t fz tlomadeirit iivljenj» krmijnkili Sloreiicov. — II. „Oruil llojinjo". INivnat i;i nlr>v«fi8ku ljntlatvi). — III. ,,Klo6taraki iolnir", Izviru« poTeiit iz IH. itulutju. — IV. „Dva brat*,".    ItflMtii<:ti»  }iov«at.
"T^. zTTOiak: I. ,,Hči iiiputiiptfn nmlnikn". 11virim z^rvlovimka poreitt is   Ift. itnletja. —  II.   „Nemikf   vdlpof.   l'ov.-ut    — III     „Sin   kmet-
■ kegn   ceaurju".    Poveat   is   16.   itoletju.   —   IV.    ,,Lipn".     I'ovutt.   —
V.   ,,Pii>»  tobaka".  Povrat.  —  VI.  „V  vojni  krajini'-.   Poveit. "VT.   ZTrexo]c:    I.    „Soaedov   alfi".   —   II.    ,,.M»6   in   pravica",   — lit.
,,'1'el^ćja pečenWn". Ot>rnz iz n.iii<<ira incstiio^.i /.ivljanjit. — IV. „liojim a« tH". Z)<uil<>vinak» povest. — V. ,.1'iiii.tr^jejil rimikovci". Povent iz itomii^oifu življenja. — VI. ,,Knko je Kntnriev l'oti>r pokoro delal, knr ju krurnpir kru<lul    —   VII.   ,,črtn iz iivluMi »   |)n]itičnf>|(ii   niiitutnrja'1.
TT1I. iTreaele: I. ,,Ij8pa Vid«'1. Itommi — II. „Ivan **rai«m T»-t»*nl»»h".     Izvirati   liintorlćen   romnn  ir.   17.  vi-k:i   nluvcnnko   aifiidovinu.
"^7"IH. zTozok: I. ,,f!v«t ln aaJ". liviren rumiu. — II. „Hela rutu,   bol   <leti«r".    I'ovi'st.
I3C.  zvtzolc :  I.   „Uokt'ir /uber".  Izvirati  rom:in. — II.  ,rMej  liveni«
■ tolomn".    Izvireii  ruinuii.
3C. s-rezelt: f. ..Hokornjaći". Z^odovinaki roman. — II. ,,Moj pri-jutblj Jamrulec". _— III. „Seat pnrov klnlum". — IV. ,,1'u tobaku nmnli»".   — V.  M/.«nituv  iz iievonćljivoHti".
3CX- zvazalc : I. ,,TuK<>iuar". Tragedija v petili dojanjiti. —II. „Bo-ritu NuTicfl I" Viisnla if^r« v jednntn ileianji. — III „Veronika Dflito-niiku". Tra|(e<lija t ]ietih dfljanjih. — IV. JVipovrnlno peani: ,,Jun:i-kov grob", ,,1'ruznik poavuću)", „Vilino rin^4eT»njc"t ,,SIovenaki junak iz turakn^a boja", „Klovi'iinki krt**". ,,Knkitn", ,,1'rediua", „Siučkovo vpriiJii«riju",  „Kiimou na »(rob", „Šturi   h|i>1|i".
7TZ1 Zvezck   6O kr.,   elegantno vezan 1 g"ld. -----
Pri  vuHtijib naroCilih  veljn podttiinti /,n  poHHiuićni  uevcZHni zvezek  5 kr., zu ve/.«m 10 kr.
0^~ I>ij»kl dohivHJo Jiirčifieve ^Zbrant' spise" po SO kr* iz\od, ako  ai  uaroče  skupnu uajiimiij  đvnet iivodov.
Pro«laJHJo  ne
v „N&rodni Tiskarni", pri u A. Zagorjan-u
in  v  drugih  knji^aruah
TJsta.n.oT7-lj©iio leta  1863. -=——
Nveto* iio^niaiie             ^1021—f>)
no 8HtDOi7(ie ano,  nn^rnjtMiu
ročne harmonike
^ i          Ivana N. Trimmel-ja
jEfcJ       na Dunaji, VII 3, Kalserstrasse Nr. 74.
■M^^BLk                         Vehka   zalogu
jBP^^       vseh glasbil
flV          k°^1'J*    <■'•<■«*»    piNJrHl.    «karJn,     UNlnili
j^^Dlii               harmoiiili,  ftlit-jih <>rifl|ic idi. itti.,
^^P^                švicarskih ocelnih orgljic,
^^^^^3b       ki  i^njo name  od  (*''bo  in   so iimiIo-t.^ho  glc<U^ K^H^^       ^lasu, Kla»benl  hIIiiiuiI.   UiiUhIii  itd. itd. Knjiga r. uzorci zantoiij  in franko

Cif.glavno ravnateljstvo avstr. đrž._ielczaic.
Izvod iz voznega reda
Trel*a.-v-ra.eer«-   od   1. o]*tolora,   1893.
N'.mto|jtio umntijnni prihajulni in oitnajalni daai označeni ao T »r*ftnjerrrop*k*m ritntt. Hrednjoevropaki 6aa ja kraj nam ti 6*au t Lj ubij »ni  za 'J   minuti   napr.'j
Odhod 1« Ljubljane rjuž. kol.).
Oh  IV, uri ti »ii»   jm>  tutrt onfihni Tlak  r Trbi«,   l'ontnhol,  Baljak, Ca-
lovoo, KrnnzciiMfi^tu, Ljubili), Duivuj, <iea SnUthnl t Atiaann, lachl, Omiimlaii, Holnourud, Iii'n.llJ;nt."ii, /o!l n» jtizuru, Stejr, Lina, Hu-ilnJDviue, Vlzenj, Marijin« varu, Kv«r, Fruncure raje, Karlova Tare, Vru^o,  Drnidane,  I)un:ii  via  Ainatettan.
(tb 7. uri <Hl min. zjutraf onobni vlak v Trltii, F.mtahol, ltaljak, Ca-Iotco, Krnn/enafuit«, Ijjulmo, jMinaj, ton Selztlial r Solno^rad, JlunaJ vi» Amnti'ttcu,
Ob 11. uri liO min. tlopolutlne OMnbni vlak v Trliii, 1'ontAbal, Iteljak, f'ulnvi-i:,   Fritnzi'tinf.'HtH,   Tjinlino,   Dunaj.
Ob 4. uri lJi> tnin ftojiotuilnr nantnii vUk v Trliiž, Hfl'.Jak, CftloTOC, Soliio^rad, Ijoiid-fhiatein, /»U na jezaru, lnotiiOHt, ltr«i(uio, Curih, (Seu.ivii, l'tirin, lAna, IhcIiI, Hinlt'.K)vic(\ I'Jzonj, Marijino vara, Kger, Krancovo mro,   Knrlovn  vuro,   1'ru«!),  Draidana,   Duinij vin Amitetten,
Prihod v LJubijano (ju2. kol).
<>!> li. uri liS »tiih zj'titrnl ci«i>bni vlak 7. Dtinujii via Am»tettAn, l)ri%a-ilun, l'raif«, Frnuoovili varov, Karlovih varuv, K«r.i, Marijinih varov, I'lzuja, Itudi'ji'vio, Solnii^fr.iilii, IjImcu, Stnyra, Ini'hla, Oinimdona, /ella tia jnr.Hru, Ijcnd-Oaatoinu, lij uljnomu, linljaka, Cnlovca, Pranannaf«ite, Trhiin.
1)1' 11. uri X7 min. 'lojHtliitln* (lgiiliiii vlnk a Dunaja via Anmtntten, llratdan, I'r.nfo, Fralirovih tihit, Karlovih varov, K^ra, Marijinih varov, l'iziija, Itudojovic, Holnu^rada, Iioliln, Oniundona, Iilnoa, Htnyra, 1'nnr.a, (ieiiiive, Curili«, Itruvmeii, /alla najužem, Ijeml-Ouitoina, Ina-numtu,   Lju1ii](>Kii, (Vlovua,   i'otitulilu,  Trbifa.
Ob 4. uri .1.7 titin jinfiitUnlnt' uscbnl rlnk z Diuiajn, Ijjubne^a, Ildljaka, Celuvca,   KiMi./eiiHfVntp,  1'mitibla, Trbiiiii.
Ob U. uri "7 tnin. irtci-r unobni vlak z Ininaja, Ljubnegu, Iloljaka, Ce-lnvcu,   Toiititlila,  Trlii/.A.
Odhod U Ljubljane (Juž. kol.).
Oh    O. uri V.»  min. zfritrtti      * Kueevja. ,,      «.     ,,      IO      ,,       svrrrr
Prihod v LJublJano iju*, kol.).
Ob H   uri   IO  min   zjutrtij       iz  Koćevja.
,,     1.     „     4H      „       j^tftotutlnr   „        „
,t    H.     „     Oi      ,,        tvrrr          „        „
Odhod Iz Ljubljane (drž. kolj.
Oh    7. uri  IH min. zjutra}       v   Kaninik.
„      'J.    „     OJ      „      i><>i>otu<lu>-  „         „
„    o.   „   ao    „    inw
Prihod v LJublJano utr?,, kol.).
Oh    «.  uri nt  min    zjutntj       1/.  Kainmka.                      fiu__ijftil
n    II.    „     ir.      m     <to,»,Uuln*   .         „                                     V"     ^*1
,,      «.    „    HO     ,,      Ketčcr           „          ,,
Nfkoliko britkih knliuri«' zu vhb, mladih in HtarfjAili , k;ikr>r 111<Ji ■iiarlfi%«> in *»|»rt'tn<»   o««>l»f«'   v*»akv   l4fftti>|>;<»ri,|e
pnporoća  in  nainaAuiije                           (1160)
posredovalnfea G. FLUX, Breg št. 6.
iT. Hafnerja pivarna
sv. Petra cesta
v nedeljo dne 19. novembra velik
■vojaški koncert
vojaake g-odbe c. in kr. pešpolka         (HGa
kralj belgijski.
Zaćetek ob 7. uri.                         Vstopnlna 30 kr.
Xa   prnv   unogobrojen obink  v;ihi  nujuljiulnejo
Ivan Hafner. Zbirka obrazcev za slovensko uradovanje pri sodiščih.
■j                                       Sostavil  in iztlnl                                       ?
5                              <\ kr. (»kr. siMluik v Ložu.                               j
^        Cena 1  ffl<l.   IO  kr.,   po pošti   I  gl<l.  5O kr.         \
x                :                       PobivK so                                        !
g   v ,,Narodui Tiskarni" in pri knjigotržeih.   ;
Stiri novele.
Ponntis
\i   „Sl«»ve::HkP£i»   Narodu".
Cenn ao kr.,  po  potUI 25 kr.
Dohivajo se v ,,]Vitrotliii TlwkMrnl<k in pri kuj go-tržeu   g    A.  Znigorjaii~u
v   LjuhlJHiii.
i              DR VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI   SPISI
i                                                 I. /A'K/.EK:
PRIPOVEDNI   SPISI.
UREDU.
i                                     IVAN  ŽELEZNIKAR.
i
I Vsebina: Životopis tir. Valentina Zarnika. — Ura bije, človeka pa nil — ; MaSĆevanje uaode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slo-I                                                         venakega  turista.
|            Knjižica   je   jako   elegantno,   po   najuovejseni   utorci    in   res
;  krasno vezana.  —  Utisncna je na   sj>redtiji   strani   poiloba dr.  Zar-
i   nikova v zlatu  in  pridejan  tuđi  njegov lastnoročen podpis. — Cena
j  knjižici   je   i   gld.,   s pošto   5   kr.  već.   — Dobiti   je   v   „NARODNI
!  Tiskarni"  v Ljubljani.                                                                          |
Večjo množino tirolskoga in dolenjskega
le  prlutno   blago — potiuja   do   primerno   niski   ceu! v  posodah  od 50 litrov vifie
Jos. Paulin v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
i     Naznanilo preseiitve!     :
T             Čast mi je naznanjati   spoStovanemn   p. n. ob-    J
4    finstvu in   svojim   ccnjenim   naročito) jem    da sem se    +
♦    preaelil Iz Kolodvorskih ulio It. 12                   +
| na si Petra cesto mi 16 i
*    in da si   bodem   tndi  v nnvem   bivalifiči   al«j  ko  jirej    J +    prizadrval, da  ustrežem  p. n. občinstva n:u*o£dom, ki    4. 4    jih bodem izvrSeval tućuu in vestiio po kolikor možno    ♦■ ^     nizkih cennh.                                                                                      £
♦                    ProseC,  da bi   mi   cenjeno  }>. u. obflinstvo    tuđi     ♦■ 1    nadalje,  kakor doslej obranilo svoje /.;iupanje, javljam    t +    ob jedncn, da imam vodno v zalomi gotovih, obl&čll    4. +    za   gospode   in   dečke,   kakor   tuli   plai61cov,    *■ ^   Jop za dame   in   otroke,  perlio  itd.   tor te pri-    £ 4    jioročam  za mnogobrojne  uaroćbe.                                   +-•♦                                                                                                                                            ♦■ >    (1134—"2)          Z odličnim spnStuvanjem                            ♦•
I    Anton Preskar    ♦
*                    krujać, ztiuj sv. IVtra cesta št. 10.                 £
I Vozni lisfti v Sei AmerUo |
f     jw-             (3t>0—33)              pri                              }
5   fe^SH   nizozemsko-aineriški   $ I  /   ^**    parobrodni družbi.    )
JI Kolowratring 9      T\TTT\T  A    T    * IV Weyringerga8Se 7' ±J \J Xl XXtl . | '
j Izborna postrežba. Najnižje pasažirske cene. ^
1 k Ijni ekstrakt za uho
^^Kj    ^^H  °<l   i",   i"   kr.   aekund     zdravnika    <li-.   Hi-
^^H    ^^H   |K«lt-n.     '['a   ekstrakt    priporofajn    zanuli
^^H    ^^H   sitiuniega uspcha že več let m*lorlivte, ker
^^H    ^^V   odpravi   vsako  neprirodno  ^lulioatl,   uklatiji
^^B    ^^r     takoj  Mlnlt   poaltili,  iiM^Mui   tok  in vsuko
^^—^^       iim-niiii   t>«»l«*z«Mi ;   dobiva  se   proti   dopuSl-
jatvi gld.   l*7O  v  vspj  Av«tro-O{»ei'ski  ir»M-
k<>>uho  po pogt.i   \z  lekarn: glavna zaloga   v   lekarnt   „pn
bv.  Duhu"   iz.   F,de   pl.    Tomaya,   v   h'karni   trosp.    Aut.
Ku^ln  in  v  me.stni  lokarm  v  Za);rcliu;  nadalje   pri   Za-
netti-ju  v TrMlii;   Jožefu   (iriatofolHtti-ju v  Clo-
rl<'l:  na l>uuu}l pri c. in kr,  vojni poljski  lekarn i,
na   Žteiauovem   trgu   št.   8,   in    pri   lekarju   Twerdy-ju,
MariahilfcrstrasHe  Hn>.  — l'riatno bln^o   se   dobiva sumo v
gteklenicah   z   utisuenim   napisom:     «*.   in   kr.   »ekuml.
■ «lr»«ulk   «lr.   Jii|»flt   m%  l>uunjt.                       lilBl -1}
I Tinct. capsici compos. I
(PAIH-EXFELLER),
pripraveny v  RiohtrovS   lekirni v  Praie,
všoobecne zn4m^, bolesti uti»ujii:i {n^^**^ domaoi tek k mazani, jest na 1^^^^ skladfi ve vBtSinž lokaron. 14hoT po V ™W™ i 1 il. 20 kr., 70 a 40 kr. — PFi kupo- II4 I A vini tft*ba b« miti dobre na pozoru |\\^lyA/ a pfijmouti jen lalive a ochran-   J^S^T^
nou znamkon „kotTou" jakožto I----------------           -r:
pravo.        tr«tto<lni i»«tl»t«l«tTi                             %
Rlchtrova lekarna „U zlalfiho Ivi" v Prazi.                  !
.________________                                     -------------------------------------^——                  »f-h
____                                                           ^
Pristno Brnsko sukneno blago za obleke.
O«l«itrlxvk m :t IO | (jl<l.    I.HO iz <|nl»[V          |  Itr|uf ni>
UulK,  »» i>o|>olno | ^i,!.    „___y/ ||ni,             |   ■
M,k..|o, l.l,.««>   ili       tfl«l-    7.-»   17.   «11« KP                         '
Iclotnik Nlunr lit I «l«l- IO.—   IZ IUljtlncjšc I     VOIIM1.
Itla*K<> km KiliiNko Hiiltiij«'. Nii U ii« zn IovnUc uhli-kc, iit'YttI|uiio »iikiio (loden)« K»miuKur<t su Mtikn|f in lilii<i«k v rinjli'jtrti w,ln'ii, nu'te.r po ^ol-(liiiHrjev 2 5O do ^ld <1.25, in vhu vrnto mikncif^H blagu, [a/.pnAtl|H proti povintju kot rocliio in nolidno znanu sklmliSrti HiiktM'tii'^K  bla^a
Vzurci Ziistunj in fmnkovano
Junici h»>, da poAiljatvo VKorceni pujuilnomn od^ovarjnj«. Na nvaženje! SpoAtovuno p. u nbćiiiHtvo ne osobito opozarju nn t<>, da Niikiicn« l»l«^<» po pravih lo-vnriiiMklli cfiiulk br«>z |ii)Vi5nii)n i« ih) poAil|*i z^olj tvr«lk» MleK«*l-l tulio i" v ltruu. Ub «t-bi «>i tincj uiui'je, (Ih |<- vhu tuku bla^o. 4'*i m« «lir«'ktni> uuro* £n|e9 KUHiiio «'«'u<»|«', lic^o ono, ki ho iDiroćujc h po-nredovHnjt*in HK«*iitt.v. Znbtevnj*« daklu v/.ort;ov iu na-roćujtu tllrek&no hvat posrudovalnib tr^ovcov, ki bltitfo Hamo  })a(irn*i>|<yo,                  (1()H> —13
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
ho iešle in se dobivaju po (f mnlž»nl  eenl -^fl slcdeie
HIAHHA riiid^ Boinan. Ćeiki ipiial VmUt Itenet Trobir-01UUUC    %Aia\B«7>    ,ky.   Preloži! It»b Ocrnile.   M*U oimerkt,
f.j:t  itrani.     Cm a  70  kr.
f\4-p-3 4-M ainrhTH Rnm«n. Rn»W »pt»»l J. 8. T.ir(fflne». \*V***-    A**    B111UV1.    I'reložil   lT»n   Oornik.    M«l»   uimerki,
M.'.T  Htnini.     Cen»  50 kr.
TTi1fli119 Hpisnl Autlr« Theuriet, potlovenil Vinko. — Mala *^ -»*«****«fc    oumerkii,  143 strani.    Cena 20 kr.
Vi 1 ATI Siri ViTTirlTillr SP'««1 KmU« 8ou»b»]m, prevel V XXt311»JLX     MITOCIIUJK.,    Mubodor.   — Mala,   odBerka,   83
__  strani,    fonu   lfi kr.
Tkn A-tr-n l Ir M|>i*«l TjuiIotiIc H»lć»y, pofluvenil Vinko. — Mala ~\~        "An"    o*merki,  i)ft  itrani.     Cena  Ili  kr.
„    84  »trimi      (Vn»  l,rp  kr.
Casnikarstvo   in    naši    časniki.
Siiinal   ,*,   Stut  iioininia umbm.    Mala  oumerkn.   10 pAl     (V-ua  40   kr. TiliVlVnVClri        l'<>ru»t.     S|iiH»l   A.   S.   1'uiUin,   pmluTuuil   J.   1*. ■*'•*■'«"• V V OA.J..    MllU oamorka,  l^i »truni.    Cona  'Jfi  kr. 1|Ta<t      Komitu.     Spim!   TurvfHiiBv,   [)o»lovt)nil   M.   Malovrh.   — Mala ■*• vV.    „„„„.rid,   32  prti.     Cnrm 71)  kr.
TI.!17TI o    nTnimiraflirA     N«Jtrro«<>vU«|<»H   muha
rtictziie pnpoveuKe. P«ki«nWu«   s,,,..! o»tuiie
MhihI.m,  pruvcil   Vinko. —  ITIomcI.  S|>i*»l Sevnićiin.     - Niiventrov olritciiek.  KKlifurti»k» i><<vmt. HpU»l Itrnt llarte, iKialuvciiit Vinko.
—  l'lli«<«*ii»  šivljoilju.   Ćoški »iiiis*! Stroupciiiicky,  preloiil Vinko-Chii.i   m  kr.
"P£11*19 TT A TVl a^-»«41r4 Human, Frnncoik! •pirntl KonA X^CVI.X4<     V     J^ULCMriMLl.    Lef^.vre.     l'o.lovonil   . • „    Staf
lii.nmn.  nnihni      Mila  imiicrktt. f>3Fi alraui.     Cena fiO kr. Tttq *|     !^Vli*^O"Jl T*      Zi<<)<li)viunhi  ruman.  8|iia»l Charlai Nodior, A ir mu    CJMVrgCUJ..     |1O9u,vonil J.  Kriiniiik.  Mala uamurka,  Itt8
»tr.mi       l'.iu   2>   kr
u ilucms. iiaisega časa. toVi poillo^uil a, i-, MaU
niiiicrk.t,   2i!»   »tr.tiii.     duu 40   kr.
jSicklalri i'TI Tati *11- Kcinan. Špinat Ij llalfevv, poslovenil OeJ8itl ZlApniK. Vinko. — MaU oitnork., SOS »trani. ___C.ii.i '25   kr
Knez Serebrj ani. JSrjTenS1'?1 r m^JSK: Za đragocenim korenom. EK1,,^:,::,;
pon.i/il.iikov    Spis«!  A. J. Muksiraov.   I'oHlovonil J. P.  Mula osmorku, ^^   141   Btrtni.     Cfitii  20  kr.
T|vA TlAITAGtH XIr\ kiijl|r-miii In ljudini. Češki Bjiinnl A*V%2    J/VP V CObl.    s (.„,,_ prelo4n i. skalar. — »oklnr II«»1-
ulitii    li.i/.KiiH  |.ovi'st.   Ituaki   Hpinat  M. Uojan,   preloiil I. J. Štufmiuv.
t'uim 2 i  kr.
V iati zulumi »ta izil.i  in ne ilobtvuta  pu   siiIeiiiiI   retll   le ile-
dcč.t ivfiku :
1. ites«k, ki nlmctfa: St«n-oe-xa,il3ai, »ptaut .lr. RH.ič. — ±1--rrotoi>l»3©, »piH.it li.jc Itui. — S»x»4«raa., OPr^iorlia. a. 15. Presoion, n]>is:il Fr. I,«v»tik. — TeloiJ«. peienlca, novelu, np.Hiil   .1.  .Jur<Jič.   —  3>T.   2kCo.oli.iaL-Trolll.   apimit   dr.  ilibiu.
—  risraa   ls    I2.-u.siJo,   »piuul   <lr.   Cotoutin. —   Tiitvo   z ETroiiJctn   n.a   ^S-L3.iilc«Ma.,   »pisal   dr.   J.   Voinjak.   —   Ć!o. epa-f-a. t;=3.c,   iiortslici*, ipiiil  J. OKrinec.     Cena lf> Itr.
V.  itezek, ki obHBtf«: 36wd«t«i  3X = lđ.«ia.l.«i,  roman, fraiicotki »pi«al
Viktor Churbullaz,   poulovanil   Uavuriti  Hostmk.    C«ua  2r>  kr. '/.a. oba /vozka nivj no priloži io   10 kr. poituine, sa poaamasue iTOike pa. r, kr.
^*§ pg^m ^SiHRlI #iE|
I
i p i (i iim fi r\        spr«t«a         , i |m n n 0
zastopnik za Kranjsko
se išče za žganjarijo, ki ]e na dobrem glasu.
Ponudbe naj se pošiljajo pod ,,lO<iO*' upravništvti ,Slov. Naroda".                                                          (1163—1)
pp Nepremočne "^H
vozne  plahte
različite velikosti in   kakovonti   imH   vedno v zalogi in  jih daje po reni                (59—47)
•pcdIMr o. kr. prlv. |uine Šeiektilce. v E.|abl|»nl4
DM   DUDHJMkl   C«»4I   it.   15.
Jubilejske ustanove.
PodpisaDa zbornica razpiHuje 8 tem za I. 1893.
osem cesar Francišek-Jožefovih usta-nov po 25 gld.
za oDemngle obrtnike vojvodine KranjaUe.
Profitne naj se vpoSijejo zbornici «lo J3H. iio-vembra t. 1. in priloži nnj se jin od župimekega in ohfcinskega uradtt potrjeuo dukttzilo, dn je prosi-telj kak obrt Bnmostalno (na svojo roko) izvi&t'vul, da zdaj zaradi oueraoglosti ne m< re v* 6 delati io da je  ubog.
V Ljubljani, dne 8. novembra   1893.
Trgovska in obrtniška zbornica
za Kranjsko.         (ii3o-a>
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦
:     2*fr Glasovita     i
♦                                                              ♦
J                  tf^^'Ji^i           rH(ii svojega učinka, oilllko-   ♦
♦                   ^*jrt~«=jđjB            vunu  radi   svojih   zdnvilnili    ♦
♦                    rc*"/ "ij^Sf           lastuuutij  b ČHHtuu dlplouio    0 I&1     li'^S            'n   BlHl'*  *i*«»H<iJ<»   na   ri7,-    ♦
♦                 J»      'i'm.           stavi v L«Mi«l«mi in ■•»»ri*u,   ^
♦          >t?Scf^Si   ''^mB11?\i     K   »l»*«»   »veliii|o   v   Bru-    ^
♦           h!^^^''^^^JBP^ifl     i*«ilju in TuiiIhu.                     ♦
J  i&afiil Želodčna tinktura!
♦       Si/^1?^^^*!               lekurja              J
t      :t^^l    G. PICCOLI-ja v Ljubljani  I
♦     iip IT/Uv 118                  Je vBPeSno                 ♦
♦          ! ■Otj/v-V 11        đietetieno Bredstvo,      $
♦          !^ " ^fe^jirl    '|J     katerć   krepka   in   zdravi   ž«-   |J
♦         pJ' i—_^^\1}4 - i!«     lotlfc,   kiiknr tuđi opntvlla   n
♦          *J^[~~           Ai :lllii3il     prebuvn<l»orjs»u*iv i/.horno   <► J                                            poBpeSuje.                         (173-41>   J
♦    Tzdfilovatelj razpoftilja jo  proti povzetku zneska v zn-   ♦ t    bojih po 12 Bteklenic za 1 f»ld. -H> kr., po 55 steklunic   * X   (zaboj tehta 5 kg) za ft gid. 2i> kr. — 1'oStnino ptača   ^
♦                                       vedno narućuik.             (                      ♦
♦               O^~* Cena jedni btiklenici 10 kr.  L'^ttj              ^ ♦^♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»»»»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦
Ljubljana
Mestni trg št. 10.
Ljubljana
Mestni trg št. 10.
Najboljče in najceneje
kupuj«* b«
železo, železnina, okove, cement itd.
pri
Andrej Druškoviču
v Ljubljani na ]fle»liiciii trgu wt. fO.
Zaloga
nagrrobnih  križev,  štedil-nikov, finih žag, ledenic fl
(f)4i   31)     po najnižji ceni.                   !
IKS~ Pristtio -*3J
štajersko slivovico, najfinejši vinski tropinovec in tropinsko žganje
-prodaja   <K«nJwrl|a    Rulmuiula   Wli«N«r-Ja v IIotJ«h pri 9f»rl1>oru« Mtlrako.
♦<»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»<•>»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦
\ J                      Na najnovejii in najboljli  nafiin                       <
<>                                um^tiui                 (694—40)    J
;;««%© In ^©bovfa«
y aatavljft brex vsakib bolećin tur opravlja plombo- *\ o vmnj« in vie lobnc opernel|e4 — odstranjuje 41 <►              tobue bolefilne  z uamrttmjem živcu              i>
i; zobozdravnik A. Paichel, i i
0 polog CevljnrBketfa moHtu, v Kflhler-jevi hiAi, I. nadati-, *' »^•-♦♦-•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦-»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»^
jffet         lUaJImljše      h
9^*f       Y0^10 svet A! B
fiSfflk, Fernolendt
|S§it1fBS ¥Ošć'i°za fo'ii'-
^bPAv' *w Hr      *ovarna utem. I. 1835
To vofičilo brez galice (vitrijola) se lepo ČrnO SVBti ter vzdržuje  UMii|e flrpvžuo.
= Fovaod v zalogl.            (801-16)
Zaradi pouartjnuj naj se pazi natanko na moje lute
■V" Fernolendt. "W
aVaBBBBBBBHBBMBMilBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBMBMaBBBBBBBBBBBHBHBBBBH
Krvave in jetrne klobase
laNtno^a izđollcn.,  kakor tndi
sf pečene mesene klobase =a
se dobe vsnku soboto li« nodoljo
v gostilni: Krakovski nasip št. 13.
Vsak petek ribe.
Toči    no   Koal«»rjevo    marino   pivo,   prlstua žta|en*ka in  dolenJMlca vina.
Z uljudnim apoatovanjom  se priporoča
(1137—3)                                           (v lastni  bini).
'2 zlate.               ^S^eT^^"*         ^ Častnih in
13 srebrnih svetinj     .^^HfJg^C*     priznnlnih    diplum
Kwizdina restitucijska tekocina
prnlna vođa za konje, fenu nteklenlcl avNtr. v«lj. rI«I. 1*1©.
ltabi se 30 lit v dvornik lilevlli, v w£Jlli vofn-Aklla in stftaeb.illi hlevih kot kr<»i>611u prnl Iciklui «l«loui in po tcakih otelili, proti p»<IIt-v»uif lsvlu|eii}«'iii, otrpneload kit it«l. tt-r d;ije konjem  poH('l»nw luoA su l>rK«> teknnje.
Dobiva se v  lekttruult  iu  droKeriJuli. Paziti je na zgornjo varstveno zmunko in  Autite vati  jo izrecno :             1210 —15)
Kwi:dino restitucijsko tekocino.
(.iLAVNO SKLAD1ŠĆK:
Fra u Iv. K'fvizda
C.   in   kr. sivstrijski   in   kr.   ruiiiuriBki   dvorui   znlof.nik, ukružui  leknr v  KurnruburKU   pri  DuhmJI.
Graščinski oskrbnik.
Mlad mol, 28 let star, oženjen, Š?icar, iz dobre obitelji, ifiće mfBto kot oskrbnik na većjem poseatTu ali drago jednako zanpno meato Isti ima obvezno, praktično in teo-retifino znanje v gospodaratvu, vrtnarstvu, raftanstva in tr-govstvu. Prosilec je ♦> let bil v jednaki nlnfcbi, kjer je vodil vne poslovanje v ve^ji trgovini. Referencije so na raspolago, kakor v tuzemstvu tako v inozemstvu Rlagohotne ponndbft pod fiifro „B 5»T7"  Kuđolfa HfoHM^-a  t ZUrlctao.
(1162—1)
T             U     *»*-,         Proti kašlja in kat&m,   sla-
' %5V«iJaPH(i pri lUHli <ieci' pri>ci savillsesija, ^&g&B$^Ew   " bol*znlm  v  vrata,  želodoa   m
^22S5O^B3fc)(P molinrja s« najbolje  pnporoĆa
^^^M^^        Korodki
rI5?y rimski vrelec.j
0V~ JNo jlinoJMd. MHini/.iia  ><>«lu.   "^|     j
,        Vr z»tTo<ri pri M. E. Snpan-u v Izubijani in pri
Fr. Doleno-n v Kranju.                             (l%—38)
Pravi zaklad
7.H. nesrećne žrtvu   »;v iuoo s k r u in b e (onanije)  iu tajnih raspaSnostij jtj  izborno delu
SJ'>i"Đ.. TletfMi-fi, ©booh.ro.na.
Ćt'Hko izdanju  po 80. neiuSki izdaji. S  '27  podo-bami.   Čuna "2 ^ld    h.  v.   Oita  naj je  vsakdo, ki trpi na strHAuih  fiuslodicrth te razuzdutioati,  roauićni njo-^ovi  pouki  roSijo   vsako   luto na   tisućo   bolti i k o v Kutove su) rt i.     Dobiva su v zaloiui kuji-I         parili  „Ver Ih< s- M ugazi n  R. F. Bleroy v L i p-(         tt k e tu    Sasko;,   Neuiuarkt  if4",   kakor   tutJi v  VBHki |          kujigami.                                                                (291—3H)
Oznanilo.
Pod pisano županstvo naznanja tem potom,  da se bode OlHlOVil
semenj za živino in kramarsko blago
na Slapu pri Vipavi
mm* na dan sv. Cecilije, dne 22. novembra t. 1. -mm
Županstvo na Slapu pri Vipavi.
(1154—a)                           ,                                         Iran  Uršlč, župan.
<ca puškar s»
v Borovljali (Kerlaeli) iitt Koroikem
iideluje in prodaja vsxkovratnu   nove   pnftke in revol-verje tur vi*e lovitke prl|irthvc9   patrone tur «lriifc*>
streljivo   po   n nj u i žj i li   cenah.  —   1'uAku bo vso  prc> ■kulene   na   cea. kr.  izkuiavalUći  ter zaznauienovmie   z znatuko toga zavoda                 (438 —30>
Za irbornoBt UIa^h jamfi   izdelovatelj.  — Staro puAke popriivljajo »e cen«.  — Ct'iiiki   poftiljajo ho bn'zplaino.
tk      2a   želodec.___4Qt
ti                v'^^V^V                ■
P                      ^^^M         (332-60)        fj|
°         rrrnU^C5By-jev         V
1 Cognac-grenčec •
>tq         Bteklenica 50 ki , li Htekleuic 5 «1(1.         °
Slastan!                              P*
®   Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno,   (I> N       vzbuja tek In pospešuje probavo.       9
k                                            Dobiva se pri                               -I
Ubaldu pl. Trnkoczy-ju       |
lekarnarju v Ljubljani. —== Pošilja ae z obratno posto. =S—
$■       Zetž:eloa.ec.       5
^:.=: J. PSEEHOFER* -"^-
Kri čistilne kroglice, Pre]Q univerzalne kroglice
imenovane, zanlu^ijo slerinje ime po vse) pravici, ker je v resmei jako mnogo boleznij, v kojih bo te  kroglice zares iz vrst no učinkovale.
Že mnogo desetletij ro te Uroglice eplošao razfiirjene in je malo obitelji, kjer bi ne imeli veaj  malo zalogo tt'^a izboroega domni't'pa Hredstva.
Mnogi zdravniki so priporočevali in priporofujejo te kroglice kot domače sredstvo, vzlasti proti  veem  bolezniin,  ki  uastaneio vsIhi! n1»I»o  prebuvc in  veled  ol»Nlrnkcl|.
Od teh kroglic stane: 1 tiktatljicit m 15 kro^licaoil SI kr., 1 stvltck * <l »knt* IJicanii  1 i^Id. fS  kr., fe h«  poglje nefranltovano  proti  povzet u   pa   1  gl<l.  IO kr.
Če se poprej vpoSl|« denarni znesek, pntem Rtu ne poštnine prosta pošiljatev: 1 zvitek kroglic 1 glii. 25 kr, 2 zvitka 2 gld. 30 kr., 3 zvitki 3 pUl. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5  gld. 20 kr ,   10  /vitkov 9 gld.  20 kr.    (Mani   ko jeden zvitek se ne mare podizati)
Prosi se, izrecno ,,J. Pserhofer-ja kri čistilne kroglice"
zafitpvati  in  na   tn  paziti,   da   ima   napis  ni»   pokrovu   vhhU«   Skatljicp  na  navndilu  o  uporabi   Btoječl po(i[)i8 «ff.  PrnerliolVr  ni  H'Ct'r  /.  riKlorinil  (rkann.
Balzam soper O2eblino ?£!£!*!*&},"*  Življenjska esenca (Praške kapljice),
pofitninu prosto pošiljutvijo *>.r) kr.                                               1  Htokluuičioji 22 kr.
Sok od ozkega trpotca ^Sto'k''8"'0'  Fijakerski prašek za prsi, i, tf%
Američansko masUo zoper protin,  T^Srn^l'JA «-—*-*-
i lunrek i gid. 20 kr.                                                lannocniiiin-pomaci a „ajboijs« srodstvo za
Prfl^Tr  9ftnor ^rifn^  r»fto»P   C6nH 8katl.l'ci       rast tasij, i puscaa *citi-
rraseK zoper pome noge, nokr., spost-   nri:--ft-_,it,: avij$ prof. Kteu<u>i.», i lon^k
nine prosto pofiiljatvijo 75 kr.                                             UUlVerZĆliUl   00X12   50   kr.,   a   poituiue   prgsto
P-alv-atvi   9AVSA«   rnftlČA    l  8tekI- 40   kr->   8 PoSt-          pufiiljatvijo 75 kr.
isaizam zoper goiso, Pr«.toP««UHtvijo66kr.   Univerzalna, žistilna. sol A- w- Bul-
AllglGdlU   U<kl20ttilf        50 kr.                                     uia&o sredstvo proti slabi probavi,  i mvoj 1 gld.
Ražen tu imenovanih preparatov go v zalogi Še vse v avstrijskih čaanikih oglaSene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se poskrbe vsi predmet?, katerih morda ne bi bilo v eu-logi, na zahtevauje tofno in najceueje. — l*oftil|atve po poAtl izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej  vpošlje denar,  večje  naročbe tuđi proti povzetju zoeska.
•L'e me preje vpošlje đenur (uujl»ol|c h poiitno iiaku%»lco), pot«m Je poSt-liflna mnogo ceue|Mii, nvffo pri poMilJutvali proti po%rxei|u.                           (1104—1)
Samo glđ. 4.6O        "I3^21
zimska suknja iz lodna
I« moAiiejc*, delteleisa loilim,  kl kh »koro ■!  moii  natrgati, • top« Uni.    Ufbelliu   poditUoui«   |»u   n»Jaov«J«l   modi,   solidno   la   dobro
tlel»at*9 z ovratnikom >.* zavihati in s strana kimi   lepi   za roke,   rujave in sive
boje, jeunobarvene.    Te suknje so čudovito  cenene, ae prodajajo „en masae"  in
naj ne zumudi uoben čitatelj  tega oglua si je naročiti. Kot mera naj se naanaci
u bje tu praij  in do U. i na rukav ov.  — Tuđi ae proda nekoliko tisoC parov
zimskih hlač za gospode
debelih, čvrstih, toplih, dobro delanth, po jako nizki ceni, vavuao gld. a. IO par.
Po ft il ja su proti povzetju. — Naslov slfwe:
Apfel's  Kleidermagazin,  Wienl  I.,  Flelschmarkt 12.
3^T3-zri©-2iLilo-
Fran Čuden
urar   v  i^ j tml> 1 j n. n i.
Čist mi je naznanjati spoitovaneuni p. n. občiustvu, da »em se preMelll ix Slouo--vila  ulio n*
.   Veliki trg št. 25
A                    (nasproti rotovža).
II          Zahvaljujem se vttnm dosedanjiin pR. naroii-
nl teljem in proioc, da bi ine v Ae obilneAjt tueri Um rudi v naproj obiskavali in me s svoj i mi cenjo-Kv ni ni i naručili počastiti blago volili, pripori>5atn fm svojo l>o^ciiito se*«lo|go ur vsake vrute v W       najvećj i  uberi  ter zamota vi jam, da bodem tuđi  v
prihoduje   kakor  doulej   vsakogar prav  vestuo  in
dobro poatregel.
Genlki se dobe na sahtevanje  saatonj in poitnlne prosto          (.11<>7—li)
L Luser-jev obliž za turiste.  &2T£££ttL
I       f^       Ciolot..   in   hilro   upii-    ><lv»    jf/   Orećel j»R«doir«wem
\       B^ *     vajo«.'   .^ri-.lHtv«   proti      VMvV JTjSA      S. pl. Sladovi«  F.tlaiilca;
\J^      kur|Hu «.f«^.ui»,     jr^&jrZS   A    »K«mnlkaJ  MoCnik;
f"W§     iuljeoi i,>  p..,l-      /f     */\t   m'   fOlofetALKKerVV.
A^A/K ,   plnt h, ,Mt„h >n     sC<£r ^X       ■ Vt> ^     TLhuriuwald,    J.   B.rnba-
\ar\«F-A   dru« iu itirui   ./^J1^    °>^     pnznalnih    chur; v Breanb A. Aicb-
»fl   MW   praskiiiu       >/\^ ^>/^    P'8l"m  je ""■    'nger;   * T**u (Da K""
^J^^l" J   kote         >/*5^* w:*\r^     ogled v               roSketn)   C.   Meuner;    v
^M fAW  *», ra^iljalnki:  ^C" Ft oo^.^.
_«&• >*VX L Schwenk*a leltarna   !Unni.S-T£!i:
Dobiva se   >^b   ^^^ tso'j)   MeldlinK-DanaJ.       n(l  K  Savnik-,* KmI-
j?  *r">/^^«^ v^*/*^^    l'ristfti nanio,/'e iuiata navod in    KUI>1 C. E.  Andriuu;   T
°a * >^vS$^     "* jS^   ofili* \aretveno Zf.ainko in podpis,     Idrljl   Josip VVnrto;   v
S   /^ ^1*/       ^' Jt' r"   zrHV**ni   tortJ)   1)aJ   SH PftZI I  Ki»do»lllcl A. Roblek;
S^**&  *&^r     in zavrae vsa manj  TTedae ponaredb«. I  v C'elji J. Kapierschmid.
—===== Komfort!   —  Priročnost! =====—
Cathrein-ov zapiralec
<( athrein's F*»rnschliesser)
i mu huk .tfuruu-   odplrati  In   zaplratl  vrata, ne da bi   nam bilo   treba
zapustiti   postelje (kopelj)  ltd. —   Vsnk   Injik   r>i   H[)»r;it   lahko   v uckulikib
miinitnli pribijf, ne da bi se poikodovala vrata ali zid.
Centrala:
Jos. Cathrein, Dunaj, I., Predigergasse Nr. 5.
(jilnvno »aNt<»i>Ml\o  r.at 14rn.nf»ko pri gospodu
Franu Doberletu
pohištveni   etablissement  v   IJiiblfanl,   Frančiskanske   ulice
Centi kI«1.  a-75 ccK-nui   HpnmtM za jedu«)   aobn,   imjlinojo   poniklatio   t;ltl. '.%•—,
itajlineju Udclano, ct£elovHii«», poHrebrei.o, pozlaćeno, s poljubuitu Krt»oui uli mono-
gramoiu  «UI. 4«—  iU» «1*1.   IO-—'.                      (1037—9)
V c. kr. kopelji za vojake y Badenu pri Dunaji in v vojaškem zdra-vilibči v kopališči Hali že nekoliko časa v rabi.
Sigurnost, z&ravje zaščičeno po uporabi tega aparata.
BBBSBBBaBBBBBBBBBBSBBSB»BBasaHBBBBBBBSB»SBBB*BB4Sa«S*BB^
Universum!                             UniversMm!
Universum „_
novo popravljena..................
■zfjBaV; ;;;;;;;;;;:;; ;;;;;;;;; ..............»........■••»
..........sa civilne osebe ter c. in kr. čaitnike.
t
Zapenja se spredaj!                                                       Zapenja se spredaj!
J. Haf ner-ja pivarna
na Sv. Petra cesti št. 47.
Zaloga slov«6e>;a Vrhnlikega piva, ki sinje kot Jako ftdrava pljaoa, iz pivovarne Teodorja Fiolicha, pt> lunenju vešfiakov skoro poviem jednako Plzenjskemu pivu, v zatiojib po 25 Httklenic ^ld. 2 77, kakor tuđi v »odcih po '/i, '/i in V« hektolitru. Isto ne pri uaroćilib posilja na dotu brez daljiih tro »kov.
Elegantni zimski salon
tuđi ta separirane družbe; soba za goste in posebna soba. Vrhniiko mar&no pivo, puvsem jednako FUoi>j»kmuu ki se svuže dobiva v vttaketu poljubneui dnevnem času, za k«r nu garantuje, in aicer stnne pol litra samo IO kr.; izborna namlsna vina in vina ▼ ateklenioaht primano dobra reatavraolja.
Za blagototna naroiila se priporoča in na prav mnogobrojni poset vabi
z velespoStovnnjem                                (1110—8)
J. Hafner
r©©ta.Trra.t©r Iri lastnllc pl^rstria.©-
■JSlfe ^» wm, ^5Jrj« 'sfci 153* • S tem se javlja, da jo otv«»r|t>ua XVII. kralj- ogernka
državna dobrodelna loterija
kHtere i'\H\\ <lolio<lek vsled najviije odlodbe Nj. oes. In kralj, apost. veličanstva
se ima razdeiiti tem naćinoiu, dn dobi peiizijski zavod ogerske^a narodnega gle-dalidća dve desetinki, uVželno društvo o^*trakib Ko^P^dinj, podporno društvo za ozdravljetie umobolne, ljudiiupcšturnko dru&tvo prijateljev omladine, fond, ki ue ima ustanoviti za kralj, ogerske nradniške vdove in sirote brez sabsistencije, Marija Valerijino sirotiaćo v Kolofin, ženska obrtna flola v Na{^r-Kftroly-u (Szatiunrska županiju), pemijski fond o^erske^n tlruštva za upodabljajoće umutnosti in brvatHko-Blavonski korekcijski zavod,  ki at) t'^a untanoviti v Zagrebu, vaak po 1 desetinko.
Nit u pul đobltkl,   katerlh   titevllo |e dolo^eno  na »15H*2,
iznašajo glasom nastopne^a i^ralnega nacrta 141O.OOO gl<l.t in ncer: 1 glavni dohitek t. . «0.000 gld.      .             2 dobitka    po   .... V(XiO gld. 1    .
1       ,            ,         „ . .     15.0« 0     „      !s             4 dobitki       „    ....  1000     „       [g
1       „            „        ,. .     10.000     „       %           lM di»bitkov   .    ....    500     „    I  %
1 dobitek               _ .  .       5.( 00     .       "3          f 0         „          B    . . . .    100     „        o
1                              „ . .       4.000     ,       to        200         „          .....      50     „        M
1         „                    „ . .       3.0 0     „       >       3000         „          ,     .  .  . .       10     „        >
Žrebanje Je neprekllono 28. decembra 1898. — Breoka velja 2 g;ld. a. v.
Srećke au dobe: pri loterijakein ravnateljstvu v Hndimpesti (PoSta, Hauptzollauit, HnlbMtock), — pri vsuh lut«rijf>kih in Bolnih uradili in davkahjab, pri veotni poAt-nih nradov, pri  „Mercurji" na Uuuaji in pri v  vnob   roestili in vaznejsih mestecib
ubstoJHČih or^iinili za prodajanjo srofik. BadimpeSta, dne 1. avguata 189H.
(1109—i>>                  Kralj, of/ersh'o loterijnfeo ravnateljstvo.
>     Najboljše železo
prodaja
A. C. AHČIN
pri „zlati koHi"
v Ljubljani,   Grledališke   ulice  h.  štev. 8.   ;
A
Poucbno  priporo^Jim                          *
tor od ja. prve vrste       ; za                    (113—37)
rokodelce in poljedtilstvo. Za pile kakor za                                   '
1«: o«» e^ se garantira, da so dobre.
^^^M.              Grobni krizi,
šine za obloke, kuhinjska oprava itd.
<^y&*±4$k
Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je
Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava
z ukusom bobove kave.
Ta kara ima zase nedoseženo prednost, da se zamore odreci
\ kvarnemn uživanju nemeftane ali z surogati   meSane  bobove   kave
^in da je mo* prirediti mnogo «l«dnejA<>, poleg tega iđrMvejio
^jin te£ne|šo kavo. — Neprekoftena kot   primeiek   b  hm-
Pvadnl  bobovi kavi.                                              (417 — 81)
Priporoča se zlasti za gospe, otroke in bolnlke.
Osobito se je čuvati slabih  posnemovanj. Dobiva se povsod          —           '/» kile po 25 kr.
Odvetnik
Dr. Fran Tekavčič
naznanja, da je Odprl
odvetniško pisarno
v Ljubljani, v Gosposkih ulicah li. št. 10
v I. nadstropji                 (i 149—2)
(Baron Lazzarini-jeva hiša).
Razglas.
One   55. Jaiiuvarja   1&94. 1.   ob   IO. uri   dopoludne vršilo se bode v tlcžcliieiii dvorci
VI. izžrebanje 4°o obveznic kranjskega deželnega posojila.
Deželnl odbor kranjski
v Ljubljani, 9   novembra  1893                              <nr><)
Richterjeve sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic
ho slei ko prej  nertosefcenn ter su najpri-                          ^^^_^  _„^__^___
ljabljenejie božično   d&rllo   otrokoui,                       „^MH&k           **^     '
ki 8O čex   tri   leta nttiri.    Tuđi bo crnejAe,           _                 ^^ESvUfift     "f   'if"      '
iit'ir«' vniiko drii^o danio,  kajti one trpljo           ''"^Sjjlto^    ^PR*"trJSL  \^" i '■
mnogo let  in jh jo  moči četo po Unlj-          .• ^*s|fe|     ""^f**""   -^4^   \-Š*>'^
8em tunu popolnltl in povedatl. l'ristne   '     ;•_ _g i§$s^    V^-/    :\\      l.
sidro-omarice s kamenčki za      i-E^'^g^^g^^^^x, gradnjo hiSic itd.          '' 3^8^-^^^
r«pr^7.entiii*Mo Jedino i»?ro, ki je v vseh     ^         i • i   a|«         /fp' , (>^/ deielah iela neprlstraniko pohvalo,      -   ,U L \$m\\     //  ' .r'*' ^ V'J>V^ i u katuro vuuk,  ki jo po/.ti«,  i« prepi-ifanj*       'A       .        ^mam-^i   *'*''"*'   •.šj[^'.^* tlrtlju priporofiii.    Kdor »e fle ni Muznanil a     ^Jm -rrr—,    ^W^^-^J^~iS-^>~--^'' tom Brudutvoiu,   da ho utrok   i^rajo su pri-      TS-U\L.^ni':<!ljy    ■•!'"'"' '" ''~i\      }                 '
Jutnu Kubava, katori ijjri skoro ni najti pri-       U-M^H^j i'^~^: l'l> -] ~\--- /-_  f                  !
inero,   naj  si  imr<>rj   ftim   liitreje od poiloi-       firJPrH ~ lm__^fvl!j'L ■[ / J
Hatio   firmo   novi   bogato   llastrovanl      \M. j§L^~\'^t^<^iW-''/4^'    -            '■
oenlk in  naj  tiitu v  ii|i:iu   natisinMiii ^n°-^^j J^fl ^^ll^lkjHpo^Jf^'' uja,   ki   bo   izrt-tino   laskava.  — Pri  kupo- ^Bjftl^-      J' :iI_;^L<-'    <-3r " vani'   hUtfovoli   iiHJ   bo  i<srecn<)   zahtu^ati: ^^^^^'ffl
Hlohterjeve   aldro-omarloe   a   kamenfikl   sa   grradnjo   htilo    gs^?sg (Uichtcr'H Ankcr-.Stoinlmukastuii)   in   naj   av  odlofino   odklonl   vHnka    B^^O^a'I omarica brez tovarniAke znuink^ sidra:   kdor to no stori,  dobi  lahko    [m'FT'^"}.! jMiMii-ink, ki jt> iiunj vreden.   Prlatne sldro-omarloe a kamen&kl    [V^Jjl/1   ! xa gradnjo  hlilo  su dobć   za  ceno itf) kr., 70 kr., 80 kr. do 5 tfld.    Wj§|?£w   I
iu vise in bo v zalogi                               BSsSSS*.
Novo! lCichtfi-jtu^ »trpliivontno ifjro : Jajoe Kolumbovo, atrelovođ, tell-telj v Jesi,  preganjaleo  mah  ali trm,  Pythagoraa  itd.    Novi svezki   i
Bodižujfjo tndi  vu.uiumiinvo zadaćo za dvojne Igre.    Coim i^ri 3.r>  kr.     Piihciio
samu h nidroui!                                    (1145 — 3)
F. Ad. RIcKter ći Ote.,
I. avstroogerska c. iu kr. priv. tovarila sidro-oiuaric h kamenčki za grajenje hifiio.
LI^ituhJ,   I.,   Nibehingent;attH»   4,   KuđolNtndt«   Koriiiiberj;,   Olten,   llotier-daiu,  Iiouduu E   C. Slew>Tork.                                _
1500 odej (plaht) za konje
neznano debelih, močnih, toplih, čvrstih, ki jih skoro ni moći raztrgati, 190 em dolgib, 130 cm širokih, prevzetih od neke konkarzno maso, se proda po Audovito niikih cenah, in aicer dajem ud danes raprej, dokler je Se kaj  v  zalogi:                              (1132_2)
1 par = 2 komada                    1 komad
konjskih odej (plaht) angleške odeje za izvošćike
temnoBivih,   z   raznobarveno,   zelo   krasno      z  ruiueniuii  kosiuatinaiui   in   raznobarveno borduro, zh                                              široko borduro,   za
samo gld« 3.—.           samo gld. 3.—.
To odei«, ki «e tuđi lahko rabijo kot posteljno odirje, »talo so preje već ko dva-krat toliko. Ker jih je razmeroma le malo v zatomi iu kor naročila kar kupomu priha-jajo, naj se vnak požuri z naroćilora. ki želi kupiti dohro odoio po nizki ci'ni. Naročita izvrftujejo so In proti pov/.etju  hIi  pa če  se preje vpoSlj« dmnir in  naj  se adresirajo:
Ifloric Apf'cl, OimaJ, I, Fleisclniiarlit  1*£.
_____Plaznanilo,_____
Častitemu p. n. občinstvu uljudno  naznanjam,  da sem se
pi?Gselil
^v^ Graclisee w>i:e^v^ H
kjer bodem izdeloval vsake vrste metelj   po nizki cenl. Priporoćujoć se za cnnjena nsiročila
a spoštovanjetn
Pielick «S Brida
(11 ;>i — 3)                                                  lzdelovatelj metelj.
I      Za sezono 1893—1894
punu ja nnjeeiifje v novem blagu in veliki izberi doSle slavnoznane
nepremočne   ruske   j uf to vine y  celih  kožah,
kakor tuđi  v uvaljanih škornjih,   čižniah  in
og-lavjih in vse vrste podplatov in gornjega
usnja po tovarniški ceni
zaloga usnja JULU MOISES
I                   ^z^z v Ljubljani, Prešernov trg   ==;
I§/&~ Vnanja naročila lzvršujejo se najtooneje po pošti  ali železnici proti povzetju.                                   (1141 — ^)
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo!
Jllaliliiirt*. vitl«s tri«kure
čistilne mline za žito rezalnicc   za    krmo
sam«>dt'li|ji>r(*
aparate proti peronospori
tlačilniče za vino
tlačilnice   za-   sadje
mline za sadie
predmete  za   kleti,   sesalnice   za  vse   namene,   kakor  v
obče:  vse  stroje  za   kmetijstvo, vinarstvo   in  moštarstvo
razposilja v naj novoj sih, najboljsih konetrukcijah
IG. HELLER, DUNAJ
Bfl^ 2 2 Fraterstrasse Nr. 78 ^sna
Rogato  ilustrnvant   katalozi   v nom^kenv  in   slovt'iiskcin jeziku   v.iiMt*>n|   in (4»iH- 19;                               ]><>t^t:iilii€)  proMto.
Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskušnjo.
Cene su se znova zcižale!     Pretupovalcein znaten popust!
Velika Inomostska 50-krajc. loterija. | Zadnji mesec.
Glavni dobitek   50.000  goldinarjev.
__                                                                                                                                                                          ____                                           (931—3^
@ar@53te@ po €© kr. priporoča <Jm O. S£^^TS^| v Ljubljani.          j
Bensdorp-ov  holandski  kakao
izToorem., zid-rsi^r In rećLIlen. se đ_o"blTra, tt T7-selx špeceraj silili in. <3.elils:a,tes:rL±£L trg*o^rixiali-          (947—10)
i^-"—----—■---:--—-^^ i
!■       S^ani   OzoSe/t   fO«/   cHacjan-ova         |
Il;                               v                              li
I .1                             poioccna.                                |
I            ^ JFjttSfjani                V oRajftcnSuujn            1
80                                                 /#   noocmSca   1893.                                               i:   1
uT     i                                                Namesto poselmega olvestila.                         (1158)           ■ '   jp
afi     ^-^__     ......___._..-___......_    ..........._.....______......___________________                      • ■-"'      li
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani je /zše/:
1U? Stenski koledar. %£
{CfT Cena koma tlu 2/% ftr., po poStl 28 kr. "«3J
Solidne, zlo/ne,  niočiie         *
in čudovito cenene          f
§e ir A1P   1
V';■'.-'"■*
vsako vrstu ponuju              II^IO.
prva tranjsta tvornica    O
za upogneno             J   &
-^-- pohištvo samo iz napo-    /^«-^-jenega  masivnega lesa
Josipa Verbič-a
v Bistri, pošta Borovnica.         345-3 d
Za Miklavža in Božič!
U-šT Hajvečja zaloga, najnižje cene. 'isuj         j
Podpinana opozarjam slavno obćinstvo in p. n. ćastite gg. trgovce uh svojo im«li»tno povezanu
zalogo sladčic   ]
itd. lustnogH izdelkn, katero alad^ice prodaJHui po kolikor inogo^o uizki ceni. Nh<1 4OO vrat bonbon»f in drasib »l«akoruiU ls<lelkuv od
nuvudnih  du  iiMJfiuejiih  vrst so  'inhujii  vi'dno  v  £HK:gi.
Lepe šicntljlo« (Bonhonnćre, Atrsppe), uupolueae u h1m«I61-chiuI,  prin.orti« tl^rilrt odra»Iiui  oseUain.
Tuđi uwr»tll» nn torte in fln<» pe«lvo i/vrSujem todno in se alodnje dobiva nleh»rul đwn «veto,  poćenfii s 1.  decembrom«
J»tu£iui zu ti», dn jt» vst) moju bla^o izdelHtio iz aauifga sladkorJR I brez vsaku druge zumni,  kaknr »u to često nnhnja drtigod.
Vi«, ttidi najmanji« oarodila iivriujtiua hitro in vestrto. — Veletrioem posebuo ugodne cene
ft^~ Prosim v*o p. n. ćantite narofnike, kateii So ntso poaluli svojih ceujunih naroćil, da lui mta prej ko uiuguće dopodljejo, da jitu /Hiuoreui pravoĆHsno in po želji ustrefii.                                                                              I
Privatna u:iroćiU izvršujem lo proti  povietju.                        (ll&V—1)
S ■poštovanjem
v Ljubljani, Kongresni trg št. 13, (Fišerjeva hiša).
za vsake vrste razsvetljevanja!
lamizno m\\h, viseće sveiilke, lestenci stenste m\\h, \                                   svBtiMco io laterne,                                   !
svetilke s podstavkom in na stebrih s čipkastim seočilom.
IMajvečja. fabrika čija. palilnikov.          (993-6) |
;                                        Petrolejski palilnik s svetilno močjo 4 do 130 sveć.
R. DITMAR, c. m kr. priv. tovarna svetilk na Dunaji,
III., Erdbergstrasse 23, 25, 27 in III., Schwalbengasse 2, 3, 4                       ,
Ditinar-svetilke ima v zalogl vsaka looljša trgovina s svetilkami. '
100 kron
nagrnde dobi tišti, ki zh i,ore naznuniti, kje.jtizdHJ g^spod «T«>mI|.> Juvan, p<> doujHĆe 3I«*li<r?rtr, posuntnik in fijakar v Ljnbljaut lati je dmi H. t. m. zveAer iz Ljubljane izirinil, ue da hi no vudelu, kam. Imel je na sebi ru-javo oblcko* perilu mu je zazimniovuiio h ćrko J, J. — Oni, ki vedo kaj o njenu poveditti, naj ae ogtusć v »pruv-nifitvu  „Sluvenakeg« Naroda".                                  (1127—3)
V neđeljo dne 19. novembra
dopolndn« od polu IO. ure zad«nii
povodom Najvišjega imendana Nje Veličanstva cesarice Elizabete
veliki
promenadni koncert
v rentavraciji                          {11(36)
hotela „Pri Slonu"
vojaške   godbe   ces.   in   kr.   27.   pes-polk«.
kralj belgijski
V»t<tpnln» IO kr.                         Honec ob 12.  nrl.
VabeČ najnljudnejo na prav  uinogobrojen  poset
(1102)                               lv.  3dt»X*"-
IL-m-   Zajutrk po znlžanl oenl.   "5UJ
• Restavracija „Pri Lipi" v Ljubljani.
i             Trebonsko (Wittingau) pivo.
i                   Čast mi je,  slavnemii p. n. obcinstvu  najuljiidiieje naznanjati,  da totxim  slej  ko prej Trebonsko pivo iz kne-
*    ževsko  Schwarzenberg>ove  pivovanie v Treboni ("Witting-au,  Češka) in da bodem isto imel
i     tuđi V zalogi za tukajšuje in zuntinje gospode restavratflrje.                                                z veiespoštovanjem
kl   (1092-5)                                                               11Ui MU*       TLj. IT'iar^tiia.i*
Lsdajatelj in odgovorni urednik: JoBip Nuli i.
LaBtnina in tiBk „Narodne Tiskarnu".