Poštnina plačana v gotovini Cena 2 Din OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11931/32 \ CARMEN Premiiera 20. decembra 1931 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: H. BRAVNIČAR Novosti za damske plašče pravkar doslej' A. & E. Skabernč Ljubljana SEZONA 1931/32 OPERA ŠTEVILKA 6 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 20. decembra 1931 Georges Bizet »Umetnik nima imena niti narodnosti — on ima inspiracijo... Hočem smeha, joka, strasti, sovraštva, fanatizma, zločina, ljubezni: da me zadivijo in očarajo. Jaz jih ne bom slabo in žaljivo ocenil ali z njimi ravnal kakor se dela z žuželkami, ki jih za zbirke nabadajo na igle.« (Georges Bizet.) 1 Georges Bizet — „Carmen“ V Parizu je prisostvovala 3. marca 1875. izbrana publika premieri Carmen . Podobno kakor prejšnje Bizetove opere tudi to njegovo glavno življenjsko delo ni bilo deležno takojšnjega uspeha. Opera je bila sprejeta hladno. Od občinstva in od onih, ki so pričakovali glasbenega dogodka, je bilo slišati precej ostre kritike. Nekateri so bili celo mnenja, da je »Carmen; nemoralna opera, in neki ravnatelj pariškega gledališča je celo odsvetoval ministru, da bi peljal svoje hčerke k tako pohujšljivi operi. Nihče ne more popisati skladateljeve bolesti in žalosti vsled neuspeha svojega dela. Edina tolažba so ostali njegovi prijatelji. Da ni imela Carmen takojšnjega uspeha, so bile krive razne okoliščine. Bizet je bil novotar, modernist; pariška publika je bila vajena velikih oper, opremljenih z največjim luksusom. Vajena je bila v operah junakov iz »boljših krogov«, sedaj pa jim je Bizet postavil na oder raztrgane cigane, tihotapce in sorodno družbo. Pri premieri je bila Carmen (znamenita Galli - Marie) oblečena v cunjasto obleko, torej popolnoma realistično, in to ni bilo po okusu tedanje boljše pariške družbe. Pri poznejših uprizoritvah so napravili kompromis in oblekli Carmen v svilo. Prvotna oblika opere je z vmesno prozo (v Parizu se še vedno uprizarja v tej obliki), katero je na zahtevo dunajske dvorne opere vglasbil v slogu skladbe Bizetov prijatelj Ernest Giraud, instrumentator Hofmannovih pripovedk. (Pri nas se je vedno uprizarjala z recitativi.) Zanimivo je, da sta dve popularni melodiji v Carmen« tujega izvora: znamenita Habanera je iz Yradierjeve opere L’Areglito ; ciganska pesem pa iz ogrske Puste. Molitev Mi-caele v tretjem dejanju pa je skladatelj prenesel iz svoje prejšnje opere Deklica iz Pertha . Avtor sam je bil prepričanja, da bo znameniti kvintet iz drugega dejanja vžgal občinstvo, ampak uspeh je izostal pri premieri. (Ta primer naj bo dokaz, da je bil Bizet tudi autokritičen in da je znal tudi sam pravilno oceniti vrednost posameznih točk v svoji operi.) * Podlaga za opero »Carmen« je bila Prosper Merimeejeva novela, katero je pesnik napisal v času svoiega potovanja po Španiji in najbrže po resničnem dogodku. V libreto Meilhaca in Halevyja je vpletena v dejanje nova oseba: Micaela, zato, da ublaži ozadje ciganske tragedije z mehkobo družinskih čuvstev. Ciganki Carmen so postavili kontrast Micaelo. * Bizetov izrek: »Več realizma, ker namišljenemu miljeju se ne morem prilagoditi,« je prav za prav maksima vsega njegovega ustvarjanja. Z opero »Carmen« je na mah uresničil sen francoske glasbene dramatske umetnosti: doseči in izoblikovati v glasbi realistični slog. Bizet je bil velik in natančen opazo- 2 valeč ljudi in življenja in njegova »Carmen« priča o visoki duševni in tehnični višini polnokrvnega glasbenika. Bil je občudovalec Wagnerjeve umetnosti ( Wagner je genij brez primere« je nekoč napisal) in z njim ima sorodnost naziranja, da je orkester glavni nosilec glasbene drame. Med tem ko je Wagner zanikal in ovrgel vse stare operne oblike, je Bizet ostal zvest prejšnjim ter je v okvirju teh ustvaril nov izraz v glasbeni drami — verizem. * Georges Bizet je bil rojen 1. 1838. v Parizu. Njegov oče je bil glasbenik in je že zgodaj zapazil sinovo nadarjenost za glasbo. Oče ga je poslal študirat na konservatorij, ko je bil star komaj devet let. Šolal se je pri raznih profesorjih in med njegove učitelje spada tudi Charles Gounod, avtor Fausta«,. Z devetnajstimi leti je že dobil >Veliko rimsko premijo« za skladbo, kateri so prisodili drugo ceno samo zato, ker je bil njen avtor — šele otrok«. Ko je dobil nagrado, je nadaljeval svoje glasbene študije v Rimu, kjer je bil skupno s H. Ber-liozem in kjer je imel priliko, da se je natančneje seznanil s Palestrinovo glasbo in z Napoletansko opero, ki je pomenila višek takratne reprodukcije. Po smrti svoje matere se je vrnil v Francijo in od tega časa začenja njegovo ustvarjajoče delo in tudi življenje polno materijalnega pomanjkanja. Bizet je bil izboren pianist; napravil je sam klavirski izvleček »Carmen« in tudi izvleček ..Mignon je njegovo delo. Preživljal se je zelo skromno s korepeticijami in lekcijami ter delal aranžmaje za različne instrumentalne sestave. Tudi operet se je lotil v družbi drugih skladateljev, samo da bi zaslužil za vsakdanji kruh. Pred »Carmen je Bizet napisal tri opere: Iskalci biserov«, Deklica iz Pertha in La guzla d’Emir , ki so bile kot dia-logne opere predhodnice Carmen . Poleg teh oper ima Bizet še več drugih stvari, ki pa so vpričo //Carmen manj pomembne. Radi pregleda omenim na tem mestu še opero »Dja-inileh«, opereto »Doktor Mirakel ., glasbo k Daudetovi drami : L’Arlesienne , ki je obdržala kot suita svojo popularnost do današnjih dni, nekaj ouvertur, pesmi in simfoničnih stavkov. Opero iz življenja ruskega carja Petra Velikega pa je sežgal. * Bizet ni doživel uspeha svoje »Carmen . Umrl je točno tri mesece po premieri, 3. junija 1875. v Bougivalu v naročju svoje oboževane žene, hčerke skladatelja »Židinje« Halevyja. Kmalu po skladateljevi smrti pa se je Čarmen« uveljavila naj-prvo v Parizu, nato na Dunaju, Dublinu, New-Yorku, Petrogradu in 1. 1883. je doživela že stoto predstavo. 3 M.R: Friedrich Nietzsche in „Carmen“ Noben filozof ni bil v tako tesnih odnošajih do glasbe kakor veliki življenjski optimist Nietzsche. V njegovih knjigah od »Rojstva tragedije; pa do Volje k moči je vse polno aforizmov, misli in odstavkov, ki zadevajo glasbenike in glasbeno estetične probleme. V dveh brošurah, »Wagnerjev slučaj« in Nietzsche contra Wagner<, je obračunal z etiko Wagnerjeve glasbe. V teh spisih je Nietzsche obrazložil, da se njegova filozofska načela bijejo z etično vsebino Wagnerjevih umetniških ustvaritev. Poleg teh dveh knjig so za glasbenike najzanimivejše pripombe k operi Carmen«. Te glose, ki jih je Nietzsche napisal na rob klavirskega izvlečka, so dokument filozofovega izčiščenega glasbenega okusa in velikega instinkta, zvezanega s proroško gotovostjo v kritičnem gledanju glasbenih vrednot. Opero Carmen je posebno vzljubil. Pojmovanje ljubezni v operi Carmen se je krilo z Nietzschejevim filozofskim. Ampak ne samo libreto, temveč v prvi vrsti Bizetova glasba in harmonija in smiselnost obeh je Nietzscheja navduševalo, da je smatral to delo za najpopolnejše v operni literaturi. Svojemu prijatelju, muziku in skladatelju Petru Gastu, je v pismih razodeval svoje misli o glasbenih zadevah. Peter Gast je bil njegov glasbeni spovednik in ko je Nietzsche prvikrat slišal »Carmen«, mu je ta takoj sporočil: »Genova, 28. nov. 1881. Hura! Prijatelj! Spet sem spoznal nekaj dobrega, opero Georga Bi-zeta (kdo je to?): »Carmen . Poslušaš jo kakor kakšno Meri-meejevo novelo, duhovito, močno, tu in tam pretresljivo. Pravi francoski operni talent, prav nič zbegan po Wagnerju, zato pa pravi učenec Hector Berlioza. Kaj takega sem tudi pričakoval. Zdi se, da so Francozi na boljši poti v dramatski glasbi; in oni imajo v glavni točki eno dobroto pred Nemci: strasti niso pri njih tako rekoč privlečene za ušesa (kakor n. pr. vse strasti pri Wagnerju.) Nietzsche je redno poročal svojemu prijatelju o uprizoritvah in uspehih Carmen iz Genove, kjer je tiste čase bival. Ko je zvedel, da je Bizet že umrl, je dal duška svoji žalosti v pismu in pri tej priliki je spet poročal o operi. Libreto js občudovanja vreden, blizu trditve sem, da je ,Carmen* najboljša opera, kar jih je, in kolikor časa bomo živeli, bo na repertoarju vse Evrope.« Pozneje, ko je slišal opero dvajsetič, je napisal v knjigi Wagnerjev slučaj sledeče: Včeraj sem slišal — če hočete verjeti — dvajsetič Bizetovo mojstrovino. Spet sem izdržal z nežno pobožnostjo, spet nisem zbežal. Ta zmaga nad lastno ne-potrpežljivostjo me preseneča. Kako izpopolnjuje človeka takšno delo. Človek postane sam ,mojstrovina*. — In resnično, vsakokrat, ko sem poslušal ,Carmen*, sem se zdel več filozofa in boljši filozof, kakor se navadno čutim: tako potrpežljiv, srečen, indijski in nastanjen ... Pet ur sedenja: prva stopnja k sve- 4 f tosti! ... Ta glasba se mi zdi popolna. Ona prihaja k nam prožna-lahka in z vljudnostjo. Ona je prijazna in se ne poti. ,Vse dobro je lahkotno, vse, kar je dobrega teka z nežnimi nožicami4: prvi stavek moje estetike. Ta glasba je huda, rafinirana, fatalistična: in vendar ostane poljudna — to ni ne rafi-niranost ene rase, ne posameznika. Ona je bogata. Ona je precizna.« Kmalu zatem, ko je Nietzsche spoznal Carmen , si je preskrbel njen klavirski izvleček z italijanskim tekstom in ga izčrpno preštudiral. Svojemu prijatelju Petru Gastu, ki še ni poznal opere, je poslal svoj klavirski izvleček z robnimi pripombami: »Dovolil sem si napisati na rob izvlečka nekatere glose — v zaupanju na Vašo človekoljubnost in muzikalnost. In Summa Vam dajem mogoče lepo priliko, da se mi boste smejali... Ta izvleček je danes v Nietzschejevem arhivu, ki ga upravlja njegova sestra E. Forster-Nietzsche in je dokument filozofovega velikega glasbenega razumevanja. Takoj na začetku predigre je-napisal opombo: Sijajen cirkuški šunder. Tragični motiv, ki sledi predigri, je za Nietzscheja: Epigram na strast in naj- boljše, kar je bilo po Stendhalu napisanega sur 1’amour . Ta opomba ima izčrpnejšo razlago v brošuri Wagnerjev slučaj , kjer govori o »Carmen«: »Končno ljubezen, spet v naravo pre-nešena ljubezen! Ne ljubezen višje device1! Brez Sentine sentimentalnosti! Temveč ljubezen kot usoda, kot fataliteta, cinična, nedolžna, strašna — in ravno v tem narava! Ljubezen, ki je v svojih sredstvih vojna, na svojem dnu smrtno sovraštvo spolov! — Ne poznam nobenega primera, kjer bi bila tragična dovtip-nost, ki je bistvo ljubezni, tako strašno izražena, kakor ravno v zadnjem vzkliku Don Joseja, s katerim se zaključi tudi opera: Da, jaz sem jo umoril! 0 Carmen, življenje moje! Takšno pojmovanje ljubezni (edino, ki je vredno filozofa) ‘ — je redko: ona dvigne umetnino nad tisoč drugih. Kajti po- vprečno delajo umetniki isto, kar dela ves svet, včasih še slabše — ljubezen razumejo krivo.« Zbor pobalinčkov v začetku prvega dejanja mu izredno ugaja že zato, ker je: Srečna misel, obiti takšen soldaški marš (stražo) s parodijo. Brez spakovanja! Zveni srčkano. Zbor tobačnih delavk je kakor dih iz vrtov Epikurja . Habanera, ki jo poje Carmen, je: »Eros, kakor so ga občutili stari (Grki) — zapeljivo igrajoč, hudoben, demoničen, nepremagljiv. Za pred-našanje je treba prave čarovnice. — Ne poznam nič enakovrednega. — (Peti jo je treba italijansko in ne nemško.) Duet (med Micaelo in Don Josejem) je za eno stopnjo pod mojim okusom — preveč sentimentalen, preveč tannhauserski. Sicer pa je kult ,matere* francoski. — To občutimo mi drugače. Krik iz tovarne in prepir delavk je Bizet opisal z glasbo, ki je: 5 Brez spakovanja! To pomeni precej. (Pomislite, kaj bi napravil na tem mestu Rich. Wagner.)< -Seguidiglia — jo zelo občudujem! — Tudi tekst. K najbolj poljudni melodiji, Escamillovi pesmi »Srčno na boj torero!«, je Nietzsche pripomnil: Sera jo večkrat slišal ponoči peti na ulicah. Genovčanom je šla v kri. Meni tudi.« Zelo mu je ugajal kvintet tihotapcev. Neka vrsta tarantele. Radi brezprimeme gracije je občudovana z moje strani.« Finale drugega dejanja je »vzorec za finale . Predigra k tretjemu dejanju s harfo in značilno uporabo lesenih pihal je "mojstrsko delo dobre glasbe«. Posebno pa mu je všeč predigra k zadnjemu dejanju in jo v svojih opazkah precej izčrpno glosira z ozirom na njeno obliko in inštrumentacijo. V Genovi je imela takrat takšen uspeh, da je publika zahtevala dve do tri ponovitve na večer. Zadnja scena , pravi Nietzsche, »je dramatična mojstrovina — za študij! Stopnjevanja, kontrastov, logike itd.« Noben važnejši akcent, noben izrazitejši harmoničen postop, z eno besedo, nobeno mesto ni šlo mimo Nietzschejevih ušes, ne da bi ga zapazil in glosiral. V času, ko je Nietzsche pisal opombe h »Carmen , si je ta mojstrovina šele utirala pot v svet. Nietzscheju je bil na razpolago edino klavirski izvleček in uprizoritve v Genovi. Na podlagi teh si je ustvaril svojo sodbo, ki ni zgubila ali utrpela do .današnjih dni prav ničesar. To naj bi bil obenem dokaz ostrega gledanja in filozofovega izčiščenega okusa. Nietzschejeve glose k operi >Carmen so obenem dokument filozofovega naziranja o glasbi in glasbeni estetiki. Vsebina I. Po svetovni vojni v nemirni Španiji. Pred tobačno tovarno. Vojaki za žično oviro. Dolgčas. Otroci se igrajo toreadorje. Pride kmečko dekle. Micaela išče narednika Joseja. Ni ga. Odide. .Nato premena straže. Jose s, svojim oddelkom in novi kapetan Zuniga. Odmor v tovarni. Delavke pridejo na dvorišče. In pride Carmen. Zagleda novega kapetana in novega narednika. Ta ji je všeč. Zapoje habanero. Jose se ne zmeni zanjo. Vrže mu cvet v obraz in zbeži. Zvonec pokliče delavke spet v tovarno. Jose ostane sam na straži. Pride Micaela in mu prinese pozdrav matere. Naenkrat vriše in trušč v tovarni. Carmen je v prepiru ranila delavko Manuelito. Kapetan pošlje Joseja po Carmen. Napoved aretacije. Carmen zapeljuje in prosi Joseja, da jo spusti. Jose se vda. Ko jo peljejo, ji omogoči beg. Ulica se krohota kapetanu. Zuniga jo hoče preplašiti in ustreli v zrak. Tako žali svobodoljubno ulico, ki navali s kamenjem na vojake. Straža ustreli delavko, delavec vojaka. V gneči so pohodili otroka. Obupna mati kriči: Glejte, ljudje božji, kaj ste storili! II. V beznici Lillasa Pastije. Dva meseca pozneje. Iz delavke je postala Carmen — pevka in tihotapka. Zabava se z ofi- 6 cirji in zapeljuje toreadorja Escamilla. Po policijski uri pride degradirani Jose, ki so ga zjutraj spustili iz ječe. Tajno je izginil ponoči iz kasarne. Pijeta in plešeta. Iznenada tromba. Alarm. Jose hoče v kasarno. Carmen užaljena. Jose ji pokaže cvet, ki mu ga je vrgla pred dvemi meseci v obraz. Tako je mislil ves čas nanjo. Carmen ga vabi med tihotapce. Jose se premaga in se hoče vrniti v kasarno. Pa pride pijani Zuniga in Joseja pograbi ljubosumnost. Pretep. Joseju pridejo na poziv Carmen tihotapci na pomoč in vržejo Zuniga skozi vrata. Josejeva usoda je zapečatena. V kasarno ne more več. Zoper predpostavljenega je potegnil orožje. Tako postane dezerter in tihotapec. III. Visoko v gorah. Po polnoči. Tihotapci prihajajo. Carmen in Jose sta skregana. Ni harmonije med njima. Joseja peče vest. V bližini je dom njegove matere. Carmen se norčuje iz njega. Iz kart bere temno usodo: smrt. Toda, kaj jo briga vse to. Tihotapci odidejo in pustijo Joseja na straži. Noč prehaja v rano jutro. Micaela je prišla v tihotapsko sotesko iskat Joseja. Mati mu umira. Escamillo ne more pozabiti Carmen. Zato je prišel za njo. Ko se spozna s Josejem, boj na nož. Escamillu spodrsne in da se ni vrnila Carmen, bi ga bil Jose umoril. Carmen očitno pokaže svoje simpatije do toreadorja. V Joseju kipi vsa kri. V skalah iztaknejo Micaelo in Jose, ko izve, da ga kliče na smrt bolna mati, se odpravlja na pot. Po skalovju odmeva pesem Escamilla. Carmen hoče za njim, Jose ji prestreže pot z nožem. Prava smrtna grožnja. Carmen se ji zakrohoče. Ves zbor tihotapcev zre plašno nanjo. Za gorami vzhaja solnce. IV. Pred blagajno in bufeti arene. Polno ljudstva. Bedni Španec, ki je izgubil vid na maroški fronti, berači s svojo družino. Periferija je prišla pred areno. Nato povorka toreadorjev. Ulica vriska in poje. Med gnečo človek mrkega obraza. Lica upadla in bleda. Jose. Na drugi strani Carmen, ki vrže mimoidočemu toreadorju cvetje. Boyi kličejo na prostore. Mercedes in Frasquita svarita Carmen pred Josejem. Carmen se ga ne boji. Sede k mizi pred bufetom, da se ohladi. Jose pristopi in jo prosi, da začneta novo življenje. Carmen noče, ker ljubi Escamilla. Ko hoče v areno, jo Jose ustreli. Smrtno zadeta pade. Iz bufeta prihitijo natakarji — natakarice, policijski komisar aretira Joseja, stara trafikantka pa se skloni k mrtvemu truplu Carmen in moli: Oče naš, kateri si v nebesih .. . * Tragedija /Carmen je realistična. Zato tudi režija. Operni igralec, od solista do zbora in baleta, vsi so n&deljena celota. Vsi morajo dramo podoživljati in jo podoživljeno predstavljati. Vsi morajo igrati. >Carmen« ni nacionalna igra Španije, temveč je ljubezenska žaloigra. To je njena občečloveška osnova. Zato je mogoča v današnji Španiji prav tako kot v prefekli. Realizem je najpopolnejša oblika gledališke umetnosti. B. K. Razno V Bratislavi je bila pred nekoliko tedni uspela premiera opere Jaroslava Kfička Bily pan na tekst J. L. Budine. Prva uprizoritev te opere je bila v Brnu 1. 1929. pod takiirko Ant. Ba-latke, za bratislavsko uprizoritev pa je predelal tekst pisatelj Max Brod in skupno s skladateljem predelal vso opero, tako da je imela ta uprizoritev značaj novo uprizorjenega dela. Nova opera Richarda StrauBa. Skladatelj Richard Straufi je dovršil novo opero Arabella na tekst Huga v. Hofmannsthala. To je zadnji libreto nemškega pesnika, čigar skice segajo v 1. 1911. Oba avtorja sta z »Ara-bello; ustvarila sestrico Kavalirju z rožo , kar je razvidno že iz medsebojnega dopisovanja v času nastajanja opernega libreta, Središče partiture je tudi dunajski valček, podobno kakor v Kavalirju z rožo , zunanji okvir stvari pa je dunajsko družabno življenje. Opora Jožefa Havdna. Prihodnje leto bo ves glasbeni svet proslavil 2001etnico rojstva skladatelja Haydna. Za to priliko nameravajo osvežiti in uprizoriti že pozabljeno opero znamenitega nemškega skladatelja. Še v času, ko je Haydn živel, je imela od vseh njegovih odrskih stvari največ uspeha opera Orlando Paladino : (Vitez Roland). V letih 1787.—1805. je bila uprizorjena v Bratislavi, Pragi, Dunaju, Brnu, Draždanih, Lipskem, Frankfurtu, Gradcu, Hamburgu etc. Libreto je črpal vsebino iz Ariostovega junaškega eposa in opisuje ljubezensko trpljenje Viteza Rolanda. La9tnik in izdajatelj: Uprava Nar.-gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: M. Bravničar — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. t»r/wu GAirr 'UMo /JOTT/ČI RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI IVAN LEGAT MARIBOR LJUBLJANA VETRINJSKA 30 ■HMMiPREŠERNOVA 44 TELEFON INT. 24-34 TELEFON INT. 26-36 « - m i j CARMEN Opera v štirih dejanjih. Po istoimenski noveli Prosperta lerimeeja napisala ^ in Halevy, uglasbil Georges Bizet, prevedla Oton Župančič in Niko Štritof. Inscenacija-rpaniščev. Koreogrfifij1 'Golovin. Dirigent: M. Polič. Don Jose, narednik.............................................K- Ivic Escamillo, torero..............................................K- Primožič Daneairo 1 I.................»T • Hus Remendado } voditelja tihotapcev ,.............................St. Ivelja^ Morales, narednik..............................................S- Magolic Manuelita .....................................................Cankarjeva Invalid .......................................................Simončič Njegova žena...................................................Mauserjeva Postrežček.....................................................Ribič Postopač.................................................... • . Ocvirk Strojnik............................................................ Mornar ..................................................... Škabar Lillas Pastia.................................................. Prva natakarica................................................Cankarjeva Druga natakarica...................................................Jeroniova Tretja natakarica..............................................Mišičeva Prodajalka časopisov...........................................Japljeva Upokojenec.................................. Režiser: B. Kreft. »JPetan Zuniga................................................D. Zupan ..................................v- Thierry-Kavčnikova ^ aela, kmečko dekle...................................Ribičeva jScedes ) artistki in tihotapki j ; ; ' ' ; ; J^^ova fekf .......................................................Škrjančeva lSskl konusa|-..............................................Mencin ' • v..................................................Golovin jjRova zena.................................................Brc«jeva \ ..........................................................lakšetova » *......................................Pavšičeva |%karji ................................ f Jelnikar. Dermota ,tni.k 1 Sekula, D riga Kski Kabil va hči F. Rus Loi • ’ ....................................................... 'usKi operater................................................ Pri Lillasu Pastiji nastopa v apaškem plesu kot apaško j perkoljeva, kot apaš Golovin in kot klovn Brcarjeva. Ostali zbor in balet: delavke, artistke, dve apaški dek*® ^Uec čevljev, vojaki, policisti, vratar, dva bova itd - -- - -—o* "tj- - Erklavec Marolt Perko Cankarjeva te L. Polaka. Kostumi šef-garC_, Godi se v Sevilli in okolici P0^ .^i vojni v nemirni Španiji. Prvo dejanje: Pred tobačno tovarno. Drugo dejanje: Pri Lillasu gretje dejanje: V gorah. Četrto dejanje: Pred blagajno Blagajna se odpre ob pol 20. Parter t Sedeži L vrste . II. - III. . 1V.-VI. . VIL-IX. . X. XI. Loia Lože v parterju „ L reda 1-5 6-9 arene. cetek ob 20. Konec po 23. . Din 46 vrste • n 40 m a 36 n • • 32 • H 28 • tt 25 • n 150 • n 150 180 Nadaljni tožni »^Krju i r*du Balkon: L vrstas' k ’ . i,: i i. n. ii. m. 25 30 25 20 20 15 15 Galerija: Sedeži 1. vrste 11. , III. „ IV. „ .. V. „ Stojišče Dijaško stojišče VSTOPNICE M dobivajo v predprodaji pri gledališki gledališču od 10. do pol 1. in od 3. d Din 14 „ 12 12 10 10 4 O o 5. ure 7a7ko /toV' CAunivue stoV'** RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI ,RIBAf Ljubljana Gradišče 7 trgovina z raznovrstnimi sladkovodnimi in svežimi ter konzerviranimi morskimi ribami Specijalna zajutrkovalnica vsakovrstnih rib - Vinotoč Lastnik I. Ogrinc Telefon 25-84