Leto IX, St. 3C3 LJubljana, sobota 29. decembra 1928 Cena 2 Din Naročnina tnala mesečno 25 Din, aa inoiseinetvo 40 Din Uredoiitvo: Ljubljana, Knaflov« ulica 5. Telefon it 8122. 8128 8124 8126 in HI 26 Maribor: Aleksandrova cesto 18. Telef it 440. Celje: Kocenova ulica 2. Telefon iL m Bokopiii »e ae vračajo. _ Oglasi p« tarifu _ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (JpravBiitv*: Ljubljana, Prešernova ulica 64. Telefon št 8122. 8123» 8124, 8126 in 8126. (nseratni oddelek: Ljubljana. Prešernova ulica 4 Telefon št 2492. Podruiniea Maribor: Aleksandrova cesta ia Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica X Telefon št 190. Računi pri pošt ček. ta vodih: Ljubljana št 1].842. Praha čislo 78.180; Wien Nr. 105.241. Ljubljana, 28. decembra. S ponosom poroča škofov list, da je načelstvo SLS odobrilo politiko klerikalnih poslancev, potem ko je g. Smodei imenom g. Korošca javil, da pride mesto četvorne koalicije na krmilo trojna loalicija. To je bilo gg. »zaupnikom* dovolj, da so «enodušno» odobrili politiko SLS. Partiiska zveza z radikali jih navdušuje jn pripravljeni so s kunda-kom in sabljo iti nad Hrvate in seveda proti naprednim Slovencem, samo da ostanejo v vladi. To je važno ugotoviti, da se ne bo kasneje enkrat, ko pride drugače, od strani SLS valila krivda na poedince iz vodstva. Vsi so enaki in enako odgovorni. Iz vseh govori samo sovraštvo in hlapčevsko razpo'oženje za malo plačilo še naprej janičariti. Ideal SLS je torei «troina» koalicija ki naj lok še bolj napne, nai se zgodi z državo kar hoče. Prav tako so voditelji SLS in škof Jeglič 1. 1914. gnali slovenske fante v avstrijske strelske jarke blagoslavljajoč in blagrujoč jih. da smejo prelivati slovansko kri. G. dr. Natlačen lahko svoj kandelaberski govor ponovi z malo varijanto. V komentarju sklepov klerikalne stranke, ki se ponuja hegemonistom za vsaktero službo, je g. Pribičevič v opravičenem ogorčenju nazval zvezo Vuki-čevičevih in Koroščevih ljudi s krepkim izrazom: «banda desperaterjev*. Va banque! vse na kocko, samo da Padamo« naprej. To je očividno bila parola članov glavnega odbora SLS. Prav je. da se to ve in da se ne pozabi, kakor se je svojčas s plaščem usmiljenja po-grir.jalo predvojne in medvojne sramote SLS. Režim g. Korošca je bil škandal za Slovenstvo, ki je z njim prišlo v glas, da je na razpolago za vsako grdobijo. Mora se pa reči, poslednji akt. s katerim SLS zahteva še nadaljnjo poostritev, nova preganjanja, miiitarizacijo uprave, uničenje samouprav in se končno ponuja, da vse to mirne duše, makari s silo opravi za hegemoniste, ta posiednjj akt ie krona, ki si jo je SLS posadila na glavo. Mnogo se je svojčas pisalo o grehih pokojnega Šusteršiča, moderna SLS je izza 20. junija, zlasti pa te clni nadkriliia vse. kar se je pod Šusterši-čem dogajalo. Kakor se vidi iz beograjskih vesti, je četvorna koalicija razbita. Demokratska stranke, vsaj v kolikor se pokorava g. Davidoviča, noče več nositi soodgovornosti. To je ogromna prememba političnega položaja v državi. Nai se zgodi sedaj karkoli, bodisj da komična trojka pod enim ali drugim navideznim imenom ali pod vojaško kura telo krpa na skrahiranem budžetu ali ne. politična tehtnica se je nagnila na stran, kjer ni več rešitve za hegemonistične misli gg. Vukičeviča in Korošca. Tudi ne stoji več srbijanska proti prečanski fronti. Med tem ko je g. Davidovič v poslednjem hipu rešil svojo in svoje stranke samostojnost, so gg. Vukčevič, Korošec in Spaho svoje čete pripeljali v položaj, v katerem mora.io sprejeti in pogoltniti vse. Izgubili so vsako lastno odločitev in služijo samo za mašilo. Zmedeno se gledajo in nič ne vejo, kaj bo z njimi jntri. Danes že vodi glavno besedo g. Hadžič in trije modrijani se mu hodijo priklanjat. Trezni politiki v Beogradu zatrjujejo, da ne morejo verjeti v režim trojke — češ da bi to značiilo uvedbo nemaski-rane diktature in konec padametariz-rna in demokracije. Režim četvorne koalicije se je mogel sklicevati vsaj na formalno večino Narodne skupščine. Režim trojne koalicije bi izgubil tudi to edino oporo svoje eksistence. Z izstopom demokratske stranke iz vladne koalicije je večina zastopnikov ljudstva na strani opozicije. Trojka razpolaga v parlamentu le s 110 radikailskimi glasovi (od katerih pa ie okrog 30 nesigur-nih. pristašev glavnega odbora NRS), tor pomožno četo 21 klerikalcev in 18 spahovcev. To je vsega skupaj 149 glasov, ki jih niti z nemško pomočjo (6 poslancev) ne morejo dvigniti tako, da bi imeli vsaj 1 glas večine, ki znaša 158. Etabliranje režima trojne koalicije bi bila v današnji politični situaciji največja provokacija. Naj storijo tudi to! Potem bo položaj popolnoma čist in jasen in ozdravljenje tem sigurnejše in korenitejše.__ Byrdova ekspedicija na južni tečaj Wa«hlngton, 28. decembra i. Znanstvena eks-pedicija kaipetana Byrda. ki Je zanjo zbrak) ameriško občinstvo nekoliko milijonov dolarjev, se približni« vedno bolj svojemu ciju. Ameriška javnost zasleduje z velikim zanimanjem Byrdovo potovanje in včerajšnja vest, da se je ladja » Byrdo>vo odpravo približala že Kitovemu zalivu. Je vzbudite v Ameriki nepopisno navdušenje. Vhod v zaliv onemogočajo velikanske ledene go re, toda ladja uspešno odoleva vsem oviram V Kitovem zalivu bo smeli raziskovalec postavil »vod glavni stan, od koder se bo napotil proti tečaja. Ekspedicija je izvrstno opremljena in bo ostala v ledenih pokrajinah, dokler }i bo vreme količkaj dopuščalo, da Izvrši svojo znanstveno attoeo. Odprava ima na raxpoJazo tudi več letal. Četvorna koalicija razpadla Pripravlja se režim „trojke" pod vojaško komando? -Demisija vlade se pričakuje vsak čas. - Korošec kot zamorec, ki je doslužil svoj čas Beograd, 28. decembra ob 21. p. Dogodki današnjega dne pričajo, da ie vladna kriza že v polnem teku in bo morda še nocoj sledila tudi formalna otvoritev krize. Včerajšnji poskusi, prisiliti Ljubo Davidoviča k popuščanju, se, kakor so pokazali današnji dogodki, niso posrečili. Dopoldne se ie sestalo vodstvo demokratske stranke k seji, ki je trajala dve uri. Na tej seji je Ljuba Davidovič referiral o svojih včerajšnjih razgovorih s šefi četvorne koalicije ter o poteku svoje dolge sinočnje avdijence. Iz njegovega poročila in iz debate, kj se ie razvila, ie bilo razvidno, da so se nasprotstva med demokrati ln klero-ra-dikali baš na včerajšnji konferenci ta*o poglobila, da je četvorna koalicija tudi formalno prav za prav že razpadla. Takoj po seji so demokrati izjavljali: «Kri-za vlade ie tu. Demisija kabineta bo najbrž že popoldne.* Istočasno so se vršila v vladnem predsedstvu posvetovanja med dr. Korošcem ln Veljo Vukičevičem. Tudi v klero-radikaiskih krogih so opoldne priznavali, da ni več mogoče ohraniti sedanjega režima ter da je še tekom današnjega popoldneva ali najkasneje za iutri dopoldne računati z ostavko vlade. Tekom popoldneva so se vršile na vse strani mrzlične konference in posvetovanja. Ljuba Davidovič je bil v demokratskem klubu v stalnem kontaktu z uglednejšiml prvaki svoje stranke. Velja Vukičevič pa jje konferlral s svojim štabom v radikalnem klubu. Dr. Korošec ie bil ves popoldan v svojem kabinetu ln je tam Imel razgovore z nekaterimi klerikalci ln radikali. Tudi ministri, ki so prisostvovali popoldanski sejrl finančnega odbora, so priznavali skrajno kritičen položaj vlade ter drug drugemu šaljivo čestitali k ostavki. Ogromno pozornost je vzbudila popoldanska avdljenca ministra vojske Hadžlča. General Hadžič, ki ie bil že ves dan v stalnih stikih z Veljo Vukičevičem hi dr. Korošcem, le odšel na dvor okrog 5. in ie ostal tam skorai do 7. ure. Med tem časom j|e bil nujno pozvan v vladno predsedstvo dr. Spaho, ki ie tako} nato skozi dvorišče Izginil z dr. Korošcem neznanokam. Kmalu pa se je raznesla vest da sta Korošec in Spaho po stranskih ulicah odšla v ministrstvo vojne, kjer se posvetujeta z generalom Hadžičem. Ali je ta vest točna, do tega hipa še ni bilo mogoče dognati. Klerikalci so nocoj začeli širiti vesti o umiku dr. Korošca, češ da se namerava dr. Korošec, ki ga ie naporno in ni-strovnaje zadnjih mesecev zelo utrudilo, za nekaj časa umakniti iz aktivne politike In oditi na daljši odmor v inozemstvo. V demokratskih, pa tudi radi-kalsklh krogih tem verzijam ironično dostavljajo znani nemški Izrek o zamorcu, ki ie svojo dolžnost v zadovoljstvo svojih gospodarjev Izvršil in sedaj lahko gre... Vsi večerni beograjski listi pišejo, da so ure Koroščevega režima štete. Demokratska «Pravda», k| se ie doslej vedno zavzemala za ohranitev četvorne koalicije, ugotavlja, da ie četvorna koalicija razpadla ln da bo še nocoj aH najkasneje jutri dopoldne sledila tudi formalna ostavka Koroščeve vlade. Še en poskus z Liubo Davi^ovičem? Zagrebška Informacija o situaciji Zagreb,, 28. decembra n. Nocojšnji »Ju-tarnji list« objavlja v svoji dirugi izdaji si-tuacitsko poročilo ta Beograda in pravi med drugim: »Davidovič ni našel v vodstvu svoje stranke one pod|x>re, kakršno je pričakoval Razpoloženje pri demokratskih prvakih za odločnejše stališče napram sedanji vladi, je danes mnogo slabotnega, nego je bilo na seji prešlo soboto. Dr. Korošec le obvestil Davidoviča, da bi bila vlada pripravljena sprejeti njegove pogoie. toda ie pod pogo-lem. ako sprejme tiste pogoje vlade, ki Jih predlagajo radikali in SLS in ki obstolaio v podvizanem sprejemu izpremembe zakona o zaščiti države, zakona o tisku ln zakona o oblastnih samoupravah. Ako je Davidovič voljan prevzeti nase odgovornost za tako poostreno politiko napram Zagrebu in KDK. ie vlada po drugi strani pripravljena podpreti vse one zakone, ki jih zahte-vaio demokrati«. Proračunska razprava v finančnem odboru Proračun ministrstva oravde sorejet brez sorememb. — Živahna in zanimiva debata o orosvetnem proračunu. — Režimovci si med seboj očitajo partizanstvo Beograd, 28. decembra p. Finančni odbor je danes dopoldne razpravljal o o r orač umi mmistrstva pravde ter ga je po daHši debati sprejel v nespremenjeni obliki. Minister pravde je v svojem ekspoze.in povdarjal. da mu ie bil droračun reduciran za 37 milijonov. Zemlioradnlk Joca Jovanovič je kritizirali ministrov eksooze. ki prav ničesar ne nove o stanju naše?a sodstva. Sodišča so preobložena z d-dom, tako da se poiavlia vedno večji zastoj. Vrhu-tega pa hoče vlada tudi sodišča stavit) v službo svojega partizanstva, kar rz-podkonava med narodom zadnio vero v sodišča. V nadaljni debati ie prišlo do ostrih spopadov med zemlioradnikom Kokanovičem in rad:ka1; ker te Kokanovič ministru pravde oč'tal. da pušča v svojem resoru na najvplivnejši mestih ljudi, ki so bili že sodno karnovan' zaradi poneverb in drusrh talcih de':!ktov Do hrunnega prerekanja ie pr;š!o tudi. ko ie rad kal Jankovič napadali so dišča v prečanskih krajih, češ da so pristranska in ne podpirajo vladne politike. Izjavil ie. da obžaluie. da ie b;la sodnikom že priznana stalnost. Ceda Kokanovč ga ie zelo ostro zavrnil ter naglasi], da bi radikali hoteli tudi pre čanska sodišča staviti v službo svoje stranke. Vladna večina ie nato sprejela proračun, kakor ga je predložila vlada, nakair ie bila dopoldanska seja zaključena. Na popoldanski seti ie pričela razprava o proračunu ministrstva za prosve to. Minister Grol je podal uvodoma kratek ekspof-e. v katerem ie izjavil, da ie letošnji proračun prav za prav samo kopiia lanskega, ker se ni prav ničesar spremenilo. Naštel je le zakone ki se sestavljajo ;n ki ifh namerava ministrstvo predložiti Narodni skunščini. V nato sledeči debati je pršlo do prav zanimivih kontraverz. Radikal Ratko Parežanhi ie zelo ostro napadel ministra prosvete Milana Grola ter mu očital, da vlada v niegovem resoru najhujše partizanstvo. Ta napad člana vladne večine na ministra je izzval pri opoziciji mnogo smeha, v vladnih vrstah pa ie napravil skrajno mučen vtis. Tudi zemljoradnik Joca Jovanovič je kritiziral postopanje prosvetnega ministra in zlasti grajal krivično razdeljevanje kreditov. Ministru je posebno očital, da favorizira v Sloveniji klerikalce in podpira njihove samostanske šo!e. mesto da bi podprl državno Šolstvo. Poslanec Smodej ie skušal zavrniti Jovanovičeve očitke in se je celo sam pritoževal nad partizainstvom ministra Grola. Čeda Kokanovič je ironično pripomnil, da mora vladati v sedanji vladi strašno partizanstvo, če si celo člani vladne večine drug drugemu očitajo pristranost iz strankarskih ozi-rov. V ostalem pa je Kokanovič kritiziral prosvetno politiko in zlasti graja: zanos ta vi j ane dežele, češ da se uporabljajo krediti prosvetnega ministra v prvi vrsti za mesta, dočim je podeželsko šolstvo prepuščeno samo sebi. Ker je prijavljenih še devet govornikov, je predsednik sejo prekinil in napovedal nadadjevanje debate za jutri dopoldne. Sumljivi hujskači Zagreb, 28. dec. n. Danes dopoldne je imelo konferenco vodstvo HSS. Poslanec Jeličič je poročal o dogodkih pred Boži« čem v okraju Ludbregu. Tam se je bil po* javil neki neznanec z imenom Sabol, ki je rekel, da ga je poslalo vodstvo HSS iz Za* greba, da organizira omladinsko gardo. Ne» kateri radičevci niso hoteli verjeti, da bi bilo to res, in meneč, da je navaden agent provokater. so ga predali orožništvu. Med tem pa je policijska oblast že obsodila ne» katere ljudi in omladince na štiri dni zapo* ra ker so se daJi organizirati po tem člo» vieku. Prišel ie tudi neki detektiv zagrebške politične policije. ki je izvršil preiska« vo. ki pa je potekla brez rezultata Med tem ko ie dr Maček konferiral « svojimi ljudmi, je dr Trumbič posetil Sve* tozarja Pribičeviča v hotehi Esplanade, kjer sta se razgovariala od 11. do pol 1. popob dne. Po razgovoru ie Pribičevič iziavil sa* mo: «Dt Trumbič ie bil danes pri meni. da mi da neke zaupne informacije osebno, kakor jih je dal tudi dr. Mačku. Senzacijonalna menična afera sovjetske - diplomacije Brat komisarja Litvinova trdi, ni posel sovjetskih diplomatov, boljše viško propagando. — Pariz, 28 decembra d. Brat ruskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova, o katerem smo že poročali, da so ga pariške varnostne oblasti zaprle zaradi suma ponarejanja menic, je v tukajšn em emigrantskem ruskem glasilu objavil članek, v ka-tereim pravi, da je ponarejanje menic čisto običajen posel sovjetskih inozemskih zastopstev Po tej metodi si sovjeti že leta in leta nabavljajo potrebna sredstva za vzdrževanje sovjetske propagande v inozemstvu Litvinov navaja kot primer, da drui-oa »Arcos« izdaja menice na »Gostorg«. ta pa zopet na inozemska sovjetska zastopništva. Nekatera zastopstva in uradi so se baje ustanovili samo s tem namenom, da razširijo krog teh čudnih meničnih manipulacij. Vse delo vod* višii uradnik komisarijata za zunanjo trgovin*, Turov, ki je fudi načeink tajnih boljševiškifo agentur v da je ponarejanje menic običaj-— Pridobljeni denar je šel za Obdolžitve proti čičerinu. Franciji, Belgiji in Angliji Litvinov trdi, da je leta 1926 dobil od istega Turova nalog za razširjanje ponarejenih men;c. Denar iz tega Pi>slovanja je odvajal za komunistično propagando v Alžiru in Maroku, deloma pa ga ie Cičerin sam disponiral centrali boljševiakih agentur v Parizu. Po nalogu Cičerina it komunistična in-ternacijonala sprejela iz dobičkov takih manipulacij 8 milijonov, frankov Litvinov sam pravi, da je žrtev Cičerina. ki stalno in-trigira prot' njegovemu bratu in je tudi sovjetsko tajno policijo nahujskal proti obema bratoma. Cičerin zavida Litvinova star. zaradi njegove Dopularnosti in priljubljenosti v Rusiji Zaprti Litvinov je baje sestavil tudi spisek vseh tajnih agentov v zapadnj Evropi in je prepis tega spiska predložil francoskim oblastem. Finančna politika Bumunije Ekst?oze finančnega ministra. — Sedanja vlada mora kriti mi-lijardne deficite orejšnjega režima. — Sanacija državnih financ bo izvršena še tekom prihodnjega proračunskega leta. Bukarešta, 28. decembra g. Pred finančnim odborom poslanske zbornice je finančni minister Popoviči podal danes ekspoze o finančnem položaju in o smernicah pri sestavi novega proračuna Finančni minister naglaša, da znaša proračunski deficit v preteklem letu pet milijard lejev. Položaj Je tem težavnejši. ker se mora v prihod ni em letu najeti posojilo ter pričeti s stabilizacijsko akcijo. Obžalovati se mora, da te operacije niso bile izvršene v času. ko je Ruimumija razpolagala z izenačenim proračunom, koakor je to želela in skozi 7 let zahtevala Narodna kmečka stranka. Sedanji proračun ne odgovarja programu narodne kmečke stranke. Sedanja vlada si je stavila za nalogo, da izdela proračun na podlagi drugih načel, za sedaj pa se mora potrpeti s pogreškami v preteklosti ter vo-tirati izenačeni proračun vsaj do 1. januarja. Vlada zagotavlja, da bo v prihodnjem letu predložila nov proračun, ki bo izdelan na podlagi nove gospodarske politike. Vlada upa. da v tem letu v proračunu ne bo deficita, temveč da se bo izkazal celo prebitek. Primanjkljaj prejšnjega proračuna bo krit. Tri milijarde tega primanjkljaja odpadejo na državne zakladne dolgove, ki se bodo krili s stabilizacijskimi krediti. Ostali del se bo kril s 75 milijonskim posojilom y Nemčiji. Madžarske ni mogoče rabiti Brezuspešna prizadevanja češkega trgovca, da bi prišel do odškodnine, ki mu jo je priznalo mednarodno razsodišče Praga, 28. decembra, d. Trgovec Wolfl iz Češke Lipe je naperil zoper madžarsko državo tožbo pri mednarodnem razsodišču v Haagu zaradi raznih zaplemb, ki jih je madžarski erar izvršil nad njegovim imetjem na madžarskem ozemlju. Tožnik je pravdo dobil in ker je haaški pravdorek brezprizi-ven, je skušal W81fl doseči eksekucijo nad imetjem madžarske države na češkoslovaškem ozemlju. Nameraval je izvesti eksekucijo nad madžarskim poslaništvom, kar pa je moral zaradi eksteritorijalnega značaja poslaniške palače opustiti. Upnik, ki mu je haaško sodišče priznalo odškodnino v znesku enega milijona kron, pa mu madžarska država kljub temu noče plačati odškodnine za zaplenjene nepremičnine, ;e nato naperil eksekucijsko postopanje proti dvema madžarskima podjetnikoma, ki sta bila navidea-no v službi madžarske države. V obeh primerih j>a se je izkazalo, da imata samo doneča naslova, da pa gre v resnici za popolnoma zasebna podjetja. Tako je ostala akse-kucija v obeh primerih brezuspešna in ugotovljeno je, da nima Madžarska na vsem češkoslovaškem nikakega premoženja, ki bi ga bilo mogoče zarubiti. Kakor vse kaže, Wolfl kljub jasni razsodbi ne bo prišel do svojega denarja. Kralj Amanulah zmaguje nad uporniki Radi mraza in snega so morali uporniki popustiti plemen se je pridružila kralju. Večina London, 28. decemb. Splošen položaj v Afganistanu se je izredno po».uril. Po zadujih vesteh so Amanulahove čete pognale upornike daleč nazaj. Amanulaiia podpira zelo izreden mraz in visok sneg. ki j« upornike prisilil, da so izpraznili svoje postojanke. Tekom zime se bo Amanulahu najbrže posrečilo ojačiti svojo armado, tako da bo spomladi popolnoma gospodar položaja. London, 28. decembra. Položaj v Afganistanu je po zadnjih vesteh mnogo ugodnejši. Vsa znamenja kažejo, da bo kralj Amanulab obvladal vse težave ter razpršil še zadnje ostanke vstašev in nepokornih plemen. Vesti o kraljevem begu v Kanda-har niso potrjene. Kralj je še vedno v Ka-bulu, dočim se je dvor preselil v Kandahar tz klimatičnih ozirov. Večina plemen je ponudila kralju spravo. London, 28. decembra. Dosedaj so prevozila angleška vojaška letala iz Kabula v Pešavar 28 oseb. Med temi je 16 oseb angleške narodnosti, 10 francoske, l švicarske in 1 romunske narodnosti. Ukrtnjeno je bilo vse potrebno, da se spravijo iz Kabula tudi druge narodnosti in sicer: Italijani, Američani, Perzijci, Turki in Nemci. Izgledalo je, da se bodo evakuirale te osebe že včeraj, toda veliki snežni Viharji 90 to preprečili. Težave prevažanja so velike. Pot iz Kabula v Pešavar meri 160 milj in vodi preko visokih gorskih vrhuncev in preko r>zemlja. ki je naseljeno s sovražnimi in bojevitimi rodovi. Moskva, 28. decembra, (ri.) Za poglobitev prijateljskih odnošajev med Afganistanom in Rusijo sta obe vladi sklenili povišati svoja diplomatska zastopstva v Kabulu, oziroma v Moskvi, v poslaništva. Tukajšnji pf-^ni-stanski poslanik izjavlja, da je upor v Afganistanu skoraj popolnoma vdušen in da bo aiganski kralj nevstrašeno izvajal začete reforme. Newdelhi. 28. decembra, (lo) Kakor poročajo iz Afganistana, so uporniki baje preložili tok reke Sflans v novo izkopnno strugo in a tem oropali električno centralo v Kabulu pogonske sile. Na gričih v bližini Kabula je prišlo 26. in 26. decembra do hur • dih bojev med uporniki in vladnimi četamL Več izstrelkov je padlo v angleško poslaništvo, ki je bilo nekoliko poškodovana Ubit je bil tudi afganistanski sluga in dva domar čina pa sta bila težko ranjena. Položaj v Djelalabadu je nespremenjen. Kabui, 28. decembra, g. Vladne čete so t četrtek pri hudem mrazu napadle upornike v bližini prestolnice ter j^h po štiriurnem boju premagale. Več kot 400 upornikov je bilo ujetih. Dva voditelja upornikov sta se ustrelila. Pleme Sinvarov, najhujših nasprotnikov režima Amanulah ovega, zahteva d« v bodoče ne sme nobeno inozemsko poslaništvo poslovati v Afganistanu, da afganistanski dijaki ne smejo obiskovati inozemskih visokih šol in da se mora l5 afganskih deklic, ki se vzgajajo v Turčiji, takoj od-poklicati domov. Nova konferenca za nemške reparacije Washington, 28. decembra. Kot ameriška opazovalca na konferenci za reparacije prideta pred vsem v poštev bivša člana Dawesove komisije. Owen Young in Rufua Davves, brat podpredsednika Charlesa Da-wesa. Reparaciiski agent Oilbert Parker ki bo v kratkem predložil poročilo o nemških gospodarskih in finančnih razmerah, se je izjavil da naj v tem oziru ne vlada prevelik optimizem. Pariz, 28 decembra be.) »Petit JournaJ« poroča, da se sestane odbor strokovnjakov za rešitev reparacijskega vprašanja najpozneje do 15 januarja v Parizu Glede izida pogajanj za rešitev reparacijskega vpra šanja piše »Excelsior«, da Francija ne sme popustiti Nemčrii, ker ta še vedno ni ratificirala dogovora glede odplačila dolgov ameriškim Zedinjenim državam. Ako bi popustila Nemčiji, bi prišla v veliko zadrego, ker Zedinjene države nočejo dovoliti Franciji pri odplačilu dolgov nikakih olajšav. List zaključuje, da mora Francija v prvi vrsti varovati svoje interese Kaj je z izplačilom uradniških razlik? Izjava fin. ministra. — Kako nameravajo režimovci svoje obljube izigrati. — Razburjenje med uredništvom Proračun ministrstva pravile - nova neprav- da za Slovenijo Novi proračun je še bolj pomanjkljiv od sedanjega. — Pomanjkanje specifikacije. — Od po viška ne odpade na Slovenijo skoraj nič. — Mariborska kaznilnica brez kurjave Na izrednih izdatkih je deležna Slovenija samo s skromnim zneskom 15 tisoč dinarjev za popravo zemljiških knjig in map ter sodnih registrov. Iako bo za 34 milijonov zvišani celokupni kredit ministrstva pravde, ki znaša 307 in pol milijona dinarjev, rosil na Slovenijo malo blagoslova. Upravno sodišče v Celju kakor tudi upravno sodišče v Dubrovniku in Skoplju. ki jih je proračun za tekoče leto popolnoma izpustil in jih je začasno rešil šele finančni zakon s kreditom 754.888 Din v čl. 352. so zopet vpoštevana v budžetu, vendar se je pri tej postavki odščipnilo 74 tisoč Din. Upravno sodišče v Celju bo torej nemoteno poslovalo naprej. Moška kaznilnica v Mariboru ki ima ravno tako kakor celjsko upravno sodišče centralizirane kredite skupaj z ostalimi kaznilnicami v državi, je prikrajšana enako kakor v tekočem proračunskem letu. Ostalo je pri letos izvršeni redukciji kaznilniških nameščencev. Še hujše pa jo zadene že s sedanjim proračunom izvedeno znižanje kreditov za vzdrževanje kaznencev, ki ni povzročilo samo skrčenja dnevne porcije kruha in drugih neobhodnih življenskih potrebščin, ampak onemogoča celo za sigurnost neobhodno potrebno razsvetljavo! Kljub dovolj slabim izkušnjam s takim načinom «šte-denja« v tekočem letu ne obeta načrt proračuna za prihodnje proračunsko leto zboljšanja niti za eno paro. Ker ni dovolj sredstev za kurjavo v kuhinji in pisarnah, se tudi na najskromnejšo kurjavo prostorov, v katerih bivajo kaz-nenci, med njimi ena tretjina Dalma-tincev in Srbiiancev iz južnih krajev navzlic pomanjkljivi prehrani in obleki niti v najhujši zimi ne more misliti. Taka poostritev kazni ni v nobenem zakonu predvidena! Za vzdržavanje zelo obsežnih poslopij desetih moških in treh ženskih kaznilnic v držaji predvideva proračun samo 50.000 dasi se poslopja že dve leti niso popravljala in ta znesek zadostuje komaj za redno vzdrževanje zgradb ene kaznilnice. Kakor poročamo na drugem mestu, je finančni odbor včeraj v nespremenjeni obliki sprejel od vlade predloženi proračun za mi* nistrstvo pravde Zato bo zanima« la tudi širšo javnost kritika tega proračuna, ki smo jo prejeli iz sodniških krogov. Proračun ministrstva pravde za budžfctno leto 19^9/1930, ki je v načrtu predložen Narodni skupščini, nima v primeri s proračunom za tekoče leto nikakih bistvenih izprememb. Zlasti pravosodstvo v Sloveniji nima od novega proračuna pričakovati nobenega zboljšanja. Nasprotno so izdatki za slovenska sodišča znižani za 256.166 Din, dočim je sicer redni proračun za 4 l/2 milijona višji od sedanjega. Slovenija je torej zopet pnkra šana, dasi ima svojega rojaka za ministrskega predsednika. Splošni izredni izdatki so proračuna-ni za vso državo na 30 milijonov Din in sicer «za izvedbo novega zakona o sodnikih in zakona o ureditvi rednih sodišč.* Kako je ta izvedba zamišljena in koliko od tega kredita je namenjenega Sloveniji (na primer ža oživotvor-jenie novega okrožnega sodišča v Gornji Lendavi itd.), je očividno uradna tajnost ministra pravde, ker ni smatral za potrebno, da bi. kakor je bilo do sedaj običajno, v posebnem ekspozeju očrtal potrebo in način porabe novih kreditov. Tudi ni nikjer razvidno, koliko je potrebno za prevedbo sodnikov na plače po novem zakonu o sodnikih in kaki zneski so predvidoma jx>trebni za kreiranje novih sodišč. Ali bo ustanovitev nov;h sodišč odvisna z^oli od dobre volje in radodarnosti krajevnih faktorjev? Ker je ta izredni kredit 30 mi'!ijonov centraliziran, bo kolkor ne gre za prevedbe sodnikov, z njim prosto razpo'agal minister pravde, brez možnosti kontrole od strani prečanov gl°de pravilnosti porabe v posameznih slučajih. V rekapitu'aciii izdatkov ie omenjen tudi kredit 1 milijon 500 tisoč dinarev za «invesf:ciiske i zda tke» potom gradbenega ministrstva, toda brez navedbe svrhe, za kaj se namerava porabiti. Beograd, 28. decembra p. Z ozirom na vest »Politike« (ki smo jo objavili tudi v »Jutru«) je izjavil finančni minister dr Subotič vašemu dopisniku: Govorice, da uradniki ne bodo dobili izplačila razlik iz prve tranše švedskega posojila niso točne. Pravilnik o uporabi te tranše je že izročen finančnemu odboru in prvotne njegove določbe so ostale neizpremenjene. Po tem pravilniku je od prve tranše rezerviranih 100 milijonov za izplačilo dolžnih invalidnin za čas do 31. marca 1923: 25 milijonov dinarjev za neizplačane pokojnine do istega obdobja; ostanek pa za izplačilo tako zvanih uradniških razlik. v>greb, 28. decembra, n. Popo dne ob 3. je Svetozar Pribičevič sprejel novinarje. katerim je izjavil med drugim: «Ako govorimo iskreno, sta dr. Korošec s svojim o matom in dr Spaho s svojim fesom pokrila strašne dogodke 20. junija t. 1. Brez pomoči dr. Korošca in dr. Spaha. brez sodelovanja Slovenske ljudske stranke in Jugoslovenske muslimanske organizacije bi se ta v ada ne bila mogla držati niti 24 ur Srbiia-nec Ljuba Davidovič izziva sedai krizo med drugim zato ker je bila milita rizi-rana uprava Hrvatske in zaradi politike napram Hrvatom Koliko ie to iskreno je drugo vprašmie a'i dejstvo je. da krizo izziva Srbiianec Davidovič. a ne katerikoli od vodii imenovanih žalostnih prečanskih strank. Ti dve stranki se preko svoiih vodil dr Korošca in dr. Soaha poeaiata z naibolj reakcijonarno družbo Vukičevičevih radikalov, kako b! zamenjaM četvorno koalicijo s trojno koal;ciio. Mi se prav nič ne bojimo te trojne koalicije in bomo prav lahko z Sodna razprava proti uredniku »Narodnega Vala" Zagreb. 28 decembra č Danes se je pričela pred tukajšnjim sodnim stolom razprava Proti odgovornemu uredniku »Narodnega Vala«, Krešimirju Devčiču ki se nahaja. kakor znano, na zahtevo državnega pravdn>4tva v preiskovanem zaporu Obtoženega urednika brani odvetnik dr Dragan Šafar Devčič je obtožen zaradi 26 prestopkov. Tožbo ie vložilo državno pravd-ništvo na podiagi paragrafa 47 tiskovnega zakona (Zaradi širjenja rmžnje proti državi kot celoti in plemenskega razdora.) Razen lega je Devčič še obtožen razžalje-nja Veličanstva, ki ga ie zagreši! s ponatisom članka v francoskem listu »Le cri du peuple«. Sodnemu stolu je predsedoval sodni svetnik dr Slaviša Koerbler. V po-četku razprave je odvetnik dr šafar protestna' proti razpisu razprave, češ. da se njegov klijent nahaia v preiskovalnem zaporu. kar nasprotuie tako pozitivnim zakonom kakor ustavi. Sodrai stol je zavrnil pritožbo in sklenil izvesti razpravo do konca Nato je bilo čitanie obsežnih aktov, nakar se je pričelo zasliševanje urednika Devčiča zlasti o smislu poedinih v »Narodnem Valu« konfisciranih odstavkov. Razprava bo trajala več dni. Pred demisiio Pmncarejeve vlade? Pariz, 28. dec. & V kuloarjih senata ie prišlo včeraj do ostrega nastopa med mi« nistrskim predsedn;kom Poincareiem in fi« načnim ministrom Cheronom Širile so se rarne govorice, da hoče Poincarč odstopiti ter prehiteti svoi ->adec in si s tem zasi» gurati odhod V to svrbo. da si je izbral vprašanje poslanskih dijet ter se je izjavil proti r*>višanju Optantska pogajanja v Opatiji zaključena Budimpešta. 28. decembra, s. Madžarski delegat pri rumunsko - madžarskih optant-ekih pogajanjih, baron Szterenvi ie iz Opatije prispel v Budimpešto. Novinarjem se je izrazil zelo optimistično o stanju pogajanj, ki prožijo nado. da se bo gotovo dosegel sporazum v optantskem konfliktu Baron Szterenvi odpotuje 13. januarja v San Remo. k>er se bodo nadaljevala pogajama. Trgovinska pogodba med Francijo in Avstrijo. Pariz. 28 decembra. Zbornica ie s 570 glasovi ratificirala trgovsko pogodbo med Francijo in Avstrijo. Trgovinski minister Bonnfou ie iziavil. da pogodba ne bo samo izboljšala francoskih gospodarskih odnošajev. temveč pomeni tudi diplomatsko mirovno delo. Francoski mornariški program Pariz. 28. decembra (pa) Francoski mornariški program predvideva do leta 1933 znatno pomnožitev francoskega vojnega brodovia Do takrat bo zgra!enih za 175 tisoč ton oklopnic in oklopnih križark. za 390.000 ton križark. rušilcev in torpedovk, za 96.000 ton podmornic in 60.000 ton letalskih ladij Pomorski proračun bo povišan od 081 milijonov na 3 miliiarde frankov Nesreča francoskega letalca La Paz, 28 decembra (be) Pri Porto Hu-arezu se ie ponesrečilo letalo francoskega letalskega poročnika Lemaitra: letalca so trflio ranienega našli bolivijski letalci. Le-samo se Je popolnoma razbilo. Navzlic temu traja razburjenje v uradniških krogih naprej. Trdi se, da je vlada sicer res predložila pravilnik v gornjem smislu, toda da so se stranke četvorne koalicije pomenile med seboj, da bo pravilnik v finančnem odboru spremenjen tako. da uradniki iz prve tranše ne dobe izplačila. Vlada da igra s pravilnikom le nepošteno igro. V beograjskih listih apelirajo uradniki na finančni odbor, naj ne izigra uradniških interesov. Jasno pa ie, da finančni odbor ne bi ničesar spreminjal, ako bi ne vedel, da je vlada s tem zadovoljna, ker so skoraj vsi člani finančnega odbora vladni po^Janci. njo obračunali. Ni nas mogla zlomiti četvorna koalicija, a še manj nas bo strla ta žalostna trojka. Ne vem, ali bo v resnici prišlo do krize in kako se bo razvila, ker se v naši državi nikdar ne ve. kai se v politiki utegne primeriti. Govori se. da bo Vukičevič ministrski predsednik. Korošec minister zunanjih zadev. Vse to se lahko zgodi.» Nato se ie Svetozar Pribičevič dotas ni! radikalskega zbora v Despotovcu v Srbiji, kjer je govoril dr. Laza Marko-vič. Pribičevič je zavrnil trditev doktorja Markoviča o nekakem separatizmu. ker mu tega nihče ne bo nikdar veroval. Prav tako je Pribičevič obsodil niegovo izjavo da mora Srbija imeti vodstvo te države v rokah češ da je ona najstarejša v tei hiši. Pribičevič je zaključil: «V naši državi ruma noben krai in noben del naroda izkliučne pravice do vodstva in tudi ne do tega da bi se imenoval najstarejši. Prodov v tem slučaju postopalo da zaduši že nastalo vojno. Aristid Briand, sedanii predsednik sveta Društva narodov, je zadevo vzel energično v roke. Sestal se ie takoj z delegatoma Argentine in Zedinjenih držav, obeh naimočneiših držav Amerike, kofh sodelovanje je bilo nri zadušitvi snora neobhodno potrebno. Briand je Boliviji in Par.agvani brzojavil. da bo v slučaju, če takoi ne spreimeta poravnave spora mirn:m potom. svet Društva norodov stori! vse potrebno, da se kliub temu ohrani mir. Ta gro'nia ie učinkovala tudi ori vročekrvnih Južnih Američanih. B^eč se poskdjc sta se obe državi udali. Dolžnost Sveta na ni samo. da skuša ohran:ti mir. Predvsem ie njegov namen, da us+avi ali zahrani vsako prelivanje krvi ter prepreči vsako dejanje, ki bi imelo usodepolne posledice. Ako Svet soozna, da boli gotovo doseže syoi cil. če se posluži tudi vpliva drugih in ne samo svoiega. potem ne sme oklevati. Ze'o značilno je za vpliv, ki ga ima Društvo narodov, da v sporu ki bi bil sr-rav^ Južno Ameriko v voi-no. doseglo ustavitev sovražnosti v sporazumu in s sodelovanjem vlad Argentine In Zedi-nipnib držav, ki nista članic1 Društva narodov. Lahko rečemo, da je uduš°n'e boliv-sko-paragvaiskeira snora pokazalo vesoljnemu svetu nomen in važnost Društva narodov. N"eega ne morp posnemati noben instrument na svetu Mnogokrat se je že na-glašalo. da ie družinsko ali pa tud: samsko življenje brez takega pevca v sobi suhoparno in dolgočasno Za vsa dnevna ali tedenska malenkostna opravila, ki jih žrtvuje vrvivcu ta ali oni izmed družinsk;h članov, je naš žlahtn' krilatec vsem neizmerno hvaležen Ta čustva izraža on v svojih melodijah In kako se dolgočasi, ako dali časa ne vid; človeka Potrt ie. kakor da ga je vse zapustilo v njegovem ujetništvu Molči V zimskem času ko zunaj poka od mraza. pokaže vrvivec posebno mnogo živahnosti Gotovo čuti živaiica. da se ji godi V ponedeljek vsi na Silvestrov večer S. K. Ilirije, ki se vrši v areni Narodnega doma ob 8.30 zvečer. bolje kakor onim krilatcem, ki lih vidi skozi okno prihajat vse premraiene po borne drobtine. Cim stopiš v sobo. te že kliče s svojim nežnim glaskom. Njegove kretnje ti povedo. da te je težko pričakoval. Cim bolj se mu približuješ, vedno veseljšj te s svojimi klici pozdravlja. Ko pa stojiš že tik njega, se tudi on ustavi na svoji palici. Pozdravlja te s stegnjenim životkotn in črno bisernima očescema. Cvrči, cvjči, ta ko Ljubeznivo, kakor da bi ti hotel povedati: Vidim, da si tj prijatelj ptic, ker me vztrajno čuvaš, oskrbuješ. Daj, da sestre tudi obvaruješ od ledenih, snežnih srebrnic! — _ J. R. Pred pomilostitvijo Pepce Kureševe Pariški »Journal« prinaša vest, da se je doznala neka nova okoliščina, ki utegne vpiivati na pomilostitev Pepce Kureševe Zagovornik Pepce Kureševe Henry Canet je dobil od svojega tovariša odvetnika dr. Lygana dragocene inlormacije. Lyganov klijent iniž Douiliard je izpovedal, da je na dan umora male Karmen Bournillauxove opazoval nekega i>oteipuha, ki se je plazil iz gTmičja v bližini, kjer je bila umorjena Karmen Vse obnašanje neznanega potepuha je bilo silno sumljivo. Na osnovi te informacije ie policija poverila enemu najspretnejših organov, da uvede preiskavo. Sicer ni mnogo upanja, da bo mogoče vloviti neznanega sumljivca, a že samo pričevanje inženjerja, ki je bilo pismeno naknadno priloženo prošnji za P9-milostitev. tvori važen argument v Prid Pepce Kureševe._ Morilcem vojaka Gramca na sledu Krško, 28. decembra. Včeraj smo kratko javili, da so našli v obcestnem jarku v bližini Krške vasi umor* jenega nepoznanega vojaka. Prve vesti, ki 90 prišle v Krško, so bile deloma še nejas* ne. Sedaj so znane že mnoge zanimive po« drobnosti, ki pojasnjujejo zagonetko vo« jakove smrti. Redov 3. čete donavskega neboračkega bataljona v Beogradu, 221etni posestnikov sin Josip Grame je v soboto zvečer pri« spel ua sedemdnevni dopust. Pripeljal se je ob 17 45 s potniškim vlakom do Brežic ter nato pešačil prot; domu. V Krški vasi se je le nekoliko pomudil ter je v Bu» kovčevi gostilni izpil oetrtinko vina, na« kar je zopet sam nadaljeval pot proti do« mači vasici Gazice, ki se nahajajo ob Kr« ki pri Cerkljah Zgodaj v nedeljo zjutraj so našli ljudje, ki so šli k maši, vojaka Gramca mrtvega sredi ceste med Krško vasjo in Cerkljami. Ležal je v veliki mlakuži krvi in na loba« nji sta zevali dve veliki rani Takoj so o strašni najdbi obviestili orožnike v Krški vasi, ki so ukrenili vse potrebno za ugo« tovitev dejanskega stanu in pričeli s prvi« mi poizvedbami po morilcih. Bilo je oa mestu očividno, da je vojak postal žrtew zavratnega uoiora. Sodna komisija je pozneje ugotovila, da je bil dvakrat udarjen z ušesom sekire. Gramčevo truplo so po« zneje prenesli v mrtvašnico in se jo v po« nedeljek vršil pogreb. Že prve poizvedbe so dognale, da gre za akt maščevanja. Neposredni povod za zločin je dalo neko domače dekle iz Ga« zic, zaradi katere je nastalo ljubosumje med umorjenim vojakom in dvema doma« čima fantoma, ki ju zdaj lovijo orožniku Dva uboja na Dravskem polju Maribor, 28. decembra. Komaj je mariborska porota končala svoje delo, že sedita v mariborskih zapo« rih dva nova kandidata za prihodnje za« sedanje. Kriv je alkohol, da pri nas ne mi« ne nedelja, ne praznik brez krvavega pre« tepa z žalostnim koncem. V Polanah so se stepli fantje in Jože Polajzar je do smrti udaril Franca Pušni* ka. Pri 5t. Janžu v Strnišah pa je isto noč zabodel Jože Pesek svojega tovariša Miho Tkalčiča Zadal mu je globoko rano v levo ramo in Tkalčič je v nekaj minutah izdih« nil. Oba morilca so orožniki že naslednji dan prignali v Maribor. Na kraja obeh zločinov se je včeraj podala sodna komi« sija. DAME! Po novem letu zopetni pričetek dopoldanskega, popoldanskega in večernega pouka za izvrševanje lastne garderobe Na željo tudi abonement posameznih dni in tednov. Modni atelje M. ŠARC. Ljubljana, Miklošičeva cesta. Samomor na bratovem grobu V Beogradu se ie na grobu svojega brata zastrupila privatna uradnica Terezija Filipova. Doživela je razočaranje v ljubezni. Zapustil jo je ljubimec, ker ga je oče poslal na študij v Anglijo, da razdere ljubavno vez med sinom in Reziko. Fant se ji iz Anglije ni več javil in Rezika je obupavala vedno bolj. V četrtek dopoldne se ie podala na novo pokopališče in se ustavila na grobu svojega brata. Prižgala je svečke, nato pa po kratki molitvi izvlekla iz ročne torbice stekleničico liizola ter ga izpila v dušku. Njeno početje je opazoval grobar, kl je nekai dalie v isti parceli kopal grob. Ko Se je dekle zgrudilo nezavestno in se ie čulo samo še njeno bolestno ječanje, je grobar nemudoma priskočil na pomoč in alarmiral ljudi, da So pozvali avto rešilne postaje. Nesrečna zaljubljenka se nahaja v bolnici, a ni upanja ,da ji bodo rešili življenje Danes! Velika slavnostna premijera! Danes! OlZ Al K VelefiJim po istoimenskem romanu L. N. Tolstega v spomin njegove stoletnice. V gflavni vlogi JOHN GILBERT kot sin kozaškega hetmana — strasten v ljubavi — hraber v borbd in strašen v maščevanju. Predstave ob 4., pol 6., pod 8. in 9. trrL Telefon 2124. Elitni kino Matica. Najdbe rud v Dolah pri Sv. Križu V Dolah. PO božiču. Naša mična planinska vas je skrita na najvišjih obronkih dolenjskega gričevja in je najbolj oddaljena od gospodarskega, političnega in sodnega središča Litije. Doslej so le redki tujci zašli v naše kraje. Primanjkuje dobrih cestnih zvez Zadnje čase pa se je začela z naše strani energična akcija, da dobimo tudi mi potrebne ceste. Nujno ie potrebna cesta Goba - Ljubež. poleg nje pa sta v projektu še dve večji oesti. Pred dnevi je naletel eden naših krajanov na zanimivo najdbo, ki je vžgala pri nas mnogo upanja za zboljšanje položaja Dolcev. POl ure hoda proti severu smo našli rudnino, ki vsebuje kar tri vrste rude. Najdene minerali je smo dali strokovno preiskati in se glasi poročilo, da vsebujejo železov kršeč ali pirit (Fe S2), razen tega pa še cink in neko železno rudo. Sploh so v tukajšnji okolici nahajališča raznih rud Mnogokrat nalete kmetie tudi na jako fin premog, semintja celo kar pri vrhu Primerilo se je celo. da so ga v letošnji jeseni pri globokem oranju Izpodorali. Na neki njivi so našli prav po naključju nahajališče premoga Nekdo le zažgaf grm. ki pa ni hotel pogasniti in le tlel še globoko v zemljo celo nekaj dni Ko so plast zemlje prekopali, so naleteli na sklad premoga. O naidbi pa ljudje nočejo mnogo govoriti, ker se bole, da bi iim kopanie za rudo raztrgalo grunte. Dva podietna Dolca pa sta že dobila dovoljenje za rudosled in ni morda dale? čas, ko se bodo oglasile v dolski okolici prve rovmice. _ Silvestrov večer RESTAVRACIJA HOTEL UNION GODBA 15843 K. RIST Europa u zuočniku Žarilni in anodni tok iz električnega omrežja. Nobenih baterij, nobenega dodatnega materijala En ssm prijem fn Evropa vam zargra! RRCOPHOH 3 TELtrUNKEN 9UJ Telefunken 9UJ stane 10.200 Din Štauek zrauen spadajočih Telefunken elektronk stane 1135 Din Hrcophon 3 stane 1385 Din Zahtevajte, ča vam trgovec predvaja „H RCOFOD 3" koncertni zvočnik z najpopolnejšim glasom B99H T L E F U NAJST&REJSA IZKUŠNJA NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA Kulturni pregled Gledališki repertoarji LliihHanska drama Sobota. 29.: Zaprto. Nedelja. 30. ob 3. popoldne: . Izven. Znižane cene. — Ob 8. zvečer: . C. Nedelja. 30.: . Opereta. Liudska predstava. Zelo znižane cene. Izven. Torek. 1 januarja ob 3. popoldne: . Liudska predstava po znižanih cenah Tzven. Mariborsko gledališče Sobota, 29.: t Dover - Calais». A. Kuponi. Nedelja, 30.: . Kuponu cDover - Calais* Opozarjamo na današnjo tretjo uprizoritev velezanimive, zabavne in efektne komedije «Dover - Calais>, ki je pri obeh dosedanjih uprizoritvah dosegla sijajen uspeh. V glavnih ulogah nastopita edč. Starčeva in gosp. Skrbinšek. Režira gosp. J. Kovič. V nedeljo zvečer se ta izborna komedija ponovi. Vsem, ki hočejo videti res nekaj zanimivega in zabavnega, to predstavp najtopleje priporočamo. Za soboto, kot nedeljo veljajo kuponi. Sprememba ljubljanskega dramskega .«-pertoarja. Zaradi obolel >sti i- Leva rja se dramski repertoar d^l >m izpremeni. V so boto, 29. t m. odpade predstava < Ukročene trmoglavke«. Dramsko gledališče bo zaprto _ V nedeljo, Ine 30 t. m pip;line cb 15. uri bo v dramskem gledališču predstava po enotnih, izredno znižanih .enah. Danes, v soboto, se oo';e Risto Savinova opera cLepa Vida». V glavnih "»artijab ge. Majdičeva, Ribičeva, gič. š pa nova ter gg. Ranovec, Betetto. Janko, P>erlot. Predstava za abonma C — V nHeljo /iv^če- se ponovi senzacijonalna Krenekova opera «Jonny svi* ra» z gospodom PrimoVČem v naslovni partiji. Predstava je za premierski abonma. — Na Silvesirovo »viredi .iperm gledališče ljudsko predstavo r>r> /.elo znižanih en . nah ob štirih popoldne. Poje se melodijozna Suppejeva opereta «Boccaccio». Predstava se vrš>i popoldne in je primerna tudi za mla« dino. — Na novega leta d »n |>0]3 v t p^ri ob 15 popularna Zajčeva opera aNikola Šu* bic Zrinjski*, zvečer pa Kalmanova opereta aCardaška kneginja«. Obe predstavi sta pri znižanih .enaii. V sredo januarja I c opera zaprta. Ljubljau?ko )?led*lišoe na nobena leta '-lan. Na novjga leta i m poooMne ;»t> 15 it:ra v drami «Betlehemska legenda® (Kralj brez« pravnih) Igra, katere snov je zajeta iz ča« sov rojstva Jezusa Kristusa. Zvečer zanimi« va kitajska drama »Krog s kredo®, ki je pri dosedanjih uprizoritvah Hose7la len uspeh. Obe predstavi sta po znižanih cenah. Silvestrov večer v ljubljanski ilrami. V ponedeljek 31. t. m. gra Irama po izredno znižanih cenah priljubljeno komedijo «Do» bri vojak Švejk*. Naslovno ulogo Wagnerjevega cLohen-grina» je pel 20. t. m. v zagrebški operi naš rojak, tenorist Marij Šimenc. Shakespeareov večer ▼ zagrebški drami. O priliki otvoritve razstave britanske umetnosti v Zagrebu je bil v zagrebški drami Shakespeareov večer. O Shakespeareu je govoril dr D- Dimovič. Nato so člani zagrebške drame odigrali osem fragmentov iz Shakespeareovih del, in sicer: 1., 2. in 3. prizor iz , 1. prizor III. dejanja iz , 1. prizor iz IV. dejanja cMnogo hrupa za nič», 1. prizor iz I. dejanja «Kar hočete>, 1. prizor iz I. deg>nja in zaključni prizor ia cSna kresne noči*. V odlomkih so se pojavili na sceni najboljši člani zagrebške drame, poleg Marije Ružičke - Strozzi tudi naša rojaka Hinko Nučič in Vika Podgorska. Kulturna olimpijada v Sarajevu. Skupina sarajevskih književnikov in društvo ljubiteljev lepih umetnosti v« in veselja Liane Haid Kathe Nary in drugi znani filmski umetniki. ;; 3 L! Predstav« ob 4„ pol 6.. pol 8. In 9. i 12 | ........................»mw::B Bfliiii^ * Kašelj, prehlad hripavost, pljučne bolezni z gotovostjo zdravi »Sirofenc. Dobi se v vseh lekarnah. 277 * Obleke kemično čisti barva, pllslra Id lika tovarna JOS. REICH. * Klobuke popravlja, čisti, barva. Hka. preoblikuje Mirko Bogataj, LJubljana, Stari trg št 14. 263 Poslovne knjige amerik. journale. registra/one Ur vse vrste koledar/ev priporoča M. Jiear, C/ubljana, še enburgova ulica l, in Sv. tPetra cesta 26. Iz Ljubljane o— Delu čast Sluga Kranjske hranilnice g. Jože Kurent je včeraj kot 70 letnik praznoval 40 letnico odkar je nameščen pri omenjenem zavodu kot sluga. Po 10 letni vojaški službi je bil 28. decembra 1888. nastavljen pri Kranjski hranilnici. Najprej je 18 let upravljal »Strelišče« za Gradom, ker je dolgo let zboroval bivši deželni zbor kranjski. Ob svoji 40 letnici se jubilant spominja mnogih svojih pokojnih predstojnikov in tovarišev. Služil ie že pod 4 predsedniki in ravnatelji. G. Joža Kurent, ki je znan kot dobričina in zabaven družabnik, je bil že pred leti odlikovan s srebrno medaljo za državljanske zasluge. Imel je sina-edinca Frana, ki je padel v prvih bojih na soški fronti. Jubilantu še na mmoga letal u— Pevsko društvo »Slavec« bo priredilo Silvestrov večer v Mestnem domu ob 20. Na sporedu petje zbora, šaljivi prizori, srečolov, alegorija in ples do zore ob sodelovanju orkestra Sloge. SlavČevi Silve-strovi večeri so že od nekdaj znani in priljubljeni. Zato vabimo tudi letos cenjeno občinstvo, da poseti našo prireditev in počaka z nami v prijetnem razpoloženju Novo le-to. ŠPORTNI KLUB GRAFIKA PRIREDI ZABAVNI VEČER S PLESOM V SOBOTO 29. T. M OB 8. URI ZVEČER V LJUDSKEM DOMU. NA SPOREDU RAZNE ZABAVNE TOČKE - SODELUJE PEVSKI ODSEK »GRAFIKE«. u— Novi galerijski prostori v Narodnem domu so odprti za ogled vsak dan do Treh kraljev od 9 do 17. Narodna galerija vabi vse, da si ogledajo njene provizorično instalirane zbirke umetnin in prenovljeno notranjščino Narodnega donia. u— Žigosanje vžigalnikov za mesto Ljubljano (desni breg) se bo vršilo pri okrajni upravi finančne kontrole Ljubljana II. v Ljubljani Breg, hiša št. 6-1. od 29. t m. do 10. januarja. Po tem terminu se vžigalniki ne bodo več žigosali, ter se bo z vsakim imetnikom nežigosanega vžigalnika po-stopalo kot s tihotapcem. u— Velika Rusija. Danes ob 14.30. bo predvajala ZKD v prostorih kina Matice ob tfpremljevanju predavanja prof. dr. Preo-braženskega v Ljubljani popolnoma nov film »Velika Rusija« Zanimivo f i taiko delo nas v prvem delu seznanja z zgodovino dinastije Romanovov nadalje nam predstavlja film Rusijo pred svetovno vojno, zanimive slike iz življenja carja Nikolaja II. V zadnjem delu gledamo rusko armado v sve tovni vojni Film toplo priporočamo v ogled zlasti šolski mladini in dijaštvu. ZKD bo ponovila film še v nedeljo ob pol 11. dopoldne v kinu Ideal ob 11. v kinu Matica ter na dan Novega leta v obeh kinematografih ob istih urah kakor v nedeljo o— Jugoslovenskl nacijonallsti! V nedeljo zjutraj ob pol 8. bo v župni cerkvi 9v Jakoba v Ljubljani zadušnica za tragično preminulim bratom Valentinom Zicom. u— Družabni popoldan JNAD »Jadrana* bo na novega leta dan. Na sporedu zabavne točke. Ples. u_ Občni zbor Sokol skega društva na Viču bo v nedeljo 6. januarja ob pol 10. dopoldne v Sokolskem domu na Viču. članstvo se poziva da se ga poinošteviitao udeleži. o— Silvestrovo na Taboru. Sloviti pariški variete »PaTadls de femrnes« bo štel 44 umetnikov ta umetnic, same priznane prvovrstne moči. Nastopili bodo svetovno-znani artisti, akrobati, balerine, plesalci, žonglerJJ, komiki, klovni s prav Izbranim in zanimivm programom ter bodo s svojimi točkami očarali LJubljano. Cenjeno ob-člnstvo opozarjamo da se bo spored pričel točno ob po! 21 Zato priporočamo nabavo vstpnlc v nredprodajf v Narodni kuHearnl. IZGUBLJENO Od gflavnega kolodvora do Delavske zbornice se je zgubila 22. t. m. colier iz platine z 2 briljantoma. Pošten najditelj naj k) odda proti dobri nagradi v oglasnem oddelku »Jutra«. 15846 Stritarjeva uHca. Vstopnina za osebo 10 dinarjev vključno s plesom ta zabavo. Podroben program razviden z letakov. a— Silvestrov večer SK Ilirije. SK Ilirija bo priredila letos prvič svoj Silvestrov večer. To silvestrovanje bo v areni Narodnega doma v ponedeljek od 20.30 do 4. ure zjutraj. Poleg plesa bo na programu ceia vrsta zabavnih in drugih točk, ki bodo dvignile razpoloženje vseh navzočih. Ob polnoči novoletni pozdravni nagovor ta alegorija. Kakor vse dosedanje družabne prireditve Ilirije, ki so uspele v vsakem oziru lepo, tako da je šteti te prireditve med najzabavnejše v Ljubljani, obeta tudi Silvestrov večeT višek zabave. Zato v ponede ljek vsi. ki žele resnične in neprisiljene zabave, na silvestrovanje Ilirije v areno Narodnega doma. n_ Društvo »Soča« bo priredilo 31. t. m. ob 20. svoj Silvestrov večer v salonu »Pri levu« s prav zanimivim sporedom Na programu petje, deklamacije. recitacije ta šaljivi solospevi Prehod iz starega v novo leto bo spremljal času primeren nogovor g prof. Bačiča in bo gdč Batjelova deklami-rala Matičičevo »Napolnite čaše«. Na ta domač in prisrčen družaben večer so vabljeni »Sočani« in prijatelji društva. Vstop prost. 2356 a— Plesna vala SK Svobode drevi ob 20. v zeleni dvorani Uniona. 2354 u— Sobotni plesni tečaj Jenkove šole danes ob 20. v Kazini. Poučujeta se twlst In fox-anglai&. 2357 a— Ciril Metodova veselica v LJubljani bo 5. januarja v Sokolski dvorani. Vhod z Bleiwei'sove ceste. 2358 Sokolsko društvo na Viču priredi v ponedeljek Silvestrov večer z velezabav-nim sporedom Sodeluje sokolski pevski zbor in dramski odsek. Začetek točno ob ool 21 Vstopnina 8 Din. o— Javna kuhinja v palači Delavske zbornice bo začela poslovati v ponedeljek 31. t. ra. Izkaznice za hrano se prodajajo v prostorih kuhinje v suterenu palače Delavske zbornice od danes dalje od 12. do 15. in od 18 do 20. ure. u— Podružnica Kola Jugoslovens/klh se« ster Moste-št. Peter bo priredila prihodnjo nedeljo ob 15. božičnico revnim moščanskim šolarjem in bednim družinam v telovadnici mošanke šole z zelo zanimivim sporedom. Občinstvo se vljudno vabi k obilni udeležbi u— Drobna policijska kronika. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina kolesa. 1 primer kaljenja nočnega miru, 1 primer pijanosti, 3 primeri prekoračenja policijske ure. 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 9 prestopkov predpisov o zapiranju trgovin, 5 prestopkov avtomobilskih predpisov. 3 prestopki cestnega policijskega reda ter 1 samomor. Aretiran je bil neki Josip S. zaradi splošnega suma Zopet dve ukradeni kolesi. Ljubljanski tatovi so tudi sedaj pozimi neverjetno agilni, med njimi pač najbolj tatovi koles Včeraj sta bili prijavljeni na policiji zopet dve tatvini koles. Prvo kolo je bilo ukradeno trgovčevemu sinu Romanu Golobu v VVolfovi ulici. Njegovo kolo Je znamke »Eska« Drugo kolo znamke »Champion«, vredno 2000 Din je nekdo ukradel ključavničarskemu mojstru Ivanu Megliču z dvorišča neke gostilne v Rožni ulid. o— Čigavo je kolo? Dne 26. t. m. je bilo v gozdu pod hotelom »Bellevue« najdeno skrito v grmovju moško kolo. že obrabljeno z rumenimi gumijatimi ročaji in s še ohranjenimi plašči. Kolo se sedaj nahaja na policijski direkciji, kjer ga dobi lastnik zopet v last. u— Tatinski drobiž. Pred nekai dnevi je neznan tat odnesel iz mestne hiše na Poljanski cesti 60 Din vredno svarilno svetilko. — V noči na 25. t. m Je bilo vlomljeno v stanovanje Miloša Taranza na Cesti na Rožnik. Tat je odnesel razno obleko ta nekaj dragocenosti. — Te dni je bilo vlomljeno v spalno sobo Alojzija F*ušaniaka v Ko-menskega ulici, odkoder je tat odnesel s seboj za 1000 Dim vrednosti razne obleke ter drugih predmetov. Rumena Lilija po znamenitem delu Lajos Biro-« s najlepšo ženo BUUe Dot«. Pride! Pride I u— Samomor starčka. Prednjočnjim se je obesil na Zabjeku 74 letni vpokojeni železničar Anton G. Ubožec je že dalje časa bolehal na neozdravljivi bolezni ta to ga je slednjič tako potrio, da Je v napadu globoke duševne depresije šel prostovoljno v smrt. u_ Tatvina kositra ▼ tovarni Saturmis. Obratovodja tovarne Saturnus na Selu g. Wagner je prišel te dni čisto po naključju na sled večji tatvini cina. kj jo Je nameraval izvršiti skladiščnik Josip R. Obratovodja je ustavil voznika Franceta D., ki ie pe-Ijal na kolodvor več zabojev izgotovljene. »Nepremagljiva fregata11 Največji pomorski film sedanjosti! SeozacijonaJno, pustokmjo filmsko dek> o b gusarjih, mornarjih m ljubavi. Zamorci in R Arabci. — 5000 oseb — 30 brodov. — Grandjjo vre* me trajalo še nadalje, sta se odločila klu* ba Primorje in Svoboda, da odigrata v ne* deljo javno prijateljsko tekmo s svojima prvima moštvoma, kar moremo le najtop* leje pozdraviti. Oba kluba sta odigrala že preteklo nedeljo medsebojno tekmo, žal samo trening tekmo, tako da ji je prisostvovalo samo pičle število gledalcev, prekašala pa je marsikatero javno prireditev. Obe moštvi sta piredvedli lepo in fair igro in kakor zna* no je zmagalo Primorje s tesnim rezulta* tom 2 : 1. Nedeljsko srečanje bo v toliko zanimivejše, ker nista imela Primorje in Svoboda že dalje časa prilike, da bi v jav« ni tekmi merila svoje moči. Pričakujemo zatorej, da bo nedeljska prireditev dobro obiskana, kakor to tudi zasluži. SK Slavija (Vodmat) poziva članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba umrle« ga, agilnega tovariša Frana Keršiča, ki se vrši danes ob 14. uri iz hiše žalosti, Novi Vodmat, Društvena ulica 48. Glavna skupščina JPSa se bo vršila v nedeljo 30. t m. v Beogradu. Glavna vprašanja, ki jih bo morala rešiti ta skup« ščina, so naslednja: Vprašanje podsavezov, formula prvenstva Jugoslavije, reprezen« tančni nastopi JPSa, uprava JPSa ter re* kordi in plavalni prostori. Češkoslovaški nogometni prvak v Ri* mu poražen Za božič je Viktorija Žižkov nastopila v Rimu proti kombiniranemu rimskemu moštvu, od katerega je bila po* ražena z 2 : 4 (1 : 2). Polovična vožnja za zimske športnike. Opozarjamo vse zimske športnike, ki so včlanjeni v JZSS a imajo v letu 1929. pravico na trikratmo polovično vožnjo ter naj zahtevajo svoje legitimacije za to vož* njo pri klubih, v katerih so včlanjeni Tre* ba je vpoštevati, da bo trajalo skoro te* den dnu predno bodo vse legitimacije po* trjene in izstavljena uveTenja. vsled česar naj se pravočasno pobrigajo zanje. Posa* meznikom Savez legitimacij ne bo izdajal. JZSS. _ VREMENSKO POROČILO JZSS. Kranjska gora: Temperatura —5. jasno, brez vetra, v dolini 40 cm pršiča in 5 mm sreža, smuka idealna, skakalnica uporabna, v nedeljo in na novega leta dan specijalni tečaji za skakalce pod vodstvom inž. Hans* sena. DovjesMojstrana: Temperatura —10, sne* ga 30 cm im 4 cm pršiča, malo oblačno, smuka prav dobra, skakalnica uporabljiva. Smuški tečaj za tekmovalce je pričel ter le* po napreduje Bohinjska Bistrica in Sv. Janez: Tempe* ratura —7, polobl acno snežne razmere ne* izpremeniene m ugodne, sank al išče in drsa* lišča prav dobra .smuka prav dobra. Od nedelje dalje se vrši smuški tečaj za za* četnike na Bistrici Jezero zmrzuje. — Z ostalih krajev, osobito s planin ni poročil, vendar se od praznikov položaj ni izpre* menil ter bo smuka povsod ugodna. Mož, ki sl mora postiljafi sam, ker je odšla njegova žena v zimskosportno letovišče . . . VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Liiibliani. 28. decembra 1928. Višina barometra 308.8 m. Kraj opazovanja Llnbljaoa Maribor Zagreto Beograd Sarajevo Stopile Dubrovnik Split Barom. 7f6.? /65 6 765 8 '061 7*9-3 /70*6 766 4 Temper. —10 0J 01 —1 o 7'0 —60 +6 t« _: > o o: 89 90 87 00 90 75 Smer vetra in hrzina v m >n sek. NNE I SSW it« wsw / ESE mirno N 0 r e 4 0 c o — ~ , O ° 10 1 10 8 10 10 9 Padavine Vrsta v mm do 7. ure i Solnce vzhaja ob 7.38. zahaja ob 16.25, luna vzhaja ob 17.59, zahaja ob 9.42. Naivišia temperatura dane* v Liublmn 1.5 C, najnižja —2.3 C. Dunajska vremenska napoved ia soboto: Nejasno, padavine, najprej še milo, kasueje bo temperatura najbrže padla. Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo V dvorani Mestnega doma v Ljubljani se e včeraj dopoldne vršil občni zbor Km »tij--ke družbe za Slovenijo. Zbora se je udeležilo nad 800 delegatov, ki so zastopali 288 podružnic. Navzoči so bili zastopniki obeh velikih županov in obeh oblastnih odborov. Zborovanje je otvoril predsednik družbe g. Ivo S a n c i n, ki je uvodoma pozdravil delegate in predlagal, da se pošlje vdanostna brzojavka kralju Aleksandru. Čitanje poročila o delovanju družbe je od-r»adlo, ker je bilo tiskano poročilo poslano vsem podružnicam. Dodatno k temu poročilu je predsednik povdarjal, da je odbor vse leto posloval v popolni slogi, zavedajoč se svoje naloge, ki jo vrši v korist slovenskega kmetijstva. Pozval je podružnice, da v bo doče prej skličejo svoje občne zbore, ker bo tudi družba saam imela svoj občni zbor po možnosti preje kakor doslej. Dopolnilne volitve Nato so se vršile volitve novih članov odbora, ki iim je potekla triletna volilna doba, in sicer enega člana predsedstva, treh članov za bivšo Kranjsko in treh članov za bivšo Štajersko. Z vzklikom in brez debate so bili nato izvoljeni za podpredsednika g Ivan Pipan iz Vižmarjev, za člane odbora pa za bivšo Kranjsko gg.: Martin Baiuk, posestnik iz Vožjakovega; Leopold Bučar, posestnik iz Kostanjevice in dr. Fran Spili 3r-Muys iz Ljubljane, za bivšo štajersko pa gg.: Robert Košar, posestnik pri Sv. Bolfen-ku pri Središču; Martin Steblovnik, pose sinik na Rečici ob Paki in dr. Milavec, ljub ijanski oblastni odbornik. Odobritev bilance K poročilu o delovanju glavnega odbora je predsednik g. Sanein omenil veliko ulogo Kmetijske družbe pri reguliranju cen za potrebščine kmetovaLa, predvsem umetnih gnojil, medre galice, semen itd Trgovini, zlasti zagrebški, ki je v židovskih rokah, seveda to ni po volji, zato skušajo zagrebški trgovci ubiti to ustanovo kmetovalcev. Občni zbor je nato odobril bilanco in račun uspeha za preteklo leto. Bilanca tiiske družbe izkazuje pri aktivah od preko 3 in pol milijona dinarjev, preko 1 milijon dinarjev lastnega kapitala, poleg tega pa znašajo rezerve za valute, za dubioze, za izgube in rezerva iz valorizacije skurai 420 tisoč Din. Račun bilance izkazuje tudi precejšnjo likvidnost, kati razpoložljiva sredstva v blagajni in pri Poštni hrariibvci znašajo preko 160000 Din. Med izdatki družbe tvorijo glavno postavko plače (345.000 Din), izdatki za Ča, da kmet ne sme niti sam odtujiti (prodati, podariti, zadolžiti) niti 9e mu ne more vzeti (zarubiti in prodati) hiše z gospodarskimi poslopji, prostora okrog hiše do enega orala in toliko zemlje, kolikor jo potrebuje za vzdrževanje družine ter en par vprežne živine. kobile z žrebetom, krave s teletom, 10 ovac. 5 prašičev, 5 koz. kmetijskega orodja za enega delavca in toliko hrane za ljudi in živino, kolikor je potrebuje za vzdrževanje do nove letine. Navidezno bi bila taka zaščita kmetije prav koristna. V resnici pa bi položaj še poslabšala, ker bi kmotu vzela gospodarsko svobodno, predvsem pa kreditno sposobnost. Kmet bi namreč ne mogel ne menjati poklica ali posestva, ne najeti kredita, brez katerega ni mogoč napredek. Dogajalo bi se to, kar se dogaja v Srbiji, kjer taka zaščite obstoja že dolga desetletja in kjer je ta zaščita pred vojno povzročila, da je kmotij-stvo v Srbiji zelo nazadovalo. Kmet v Srbiji ne more dobiti ugodnega hipotekarnega kredita, zato pa se razvija lača vrhu tega obresti, ki zn?.šaio 30 do 120 %. Baš zato se v Srbiji tudi ni moglo razviti kreditno zadružništvo. Koliko več zla bi rodila taka zaščita, ki ne obstoja v nobeni drugi evropski državi, v gospodarsko - kulturni in napredni Sloveniji, kjer je naturalno gospodarstvo že davno prešlo v kreditno. Uničila bi kreditno sposobnost kmeta, smisel za napredek in lepo razvito kmetijsko zadružništvo. Taka zaščita torej pomeni gospodarsko propast našega kmeta. Nato je bila prečitana resolucija, v kateri se ugotavlja, da so v paragrafih 68. do 73. in v § 200 načrta zakona o izvršbi in zavarovanju predvidene določbe osnovane na napačni predpostavki. Pravi vzrok preobreme-njevanja kmetij namreč ni lahkomiselnost in gospodarska nezrelost kmeta, temveč prava vzroka sta med drugim prenizka rentabilnost in prevelika razkosanost zemlie. Zato bi nameravana zaščita povzričila baš nasprotne rezultate. Kmetu se mora pustiti kreditna sposobnost ter svobodno razp »laganje z zemljo. Občni zbor zahteva, da se nameravani način zaščite spremeni po naslednjih načelih: 1.) za vse primere naj bo zaščitena hrana in krma. potrebna do prihodnjega pridelka, seme. krava s teletom, 5 ovac ali koz, 2 prašiča, obleka, potrebno orodje in pohištvo; 2.) za slučaj ljudskih, živalskih In rastlinskih bolezni ter vremenskih nezgod pa naj se dovoli moratorij za primerno dobo; 3.) navedeni predmeti naj bodo zaščiteni pred izkoriščevalci, ki zlorablja.!© zaupljivost in nepoučenost kmetov. Po krajši debati je bila ta resolucija sprejeta. Nadalje se je razpravljalo o predlogu glavnega odbora glede sprememb taksnega zakona. Te predloge je utemeljeval ravnatelj Kmetijske družbe inž. Lah. ki je na kratko omenil glavna taksna določila, ki jih je treba spremeniti. Občni zbor je nato poobl istil glavni odbor, da sestavi predloge za spremembo taksnega zakona. _ Predlogi podružnic Nato se je razpravljalo o predlogih podružnic, ki se nanašajo na ustanovitev družbenega skladišča v Celju, na potrebo živi-noadravniških tečajev za kmetovalce, na potrebo prepovedi uvoza krompirja in mlečnih proizvodov ter podpore za nabavo močnih krmil. Sprejeta je bila še resolucija glede potrebe cenene živinske soli in glede ustanovitve kmečkih zbornic. Pred zaključkom občnega zbora je ponovno pričela razprava o organizaciji kmetijskega kredita ter je bil glavni odbor na predlog delegata g. Lenarčiča pooblaščen, da še enkrat prouči vprašanje pristopa Kmetiske družbe k Oblastni zadrugi za kmetijski kredit v Zagrebu. Sklepi glavnega odbora se bodo potem smatrali, kakor da so sprejeti od občnega zbora. — Pred uvel javi jen jem dodatnega dogo* vora k trgovinski pogodbi z Avstrijo. Ka« kor poročajo iz Beograda je kralj podpisal dodatni dogovor k trgovinski pogodbi x Avstrijo, ki je bil v početku decembra ra« tificiran v Narodni skupščini. Dogovor, ki se do 30. juniia 1931. ne more odpovedati, bo stopil v veljavo 10 dni po izmenjavi ratifikacijskih listin, torej približno v are* dini januarja. Uveljavljenje tega dogovo« ra bo, kakor znano, težko prizadelo naš izvoz (zlasti iz Slovenije), ker se bodo znatno povišale avstrijske carine na mes« ne prašiče, govejo živino, meso, mesne iz« delke m konje Istočasno pa se bodo po« višale tudi nekatere naše carinske postav« k» na predmete iz železa bakra, medeni* ne. na nekatere vrste orodja ter na ovojni papir. = Vinski sejem ▼ Krškem. Kmetijska podružnica v Krškem bo priredila v sredo 28 januirjn v>lik: vineki s°iem v Krškem Kupci se vabijo, da spor.nafo letošnji dobri pridelek iz Drenovca. Trške gore itd. Otvoritev bo ob 10. dopoldne v prostorih občinske posvetovalnice v Kr5"-orn = Načrt novega zakona o državnih monopolih. V sporazuma z vodstvom uprave monopolov in strokovnjaki Je finančno ministrstvo pričelo izdelovati načrt novec* zakona o državnih mono- poMi, ki bi bil enoten za vso 4rža«vo. S tem zakonom je treba predvsem urediti produkcijo in izvor tobaka, dalje razmer}* med prodoceati in državo itd. Vai.no Je tud; vprašanje ureditve produkcije m prodaje soli. Načrt tega zakona bo v kratkem času izdelan ia predložen vladi. = Prodaja. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 10. januarja ponudbe rrlede prodaje 700 m* bukovih polen. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Borze 28. decembra. Na ljubljanski borzi je bil tudi danes promet prilično velik, predvsem v devizah na Dunaj, Berlin, Curih in Prago. Potrebo v devizi na Pariz je krila privatna ponudba, vso ostalo potrebo pa Narodna banka. Deviza na Berlin je ponovno nekoliko popustila na 13.525, tečaji ostalih deviz pa so ostali v glavnem nespremenjeni Na zagrebškem efektnem tržišču se je dar ues Vojna škoda za malenkost okrepila. Pri živahnejšem prometu se je kasa trgovala po 431 — 432.5, za februar po 439 in za februar brez kupona in možnosti dobitka ier amor-Mzacije po 410 — 411. Investicijsko je noti-ralo nižje pri 85 — 85.75, agrarne pa »o bile zaključene po 52. Za bančne vrednote je bilo malo zanimanja ter 90 bili zabeleženi zaključki v Praštedioni po 920 v Union-banki po 56.5 in v Jugobanki po 9l. Med industrijskimi papirji se je šečerana okrepila na 470 zaključek, Trboveljska pa se je trgovala po 475 — 480. Našičlca je pri čvrsti tendenci notirala 1800 _ 1900, za Vevče pa je bilo povpraševnaje po 117. Device in valute. Ljubljana. Amsterdam 0-^22.8275, Berlin 13.51 do 13.54 (13.525), Bruse« 0—7.9067, Budimpešta 0—9.9067, Curiih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunad 7.9904—8.0204 (8.0054), London 275.35-^276.15 (275.75), Newvork 56.53—56.73 (56.63). Pariz 2214 do 223.3 (222.3), Praga 167.98—168.78 (168.38), Trst 0—297.44. Zagreb. Dunaj 7.9904 _ 8.0204, Berlin 13.51 - 13.54, Bruselj 7.0867 — 7.9267, London 275.35 _ 276.15, Milan 296.348—298.348, Newyork 56.53—56.73, Praga 167.98—168 78, Curih 1094.1 _ 1097.1. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.295. London 25.1625, Newyork 518.10, Milan 27-135, Praga 15.36. Dunaj 73. Budimnešta 90 35 Berlin 123.425, Bruselj 72.17, Amsterdam 208.30, Varšava 58.175. Bukarešta 8.12. Sofija 3.75. Dunaj. Beograd 12.48875 — 12.52875, Berlin 168.8325 - 169.3325. London 34.415 do 34.515, Milan 37.105 — 37.205, Newyork 708.45 — 710.95, Pra^a 20.995 — 21.075, Curih 136.755 — 137.255; dinarji 12.415 do 12.475. Efekti Ljubljana. CetKka 158—0, Ljubfl. kreditna 1» do 0, Praštediona 920—0, Kreditni zavod 175—0, Vevče 114—0. Ruše 260—280, Kranjska industrijska 298—0, Stavbna 56—0, Sešk 105—0. Zagreb. Državne vrednote: VojDa škoda 431 — 432, za februar 438 — 439, za februar brez kupona 409 — 411. investicijsko 85 do 85.75. agrarne 52 — 53; bančne vrednote; Praštediona 920 — 922.5. Hrvatska 65 — 0, Poljo stara emisija 17.5 — 18, nova emisija 15.5 — 165. Kreditna 93 — 0. Union 56.5 do 57.5, Jugo 91 — 91.5. Ljubljanska kreditna 125 — 126. Narodna 0 — 7000, Srpska 152 _0. Zemaljska Sarajevo 135 — 140; industrijske vrednote: Narodna šumska 16—0, Našička 1800 _ 1900, Gutmann 200 — 205, Slaveks 104 — 105, Slavonija 0 — 5.75, Šečerana 470 — 480. Narodna mlinska 20 — 0, Union 305 — 810, Vevče 117 — 0, Isis 25 do 28. Dubrovačka 500 — 505. Trbovlje 475 do 480. Beograd. Vojna škoda 430 — 431, investicijsko 85.5 — 86. agrarne 53 — 54 Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (28. t m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni bukovih plohcv. — Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se p š e n i -c a (slov posta ja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška. promptna. 80 kg po 290l_292.5, za januar po 295—300. za februar po 806 do 907 5. za april po 315 — 317.5; turščica: ameriška cLa plata». promptna, zacarinj^na, fco Ljubljana po 315.5 — 320; ječmen: baški, 71 kg, rešetan, plač. po prejemu blaga po 315.5 — 320; oves: baški ali slavonski. rešetan, navadna voznina po 295—300; r ž: baška, 72 kg, mlevska tarifa, po 295 do 297.5; moka: c0g>. b*o Ljubljana, plač. po prejemu, po 430 — 435. Novosadska blagovna borza (28. L m.) Tendenca nespremenjena. Turščica se je jx>-novno nekoliko okrepila. Promet: 117 vagonov pšenice, 8 vagonov moke, 15 vagonov turščice in 2 vagona ovsa. Pšenica: baška in gornjebaška 237.5 — 240: baška. za februar - marc 251; gornjebanaška 232 do 235; sremska 237.5—249. Ječmen: baški, sremski in banaški 252.5 _ 257 5. Oves: baški in sremski 240 — 245. Turščica: baška 247.5 — 250; za januar 2525 — 255; za marc 2825—285: sremska 247.5—250; za marc-april 282.5—287.5. Moka: baška <0» in <0gg» 342.5 — 352.5; <2» 322.5 — 332.5; <5> 802.5 — 312 5; <6» 265 — 2?5, «7> 2 5 205 — 215. Otrobi: baški 175 do 180. Krompir: slovenski 115 — 120. Dunajska borza za kmetijske proizvode (27. t m.). Po praznikih je bila v skladu z čvrstejšimi inozemskimi notacijami tudi tendenca na dunajski borzi prijaznejša, če« prav ni prišlo do večjega prometa Jugo« slovenska pšenica se je nudila po 37.50 ši* iinga fco Dunaj. Prijaznejša je bila tudi tendenca v turščici zlasti za nekatere ter« mine. Uradno notirajo: pSenica: domača 35.25 — 36, madžarska potijska 38.75 — 39.5, jugoslovenska 37 — 37 5; rž: march« feldska 35.25 — 35.50, madžarska 33 75 — 34; turščica: madžarska 33.5 — 34, «La PIa» ta» 36 — 36.5. Vsaka zavedna gospodinja uporablja dosledno prašek za pecivo Iz življenja in Maska za pomlajevanje človeškega lica Pomemben izum dunajskega specijalista za kozmetiko. — V nekaj letih bodo izginili starikavi obrazi in povsod bo cvela sama večna mladost Dunajskemu zdravniku za kozmeti* ko, prof. Ervinu Lastu se je posrečil senzacijonalen izum, ki bo, kakor vse kaže, povzročil veliko revolucijo zla* sti v ženskem svetu. Dr. Last je učenec znanega pomlajevalca prof. Stei* nacha. Že leta in leta se je bavil s spe* cijelno napravo, ki ima namen pomla* jfevati človeško lice in doseže ta smo« ter na reverjetno lahek način in s kar mogoče enostavnimi sredstvi. Metoda dr Lasta se poslužuje dia* termije, ogrevanja kože na obrazu z električnimi valovi. Tzumiteli je napra* vil poseben aparat, sestoječ iz poseb« nih elektrod, ki se polagajo na lice v obliki maske, na roke pa tudi v obliki rokavice za levico in desnico. Maska je tako narejena, da se na las natančno vleže na lice. Priprava se na* polni s tekočino, ki se v neka i urah strdi, postane elastična in ni prav nič krhka. Masa. ki se nahaja v maski in se položi na obraz, ima č- Hovite posle* dice. Arterije v koži se razširijo, koža se osveži ter pov7roča neprestano nre* osnovo. Tudi lasišče se na ts način do* Krvav božič v Porečah na Koroškem V neki vasici pri Porečah ob Vrb* skem jezeru na Koroškem so doživeli ljudje letos grozen sveti večer. Pri kmetu Janezu Jagru je služil za hlap* ca 191etni Miha Kreutzer. Jager je hlapca obdaroval kakor se spodobi hiš* nemu poslu; dal mu je nekaj v denar* ju, nekaj pa v naturi. FPapec p je menil, da je dobi! premalo in se je strašno razhudil nad gospodarjem Začela sta se prerekati. Slednjič je Ja= ger povedal Kreutzerju. da lahko gre. če mu ni všeč pri njem. Hlapca je odpoved tako razjarila, da je skočil v hlev in popadel gnojne vile. Hotel jih je zasaditi gospodarju v prsa. Jager pa se je bodeža ubranil z roko. Gospodarjev sin, ki je videl, da je oče v smrtni opasnosti, je priskočil roditelju na pomoč. Zdaj sta se bra= nila dva proti enemu. Domače ženske, ki so videle, da je stvar resna, so začele moške miriti. Kreutzer, ki se jc bil medtem preril do kuhinjske mize, je pograbil velik nož in ga je vrgel v gospodinjo. Nož je obtičal v njenem hrbtu in jo je težko ranil. Vaščani, ki so doznali za grozni prepir med gospodarjem in poslom, so naglo obvestili najbližjo orožniško po= stajo, ki je poslala nad Kreutzerja žan* darje. Z velikim naporom se jim je posrečilo vjeti in ukrotiti pobesnelega hlapca, ki je sedaj izročen celovškemu sodišču in se bo moral zagovarjati ra* di trojnega poskušenega umora. Kdor ima, mu bo navrieno Na španskem imajo vsako leto za božič žrebanje državne loterije in glavni dobitek znaša vedno več mili* jonov peset. To dejstvo še bolj pov* zdigne prazničnost rojstva Gospodo* vega. Loterija je zelo popularna. Sreč* ke in njih deli se prodajajo ne le med grande v deželi, ampak tudi med siro* mašno ljudstvo, ki je seveda v veliki denarni stiki in vsako leto upa, da pa* de drobtina z bogate mize tudi v nje* gov žep. Letošnje žrebanje je držalo vso de* želo v nepopisni napetosti. Prometne zveze so slabe, a ker je loterija držav* na ustanova, raznese brzojav številke dobitkov na vse strani, čim je žrebanje zaključeno. Prebivalstvo je na sveti dan nestrpno čakalo, katera številka Ibo imela vso srečo. In glej. usoda je dobra prekrvavi. Napake, madeži na obrazu in glavi izginejo v najkrajšem času, starikava rumenkasta koža po® stane prožna, se pobarva rdeče in lice dobi naravnost mladosten izraz. Maska za diatermijo je najučinko* vitejša glede gub, ki se pojavljajo na obrazu. Lice se že po nekajkratni upo* rabi aparata čudovito pomladi, koža se zopet napne. Metoda ni vrhutega v no* benem oziru nevarna, ker pomaga pri preosnovi celotnega organizma Ma* sko pa lahko uporabljajo v praksi sa* mo zdravniki, ki so specijalizirani v kozmetiki. Po vsestranskih poročilih je diater* malna maska največji dosedanji uspeh dunajske medicinskoskozmetične šole. Za izum se silno zanima inozemstvo in dr. Last že prodaja patent za tuje dežele. Z uporabo pomlajevalne maske b izginila starost z obrazov čez noč, v nrvem času pa si bodo to razkošje lahko dovolili samo petični sloji, iz če* sar slerli da Lastov izum zaenkrat če ni socijalnega pomena. bila muhasta, kakor že marsikdaj po« prej. Lastnik srečke, ki je zadela pr* vi dobitek 15 milijonov španskih pe* set, je neki španski aristokrat, grand, ki je kupil celo srečko pri banki Credit Lvonnais. Mož pa ni samo bogat, am* pak tudi star. Devet križev že nosi, pa je kljub temu zadel še novih 15 mili* jonov na svoje rame. Piše se San Ra* sael. Drugi dobitek, ki znaša 10 mili* jonov peset, pa je zadelo Katoliško društvo v bližini Barcelone. V tem mestu je država prodala za več nego 30 milijonov srečk, zato je čisto raz* umljivo, da je prišla druga največja lo* terijska riba v ta usta._ Suh božič na mokri podlagi Za letošnje božične praznike je bi* la kontrola na parnikih, ki so se pri* peljali v njujorško luko posebno ostra. Prohibicijska policija je postopala ze* lo brezobzirne in ni poštedila niko* gar, ki je dopotoval v Ameriko. Na ta način je prišlo zlasti na parniku «Ma* jestic« do burnih prizorov. Prohibicij* ski agenti, ki so preiskovali potnike in ortljago, so streljali v zrak, da bi opla* šili tihotapce in pasažirje. Potnikov na «Majesticu» se je lotila velika vzne* mirjenost. Mnogi med njimi, ki so pri* nesli v Ameriko po kakšno steklenico alkohola, so naglo razvezali prtljago in pometali steklenice v morje. Kljub temu pa so prohibicijski agenti zaple* nili nad tisoč steklenic žganih pijač. Tistih ljudi, ki so spirituoze utajili, je bilo nekaj tucatov in poleg zaplembe vtihotapljenega blaga jih je zadela stro* ga zaporna kazen. _ Kako lovijo krokodile na Borneu Iz Sandakana na otoku Borneu poročajo, da je tamošn.;a vlada razpisala nagrado na vse krokodilske glave. Posledica je bila ta, da so se domačini lotili nevarnega lova teh velikih kuščarjev z istim navdušenjem, s kakršnim se prodajajo v naših krajih mnogi ljudje na lov postrvi, ščuk in drugih rib. Za lov za krokodile so potrebne štiri stvari: močna svetilka, sulica, lahek čoln in — črna noč. Ce so izpolnjeni vsi ti pogoji, se popeljejo lovci v čolnu po reki navzgor ali navzdol, eden drži v eni roki svetilko, v drugi pa sulico. Luč privabi požrešno zverino na površje in komaj se je dovolj približala, ji lovec zasadi mrzlo jeklo med rebra. Sunek mora biti sveta spretno zadan, kajti lahko se zgodi, da prevrne neubita živa* z udarcem repa čoln in vse. kar je v njem. Kaj sledi noto, si lahko mislimo. V ogromnih želodcih ubitih krokodilov so našli že vsakovrstne spominke na slabo uspele sunke s sulicami: človeške roke in noge, kosti, kose cunj. ki so tvorile nekoč obleke itd. Dobro usmrčenim krokodilom pa lovci odrežejo glavo, drugo vržejo proč. čeprav bi bilo še marsikaj na živali uporabnega. Za vsako glavo jim plačujejo oblasti nagrado, in sicer je ta nagrada različna, ker plačujejo glave po meri. Na vsaka dva in pol cm. od konca nosu do vratu, pride okrog 3 Din. Glave vržejo nato proč. Zadnji dve rekorderki Kakor smo te dni poročali, se ie vršila ▼ Pariza ženska plavalna tekma, pri kateri }e dosegla Ho-landka gdč. Braunova (na levi) nov svetovni rekord v plavanju na hrbtu na 400 m; Francozinja gdč. Lalgado je potolkla prejšnji francoski žensk) rekord v prostem plavanju na 200 m. Poledica na Dunaju Na Dunaju so imeli letos neprijetne praznike. Dne 24. decembra okrog 17. ure je začel padati leden dež, ki je po* kril vse ulice in trge z več nego prst debelo ledeno skorjo. Posledice te vre* menske kalamitete so bile za marsiko* ga več nego neljube. Mnogo ljudi je popadalo na tla in dunajska rešilna po* staja ni še nikoli ugotovila toliko ko« stolomov kakor ob tej priliki. Nič pri* jetnejše kakor ljudem ni bilo vozilom. Avtomobili in kočije so se kar trumo* ma prekucevali in šoferji sploh niso hoteli voziti. Enake neprijetnosti so bile tudi v Monakovem, kjer je pro« met radi tega popolnoma zaspal. Potres na Filipinih Mesto Cottabato na filipinskem otoku Mindanau je obisikal potres. Morje je mesto preplavilo in ga popolnoma uničilo. Štiri osebe so mrtve 102 sta ranjeni. Piscator se boksa V nekem berlinskem kabareju sta se srečala proshrli novotarski režiser Er-wim Piscator in pisatelj ter izdajatelj revije »Das Forum« Wilhelm Herzor. Herzog je Piscotorja v svojem listu že dalje časa hudo napadal. Z besedami: »Ali bost-e še tako proti meni pisali?« je navaili-1 Piscator na svojega kritika in mu dal okusiti svojo pest. Tudi Herzog ni bil len. S težavo so drugi ločSd oba navdušena boksarja. Končno sodbo bo izrekel menda pravi sodnik. Drama nesrečne matere V Bilbau na Španskem so pokopali pred nedavnim skrivnostno žensko, ki je prebila kakšnih 40 let ločena od vsega sveta, v samotni vili. Skoraj nihče ni bil videl v tem času nenavadne čudakinje iz obraza v obraz, vsi so pa vedeli, da je sila bogata, da se imenuje Hermandez in da ie štela ob času svoje smrti okrog 70 let. Še ena podrobnost je vzbujala vsa mogoča ugibanja med radovednimi Bilbaočani, a brez stvarnega rezultata. Vsak dan so prinašali iz mestnih cvetličarn velikanske šopke perunik in jih odlagali pred portal vile. Kaj se je dalje zgodilo s temi cvetlicami, ni vedel živ človek, ker v vilo ni smel vstopiti nihče. Skrivnost vile s perunikami. Šele ko je čudaška dama umrla, je uradna komisija, ki je morala stopiti v vilo zaradi inventure, dognala vzroke in vse okoliščine tega 40-letnega samo-tarenja. Tik ob spalnici stare dame je bila črno drapirana soba, čije stene so bile poslikane s perunikami v vseh mogočih barvah. Ob eni izmed sten je stal klečalnik, a sredi sobe se je dvigal mrk katafalk s stekleno krsto, v krsti pa je ležalo balzamirano truplo triletnega otroka. Gospode iz uradne komisije se je polastila groza. Kakšna strašna skrivnost je tičala v tej krsti z balzamiranim truplom? Dnevnik, ki so ga našli v pisalni mizi pokojnice, iiim je odgovoril. V njem je bila popisana zgocfca nesrečne plesalke na vrvi Proti koncu sedmega desetletja v prejšnjem stoletju je nastopala po velikih mestih evropskega kontinenta mlada, lepa plesalka na vrvi, Leoni Dor-ringtonova, ki si je pridobila s svojo lepoto in umetnostjo neštevilno oboževalcev. Marsikateri bi jo vzel za ženo, a ona je odbila vse snubce, dokler ni uslišala v 1. 1883. na splošno presenečenje prebogatega, pa tudi za štirideset let starejšega kneza Garčineva s Krima. Zadnji njen nastop v tem letu pred poroko v Petrogradn ie bil svojevrsten dogodek za vso višjo družbo. Sam car je prisostvoval predstavi in je obdaril .levesto s krasno biserno ogrlico. Nekaj časa sta živela knez in kneginja Garčineva, bivša plesalka na vrvi, v navidezni sreči. Toda kmalu jo je začel starec trpinčiti z besnimi napadi ljubosumnosti. Dostikrat se je zgodilo, da jo je brez vsakega povoda pretepel ob navzočnosti služinčadi, njeni poskusi, da bi mu ubegnila, so se izjalovili. Tudi ko nnu je rodila dečka, se ni njegovo vedenje do nje v ničemer spremenilo. Zasledoval jo ie s fiksno mislijo. da ni on oče tega otroka in zasovražil ga je do smrti, dočim je bilo vse njeno življenje osredotočeno v detetu. Svoiega norega sovraštva ni skrival pred nikomur. L. 1886. so našli kneza v spalnici mrtvega. V roki je držal samokres. Poleg kneza je ležal deček — isto tako mrtev. Ni bilo nobenega dvoma: knez Suknje po globoko znižanih cenah od danes dalje samo pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Prve posledice prehlada so hri-pavost in kašelj. Te neprijetne pojave odstranite « brzo s i :< m i je bil najprvo ustrelil otroka, potem pa samega sebe . . . Mati — morilka ln spokornica Takrat je bilo splošno naziranje, da je knez izvršil to dvojno krvavo dejanje. Šele sedaj, po več nego štiridesetih letih, je prišla prava resnica na dan Dnevnik pokojne Hermandezove pripoveduje, da ie v usodni noči, kakor neštetokrat prej, prišlo do divje scene med ljubosumnim knezom in njegovo ženo. Knez je navalil v napadu besnosti k otrokovi postelji in ga je hotel vreči skozi okno. Mati je stekla otroku na pomoč, togotnež io je udaril — takrat se je mera napolnila. Vsa iz sebe, v največjem strahu za svojega otroka, je izdrla samokres, ki ga je nosila s seboj, in je sprožila. Zadela je drugače, nego je hotela. Zadela je otroka . . • Tedaj je z drugim strelom usmrtila uničevalca svoje sreče. Po tem groznem dejanju je potisnila mrtvemu knezu samokres v roke. Vse je mislilo, da je bil on morilec. Toda od otroka se ni hotela ločiti niti po smrti. Neki lekarnar v Odesi ji je truplo balzamiral in ž njim se je odpravila v tujino. V Bilbau je kupila vilo in tu Je preživela pod imenom Hermandez celih štirideset let samo v spominu iij v pokori za otroka, ki mu je bila nehote morilka. Vsak dan je okrasila njegovo krsto s šopki perunik, s cvetlicami, ki jih je imel za življenja rad . . . Spomenik francoskemu raziskovalcu V Nliameju, glavnem mestu afriške Nigerije, m odkrili pričujoči spomenik francoskemu polkovniku Monteiiu, ki je bil raziskoval Afriko zlasti v okolici Čadskega jezera. Božič nesreč Za minule božične praznike je smrt posebno v Zedinjenih državah kosila z neusmiljeno koso. Iz Washingtona javljajo, da je umrlo nad 300 ljudi na* silne smrti. Avtomobilske nesreče so zahtevale 107 smrtnih žrtev, ogenj je pokončal 37 življenj, prav toliko je bi* lo tudi samomorov. Se najnedolžnejše so se med božičnimi prazniki obnašali morilci, ki beležijo 7 žrtev. Statističar* ji pravijo, da ni bilo še nikoli za božič v Ameriki tako bogate smrtne žetve. Smrt med počitkom Na Hochkonigu blizu Salzburga je na Štefanovo zmrznil smučar Peter Riedl. Oskrbnica bližnje planinske ko* če «Arturhaus» ki je Riedlu stregla, je povedala, da se je mož najprej v planinskem zavetišču okrepčal, nato pa odšel s smučmi ter se zelo vztrajno smukal. Šestkrat je skočil z visoke skakalnice in po šestem skoku se je napotil na vrh hriba, da bi se spustil na smučeh v dolino. Ko je prišel na vrh gore, ga je najbrže obšla tolika utrujenost, da se je hotel odmoriti. Obšel ga je spanec in v snu je revež zmrznil. Skupina smučarjev, ki se je nekaj ur pozneje povzpela na vrh, je našla Riedla mrtvega in ga je odnesla k ljudem, ki so nesrečneža pokopali. Božični prazn'k$ v Parizu Slika i otodarovalne prireditve, kakršnih ie bilo na Sveti večer v francoski prestolid nešteto la Id so lifa organizirala dobrodena društva ▼ prid revnim otrokom. Pričujoča slika nam kaže podobno prireditev na Montmartru. Tri kreacije zimske mode Z leve proti desni: Plašč lz sivega karakula. — Večerna dekliška obleka Iz *vfle ▼ mavričnih barvah. — Športni plašč z ovratnikom, pasom in rokarvnhni obšlvU Iz bobrovine. Kdor sreče ne odklanja naj si odtrga malenkosten znesek in si naj kupi pri nas srečko držav. razr. loterije. V novem letu bomo marsikomu zopet izplačali kak velik dobitek, ki bo prinesel v marsikakp hišo blagostanje in srečo. 7. januarja se bo vršilo že prvo žrebanje, do tja naj bo vsakdo že v posesti naše srečke. Srečke se dobijo: oglasnem odd. »Jutra« v Prešernovi ulici v ekspozituri »Jutra« v Šiškj v podružnici »Jutra« v Celju in Mariboru i opisi JEŽICA. Predavanje g dr Rapeta v Sokolskem domu je prav dobro uspelo V poljudnih besedah ie predavatelj povedal mnogo novega o zrakoplovstvu Številni poslušalci so z zanimanjem siedili razlagi o razvoju letalstva, o občutkih pri poletu in o delovanju pilotov. Filmske slike so pojasnile predavanje, vendar so bile nekatere pretemne. kar pa seveda izvira le od filmskega snemanja ob neugodni svetlobi Sokol priredi na Silvestrov večer zabavo z Igro. petjem plesom In prosto zabavo Dobila se bodo Poleg dobre kapljice gorka in mrzla jedila čaj. slaščice. Kdor hoče pričakati v veseli družbi začetek novega leta. naj pride na Silvestrovo v Sokolski dom. KOČEVJE. Sokolsko društvo v Kočevju bo imelo svoj redni občni zbor 30. t. m ob 13. uri v gostilni br. Bogataja »Pri žagi« v Kočevju RADOVLJICA. Sokolsko gledališče v Radovljici bo ponovilo v nedeljo 30. t m popoldne zadnjikrat »Peterčkove poslednje sanje« VRHNIKA. Predavanje Zveze kulturnih društev Jutri, v nedeljo, bo predava! na Vrhniki g Kravos o Japonski (II. del. s skioptičiiimj slikami). Poleg tega bo za mladino aJdal otroško pravljico, ki bo tudi spremljana s skioptičnimi slikami. PLANINA V obmejni Planini smo položili dne 18 t. m materi zemlji v naročje br. Toneta Ozbiča. Pokojni ie bil vrl Sokol, dolgoletni gospodar društva Za njim žalujemo vsi Vedno veselega obraza je prihajal k telovadbi In s kakšnim veseljem je hodil na zlete! A danes ga ni več. Ko se je skloni! Sokolski prapor na krsto v grobu, nas je zaskelelo slovo v globino src Brat Tone, naj Ti bo lahka domača zemlja, ki si jo tako iskreno ljubil Sokoli Te bomo ohranili v častnem spominu. p— Promocije. Na univerzi v Padovi »o prom ovirali za doktorje prava: Alojzij Rustja iz Skrilj, Avgust Sfiligoj iz Dobro« vega in Avgust Nemec iz Bilj. Na univer* zi v Modeni je promoviral doktorjem me» dicine Marcel Vrč iz Trsta. p— V O pat jem selu so otvorili «balil&ki dom» Glavno zaslugo za to ima domačin Karel Pahor, ki se ni strašil stroškov, sa« mo da je pokazal svojo zvestobo Italiji in režimu! Ta Pahor je tudi govoril pri otvo= ritvi. Poklonil ae je posebno občinskemu komisarju in ga pohvalil, da dela nesebično v korist občine. Izjavil je, da se občani v Opatjem selu čutijo prave Italijane in da občudujejo pravičnost režima in Ducejal Zastopniki vseh oblasti so bili navzoči pri otvoritvi balilskega doma. Premožni Pahor jih je pohabil na zakusko, katere se je udeležil tudi župnik Kodrič, ki je balilski dom blagoslovil. Fašistične novine ne mo« reio prehvaliti Pahorja p— Reki, ki se ie »žrtvovala« za Italijo, so Se ob desetletnici prevrata globoko klanjali Po fašističn;h listih Pod italijanski krov ie prišla obubožana elavni udarec pa ji je dala fašistična vlada pri valutni izmenjavi. Svoj čas ie to pribil vPiccolo« v dolgem članku Rečani se spominjajo da ie rekel Mussolini da ie Peka trn v boku Italije Obrnili sn se bili do itaHjanskih industrijalcev da bi pomagali Reki ker ji odpada pomorski promet Pa so odgovorili Italiianski kapitalisti- n a granico ne damo niti ene lire! Madžarski tvorničar lz Češkoslovaške ie prišel da ie priče! na Rek' z lesno industrijo Z vzorčnim sejmom so delali kr'k in vik po vsei Evropi pa se ie letos zrdo Izjalovil Deficita ie nad en rrrf-llion lir Fašistični parasiti so se okoristili s to priliko, interesirani regniknlcki trgovci fn industrijalci t>a so uvideli, da Reka ne bo razpečevališče za njihovo blago na vzhod, ki se nič ne zanima za rešk' vzorčni sejem in ga bo treba opustiti. p— Tržaški pristaniški promet Je bil zadnje Čase precej velik. Prišlo je mnogo transocean-skega žita za Srednjo Evropo Sedaj Je pa tega prevoza konec iti kaže se zopet upadanje tržaškega pristaniškega prometa. Promet po morju z železniškim odvozom v zaledje v letošnjih 11 mesecih Je bil še zadovoljiv, ali železniški promet iz zaledja z morskim odvozom je v primeri z lansko enako dobo padel za 1,157.988 kvinta-lov. Trst pa si želi in potrebuje baš zalednega dovoza t morskim odvozom! Odjemlje mu ga Hamburg v vedno bolj občutni meri. p— V ladjedelnicah v Trstu in Tržiču je bilo koncem januarja t l zaposlenih 11.869 delavcev. Leta 1926-27 iih je bilo 15.447! Delavce odpuščajo in sedaj je uslužbenib še 9000 V prihodnjih treh mesecih jih bo brez dela še najmani 2000 Nova naročila za vojno mornarico se prično izvrševati žele koncem spomladi 1929 Ta čas bo gorje številnim delavcem in njihovim rodbinam pa tudi potem ne pridejo zopet vsi do dela. Pričakuje se, da bo do konca 1929 po ladjedelnicah najbrže 10 000 delavcev manj kakor 1926-27! Okoli 40.000 oseb preživlja delo v ladjedelnicah. V tržaškem deželnem gospodarskem svetu so se bavili znova z razmerami v ladjedelnicah in znova so prosili za pravično razdeljevanje dela s strani vojne mornarice kar naj vpoš'evajo in dosežejo fašistični hijerarhi Sacerdotf je ugotovil da dobivajo druge italijanske la-djedelniške skupine vsakovrstna naročila vojne mornarice tržaš'ovišanje jugoslovenskih železniških tarifov. ki »topi v veljavo 1. januarja 1929, aplicira na črte proti jugoslovenskim pristaniščem, pridemo do zopetnega znižanja prometa. Co-sulich zahteva kar mogoče ceneno pristaniško poslovanje, da bo enake konkurenčnim lukam. Gotovo je. da se brodovi zatekajo samo v ona pristanišča ki razpobigajo z naglimi in cenenimi operacijami. V drugi seji je com. Moscheni omenjal aplikacijo takse 50 oent. na tono razloženega in vkrcanega blaga v tržaškem pristanišču, katera bo služila v odplačevanje posojila 110 milijonov, ki jih je nakazala vlada za pristaniške peprave. Co-sulich torej priporoča ceneno poslovanje v tržaškem pristanišču, vlada pa isto draži, kakor da bi bila zaveznica Hamburga! p— Istrske zadruge so si osvojili Lahi. Pri posojilnici v Puli je otvorjena seda] centrala istrskih kmečkih zadrug, ki ima svoje delovanje omejeno na pokrajino. Kat še n1 v laSktfi r čdttnM*- roJu/^ pa/U*. Ira-nthuc* (jtiblfMaa% ft/ji JLalt, <*gla*fv, lu- sluitjo « poj-r^d&uaJjiA- m, roct^aL j ^uiut, uu o^Lcuti* hrtpcrt*rk*4pG* uU- kuma« ob6uutua~ usdkcL bisvLa. ,$opar —Maj- 1 rt^uuu^a vlclcojoS) waka btJtdns Jhn. — /Kaj* man/Ji zjimj-oJi Dot, ?rvtlojbwx ta, Jifro Du. J\ I nanj h ZJUftk VtM, ftr^ Prvrtojbuu* ta, fifrt> Pul jrv Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telei. štev. 3492, 2492 ter eksoozitnro v Šiški tele! štev. 3203. i 'JJL Prodajalca (ko) ličem tu trgovino špecijal-nih laboratorijskih in zdravniških potrebščin. Podrobne ponudb« i navedbo zahtevkov in motnosti nastopa aa oglasni oddelek »Jutra* pod oglasni oddelek «Jutra* pod šifTO (Nastop takej ali pozneje*. 44865 Prodajalka itveibana v mešani stroki, Ieli premeniti mesto. Ponudbe na oglasni oddelek (Jutra* pod «Helana stroka*. 44984 Mesarski pomočnik dober »»kač ln nakupovale«, s 151etno prakso, zanesljiv. prvovrstna moč — želi slnžbo takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*. 45063 Uradnik absolvent trg iole. ■ večletno prakso in znanjem vseh pisarniških del, carinsko spedicijskih poslov in potovanja, prosi primernega zapoelenja Cemj ponudbe pod šifro (Dobra moč 06* ni oglasni oddelek 45106 Mladenič 80 let ?tar, znatiželjen. nadarjen in skromnega vedenja, ki čuti v sebi poklic za igralca, bj rad še! h kakemu filmskemu podjetju ali f?le<1aličču. kjer bi se sigurno razvil v prvovrstnega igralca, ker ima za to silno vpelje Gre tudi v inozemstvo. — Ponudbe na ogla« oddelek (Jntra* po i »Prvovrsten Igralec* 45036 Potnik 26 let star, agilen in marljiv, dober prodajalec, vpeljan, ieli mesta pri boljši tvrdki Potoval bi za kolo nijalno-alkoholno ln meeno stroko. Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod lifro (Prikupijir*. 45107 Šivilja za belo perilo bi šla šivat na dom po nizki ceni Ponudbe na oglas oddelek (Jutra* pod iifro »Šivilj* takoj*. 44995 Inštruktorja ki stanuje v bližini Most, sprejmem k tretjelolcu realne gimnazije Plačam največ 10 Din od ure. — Ponudbe z navedbo zmožnosti na oglasni oddelek (Jutra* pod (Tretjeiolee*. 45076 4i» Koks suh. po 8G Din 100 kg vedno v zalogi v mestni plinarni. 861 Puhasto perje razpošiljam po povzet-j u najmanj 5 kg po Din 38 kg — Izkoristite priliko, iokler trajs nalog* — L. BrozovK. Zagreb. Iltea 82, kemična čistilnic« perja 189 Perje kokolje, pnrje in goeje naravno in s strojem čiščeno dobavlja v vsaki množ'ni E Vajda Cakovee Medji-murje Telefon 59. 8. 60. 229 Pozor! Volno in bombaž kupite najceneje pri tvrdki Kari Prelog. Ljubljana Stari trg « 18 in SM sta vprašala dečka. Skočila st« ua svojega konjiča in aietela k reki. Tam sta spravila denar v žepe in napolnila nsnjati mošnji s hladno vodo. Zletela sta nazaj, dala srnjaku piti in mi i rutico obrezala ranjeno nog«. Srnjak je (daj oprezno vstal. cVidim, da sta dobra deika.> je dejal. cZdajj vama povem, odkod imam to, da znam govoriti. Jedel sem tist« evetko, ki cvete poleti in pozimi. Ce storita tudi vidva tako. bost« lahko govorila v vseh jezikih sveta in razumela tudi živali.« Nato je srnjak izginil za drevjem in se kinalu vrnil z d^oma, majhnima «ve!-kam«. Lokal s stanovanjem oddam takoj Naslov pove oglasni oddelek (Jutra*. 44970 Trgovski lokal s stanovanjem 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam takoj v najem v Studencih pri Mariboru. — VpraiUti v občinskem uradu ▼ Studencih. 45050 Vpeljano trgovino galanterije in dobro idočo obrt na zelo prometni oesU v Ljubljani takoj prodam Cenj ponudbe pod značko (Vpeljana trgorina* na ogi. oddelek (Jutra*. 44949 Mehanično delavnico v mestu, dobro idočo, s stanovanjem odstopim radi selitve tistemu, ki odkupi orodje. Dopis« M oglasni oddelek »Jutra* pod 5ifro »Mehanična*. 45090 Gostilno trafiko ali špecerijsko trgovino vzamem v najem t vaam inventarjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod (Takojšnje odplačilo*. 45105 Stanovanje 4—5 sob » pri ti slinami in kopalnico za tako| iščem za maloštevilno rodbino Ponudbe na poitni predal it. 127. Ljubljana. 45009 Stanovanje 2 parket sob, kuhinje la shrambe, t eiektr razsvetljavo takoj oddam Cena po dogovoru. — Anton Pečar, Novi Vodmat 77. 44994 Stanovanje sobe in kuhinje (lahko tudi samo prazna soba) iščeta novoporočenca za i februar. — Ponudbe na oglasni oddelek (Jutra* pod iifro (Blilina gorenjskega kolodvora*. 45066 Stanovanje dveh »ob ia kuhinj« t prostor za medičarsko delavnico — na dvorišču ali v kleti, v mestu ali okolici 1 i č e m Ponudbe na ogla«, oddelek (Jutra* pod iifro (Takojš«n nastop 54». 45054 Stanovanje dvosobno, s kuhinjo in prl-tiklinami, parketirano, elektrika, plin, ležeče v m. nadstr. v centru mesta oddam s 1. januarjem samo boijii stranki brez otrok. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 45092 Sobo s kuhinjo opremljeno aH prazno — r okolici Ljubljane, Celja ali Maribora iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Odkupim pohiitvo*. 45104 Dijaka ijmem v dobro oskrbo, lavir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 45115 Abonente sprejmem na domačo hrano na Mestnem trgu M. 12/1 44900 Več abonentov sprejmem aa dobro hrano v Kolodvorski ulici M. 11/1. 46114 Lepo sobo oddam s 1. jan. samo boljšemu stalnemu gospodu. — Naslov pov« oglas, oddelek (Jutra*. 45023 Gospodično sprejmem na stanovanje v lepo sobo z eiektr. razsvetljavo v Rožni dolini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 45057 Prazno sobo v Celju s kuhinjo, event. tudi brez nje iičem s 1. ali 15. jan. P-onudbe na upravo (Jutra* v Celju pod iifro (Mirna stranka* 44940 Prazno sobo s posebnim vbodom iičem za takoj. Ponudbe na ogl-oddelek (Jutra* pod značko (Soba 1». 44992 Sobo s posebnim vhodom in električno lučjo oddam gospodu ali gospodični s 1. jan. — Naslov pove oglas, oddelek (Jutra*. 45040 Dve prazni sobi vsako posebej, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v novi vili takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*. 45056 Snažno sobico s posebnim vhodom oddam gospodu. Naslov v oglas, oddelku (Jutra*. 44996 Opremljeno sobo blizu Tabora in bolnice od. dam solidnemu, boljšemu gospodu Event. tudi s hrano. Naslov r oglasnem oddelku (Jutra*. 45077 Opremljeno sobo separirano, nasproti »o dni je Oddam boljiemu gospodu Naslov r oglasnem oddelku •Jutra*. 45067 Sobo »posebnim vhodom ln el»k-tnčn0 razsvetljavo takoj oddam. Naslov pove oglas oddelek (Jutra*. 45082 Prazno sobico event. tudi s hrano oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 45095 2 gospoda sprejmem na hrano ia novanje Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 45099 Prazno sobo t posebnim vhodom želim U takoj Ponudbe aa ogi. oddelek (Jutra* pod d* 44992 Lepo sobo erent. tudi t dobro hrano llče dama ta par mesecev, kS Je le začasno v LJubljani — Cenjene ponudbe s točnimi pop-oji n, oglasni oddelek (Juta«* pod značko (Januar*. 45032 Kratek klavir modern, skoraj nov, poceni proda Dobrajc. Maribor, Frančiikanska ulica 21. 4504» Klavir oddam ta dnevne vaj«. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 45100 Jerančičevi spomini izidejo z novim letom v knjigi »Pot lat pozneje*. 44951 Valvazor druga izdaja naprodaj. Ponudbe s eeno n» oglasni oddelek »Jutra* pod iifro (Valvazor*. 45059 ep Delovodja za mizar' sko obrt — Prevalje Pošljite Vai naslov, sicer ga ne moremo dati reflek-tantom. (Jutro*. 45041 Gospod voteč se 26. decembra H Ljubljane proti Karlovcu ob 4. uri t starejšim gospodom, ki je koketiral z gdč., ki j« izstopila ▼ Norem mestu, se. prosi ta naslov na oglasni oddelek (Jutra* pod (Vožnja*. 45052 2elim znanja ▼ tvrho dopisovanja t go-podično od 18—80 let. — ajnost zajamčena. Dopise na oglasni oddelek (Jutra* pod iifro (Lepa bodočnost* 45069 PČ. Bog daj wečno novo življ«-njel Pričakujem Te hrepeneče --Tt. 45110 Doberman psička mlada, s« je zatekla. N*. slov pov« oglasni oddelek (Jutra*. 45099 IzguMjftpe Službeno knjižico j« izgubila Nelika Mrak. Najditelj naj jo odda v Posredovalnici Ogrinc aa Miklošičevi cesti. 45070 Lokomobilo 100 k. sil kupim Ponudb« pod (Parni stroj* aa podružnico (Jutra* t Celju. 44900-a Ženski šivalni stroj dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe t navedbo eene na oglas oddelek (Jutra* pod (Šivalni*. 4507» Šivalni stroj skoraj nov, po ugodni een( prodam Naslov v ogla ram oddelku ____* a___ Ja J nr/\.oin.A/1 m »Sire,« je rekel Ponte-Maggiore in se priklonil, »Njegova Svetost mi je poverila nalogo, da predam Vašemu Veličanstvu prepis listine, ki vas utegne zelo zanimati.« Henrik IV. je z velikim zanimanjem prečital preglas Henrika Ul. Ko je končal, je hladnokrvno vprašal: »To je prepis, gospod. A kje je izvirnik?« »Naročeno mi je, naj povem Vašemu Veličanstv, da je izvirnik v rokah princese Favste, ki ob tej uri že potuje h kralju Filipu Španskega, da položi listino v njegove roke.« »Ali je to vse?« »Vse. sire. Najvišji pastir je hotel pokazati Vašemu Veličanstvu svoje prijateljstvo s tem, da vas posvari Sveti oče je uverjenn, da vaša modrost zastran potrebnih ukrepov ne bo v zadregi.« Henrilk IV. je kimal. P0 kratkem molčanju je pogledal vojvodi v obraz: »Ali potuje kneginja Favsta sama?« »Ne, sire. Kardinal Montalto jo spremlja.« »Sorodnik Njegove Svetosti, ali ne?« Vojvoda se je naklonil. »Nu?« »Kardinal Montalto se je očitno uprl Svetemu očetu!« je osorno rekel Ponte-Maggiore. »Dobro!« Henrik IV. se je obrnil k enemu izmed obeh tajnikov, ki sta pisala pri sosednji mizi: »Ruse, odvedite gospoda vojvodo k vitezu Pardaillanu in poskrbite, da ne bo nihče motil njunega razgovora. Ko s epomenita, pripeljite gospoda de Pardaillana k meni!« S prijaznim nasmeškom je dodal: »Ne pozabite, gospod 'poslanik, da mi bo drago, če se še vidiva pred vašim odhodom!« Cez nekaj trenutkov sta si gledala Ponte-Maggiore in vitez d« Pardaillan iz oči v oči »Gospod,« je rekel vitez, skrivaje svojo radovednost za krinko posmehljive brezskrbnosti, »ali bi mi hoteli povedati, čemu sera dolžnik za čast, da >e Sveti oče poslal k meni siromašnemu plemiču tako imenitnega sla?« »Njegova Svetost me je poslala k vam z vestjo, da princesa Favsta živi ... rn da je na svobodi.« Vitez se je komaj vidno zdrznil. »Glej, glej,« je vzkliknil, »signora Favsta živi! ... Nu, in ... kaj je meni tega mar?« »Kako pravite, gospod?« je ostrmel Ponte-Maggiore. »Pravim: kaj je meni mar, da signora Favsta živi?« je ponovil vitez tako prostodušno, da je vojvoda zamrmral: »Oh! AH morda ni res. da jo ljubi? ... Ce je ne ljubi, je stvar v marsičem drugačna, nego misli Sikst!« »Kje je princesa Favsta v tem trenutku?« je nadaljeval Pardaillan. »Na poti v Španijo.« »V Španijo,« je pomislil Pardaillan, »v deželo inkvizicije! Favstf je bitlo menda usojeno, da se zveže tudi s to trdnjavo mrkega samo-drštva!...« »Princesa potuje k Njegovemu katoliškemu Veličanstvu z listino, ki naj zagotovi Filipu Španskemu francoski prestol.« »Francoski prestol? Vraga! Kakšna pa je, prosim vas, ta listina, ki tebi nič, meni nič odloča o naši deželi?« »Izjava, s katero proglaša pokojni kralj Henrik III. Filipa II. za svojega edinega dediča.« Nekai trenutkov ie bil videti Pardaillan globoko zamišljen. Nato hiastove tn bukove z naiboljšeg? materijala leseno p'et vo za strope in stene in lesni cement I dobavlia takoj v vsaki množini najcenejt i JOS R. PUH i Ljubljana, Gradaška ulica št 22 t Tei ni. 2513 4-a soboslikarstvo. stavbeno in pohištveno pleskarstvo ILjiDl aoa, Breg štev. 6 Vse staro se predeluje v novo 15721 po konkurenčn li cenah« Zahtevajte znamko snežne čevlje. i MM nimajo tekmeca Kup rn tako hišo s trgovino meš. blaga v prometnem, prednost v lesnem kraju, blizu železnice. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Do 200.000 Din plačam takoj. R Zahvala. Za nebroj dokazov iskrenega sočutja ob nenadomestljivi izgubi naše nad vse dobre ip srčno ljubljene tetke. sestre, svakinje in sestrične, gospodične Cecilije Špenger se najprisrčneie zahvaljujemo v prvi vrsti g. šol. upravitelju Janko Kržič-u za vso njegovo veliko požrtvovalnost. dalje čč. duhovščini, pevcem za ganljive žalostinke. vsem darovalcem lepih vencev in šonkov ter vsem ki so oreblago spremliali v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Loče pri Poličanah, 27. dec 1928. Žalujoča RUŽA DAVID in ostali sorodniki. Za družbo in so najbolj pripravni naši atlas-čevlji, ki vašo obleko šele prav spopolnijo. Naši atlas-čevlji — moderna novost sezone — so v zalogi razen v črni in beli, še v 12 modnih barvah. Barva čevljev se da torej prilagoditi barvi obleke. Par Din 169 od M M naprrj prtKlpeveL. plemen -t pari snelnobeli kAD»r«'ki klrtke. ličja ki ma rfrarila tit- — (lu.«triian: eenik ta«tonj Veleoti?]er*la Hejrdtnreicb 8ad Suderod, IM - Har, 3os, c?cie!in c, £>ubljana Tel £913 olizu Prešernovega spomenika ob vodi Tel 2913 Snežne čevlje in galoše // popravlja // najbolje tn najceneje i ji ^ prva slovenska parna vulkanizaciia gumija PETER ŠKAFAR LJUBLJANA. ** Rimska cesta štev 11 Giedaiiške odre j opozarjamo na liudsko igro Rokovniači spisal Fr Govekar III izdaja Broširana kniiga veha Din 20.— Knjigama Tiskovne zadruge v Ljubljani 234 mm f\i že imate g ^kbam slovenskih književnikov ki prinaša 267 PORTRETOV naših velemož v ba. krotisku. — Zastopani so leposlovni, znanstveniki, narodni buditelji. uredniki in publicisti od najsta» rejših časov do danes. Umetniško vezana kniiga velja s poštnino vred Din 170.—, broširana Din 140 —. Naroča se v Knjigarn! Tiskovne zadruge | v ttubljani j faktrt^te+tsehlVpciinah S**tnC: MO berete potem f J § pecu'cm nadenjnl Urejuje Davoru. R-«lj»u Ud* j» &yti2u«cij «Juira» Adotf K..boik»u L* Naiuduo ttokaruv d. d kol ttokarnarja tfrauc Jczcr&efc L* in^ratni dd je odguvurcn Alojzij Novak Vsi v Ljubljani