Poftnma plačano v gotovini* Leto LXXm., št. 39 LJubljana, sobota Cena Din i.— SLOVENSKI lacimjM vsak dan poDoldne tzvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do SO petit vrsi a Din 2 do 100 vrst a Din 2 50 od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4 Popusi po dogovoru, tnseratni davfk posebej - »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se oe vračajo. UREDNIŠTVO IN ITPRA VN1ATVO LJUBLJANA, Knafljeva al "ca štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 In 31-2« Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljub'janska cesta, telefon St 26 - CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayer jeva u ica 1. telefon St 65: podružnica uprave: Kocenova ul 2, telefon st 190 - JESENICE Ob ko'o Ivoru 101. SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v L.jubjani st. 10 351. Rontn odnosi V7ASIIINGTON. 17. febr. s. (Reuter) Danca oupotuje na Italijanih eni uioioruem parniku »Rex< v Evropo državni podtajnik za zunanje zadeve Sumner \Velles. da v posebni misiji predsednika Roosevelta po-seti Italijo, Francijo. Anglijo in Nemčijo. Na potovanju sprem'ja \Vellesa njegova soproga. Včeraj je L.iel \Vellcs še da'jši razgovor z unzanjim ministrom Cordcilom tu"om. LONDON, 17. febr. s. Znani ang'eSki pu-b i si vVickham Seed se je včeraj bavii v svojem rednem tedenskem prevedu meri narrdnera političnega položaja, ki ga daje V angieškem radiu, predvsem z bližnjim prihodom Sumner Wefesa v Evropo Delal je, da uživa V/e.ies ve*ik ugied kot zelo sposoben dip.cmal in državnik Na-cga. ki jo bo imel v svoji misiji, bo izključno stavljati vprašanje, povedati p* ničesar. Niti ne pride v poštev posredovanji med vojujoč mi se državami, niti ne bo .av po ustavi ogromno moč pa s tem tudi ogromno odgovornost Zato pa ie že med svetovno vojno poslal na primer ponovno oredsedink Wilson svoiega posebnega opazovalca v Evropo Znano pa je tudi da so ameriški poslanik, sicer zelo ugledne osebnosti, toda navadno niso poklicni politiki ah diplomati in /ato ne morejo vedno sa-im zbrati vseh informacij, ki jih ameriška vlarfa v izrednih mednarodnih situacijah želi imeti LONDON. 17. febr. *. Ane'ešk' (isti se se vedno bavijo > potovRniem nr»ocb -$h ameriškega poslanika v baltske države io spravljajo to potovanje v dpos'anca Wei1esa v evropskih prestolnicah Ker VVelles ne bo obiskni M »skve mu bo potrebre mformaoiie ^pnrr čil mo skovski poslan'k Zato ie ta ^edai Ko so se ?opet pojavili glasovi o novem pritisku Moskve na ba'tske države obiskal prestolnice ba'tFk'h držav, da zbere potrebne informacije. i: »ličen pi.cla* juinšks Finske lil^A sllra-* m nrp:rcm 2,1 pzmzcl tujih letel Je S3Vj£ts!u pritisk n:. fnslie joslcjaake \c2no hujši — Finska letal? k2mczt'3~T:j3 železniški zvezo med Leningradom in frsnle Zavzele Unskih spesni h pslsž^fev še ni katastr^Sa HELSINKI. 17 febr s. fReuter) Finci iudijo sovjetskim napadom na Ka...ij»ki »žiru še vedno občudovanja vreden odpor, tedaj so poskusili tudi protiakcijo, ki bi itegnila resno ovirati nadaljevanje sovjet -ke ofenzive. Finska letala so namreč vče-*aj ponovno bombardirala železniške zve-ie Leningrada proti fronti na Karelijski ožini. Uspelo jim je z bombami zažgati oziroma uničili več železniških postaj. Ta akcija finskega letalstva je velikega strateškega pomena. Vojaški suokovnjaki namreč računajo, da sovjeti svojega silnega pritiska na Karelijski ožini ne morejo vzuriati brez stalnih pošiljk ojačenj in vojnega materiala, ker so v —" nj.h bojih pretrpeli ie velike izgube. Ze d so bile vse železnice iu cto.e iz Lenin grada proti ironij preobremenjene. Finski vojaški krogi poudarjajo, da iz-prc-ziiiLev nctvtiici »n puoiujank i.viu.i.»vi.i*ei-ntuvega obianionega pasu. ki so jo Finci vceiaj priznaii, še n.kakur ne pomeni prodora bivozi ves obramoni sistem. Ta je š:rok mesioma okoii km. is.ti suvjdi sami riiso v svojin poruci.in nikjer truni, da bi njihovi uspehi zadnjih dni ze pomenili, da je Mannerheimova linija prodrla 5o\jcuki ktmurl-<^ *— , - CF( $a so zavzeti posamezne utrdbe, nikjer pa povedo. ko.iKc uk »u» —. .^.^ .....oinetrov so sovjetske čete napreden a.e. Pa tudi ont pesamenze utrdbe, ki so jih sovjeti res zavzeli, so pod sla.nm knžn.m ognjem z drugih soscunj:h utrab, ki so še trdno v finskih rekah Nekaj izgub jenih uudb pa so Finci s protinapadi ceio zopet osvojili. Na pod'ag! poročil švedskih novinarjev smairajo v Stockholmu, da je položaj na Karelijski ožini za I .nt e slej ko prej kritičen. Zlasti so izpostavljeni r inci silovitim napadom sovjetskega letalstva. Okoli 500 letal je zadnje dni sta'no v akciji samo proti finskim postojankam na fronti. Poleg tega zavzemajo boji sami vedno večji otscg. Čeprav gredo glavni sunki sovjetskih napadov proti Summi in ob reki Taj-pale, je po zafnjih poročilih dejansko napad razširjen že na celo Karc'ijsko ožino in se bitka razteza na vso prvo linijo Mannerhcimovega obrambnega pasu. HELSINKI, 17. febr. s. (Havas) Položaj na Karelijski ožini je za linsko vojsko resen Sovjetskim četam se je posrečilo zasesti prve linije finskih utrdb tako zapadno od Summe kakor tudi na dveh točkah med jezerem Muolanjaervi in reko Vuoksi. Sovjeti nadaljujejo z novimi napadi zlasti pri jezeru Hatjanlanti in ob reki Tajpale Boji niso prav nič izgubili na srditosti. Isti finski vojaki morajo noč in dćn braniti pozicije pred ogromno premočjo sovražnika Zasedbe pozicij fin?k;h predstra? se ne smejo še smatrati kot ka'astrofa Nove sov jetske pozicije so stalno pod finskim og njem in ni verjetno, da bi imele dovolj zašči'e pred finskimi protinapadi. Sovjetske izgube tako na moštvu kakor tudi na materia'u so zelo ve'ike Cenijo da so sovjeti izgubili že 20 odst. tankov, s katerimi so pričeli ofenzivo. LONDON. 17 febr. e. Finske čete se unvkajo v srditi borbi za s'eherno pea svoje zemlje Zavezniška letala so prišla Fincem že na pomoč, toda pomoč ni zadostna, ker so finske čete popolnoma izčrpane. Po mnenju vo.iašk;h strokovnjakov se moreio F;nci vzrt-žiti na Mannerhimovi črti samo še nekaj dni. RIM. 17. febr. e. Po informacijah 12 Tlel-oinkov so italijanski dopisniki spoi očih. da bedo v kiaiktm pr^peii na Fm&ko veliki transporti vojaškega materiala in nekaj tisoč prostovoljcev ter bo s tem Angaja iz-pomi.a nekateie ob.jube g.ede vojaške pomoči, ki jih je neuavno ua^a tinski wa-di. V političnih in dipVmaiskih krogih se mnoao govori o teh ang.ešk.h ob.jubah, ki se tičejo ne samo Finske, temveč tudi skandinavskih aižav. Pravijo, da se bodo angleške obljube, ki se drže v največji taj nosti, v najkrajšem času izpomue in da bc izpo nitev teh ob jub imela odločilen vpliv na nada.jnji po.ek vujnih dogodkov na Finskem. LuNdun, 17. fe^. e. Predslavn^k finskega poslaništva v Londonu je izjav n da so Fi^ni priprav jeni na mirovna pogajanja s sovjetsko Rusijo toda le s pogo em ua so\je^ka i" sija umakne svoje čete s .mskega ozemja. Švedska rrtarse nevtralna STOCKHOLM, 17. Te^. e. PredscT ik 3»ctlske v^acie je na K.aiegw- .ćen način demantira! vse vesti, po katerih naj bi švedska vlada dovolila prehod tujim četam čez »vedsko ozem.je do ir nske. Na vp.ašanje kaj bi Švedska storila, če bi hotele tuje čete čez Švedsko Finski na pomoč, je predsednik vlade odgovoril, da švedska v^ada po dnoben.m pogojem ne bi dala dovoljenja za prehod tujih cet. kaj i poiit.ka stroge nevtralnosti Švedske ne bi bila v skladu s takim odobrenjem. Predsednik v.ade je tudi demantira! vest, da bi šved&ka vlada stopila v stike z nekimi tujimi državami in se z njimi pogajala giede dovoljenja za prehod čet Finsko vojno poročila HELSINKI, 17. febr s. (Fin. t. a.) Finsko vthovno puve.j&lvo je izaaio vctiaj na-s.ednje poročno o vojaških opciacijan dne i5. februarja: NA KO&'iiJbM: Na Karelijski zeme'jski ožini je sovražnik nadaljeval svojo oien-z:vo. Najhujši so biii napadi ob jezeru Hatjan.ahti in ob reki Tajpale. Vzhodno od Summe se je sovražniku med jezerom Muo.anjaervi in reko Vuoksi posrečiid ponekod prodreti v naše pozicije. Da u$oa smo napade odbili. Sev emovzhodno od Ladogkega jezera je sovražnik napadel tako z otokov, kakoi Ludi na obali. Vsi napadi so bili odbiti. Zavzeli smo nekaj sovražnih postojank in prizaded sovražniku velike izgube. Pri Kuhmu se uspešno nadaljujejo obkoijeva-nje sovražnih oddelkov. Drugod nič novega. V ZRAKU: Naša letala so izvedla več uspešnih izvidniških poletov, bombardirala sovražne oddelke, železnice in postojanke za fronto Zap'etla so se tudi uspešno v več letalskih borb. Sovražno letalstvo je bilo zelo aktivno, zlasti v vojni coni, kjer je bilo samo na Karelijski ožini v akciji okoli 500 sovjetskih letal. Po!eg napadov na naše čete na fronti so bila v bližini fronte bombardirana mesta Lappeeranta, Kaekisa'mi in Viborg. Tudi v zaledju so bombardirala sovražna letata nekaj mest. Po potrjenih podatkih smo tekem dneva sestrelili 8 sovr^nih letal, za 2 nadaljnja pa se ni potrdila. MOSKVA. 17. Tehr. s. (Reuter) Sinoč ^je sovjeisko vojno poročilo pravi da so ^ovje'ske čete včeraj na Kare'ijski ožini ^pvze'a zopet 22 flnsMfe utrjen ;h postojank. Ob železnici, ki vodi proti Viborgu so 7avze1? sovjet* ive novi feV/n'^ki po staji, ki pa sta še vedne nad 20 Km oddaljeni od Viborga Soviet?ko poročile pravi adlje da so Fint-i poskusih */čera' več protinapadov ki pa so bili vsi * tež kim izgubami ^a^ie odb;ti Poročilo nava jp ve 'ke množ*r»e voi^t-ea m^'eriala ki s». ga baje pn tem Finci izgubili. Razstava sov]-ZzlilZi topov HELSINKI 17 febr A A Havas^ Da ne? bo otvonena v He.s.nkih razstavo raz nih modeov topov m municije ki so jo Finci zap'enili Med drugim De razsiav Ijeno 20 poM^kih topov ki sr ;ih F'nc- za p'enili pri Sticm'cp'mMu ki imajo ka'ibei 7f mm in k* «?o težki I7oo kg rviih.^v ak cijsk' ra»^:i znaia 13.500 m Razstav l.ien; bodo tudi veliki topovi ter protiletalski topovi. na Bližnjim vzhoiu ravcl]^!!: ais^lzilie v»«|skc general Wawd o tesnem ssdclcvcrlu s frareorko armado na Dližr-i ;n vzliciu — R ziko sovjetske akcije KAIRO. 17. febr s. flleuter) Poveljnik u g eške vojske na B.:žnjfcm vzhodu ge neraj Wdwei je unel sinoči govor, ki so gt. prenaša.e vse egip ske radijske postaje iJejal je. da sicer presenečenja v vojni niso izk.jučena. da pa ne more biti dvoma o končnem izidu — zmagi zavenzikov Nem čija ima brez dvema prednost cen + ra nerta po'ožaja- ki ga bo skuša'a izkoristiti, pa tudi večletne priprave za napad. Tcda končno mora priti zmaga nad nasi jem krutostjo in lažjo, kakor se je to zgodilo že pred 25 leti. \Vavvel je govoril tudi o položaju Finske in je dejal, da je že sedaj finsko junaštvo napisalo slave polno stran v zgodovini odporov proti napadalcem. Wavvel je kritiziral sovjetsko vojsko in ciejal. da gredo njeni dosedanji neuspehi na račun slabih oficirjev. Zanemarjen je vzgoje oficiriev in zmanjševanje njihovega ugelda mora ško-ddva:i vsaki armadi. General Wavvel je dalje poudaril prisrčne zvere med Anglijo in Franriio. Na zapadni fronti sta obe zavezniški vojrki praktično eno. Enako tesno sodelovanje v'ada med chrma voćkama tudi na ETiž-oiem vzhodu, kar se je zlasti poknza'o ob obiska francoskega eenera'a Wey"anda. Končno je ce-pral V';>v*ei izrpril n^iz^a nip 7r>^p7ni§kim vojskam Egipta, Turčije in Iraka. ANK* PA 17 febr A A '.Anatoma ager na) Včeraj je bil pode jtn čin podporoč nikr 1050 aspirantem ki so končali 106 razred vojne akademije Prisegli so 1 meo veliko svečanostjo. ki so ii prisostvovali predrodnik ve,:ke narodne skupščine, prea sedn k vade več ministrov in generaliteta Novi turški častniki so o priliki, ko so stopili v kar'er turške vojske oo'oži'i venec na spTTT^k nerr'v^snosti ter v mavzoleju Kema a Atalurka. CARIGRAD, 17. frbr. e. Ve^ti o nemških i^ženje:jih, ki grade sovjetske utrdbe ob Crncm morju in na Kavkazu ter sklenitev nove gospodarske pogcclbe med Nemčijo in sovjetsko Rusijo ter še mnoge druge vest' in dejstva spravlja tukajšnji tisk v zvezo z ugibanicm o dogodkih na Bližnjem vzhodu in jih obširno komentira. Po mren ju komentatorjev kaže vse to na konflikt na Bližnjem vzhodu: na mož nost vojaške akcije s strani sovjetske Rusije na Kavkazu ali v Indiji. Obenem st poudarja v komentarjih, na kakšne ogromne težave bi naetela taka vojaška akcija in se opozarja na nevarnost, ki preti sovjetski Rusiji, če bi podvze^ tako akciio v tem de*u sveta. Ogrožene bi bile sovjetske petro'eiske rezreve na Kavkazu katere bi angleška letala z lahkoto uničila. a z&4^o nzvis&itifa lađi] V Kolacjd s 2 tT'3w3 s crtali zunanj: ministri Dan* r!te, Sve££ke in Farveškc, da se posvetujejo KOD AN J, 17. febr. s. (Associated Press) Sinoči je bilo uradno sporočeno, da se bodo med 24. in 27. februarjem sestali v Ko-danju zunanji ministri Danske, Švedske in Norveške. Po po1 uradnem pojasniTn bodo njihovi razgovori veljali vprašanjem pomorske vojne, ki zan:ma„o nordijske nevtralne dr" a ve. z'asti pa rprašrnju skupne zaščite njihovih nevt llnih ladij. Glede na položaj na finsko sovjetskem bojišču se zdi verjetno, da se bodo zunanji ministri posvetovali tudi o mednarodnem političnem položaju, ki je s tem nastal za nordiiske države WASHINGTON. 17. febr. s. rReuter) Na konferenci tiska je izjavil včeraj zunanji minister Hull, da poročila nemške uradne I agencije o brezobzirnem potapljanju vseh I onih nevtralnih ladij, ki gredo v angleške kontrolne postaje, ne more smatrati koi oficielno. ker nemška vlada o takem ukrepu ameriške vlade sploh ni obvestila. Južnoafrička vlada priznava čsl. narodni ofLbz* LONDON, 17. rehr. s. fReuter). Južnoafriški visoki komisar v Londonu je obja-vestil češkoslovaški narodni svet pod predsedstvom dr. Beneša. da ga je južnoafriška vlada sklenila uradno priznati ter da pa srna Ta za kompetentnega. da zastopa interese češk»kovaškega narod v vseh vnr"5~njih, v katerih se obrne na Južno Afriko. Tz notranfe poitino DR. MAČEK ZA POPOLNO ED1N-STVO VSLI1 JUŽNIH SLOVANOV Sofijski dnevnik »L tro« i r k. bi uje izja-• o. ki jo je da: padprcdsedn.k v.»de dr. VI. Maček njejevemu po. ebnemu doris-1 ku o oUao>ili med Jugoslavijo in Ilol.ja-rijo. V začetku svoje iz*ave je dr !\I:;ček po-ularil, da vsi v Ju^os'aviji isLr: no ž.-le porazuma z Tolgarijo. nakar j? izjavil: »Orebno mis'lm, c!a v s tlanj^m m d-larođnem po'cžiju nebrna žrt.v ni zaman, ako je za to. da se napravi po ono Ad'ti tvo in e**a vo'.'a v srcu in razu"iu vseh Tužv'h S'ovaiov od Jadrana do Črnega morja To za't^vijo tik o geo^r f-ke in etnonaske okolnosti, k kur tudi <-?it*;"n? oziri« Dr Mačk je da'je nag'asil vf'?ki po-i»en u>tanoviive Ju^os'ovensko bo1qfar^ke EOspodarskf zbornite ki ima vaino na'o-bra/'o7il «voje sta'^šče c'rde na aktualna vrra?^n|a z'a>a»i£ero<' poroča da nova vtaaa ne iftli spremeniti bolgarske zunanje politike ker bi to pomenile nevarno avanturo Dr Kjoseivanov je ostal zvest sveji poli tik' dr zadnjega in se ni odrekel noben znam bolgarski zahtevi, a je vendarle poudarjal, da so te zanteve drugovrstnega pomena in važnosti N'egov naslednik bo ostal tudi pri rej politiki. »Popolo di Roma* smatra da bo novi. vlada delala, za pristop Bolgarije k Balkanskemu sporazumu Kralj Boris je omo- V <\, rekonstrukciji) vlade zaradi tega. da bi bil zmanjšan vpliv ljudi, ki so bili oak onjen. sovjetski Rusiji. V ANGLIJI: LONDON. 17 febr. e. Reuter poroča po »Đailt Mailu« da je ostavka bolgarske vlad* »' zvezi s popolno in radikalno -premem'' 0 bolgarske znuanle politike glede zbliž^nja z ostalimi balkanskimi državami in odnošaja s sovjetsko Rusijo. Rnmunlja v ospredju Sićorovicl pri MussoKaiju — Za učvrstitev romunskega nacionalizma — Zanimive informacije angleSkega lista Rim. 17. febr e. V tukajšnjih nolitičnih krogih se mnogo zanimalo za b.vanje voditelja rumunske mladine v Rimu. S;.doro-viča ie spreiel v oosebni avdienci Musso-lini. Agencila Štefani ooroča. da sta se Si-dorovič In Mussolini prisrčno razgovariala ln da ie Mussolini izrekel svoje simo3tMe do rumnnskega naroda ln rumunska mladine. Kakor 1e znano ie Rvmunii^ prav zdaj predmet naivečie pozornosti od strani Italije Glede obiska rumunskeea zunanieea ministra Da pravijo v Dolitičnih krosih, da ta obisk zdai ni aktualen. Rim. 17. februarja A A (Štefani) Rumunski poslanik 1e priredil sn^i bank?t na Čast glavnega taimka fašistične stranke Muttija Banketu so prisostvovali prosvetni m'n!ster Pavolmi. vodia nimirneke mladine Sidoroviči in druge ugledne osebnosti Bukarešta. 17. febr. z Sedal ie začel tudi rumunski tisk ostro od?ovariati na k^m-panio madžarskega tiska Rumunski lisi sirer v davnem ie^or'raio madžarske re-vizionistične zahteve da le o tem v«ava ra^o^ava odveč, temboH oa r»rmotrfva 1 o ukrene, ki nai učvrs*-« rumunski racionalizem ne samo na ooMt'č^em temveč nred-vs°m tudi na gospodarjem ooliu. Pozornost ie v t^i zvezi zbodil čl^n«=>k of;dozpe<»a l:st^ »Ronmnia« k' zahteva, nai se tudi v po^nocla-stvu zlast' v trgovini N tod'r*trf11 določi točen kMuč za soudeležbo n^r~dn:h mai,š;n Vsn nod^etla ki so v ro^ah n~in*dnrkov nar-d'-vh m^i-5*n na1 se ooc*avi1o nod kontno in rin-loč? t^čen o^et^+ek. so^aTn^n-*"* s $t->v'ičp«rp stanjem večinskega in man1Š'n«-k-ffa na- roda. zaposTtve rumunskih ln man^mskm delavcev in nameščencev To oa ve!J3 ne samo za nižja, nego tudi za vodilna mesta v industriii in trgovini Nemški predlogi Bukarešti Lcndrn. 17 febr Bukareški dopisnik *Da:lv Tel?grapha< p~roca. da ie Nemčija stavila Rumuniji Dredlog. v katerem oonu-ia Rumuniii lam^tvo Dred sovietskim in msdžarskim napadam In zaščito glede vseh revlrionističnih zah*ev Nemčija te Drioravllena nr^veti Jamstvo za nedotakliivrst rumifns*:;h me1« n sicer nasproti Rusiji za 10 nas^rof Madžarski pa za 20 let Od Rumun'1? z?mt«»va da 'ostane stroga nevtralna no nem*k*m naz-ra^in in da dobivlia Nemčii v zadostnih krsTčinah De+rolei žito ;n druge ootreb-šč:ne ki iih Rumu ni ta izvaža DoDi^ni1-^ d^s*avlia svojenau roročiUi da v buka*-ešk;h krofih ne smatralo za verlet-^o. ds bi s° Rum'miia na tei oso^vi •on-š^ala v DodrobnelŠa oogaiania z NemČiio Novo rw7*?uf?sko ministrstvo Bukarešta. 17 febr s fHavss) S kraljevim ukazom ie bilo u*tan~v,;«»no novo ministrstvo za zunanjo tr^ovno. no^'ega min^^tra ie b;l imenovan r'os^'a^ii IS^f s?o- stv« Cr'stiii V Do-i^oči0 novega m*r»:«tr^tva SD"d^ tudi kontroli i7\:o^a n^tro'^ii in nodročie mi"i*"trctTrp 7A nacionalno ekonomi io ki se tiče izvoza Vprašanje ne&ssške ©lenzlva na zapadni fronti Izjave angleSkega vojnega ministra, ki se mudi na fronti BERLIN, 17. febr. s. (Reuter). Vojni minister Stanley je sprejel včeraj v glavnem stanoa angleške vojske za fronto vojne poročevalce angleških ln francoskih listov. Izjavil jim je. da sicer niti najmanj ne dvomi o končni zmagi zaveznikov v vojni, nihče pa se ne sme udajati impresiji, da bo zmaga s lahkoto izvojevana. Treba se bo boriti in sprejeti nase žrtve. Absurdno bi bilo misliti, da se bo narodno socialistična Nemčija pustila premagati, ne da bi poskusila spraviti v akcijo vse vojaške re-srrve. ki lih je te več let kopičila Stanlev )e poudaril, da sicer ni pesimist, de pa vendar naloge, ki čaka zaveznike ne sma'ra za 'ahke Na vpraSnje novinarjev fte misli Staniev. da bodo pričeli Nemci z oenzivo na zapadni rronti. je dejal Stanlev da odločitev o tem zavisi samo od k*wr*»arja Hitlerja. PARIZ. 17 febr e. V »Petit Parisienu« se bavi general Deneblv z vestmi o tajnem nemškem orožju, ki ga pripravljajo za bodočo veliko ofenzivo in prihaja do sakijučka. da Nemci sploh nimajo nikake-ga tajnega orožja. Edino, kar se je na nem Ski strani v zadnjem Času na tem področju ustvarilo, so bolje oklopljena letala in taktika sočasnih napadov topništva, tankov in letal. Ameriiko orožje za zaveznike NEW YORK, 17. febr. s, (Reuten. Po uradnih podatkih so Zedinjene države v januarja izdale okrog SO milijonov dolarjev dovoljenj za izvoz orožja in vojnega materiala Nad 80 milijonov dolarjev od te vsote odpade samo na izvoz v Francijo, in sicer 17 milijonov dolarjev za vojaška letala, nad 60 milijonov na dele letal In letalske motorje, ostalo pa na mu ničija Novi vpoklici v Belelii BRrSELJ. 17. febr. A A. Belgijska tel. agencija javlja Vojno ministrstvo sporo ča. da bo v drugi polovici tega meseca poklicalo pod orožje nove vojne obveznike, ki bodo stopili na mesto mobiliziranih rudarjev m na mesta onih. vnjakov. ki imajo rodbine s večjim številom otrok. Kioseivanov ostala tudi nadalje neizore-menietia Pooov ie imel ket DO"lrn k v Beogradu med konferenco Balkanske zveze priliko, da se osebno v vseh ood^ebno-tih informira o sklepih konference, kar se tiče bolgarskega vor8Š3n'a Tako tud- na pričakovati da b: ureditev teaa vorašania z državami Balkanske 7vere bi'a prizadeta s snremembo vlade v Bolgariji Dr« K|9seivanov na os* mer u SOFIJA. 17. febr e. Vest nemške poročevalske agencije, da bo od~topiv*e mini- i strski predsednik dr Kjoseivanov zavzel položaj opoin« močenega ministra tn vele-oosiarr.ke* v Rimu se ne potrjuje v sofijskih poiinčnih krogih Ničesar ne vedo v teb krogih tudi o vesti, da bo dr Kjoseivanov spreiel v*e!eposlsn:ško mesto v Beogradu Gotovo ie samo to da te dr Kjoseivanov odpotoval s svojo družino na odmor na italijansko riviero Vrtnarski tečaj v Kranju Kranl. 17 februarja. 14. in 15 t. m. te banrka uorava Drired'la v Lludskem domu vrtnarski tecai. namenjen malim oossstnikom. oo?ebn? Se po-SDodinlam. da s* vzcoie čim več ln čim boliŠo zeleni" Tecai. katereea sta vodila znana /nlaka e. inso. b?nke uprave Kafoi . ravn mestnih naeadov e Lao Iz Ljubliane le pcteva' v splošno zadovoljstvo številnih tečalnik^v. ki si Dokazali Živ interes za izbolšanie svoi*h vrtičkov Predavanja, ki so se vrHIa doDol-dne od 8 do 12. in DODoldne oi 14 do 18 so obsegala na1va*neiše orima o vrtn*»~ stvu soleh o ur-d:tvi vrta obdeloval c^oieniu o^dt^ovanin z ču^no. d^» se ni vodstvo toč*^eie domi vroči ni. ko smo vsi na počitmeah Gospodi nje ne upajo na tre ter -if ize«>variato čes «.aj zdai tako ni nič naprodaj Kdor mora zjutraj v službo i*če zavet ie v tramvaju. Čeprav ima zarad tega daljšo pot Toda tu Ji na tramvaju je mrzo in ljudje «e jeze. ker sprevodnik1 nt_ kličejo postaj sami pa tudi ne vidijo iz voza skozi zalede ne'e šipe. Toda to so ?e najmanje te?ave zaradi mraza Mnogo hujše je. da je nekaterim meščanom po.^lo gorivo T» bi ne bilo ta ko hudo. ko bi premoč lahko kupili Toda kdor se želi zdaj založit: s premogom ga mora naročiti po \eč tedpo\ prej. Pač pa i- še dovolj drv. a so se podražila skoraj za 10%. Davi je bilo sredi mesta za približno poldrugo stopinjo topleise kakor včeraj ziutraj Vendar je mnoge še ccio bolj zeblo, pač zaradi tega. ker ;e bilo ozračje bolj vlažno zaradi megle. Včeraj je bilo še malo vetrovno, danes pa m več vetra Barometer ie malenkostno upadel: zračn: pnttsk je znašal včeraj 7o2.n. d<»vi pa Toi.o mm. Obeta se nam kmalu sprememba a nekaj dni bo najbrže precej mrzlo Vče raj je bilo solnce že tako tople, da ie bila maksimalna temperatura precej višja kakor predvčerajšnjim, zna;a;a je —7. b C (predvčerajšnjim —II) Mraz je znatno popustil tudi v Mariboru ter je bilo davi tam celo za 2 stopini* toplejše kakor v Ljub Ijani. temperatura ie zna ala —16 Vlaki vozijo seveda še z zamudami, ker se zamude na mnogih pos'aj.ih kjer je treba greti cevi m odtajati led Vendar v lokalnem prometu ni večjih zamud Beograjski brzov.ak je imel do časa ko bi morai biti že v Ljubljani 90 minut zamude Orient ekspres pa je imel 130 minut zamude. Iz Brežic — t a pes no uelovanje SKB. Nas feportnl klub je imel v sredo zvečer v prostorih g. Vidmarja Ivana svoj prvi redni letni občni zDor. ki ga je o^voril predsednik g. ZdolSek Jože. V kra:kem je na spiosuo orisal življenje in delo tega najmlajšega društva v namera mes.ecu. Za njim je po-aal najagllnejši funkcionar ln duša kiuoa g. Sancin Diago poročilo načelnika, tajnika m blagajnika. L gotavijamo. da je delovanje brežiškega Sooitnega kluba ob danih piiiikah. od sodelovanju kadra agi.nih mlade^ičev v tekočem poslovnem letu izpolnilo svojo nalogo v ce-ot: ln da je biia posebno moralna strsn dosc-£e-*a. Kluo še-je sedaj nekaj nad SO članov in se posebno "noševo nogometnega odseka v polni men itaveda svoje d^linosti N^d.buJni mladeniči so bili vsekdar na meitu, kador jih je pozval njih načelnik g Sancin. da odigrajo prijate^sko ali prvenstveno tekmo tudi z mnogo močnejšim in spretne^šim klubom. Vedno so se dobro d:žali in rezultati pričajo, da je to moštvo doseglo Ze lep napredsk v nogometni Igri. To d-jstvo potrjuje tudi okolno3t. da sta bila premagana v jesenski p.venrrtven: tekmi n posavsko prvenstvo nogometna kluba Kr51:o in Radeče, s člner s: je piidrbil no"; klub naslov prvaka Posavja. V avguslu se ie na. lepo urejenem domačem igrišču vrši! fcrzDtu.nlr z dvema kluboma iz Zsgrcbo i.^ več drugih tekem doma, v Krškem, Radečah. Samoboru in Zagrebu. Od 18 tok?m je izpadle v korist našemu klubu 10. v korist drugim k1ubom 5, tri igre pa so bile neodločene. Klub je ob z?.k'ji:čku po??o.mega tet3 priredi1 v gostilniških p ostorih g. Vidmarja maškarado, kjer je bilo dovolj rajanja pozno v noč Po p^t^imitnem odmoru ie bila prebrana lista, ki so jo navzoči soglasno sprejel! Ponovno 1e bi] Izvoljen za predsedn'ka g Zd'12ek Jože. za nodp ed-sednika g. Sancin Dra^o. za ta'n'ko Mot-jašlč F:anc za bfafiralnfka g G-ubar Danilo in za načelnika g. Sancin Drago Pri slučajnostih ie bilo sklenjeno da se us*anovi ko^es^r^ki odsek z vodstvom g. de Costa Adi'a ml. In mladinska s^kc'ia. katere vodstvo se je pavcrVo g. Slatnarju S'-ečku. — sDadssasi ln agi^nemu klubu polno priznanje tn želle za še večtl nap-edek v tekočem Irtu Niiino ps bi b'lo pričakovati, da bi se d^lo klubo uncštevaFo p^dvsem na prist^lnih r^esrih in mu priskočilo na pomoč z gmotnimi sredstvi, kajl b^a^r^jna khiba je r-očno irproznjena. Me*Č3re pa vliudno vabimo, da se za delovnni« domačega kluba Še bolj zanimajo in p.idno ob- iskujejo napovedane tekme na soko'skem letnem telo.adSču. ki bodo nudile polno zadovoljstva in razvedrila. — Višek mraza. V včerajšnji noči smo zabeležili nič manj ko —30 stopinj C. Vsekakor je to v letošnji zimi rekord. Najhujši mraz smo imeli pred mesecem, to Je —26 stopinj C in bili smo u ver j eni, da bo za letos to najhujši mraz. Včeraj zjutraj smo se pa kar ustrašili, ko so nam skoro zmrzovall nosovi. Smučarji z pet mažejo »dilc.ee in se vesele na belih poljanah nad Čatežem, na Sv. Vidu in drugod. Nimajo prikladnih smuških terenov v b.lžnji okolici, vendar pa smo Veseli letos, da je vsaj snega dovolj, ko smo ga zadnja leta tako pogrešali. _ _ Sborovanje litijskega učiteljskega društva Ljubljana, 17. februarja Kljub silnemu mrazu se jc zbra'a danes dopoldne v »Grill-roomu« hotela S'ona agil na družina učiteljev in učiteljic litiiske sekcije JLTL ki jo je uvodoma s prav prisrč niim besedam' pozdravil njen predsednik g. .lože 2upančič iz Litije Po uvodnih formal nostih in pozdravih novo prt«topivšim članom je predavala ga Jubj* C"»»#Vova r beži grajske ;ole o delu in o*peh.h novega učiteljskega pokreta na terenu V jena vzpodbudna in izredno zanimiva izvajanja so že la iskreno priznanje m spro>i'a poučijivo debato Gospod predsednik 'e nato seznanil navzoče z izvršenim delom in naprti or-ganiaacije. ki je zastavna vse «=i!c za irbolj sanje gmotnega in pravnega položaja uči-teljstva Do«'ej je nanrednva'o okroglo 1500 učnih moči. za nadaljnjih 1000 katerih r.a predovanje je predvideno pred 1 apriiom je dal g minister prosvete zagotovilo, da bodo napredovanja izvedena strogo po ranem listi. S posebnem poudarkom je g predsednik omeni! stanovski jubilej tovari'ice (je Ane Strausove Krke k- je ler-»^ dopolnila 35 »et vzornega m uspehov polneea deia med mladino V imenu organizacije ie a pred-■>e uHei^tvovanie zreke' nn*;rčn* zahvalo Pov Frnest Adamrč iz Zagorja ie poroča' o p^^rehi ureditve gmornesa pol. žaia uč'teljstva k' se po ve ''ki večini nahaia ?e delt časa posebno pa po porastu cen v skramo brezunnem po lozaiu S tem v zvezi ie bila sprcie^a tud' zadevna resolucija lov Franc v\ihelič » Krke ie seznani! navzoče z delovnim pn> gramom v bhžnj- brni»>čnosti Ga Pleveli Kovice va je podala zanimivo poročilo o ženskem ^vlseku Po pt.rocuu blagajnika g Kana Koprive iz Zagorja se ie razvila stvarna debata vključno slučajnost' Izne "enih je bilo število sfvarn'b In aktuamih predlogov in nasvetov o katerm bo treba voditi račun v bl'žnj; bodočnosti Stvarno delo v pro«peh mo^da na;težje ga učitefjskeea poklica te na -em zborova nju pnkazato kako p-itrrbnu r>i b'lo. da se vse učitelistvo ne glede na strankar sku opreriel'tev udeležuje de!a v stanov sk* organ'zaciji da Po tako tudi ono ne samo že srečnem nakMtift-ju Ri Pi!ek dobil nobenih hudih m trmi h po-'kođb. kot se to redno dogaia pri sličnih rudniških nezgodah — Obesil se ie včeraj popoldne krojač Franc Zaic Obimni čin m'adeca. se'e let starega obrtmka je silno iznenadi! vse njegove znance in pHime'ie. zlasti pa težko prizadel niegovo /cr.o katero jc «ele nred letom dni sk'cml zakonsko zvezo, Franc Zaic je bil sicct znan kot onoVn in vesten de'avec ter ie zagrni čas de'a' fkut>-no z drugim krojii'kim mojstrom Konec ianuaria letos pa je zanusttl svojega kompanjona ter men^a poskusil srečo s samostojnim delom To pa mu ni ^!o po želji Zaic ki je bil zelo rahle volje, je začel verjetno ohunavati ter ni n?.*el prave noti, da osigura sehi in rodbtm eksistenco. Ko se je včeraj njegova Žena no opravkih vrnila domov je bi'c vs* zaklenjeno Sosedi so ji pomagali oHoreti stsnovsnir ter so na grozo na<1' v kuhinji obs'en^g« Franca, ki ie bi! medtem že mrtev Ziic za^u-'ča nesrečno m'ado ženo »n eno'etnegs otročiča Pokojnemu lahek večni počitek, nreostalim svojcem pa na;c iskreno soia Ijel — Mladinsko akndemi io priredi trbo-veljsk; Sokol jutr ob 16 v Soko'skem domu Zanimivi program so uvežbah ura-■^ainiki sami Vabimo nanreii'^- javnost, la se v čim veeiem številu udeleži akademije. Ljubljanske t^šse cen Ljubljana. 17. februarja >ne Življenjskih potrebščin se še nico ustalilee. Zdaj precj vpliva n:i cene nek i-ter:h živil tudi mraz. zlasti na cene zelenjave Krajevni odbori za pobijanje dra-ginje so bili doslej brez moči kar nekateri gospodje zdai oag?a.*ajo s posebno škodoželjnostjo Radovedni smo. ali vo mo goče omejiti navijanje cen po novi uredbi o kontroli cen. Cene mesa sc nespremenjene: govedina L. vrste je po 12 do 14. II. vrste po 10 do 12. in tretje vrst.- po 8 de 10 din kg. tele-lina l vrste je po 14 do 16 In II. po 12 do 14 din kg; svinjsko meso je po 18 do 20 din I. vrste in po 14 do 16 II. vrst« Prekajenaj svinjna je po 18 io 20 din I. vrste in po 16 do 18 din druge vrsta Konjsko meso prodajajo po 4 do 6 dn. Perutnina je naprodaj: živi piščanci jx 16 do 20 din komad, zaklani pa po 25 dir kilogram žive kokoši po 24 do 32 iin ko» mad. zaklane po 24 din kg. Gosi so p* 12 do 26 d:n kg Jajca so Se vedno nenavadno drag-a, p* 1 75 Oo 2.25 din kes. Odkar je pritisnil mraz, so nekolkf Jražja tudi jabolka. I. vrste po 7 5. II. Lr. [II. vrste pa po 5 ln o.JjO din kg. Pomaranče so po 1 do 2 din kos. citrone po 50 do 75 par Nekoliko cenejše je letos suho sadje Suhe slive proria-'alo po 5 do 8 din Kg hruške pa po 6 do 8 dn. Med špecerijskim blagem se je v zadniih 14 dneh zopet podražila kava. in sicer -Rio«, ki je bl'a prej po 60 do 64 d'n kg*, zdaj je pa po 63 do 72 d'n. Nekoliko se je podražila tudi praiena kava III. vrste, ki jo ljudie najbolj kupujejo; prej je bila po 72 do 78 din kg. zdaj je pa po 80 do 84 din. Kavna primes se je podražila od 19 na 21 dm pri zavitku, ki tehta pol kg. Tudi cene moke se Se niso ustaFle. Mrka št. 0 je bla prej pc 3.7C do 4 din kg. sedaj je po 3.75 do 4. moka Št. 2 le bila prej po 3.50 do 3.75. zdaj je po 3.55 do 3.75 din. V zadnjih 14 dneh so se v Ljubljani po-dralila tudi trda drva. Prej ?o hila žagana po 110 do 120 din kub. meter, zdaj so pa po 120 do 130 din. Drugph večj'h sprememb v cenih ni. Precej nestalne so cene zelenjave, vedno precej odvisne od tejza. kako je trg zaloten ln kakšno je vreme. SPORT _ tTdeležba Členov GZSP na te*ml v sinku z MecesnOvcA. Službeno iz «IZSS. JZSS razveljavlja odlok Gorenjskega zimsko športnega podsaveza št. 341 z dne 15. februarja 1940. katerim zabranjuje cbmm GZSS udeležbo na gornji prireditvi SC r.irije v Planici, ker ta odlok v pravil'h ni utemoljen. Klubom GZSp je na presto dano. da se prireditve SK Ilirije u^e'eže ali ne, zabrana udeležbe pa ni mogeča. _ Razpis medklubskejra smuka na Mar. keljnovi planini. Športni klub »Bratstvo« na Jesenicah priredi v nedeljo 18. t. m. na Markeljnovi planini medk'ubsko tekmo v smuku s startom na Kočni in ciljem na Markelinovi planini. Tekma ee vrši po pravilih JZSS. Prijave je treba takoj ali pa nred začetkom tekem poslati na tajništvo Bratstva, ali v smučarskemu domu SK pri Savskih jamah. Tekme se pridejo točno ob 11. uri dopo'dne. Prvi trije prejmejo častna darila. Prijavnine ni! Sorzna poročita Curlh, 17. febr. Beograd 10, Pariz 10. London 17.655 New York 446. Bruselj 75 05, Milan 2252. Amsterdam 23680. Berlin 178.75. Stockholm 106 20. Os'o 101 33, Koda jnS6.125, Sofija 5.50, Bukarešta 3.35. LjuMJanska ženska bolnica v letu 193? porodnic — Vsak dvanajsti V svojo oskrbo je sprejela lani 1^15 bolnic in 2130 slovenski otrok je bil rojen v nji Ljubljana. 17. februarja Državna bolnica za ženske bolezni v Ljubljani je lani sprejela v svojo oskrbo 1915 bolnic ln 2130 porodnic oziroma nosečih, skupno torej 4045 žensk. Iz njenega okrilja pa je odšlo 1S96 ozdravljenih ali zboljšanih bolnic. 2124 otročnic in 2003 novorojenčki, skupno torej 6023 oseb. V bolnišnici je umrlo 10 bolnic in 6 otročnic oziroma nosečih. Razen teh je umrlo v bolnišnici 61 novorojenčkov, ki so se v zavodu rodili. Na ginekološkem oddelku bolnišnice sc zdravniki izvršili skupno 1407 operacij. 508 bolnic pa se je zdiavilo na konservativen način Med operacijami je bilo 420 lapa-rotomij Cprerezov trebuha). Opaža se. da je treba vsako leto več operacij. Od 1. 193-J se je število ginekoloških operacij zvišalo za 400. število laparotomij pa za 227. Pretežna većina boinic se torej zdravi operativno: za bolnice, pri katerih operacija ni potrebna, pa je čim dalje manj prostora.* Porast števila operacij je treba osvetliti z več strani Najprej prihaiaio v bolnišnico v vr-nno večjem številu bolnice za operacijo, ker Ima ženska bolnišnica kot centralni zavod to vrste največjo privlačnost V drugI vrsti je treba upoštevati, da se nekatero bolezni ženskega spola pojavljajo češće nego v prejšnjih letih. To so predvsem vnetni procesi, ki nastajajo zaradi infekcij in zaradi splava. V tretji vrsti je imenovati dejstvo, da se nekatere bolezni danes pogosteje zdravijo z operacijo nego so se prej. ker je tehnika operacij stalno napi e lovala in tako često izpodrinila prejšnje konservativne metode. Ginekološki oddelek je v prvi vrsti zavod za cverativno zdravljenje. Konservativno zdravljenje daleč zaostaja, deloma zaradi tega. ker primanjkuje prostora, deloma zaradi tega, ker zavod nima sredstev, da bi si nabavil za tako zdravljenje potrebnih aparatov. V porodnišnici je rodilo 2058 žen. to se pravi, da se je v tem zavodu rodil vsak dvana j* ti slovenr!:! otrok. Za porodnimi komplikacijami, za porodnimi posledicami in za drugimi obolenji je umrlo 5 porodnic, tako da znaša umrljivost mater v zavodu 0.24';. Lansko leto je torej imela porodnišnica najnižjo umrljivost po porodu, odkar obstoja. To nizko število umrlih mater je prav izjemno in je odvisno od slučajnih zunanjih okolnosti, kajti notranje razmere so ostale nespremenjene tako glede načina porodniške pomoči kakor tudi glede prostora in opreme Od 209S novorojenčkov (novorojenčkov je več nego porodov zaradi tega ker je imela skoro vsaka Dsbratnik Kranja Siril Pire 75 Istmk Kranju je županoval nepretrgoma iS let in mrego je storil za njegov napredek Kranj. 17. februarja Danes praznuje v svojem domačem krogu 75. rojstni dan g. Ciril Pire, katerega ime srečujemo ob vseh važnih dogodkih v zgodovini mesta Kranja od 1. 1895 dalje. Se vedno čil in zdrav se vneto zanima za napredek m rast mesta, ki mu je županoval nepretrgoma 15 let in to v dobi. ko je mesto preživljalo preobrat in se pričelo Industrializirati. Toda ne le v občinskem tudi v društvenem in političnem življenju se je vneto udejstvoval in je bila vedno njegova ideja ali njegov nasvet vsled tehtnosti in preračunljivosti upoštevan. Prav zaradi tega je zavzemal vodilna mesta v najrazličnejših društvih od kulturnih do srospodarskih. I I Jubilant je bil vedno zaveden narodnjak in odločen pripadnik naprednih idej. V javno življenje je poseg-e! v času, ko se je še v veliki meri nemškutarilo in tudi urado-valo v tujem jeziku. Toda mladi so na Dunaju že vneto delali, med njimi je bil tudi Pire in ko se je zaradi očetove smrti moral vrniti kot absolvirani pravnik, se je njegovemu delovanju poznala želja naše takratne mladine, ki je študirala v cesarskem mestu. Z 1 1901 je bil Izvoljen za i deželnega poslanca in ostal je na tem me- stu do 1. 1912 Kot poslanec je skrbel, da je bil domači kraj v dovoljni meri upoštevan in je dosegel zgraditev vodovoaa in novega mostu preko Save. Vneto se je zavzemal za zgraditev ti žiške železnice in ponovno utemeljeval potrebo po zvezi s Tr-žičem. V 40-letnem uelu kot občinski odbornik in svetovalec je poskrbel za priključitev Gašteja in Gorenje Save k mestu in obenem za naselitev industrije, ki je kraju dala novi impulz v gospodarskem življenju. Velike so tudi njegove zasluge za ustanovitev tekstilne šole, katere namen je, da vzgaja domače strokovnjake. V tem času se je preuredilo mesto in bližnja okolica in pričelo se je s prepotreb-no kanalizacijo. Poleg »rotuvža« je bila na predlog jubilanta kupljena in pozneje tudi po nasvetih mojstra Plečnika restavrirana nova občinska hiša. S ponovno izvolitvijo za župana je bilo pripravljeno obilo dela, ki ga je zahteval nc/i čas. žal ni bilo mogoče ostvariti celotnega načita, ker je opozicije J_ onemogočila izvedoo. vendar so bila izvršena tudi v tem času po zaslugi g. Pirca izredno važna dela. Z izdatno podporo občine je bil kijub pritožbam m ki terih, zgrajen ^Zdravstveni dom« O UZD. občina je kupila posestvo Prevolo in iz:^o-tovila načrte za novo osnovno šolo in kopališče. Kako nespametno in ne glede na koristi celokupne cbčine. je ovirala delo opozicija, se jasno vidi v preKinitvi del za kopališče na prej določenem mestu in v izbiri novega prestoia. ne oziraje se n.t stroške za pričeta dela. Toda stnst je šla vedno preko meja. G. Pire Ciril je lahko brez te užil priznanje za nesebično delo ln ni čuda. če ga še danes vsi cenijo in spoštujejo prav zaradi uspehov na ohčini Kako občudovano ie b:!o njegovo delo in kako zaslužen mož je bivši župan gf. Ciril Pire pa nam kažejo šteHlna odlik •-nja. med njimi najvišje, red Jugoslovanske krone II. stop. in imenovanja za častnega meščana, ustanovnega člana Sokola, častnega ć'.ana Narodne čitalnice in gasilske te V Kranju. Številnim političnim, društvenim in gospodarskim sodelovalcem se pridružujemo ob jubileju tudi ni z iskreno željo, da bi g Pire Se nadalje zdrav in svež preživljal zadovoljna leta v svojem mestu. 4 remu Je posvetil 4 liko truda, ljubezni in mladeniške čilosti. čuvar?! siaše severne m:*: 3t smučar]! Od 13- do Ifr. t. m, so felle na Jezerskem smučarske tekme naših graničar jev Kr2n1. 17 februarja. V dneh od 13 d i 16 februarja so se vršile že tretjič smučarJke tekme 15 d dod-seka gran.čne trune na Jezerskem Idealne snežne razmere odlični tereni. Dred-vsem Da dobra izvežbonost tekmovalcev, so omogočili izvrstne rezultate Zvesti čuvarji naše meje so pokazali, di so zmožni v vsakem vremenu, tud: v n lislabših snežnih razmerah voditi usnešno nadzorovonie meie ki Doteka dostikrat do goratem, sko-rai neDrehcd^em in nevornem terenu, katerega mora obvladati le d-bro izvežban smrčar Tekmovanie ie vodil komandant n*->dod-seka s podpolkovnik Miladin Gaj č. k: ie s smotrno razporeditvi io tekmovanj in ureditvijo tekmovalnih prog Doskrbel. da ?o tfclvme DOtekle Dreei/no in brezh bno in do se ie dalo na podlagi rezultatov sklepati o naoredku oziroma izvežbanosti graničor-jev Nadal-nie tehnčno osebje so tvorili: komandir čete 2. kapitan Kon taotm Mi-iutinovlč ki je znal vedno ceniti ootrebo smučarstva v naši \ oiski in nadalje vodnika poročnika gg Faoton Frr !o in Do-brov.ć Marko Tekme so se pr:č:;e 13 februarja s tekom na 18 km oa srednje težki aloinsk: Dro cd Nastopilo ie 15 tekmo, al-cev na cili prišlo 14 Prvi ie bil Panto-vic Jovan s časom 1 27. 2. Zivkovič 1.35. 3. Perišič 1.37 V splošnem s >• dosegli tekmovalci ze!o dobre čase 14 februaria so bile štafetne tekme 4 X12 5 km. Prva što-feta ie pretekla 50 km dolžino v t:s 6 05 n v 6.08 Na'boljši čas v odseku pa le bil 1.15 15 februaria ie bilo tekmovanje v alnski kcmbinaciii Smuk ie v d:"1 z državne meje na Je. erskem vrhu do Stu ar-ja Efastooilo le 13 tekmovalcev na cili so prišli vsi Nniboliš: ie bil Pan+ovič s časom 3 36 2 Mitrovič 3.38 3 Diardie 3.41 Popoldne se ie vršile na idealnem terenu tekmovanje v slalomu pri koterem ie naslonilo 12 vdakov-pramč^riev Prvo mo!rto ie zasedel Diardie 1 11.1. 2. Fanovič 1 112 3 Miloiević 1 17 0 V alnski komb'naciii ie zasedQl Drvo mesto Paotovtč z 99.6 točkami 2 Diordie z 98 8 točkpm1 3 . PavTov:č z 93.2 točkami V četrtek 16 februarja se Je to uspelo smučarsko tekmovanje giani-ćarjev zi/.vi iučilo s t: k m ca rol na 25 km s streljanjem ori katerem so pokazali naši branilci mei do so vzdržni smučarji in naibeliši strelci v državi. Da niso bile to običaine tekme v smuku nam kažejo vsakodnevna U.kmovan;a v vseh moeoč h disciplinah, ki zahtevalo od voiaka-smuča: ja izredno močno naravo in izvežbonost Tekmovanja so o^kaza'a. da so naši graničari: kos te;kini nal^g .m in da i'm lahko zaupamo, da bodo naje meje tudi v snegu varne Iz Kranja — SK KRANJ obvšea Slaufivo, da se vrši redn; občni zbor drevi ob 20 uri v Narodnem domu in ne na »Stari Dosti« Vot ie bilo to pomotoma javljeno Zbor se vrši v posvetovalnic* z istim dnevnim red^m. — Soko'sko društvo v Strrž;šču priredi H to celo Cankarfs — Že drugič v letošnji 7/nr st i zamrznili Kokra in Sava v Ma i d1 cevem kanalu kar se ie Drioetilo z.adniič le*a 1929 T,et-^ na bom« rabeležili re'-ord tvdi v mrazu karti v četrtek r>^r.o*: ie nadla temoeratu ia na —29 C T?\?2v. mraza ne pomn'i še n' i-tnreiš: lirdie. — Kino v Stražišt-u pred"?.;a v soboto in nedeljo ob običajnih nrah film >>Fra Dia- v> Io« ? Stanliom in Oli^m — Držnrpo službo- zdr^v^i1-^ OUZn \rr* v ned^i-) 18 t. m g. dr. VrHniak Vnko — Ob'alovanfa vr dna nesrča v .Tu«ro- f-lov^n 'T:ih tvornica n gume v Kr^nJM. P* i vc-klnd:.:C"*'.j': mmilevih zmrsi ie bil v pete-: zarn i.e^ skirono z drug^nv" tov*»irs1 tudi mladoletni delavec teopoid lTm^n iz .9.....>-■'"•: ?-Tr> -nkrr>* rc v: no r>^''-"i' kup in 7nrs: so 7asul^ Umana Dnh:l :p p.o+r%n:e oošk db« :n n-eneUati so ea morali v llub-1 iansk b Inieo. di že ves čas kar obstoja Zanatska banko podružnica v Ljubljani, član oos'ovnega odbora in njen podpredsedn.V Kakor uspešno deluje v obrtoiških oreanizaciiah tako se tudi živo zanima, sled: in sedeluk v ostalih o-ganizaciiah. kakor Dri Sokolu Ljubljana II.. Gosp-dorskem in izobraževalnem društvu za Dvorski ekr i itd., sai je niegova beseda vedno na me>tu in so niegovi nasveti ter oredlogi povjo-d upoštevani. Uglednemu obrtniku ter javnemu delavcu naše noi*-krcT:eiše česti'k^ k živlieni-skemu iubile-u z željo, da b:. še m*", ^o le4 uspešno ter v ^dravju delovni ?a cb!o korist, svojo streko in stan. kar so zrcaM iz vsega njegovega dela doslei. Nai d a :i Ka rol. ki se je dones srečal z Ah oh~m m. ne zameri, če sm-» mu naoisrl: te vrstice, sai ie do!most. do se srommmo moža-ebrini-ka. ki ie svoje sposobnosti vedno rade volje stavil na r"zcolago snlcšncsti. kakršnih mož ie prav med obrtniki zelo malo. Kot našemi; dolgoletnemu na-očniku na še no-sebei čestitamo, z želio, da bi o-tal tako še d^lso zvesto ob stran: seproge 2e. Ivanke in napredne lavnosii. Le Železnikov Kaj je z gradnjo nc\eSa >• •• SJ i-"- siopja? Zvedeli smo, do irna občna na-m n zgraditi novo eolsko poslopje. z.e p^et 8 leti ie ko:.i:s:ja izda!a:a načrt ter izbi ala in o. roeiilr. p:ostor V ta n^iinen so lg vršila zt-oio.onja, ki pa do sedaj še niso pimpla aie pozitivnega. O tem se je nin:».^"o razp" a% *J&Io} teda vse je ostao pii taitdh lepih ni-^lih in obljul ah T>Iera- "limliivo nam jo, kaj j:h ovira, da ne pri eno z delan. Kalio se ir.o.e redno vršiti pouk. če cno.iiega šdskega poslopja sploh temveč .so raz:edi porazdeljeni v dveh poslopjih in sicer v p votni dvora^i-odm toli La v piit'.ičju ob:in~kega poslopja Razen tega so prostori, kjer se vrši pouk za:a^i vlažnosti nezdravi in premajhni.Tj nedoslatki nam dovolj po\ edo. da je nova šola neobhodno ponebna. Baje hočejo zgraditi nov obOir.ski dom. dasi staro poslopje ustieza v glavnem vsem potre im Ce se seaj v to stvar zamisli.no in cb-jektlvno presodimo, bomo prišli do zaključka, da je bolj pametno in edino pravilno, da občina zaenkrat opusti to misel, ki ni neobhodno potrebna ampak naj vloži vse sile in napore za zgradbo nove Sote, ki nam bo obenem v penos. K^r-31 vldmar pri htzLhmrji Ljubljana 17 teb uario Včerai je minilo 50 let. kar se ie rodil ziiari :n ugledni pekovski moicier ter posestnik g. Vidmar Karo"1, k: ima svojo znano pekarijo na Cest: 29. oktobra — Rimski cesti, kjer že uspešno v svoii stroki samo-stoino obratuje hkrati z živlien.isVm jubilejem 21 let samestojneaa izvrševanja pekovski obrti. Včeraj pred 50 leti se ie rodil v kmečki družini v bližini Mirne na Dolpnjek^m ter kot član številne družine z brati in sestrami, odšel že zgodai v Liubl;ano. kier se ie izučil in tudi ves čas octal. z izjemo voinlh let. Petdesetletnik se uceistvuje zelo aktivno v svoiih strokovnih organizacijah kier je predsednik skoro najstarejšega društva v Ljubljani Pekovskega društva, ki ie znano socijalno društvo stroke. Poleg stanov-j skih društev tudi uspešno deluje v ostalih , obrtniških organizacijah, kier zavz°ma vidna mesta ter se tudi nožna Dovscd ni:sova prisetnost. tako v Zadnji in društvu DJO ter drugih obrtniških ustanovah, saj ie tu- Iz Kamnika — Sokolske smučarske in skakalne tekme« Kamniške sokolsko okrožje priredi v nedeljo 13 t. m. v Kamniku smučarske in ' skakalne tekme. Dopoldne ob 10 se prične tekmovanje v teku zp. člane, narašča1 in deco. Start bo pri Žel. postaji Kamnik n sto cilj pa bo na Klnncu pri spon.inski :ipi. — Popoldne ob 3 se prično skakalo-• kme. ki jih priredi Kamniško sokolski okrožje skupno s SK Kamnikom. — z te tekme vlada že sedaj v Koi niku velik zanimanje in utegne to biti najbolj zanimiva prireditev v Jej zimi v Kamniku — Vso izvedbo ima v rokah Sokolske društvo K^nmik za ' | ol lanske skakalne tekme ne skupno s SK Kamnikom. — Sokoli in športniki, \ ned< ijo na svidenje! — K »v« j« vni ocfbor Hrt š»i a Rdečega križa ima svoj redni .etni občni zbor v ne Jeljo. drse IS. t m or 10 uri dopoldne v h/orani Gn-,j' '•-* a doma v Kamniku. — dani. pa tudi ostali iskrene vabljeni! — Narodna "iJ nlntca je Imela v =sredo »edn; letni občni zboi. ki ie piič.d kako peša in efne sani manje za društvo, ki ie imf^lo nekoč v naši narodni zgodovini velik pomen in bi!o deležne volike pozornosti. Skorc brez vsake udeležbe članstva sr prisotni gg odbor.lfki podali svoja poročilo Poleg proslave ro-letnice so piiiedii še običajne vsa koletne prireditve. Finančni efekt prireditev je bil precej boljši ko*. pie;šr>ia leta. Vrso pažnjo pa je odbor posvečal tudi oskrbi in vzdrževanju «Dru-štven^ia doma«. Pri volitvah je ostal ves odb^r isti kol lani. — Kor s« pri slučajnostih ni nihče javil k bese ,j Je zaključil predsednik g Skala skupščino. — Huda z^ma. To pot s? ie uresničila vremenska napoved. V noč. oi srede na č.i.rlek s_" ie ncbj zjasnilo. Pritisnil ie mraz. kakršen ie bi! v zrni leta 1929. Tedaj smo imeli največ 25 s o.- ni p-d ničlo, v četrtek ziutrai pa jih je bilo 24°. Verjetno pa je. da je bilo v krajih ob Savi, kier piha vedno mrxci veter ali buria. še mnogo več nr aza. Ub:gi so oni, ki nim-. io d .volj kurjave, ker niso računali s ta':o hudo zi- | mo. V šoli je zaradi mraza manikalo nnd polovico otrok, zlasti or.h. ki imajo dolgo j pot do šolo. Nekateri malčki pa. ki so kljub temu prišli, so bili vsi mremraženi kar ni j čuda kor so preslabo oblečeni in obuti. 1 Mnogo je otnr.c. k: trne za ozeblinami iz j katrrih se cedi gnoj. Ti s~> res pravi siro-' maki. ki potrebujejo zdravniške nege. Zdravijo na se kar z domačimi zdravili. Ton1 o vodo pomešajo s hrastovo zavrelico. v kateri drže po Jva- do trikrat na dan ozeble noge. rane pa izpirajo z arnikovo tinkturo. Baje so uspeh: z£dovoliivi. — Podobo je, da mra?a š? ne bo konre. Zato sporočamo prizadetim staršem, ki pošiliajo malčke iz da-in'h krajev v šolo, da so šolsko zamude, ki nasSoiPjn raradi vremenskih re~:ink. po zakonu oor'ščene ter kot take rdmajo n.*:akih po-ledic pri šolskem napredku. — Orlprta noč in d^.n so gr bs vr*»ta. V sredo ie po kratki bolezni umr' 75 'etni S: tiar Alojzij, znan do Radčih kot Gri-lov Lojze. Stanoval ie v svoji h'š\ ki si jo je Dostavil sam na vrtnarskem zemliišču no-leg šoTe. Bil ie vdovec. Umrli sta mu dve ženi in dva otroka. Dasi je bil siromošen ie bi! dob resa srca. Naj mu bo zemlja lahka! — Pcbegla učer/ka n. razreda v'š!e ljudske šole v Radečah Kmetic Slavka jc prišla sama domov. Te dni smo poročali, da je včeraj teden zvečer nenadoma Dobegni- j la z d ima 13 letna učenka Kmetic Slavka, ki hodi v II. razred višje ljudske šole v ' Radečah. Ker se ni vrnila domov, so bili ; nieni starši v skrbeh. Njen očim g. Pleter-; ski Franc je o besu svoje pastorke obve-! stil razrednega učitelja. Ker je ni bilo tudi v šolo, ie g. Pleterski priiavil beg svoje ; nasto/.te orožniški posta i i v Radečah. Nemalo začudena pa sta bila danes teden i očim in mati ko sta našla svojo oastorko. odnosno hčerko — dema. Na vprašanje, -rakai ie pobegnila z doma. ie izjavila, da io ie mati pokarala. Med besom ie bila pri sosedovih, kjer so ii dali hrane in nudili prenočišče. S fiCmska^a pfatna — Kino Matica: Angeli garjevlh lic. 3 . utm realizmom je režiser Keitez prl- .jizod v tem filmu najstraSnej3e dogodke iz življenja gangster ja Rockvja, Vide-smo že mnogo gangsterskih filmov, to- a tako neposredno kot v tem Se nismo ».oživeli ves sijaj in bedo življenjske uso- .e človeka, ki ima izrazito zloilnako nrav. Xnravnost rafinirana sredstva je režiser opos&bS za predoči te v mišljenja in čustvovanja zločinca, ki ima. samo enega do-I rega prijatelja, in sicer tovarsa iz mla- .ili let. s katerim se je pot opal po zločin-r.ki četrti vel kega merta in s katerim je krccJe!. a ta tovariš je postad duho\mik. do-č:m je sam postal nekakšen kralj gaog-jterjev. V šjo vrednost kot jo imajo gangsterski fUmi običajno daje temu filmu vloga zločinčevega prijatelja duhovn kn. ki bi rad rešil končno vsaj brezdomce, ki obožujejo Rockvja kot jimoka. Iskrica poštene duše zablesti v zlovncu. preden ga pri veže jo na električni stol. Morda je na mirt obsojeni zlcčrnec naredil natogo ev©> jesnu prijatelju duhovniku in je hlinil stnv-hopetstvo pred usmrčenjem, mor-^a je hotel rešiti pred ensko usodo svoje mtnd^ pajcia.?e. morda pa je v resrrci postal strohopetec, ko je prosil za milost, preden je bil usmrčen. Naj velja ta ali ona mofV nost. vsekakor je njegova zadnja kretnja vp'iveda pozitivno na brezdomce, Id so ga oboževali kot junaka. Doviršecia je igra vseh igrolcev. Skoraj grozoten je film. toda. na nekatere probleme socialne, pravne in et;čne narave pokaže in mu prav to daje posebno vrednost. Iz Krškega — Se nekaj besed o »stavki cestnrjra odbora. Kakor smo že včerai kratko poročali ie sreski cestni odbor v Krškem odstopil Ban=ka unrava ie vzela odstop ns znanie in vse odbornike z načelnikom 2 Vodopivcem ra/rešila njihovih funkeii ter imenovala dr. Jul. Murgla za g^renta. dokler ne bo izvolion nov cestni odbor, dočim bodo stari člani do vortev še nadalje opravljali svoje posle. Iz odbora sta izpadla krški /'.man g Lazarini in bivši načelnik g. Vod ~pivec. Pričakuiemo. da bo začasni odbor z načelnikom dr Murg'om vodil pove'jene nosie v redu ;n pri Izvrševanju dolžnosti gledal le na go^r* darske ko-r;c*i in netrebe obširne^n tcrSkefia sr*»7a Pri tei prilrki izražamo ž«lr d^ hi se vsa započeta in napol izvršeno ces'no dea tudi dovršilo. — Sibn mrar. kf pr't'snM r^dnie fini ie DrislHl divjad, da se ie nrosolila v blt-Hno selfs^! Tako so v netek uleli v samem mestu d'hnria ki se je zatekel v cestni kanal Op banovinski cos'i Krško - Knsta-nieviea po zaiei obiedli vse rnln-de nnsade orav tako Da novz.ročaio veliko škodo po sadovnjakih. Sicer Da ni Čuda. Bal ie zavladala po vsem Posavui Drava sib:rska dma V četrtek ziidrni ie kazal toolomer 23.4 n~.d ničlo dočim nek i eri trde da ie dosegel na no^toii. ki stoi: n^ odprtem prostoru preko —27 stolni Takega mraza ljudstva ne pomni že leta in lo*a. — Trgovce cr..; ar.inrno na razela odbora za oobiianio d a^inie. ^i ie i?dal maksimalni eenik noivažnetših notrebščin in !d mora biti nabit na v;dn^m mestu v vsakem Lokalu. Prav tako onozariamo vse gostiln: ".">rie na maksimalni cenik, katerega le izdalo sresko načelstvo v sv. ho oosneš?-vania tajskega prometa Tudi zanj veljalo ista določila. — Vsi- prijat«djo kralVvske icrre oo^ar-;nmo na prvenstveno tekmo, ki io oH'gra šahovska sekcija snortneso ki' bo Krško s šahovskih klubom iz Rodeč. Pnd-čani so bili še vedno odH*en nnsprotnik. ki ga nikakor ne ere oodcenievati. Tudi domačini so se pripravili, sai ere to not zo točke Turnir se bo odi^rol v nedeljo popoldne v gostiln" ori Jermanu. Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. drevo, ki daje zek> trd les. 4. pa-padnik divjega p redn j eaz jakoga naroda, 7. redovnik, 9. sport (tujka), 10. pogojni veznik, 11. vi sta pripovednega spisa. 14. osebni zaimek, 16. mlečni proiz-] vod, 17. pijača starih S'ovancv, 18. kemi-: čni element, 19. osebni zaimek. 20. glas-t bena nota, 21. filmski komik, 23. inicijale i slovenskega psateljau. 24. sklon, 26. stev-nik, 27. bivaliiče Adama in Eve, 28. vrsta peska. 31. moško ime, 32. del nj ve. Navpični: 1. ruski pisatelj, 2. poglavar arabskih, plemen, 3. nikalnica* 4. oziralnl zaonek, 5. telesni okrasek, 6. rimski cesar, 8. sklon, 12. del voza, 13. ploskovna mena, 15. del obraza, 17. osebni za mrk. 21. veznik, 22. cechni zaimek, 24. prislov kraja, 25. zlodej, 29. veznik, 30. veznik. Rešitev križanke, objavljene danes teden Vodoravno; i. helioskop, 8. one. 9 oni, 10. tank, 12. slon, 13. A vala, 15. Lu (lu-tecij), 17. ara, 18. aa. 19. sir, 20. mak, 21. pa. 22. Nin. 24. oh, 26. senik, 28. štor. 30. kura, 32. ter, 34. lan, 35. akademija. JVa\pično: 1. hotel, 2. ena, 3. Lrena, 4. on, 5. Kola. 6. eno, 7. plnja, 11. Kvarner, 12. slamnik, 14. ar, 16. USA, 18. ako, 21. posta, 23. in. 25. hrana, 26. Sora, 27. kuli, 29. tek, 31. raj, 33. ne. V SOLI Učitelj: Jurček, kolikokrat sem H ie rakci, da moraš hoditi v šolo pravočasno? — Tega pa nisem štel, gospod učitelj. . ti*: 1 NA£f ZIMSKO' ŠPORTNI KRAJI VADIJO CTf^m 1ć**idni>se bdjetarne »PUTNIK« BENJAMINO GIGLI kralj pevcev, najslavnejši sodobni svetovni tenorist v »vojem najnovejšem velikem pevskem filmu MELODIJA NOČI Poj o arije iz oper: >Marta< — »Lohengrin«, — »Romeo in Julia« — »Afričanka« in aebroj prekrasnih napolitanskih pesmi. Napeta in pretresljiva vsebina filma o burni in tragični usodi slavnega pevskega para! Krasni naravni posnetki iz Italije! DANES PREMIERA! Sodelujejo: Kir«ten Hei-berg — Hilde Korber in VVerner FUtterer. Predatave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri (v nedeljo) ob 10.30 dop. fsnlSane cene) ter ob 15., 17., 19. In 21. uri. Kino Union, tel. 22-21 E VESTI — JPraktični učiteljski izpili so bili od 3. do 16. t. m. pred državnim izpitnim odborom na drž. uciU-liLseu v Ljubljani. Izpit so napravi ' naslednji učitelji-pripra -iiiki (ce): Novak Pavlina, Rojic Vida; Bajt Karel, Gogala Marija, Kop^avar Anton, Koprive Valerija. MaJnaj* Vera. Mit-terhammer Tlza. Pipan Kristina, Schau-bach Lea, Vole Ivana; Pctela Marija, Fa-biani Marija, Grasič Ivan, Kiefcr Doroteja, Močnik Ljudmila, Pevec Ljudevit, Trobec Ida roj. Lomšek. — Zadrege naših kruc tkalce v. še ne- • iavno je bila cena živim prašičem 9 do 10 din za kg. a je cena s^daj padla že na 7 d.n kg Kakor pripovedujejo kmetje, je ponudba prašičev samo zaradi tega tako velika, ker primanjkuje prašičje in vobče živinske krme. Kmetje so letos tlabo za-ioženi s senom povrh pa se obljublja še dolga zima, tako da bo živina Se precej časa pogrešala svežo travo. Ker primanjkuje tudi pese, korenja in krom p4 rja, dosežejo kmetovalci tudi pri molzni živini manjši uspeh. - u vo/ pftenlee in koruze > našo banovino. Banska uprava se podaja s Pi iza'Joni :n UrŽH\ no direkcijo za prehrano o nakupu večjo količine pšenice in koruze za prebrano prebivalstva do nove žetve. Na-Kupiti nameiavajo 100 Ovagonov pšenice in 3.500 vagonov koruze. Pšenice ne bodo •lobili izpod 1S0 din q, koiuze pa ne iz.pod K10 din. Naša banovina mora uvažati na leto okrog 12.000 vagonov pšenice in ko-i u »3.500—4000 vagonov pšenice In okrog 8.000 koruze). — Kulturni film o Dubrovniku. Včerai so pokazali v Dubrovniku oovablienim Rtv-stom kulturni film Dubroi nik — me-b. sv. Vlaha, Film ie bil izdelan na oebudo trgo-vimV.cga ministrstva za svetovno razstavo v New Yorku. — Razpisani zdravniški službi. Ban tes upravo razpisuje službo idravnika združene zdravstvene občine Ptui - okoli OS ■ seli?tm v Ptuju« Prošnje ie treba vložiti do 29. t. m. pri banski upravi. Razpisana ie tudi služba zdravnika združene ■dravstve-ne občine Mislinje. Tudi za to >inzL>o tc treba vložiti or< šnie do 23. t m. — I* ž»*rča v sobah in na skupnih lei:-šjčih so fce v zadostnem številu na razpolago v planinskih postojankah Osrednjega druStva SPD, ki ea oskrbovana v zimskem ćasu. V »1'latorogu* ob Boh. jezeru, izhodišču za smuške ture na Komno, so na lazpola...o 32 postelj v 10 toplo zakurjenih *K>buh. sn ga pršiča 80 <*m. Dom na Kom-ni ima nezasedenih še 28 postelj v 12 sobah, električno razsvetljavo v vseh prostorih, na podlagi 165 cm 25 cm pršiča, na jideplnejša smuka. Dom na Krvavcu, • lostcp iz> Cerkelj ali Kamnika. razpolaga se 2 8 posteljami v sobali in 18 ležišči na kr.rljivem skupnem ležišču. Velika Planina, dostop mimo Sv Primoža tri in pol ure, ima 32 le£l*č v o veh toplo kurjenih prostorih sneea 140 pršič. Do Doma v Kamniški Bistrici, ki razpolaga s 15 poste tiam i v 7 kuriji vin sobah, je pot zga-žena, snega 50 cm. Erjavčeva koča na Vršiču je redno oskrbovana ob sobotah in nedeljah, na razpolago 15 postelj v sobah, snega 120 cm. prsič. Podrobne informacije o trenotni zasedbi v planinskih kočah, o snežnih njunerah in o smuških izletih v planinah dobite vedno v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova c. 4-1. — Dravska finančna direkcija v LJubljani uradno razglaša, ua ta čas m ne pri •direkciji ne pri podrejenih davčnih in katastrskih upravan nobenega prostega službenega mosta. Zato naj ss prošnje za sprejem v fin. konceptno, računsko, davčno in katastrsko službo zaenkrat ne vlagajo, ker ni nobene možnosti za ugodno rešitev prošenj. Isto velja tudi za fin. p.^arniško in drugo pomožno službo. kje: so z'aj prav tako vsa mesta uradnikov, zvanični-kov, Hluziteljev in tudi dnevničarjev zasedena. — Cariniki dohodki. Od 1. do 10. februarja »o putfaU carinski dObodkJ 2_.7.'i9.308 din. Lani v istem času so znašali C0.60 milijona din. »Inosno 25.74"več nego letos. Od 1 aprila lanskega lota do 10. lebruar-ja t. 1. so znašali carinski deholki 835 milijonov 724.S24 din, po proračunu b; pa morali znašati 392 S milijonov din. Bili so torej za 57.1 milijona in manjši. — Kmetje sn plačali lani Agrarni banki 64 milijonov din. Do 31. decembra lanskega leta so plačali kmetje Privilegirani a^rrarni banki na račun zadnje anuitete ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — Telefon 41-79 Najboljši, najlepši francoski velefilm Ječa brez rešetk V glavnih vlogah: Annie Ducaux, Roger Duchesne. Cortnne Luchaire Predstave- danes ob 9. url. jutri ob 3., 5.. 7. in 9. uri ter v ponedeljek ob uri. V donolnilo: Fosov »voćni tednik Prihodnji spored: Mala princesa j 238.6 milijonov. V lanskem letu do plačali i 64.7 milijonov din. predlanskim 1H0.4, leta I 1937. pa 143.4 milijone. Podružnici Agrarne banko v Ljubljani so plačali lani 19.5 milijonov. — Protiletalska zaščita — predavanja v »v.Uiu. Gle^e na napovedi v današnjih !istih »e pojasnjuje, da bo predaval danes o temi »Organiaaeija protiletalske zaščite in obveznosti glede gradnje zaklonišč banski svetnik dr. Franc Ogiin; dne 24. t. m. in 2. III. pa bo predaval ing. črrto Nučtč o temama. »Kako se vrse letalski napa- snegom, tako da ie ma'one vsa banovina odrezana od drugih pokraiin Na nekaterih j cestah so snežni zameti visoki do 6 m — Dva vlaka obtičala v snesu. Na progi J Varaždin — Koprivnica Ludbreg — Ko-i orivnica ie nanesla buria mnogo snega in i visoki snežni zameti oviraio oromet. VČe-j rai sta obtičala v snežnih zametih na oro-j gi Ludbreg — Koprivnica en osebni in en j tovorni vlak. Na progi Zagreb — Solit ie I bil promet obnovljen. Vlaki niso vozili na ; tei progi tri dni. — VeMke jate ptic priletele na Primorje. Tudi v Dalmaciji ie pritisnil mraz kakršnega že dolgo ne pommjo Včerai ie v Si- • beniku zopet snežilo. Na mnogih cestah so i morali oromet ustaviti. Morie ie razbur-; kano in tudi pomorski oromet 1e zaradi i hude zime oviran. Parniki imaio velike za-I mude. Zaradi hudega mraza, ki ie oritisnil ! po vsei državi, so oriletele na Primorie ve-tkfl. iate utic. — Zim pok one* ta mnoso r^b, Lettšn:a oda z..!., ie naravnost katastrofalna tudi za ribe. Tako noročaio iz Osiieka. da po-i:riva Dravo debel led. Ribiči v Baranii so I videli mnogo mrtvih rib pod ledom. Povsod t tam. kier so ied Drebili. je naplavila Drava j mrtve ribe. — Zanimivo preda^nje v nacionalni uri. Jutri bo ljubljanska radijska postaja oddajala zanimivo predavanje v nacionalni uri ob 19.20. Predaval bo prof. Stanko j Janež o temi »Slovenci v dobi Napoleono-j ve Hirije<. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo jutranja megla, čez dan večinoma jas- | no vreme. Včeraj je znašala najvišja tem-!• peratura v Dubrovniku 4. v Splitu in Kum-boru 3. na Rabu 1. na Visu 0.0. v Mariboru 1.7, v Beogradu —4, v Ljubljani —7.8, v Sarajevu —S. v Zagrebu —12 Davi je kazal barometer v Ljubljani 762 6 temperatura je znašala —18.0. na aerodromu —22.6° C. — Iz »Službenega lista«. >Siužbeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 14 z dne 17. t. m. objavlja uredbo o rezervah hrane, popravek v uredbi o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih in odločbo glede se;mskih in tržnih pravic občine Sv Peter pod Sv. Gorami. — It notarske službe. V ponedeljek 19. t, m. nastopi službo javnega notarja v Kranju dr. Ivo S o r 1 i, dosedaj javni notar v Mariboru. — čudoviti doživljaji iz Amerike so opl-{ ?»ani v nenavadno zanimivi reportaži Iljfa j in Petrova ^Enonadstropna Amerika«, ki jo v nadaljevanjih objavlja »Nas val«. Novi naročniki dobe prejšnja nadaljevanja hrozplačno. »Naš val« prinaša poleg tega tudi zanimiv članek dr. A. Dolinaija o ' glasbi v našem radiu lani in letos, dva feljtona: ^Nenavaden doživljaj v hotelu« in »O mladem zdravniku«, rubriko »Rad:o in televizija* z najnovejšimi poročili o dogodkih na teh področjih in filmski pre-.r'ed. V programskem delu so objavljeni I sporedi vaeh važnejših evropskih radijskih i oddajnih postaj, poleg tega pa tudi pose-| ben izvleček najbolj š h oddaj za tekoči te-| Uen. Na zadnji strani ovitka prinaša tudi tabelo vseh važnejših svetovnih kratkovalovnih postaj. — <5e hočete, da boste p svojim spre j e mnikom Imeli res pravi uži-j tek in da boste poučeni o vsem, kar je v \ zvezi z radiofonijo, se naročite na ^Naš j val-*. Pišite še danes upravi, ki je v Ljub-! ljani, Knafljeva ulica 5, in takoj vam bo { poslala na ogled brezplačno številko. Mesečna naročnina znaša samo 10 din. — Konec sleparij. Odkar so v Celju are-i tirali Franceta Mastnaka. ki je doma lz j Loko pri Trbovljah, so tudi prenehale sle-I parije. Aretirani Mastnak je tudi priznal, j da je res skuš končno lzguou" potrpljenje, pograbil jc sekiro in ubil nasilnega zeta. — Zagrebška VbCučiliška knjižnica zaprta, ker nima premoga. Včeraj so odhajali visok ošolci v Zagrebu razočarani izpred vseučiltške knjižnice, ker je bila zaprta Zaradi pomanjkanja premoga so morali vseučiliško knjižnico zapreti. Peči kurijo samo toliko, da ne popokajo cevi. — Občutno pomanjK**nje kur»va v Zagrebu, še mnogo bolj kakor v Ljubljani se čuti pomanjkanje kuriva v Zagrebu. Nekatere šole so morali zapreti, ker ni kuriva Težke posledice pomanjkanja kuriva se čutijo v raznih ustanovah zlasti v bolnicah, na klinikah itd. Trgovci z drvni i in premogom pravijo, da niso krivi, da je zmanjkalo kuriva, saj delajo z minimalnim zaslužkom, će ne bo mraz kmalu popustil, preti Zagrebu nevarnost, da ostanejo brez kuriva tudi zasebniki. Iz Ljubljane —lj Umrli *o v Ljubljani od 9. do 15. t. in.: Fielih Marija Marta, roj. Bergant. 62 let, vdova slikar, in pleskar, mojstra; Za-krajsek Franc, 65 let, delavec kem. tov.; Leder Marija, roj Bezlaj, 78 let; Pečnik Anton, 81, let. žel. uradnik v p., Kopčič Martin. 76 let, zasebnik; Pekolj Lidija Natalija Štefanija, 59 let, zasebnica, Zdu-še pri Kamniku; Dougan Rudolf, 40 let, žel. ura'nik; Gaberc Josipina, roj. Per-havc. 70 let, vdova žel. delavca; Lee jak | Ivan, 87 let. poštni poduradnik v p.; Gor-jup Franc, 72 let, krojaški pomočnik, Vič; žargaj Miroslav, 50 let, urar; Koser Sve-tozar, 57 let, hišni posestnik; šantel Henrika. 66 let, akademska slikarica; škof Ida Agneza, roj. VVanek, 73 let, trgovka; Cerin Frančiška, roj. Kos. 69 let, užitka-rica. V Ljubljanski bolnici so umrli: Jur-javčič Katarina roj. Zamljen, 39 let žena zvaničnlka, Dovč Antonija, roj. Jurkovič, 10 let, sena kurjača Del. doma; Hren Anton 19 let, delavec, Begunje pri Logatcu; Hribar Marija, 19 let. hči železničarja, Trata pri Stari Loki; Kunstelj Frančiška, roj. Ciglor, 52 let, vdova livarja dr*, žel.; žakelj Stojan, 1 leto, Žiri prt Logatcu; Kravcar Maka, 17 let, delavec, Pristava, obč. Krite pri Kranju; Kavčič Radoalava. 7 let, hči vodje žel. postaje, Slov. Javor-nik: Schiller Marija Lucija, roj. Knafelc. 58 let, žena uradnika; Tonkli Mirko. 11 let, sin čuvaja drž. žel., Zg. Desnica pri Kranju; Maček Alojzija, 89 let, obč. uboga. Cevče pri Logatcu; Olaj Ludvik. 36 let, bajtar, Upa 147, obč. Tu m išče srez Murska Sobota; Malensek Vineenc. 61 let, hlapec. —11 Društvo za zgradbo In vzdrževanje Sokohkega doma na Viču vabi svoje Članstvo na redno glavno skupščino, ki bo v ponedeljek 26. t. m. ob 20. v sejni sobi SokolskeTt doma. Kev so na dnevnem redu važru vprašanja glede prenovijenja so-ko^kega doma. pozivamo vse brate, da se skupščine udeležijo v polnem številu. Zdravo! —lj Skladatelj L, M. ftkerjanc, katerega najnovejše delo, komponirano na Prešernov tekst Sonetnega venca, se bo izvajalo prvič prihodnji ponedeljek 26. t. m. pod vodstvom ravnatelja Poliča na koncertu 1 VAŠKI Danes premiera ! KINO SLOGA, tel. 27-30 Trpljenj- mladega dekleta, ki se ne more vživeti v življenje na vail. v katero je slučajno zašla. — Film češke produkcije z veliko filmsko umetnico JIRINO KTEPNICKOVO v naslovni vlogi! V ostalih vlogah: Mitterhtelner, Volkor, 5>zurov> Danes ob 20. uri, v nedeljo ob pol 3., pol 6. in pol 9. uri senzacionalni film Fiach Gordon ln Taj&*3stl rdečega morja :iarr.v Baur KINO MOSTK KINO MOSTE Glasbene Matice v veliki Unionski dvorani, je uglasbil prvotni tekat Sonetnetr'-venca zato. ker se mu je zdel bolj originalen, preprostejši pa tudi naravnejšl. Res je, da je jezik v prvi izdaji manj cist hi porablja več tujk ter mitičnih metafor, vendar je izraz klenejSi. samoniklejši. To nam dokazuje vsaka primerjava obeh tekstov. Samostojna solista sta v delu tenor in bas »Franci in Betetto), nastopa tercet solistov (Sladoljev-Jolič, brata l-etiovO.C) in rr.-».-ki zbor ta povečini v a capella stavkih, ki so pisani skorc v Istem stilu, kakor je pisal svoječasno Gallus Orkestial-ni part je v ronah Ljubnih šol in ljubiteljem družabnega plesa, da se ude'ežJjo v tereh 20. t. m. «b 20. v vt»!IMi dvOianl Kflz'nr plesne vaje, združene s Aolskhn plesnim turnirjem za prvenstvo Ljubljane 1940. v plesih foxtr«t-svving, tango in angVSUi valvvk. Posebna tekma bo tudi za najboljšo skupmo v pa-Ials.giide«. Lične nagrade. Prijave pirov in informacije vsak dan v Jenkovi šoli. Kasina. Vsi plesni tečaji trajajo se do 18. marca. 110-n. —lj Lutkovno gledališče Sokola I na Taboru vpnzori jutri 18. t. m. ob pol 16. krasno pravljično lutkovno igro s petjem. Daro Svetliča: »Jurček gre na Triglav« v režiji br. Toneta Stančiča. Igra ima 5 dejanj, katera se vrše v Tivoliju, v Vratih pod Triglavom, v koči na Kredarici, v bajnem kraljestvu duha Triglava in sadnje zopet v dolini. Pri predstavi igra »Jur-čkov jazz«. Upamo, da bo igra, ki je Že pred leti 8krat napolnila našo lutkovno dvorano, tudi letos navdušila nase obiskovalce. Predprodaja vstopnic v društveni pisarni. Ob tej uri lahko tudi telefonično Zcravo! 113—n —lj V Šentjakobskem gledališču bodo ponovili sedemnajstič in poslednjič zabavno Nusičevo veseloigro >Ujež« drevi ob 20.15 in jutri popoldne ob 15.13. Ker so bUe vse iioacdui«jc pr^ajtav« popolnoma razprodane in Jc vedno odalo mnogo ljudi bre« vstopnic, jih kupite že v naprej danes in jutri oi 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom. To sta nepreklicna poslednji uprizoritvi te tovrstne ve-selolgre. Prihodnjo soboto to preurera veseloigre s petjem in godbo *Pekovsk lj Nepošten prodajale« prepfOg, L ub-tjanska policija je prejela več pritožb onih. ki so bili oslenatjenJ pri nakupu preprog. Preoroge je p odaja 1 Bosanec M. S., ki pa je pobegnil v Zagreb Prodajal je neprave perzijske preproge, navidez moJno podobne pravim dragocenim priMfiam in z njimi spravil težke denarje iz žepov kupcev, ki so mu aasedli. V Ljubiiani je prodal nekemu trgovcu štiri preproge. M ilb je trgovec dvakrat p*ep ičal. Tudi na .Jesenicah je osleparll neko gospo, ki mu je plačala preproge celo v holamiskth goldinarjih. Kupci so sele kasneje zvedeli za sleparijo. Na prijavo oškodovancev *e je policija obrnila na ■afrebfko policijo ki je sleparskega BOSanOS aretirala in pa iz-ljubljanski policiji. Tu Rii BasliiU-jejo. potem bo pa izročen sodišču. —lj Vlom v stanovanje. V stanovanje odsotnega delavca Alojzija Trllerja. Pod Hribom 47 v Šiški, je te dni prilil tal. ki 30 mu morale biti razmere v hiši znane. V sobi je Vde premeta!, na m '"je pa le iz-taknil kar je itdcal in stosr v postelji. Ukradel je voo din in neopaneno bginil. Snežne razmere Puročilo Tujnkoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZS.s It. U. 1040. Rateče • Planicu »"JO m: -19, lasno, 70 cm m:.:v..< Oi'&ič dpihan. skakalnica up rab- na. Junica - Slatine (Dom 11'rU.) 850 m: -13 jasno. 110 cm sneua. prš.č . uihan. drsališče uoorabno. Planica - Tamar 1108 m: cm MH-ija. nršir. Peč - Petelinjek 1440 m rm snejja. Dršič. Erjavčeva koča nu Vrsifu 1515 m: lasno, i 15 cm >neaa. prsič. Pcdkoren 8C0 m: —16. lasno. mimo. 65 cm snega pršič. Dovje - Mojstrana 650 m: —17. jusno. 00 cm sneua. skakalnica un rsbni Bled, 501 m: -17, jatjio. mirnu. 58 cm sjie- ga, pršič, PoMjuka 13C0 m: —15. iasno. mirno. IU5 cm sneea. nršič Radovljica 470 m: —19. jam . min 60 cm snega, Dršič. Bohinj — Sv. Janez 530 m: —17. jasno. mirno. 95 cm snega, pršič. Bohinj Zlatorog 530 m: 23, ' 90 cm snega, pršič. Dom na Komni 1520 m: 14. jasno. 19u cm snesra. pršič. Dom na Kofcah 1500 m: —18, iasno. 100 cm sneia. nrSič. Trtic, 520 mi — li, jasno, 70 cm isiega, pišio. Do-m na Krvavcu, 1700 m: — 14, ja-sna, 100 cm snega, prsič. Koča na Veliki p'.aninl, 1059 m: - 16 jar sno, 120 cm snega, pršič. dkofja Lo«a. 350 mi —20, barom o t«? se dviga, pooblačeno, mirno 00 cm »nega. pršič. Polževo, 620 m: -14, jasno, 04 cm snoga, pršč. Kurešćek. 833 m: —13, jasno. 60 cm snaga, pršić. Bitke, 000 m: 0. barometer se »v pooblačeno mimo, 50 cm ■IĐg&i p e 6-Sodr^/j«^, 550 mt —19, poobl&ftono, Cl cm anega pršič-Sv. Marjeta v ŽVboh: -12. jnseio, mimo 40 can snega, prsič. Mralica, Kum, Sv. Planina: 13: jajmo. mirno. 100 cm snrga, piSič 15. ja«no. K;0 19. jusno. VZb -12- Naše gledališč« Začetek ob 20 un Sobota, 17. februarja: Profesor Klepcc Red A Nedelja, 18. februarja; ob 15. uri; Snogul-čica. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20 uri: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene ponedeljek, 19. februarja: ataprto Torek, 20. februarja: zaprto, (generalka) Sreda, 21.: Na priaojm* gtrani. Red Sreda. OPERA Začetek ob 20 uri Sobota, 17. februarja: Trubadur. Premier- ski abonma Gostovanie Borisa P^eva Nedelja. 18,: ob 15. uri Lumpa- »us Vaya-bun«iu* Izven Ob 20. uri Kubika, liven. Znižane cene Ponedeljek. 19. februarja: saprto Torek. 20,: zaprto, »reda. 21.: joianta- Balet Hrestač. pr»-miera. Premierski abontt4 8tev. 39 »81 OVENSK) NAROI sobota, 17. februarja 1940. Stran 5 Zasedanje banskega sveta se nadaljuje Trgovina, cbrf m Industrija — Danes fes zasedanje zaključene Ljubljana 17. februarja I* poročila nače.n;rt in industrijo, ki ima v novem ba novinikcm proračunu postsvfco 3,950. i 7U din sedi, da jc za slovensko gospodarstvo lani >e traja!a ugodna konjunktura, kaza te pa so se tudi 2e neuyc»dne posiedice ne-g( tove£g zunanjepolitičnega pou./aja L)o konca avgusta smo dosegli v produkciji tn zaposlitvi de.avstva v mn«".>:h panogah številke, ki preselijo raven najugodnejše ga gospodarskega leta pred krizo 1. |03o Vznemirjen« »t po dogodit h proti koncu lanskega leta se je kuiaiu poieg a m na .e gospodarstvo se je prilagodilo spremenit nim razmeram m se vrača v normalno sta nje. S.iko o stanju trgovine, obrti in industrije dajejo prijave obrtov Medtem ko so L 1938 prijave obrtov presedale odjave za 897. jc bil I. 1939 sicer še izka/.an vi ek prijav nad odjavami ki ps je zna a! sam> 355 Ob koncu lanskega leta ie bi:o prijav' icnh v S'oveniji VJ.745 obrtov, porast kaže slasti gostinstva. trDovna pa ie o«da-ls v prcr'njem stanju Več let trajajoče padanje števila industrijskih podfttfj se je lani ustavilo Cede prijavljenih ob-tov pa ta »sestajamo za visokimi števrkami iz I l0,l V n»-'rn^ri s tnn '»»torn ie b''o obetov =e vedno man je za 66*>6 ali za 14% Število mdustniskih podjetij ie zraslo za 48 a'i za 9r^ *tevi'o gust'nsk'h obratov za 602 aM za ll0/o ^tevi'o ohrtnih nodieti? pa ie nazadovalo za 1070 ali za 1316 in *'te-viV trgovin je nazadova'o cdo za 4047 ali za ?Rr'r Zdi se. da ere za stmktu'-a'no snrempmho v gospodarstvu, ki se kaže v razvpiti in'1i,ct-tlc m t »".Urna nromrta. v trgovini in obrti pa kaže tendenco reduciranja posredništva in koncentracije obratov f. 19^8 je zns*f»'o letno poswT»Cfs r»ri Ol'/^n 7:iv;iFnvan'h de'avcev 0R 76**. lani pa oooot; t„r n-r - n n^vrčanie zs nad 1*'« Slika zanositve hi hi'a mnogo uoc 'nni« cc b; n* hVf% voine. Dne ^1 ai—joio ie OrZD ff*»*e«f»1 1A8 SJ1 „a v*rm*aneev. Hn^edai nn»vi'»e rli*ie)eno število zavarovancev s^'oh Tudi pri CI'avni bretftvaki ptr'a-^n'ei, Vier I* »v»»nviinn Ho. Isvstvo rudnkov in večiih kovinarskih po-rii^t'i «e ie ;tevi'n znvaro^^nfv od konca 1 ko ie zna'n'o 13.117 dv'rtnilo na 13797 ob koncu 1 1939 kar predstavlja novečanie za nad $•/• P-av tnko kaže -:3,">ie zavflrr»vanc«*v r*H Pok* ir!"*Vcm zavodu pov ečanje od 9711 na 10 179 ali za Po"i.*flnie m<-rd\ ki je 7fli<°n več;nn vseh izt«l*fcrr*iaVfti nbmtov 5r» k' ort'ee#xlcva mezde n«ra*čan*u cen življenjih notreh šein prihnia do izraza v '«nuariu 'ctf* /p-nr . nncev Ol'ZD in G'avne hr«»t.v«.«ke «kTfl'n:re k? so 1 t°3fl znarfl'e sk""no ok»*^rt 004 mi'1 ionov rl'n so 'flni presegle milijardo in dosegle 1020 milijo- nov din p'aćc zavarovancev pri Pokoj ninskem tavpdu pa so ae od mi ijy;iuv din 1. 1938 dvigni e na 254 milijonov din v l 1939 Paće in mezde pri O UZD. Glavni bratovsk; skladnici in PZ so zrasle od 1234 milijonov I. 1938 na 1280 milijonov I. 19*9, ali skoraj za l48/o Od posameznih gospodarskih panoe so !ani napredovao v primeri s preJ an kim letom kovinska tndustrtjs rudarstvo, 'ck-Stilns industrija. «ndustr:Ta kamenja in zem Me. pretle'ava lesa. gostinstvo m za^ti javna de'a nazadovali pa sta zlasti usn?a~ska m orflflbena indn^r-lia Produkcija rjavega premoga in hi?n;ta je b:'a 'an. v p-im^ru s pr&Van«kmi večja za 93.000 ton a'i za nad 5°/# KHub temu nroiuk^ija prem >ia za staia -e za 440.000 ton a'i za 10^ za rtkordno produkcijo iz 1 1929 Lani ie v ori meri s pred'an'V'm 'rtom nanrorlnva'a •>d-J«'a premoli in Menita induetiifl za t-'soe ton oH'ls»a g»aoodmhatTU r« t2 »'V) ton m izvoz premoga s' je dvignil za 17 r'« č r^n Kakor kntr. ie bo izvoz premoga tudi letos unosno ra^viia! Vajtado\'a'a na ie nrecei rvi'laia nremoga že'^zn'cam V tujskem ««">meTu smo Jme'i 'an' l°S ^n* to«tov » I.OS^OII no£ron*nii n«i««fnti 107 »■isoč >ni *^«tr>m z 1 lr*7 !n'» n«č«inami leta l°3ft Ta rezu'*at 'e iako ugoden de upn^f^mn Ha ie tuisV^n^ometna ^»^nj v začetku ^ctemKn »*iradi vojne nenadoma rtono'noma poneha'a ^led f»o«no'^iF«lf'mi lrat*»**^rilami nainrei m naiho'i občuti nretresMaie denarni trg V n*Sem bankarstvu nri hram'n'Cflh m za Hrurtsh f^ilimn nn^adovanie tujih *reH«tev ^a tek^^'h rakunih »n vli,*n;h knjižicah Tuia sred«tva nri harčnih zavod'h v Slo-v*»n;ii so 7T»ro r>»-i»n\-sr r»r^t^*»«' in ic in 90 rw\lf)T«'e razveseljivo živMenisko sposoh-nost Da }e tudi na denarnem trgu v zad-n'em času nastoni'o pom'rienie. na »bolje 'nle dejstvo, da ie or| septembra lani od ^t'urmo orl«->o\-eo,anih vloe nr h^anim'cah hi'a Heiansko dvignjena samo ena šestina zneskov Po z^klu^čeni rlebatj o seHslrinf>olHtgn^b :n 7d^a^stv^<*w'r» ^»"^'n^iih ie vf^rai por>ol dnp noročal načelnik dr Orel o f'"na^č^ero 'M^d",1k'11 lr- ima v w«v**r*^ nr^rofiirm noet^v- k-o iro^^r^o 7a o*oDn*» izda^k0 i*3 do- i^e^sv. o n*>n oan &n Za oriolarev**M~ h«»-T^\'inck'h d^lg'ssf !• v n^-em DT*nrae"no Hol^««ih I4nonoon d;r» Od lan* «e b«-novin«k' d^l^ov' (rwH^^ t« jffiđp nnn ^'n ;n -i?ni<-> TO-»i 14.!S r«iV^or,0^, fl:n r* ^-n-^m bila na^ta za ffr^dn^o e«qt l*>7nnnno din. zn ko mu fe bilo. da ga »od« ni i ki sk- ro do konca njegovih dni n«hO razumeli \!Hs merno va/neja kakor RJSgOVS praktčna dejavnost so za 'ah osnrve nove šo!e ki jih je po'oži! Rfimanućn: stil Icre ie »z ključno gospodoval vsem niegonm pred hodnik m in ledobnikftfli. k* so stremel' i»-vesti napad za vsako ceno z'a->ti na ns sprotnikovega kralja Naraven tok partije j^m je bila burna, b komb nac;jami na^če na borha ki se je ohičajno k n'a a'»a i matom enemu od krsfjev Koinbmac'ja jim je bila edin; cilj. celo nrmen. Steinitz se je prvi zamVil nsri tem ha ^ardmm nevz.lržnim stiloni :pre «n je prphy :n h katerim je Stein'tz doda' se nekatere popo'noma nove m bistveno važne slaba polja, ugf^len a'i neugoden po'ožaj kmetov, majonteta kmetov premoč dveh 'ovcev na.l dvema skakačema ali sks'-ačem «n 'ov eem tn so či«to pozicijski znaki, ki j:h mo ramo ne din. za *;ra_nio vodovodov Kranj ^- Pi^.d-vor U R:on.ca 2,100000 dio ss nradnio eledal^k.- kulamna 1.150.000 din in za nakuo zemlji .ča. na katerem bodo zaraieni riak^noi aki zavod Podkev ka šola in Ambu antaa * - l.i za živa ske bole, n. v Liuu.ian. 6jJ O0J din Dok.a^đ na dr a v na ne^osr dne > avke ivjriio ok i 50 od* o kov v»ch dohou^ov PlrioakovanJ donoa d kiaa »d ie nekoliko dvigni* kar se ie Dovečala tudi osnova Osnova b nov n * im dokladam io zemia-rlna 22 milijo. *ov zgradari a 21.54 milii^-•a. or dobnina 21.6 milijona rentnina 1.04 milijona druibeni davok 17 25 miliiona in uslužbenci davek 3.4 mil jona. skunai 86 8 mi iiona din Zdravstvena doklada se ocbira samo na ocdrcčiu združenih zdravstvenih občin med katere ne snodaio avtonomna mesta Tudi šolska doklada se ne pobira v avtonomnih mestih ker nosijo m^?tn? občine ^ame vse stroške za liudsko šolstvo Med tr-šarinami zavzema nrvo mesto trošarina na alkoholne niiače. ki bo dals 18 mili ionov din Sedai ie banovinska tro-šarna na vino in ieanie ukiniena. kliub temu pa banovinska UDrava v ororačunu ni zmaniS^la zneska in to zarad d ločbe da bo finančni minister nad?knsdi! banovinam ijEDadek na trošarini iz posebnih sredstev Trošarina na a k ohol ne oiiafe ie dala v Drvih devetih mesecih tekočega Droračun-skesa leta to ie od 1. aorila do 31. decembra 1939 20 76 miliiona din. od t^ga na vino 16 milijonov na žcanie 1.1 miliiona na Divo 2.84 milijona in na spirituoze 0.8 milijona din Za vse Drnračunako leto 1939-40 je bilo orieakovati dohodek 27 7 miliiona din L. 1838-39 ie dala troSarina na alkoholne oiiače 26 7 mllMona din D^l tega dohodka pač Izviralo iz tega, ker so člani našega kluba pobrali vsa najboljša mesta v varnejših disciplinah In v starejših kategorijah 8ila pa so vsa darila pred tekmovanjem že gravirana in določena za poedlne proge in spisek predložen delegatu JZSS v kontrolo. Naj »izkušeni športni delavec* z Jesenic proveri vse naše navedbe In naj nam oprosti, da si je le Ilirija na vsak način priborila prvenstvo Gorenjcem pa njih smučarskih zmag niti najmanj nismo nevoščljivi, pač pa bi jim želeli dopovedati, nilj se navadijo mimo prenašati. Če kd: zmaga — boljši od njih! Smučarska £ I — Prosim vas, ali bi mi mogli se do nedelje popraviti te-le moje smuči? PREIZKUŠNJA — Vi bi morali nekaj časa opustiti p» aneevanje, potem bi ps videli, ali bi sc vaša bolercn obrnila na bolje. — Gospod doktor, kaj če hi pU dva -rat toliko, kakor doslej. Potim hi videli 5e bi se moja bolezen poslabšala. Vladimir liijavec; F^gZeš ng*aj Zzz/ — z.'/// — zzz' Čehe'mak n^ie. šumi Sonce na je u grelo. Pied Spran iami i gneča« a ne pred vsemi. Drui>o nadstropje i je živo. to it to! . nHi t-etje nekako ali prvo . . . no' Le ka* na zaspanka Po-tulca v br./v. svet se splaz' na vzlet' će. se s-sdostrastno pretesne, zazeha . Oho! P* ne. d* jo ki> d haf m celo ko:ip 8'jpibaio. k so vendar mučni1 Se vlači in po*tsia ob og'ih v hribu se kot pa:čevm? zapleta v vejevje na polju ps K'eč nc vuic t> p* in potem se zdj ' kakor ne- dokončana slika na umazano sivkastem p'atnu, visokem »n prostranem napetem a!« obeš*nem sam Bog ve kie Ko so lani rojile, se je obesila matica visoko geri v smreko Parinkov stric ae je moral pobrigati za živi grozd, ali mu ni šlo plezanje preveč izpod rok. Venomei so se Ra or-rner^ale vele In smola tudi Pipo v ustih, mre£' preko obraza ha. kai:r.r kffkšer srednje veški vitez! Močno sem si želel, da bi potegnil veter . . . bur- i ja! To i bilo veselja! . . . Mnklco bi bili morali pos'ntl po čebele Mukico! Hop-hop! in 2e bi bila v vrhu! Muki je ringova veverica Te'-nnorjn- vs. s precej oskubljenim repom, z živahnimi oč"M in snežnobolimi zobKi Za sKvinjo jo irra priklenjeno, pa se Muki nič ne žalosti. Pkrčc, se skri'-a ... In kf^nr il je zniosti irvre. se vsede na zadnje, med prednje oroh. zaviha nosok. da se ^okaželo zonki... in ffloje. Se adi kot bi ae smeh« !jnla tn ine snorrinia pa Zlr-tolaso. Tur^J ona kn* Bteer na mo* ponr? r»n nar-*e . . . pravi tudi. da se no rudi izponoi»-'tve, vpinal v »ćebelarako društvo* Vrč in dan čepi »a nanie^n t#r me vnrtn v?»H — pa so mi č^«le ljubSe m jib občudujem marsikatero uro. Z7«z-zzz-7777' živpbne so in kot da se veselo, s<\t^o7pdovoljno po^sđravljaja Na h'-fk-h vae noho cvetr^^a r>n»bu In ae te£ko «lr*ibnr.».-j0 7n jra*SJ se mu izognem. .. I Spet opažu *'em a BdHem Sivi jen je aa steklom . . . Cele pod kostanje, ki ne bo dolgo, pa bodo vzcveteii, če jih poprej ne obgrizejo hrošči.... celo podnje, ki me vabijo |n vabijo, nerad zal dem. Gospa učiteljeva trdi, sleherna lumparija se maščuje, in ee hode tudi čebele nam . . . Torej ? Od daleč šum Save. Ni vetra, a breze venomer trepeCejo. Moti me te ta njihov nemir, ta bo jasen pred kdo ve čim! Od-i zvonili ao zvončki, odtrobile trobentice... Tu in tam pod bohotno, s klobasicaml obloženo lesko se kakšna pozabljena vetrnica ... Se kakšen obledel nodlesek. Sveže preorana awmlja sproščeno diha in se Človeku dozdeva, njena sapa je toplejša kakor srak. Preko mastnih grud zapeljivo plax| ajviiasta megla, , . kot v posni jeseni po telesih preugretih konj, ki si se jih uamlUl e kratkim oddihom. ZTntolasa je zares zlatolasa! V soncu so njeni lasje de svetlejši, še bolj alatorume-rd. . . in žarki kot da se ne brigajo za nič drugega! Povsod jo spremljajo. . . bo že, da so sc zapleli v njene kite! 3o se sapleH in ee ne morejo odtrgati od njih ifot se je vanje raplel moj pogled. - Medu rJ. omenilju Marjetice. Cekinček, solnčece na kratkem peclju, obkroženo a prijetno drutbico desetih, dvajsetih anetnobe) a. Zlatolasa jih previdno krade. . . drugega za drugim-Ne dolgo, pa bo aončece osamljeno in golo!! . . . Ustnice se ji gibljejo. »Cemu to?« »Da-ne-da-ne-da . . . Čemu ? Ne veš ? Nekaj si misliš zraven in če vzdihu e zadnji listič da«, se ti želja izpolni. . . D*> ne-da-ne. . . Ne??. . . »Pa ne, no!* In .j pričenja Isto igro znova. »Zares?. . . A kaj si želiš?red štirimi l=-ti d r "n \"~~>1 d^nami ravod. Tri rtaie ?a ffradnio ftaVtn veči;h s*»i-«nvarn«-VJri hiš on^n&m DOSOtIIq do P*> odstotkov. To-d=i cb^'na mora dati 71 trike stanovaniJice hi?e «rtavb;?če brero'ačno. Stockholm sam ne gradi stanova niskih hiš. pač Da jamči za posojilo v ta namen ustanovljenih dveh zavedov. Tako je b:lo doseženo znižanja obrestne mere na 2 5°/o. Za več oa plača država rodbinam z večiim Številom otrok en del najemnine Posebno uoglavje je na Sved-kem stavbno zadružništvo, ki je s stavbnimi hranilnicami vsaki občini močna ooora in O'-bvid^ za živahno gradbeno delavnost Stockholm torej lahko no pravici imenujemo srečno mesto. Ali se da jgcijavesa mUZUil Kaj pravi o tem 5c5 oddelka za zl 2x.n1 govora, gle~u in slulia pri Celici ušesni kliniki tir. Szvmaum V pogovoru z novinarji se je šef oddelka za hibe jezika, glasu in siuna na češki ušesni kliniki prof. ar. Miloslav Seemaun dotaknil zanimivega vpiaSanja ali je jec-ljavost ozdravljiva. Kajprej so ga novinarji vprašali, kako nastane jec-1 j a v o s t, kakšni so njeni vzroki in spremljevalni pojavi, lu profesor je odgovoiil: Jecijavost ia..ko imenujemo nevrozo govora. Pojavlja se pri ljudeh, obremenjenim nevrotičuo z bolezensko aiektivnostjo. Kaže se tako, da človek ne more glaako govoriti, da se mu tekcea govoi iea trga ali pa da ponavlja nekatere glasnike omiosno zloge, tiolnik ima clčuUk, da gotovih bo-aed ali glasnikov ne moie i^^vuiiti in skuša to napako odslraniti tauo da napenja glasilke. Pri tem stiska ustne, napenja pa tudi dihalno in gcltansko mišičevje. Jecljač skuša na vse načine premagati ovire pri goveru in pomaga si z različnimi kompliciianimi kretnjami, vea-si zelo izrazitimi. Med govorom stresa glavo, mežika, potiska jezik iz ust, včasih tudi tepta, maha z rokami , poskakuje itd. Jecijavost ni prirojena. Prirojeno je samo nagnenje k jceljavesti. Dar govora se v začetku razvija normalno. Prvi znaki jecljanja se pojavijo največkrat med tretjim in petim letom. Lahko pa nastopi jecijavost tudi v poznejših letih. V dobri tretjini primerov nastane jecijavost na dedni podlagi bodisi, da jo podeduje otrok po očetu ali materi odnosno po njunih prednikih. Poznam primere, ko sem ugotovil Jecijavost že v tretjem pekolenju. Povzročilnl momenti pri dlsponiranlh otrocih so različni. Navadno se otrok prestraši in tako začne jecljati. Miklavž s parklji lahko postane otroku usoden. Isto velja za hudega psa, katerega se lahko otrok silno ustraši. Z vso odločnostjo moramo pobijati grdo navado pestunj, ki na vse mogoče načine strašijo poredne otroke. Prt odraslih ljudeh se jecljanje nenadoma pojavi pri razburljivih deživetjih. po silnem trpljenju ali avtomobilski nesreči in sploh nenadnih katastrofah. Sem spadajo tudi težke rane v voini ali če zasuje vojaka granata na bojišču m podobna strašna doživetja. Tudi po nalezljivih otroških bolezni, ki jih spremlja huda mrzllr-a, se lahko pojavi jecijavost. — Ali je jecijavost ozdravljiva in kako jo lečite vi gospod profesor? —• Da jecijavost je ozdravljiva, toda zdravljenja ne smemo poveriti lajikom, kakor jim ne smemo poveriti zdravljenja drugih nevroz. Zdravljenje obstoja iz vežba-nje v samega seb7. Odstraniti je treba ob-zdravili. Bolniku dajemo pomirljiva sred- stva, s katerimi se omili bolezenska raz-LU*azenost živcev iu veliko lazburjenje. Jeclja ču je treba vrnili samozavest in zaupali je v samega sebe. Odklraniti je treba občutek manjvrednosti. Jccljaču je treba pokazati kako lahko in mora pja.uno dovoliti. V njem moramo vc^uati vse uu-ševue zmožut-^ti, kar jih poticLujc pri ^rove, u n. pr. naglo zdxUz;^4ije prestav, govorilno pripravljenost, sposobnost pii,»o-vedovati o dogodkih m doživetjih, itd. Pri nadaljujem zdra\ ljenju si zciiivnik pridrži stalno nadzorstvo. Potem pridejo na vrsto vprašanja iz praktičnega življenja. Telefoniranje ali kupovanje vozn- ga listka je tipična ovira jccljaču. To se da ps;hokško lahko pojasnili V takih p:ime-iih mora jecljač govoriti takoj, brez pr -prave, kei mu stoje za hrbtom 'kvgi ljudje in ker se iz tega razvijejo težke .«.....kc ovire. Ce pustimo jecljača citati na glas, začne za-vijati c.či ^ ij- tanj en stavek vnaprej hi gotovo bo našel besedo, o l^ateri točno ve ali pa se boji, da jo ne bc izgovoril brez jecljanja. Ta predstrva zadostuje, da nastopi jecljanje. Velik problem v življenju jeclj-ca so njo^ -•! predstojniki. Ce govori s predstojnikom jeclja vedno, redno pa jeclja, če govori s podrejenim. Pri tem je zanimivo, da so jecljači nadarjeni. Jecljača začnemo lcčiti tako, da vzbujamo v njem samozavest, da ubijemo v njem občutek manjvrednosti. Zlarti pa moramo najprej poučiti starše in vzgojitelje jecljavih otrok. Učitelj bi se ne smel nikoli pred razredom posmehovati jeclja-vemu otroku ali pa ae jeziti nanj zaradi njegove hibe. Isto velja za vsako drugo priliko. Ne norčujemo se iz slepcev in hromih ljudi, iz jecljačev pa kaj radi. V Angliji je z zakonom prepovedano javno posnemati jecljače. Tudi nemški radio je ugodil zahtevi pristojnih krogov in črtal s svojih programov posnemanje jecljavo-sti. Isto je storila večina gledal;šč. Neobhodno potrebno je izogniti se vsemu, kar kaže jecljavemu otroku, da ga opazujemo. Ne smemo ga karati, ne zahtevati od njega, da bi jecljavo besedo ponovil. Kaznovati ga zato je nesmiselno in škodljivo. Posnemanje jeclj-ovja je nedopustno. Ce opazijo starši, da je začel otrok po kakem dogodku zelo slabo govoriti, naj se obrnejo takoj na zdravnika, otroka samega pa ne smejo opozarjati na to. Odprave jecljavosti moramo razlikovati jecijavost! podobne motnje v govoru, ki nastanejo na podlagi organičnega obolenja osrednjega živčevja, recimo po epifiemič-nem vnetju možganov ali tudi po poškodbi govorilnih centrov, kot posledici krvavitve ali poškodbe možganov. JecHavost lahko nastane tudi kot znak histerije. Iz tega kratkega pregleda vidimo, da je potrebna takoj v začetku zdravljenja temeljita zdravniška preiskava, da se določ* pravi način zdravljenja. Na podlagi dolgoletnih izkušenj lahko rečem, da se da ta hiba. ki je pripravila že marsikaterega človeka ob eksistenco povsem odstraniti, treba je samo dovolj potrpežljivosti, vztrajnosti in energije. Toda jecljajoč ne sme misliti, da bo izlečen v štirinajstih dneh. Čimprej pride k zdravniku tembolje zanj, čim dlje ostane v zdravniški oskrbi tem sigurnejsi bo uspeh, kajti recidiva tudi niso r.obena redkost. Navatla je železna srajca P'-'-1 ite da vedno to no veste kai dela-te. Morda e to res to'a gobovo b* se ču-< ili. če bi pest li nenadoma om^ človek in bi Opazoval' s ve. Kar poskusite sesti a? .v :i v eo*?j ko ste č'slo «am\ pa se-Lt 'ol 1 :h 10 minut VIde'i beste. kaj vse nja Sloveli kr-'ar se dolgočasi. Ta drsi z nogami t ni ^kUjpa roke. tretji se pr jemlje za nos četrti si gladi lase. peti se l^:-<~ s verižico a*i gleda neprespano na uro bobna s prsti pc m;^i. itd. Vsak človek ima svoji r. d vadi- in težko se jili otrese. Te podzavestne kretnje so često v nadlego drugJm ljudem. Navrde pokrivajo človek? k kor pokrva mah skalo v gozdu. Pogposto vidimo, da je s'cala tako poraščena z m?hori da s? sp'oh ne vidi Grde navade re dajo rrz "eliti v ive skupini, v take, ki so v nar'Iego drt^m Jn v take. ki krrr'ejo Človeku čns. Njihovo števio tn cfbHka sta neorre^cna. Slavni pisec detek-trvrfVh romanov EHgax \YaMace se je bil teko navad-*! pit čaj med delom, da ni niko'i nap'sal n:ti vrstice, če je bila skodelica pred njim prazna. Novi nadmikrsskop V zadnjih letih so izdelali mnogo mikroskopov, ki ne delujejo s svetlobo, temveč { s hitro premikajočimi se elektroni, tako \ da nam lahko prikažejo geometrično točno J tudi take drobne preumete, ki leže že onstran meje povečevalnih sposobnosti svetlobnih mikroskopov. Ti elektronski mikroskopi so zasnovani na ugotovitvi, da imajo premikajoči se elektroni torej nekakšni elektronski žrrki ob prehodu skozi leče enake lastnosti kakor svetlobni žarki. To pa v danem primeru seveda niso navadne leče, temveč magnetična polja posebnih oblik. Za njihovo iz Ji lavo so potrebne komplicirane usmeiiame m izravnalne naprave, kar izdelavo teh mikroskopov zelo otežkoči in podraži. Zdaj se je posrečilo dr. H. Bfahlu iz nre-izktišcvalnega navoda družbe AE7 izdelati nadm.ikroskop, čigar leč ne tvorijo ma- gnetična, temveč električna polja. S tem je bilo izdelovanje elektronskih mikroskopov bistveno poenostavljeno, kajti novi aparat deluje ne glede na kolebanje napetosti, razen tega pa omogoča še razna druga poenostavljenja. Elektronski mikroskop bo torej dostopen tudi manjšim znanstvenim zavodom. Novi mikroskop deluje z nape- tost j o 40 do 50 voltov, ki jo proizvaja [ transformator kakor pri rentgenskih aparatih. Z elektronsko napravo se poveča sli-ka 5.000 krat. Slika se potem poveča še optično, tako da lahko dobimo slike, ki povečajo opazovani predmet 90.000 krat. ; Odpira se torej novo polje za opazovanje 1 bakterij. Finščina je zanimiva, toda težka Finskemu soredna jezika sta cs^itslsiaa ta rdtsKJco madžarščina Poiočila z rusko-finskega bojišča nam I prinašajo raziičnu finska imena, ki nam kažejo, kakšen je in kako se piše finski jezik in ki nas ooeuem silijo, cia se informiramo, kako se taka imena izgovarjajo. Kar se tiče izgovarjave, je stvar zelo enostavna. Vse se bere tako, kakor se piše, ' samo dvojni samoglasniki se izgovarjajo dolgo. Tako na piimer Viipuri vlpuri. Dru- j gače se pa zdi vsakomur, kder se le malo ranima 2-a jezike, da se kunčajo vsa finska j imena s samoglasniki kakor italijanska in \ da ni v njih nobene težavne skupins so- { glasnikov, tako da so blagozvočua. Zelo zanimivo je tudi, da v nobeni finski besedi ne najdemo soglasni kov b. c, č, f, S. z in ž. Finska abeceda se začenja a, d, e, g, h in ima samo 21 črk. Vsem tem posebnostim I so bile prilagođene tudi vse tujke, ki jih je finščina prevzela tako iz nemščine, š/ed-ščine tn deloma tudi iz ruščine. Tujke so se v flnščini tako Izpremenile, da jih ni mogoče v finščini spoznati. Viipuri je prvotno ime mesta Viborg (Izg. viborj). eola se imenuje finsko koulu. častnik uspieri, tobak tupakko, žlica lusikka (iz ruščine ložka), čevljar suutari (iz nemščine Schu-ster). sosed naapurl (Nachbar), klop penk-ki (Bank) in podobno. Finščini je sorodna estonščina. nekoliko pa tudi madžarščina. Sorodstvo med fin- . ščlno in madžarščino je samo v tem. da spadata oba jezika k ugrofinski veji. da sta aglutinlrajoča jezika in da se v obeh uveljavlja tsko imenovana vokalna harmonija. Prvo pomeni, da se tudi mnoge druge . slovnične oblike kakor v drugih jezikih, j reemo prisvajanje ali določanje mesta izražajo s končnicami, priključenimi k osnovnemu imenu. Tako nastane več oblik, sklonov, kakor jih imajo drugi jeziki. V celoti pozna finščina lo sklonov. Recimo dvor ali dvorec se imenuje v finščiui talo, moj dvor se izraža z eno besedo taloni, tvoj dvor talesi, na dvoru t: lossa, z dvora ta-losta. Vokalna harmonija je zapopadena v tem, da so v vsaki enostavni besedi samoglasniki isie vrste. Tako recimo od besede taio (dvor) pomeni talessa na dvoru, toda od besede jiirvi (jezero) pomeni jarvissa v ježem. V prvem primeru je končnica -ssa, v drugem pa končnica -ssa. Oblika besed in končnic je v finščini, madžarščini precej različna, tako da se Madžar in Finec ne razumeta dobro. To se vidi zlasti na številih, ki so si v sorodnih jezikih močno podobna. V madžarščini se šteje od ene do deset takole: 1 egy. 2 k^tto. 3 harom. 4 negy. 5 6t. 6 hat. 7 hft. 8 ny-oids, 9 kilonc, 10 tiz. Finci pa štejejo: 1 vksl. 2 kaksi. 3 kolme, 4 neljo, 5 viisi, 6 uusi. 7 seitsem&n, S akhdeksan. 9 vhdek-san. 10 kvmmenen. Niti izrazi Iz rodbinskega življenja ali gospodinjstva si niso podobni. Oče in mati se glasi v madžarščini atva es ania. v finščini icii ia Siti, pes in konj se imenujeta v madžorščni kutva in lo, v finščini pa koira in hevonen. Ce listamo po slovnicah obeh jezikov, najdemo podobnosti samo v poedinih primerih, tako recimo se imenuje voda v m^'?. ršči-nl kez. v finščini krisi živeti v madžarščini elni. v finščini al&&. Ftr>eč'n,o je zanimiva, toda naučiti se je ni lahko. Prah in sai med dežjem V BoJogrr' in v vsei provinci Emiliji bo opazovali zadnje dn- čuden pc lav. Izpod neba ie pršil droben dež pomešan s prahom in zrnc^ soli pomešan dež ie rosil ta jav, n: bilo mogoče takoj ugotoviti. S pra ho min zrnci soli pomešin dež je rosil tako dolgo tla je pokvari1 5e.«t ali sedem elek tričnih vodov po katerih dobiva Bo'ogna tok Tako je znatno trpe' promet cestne železnice m tudi razsvet'jaNS mesta. Vse kaže ia je zanesel pralni dež nad Bologno silen vihar, ki ie divja' nekaj dni prej na severu Jadranskega morja Dež ie bil pomešan z istrskun prahom m knsta'i-zirano morske soijo. Pok**1 je izolatorje visoke napetost- s tako debelo plastjo, da je šviga i električni tok v zemljo Tehnik' so ztavili da kaj podobnega Še n bilo na svetu, odkar poznamo elektrčne vode vi->oke napetosti. Več velikih industrijskih podjetij je moralo ustaviti delo in odpi' stiti delavstvo. Tramvaj se je opetovano ustavil Električni vlaki na progah proti Anconi in Firenci so imel« vel'ke zamude. Zaradi pomanjkanja elcktnčncga tu-ka tudi ni moglo delovat iveč rezervoarjev tako da je osta! del mesta brez vode Čim je bi' pa vzrok ugotovljen so ovire odstranili m škodo popravilu Kala izrsilriva avtomobile Velike prednosti so pripomogle kolesu kot pravemu ljudskemu prometnemu sredstvu, da je spet zavl^da'o na ulicah. Kolo je zopet pršlo v mo3o. Danska je bila si- j cer že od nekdaj dež?ia kolesarjev, toda toliko koles kakor zdaj. še n koli nI bilo I po ulicah danskih mest. Zasebni avtom o- j bili so Izginili z danskih ulic zri radi ukrepov oblasti. Zanimivo je, da je po zadnjih statističnih podatkih o prometn h nesrečah padlo število nrsreč v enem tednu za 50 odstotkov, ker so se ljuije preselili z avtomobilov na kolesa. In prometne nesreče niso zahtevale v enem tednu nobene človeške žrtve. Na Danskem je i^gin'lo z ulic in c^st okreg 75.000 avtomobloV. Podjetna danska Ivrdka, ki prodaja kolesa, je izkoristila ugodno piiliko in rpravi\a v promet kolo z naslanjačem. Taka kolesa kupujejo zlasti radi Vvši avtomobil s ti. vajeni u Vnesti med vožnjo. Novo prometno sredstvo ima tri kolesa, približno polovico manjša od koles pri navadnem kolesu Sprednje kolo je vodilno n ima volan. Nad obema zadnjima kolesoma je sedež, podoben naslanjaču. Ta kombnacija avtomobila s kolesom je prikladna tuii za tiste, ki ne znajo držati ravnotežja na navadnem kolesu. Novo kolo je dobilo ime po generalnom ravnatelju dotične tvrdke Tro?tu. Kakor avto ima tudi novo ko'o električno hupo. zaščtno steiklo. volan hidravlično zavoro, kazalec smeri, tri hitrosti in celo vmontirano ščetko za čevlje. Celo ko-danjskl policljpki ravnatelj je presedlal te avtomobila na kolo. Moderni Rob'nsan Iz San Franelsea sta odpotovala 1. 1936 mlada zakonca ki sta vzbud la pozornost tiska v javnosti s tem. da sta zavrgla moderno civilizacijo in člove/ko družbo ter sklenila odpotovati na samotni otoček, kjer bi živela ž vi jen je modernega Robin-sona. Izbrala sta si kraj. oddaljen 1600 kilometrov od kal f orni jske obale in dobrih 100 km od poti pomorskega prometa. Otoček kjer sta se naselila, se imenuje Modri otoček in malo na katerem zemljevidu ga najdemo. Misel na tako življenje je šinila v glavo glavnemu junaku inž. Ralphu Caru. ki je bil doživel veliko razočaranje v ljubezni. Da bi bil z drugo ženo srečnejši, je ob javi v listih oglas, v katerem je IskaJ dekleta, ki bi hotelo deliti z njim zakonsko srečo po Robinsonovem vzorcu. Prijavilo se je nad 800 deklet in Caro si je izbral osmi1 jenko Virgnio Elllsovo, ki se je bla tudi razočarala v ljudeh. MlaJa zakonca sta se vkrcala na mehišiki tovorni parnk :ti odpotovala v svet. S seboj sta peljala vse, kar bi mogla potrebovati kot prebivalca samotnega otoka. Pozneje ni nihče več sl"£al o njima. Naerkrat sta se pa vrnila v Ameriko. In sicer zato. ker je morala žena k zobozdravniku. Zobozdravnik je bil pa lep, e'eganten mož in Virginia se je takoj zaljubila vanj. Novinarjem je izjavila, da se noče več vrniti s svojim možem na pusti otoček. Mcž se ie vrnil sam, razočaran še bolj, kakor je bil prvotno. MED AVTOMOB1LIST1 — Že deset let se vozim z avtomobilom in doživel sem samo tri nesreče. — Jaz pa doslej samo dve. — Kako dolgo pa že šofiraš? — Tri dni. V AMERIKI — Tako, dragec, tale je tvoj novi papa. — Toda, mamica, saj prejšnji ie ni bil tako slab. Daniel Lesueur Krinka i— ljubezni 13 B o m a ■ Bodi samo potrpežljiva, mirna in tiha, kakor se spodobi članu rodbine Valcorov. Tvoj vroče ljubeči te oče.c Te vrstice pa mladega dekleta niso pomirile. Nasprotno, vznemirile so še bolj njeno srce, v katerem se je naselil strah pred nečem nevarnim, skrivnostnim. Da bi si krajšala počasi tekoči čas in odvrnila od sebe misli na bližajočo se grozo, je Michelina sklenila napotiti se v park, zateči se v kotiček, ki ga je dobro poznala in od koder se je videlo morje še bolj grozno kakor od drugod. Tam so tudi ob lepem vremenu*butali valovi ob pečine. Njihovo zamolklo bobnenje JI bo pomagalo premagati bolest. Ta terasa valeorskega gradu se vleče dobrega pol kilometra v razdalji kakih sto deset korakov nad obalo. Njen temelj je samo skalnata in ponekod tako strma obala, da je kamenita ograja kakor v zraku in da visi neposredno nad valovi. Na obeh koncih je ograja naslonjena na skale, ki je z njihovimi grebeni ograjena kaiior r. ogromnimi i ne m ti* It Severna pečina ima zlasti ume;:io podobo, če se nasloni čiovek v njeni s^m-i s komolci na konec ba-lustrade, lahko opazuje njen nazobčani greben, segajoč tja doli v morske valove, ali pa lahko upre svoj pogled neposredno doli na strme pečin?, kjer gnezdijo morske ptice. Na tem kraju je nizka oba1 a sama skala gle .lana navzgor črna sredi večno belih pcm. In iz tega brei-dna se neprestano razlega šumenje morja zdaj tiho in enolično, kakor pestunjina pesem, zdaj zopet bobneče in šumeče. Šumenje morskih valov ni bilo še nikoli tako nežno kakor tistega junijskega dopoldne, ko ga je prišla poslušat Michelina. Solnce je sijaio, bretonsko morje je bilo svileno modro. Jadra ribiških čolnov so ga bila posejala z drobnimi žoltimi trikotniki, toda navzlic vsej lepoti tega trenutka se je razprostirala pod nebom otožnost neskončnega prostora, ki daje mornarjevim očem tako resen izraz, razprostirala se je tja do obzorja, kjer nima nobena stvar konca. Michelina je stopila k ograji. Nad glavo, pokrito s slamnikom, je držala bel solnčnik. Tudi njena obleka je bila bela. Če bi bil mogel hoditi človek po tej grozni obali, bi bil videl, kako se njena ljubka postava odraža od temnih tal. Pogledom iz parka jo je zakrivala zadnja granitna pečina. Komaj je Michelina ošinila s pogledom ta dobro znani ji čarobni prizor, se je zdrznila in zamolklo i kriknila. Nekaj metrov pod njo se je premikala na strmi skali eloveska postava. r^kUčina prestrasenost je bila samo živčni pre; tres, povzročen po len; preniiLanju na večno pusti skali. Toda ta izredni prizor še ni pomenil za njo nevarnosti. Sic^r jo je bila pa narava obdarovala s hladnokrvnostjo in pogumom. Stopila je na rob skale in se radovedno sklonila čez njo. Nekdo ie plezal proti nji, oprijemajoč se z rokami in nogami strme skale. Plezal je zelo previdno in počasi, tGda poznalo se mu je, da je vajen plezanja. Znal je tako spretno izrabiti tudi najmanjšo razpoko, da se je zdelo, da dela skala sama zanj nove stopnice. Navzlic temu je bil pa njegov položaj strašen, kajti pod njim je zijal prepad in najmanjša neprevidnost bi ga bila lahko strmoglavila vanj. Zroč na to sloko in gibčno postavo je Michelina težko dihala. — Kaj se ji meša ? ... Zdelo se ji je, da pozna tega človeka___ Zdaj se je mogel čulni plezalec ustaviti na precej širokem robu skale. Dvignil je glavo, kakor da hoče pogledati, kako visoko bo moral še plezati. Gospodična de Valcor je vzkliknila: Herve! — Da, to sem jaz, ne bojte se, — se je glasil odgovor. Kako sladko in mehko so zvenele te besede v tem neizmernem prostoru. Michelma ni nikoli pozabila njiiiove čudovite mehkobe, božajoče in osrečujoče tem bolj, ker jih je zaslišala v tem trenutku svoje največje razburjenosti. — Herve, — je prosila drhteč po vsem telesu. — Počakajte, da vam vržem doli vrv. — Ne, ne, ne storite tega. — O, Herve, če bi vas videla padati... Odložila je solnčnik. Njene roke so se krčevito sklenile. Njen lepi obraz je bil bolj bled od njene obleke. Pomirjeval jo je. — Ah, ko bi vedeli, kako varno stojim in kako miren sem. Prav nič se mi ne vrti v glavi. Njegov glas se je izpremenil. Zdaj je zvenel kakor najrahlejši in najslajši dih prostora. — Michelina, ali me ljubite? — Saj sami veste to. Obmolknila sta in se gledala. Ze sta bila pozabila na svoj nevarni položaj, na grozno dekoracijo tega prizora in celo na grozeče okolnosti, ki so bile pripravile mladeniča do tega tveganega koraka. Črne oči gospodične de Valcor in modre oči mladega de Ferneusa so se prpivlačevale z nepremagljivo silo, njuni pogledi so bili globlji od morja, bili so polni sladkih slutenj. Zdaj ju ni mogla ločiti nobena sila več. Dekle, manj podvrženo prividom, je izpregovorilo prvo. — Toda čemu ta nevarni korak, Herve? — Ker moram govoriti z vami in ker sem pri-I segel svoji materi, da ne bom nikoli več prestopil j praga valeorskega giadu. etev. 3g »SLOVENSKI NAROD« sobote. IT. februarja 1*40. Stran 7 Kaj pravi najnovejša statistika o podražitvi življenjskih potrebščin Ljubljana. 17. februarja Da so se življenjske potrehJcine podražile, zdaj već nihče ne taji. Tudi na pristojnih mestih so prišli končno do prepričanja, da je treba nekaj ukreniti, zato so tudi izdelali uredbo o kontroli cen Upajmo vsaj, da bo tudi uveljavljena in da jo bodo kmalu začeli praktično uporabljati Nezaupljivost spričo uredbe o pobijanju draginje in brezvestne spekuiacie je razumljiva. Oglejmo si, kako je v resnici s podražitvijo življenjskih potrebščin na podlagi dveh statistik: po »Indeksu« reviji, ki jo izdaja Ar-thur Benko Grado v Zagrebu in po uradnem poročilu Narodne banke. V najnovejši številki »Indeksa« so zra-čunam tudi že življenjski stroški neomenjenega delavca in delavske družine januarja, medtem ko je Narodna banka doslej .zda- la le še poročilo o šibanju cen decembra. Zanimivo je primerjati cene življenjskih p :-eh-čin ob začetku svetovne vojne in ob izbruhu evropske vojne lani Julija L 1°14 je zna ai eksistenčni minimum neoženjene-ga delavca po podatk-h v »Indeksua 54.08 din (za::' krona-dinar) L. 1928 je zna;al eksistenčni minimum delavca 984.26 din, L 1929. na vi'ku gospodarske konjunkture, pa celo 1010.97 din Tedaj pa sc »e življenjske potrebščine začele r.fg'o pocenjevati; življenjski stroški so se zmanjševali do leta i935. ko ie znašai eksistenčni minimum 619 16 din. Od tedaj pa življenjski stroški stalno naraščajo, to sc pravi, da je za delavčev življeniski minimum treba čedalje več denarja Predlanskim je znašal delavčev življenjski minimum 703 44 din, lani 719.91 din letos januarja pa že 799.87 din. V istem razmerju so seveda naraščali življenjski stroški za delavsko družino; leta 1°28 je zna;a! življenjski minimum 2520.44 din. i. 1929 2592.02. L 193o IMA2, L 1936 1587.27. predlanskim 1801.08, lani 1825.71 in letos januarja 2072.7o din Proračunano na zlato vrednost je bila hrana I. 1929 za 31° o dražja kakor julija L f914, a !. 1936 je bila za 38% cenejša, naslednja leta pa za 32°/o, predlanskim že samo za 25%. lani za 27.120/e Lani avgusta je bila hrana cenejša za 26°'o, januarja pa za 27.03*-?- kakor julija l. 1914. To vas morda preseneča, a upoštevati morate, da se te cene nanašajo predvsem na Zagreb (draginja je sicer najprej začela naraščati v mestih, vendar ne povsod v istem razmerju kakor v Ljubljani), in da so cene proraču-nane v zlato vrednosr (sicer bi ne bilo mogoče primerjanje z 1. 1914). Tako nam statistika kaže da je bila hrana septembra lani celo malo cenejša kakor avgusta, in sicer za O.O'.r Oktobra pa ie bila že za 4.75*/o dražja, novembra za 16.32*«-. decem bra 17 0l^e in januarja celo za 21.48ft« Obutev in obleka sta se pa podražili že septembra: industrijsko b-ago se je začelo podraževati prej kakor kmetijski pridelki in špecerijsko blago. V primeri z avgustom sta se obutev in obleka podražili septem bra za 1.4%. oktobra za 7.15. novembra 21 80. decembra 22.16 in januarja že 25.88^. Sprevidimo torej, da sta se obleka in obutev podražili bolj kakor hrana ter da cene se vedno precej naglo noraSčajo Izmed vseh življenjskih potreh-čin »c niso podražila samo stanovanja Nekolik-; se ie podražila kurjava in razsvetljavi januarta v primeri z avgustom za O.oo°.v Zda) jc pa kurivo seveda mnogo dražje >aj so se trda drva marsikje podražila za 20% Po navedenih številkah se življenjski stroški še niso zvi*ah od avgusta v septem bru. temveč so bili natančno tako visoki, oktobra pa so bili že V77% vi&fi novembra za I3 640/o. decembra 13.88 in januarja za 16.77*<5. Največji je bil torej porast od oktobra do novembra, nakar so se cene novembra in decembra skoraj ustalile, potem pa se je pojavil zopet večji porast, ki bi ga najbrž lahko pripisovali tudi nastopu ostre zime. ali pa so bile zaloge tedaj bolj izpraznjene. Podatki Narodne banke o gibanju cen v nadrobni prodaji nas zanimajo predvsem, ker so navedeni za posamezna mesta v državi. Gibanje cen je izraženo v indeksnih številkah na bazi 1. 1930 (1 1930=100). Iz prejšnjih podatkov ste lahko razvideli. da jc bila največja draginja L 1930. torej tik pred začetkom krize (Same cene življenjskih potrebščin nam pa seveda ne morejo pokazati, kdaj je bila draginja najobčutnej-sa; za ugotovitev tega bi bilo tieba primerjati se mezde in plače v posameznih letih to se pravi zračunati realno mezdo). Leta 1935 so bile življenjske potrebščine najdražje v Novem Sadu fkar je še posebno presenetljivo, saj je Novi Sad sredi najbogatejše pokrajine v državi, kjer so zlasti izredno poceni deželni pridelki); indeksna številka je znašala 86.9. za Split pa 85. Beograd 81. Zagreb 78.9. Ljubljano 81.7 (višje cene kakor v Beogradu!), a najcenejše so bile življenjske potreb!čine v Banji Luki — indeks 76 Prcdanskim so bile najnižje cene v Ce-tinju (82) in zopet najvišje v Novem Sa du (100.3), indeks za Beograd pa je znašal 93.8. za Zagreb 90. in Ljubljano 89.2. Lani je zna:al indeks cen v nadrobni prodaji za Beograd 98, za Zagreb 91.5 tn Ljubljano °i.8 V NiŠu so bile cene natančno tako visoke kakor L 1930 (100) Lan: so bile cene v nadrobni prodaji v- Ljubljani najnižje avgusta indeks 87 2 Dtaginja ie izraze na v indeksnih številkah tako: september 87 9. oktober 89.6. november V8.6 in decem ber 102 S Decembra so bile torej cene že višje kakor I 1930 ko so bde v zsdniem desetletju najvišje. III Delavski dom so razkazal! novinarjem V njem je 171 stanovanj z 255 posteljami, razen tega pa še skupna spaliti za za uslužbenke s 30 p jsteljami Ljubljana. 17. februarja V torek so si poročevalci ljublianskih dnevnikov na povabilo uprave ogledali Delavska dom. znano mestno socialno ustanovo. Dom ima največji promet k-bruarja. zato je bil ogled priporočljiv zdaj že zaradi tega V velikem poslopju na oglu Gosposvet-ske m B!eiweisove ceste so tri socialne ustanove a Javna borza dela, ki ima svoje uradne prostore v pritličju, ne spada v c^jem pomenu besede med ustanovo, ki nrr.a ime »Delavski dom« in ki sestoji iz velike delavske kuhinje, delavskega azila in iz stanovanjskih, po večini samskih sobic, namenjenih predvsem delavcem in nameščencem Vendar je tudi Javna borza dela. čeprav je samostojna in državna ustanova kolikor toliko povezana z Delavskim domom; privablja namreč stalno Številne delavce, pa tudi nameščence, ki iščejo dela, ter imajo pri rokah kuhinjo, kjer dobe v resnici ceneno hrano, najrevnejši pa iščejo tudi zavetja v azilu. Pod azilom je treba razumeti dve skupni spalnici, posebej za moške in ženske, v kleti, kjer prenočujejo revni brezdomci proti plačilu 3 din za noč. To so nestalni stanovalci Delavskega doma. medtem ko najemniki sobic najemajo stanovanja za deh ča^a ter jih plačujejo na mesec Stanovanjski oddelek torej ni v celoti azil, saj je v njem največ samskih stanovanj Le po svojem obratu morda ustanova zasluži ime azil, sicer je pa stanovanjska hiša z dobro notranjo organizacijo ali neke vrste delavski hotel, seveda brez luksuza. Vedeti pa morate da obrat tako velikega »podjetja*!, ki ima 171 stanovanjskih sob z 25o posteljami m razen tega še skupno spalnico za uslužbenke s 30 posteljami, ni tako enostaven, zlasti še. ker mu je priključena velika kuhinja Znano je, da so poslopje Delavskega doma zidali postopno. Najprej so sezidali voga-ni tiakt za 4 milijone 398.855 din (l 1933), čez 4 leta so pa prizidali še trakt ob Bienveisovi cesti, za kar je bilo potrebno še nekaj nad 2 milijona din Krcd-t jc dala (razen 140.000 din, ki jih je posodila Mestna delavska zavarovalnica) Javna borza dela kot brezobrestno posojilo na 25letno odplačevanje. Zdaj je poslopje tako veliko, da so lahko kurilne. naprave ekonomično izrabljene in da uprava m predraga. Razumljivo pa je. da so stroški veliki pri tako vebkem obratu, ki ima okrog 4 milijone dtn denarnega prometa na leto. Ker je ustanova socia'na. ne sme iskati dobička, a ker *e mora vzdr zevati sama. brez subvencij, mora biti gospodarstvo zelo skrbno ter vestno Toda pri sobah ni mogoče prihraniti nič razen morda kaj pri elektriki in centralni kurjavi. Toda. če bi sob dovolj ne greli, bi se najbrž marsikdo izselil Zato se ne smemo čuditi, če kurilnica porabi zdaj pozimi na dan 1800 kg premoga. Letos je poraba kuriva znatno večja zaradi huj^ec-a mraza če hoče ustanova veljati za socialno, mora nuditi stanovanja, kolikor pač dopušča kalkulacija, poceni. Dom ima 134 sob z eno posteljo, 23 sob z dvema posteljama, eno sobo s štirimi posteljami in 4 sobe z več posteljami Mesečna najemnina za 147 postelj znaša po 150 din na mesec pri popolni opremi sobe in uporabi kopalnice ter električni luči. To ie nedvomno najnižja najemnina za samske sobe v Ljub Ijani Sicer so pa najemnine še nižje 18 postelj oddajajo po 130 din. 10 po 110 in 36 no 100 Skupni spainici imata 44 postelj Žračunali so, da bi bilo na leto 93.075 nočmn, če bi bile vse spalnice redno zase dene. Povpraševanje po sobah ie zelo veliko ter mnogih prosilcev ne morejo sprejeti. Zato je pogoj, da sme imeti stanovalec le največ 1200 din dohodkov na mesec. Sta novanjski prostori se dele na moški m ženski "ddclek; oba oddelka loči stopnišče. Prav tako azil ali zasilno prenočišče v kleti. Preden sme gost azila v spalnico, se mora okopati in obleko pustiti v posebnem prostoru. Obleko mu razkužijo. Stanovalec dobi nočno obleko :n copate. Zjutraj zamenja nočno obleko s svojo. Le redko se zgodi, da stanovalci zanesejo uši v skup no spalnico Priznati je neba. da vlada v vsem ftanovaniskem delu vzorna snaga. Zaposlenih je 11 sobaric in dva strežnika. Oprema je preprosta, a praktična Postelje so železne. Stanovalcem je dovoljeno, da si smejo okrasiti sobice na svoje stroške po svojem okusu s posteljnimi pregrinjali, pa tudi s primernimi zavesam: Po sebno okusno jc opremljenih nekaj sob v ženskem oddelku, medtem ko so rno^ke so- be bolj vojaSke Samo po sebi se razume, da je za dom predpisan poseben hišni red Javna kuhinja ie obrat zase Od leta do leta ima več gostov kar k razumljivo sai tudi v Ljubljani mnogo ljudi išče ceneno hrano in javne kuhinje imajo v slabih časih še posebno mnogo obiskovalcev S hrano v javnih kuhinjah pa gosti niso nikdar povsem zadovoljni, vsaj vsi ne. Tudi nad delavsko kuhinjo so sc prejšnje čase mnogi pogosto pritoževali, dokler n' bila izmenja na uprava Zdaj nam zatrjujejo, da so pritožbe zelo redke Novinarjem so tudi dali na pokufnjo tri vrste jedi za večerjo Jedi so zajeli iz kotlov, kjer kuhajo za goste. Kuhajo na paro v velikih kotlih Ve čerja je po 2. 3 in 4 dm Snoči je bil za večerjo med drugim segedmski guljaž s svinjskim mesom Hrana se je zdela do volj zabeljena sicer je pa v resnici nemo goče po tej ceni nudit' kaj več Zaupal- so nam. da bi kuhinja zdaj poslovala z izgu bo okrog 20°V če bi morah kupovati podra-žena živila K sreči so se dobro založili, preden je nastopila draginja Opoldne dele kosilo po štirih različnih cenah* 2, >. 4 io 6 din Pri kosilu po 6 din je telečja ah svinjska pečenka. Kruha ne računajo po sebej, juhe -si pa lahko vzame vsak gosi poljubno Zato je razumljivo, da so je dilnice od leta do leta tesnejše. Kuhinja izda na dan povprečno 700 porcij hrane To je torej v resnici velik obrat. Delavski dom je nedvomno zanimiva ustanova, zato so pokazali za njo veliko zanimanje tudi številni socialni delavci iz tujine in naše države Pripomniti je treba da podobne ustanove — Čeprav je več delavskih azilov in nekater so celo luksuzni — ni v naši državi Zelo pohvalno se je izrazil o Delavskem domu generalni ravna telj Societe Generale đ'Emigratiori GrftZ-ziani, češ da se s takšno ustanovo ne more ponašati niti Pariz Tujci se zlasti čudijo, da se ta socialna ustanova vzdržuje sama. brez subvencij. Z Jesenic — Zanimivo predavanj«. V sredo zvečer je v Sckclskem domu predaval br. Veko-slav Bučar iz Ljubljane o temi: Kaj jo nevtralnost? Predavatelj je v poldrugo uro trajajočem govoru zelo dobro obdelal to aktualno in zanimivo snov in ob koncu žel živahno odobravenje štev mih poslušalcev. Te vrste predavanja jO zelo potrebna. Ljudstvo mora biti pravilno poučeno kaj se dogaja v Strnem svetu. To je potrebno ..tel ko bolj, ker nekateri preplesti ljudje le preradi nasedajo raznim vznemirljivim govor cam. Potrebno pa nam je tudi. da delamo in se ravnamo ta- ko, kakor velevajo državni in narodni interesi. — Sport. Uprava Gorenjske z mak o športne podzveze je na svoji seji ene 14. februarja soglasno sklon la, da se zabrani verifich an.ni tekmovalcem GZSP nas.cn na meck ubskih smučarskih tekmah, ki jih priredi SK Ilirija v nedeljo 18. t. m. v Ratečah. Uprava poziva vse tekmovalca, da se po možnost: udeleže mecVklutcik h smučarskih tekem v alpskih disciplinah, ki se vrse v Izvedbi SK Bratstva v nedeljo 18. februarja ob 9. dopoldne na Markaljnovt planini. — Zelo Slap sejem. Na dan sv. Valentina se vrsi vsako leto na Jesenicah vvagov-ni sejem. Ta sejem je bil v* -Jco leto dobro obiskan. Posebno pa lansko leto. ko so bil« stojnice postavljene na obeh stran?h ceste oa Markotove pa do Herman en*e gostilne. Letos pa je bilo le pred graščino postavljen h nekaj stojnic, na hodn kih so prodajali opanke, pletenine ln razno drobnarijo. Kujpčija je bila slaba. Da je bilo pripeljanega tako malo blaga in da je b'-lo tako malo kupcev je pripsatl s lnemu mrazu ln pomanjkanju denarja, ker so imeli deiavci šele danes (v petak) plačilni dan. Iz Cefla —c U»°dna eksplozija parnega kotla. V petek ob 16.35 je razburila celjsko preb'-valstvo silna detonacija, ki so jo čuli po vsem mestu. V predelu ckoli kclDdvora so se stresle hiše in ljudje so hiteli prestrašeni na presto, m seč. da je potres. H tro se je raznesla vest. da se je zgodila na dvorišču palače Mestne hranilnice nasproti kolodvora huda nesreča. Mestna hranilnica je v četrtek naročila nekemu kleparskemu mojstru, ua cd tal i zamrzle o I točne cevi na dvorišču. To delo *ta cp.avlja-la od četrtka dalje s talilnim aparatom fetokov 351etm pomočnik Ivan Jevšenak 12 Celja m 17letni pomožni delavec Viljem Vrusnik 13 Celja V talilnem a 7a a tu je bil montiran parni kotel 9 pruskom do 6 atmosfer tn varnostni ven t i za 4 atmosfere. Aparat je bil izc*e'an 12 2 mm debele pločevine tn je bil vreden l 800 dm. V petek ob 16 je pr šel mojster pogielat kako napreduje delo m je opozori; pomoćnika in pomožnega delavca, na i oosta prevdna nato pa je odšel Pol ure po?n'»-je sta pomočnik ln pomožni 1e!?ivec kon čala delo pri odtočni cevi pri sr* n ih dvoriščn h vratih, nate sta pa prenes'a aparat k sosedm odtočni cevi izgleda, da se je bil ventil medtem zamaši! S strano vito detonacijo je parni kotel nenadno eksplodiral ln eksplozija je v trenutku unt-č la ves ap?.rat Kos pločevine ie priletel s tako silo v Jevšenaka. da mu ie ra^me-saril in zlomil desno nogo v stegnu Vrusnik pa je dobii vsied pare opekline p" obrazu *n pr*ih Vsled siln^tra zračnega pritiska se je zdrobi 10 na dvoran stran poslopja okrog 50 šip *koda *m*3a oko-gi 2.000 din V nekaj minutan je prispet reševalni avtomobil ki je o<.ihrzel 2 obema ponesrečencema v bolnico kjer *o zdravniki ukrenili vse potiebno. da rešijo lev* šenaku nego Vru^-mkove or*»k'lne so sicei težke vendar pa niso smrtno nevarne —C Velika đr»ftlna pro^n«*etia v Olju SK Celje priredi arev*- ob 20 na svoj-m drsališču v mestnem parku veliko produk eijo v umetnem drspniii Sod*»i vq!l nod najholjš' jugosiovenski drsalci m ir^ak"-m sicer Schellova Pm^eva in Boga*aJ5VS člance ljubljanske Ilirije OeHanka Vlipt-Semečeva ter d hodli je z njo in se zabaval, da so liud^e ogorčeno mainll z glavami. Go^oa Bremmilova je s~d°la do^a. pre-kiadoiq -:e oblekce po «vo^m po'-^trem o'r^č-'čku ln p'?kala nad prazno zibo'ko Nič drugega bi ne bf a de'ala. toda k**k1h 0~^— nniintlm^^iS-'Vi o*--'vr io ie obve- stilo o tem. kaj se godi in jo opozorilo, naj pazi, da ne izgubi najboljšega. Gospa Brem inijova jin je mirno poslušala in se zali valila za to debro delo krščanske ljubezni. Ni bila sicer tako prebrisina kakor gospa Hauksbeeva, pa tudi zabita ni bila. Posvetovala s« Je sama s seboj in svojemu možu ni niti z oesedico omenila tega, kar bila zvedela. To je vredno, da si čitateljica zapomnijo. Gostobesednost in solze niso še nikoli ničesar opravile pri možu. Ko je ostal Bremmil doma, kar se ni zgodilo pogosto, je bil prijaznejši kakor navadno, in to je izdalo njegovo igro. Nje- 2ova nežnost ie bila Drisiliena. da bi deloma preslepila njegovo vest. deloma pa njegovo ženo. To se pa ni posrečilo niti tu niti tam. Tedaj sta bila povabljena zakonca Bremmil na plesno zabavo k lordu in lady Lvtton. — Jaz se ne morem odzvati vabilu — je dejala gospa Bremmilova, to je prekmalu po smrti moje male Florrie, tebe pa to ne more ovirati Tom. Ti se lahko mirno odzoveŠ vabilu. V tem trenutku je mislila, kar je govorila, toda Bremmil je odgovoril, da sprejme povabilo samo, da bi se pokazal. To pa ni bilo res ln gospa Bremmilova je to vedela. Slutila je, da je imel takoj v začetku namen udeležiti se plesa z gosn-. Hauksbeevo. Sedla je. se zamislila ln prišla do p.epričanja. da spomin na umrlega otroka še daleč ne more odtehtati ljubezni živečega moža. Stavila je vse na svoj načrt. — Tom, je dejala, — jutri sem povabljena k Longmoro\im na večerjo. Ti bi pa lahko večerjal v klubu. Tako si je prihranil Bremmil pretvezo, kajti rad bi bil obedoval pri gospe Hauks-beevi. Sprejel je ta predlog z zahvalo in čutil je, da je majhen in ničvredsn, kar je vplivalo nanj zdravilno. Ob petih je Bremmil odjahal. ob pol Šestih so prinesli gospa Bremmilovi veliko z usnjem prevlečeno košaro iz Philpsove modne traovine Ni imela mnogo poguma ia uresničenje svojega načrta, toda ko se je pogledala v zrcalo, je z zadoščenjem spoznala, da Še nikoli ni bila tako sveža ln dražestna. Po večerji pri prijateljih je odšla z manjšo zamudo na ples k lady Lyttonovl, kjer je takoj naletela na svojega moža in gospo Hauksbeevo. To jI je pognalo vso kri v glavo in povzročilo, da je bila dražestna. ko so jo gospodje oblegali ln jo proso, gre z njimi plesa t. Gospa Haukstoaeva ie orlčaia boi kot šibkejši nasprotnik. Ker ie bila pravkar Dokazala gospodu Bremmilu oreveč iasno svojo moč in oblast, tako da io ie čutiti ket nekaj nadležnega in neprijetnega. Razen teea s« mu Da niesova žena še nikoli ni zdela tako mikavna kakor zdaj. Z groze in vroče strasti Dolmmi ooeledi ii ie sledil, ko ie olesala in kramljala z druciml in čedalie boli ie podlegal njenim čarem. Ni mogel niti verjeti da ie to ista žena. obio-kanih oči. v črni volneni obleki, ki so nie-ne solze navadno že Dri zajtrku kapale na jajca. Gosra Hauksbeeva si ie na vse načine or iza de vala da b. se Bremmilu ne odprle oči Navzlic temu le sel do drugem plesu k svoji ženi in io vprašal. Ce Ima Še prost Dles. — Bojim se. da ste orišli Drenozno. gospod Bremmil. ie dsiala z lokavim nasmehom v očeh. Tedai io ie ie! Drositi. Drosil i o ie za en oles in ecsoa mu le ob'1 ubila kot veliko naklonjenost »Deti valček« K sreči je bil neti valček nrost tudi na nje- govem plesnem redu. Ko sta 7ak nca Bremmil skuhaj olesala. je zavalo/.lo do vsej dvorani tiho šeoetanje. Bremmil ie vedel da zna niesova Žena nlesati. ni na slutil, da DleŠe tako božansko. Na koncu olesa io ie orosil še za en Dles in *o>Da ie diiala: Pokaži mi svoi plesni red Pokazal 1i ea ie kaker pokaže nereden Solarček učite1 *U prepovedano knjigo. GosDa ^e ie za ičlji-Vo nasmehnila, ko J2 za?l^da!a sama H tudi Dri Souper in črtala is dva H ori 7. in 9. plesu ter zaoisala svoje !me Potem mu je Da Dožusala s Drstom rekoč: O ti, dra^i, vrtoglavi možiček! Gosna Hauksb?eva le to v!dela in čut'la ie. da ie Dogorela. Bremmil le Dlesal sedmi Dles s svoi o ženo in ori devetem sta sedela skUDai v DavilionČku. Kaj ie tam eovorl in kai ie tam Docela gosna Bremmilova. to nikoaar nič ne briea . . Pofem ie Da sto-oila k niemu gosoa Hauksbeeva r»ko*: Ude m, da me stremite k mizi Bremmi i. Bremmil ie zardel in odgovoril v zadregi: Eh-hm! Moram sDremiti svoio ženo domov milostiva. Mislim, da ste me slabo razumeli. Kakor vsi možie se ie oa delal seveda tako. kakor da b? bila za nesoTazum odgovorna samo «oso a Ha' k b-^eva. Ni gova žena ie orišla iz garderoba. Obraz i i le kar žarel. — in ne brez oovoda. Zakonca sta odila v temo. Pozneie mi ie delala gosna H^uks'-erva ki se mi i e zde'a v sveti cb i luči nekoliko vela in onemogla: — Verjemite mi. naj-oreDrosteiSa žena lahko obvlada or brl?a-neea moža toda b'ti mora zelo Drebrisana žena. ki zna vladat; norcu. Potem sva odšla skupaj k mizi. zgra.bila 20!etno delavko An'co Goinkovo za desno reko in ji razmesarila dlan. Gor-nikova se zdravi v celjski bolnici. —c Umrla Je v četi tek v Tinovljah pri Celju 661etna preuzitkarica Terezija Kožen n:va. —c Mariborsko Narodno glolcllšče bo uprizorilo v petek 23. t. m. cb 20. v coJj-skem gledaiaou u'.lnkovito vesslrvg.o :>Koiito X«. Precstnva je za abonma. Ne-abonenti dobijo vstopnice v preciptcdaji v Slom£T.:ovi knjigarni. —c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo anel v nedeljo 18. t. m. z..av-nik dr. Josip Cerln v Prešernovi ulici. —c Sokolsko diuštvo Celje-m»tlca prosi brate ln sestre, ki bi imeli kakšno feto-grafijo :z prvega desetletja Celjskega Sokola, ki bi prišla v prštev za ^Zgo..ovi.no Sokoskega društva Celja maticec ia. bi jo peso 11 temu društvu. Sckol matica bo pribavil kiiše n nato fotografijo la'tniku vrnil. Dobro do'le so tudi fotografije lz poznejše dobe. ki so morda samo pri po-edlncih. društvo ih pa n ma. Dosiej je ra knjigo zbranih okeli 60 si k. Ker bo delo profesorja bratu Janka Orožna oii^no prihodnji teden v tidk, je prclnja nujna. Nedelja, 18. februarja. 8: Jutrnji pozdrav (p.ošle). — 8.15: Prenos cerkvene glarbe lz fronč. cerkve. — 8.45: Ve.ski govor (ir. Vilko Kajd gn). — 9: Napovedi poročila. — 9.15: Koncert na lutnji (Stanko Prek). — 10: V kateri men se udeležujejo krščanski nnre'i ^ela za pokr stjanjenje sveta (g. F lip iake'j). 10 20. Glasbene slike iz cal;n.h iežel (plošče). — 11: Kmečki trio ln Bežigroj ki pevski fcfcor. — 1230: Porcoila.. objave. — 13. Napovedi. — 13.02: Pevski zber in orkestralna koncert Soielujejo: gdc. Valerija Heybalova. g. Ivan Ivanov in radijski orkester. — 17: Kmet. ura: a) Ne o-vanje kmet. gnrzdov (inž. K. Ta v čar). b) Tržna poročila. 17.30: Plcfče. — 18: Do' 1-lo Cerar: Čevljar in vrag, spevoigra (Izvaja pevski krežek z Viča). 19: Nnp- vedi, poročila. — 19 20: Nac. ura: Slo.- n^i v dobi Napoleonove Ilir je (prof. Janež Stanko lz Ljubl;ane). — 19.40: Objave, 20: PIo:če — 20 30- Koncert vojsfike g 1-be 40 pp. Triglavskega — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V zabavo 'gra rajski orkester. PoneoVI»eR. 19. frbrn^rja. 7: Jutrnji pezdrav — 7 05: Na.poved!f poroči a. — 7.15: Pisan vcniek ves 1 h zvokov (plošče) de 7.4 5 — 12: Cvetke v glasb* (plošče) — 12.30: Porcčia obave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert raciiiskegs orkestra. — i4: Poročila. — iS: Zdravstveno prc'avonje — Priprava za zakon (dr Anton Bre^e'j>. — 18.20: .Smetana: Valenšteinov trbor, suita (p'ošie). — 18 40- Izkopavanja na Gradišču nad Bašljem (dr. Rajko Lcžar). — 19: Napovedi poročila. — 19.20 Nac. ura: Ladjećehi ška industrija v Jugoslaviji (Inž Gavrilo Petrovič iz B~xg a 'a). — 19.40: Objave — 19.4 5: Več manire — oa brez zamere (Fran Govekar) — 20: Godalni kvartet (gcč. Franca O mi V ova, £rg. Avgust Ivančič Slavko Marin, čen^a SeoHbauer). — 20 45: Plcžče. — 21 15: Harmonika (Milan Stante). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Ura skladatelja Vinka Vocicpivea (raciijski orkes:er). Torek 20. fefcrurrp. 7: Jutrnji pozdrav — 7.05: Napovedi, poreč la — 7.15: Pisan vencek v s -lih zvokov (plcšče) do 7 45. — 11: So'ska ura: Kramljanje z mladino (M;rcslav Zor). — 12: Pisana šara (ploSče). — 12.30: Pcr*čl-la, objave. — 13: Napovedi. 13 02: Op 1-danski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Mladinske pesmi: p">je Štefka Korenčanova, pri klavirju p~of. Pavel Sivic. — 18 40: Ideja odrešenja (Fian Terseg av). — 19: Napovedi, porocia. — 19.20 N?c. ura: Inspekcija državne obrrm oe. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Za kratek čas (plašče). 20 30: Operetni opevi. Poje Ado Darart, igra raoijski orkester. — 22: Napovedi, poroč.la. — 22.15: Kvartet mandolin. Sreča 21. februarja. 7: Jutrnji p3Z-irav. — 7.05: Napovedi, poreč la. — 7.15: PLban venJek veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Slavne kc-lacnice (p.'ošče). — 12.30: Poroč la, ooja-ve. — 13: Napovedi. — 13.02: Veselo življenje (plošče). — 14: Poročila. — 13: Mladinska ura: Arnoit Adamič: Jakob Gallus Pete.in, zvočna igra (izvajajo člani rad. igr. družine). — 18.40: ZadcVO ;no3t ljudskih slojev v narodu (g. prof. Etb n Boje). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Zgodovinski pregled Korduna (Duian Samardžija Lz Zagr&ba). — 19.40: Objave. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča, v I. odmoru: Glasbene predavanje (g. Vilko Ukmar), v II. odmoru: Napove J, poročila. četrtek, 22. februarja. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poroč la. — 7.15: Pisan venček vesebh zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Zborovske to^ke (p.ošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski teamSt 14: PoročJa. — 18: Vsakemu nekaj (radijski orkester). — 18.40: Slcv-mCčiiia za Slovence (dr. Rudolf Kolanč). — 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nac. ura: Ministrstvo za teiesno vzgojo. — 19.40: Objave. — 10.50: Deset minut zabave. — 20: Pesmice za ples (Jožek in Ježek). 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasoe. 22: Nsupcvecii. poročila. — 22.15: V olClh, gra radijski orkester. — Petek, 23. februarja. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poroč la. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plc&če) do 7 45: — 11: Bc&ft* ura: Kaj pridela južna Bogarija (Veko-slav Bučar). — 12: Nekaj naših (pl:5č3). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Nap:«>e-di. — 13.02: Opoldanski krncert ra lij/ke-ga orkestra. — 14: Pore i la. — 18: Z n-slta ura: Vzgojna posvetovalnica (ga Vida Peršuh). — 18.20: Bolgarcka l^h'-a glasba (ploSče). — 18.40: Francoo:ina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila — 19.20: Nac. ura: Bodočnost naše kmet jske prcizvoc'nje (Potočnik Drago iz Ljubljane). — 19.40: Ob;'ave. 19 50: O Smrekovcu (bere g. Gojko Pip? nbi-cher). — 20: Pevski zbor »Slavec«. 20 Plošče. — 21: Sklaateljska ura Pavli Si-vica. Sodelujejo: Zlata Ojung^enac, Siva Hražovec, prof. čenda Sec'lbauer n prof. Pavel Sivic. — 22: Napovedi pomočila. — 22.15: V oddih (radijski orkoster). Stran 8 Za novo šolo na Vrtovom V nedeljo je bil izvoljen pripravljalni »*fc»r — Pripravlja se pa tudi vodovod »SLOVENSKI NAROD« sobota, 17. februarja 1940. 39 Radeče. 13 februarja Podobno, kakor si le eno uro hoda od Radeč oddal i eni Podkrai ored leti zera-dil šolo. hoče imeti sedai tudi Vrhovo svoi prosvetni hram V Podkraiu ie bila do ored leti e'cskurendna šcla na taniena v neki privatni hiši Pouk se ie vršil v ne-hig.enični učilnici in to samo nekai dni v tednu. Pcdietni Podkraičani ki so cenili redni šolski nouk. so si Dostavili drago toda naseliu nrimerno šolo ki stoii na desnem bre^u Save med Z danim mostrm in Hrastnikom Na solešno zadovoljstvo vseh domačinuv io uoravlia že od početka šolrki upraviteli g MTkfj Ska-lin. katerega ie liudstvo vzliubilo K^t svciesa vodnika. Dolgovi te šolske sta\be so m^nda DOD'nčani. sedai do so stcD'h na Dlan še Vrhovci ki le z vel'^o večio upravičenrstio zahtevaio svoio š^lo Vrhovo ie vns. ki ie tudi uro hoda od-da'iena od Rad^č v sm?ri D~oti Boš+-n-u Težnja do novi šoli ie že ptara hi dat:ra še izza nrve svetovne vM^e Snr;čo rd^a-liencsti in slabe ooti. zl3Sti Fedai v z*"m-^rem rssu otroci z Vrhovepa le s= t°?Vsi posečaio r>deško šolo Ved-fi ie. da ie teh otrok veliko več kaknr oodk'-ai^kih Širno -na Vrh"vem i:h ie ok~l: 60! Ka 'ar bo šlo za novo šolo se bo nuino moral Dre-urediti sedanii šelski okoliš ki bo šfel preko 200 otrok. To število in oa ^krož'e je popolnoma v sk'adu s § 17 Z kcna o ljud-kih šolah, ki Dravi »Orno na šola se ustanovi tam. kier ie v okrožiu 4 km v pclumeru naimani 30 otrok obv?z-uh. da hcdiio v šolo« S tem ie torei obdana zakonita možnost zahteve do e**?drr. oziroma no ustanovitvi nove šole Vrhovški šo1-ski okol:š r>3 bo obsee^l o-de-1 Vrhcvgg Še Smsrč^o Kumnolie t'>\ Prsoretno. Log. Gorelice Redno. Novi dvor Iniciativa za eradnio nove šole ie izš'a od Vrhovcev samh dočim ie du?""\mi vod^a te zanvsli g Meso:rdc Fra~c. lesni trgovec na Praprotnem. Po lepakih ki so I bili nalepljeni do predvidenem vrhovskem šolskem oko.išu. se ie zbralo preteklo ne deuo na Vih.vem ckoh 60 l.uui. kater.h vroča že.ja ie bila da bi se v čun krai šem času Dr.čela grad.ti nova šo.a Se stanek se ie vršil Dri Henr.ku Klambas^ I Nlesova soba ie bila mnoso Drema»hna I za toliko število zborovaljev Zato iih ie ! stalo mnogo v veži. pa tud. zunai Vie ! ie hotelo slišat: oorcčilo o akciii za grad-j njo noveea šo s.iesa ooslonia Besedo ie povzel 8. Meso j d?c. ki ie I med drugim poročal, da ima Vrhovo na razoolago tri Drimarna zem'iišČ3 od katerih bo še naicr marneue ono stivb š*e ki ie v bližini o:se5tva g Suli^oia in Pi-noze z delom se bo pričelo že letošnio do-mlad Šols'.ta stavba bo cbseala šlir t či -n:ce morda tudi D3t. col 22 te»a 03 bo morala imeti v smislu § 29 Zak o ljud-j skih šolah tudi v bižin: toliko obveznih • stanovani za učite'ie. kolikor bo imela j šola posameznih or'de'k^v Šola bo v naj-( bolišem Drimeru gotova že tekom dveh let Po dališem oosvetovaniu *e bil izvoM^n nripravlialn' odb^r Za predsednika ie b'l izvol'en g Me~oi~dec Franc 7a Dodn-ed-sednika Srtla" Franc D0ss*nik z Loea. *a tai^ika g Brr^eiic LeoooH ž^e^čar "a Vrhcvem za mme"tn:k^ g "Ma^d lor^c Rudo'f. za b^a^si-ika g Pun^d^ Ma*iia. nnsestn:k na Vrbovem *a nrecrled-^i'-a ra-""pov ee. M^-t1r,"ek Ivan DO"e~f"ik na V-hivem in r)raks'er Fran- i' Smi"^n? Pr tei DriKki se i= sorožilo oreva^no vnra?^ni9 e^arl^ie vHivod^ k3*ero»^ na-mTPvaio pra^ifi n^di^tn' Vrhovri ž-* le-*o^nio ncm^ad Enako n^irrrav^ii tis*^--nviti tudi svoio orostovoPno gasilsko "eto V;di se. d^ so n-st^li Vrh~vr1 v z^d-*i°m SSSU zelo n~d *.^tnl hn nqnrrt^' ho "oio s° o*"aw*n8*7rrl*ti nr ^mpt i:h ->4ra zTa~t: ct-^T^i;—io nn lastni šol' Brno iim č*m več uspaha! R B c m a sokolskim praporom Melkova dr^ma »Pri Kr z sle vi h« na sskolskem o^ru VprizorZlo jo je v nedel|o sokclrko gledališče v Radečah Radeče, 15. februarja KaJcor smo že poročali, je sokolsko gledališča v Ratečah vprizorilo v nedeljo na svojem o^ru Ksaver Meškovo d:amo »Pri Hrastovih« v treh dejanjih. S tem je sokolsko gledališče po daljšem času zopst oživelo, obenem z gledališkim delovanjem pa se je poživilo tudi vse ostalo sokolsko delo. Igra je bila zelo posrečeno izbrana, ker po vsebini odgovarja postnemu času. Nudila je verno sliko podeželskega življenja iz naših krajev. Vidi se, da je pisatelj zajel snov Iz globine kmetske duše, kateri je piisluhnil tako dovišeno. da ga po tej igri prav upravičeno lahko prištevamo med najtoljše psihologe našega ljudstva. Posamezni zapletljaji v igri, ki jih izvaja Btara Mica, oče Hrast. Anica in Tilka so tako globoki, da lahko presunejo slehernega, ki je sledil igri. Marsikomu so solze orosile cči. kar je tudi najboijže izp:i-čevalo, da so vsi igralci brez izjeme mojstrsko dovršili svojo nalogo. Pri vsej igri moramo predvsem pohvalno omeniti bab.co. staro Mico 's. Kosova Rozallja), ki je s svojim gledališkim talentom naravnost cčarala vso publiko. Njene kretnje, pravilna izgovorjava, vživetje v vlogo, vse to očituje, da je s. Kosova gledališka igralka prvega reda. ki bi žela slavospove pri najbolj razvajeni gledališki publiki. nEako je bil Hrast (br. Pešec), ki je režiral igro. na vilku. Pozna se mu rutina, ca je star gledališki i^raloo. zato je bil kot tak v vlogi starega Hrasta priseben in energičen. Priseben je bil z'a-sti tudi pastir Tine (Pešcev sin), ki obeta pootati vreden naslednik svojega očeta. Prav dobro sta bila podani vlegi ljubezni med Lojzetom (fer. Ferči Miil'er) in dek'o Tilko (s. Pižmohtova-2eleznik). dočim je Anica (s. Zahrastnikova) kreirala vlogo obupane Hrastove hčerke tudi zelo dobro. Mrki Tone (br. Zahrastnik) pa je bil to pot res mrki in je zaradi tega ostal še vedno na umetmški višini. Tončka Tonetova žena (s. Premersteinova) se je popolnoma vživela v vlogo kmetske po ežel-ske žene, ki vdano trpi vse zavoljo drugih Igra je nudila vseskozi mnogo umetniškega užitka. Ker soko'ski oder še ni gotov, bi bilo želeti, da bi igralci v bodoče posvečali vee pežnje jakosti izgovorjave, to pa zato. da bi tudi oni ki stoje ali sede v zadnjih vrstah razločno čuli ves potek igTe. Pa še nekaj brez zamere: kako mučno in depremirajoče je za gledalca s solznimi očmi. ko je ganjen do srca od resnosti igre, ko mora gledati ob koncu dejanj na odp-tem odiu — torej na po zorišču. kjer se je p avkar izvršila tra-geoija — vesele obraze igralcev zahvaiju joč se šopkom in aplavzu Ali bi ne kazalo v takom prime.u, da bi prišli igrale; pred zastor, kot je to predpisano v gledal šk umetnosti. Pogle^io samo v Ljubljano al. drugam! Nova sokolska dvo'ana je bila zasedena menda do zadnjega kotička s čimer je bil podan tudi gmotni uspeh igre Naši igralci zeslužijo za svoj trud z br Pešcem kot režiserjem in s Kosovo kot glavno igralko na čelu vse priznanje m pehvalo! Z igro »Pri Hrastovih« giedo lahko mirne vesti gostovat na poljuben podeželska oder. 2elimo jim še mnogo uspeha! R. B Živahno delcvacje S-r kri a v D jI. Tojllzah Sokolsko društvo v Dol Tcp icah ie v Dolnem razmahu svoie^a sekjiskega d lo-vanja Po leoo uspe em občnim zboru v začetku Dret mesca. Dri ka.er~m le d.dc vse članstvo v.cinega izia^a za inten/..vno delevanie ter si začrtalo načrt d la za te keče Doslovno leio. ie šlo takoi na delo Da Da bi bilo stvarno in re_>no sokolji delovanie comežano z zabovnim delrm ie v razvedrilo in veselo zabavo o ir d le v Diedoustnem času veselico z maškarado k nai bi tudi nekoliko oDcmrsIa revno dru štveno b a aino Za'boi ie resnica da ži v.mo v ra.mtrch da iu nuino DOt.ebnc Drireiat. tudi zabave če s~ h čeio d.uštva denarno Domaeati Za oredp. stno zabavo ie dramnticn5 rd sek s svoio ioralskc d užino uDr zoril ero-dcianko »Brat Sokol« Dri DO?rn;nih mizah, nakar se ie DrČel zaLcvni de Velika sokol: ka dvorana se ie' naooln la do zcdnieea kotička in zavlrc'a'o ie Dravo oredpustno veselje ki se ie v:s čas v.š le v soklstvu destoni višini T ko ie moralni kakor tudi emotni usd h D-ir~d'tve povsem zadovo iiv Gmctr us^eh b: bil š^ izdatno v'šii. če ne b: b;le ta**se za Drire ditve tako viroke Da>i so D 1 Toplice zdravilišče vrendar vlada v zimskem č-'^u ko ni tu kcDal'ških eo=tov rr3vo vašk življenje in vendar smo elede orired tvenh taks uvrščeni v isto vrsto ka'-or ie me~to Liubliana kliub temu da ce tuk-""šni° razmere trdi za časa kora iške seziie cd daleč ne moreio in ne smeio orimeriati NAJLEPŠE ČTIVO Ravllen r ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR • RASPUTIN Ravfien: ĆRNA VOJNA Tliomoson; SIVKO Malerieva: RUDARSKA BALADA Broširana knjiga stane 1U.—> din. Vezana knjiga «tane 15.— din. ZAL02BA »CESTA< LJUBLJANA — RNAFI-IEVA fTU S I razmeram v mestih naimani na slavnem nestu Slovenije — Ljub liani. Sokolsko društvo priprav, i a še par gle- laiiških oredstav ter se že tudi o-ipravlia ta proslavo dvaise letnice obstoia in nlo- ionosnega delo vani a Soko sVr dom ki ea ie društvo ood nai- ežjimi o*.; li£čiranii v 1 1935. r radilo in 1. 936 slovezno ot* orilo, ie ni zinai še neometan To delo. ki spada v okrilia kra ie-.'e petletke se bo v Lteš^ii Domladi izvršilo, tako. da bo sckolski dom za orosavo 20 letnice v sedanieni staniu pop lnoma ! dograjen. Tudi letno ttlovadišče bo skuša o društvo še v tem letu urediti Sokolrk: dom v sedaniem staniu ie do-Traien za najn jneile sckclsko pol^vrnie. Ko se bo društvo z vztrainim sok 1 km de-ovanjem neko iko ccom slo i i rejil) do1--fa ki ea fma še na zeradbi. bo »Tcd'lo še dru?*i del ki ie v načrtu nredv"d"*n da tako d b: f deovariaJcče sobe in d uee nri-tikiine Zato: Le naD~ei brez miru. Občni zbor slaveitjgraSkcga Salszla Glavna skupščina s.koisl^ega druStva Slovenjgradec se je vrS-la v s boto 10 t. m, v Sokolskem demu ob udeleibi 143 članov Po ugotovitvi sklepčnosti je br. starosta otvoril skups:ino s pozdravom naSemu prvemu starosti Nj. Vel. kralju Petru II.; pozdravi; je zastopnika oblasti sr.sk ga načelnika br. dr. Hrašovca in vse ostale , nav«Owe. ov^rovateijd zapU^ika t-ta bila soglasno izvOijena br. Lo«rec Mirko in i Kroil Anton. Sledila sj izčrpna poročila društvenih funKcitsuarje*. S.ai^s.a ^vaa liojaitc se je uvouo.iia bpOinnu med Ict^iui p*em.nu.ega člana č-*Suno0a rai-s^ui-ča, urd0vga or. ur. Kaz^o.^ka, ^atorega £,po.**in so z^orovalci porastih s trLarat-iim Ki.^e.a »S-a^a«. i^a-to se je spo.anil agil^dn bratov la seoter, ki so mea letom uaae d.us^vo zapast.li. V s.ojem izč*p_ie.a po.o^iiu je omea.l z.a-sti razne nedv-statk_\ ki so o/-rali s.i.oir-no d.u_.t.eno d^lo. Ni pa o.nenil samo ne-do^ta.ko.', temveč tudi n_prede.t, ki s.ao ga d-s.gii v mLiule.a letu. d.ed.la so p.ro-či-a diugih lu.-kc.oaaijev aru-t/a, k! so bila vsa dovolj izčrp-ia. Za taj-i ka je poročal br. Karlo Ko.iolj. za blajajLi a br. J ži Kramar, .a go.p:aarja br. Iva:i S^.aj.ii'A. ki z največjo lvuoez i o i i p-i.r*v.,va nosijo cp avlja tcža.ea pesel gospodarja, za načelst.o s. Frltz Mara, za pr. sveta ja br. Mrovl;e Slavko, za piiredi veni odoek br. Rojnik Kaiel. za dra nsk odsek br Kavs I.an za matrlkarja br. Cajnko Vinko, za knjigovodjo br. £?m:d Milan, za četnega referenta br. Frelovec Hinko. za narodno-obra-nb^ega refe.enta in refren'a za sokolsko Petrovo p:t*etko br Gr.r.o Sek Mi-lcs za referenta za sokolsko štednjo br. Debelak .Mf0nz st.. ki je po očal tudi za loterijski in kcrljaški odsrk. te naposled za strek-ki odsek br. Fe.ber Miroslav, ki to funkcijo opravlja v največje zadovoljstvo vseh. Slcdiia je razprava o vpisnini In članar rlni ter proračunu za leto 1913., kar j j bl-o s glas-io cp-e.eto. San.osto"nih prcd'ojov članstva ni bilo ter je dedilo p:ročilo revi i ske^a od el:a. P.edce nii: r.v'zijs ega odbora br. Mi.oslav Ferber je poroCal o izvršeni revlz ji la predlagal it'reru odboru razrešnico s pohvalo, kar je bilo soglasno in z cdob avnnjem so ee'.o Po drsrtminutnen od.no u j^ b"a slasno iz'ol-iena predložena 'i ta nove unr^ve z r-aierko-triml iz'emrmi od prej^n'?. Po elučrj o-tih re ;'e br. star-eta ra'i ali * sem navzo!im v s oem im^u in v hiw mvo iz-o1 fOTer»a odbor*1 r.i 1'roin^a It n-r'v-1 vse "n.-zče ra s'o'no rVl^ v prid d—* a in r-^m->vine. "o o-lnct-i i h5—«-«^ >T~< T.Vo-V«li< "o c«e ravroM V n',**,'*nx's'/*i ealti r~"r- S11. n^'nl n-vo-a iWm pr' v: i in r,^-em delu druStva — Le n?p cj b ez miru . . . CCV. IN SIN — Ceka kai ra rrnr,n' to da n ne pade da'eč od drevja0 G^^^od učitelj nam I« danes to o^ve-la1 v ?oK. — No. gotovo si zopet Vai zatjre'il. PRrRRTS\N.\ 2FNA — Du'ica, pokriva s p'a'čem pozab*, leaf še je zgodilo, prosi nezvest' mož svojo ženo. — Z rrb?n:m p'a'čem pozabe, to boš zakril s perzijanskim kožuhom. MALI OGLASI seseda 50 pai. daven posenei freKiici izjave oeseaa DiD 1.— davek postne). "*a pismene odgovore gieoe niuri j^ia.*«o\ jc crena onioZit zoainKo — dopustov ea inair >t;tntM- oe priv.itriino • v—»■ ■ <—> ■ G> ■ CD ■ CD ■ O ■ O ■ O ■ 1 CD ■ CD • C za nodnike ir stopnišča v vseh Darvan v zaloj^ pri SEVER RUDOLF. LJUBLJANA — M VKUl.N l lici Z -D« v—' • <—< m r—■ m «—' m <— m \—, m %—t m -—* * <—> m <—I m C_»ti«—> ■ C Kokus tekači RAzno CONTINENTAL [ 'A . ■ "4^ *» aa ugodne mesečne obroke Ivzn L2*zt ijuhljana. Hi cše: nova *4 Maribor. VttrinjsUa 30 rizui ZA K17HO donite poeeni pri Sh\ KB 4 KtlMl*. Go^pvjav eLciKa cesta 5 lo L MALI CKiL/lSI »Slov sna jc « i e II r f n i ■ r P n Z rcznleo na čznl Bog je ženo ustvaril, da jezi moža, v tolažbo mu je pa podaril vinca rujnega Bog ino^a je ustvaril, zer^o rad jezi. da bi jo potoa^il. da jo lazvedn. slastno oranžado. zdravo limonado in ma iaovca Uaoarec mož ji naru.li v gcstiliti pri Cesta 29. oktobra št. 24, vo^ral l)h'i\,(.so.;i 2 VELETRGOVINA s spirituozami. združena s proizvodnjo likerjev, tudi detajlna trgovina, desertna vina. ocetna Kislina, maiinovec m gori ni upirit. s prvovrstnimi odje.nalci, dobro vpeljana, v polnem obratu, zaradi starosti in opustitve naprodaj. Sigurna eksistenca. Eventuelno naprodaj tudi štirinadstropna niša Ponuib? pod »Najboljša bodočnost 5G7*. » 3^u,i . »».-• 4 ruiMia * » o *e vedno po Mniih cerutb do oav»ja v moderni in solidni :z-lelavi ividka »Oprava« Ceiov ?!ca 50 Sprejemajo se naročila 6 L lik. VSAKO t*lill HVO naj»»oljSa in najcenejša joiačiia st nabavite pn P R E S R E R Sv Petra ee«»» 14 5o rAh e> i i.a>jil izuritanje vezenje zaves pe rtla. monogramov s;»imbnie Velika zaloga perja po ? din »Juhjana«. Goaposvetska c 12 4 U Za opažbe m ladij.SiU pod nudim trostrani stro t iz zaloge v Ljunijani Ljub.j-ma, 11aiic.šxwij .ska 4 583 »ortitaii cvetlični meU UD me-U« o donite najceneje v MLDAIIM iubi:nna 2|dov>ka m 6 aOi JAJCA STAJTIiSIvA dobitt po korikurenfi il eom ori CUCEK, Sv Petra c. 13, t f. 42 25. 5_ 1 mzA rui i Stroji so ^ opet dospeli in nuMm iz z'" cge kombinirane z motorji in za jermens' i pogon 400 530 in 600 n n širine Cena od din 11 300 dalje O- ejte si zalogo brezobvezno. Trgovina strojev DJV2 \N IVAN Ljubljana, Franč'Skanska 4 Telefon 45-42 TROSTRANI STII )J za ladijski pod (Drels • tije Hobelmascliine) nudim iz zaloge DOViAN, PnutČiŠkanska u.ica 4. 5S2 USNJARNA 55 let st?.ro podjetje v večjem trgu na ft";^rsl:e:n - se zelo ugodno proda ali pa da v n^jem takoj. Naslov pri upravi S ov. Naroda. 572 ITALIJANSKA TOVARNA dobavlja ve'etrjrovcem. instalaterjem dovršene jeklene kotle vsake velikosti za centralno gretje s toplo vodo s kuravo na premog, les alt nafto Prihranek na kurivu 20r'-. Zahtevajte poskusni vzorec Paolo Bandino. Corso Roma 9. Ra-pallo, Ita'ia. 599 STAnOVAMA NouiianiAi af.seh ^ 1 nn ywr^tm t—> fi c"> * c~) m CD • ero SJ TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico, solnčno, prostorno, oddam stalni mirni stranki s 1 majem na Vodovodni c. 46 za 74u din. — Ogled od 8 do 14. ure. Informacije pri R Sever, Marijin trg 2. 534 CD1CD1CD»CDS1CD KUPIM rir-»riin »« fj .M/01 1 \ Ms» ini^n i*>s<=>V« "» l >in KITDI KMI2ICE Kmetske nramlnice za 20 000 din Naslov v upravi Slov Naroda. 579 TAPFTMSKEG4 VAJENCA spreime takoi R Sever. Liub-Ijana. Mariiin trg 2. 5S5 DRIVSIiE3\ po"ior\m\ dobrega in stalnega, spreime 29 II. Oton Helmgartner. S^v. Bistrica. 5S9 POSEST L>fi»«'« Irt i t-r- tHif* 1 , NdjinariH.....>oM ^ c»ir» IIISA z gostilno In trgovino ter posestvom v Savinjski dolini, v prometnem Industrijskem kraju, ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju p d šifro »Sigurna eksistenea* 574 HIPNOTIZEM ai več nobena skrivnost Skrivnost je le. kako bomo Josegli srvf'i. na podlagi spoznanja svojf življenjske poli To pol vam more pokazati samo knjiga F. T Karmaha *Nas život 1 okultne tajne«. POMAGAL VAM BO Znam pisec in raziskovalec okultnih ved F T Kar mah vain brezplačno napove vašo budućnost. Razen važnih dogouKov iz prete-kiosii vam pove tudi vse vaSe odnose do ljudi, zakoiia, lote. ije, trgov ine 111 vseh važne^š.h dugodko\ sedanjosti. Njegov nasvet vam bo prinesel zaželene uspehe v življenju Zahvame izjave, ki lih vsak dan prejema s» celega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih napovedi Postavite mu nekaj važnejših vprašanj, ki vas zanimajo, in spoiciiit mu ločne podatke o svojem rojstvu. Vse •upuvetu o vašem življenju, ki so zgoraj omenjene. >oste dobili popolnoma brezplačno, ie boste pri piscu kupili njegovo lajnovejdo kniigo »Naš živet 1 >kultne taine« Knjiga stane samo iO din 'lenar na se pošMia na ček. račun št. 17.155 na točni ln stalni is'ov h T Knrniah 2alec. V roku 48 ur boste dobfli v aprtem disKietnem ovoju Vašo orezpla^no ^ivijenisko analizo tn Knjigo »Nai život i okultne tajne«. NENAVADNO TENKA a kljub temu zajamčeno zanesljiva! Manjvredne imitacije energično odklonite, gre za vaše zdravje! *iv sriio.ii NAJNOVEJŠI OTR. VOZIČKI M O f O K J I < 1 K I C I H L I S a SIV S I K U J I N igiaeni vozički sklrojl. avtomobilčki, koiesni deli TRIBUNA F.B.L. LJUBLJANA fiarlovska c. 4 — Podružnica: Maribor. Aleksandrova 26 C e o 1 k 1 t r a d k o ! Kafarom je popoln nadomestek zrnate kave. Kuha se kakor vsaka druga kava. brez katerihkoli drugih dodatkov ln brez vsake cikorije. Kuhanje nadomestka kave KAFAROM vam prištedi 30 do 40% sladkorja. KAFAROM se dobi v vsaki trgovini. — Zahtevajte pri vašem trgovcu KAFAROM! Drejuie Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jer on // Za upravo in inseratni dot listo Oton C hr isto t // Vsi v Ljubljani B^^:::++:+++//+/^$3+/++++///^22222^^B štev. ^Q »SU1VENSKI NAROD sdbotav 17. februarja lt40. Stran 9 Ljubljanska ženska bolnica v letu 193? V svojo oskrbo je sprejela lani 1*1 s bolnic in *1*0 porodnic — Vsak dvanajsti slovenski otrok je bil rojen v nji Ljubljana, 17. februarja Državna r-Mnica za ženske bolezni v Ljubljani je i. M sprejela v svojo oskrbo 1915 bolnic in 1. *»0 porodnic oziroma nosečih, skupno torej **45 žensk. Iz njenega okrilja pa je odšlo lo»o ozdravljenih ali zboljšanih bolnic. 2124 otroenic ln 2003 novorojenčki, skupno torej 6023 oseb. V bolnišnici je umrlo 19 bolnic in 6 otročnic oziroma nosečih. Kazen teh je umrlo v bolnišnici 61 novorojenčkov, ki so se V zavodu rodili. Na srinekološkem oddelku bolnišnice so zdravniki izvršili skupno 1407 operacij. 50S bolnic pa se je zdiavilo na konservativen način. Med operacijami je bilo 420 lapa-rotomij »prerezov trebuha). Opaža se. da je treba vsako leto več operacij. Od 1 1934 se ie število ginekoloških oporacii zvišalo za 400 število laparotomij pa za 227. Pretežna večina boinic se torej zdravi operativno, za bolnice, pri katerih operacija ni potrebna, pa je čim dalje manj prostora. Porast števila operacij je treba osvetliti z več strani. Najprej Prihajalo v bolnišnico v vedno večjem številu bolnice za operacijo, ker Ima ženska bolnišnica kot centralni zavod te vrste največjo privlačnost. V drugI vrsti je treba upoštevati, da se nekatere bolezni ženskega spola pojavljajo češče nego v prejšnjih letih. To so predvsem vnetni procesi, ki nastajajo zaradi infekcij in zaradi splava. V tretji vrsti je Imenovati dejstvo, da se nekatere bolezni danes pogosteje zdravijo z operacijo nego so se prej, ker je tehnika operacij stalno napredovala in tako često izpodrinila prejšnje konservativne metode. Ginekološki oddelek je v prvi vrsti zavod za operativno zdravljenje. Konservativno zdravljenje daleč zaostaja, deloma zaradi tega, ker primanjkuje prostora, deloma zaradi tega, ker zavod nima sredstev, da bi si nabavil za tako zdravljenje potrebnih aparatov. V porodnišnici je rodilo 2058 žen. to se pravi, da se je v tem zavodu rodil vsak dvanajsti slovenski otrdi. Za porodnimi komplikacijami, za porodnimi posledicami in za drugimi obolenji je umrlo 5 porodnic, tako da znaša umrljivost mater v zavodu 0.24n'f . Lansko leto je torej imela porodnišnica najnižjo umrljivost po porodu, odkar obstoja. To nizko število umrlih mater je prav izjemno in je odvisno od slučajnih zunanjih okolnosti, kajti notranje razmere so ostale nespremenjene tako glede načina porodniške pomoči kakor tudi ^lede prostora in opreme. Od 2098 novorojenčkov (novorojenčkov je več nego porodov zaradi tega ker je Imela skoro vsaka Dcbrotnik Kranja Ciril Pire 75 letnik Kranju je županova! nepretrgoma 15 let in nuasgo je storil za njegov napreCek Kranj, 17. februarja Danes praznuje v svojem domačem krogu 75. rojstni dan g. Ciril Pire, katerega ime srečujemo ob vseh važnih dogodkih v zgodovini mesta Kranja od l. 1895 dalje. Še vedno čil in zdrav se vneto zanima za napredek in rast mesta, ki mu je župano-val nepretrgoma 15 let m to v dobi, ko je mesto preživljalo preobrat in se pričelo industrializirati. Toda ne le v občinskem tudi v društvenem in političnem življenju se je vneto udejstvoval ln je bila vedno njegova ideja ali njegov nasvet vsled tehtnosti in preračunljivosti upoštevan. Prav zaradi tega je zavzemal vodilna mesta v najrazličnejših društvih od kulturnih do gospodarskih. Jubilant je bil vedno zaveden narodnjak in odločen pripadnik naprednih Idej. V javno življenje je posegel v času, ko se je še ▼ veliki meri nemškutarilo in tudi urado-valo v tujem jeziku. Toda mladi so na Dunaju že vneto delali, med njimi je bil tudi Pire. in ko se ie zaradi očetove smrti moral vrniti kot absolvirani pravnik, se je njegovemu delovanju poznala želja naše takratne mladine, ki ie študirala v cesarskem mestu. Z 1 1901 je bil Izvoljen za , deželnega poslanca in ostal je na tem me- stu do 1. 1912. Kot poslanec je skrbel, da je bil domači kraj v dovoljni meri upoštevan in je dosegel zgraditev vodovoda in novega mostu preko Save. Vneto se je zavzemal za zgraditev tržiške železnice in ponovno utemeljeval potrebo pc zvezi s Tr-žičem. V 40-letnem delu kot občinski odbornik in svetovalec je poskrbel za priključitev Gašteja in Gorenje Save k mestu in obenem za naselitev industrije, ki je kraju dala novi impulz v gospodarskem življenju. Velike so tudi njegove zasluge za ustanovitev tekstilne šole, katere namen je, da vzgaja domače strokovnjake. V tem času se je preuredilo mesto in bližnja okolica in pričelo se je s prepotreb-no kanalizacijo. Poleg »rotovža? je bila na predlog jubilanta kupljena ln pozneje tudi po nasvetih mojstra PlečniKa restaviirana nova občinska hiša. S ponovno izvolitvijo za župana je bilo pripravljeno obilo dela, ki ga je zahteval no; čas. Zal ni bilo mogoče ostvariti celotnega načrta, ker je opozicija ne z zmago, temveč z enostavnejšo razrešitvijo onemogočila izvedbo. Vendar so bila izvršena tudi v tem času po zaslugi g. Pirca izredno važna dela. Z izdatno podporo občine je bil kljub pritožbam nekaterih, zgrajen »Zdravstveni dome OUZD, občina je kupila posestvo Prevolo in izgo-tovila načrte za novo osnovno šolo in kopališče. Kako nespametno in ne glede na koristi celokupne občine, je ovirala delo opozicija, se jasno vidi v prekinitvi del za kopališče na prej določenem mestu in v izbiri novega prostora, ne oziraje se na stroške za pričeta dela. Toda strast je šla vedno preko meja. G. Pire Ciril je lahko brez te užil priznanje za nesebično delo in ni čuda, če ga še danes vsi cenijo in spoštujejo prav zaradi uspehov na občini Kako občudovano je bilo njegovo deio in kako zaslužen mož je bivši župan g. Ciril Pire pa nam kažejo ?te^'na odlikovanja, med njimi najvišje, red Jugoslovenske krone II. stop. in imenovanja za častnega meščana, ustanovnega člana Sokola, častnega člana Narodne čitalnice in gasilske čete v Kranju. Številnim političnim, društvenim in gospodarskim sodelovalcem se pridružujemo ob jubileju tudi mi z iskreno željo, da bi g Pire še nadalje zdrav in svež preživljal zadovoljna leta v svojem mestu, kateremu je posvetil tolftec ti uda, ljubezni in mladeniške čilosti. petdeseta žena dvojčke) jih je bilo mrtvorojenih 95, od Živorođenih pa jih je še v zavodu umrlo 61, tako da znaša celotna izguba otrok 156. to je 7.4%. To Število sicer ne presega znatno števil, ki jih izkazujejo druge porodnišnice, vendar se bi dalo zmanjšati, ako bi zavod imel več prostora, boljšo kurjavo in več izvežbanega strežniškega personala. Pri porodih je bilo treba v 367 primerih pomagati z večjimi operacijami. Posebej je treba omeniti splave. V pr3-teklem letu sicer umrljivost po splavu ni bila taka kakor 1.1938. ko je umrlo 11 žen za posledicami splava, vendar izhaja vedno večja pomembnost splava iz dejstva, da se je število zopet znatno povečalo napram 1. 1938. število se je dvignilo za 67. Ta porast je že sam na sebi velik. Se bolj pa postane nevaren, če računamo s tem, koliko žen si s splavom trajno pokvari svoje zdravje. Iz teh podatkov se da sklepati, da se v ženski bolnici najočitneje zrcalijo razmere, v katerih živi danes ljudstvo; ti podatki pa obenem dokazujejo, da bo treba tfko zunaj sten ženske bolnice kakor tudi v njenem notranjem ustroju marsikaj zboljšatk Slej-koprej je zdravstvena stran materinstva najvažnejši medicinski problem sodobnosti. sprotie pestrih barv akvarelov. Razstava | b: zaslužila večjo pozornost. V sredo bomo imeli zopet priliko slišati »Ljubljanski Zvon*, ki priredi koncert Prelovčevih skladb. NastoDil bo mešani, ženski in moški zbor. pa tudi solisti Upajmo da bo to pot malo več zanimania za koncert kot običajno Menda nam pripravlja tudi Nar čitalnica" presenečenje in sicer v dramski umetnosti V prihodnjih dneh bomo imeli prUiko občudovati Cankarievo komediio Za narodov blagor«. Vsekakor veselo iz-nenadeie za ljubitelje bosinie Talile da vidiio v DODlavi tuiih avtoriev na domačm tleh. domačega pisca in to celo Cankarja — Že drugič v lctošoii zimi sti zamrznili Kokra in Sava v Maidčevem kanalu, kar se ie pr inotilo zadniič leta 1929 Letos na bomo zabeležili rekord tudi v mrazu ko iti v četrtek ponoči ie padla temperatura na —29 C. T^keaa mraza ne pomn:v še n^i-tareiši ljudie. — Kino v Stražišču predvaja v soboto ;n nedoljo ob običajnih urah film »Fra Dia- j volo* s Stanliom in Oliom. — I> žurro službo zdravnika OUZD irr.a v nod^'i") 18 t. m. g. dr. Vrbniak V;nl~o — Ob" alovania vredna nesr~č* v Juc/*-sloven'kih tvorubah gume v Kr^nj^. P *i . v-kladiščc^iu srumiievih zmesi ie bil v petek zarxv-len skuono z drucrimi tovnr'ši tudi m'or'.^oln*. delavec Leopcld Um°n iz ] Stražfšča. Naenkrat se ie na porušil kup in zmes" so zasule? Umnns. Dob-'l :e notr^n^e nnc'- -Jb^ in prenehati so ga morali v liub-lian-k b 'lnico. di že ves čas kar obstoia Zanatska banka podružnica v Ljubljani, član poslovnega odbora in njen pcdDredtednKakor uspešno deluje v obrtniških orsanizaciiah tako se tudi živo zanima, sledi in sodeluie v ostalih organizacijah, kakor Dri Sokolu Ljubljana II.. Gospodarskem in izobraževalnem društvu za Dvorski ekroj itd., sai ie njegova beseda vedno na me?tu in so njegovi nasveti ter predlogi povsod upoštevani. „ Uglednemu obrtniku ter invnemu delavcu naše najiskreneiše čestitke k živlieni-skemu iubileiu z željo, da bi še mnogo let uspešno ter v zdravju deloval 7a občo korist, svojo streko in stan. kar s? zrcali iz vsega niegovega dela do-lei. Noi drao Ka-rol. ki se ie danes srečal z Ab-ahamom. ne zameri, če smo mu napisali ie vrstice sai ie dolžnost, da se sromnimo mo''a-cbrtni-ka, ki ie svoie spodobnosti vedno rade volje stavil na razpolago sol »Sncsti. kalkrsrilb mož ie prav med obrtniki zelo malo. Kot našemu dolgoletnemu naročniku ca še no-sebei čestitamo, z želio, da bi ostal tako še d^lgo zvesto ob stran! soproge se. Ivanke in napredne iavnosti. čuvarji naše severne iti2|c so odlični smučarji Od 13* do 16. t. m. so bile na Jezerskem smučarske tekme naših graničarjev Kranl. 17 februarla. V dneh od 13. do 16 februaria so se vršile že tretjič smučar. r.:e tekme 15 podod-seka granične trupe na Jezerskem Idealne snežne razmere odlični tereni, predvsem Da dobra izvežbanost tekmovalcev, so omogočili izvrstne rezultate. Zvesti čuvaru naše meie so pokazali, da so zmožni v vsakem vremenu, tud: v najslabših snežnih razmerah voditi uspešno nadzorovanie meie ki poteka dostikrat po goratem, sko-rai neprehodnem in nevarnem terenu, katerega mora obvladati le d-bro izvežban smučar. Tekmovanie ie vodil komandant podod-seka e podpolkovnik Miladin Gaj:č. ki je s smotrno razporeditviio tekmovani in ure-ditviio tekmovalnih oroe poskrbel, da so te'.vme potekle precizno in brezhbno in da se ie dalo na podlagi rezultatov sklepati o napredku oziroma izvežbanosti graničar-jev Nadalinie tehnično osebje so tvcrli: komandir čete g. kaprtan Kon tantn Mi-lutinovič. ki ie znal vedno ceniti potrebo smučarstva v naši voiski in nadalie vodnika poročnika gg. Fanton FcrJo in Do-brovič Marko Tekme so se pričale 13 fe-bruaria s tekom na 18 km na srednie težki aloimki orosi NastOLild ie 15 tekmo, al-cev na cili prišlo 14 Prvi ie bil Panto-vić Jovan s časem 127. 2. 2ivnovič 1.35. 3. Perišič 1.37 V splošnem so dosegli tekmovale: zelo dobre čase 14 februaria so bile š.afetne tekme 4X125 km. Prva štafeta ie Dretskla 50 km dolžino v Času 6 05 H v 6 08 Na beliši čas v od-eku pa ie bil 1.15 15 februaria ie bilo tekmovanie v alnsk: kemb:naciii Smuk ie vcdP z državne msie na Jezerskem vrhu do Stu ar-ja Nastopi "o ie 13 tekmovalcev na cili so prišli vsi Npiboliši ie bil Pantovič s časom 3 36 2 Mitrovič 3.38 3 Diordie 3.41 Popoldne se ie vršile na idealnem terenu tekmovanie v si Momu ori katerem ie nastopilo 12 voiakov-sraoičariev Prvo m^sto je zasedel Diordie 1.11.1. 2. Pan'ović 1112 3 Miloiević 1.17 0 V aloski komb'naciii ie zased°i prvo mesto Pantovič z 99.6 točkami 2 Diordie z 98 8 to?k?m; 3 Pavlov'č z 93.2 točkami. V četrtek 16 februarja se ie to uspelo smuČur-ko tekmovanie grani-čarjev zaključilo s t;k.m pa.rol na 25 km s strelianiem pri katerem so pokazali naši branilci mei. da so vzdržni smučarji in naiboliši strelci v državi. Da niso bile to običaine tekme v smuku nam kažejo vsakodnevna ttikmovania v vseh mogočih disciplinah, ki zahtevalo od voiaka-smuČarja izredno močno naravo in izvežbanost Tekmovanja so pokazala, da so naši graničari: kos težkim nalcg.im in da iim lahko zaupamo, da bodo naše meje tudi v snegu varne. Iz Železnikov — Svij je z gradnjo novega s>^*> p*>-•dtpja? Z\edeli smo, da ima občina namen zgraditi novo šolsko poslopje, že pred 8 leti je komisija izdelala načrt ter iz-brala in odmerila prostor V ta namen so se vršila zboiovanja, ki pa do sedaj še niso puu'-sla nič pozrithne^a. O tem se je mnogo razp-a\ ijalo, teda vse je osta;o pii .samih lepih mislih in obljubah Nerazumljivo nam je, kaj jih ovha, da ne pr:-čno z t'elo-Ti. Kako se more re.no vršiti pouk, če enotnega, šolskega poslopja sploh ni, temveč so raziedi porazdeljeni v dveh poslopjih in sicer v pivotni dvorazredm šoli in v pritličju občinskega poslopja Razen tega so prostori, kjer se vrši pouk zaradi vlažnosti nezdravi in premajhni. T; neio.^tatki nam dovolj povedo, da je nova šola neobhodno potrebna. Baje hočejo zgraditi nov občinski dom. dasi staro poslopje ustieza v glavnem vsem potre! am. Ce se se'aj v to stvar zamislimo in objektivno presodimo, bomo prišli do zaključka, da je bolj pametno in edino pravdno, da občina zaenkrat opusti to misel ki ni neobhodno potiebna ampak naj vloži \ se sile in napore za zg/ra Ibo nove Sole, ki nam bo ol.enem v ponos. Iz Kamnika — Sokolske smučarske in skalm'ne tekme. Kamniške sokolsko okrožje priredi v nedeljo 18 t. m. v Kamniku smučarske in sknkalne tekme. Dopoldne ob % 10 se prične tekmovanje v teku za člane narašča j in deco. Start bo pri Žel. postaji Kamni!; ir^sto. cilj pa bo na Klancu pri spominski lipi. — Popoldne ob 3 se prično skakalne tekme, ki jih priredi Kamniško sokolskr okrožje skupno s SK Kamnikom. — Z-c te tekme vlada že sedai v Kamniku velik.-zanimanje in utegne to biti najbolj zanimiva pnie^litev v tei zin\] v Kamniku — Vso izvedbo ima v rokah S«>kolsk< drtištvc Kamnik, za popoldanske skakalne tekme pa skupno s SK Knronikom. — Sokoli in športniki. \ nodVljo na svidenje! — Krajevni odbor đniitva Hdečejrii križa ima svoj rodni letni občni zbor v nedeljo, dne IS. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani Casitekega doma v Kao.niku. — CMani, pa tudi ostali iskreno vabljeni! — Narodna Čitalnica je Imela v sredo iedni letni občni zboi. ki je pričal kako peša in gine zanivionje za društvo, ki ie imelo nekoč v naši namdni zgodovini velik pomen in bilo del« žnc velike pozorno sti. Skoro brez vsake udeležbe članstva sc prisotni gg. cdb^iaiki podali svoja poročila. Poleg prosta ve 70-letn:ee so priredili še običajne vsakoletne prire-litve. Finan čni efekt prireditev jo bil precej boljši ko* prejšnja leta. Vso pažnjo pa je odbor po-svecal tudi oskrbi in vzdrževanju «Dru-štvenega dona^. Pri volitvah je osta! ves odbor Isti kot lani. — Ker se rri slučajnostih ni nih^e javil k besedi, je zaključil predsednik g. Skala skupščino. S fiCmA&ega pfatna - Kino Matica: Angeli garjevlh Uc, 8 wutm realizmom je režiser Kertez pri-fcaaad v tem fdmu najstrašnejše dogodke iz življenja, gangsterja Rockvja. Vide- ; smo že mnogro gangsterskih filmov, to-a tako neposredno kot v tem 8e nismo .oživeli ves sijaj in bedo Življenjske ua> le Človeka, ki ima. izrazito ziloiinsko nrav. Naravnost rafinirana sredstva je režiser r.por:ibi] za prećoč: te v mišljenja in čustvovanja zločinca, ki ima samo enega do-1'iegu prijatelja, in sicer tovariša iz miš) .ih let. s katerim se je potepal po zločinski četrti velikega mesta in s katerim je kraJel. a ta tovariš je postal duhovnik, do-člm je BSsn postal neka/ksen kralj gang-Sterjev. Všjo vrednost kot jo imajo gangsterski filmi običajno daje temu filmu vloga zločinčevega prijatelja duhova ka ki bi ra>1 rešil koneno vsaj brezdomce, ki obožujejo Rockvja kot junaka, Is!trica poštene duše zablesti v zlo.Vncu. preden ga pri vežejo na električni stol. Morda je na smrt obsojeni zločinec na^il aflhigo svojemu prijatelju duhovniku ln je Minil stra- hopetslvo pred usmrCenjem, morda je hotel resiti pred enako usodo svoje mlad% pajdaše, morda pa je v resn!ci postal strahopetec, ko je prosil za mllo3t. preden je bil usmrčen. Naj velja ta nli ona mcrfV nost, vsekakor je njegova znetnja kretnja vp'.ivaJa pozitivno na brezdomce. Id so ga oboževali kot junaka. Dovršena je isrra vseh igralcev. Skoraj grozoten je nim. toda na nekatere probleme socialne, pravne in et;čne narave pokaže tn mu p:»v to daje posebno vrednost. Iz Krškega — Se neka! besed o o^avkl cestne** odbora. Kakor smo že včerai kratko poročali, ie sresk: cestni odbor v Krovom odstopil. Banska uprava ie vzela odstop n« znanie in vse odbornike z načelnikom g Vodopivcem razrešila niihovih funkeii ter imenovala dr. Jul MUTSla za gerenta. dokler ne bo izvoljen nov cestni odbor, dočim bodo stari člani do vol:tev še nadalie opravljali svoie posle. Iz odbora sta izpadla krški župan g. Laznrini in bivši načelnik g Vodooivec. Pričakuiemo. da bo začasni odbor z načelnikom d*\ Mnrcfom vodil poveriene posle v redu in r>ri izvrševanju dolžnosti gledal le na ao^r* darske koristi in potrebe obširnega krškefla sreza Pri tej priliki izražamo želio da bi se vsa započeta in napol izvršona cestno deia tud! dovršila. — Silen mraz. ki je pHfsnil zadnje dni le pris1'!'! divjad, da se ie preselila v bližino seliSč. Tako ro v petek ulell v samem mestu dihuria. ki se ie zatekel v cestni kanal. Ob banovinski cesti Kr.'ko - Kostanjevica so zajci obiedli vse mlado nasade nrav tako pa povzročajo veliko šk-ido po sadovnjakih Sicer pa ni čuda. s,"i je zavladala po vsem Posaviu nrava sibirska •ima V četrtek ziutrai ie kazal toplomer '.3.4 ood ničlo, dočim nek teri trde da le dosegel na postaii. ki stoi: na odprtem prostoru preko —27 stopini Takega mraza Mudstvc ne pomni že leta in leta. — Trgovce opozarjamo na razjjla odbora za nobiianie drarinje. ki je izdal maksimalni cenik naivažneiših potrebščin in "d mora biti nabit na vidnem mostu v vsakem lokalu. Prav tako onozariamo vso go-^tPnif'nrie na maksimalni cenik, katerega ie izdalo sresko načelstvo v sv:ho pospeševanja tujskega prometa Tudi zanj veljajo ista do^čila. — Vs< prijatelje kral;evske igre opozar-iamo na prvenstveno tekmo, ki jo odigra šahovska sekcija športnega kluba Krško s šahovskih klubom iz Radeč. Rad čani so bili še vedno odličen nasprotnik, ki ga nikakor ne gre podcenjevati. Tudi domačini so se pripravili, sai gre to pot za točke. Turnir se bo odisral v nedeljo popoldne v gostil^' ori Jermanu. Križanka pri Abrahamu Ljubljana. 17. februaria. Včeraj ie minilo 50 let. kar se ie rodil I znani in ugledni pekovski moister ter oo-i sestnik g. Vidmar Karol, ki ima svoio zna-i no pekarijo na Cesti 29. oktobra — Rimski <, cesti, kier že uspešno v svoji stroki samo- [ j stojno obratuje hkrati z življenjskim iu-• bilejem 21 let samostojnega izvrševanja i I pekovski obrti. Iz Kranja — SK K BAN J obvešča članstvo, da se vrši redn: občni zbor d revi ob 20. uri v Narednem domu in ne na »Stari pošti« 'Kot ie bilo to pomotoma javljeno Zbor se vrši v posvetovalnici z istim dnevnim red°m. — Soko*sk<> društvo v Straž?šču priredi danes zvečer ob 20. uri in v nedeljo 18. t.m. ob 17. uri v Sokol-kem domu burko v 3 dej. »Mali oglasi« Kdor se želi nasmejati, na i pride pogledat, ne bo mu žal. 1078 brezposelnih irra v evidenci Borza dela v Kranju. Kakor smo r>orc£ali prejšnji mesec se število brezposelnih čedalje veča in je naraslo od zadnjega mesca za 520. Vse kaže. da se bo tudi v februarju dvignilo za ponovnih 500. 2e d > 15. t. m. se je javilo namrač zopet 120 brezposelnih. Brezposelni se rekrvtiraio na i več iz sezonskih in tovarniških delavcev. Do-sedai ni še nobenih izeled^v za zanosi7 te v. Takoj dobijo delo le 3 kuharice. 1 mlada sobarica. 2 hlarjca in 5 kmetskih d?kel. — Po veselili, nekaj resnih priredi'ev. Prva vsekakor odlična prireditev ie razstava hrvatskega slikarja Mrka Uzorinca. ki ie DOd okriljem »Ljudske univerze« razstavil v našem mestu kolektiv akvarelov, ki se zlasti odlikujejo po izrednem dojemanju barv. Akvareli nam pričaio o naglici v kateri so bili izdelani, a prav to omogoča umetniku zajetje trenutnih refleksov kamere mojstrsko obdela Olia kaže:o um;r-j en os t in izredno izdelavo. So živo na- Včeraj pred 50 leti se je rodil v kmečki družini v bližini Mirne na Dolenjskem ter kot član številne družine z brati in sestra- \ mi. odšel že zgodaj v Liubliano. kier se ie i izučil in tudi ves čas cctal, z izjemo vojnih i let. Petdesetletnik se udeistvuje zelo aktiv- [ no v svojih strokovnih organizacijah kier ie predsednik skoro najstarejšega druStva v Ljubljani Pekovskega društva, ki ie znano socijalno društvo stroke. Poleg stanovskih društev tudi uspešno deluje v ostalih obrtniških organizacijah, kier zavzema vidna mesta ter se tudi pozna povsod njegova prisotnost, tako v Zadrugi in društvu D JO ter drugih obrtniških ustanovah, saj je tu- — Hoda /ura To not s71 ie uresničila vremenska napoved. V noči o i srede na čotr.ek so ie nebo /ja^nilo. Pr.tsnil je mraz. kak.šen ie bi! v zrni leta 1929. Tedaj smo imeli največ 25 si opi n j p^d ničlo, v četriek ziutrai pa iih ie bilo 24°. Verjetno pa je. da je bilo v kraiih ob Savi. kier piha vedno mrzel veter ali buria. še mnoso več m:a?a. Ub:gi so oni. ki nimajo dovolj kurjave, ker niso računali s tako hudo zimo. V šoli je zaradi mraza manjkalo nad polovico otrok, zlasti onih. ki imajo dolgo pot do šole. Nekateri m.ilčki pa. ki so kljub temu prišli, so bili vsi premraženi. kar ni čuda. ker so pre^lriba oblečeni in obuti. Mnogo, ie otrok, ki tro3 za ozeblinami iz katerih so cedi gnoj. Ti so res pravi siromaki, k: potrebuiejo zdravniške nege Zdravijo na se kar z domačimi zdravili Toplo vodo romešaio s hrastovo zavrel;co. v kateri drže po dva- do trikrat na dan ozeble noce. rane pa izpirajo z arnikoVo tinkturo. Baie so uspehi zadovoliivi. — Podcba ie da mraza š? ne bo kon?c. Zato sporočamo prizadetim staršem, ki oošiliaio malčke iz da1jnih kraiev v solo. da so Šolske zamude, ki nastaisjo zaradi vremenskih neprilik. po 7nkonu ODrščene ter kot take rimajo n.*»akih po.-ledic pri šolskem napredku. — Odprta noč in dan so gr^be vr^ta. V sredo ie po kratki bolezni umr! 75 'etoi Sctlar Alojzij, znan po Radčah kot Gri-lov Lojze. Stanoval je v svoj: h š:. ki si jo je postavil sam na vrtnarskem zemljišču poleg šole. Bil je vdovec. Umrli sta mu dve ženi in dva otroka. Dasi je bil siromašen je bil dobrega srca. Naj mu bo zemlja lahka! — Pobegla očerka IT. razreda višje ljudske šole v Radečah Kmetic Slavka je prišla sama domov. Te dni smo poročali, da je včeraj teden zvečer nenadoma pobegnila z duma 13 letna učenka Kmetic Slavka, ki hodi v II. razred višie ljudske šole v Radečah. Ker se ni vrnila domov, so bili njeni starši v skrbeh. Njen očim g. Pleter-ski Franc ie o begu svoje pastorke obvestil razrednega učitelja. Ker je ni bilo tudi v šolo. je g. Pletcrski priiavil beg svoie pastoi'ro orožniški postaji v Radečah. Nemalo začudena pa sta bila danes teden očim in mati ko.sta našla svojo Dastoiko. odnosno hčerko — dema. Na vprašanje zakaj je pobegnila z doma. i a izjavila, da io je mati pokarala. Med be^om ie bila pri sosedovih, kier so ii dali hrane in nudili prenočišče. Pomen besed Vodoravno: i. drevo, ki daje zelo tr* les. 4. pi padnik divjega prednjeaz jakoga. nanxia, 7. redovnik, 9. sport (tujka), 10. pogojni veznik, 11. vrsta pripoveJjiega spisa«. 14. osebni zaimek, 16. mlečni proizvod. 17. pijača starih Slovanov, 18. kemični element, 19. osebni zameđt, 20. glasbena nota, 21. filmski komik, 23. inicijale slovenskega p'satelja* 24. sklon, 26. .*tev-nik, 27. bivališče Adama in Eve, 28. vrsta peska. 31. možko ime, 32. del nj ve. Navpičn<>: i. ruski pisatelj, 2. poglavar arabskih plemen, 3. nikaLnica*. 4. oziralni za'trnek. 5. telesni okrasek, 6. rimski cesar, 8. sklon. 12. del voza, 13. ploskovna, mera. 15. del obraza, 17. osebni zarnefc, 21. veznik, 22. osebni zaimek, 24. prislosr kraja, 25. zlodej, 29. veznik, 30. veznik. Rešitev križanke, objavljene danes teden Vodoravno; i. nelloekap, 8. one, 9 oni, IO. tank, 12. slon, 13. A vala, 15. Lu (lu-tecij), 17. ara, 18. aa, 19. sir, 20. mak, 21. pa. 22. Nin. 24. oh, 26. senik. 28. dtor. 30. kura, 32. ter, 34. lan, 35. aJcademJjJL Navpično: 1. hotel, 2. ena, 3. Lena, 4. on, 5. Kola, 6. ono, 7. pmja, 11. Kvarner, 12. slamnik, 14. ar, 16. USA, 18. ako, 21. pošta. 23. in, 25. hrana. 26. Sora, 27. kuli, 29. tek, 31. raj, 33. ne. V SOLI Učitelj: Jurček. kolikokrat sem H ie rekel, da moraš hoditi v šolo pravočasno? — Tega pa nisem štel, gospod učitelj. 8U m 4\ sSlOVENSKI NAROD« sobota, 17. februarja 1940. Btev. 39 Pot do mar! Kažipot — Ljubljana Maribor, 16. februarja Na6 četrtkov članek pod naslovom »Vprašanje skupne grobnice zaslužnim možem« je v Mariboru zbudil velik zanimanje. Od strani, ki je o celoti tega vprašanja najbrže najbolj poučna, smo sprejeli sledeče poročilo: Glavne misli, izražene v četrtkovem 81. Narodu- o vprašanju skupne grobnice n^-šiui zaslužnim možem, BO vsega priznanji vredne. V bistvu soglašajo z naćiti, ki so biti tozadevuo že ponovne i;.nobeni v Narodu c Toda izkazalo se je tudi pri tem vprašanju, da »pot na vrh Triglava vodi najpreje po — doHnic V našem primeru je vrh Triglava naš zaželeni sPantheon« ali ^Gaj zaslužnih«, če resno hočemo doseči ta vrh, moramo najpreje prehoditi dolino in od tu ves nadaljnji vznon, ki vodi do vrha. Sa tej poti se nahaja cela vrsta predhodnih vprašanj, ki jih je tre**« resiti preje, ko si zaželimo dalje. Naj mi bo za danes dovoljeno bežno opozoriti le na nekatera glavna teh predhodnic. Predvsem si mora biti tudi vsa naša javnost na jasnem, kaj bo prav za prav s starim pokopališčem. V kateri namen se ga hoče vporabitl potem, ko bo res dokončno zaprto in opuščeno. Od ugodne rešitve baš tega glavnega vprašanja zavisi tudi vpra- l Sanje, kje naj sr nahaja naš ^Gaj zasluž- irskega „Gaja zaslužnihu — Freje pa lik vidacija vprašanja starega pokopališča nih«. Tam doli na Pobrežju? Ni to že vnaprej — izključeno? >Gaj zaslužnih« je vendar naravnost vezan na zemljo na kraj, o kateri in o katerem se lahko reče. da po človeški predvidevnooti ostane — na večne čase, najmanj pa za gotovo, določeno daljšo dobo. In bas o tem tam doli na Pobrežju že zdaj ne mo;e biti govora. Računali moramo namreč, da bo že v dosledni dobi tudi to pokopališče tako poluo. da bo treba misliti na nadomestilo. Kdo nam pri današnji nem.rui, negotovi dobi zamore jamčiti, do se bo z usode poko-paliŠča na Pobrežju drugače, bolje postopalo kakor se zdaj s tem starim ? To ima pred onim na Pobivžju vsaj to prednost, da je zasebna last ce; kve, a ono je občinska last, torej posest, s katero razpolaga vsakokratni politični režim na rotovžu. Kdo nam danes jamči, da bo nekoč od vseh drugih grobov, ki bodo prenošeni, ostal baš ta naš 2>Pantheon« nedotaknjen ? — Pa za danes dovolj o tem. Predhodno poti ^bna je nadalje tudi javna likvidacija dosedanjega pokopališkega odbora in to že zaradi obračuna za vzdrževanje pokopališča, h kateremu ie Mestna občina «noleg drugih zbirk) prispevala nad 10 000 din. Potem je s tem v zvezi treba rešiti tudi vprašanje novega nadzorstva, ki je po- 9 jfl I ia Naši obmejni prosvetni pionirji budno na straži Maribor, 16. februarja O številnih važnih vprašanim je razpravljalo naše obmejno učiteljstvo na svojem zborovanju, ki gs je sklicalo sresko učiteljsko društvo za Maribor lev; b»-cg. Tudi to zborovanje je izpričalo povezanost in služnost vsega obmejnega uČHeljstva glede njegovega gledanja na sodobne probleme in stanovske potrebe. Društveni predsednik g. Mirko Vauda sc je spomni! prerano umrlega Šolskega up-a-vitelja pl. Slavka Fronm k >t /Ms'o/'K-^a januarja leta 1939. Največ potnikov je do-potovalo v našo državo preko Maribora in sicer 3017. Od teh je bilo 580 naših državljanov, 1237 Bolgarov. 2 Američana. 6 srvicarjev, 2 Angležinji, 26 Italijanov, 2 j Madžara. 1095 Nemcev. 10 Poljakov. 3 Rumunj, 40 čehav, 5 Slovakov. Ostali so pripadniki drugih držav. Preko St. Iija je dopotovalo v Jugoslavijo meseca januarja i 1940 skupno le 45 oseb, od teh ie 15 Ju- j goslovanov ter 28 Nemcev. Preko Omure-ka je dopotovalo 9 oseb. in sicer 3 naši I državljani in S Nemcev. Preko Dravogra- da je prišlo v našo državo 16 nažih državljanov, 3 švie t rji in S Nemcev. Preko Gornje • Radgone je clopotovalo v Jugoslav'jo 9 naših državljanov in 19 Nemcev. Preko Preval j pa 33 naših državljanov, 1 Italijan ter 20 Nemcev. V istem razdobju je odpotovalo preko naše severne meje v Nemč'jo skupno 2361 oseb. napram 8.634 potn'kom Jela 1939. Največ potnikov je odpotovalo pr^ko Maribora in sicer skupno 2194. Od teh je bilo 522 naiih državljanov, 3 Amer čani, 349 Bolgarov. 12 Švicarjev, 25 Italijanov, 3 Madžari, 13 98 Nemcev 15 Rumunov, 4 Turki 55 Čehov ter 6 Slovakov. Preko št. Ilja je odpotovalo 34 oseb in s:cer 17 pripadnikov naše države. 1 Bolgar, 1 Italijan in 15 Nemcev. Preko Cknurefea je odpotovalo 6 oseb in sicer 2 Jugoslovana m 4 Nemci. Preko Dravograda je odpotoval 20 Jugoslovanov. 2 Švicarja in 33 Nemcev, preko Gornje Radgone 11 Jugcslov. in 28 Nemcev, preko Prevalja pa 30 Jugo-slovenov in 33 Nemcev. Pred vremenskim prevratom Mraz je popustil — Znaki bližaječega se preokreta Drevje sc poka Maribor. 16. februarja &e snoc-i m je ob napol oblačnosti čutilo, da mraz že popušča. Ne naborna, kajti še snoči smo imeli nad 10 . : mraza, danes zjutraj pa zelG razi čno na ra^ienih krajih, a največ —17. sredi sta le —12. Opoldne le še 0.0, na sončnih krajih celo že 2 nad ničlo.. Zdaj ob 18. kaže toplomer pri pošti —6. Sicer je bil letorlnji 16. februar idealen zimski dan. že prijetno na soncu. Na Kalvauji drevje Še peka od mraza. Zlasti včeraj je na sončili v.iaiii to čudno pokanje vznemirjalo obiskovalce Kalvarije. Danes zopet ni bilo na Kalvariji malih Pereče potrebe obmejnega šolstva in učiteljstva Spomenica obmejnega uči t e2 jstva banskemu svetu Maribor, 15. februarja Znana je hvalevredna prizadevnost učiteljstva iz sreza Maribor levi breg za dobrobit naših severnih mejašev. Tudi v ten časih misli naše zavedno obmejno učiteljstvo na našo mejo in naš obmejni rod. Ob priliki svojega zborovanja je te dni sklenilo na predlog agilnega društvenega predsednika g. Mirka Vaude poslati banovinskemu svetu ob njegovem prorneumkem zasedanju tehtno utemeljeno predstavko, ki vsebuje naslednje misli: Pri vsestranski radi obstoječih razmer potrebni štednji naj tvori v banovnskem proračunu 11 40-41 izjemo naše obmejno šolstvo, ki mora nadkriljevati ostalo šolstvo. S hvaležnostjo ugotavljamo, da si banovi- krilatcev na krmišču, ki pa so kljub temu vsaki dan prazna — o kateri zanimi-vosti se nabira, gradivo za objavo. Zato | pa so naše ka\*ke danes pr-kazale nekaj, kar se ni bilo opaziti pri njih. Op:Hne jim je nekdo sredi mestnega parka dajal drob-tine. Prihajale so od vseh strani prav do njega in se kmalu obnašale tako c:vili-ziranor ali po domače, kakor golobi tam na trgu. Tudi to da misliti — vel .ko misliti. Nocoj se pojavljajo od jugozapada znaki za bližajoči se prevrat, ki pa ne obeta večje stalnosti in bo najbrž le za naše ozemlje ugodnejši odmev već jih katastrof v vetrovni smeri. na prizadeva zboljšati naše obmejno šolstvo, ki pa p >r-'a predvsem dovolj primernih šolskih poslopij, oskrbe učil, brez- . plačne oskrbe šolskih potrebščin, pa tudi oblačil in tople hrane vsaj za revno deco, nadalje učiteljskih stanovanj, odgovarjajočih šolskih vrtov, mladinskih in javnih ljudskih knjižnic ter sploh sodobne zunanje in notranje opreme šol, radi Česar naj se zadevne pcstavke v banovinskem in v kra- ! jevnih šolskih proračunih obmejnih so! pri- j mer,,,, 'v'-.ij'.>. Uč:feljstvu v obmejmh srezih so naložene najtežje naloge, ki jih bo zm^lo le cb moralni in posebni gmotni podpori (splošne obmejne doklade). kar je spet v rokah stalo cd Novega leta dalje odvisno le še od dobre volje prejšnje ja paznika. V tesni zvezi s prvim glavnim vprašanjem pa je še s^daj obstoječi ozir, še celo poos^-eni razdvoj med mestno občino in stolno župnijo, ki zdaj podaljšuje vporabo pokopališča (to se pravi nadaljnji obstoj grobov) kar tja v nedogled. Treba je le plačati za to leto samo 30. za poznejša leta pa po 30 din od groba in 70 od grobnice. Kako se to vjema s sklepom mestnega sveta, ki zahteva dokončno zatvoritev že s 1. majem? č?e bi ne bilo še celo kopico drugih važnih vprašanj, že ta so tehtna dovolj, da morajo biti rešena. Toda rešena kot javna vprašanja v javni seji mestnega obč. sveta. Do danes tudi še pogrešamo in čakamo na uradni razglas sklepa v zadnji tajni seji obč. sveta zastran lega pokopališča. Tudi nam ni nepoznan sličen boj za staro pokopališče v Ljubljani. Tudi nam je precej znana pot. po kateri je Ljubljana končno vendarle prišla do svojega >Gaja zaslužnih^ tja na mestu, kamor praviloma spada. In za to naj nam bo Ljubljana kažipot tudi v boju in na potu za naš >Gaj zaslužnih \i\i'h einiteljev, ki naj se za to resno zavzamejo. Odrediti je treba posebne obmejnošolske ankete ob sodelovanju šolske oblasti, na katerih naj bi sreski šolski nadzorniki, zastopniki učiteljstva m drugi obmejne prilike poznavajoči činitelji ugotovili najbolj pereče obmejne ;olske potrebe. Vzporedno z obrambnim delom o-b naših mejah pa mora iti gospodarske in socialno utrjevanje na^cgn obmejnega ljudstva, ki gj je treba rešiti iz težkih gospodarskih prilik in socialne bede po naslednjih načrtnih akcijah. Nuditi mu je treba možnost .boljšega vnovčevanja njegovih izdelkov irt pridelkov, nadalje možnost rešitve zadof/cmh posestev z dosego dolgoročnih brezobrestnih rosojil, kar bi najizdatneje preprečilo prehajanje obmejnih posestev v tuje roke. možnost izjemnih davčmh o'aj^av, možnost zaposlitve z nujnimi javnimi deli. to je^ z gradnjo cest, mostov, z akcijami za oskrbo pitne vode na Kozjaku, regulacijo Pesnice in ostalih potekov, drenažo močvirnih dolin itd. Elektrificirati }e treba večino obmejnih krajev. Nadalje je treba nu-tliti možnost za brezplačne ali cenene zgrad nje vzornih gn ji'č, gnojnih jam, silosov, sa inih sušilnic in skladišč, zdravstvenih domov in raznih asanacijskih naprav, oskrbo umetnih gnojil, semenskega blaga, plemenske živine, gospodarskega oredja itd Tudi naj bi se ustvarila možnosr brezp'ačne ali vsaj cenene zdravniške ter živinozdravniške pomoči ter vsestranske podpore pn zadružno urejenem nakupovanju potreb-čin in prodaji pridelkov, predvsem živine, vina. mleka in sadja Tudi naj se uudi čim več prilike za pouk potom tečajev, predavanj ili knjižnic, Marrfcfj? pa naj dobi.svojo ra- '" ( ddajno posfajd. svrhe v got ■—■tve- vsen trh :n ^rUf:h perečih gospodarskih in socialnih potreb pa naj se skliče črn prej velika obmejna anketa v Mariboru. Mas*ib3rsko gledališče ta. 17 ob 20..^ Cigan baron. Red B. Neielja, 18. ob 15.: Zaroka na Jadranu. Znižane cene. Ob 20.: Konto X. Znižane cene. Za*H>dha v Sch!!l' 8/\r-iini . $v lanez v Bolumu> uriinj . Gormše. Konec naravanke: zcrSko. Mit Kotce KamnišKe Alpe 1 Kamnik. Krvavec, Velika Planino, Korosica 4^C2S V*je l Irotanc, Zagore. Planina nad Sevnico. Polževo Ostali kr a j i kakor Radovljica. Kranj, Škotja Loka. Brezplačne informacije. luisko prometna zveza Ljubljana. _____ lijrševa 11 in vse b'ljetarne »PL/T/V/K« pa so nabrali za CMD 293 din prostovoljnih priirpevov. — fte vedno troti. Ob južnem vremenu, ki smo ga imeli v preteklem tednu, so se čistile tudi čebele na piisojnih legah. Pri tem smo opazili v krepkih družninah še trote, ki so s čebelami vred letali pred panji. To je značilen pojav. Iz tega se vidi, da so bile čebelne diužine krepke jeseni, da bi mogle rojiti. Nato pa je naglo nastopilo hladno vreme, v katerem so se čebele morale vzimiti in niso imele več čase., da bi pokončale trote. Tako troti še prav pridno brenče v panjih. Vzvišeno psslanstvo materinstva *2ogat spored letošnjega materinskega tečaja Maribor, 16 februarja S prisrčnimi besedami je ga Jela Levstikova v sredo zvečer ot\ori!a letošnji mate-rin:%ki tečaj, ki sc vrsi v okviru Ženskega društva v Manbciu in ki je postal vsakoletna stalna pobuda v konst mariborskih mater m žena V strokov njaskih izvaianjih je govorila številnim materam m ženam 5a dr. Leban KlemenČcva o negi in zdravju otroka Snoei je predava! *> dr Trstenjak 0 materini osebnosti kot najmočnejšem vzgojnem činitelju. V nadaljnjem sporedu materinskega tečaja so tudi druga koristna n aktua'na predavan ia ki bodo nedvomno pritegnila mariborske /ene in matere v velikem številu. V ponedeljek UbruaTja Dre dava dr. Pihlar o Ju^osl uniji za zaščito otrok in njenih idealnih nalogah V četrtek 22. februarja bo govoril dr. S. Gogaia iz Ljubljane o svobodi in avtoriteti V sredo 28 t. m. bo predaval dr Skalickv o tem kako moramo čuvati svoje zdravje za zdravo m krepko potomstvo. Ga dr. Popovič-Pnjate-lieva bo govorila v četrtek 29. februarja o zanimivi temi: Mati v nezgodah prva po-niočniea m zdravn:ca. Prof. Ostrov&kova bo predavala v torek 5. marca o temi: Dajte otroku iger in zabave! V četrtek 7. marca: Pravice staršev in otrok. V torek 12. marca pa prispe v Maribor odlična pedagoška publicistka A. Vodetova ki bo mariborskim ženam in materam predočila, kako moremo vzgojiti narod po'teniakov. V četrtek 14 marca pa je zaključno predavanje o našem času in vzgoji (prof. A. Čer-nej). Sicer je materinski tečaj namenjen predvsem ženam in materam vendar pa očno lekarniško službo imata od danes naprej Mina**ikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12, tel 25--85 ter Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste. — Načelnik Anton Korošec umrl. V Pope ieevj Ldie; li je preminil upokojeni na-čelnik p3lje~clskegu mmistrstva Anton Korošec, star 74 let. Blagemu pokojniku, ki je bil tudJ velik ljubitelj živali, ohranimo trajen spomin, žalujočim naše globoko sožaije! — Poučno predavanje. Snoči je predaval v Ljudski univerzi v Mariboru univ. prof. dr. Mirko Deanovi«- iz Zagreba o Petrarki V izćipnih, poučnih izvajanjih je prikazal lik pomembnega humanista in odličnega italijanskega pesnika. Predavatelj je bil deležen top'ega prizranja. — Stari 50diiiars**i kovanci se bodo odslej lahko zamenjali le pri Narodni banki. — ItaPjanski petrolej dobimo menda v kratkem v Maribor Ljudstvo je zelo prizadeto, saj izkorišča sedanji položaj nešteto špekulantov. — Obvezno predavanje za reze rv ne častnike je v torek 20. t. m. s pričetkom ob 20. uri v prostorih Ljudske univerze. Predavanje se nanaša na temo o borbah na pogozdovanem ozemlju. — Dijaška uahin;a v Mariboru. Na mesto venca na grob pokojne gospe Nade Grošljeve, pieminule v Ljub'jani. so po- Lj Dijaški kuhinji v Mariboru njeni ma-ribo^ki znanci 200 din. V počastitev spo-mlna svojega pokojnega učitelja Josipa Hiadeka-Bohinjskega so zbrali njegovi gojenci za Drisko kuhinjo 100 din. Vsem iskrena hvala! — OprovJrn. v včerajšnji številki smo poročali o kazenski razpravi, ki se je vršila p:ed malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča proti 341et-remu mizarskemu mojstra Karlu Unter-iećbneiiu, ki se je moral zagovarjati sara di obtežbe državnega tožilca, ker je dne 15. maja 10r:9 demoliral svoje stanovanje, p-jtem ko je bil deložiran ter povzročil hišni početnici Ani Staudingerjevi precejšnjo Škodo. Mariborski mali ka^e*\ski senat pa je TJnteriechnerja oprostil vsake kr.::rii in krivde. — Dobro si ho zapomnila SS^tna Marija Sitar iz Mariboia. da ni cobro, ako se navdušuje za tuje ideje. V neki gostilni na Aleksandrovi cesti je namreč* dne 13. decembra 1939 poveličevala idejo ter se za-nlčvvalno izrazila o na^em rodu. Mali kazenski senat mariboiskega okrožnega sodišča je Sitarjevo zaradi tega obsodil na 8 mesecev strogega zapora, Toda državni tožilec s sodbo ni bil zadovoljen in je prija- I pritožbo zaradi nizke kazni. — Ljudje izginjaj0. Terezija Peteline iz Sokolske ulice 4 je prijavila policiji, da je pred dnevi njen mož Herman odšel od doma in se doslej ni več vrnil. Na policiji se je zglas^l tudi brivski mojster Franc Kcštcmaj iz Mlinske ulice 8, ki je prijavil da je njegova služkinja Katarina škorjanc neznano kam izginila. Policija skuša oba primera razjasiti. Ukrenila je vse potrebno, da se dožene usoda obeh izginulih. — Avto in sani. Prometna nesreča se je pripetila na cesti pri Sv. Janžu na Dravskem po***!. Neki osebni avto ..je zavozil v sani posestnika Josipa Stelcerja iz DogoS. Pri karambolu so bile sani popolnoma razbite po izrednem srečnem naključju pa se Stelcerju kakor tudi konju ni nič hudsga pripetilo. — Velezanirnlvo predavanje o ekspediciji na Mount Everest v letih 1933 in 1936 bo imel v sredo 21. februarja ob 20. uri v Ljudski univerzi Mr. Hughs Rut t led g Iz Londona, ki je na nredavalni turneji po Švici, iialiji, Rumuniji in Jugoslaviji. Očr- tal bo tudi angleško upravo v Indiji, kjer je živel več let. Predavanje, ki je namenjeno širši javnosti, bodo ponazarjale ski-optične slike. Predavatelj bo predaval v angleščini, poskrbljeno pa je tuii za slovensko razlago. — Prijatelji težke atletike se bodo zbrali -irevi v soboto 17. februarja ob 20. v dvorani Zadružne gospodarske banke, kjer bodo pomerili svoje moči boksarji varaždinske Slavije in boksarji Pekovskega športnega kluba v Mariboru. — Tekmovanje za državno prvenstvo v štafet nem teku bo jutri dopoldne s pričetkom ob 10. v Radvanju. Start in cilj bosta pred gostilno >Pri lipi«. Razglasitev rezultatov in razdelitev krasnih daril bo v nećeljo ob 16. v hotelu »Orel«. Za tekmovanje je v športnih krogih veliko zanimanje, zlasti ker bodo tekmovali najboljši dolgoprogaši iz vse države. —Vsi udeleženci Orehovega smuka se naprošajo, da oddajo svoje znake najkasneje do ponedeljka 19. t. m., v športnih trgovinah čop in Divjak zaradi graviranja. — Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima jutri v nedeljo dr. Ivan Turin, Linhartova 12. — Mariborske društvene novice. Jutri ob 9. uri dopolene je v prostorih Delavske zbornice redni občni zbor mariborske podružnice Zveze oblačilnih delavcev. — Sokolsko društvo Pobrežje ima ob^ni zbor jutri v nedeljo 18. t. m. ob 15. v So-kolskem domu na Pobrežju. — Mariborski šah. Jutri ob 9. ho v kar vam; Jadran šahovska tekma za mariborsko prvenstvo med šahovskim klubom Vidmar in Mariborskim šahovskim kdaicoon. — Vrome. Mraz je tudi v noči na soboto precej popustil. Današnja jutranja minimalna temperatura je bila —15.8. včerajšnja maksimalna pa —1.7. isneg je 40 cm visok. Za mariborski okoliš napoveduje tezenska vremenska postaja spremenljivo in oblačno vreme. — Koliko bo izgubila rastna občina na trošarini na vino? Od 1. aprila dalje občine ne bodo smele pobirati višje trošarine na vino kot 0.50 din od litra. Občinska trošarina na vii.o pa je znašala doslej 1 din od litra. Po povprečni cenitvi bo mestna občina vsled tega izgubila na trošarini na vino 600.000 din letno. Ta lz-padek trošarine ae 00 mestni blagajni prav občutno poznal. Vprašanje, kako ga nadomestiti z novim proračunskim letom, najbrž še ne bo moglo biti rešeno (»Delavska politika«). — ženi razbil lobanjo. V Trebetmcih pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah sta se sparekla zakonca 6. Beseda je dala besedo in Je mož naposled zgrabil poleno In udaril ženo s tako silo po glavi, da ji je razbil lobanjo. Težko ranjeno ženo so prepeljali v mariborsko boln'co k^er si zdravniki prizadevajo, da bi ji rešili Uvijanje. — Pri spravljanju le*a je težko ponesrečil 281etni voznik Josip Pačnik Iz Hudega kota. Pačnika, ki je star 28 let. so stisnili h'odi ter mu zdrobili prsni kos. Odpremili so ga v mariborsko splošno bolnico. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno. — Kradejo. Tovarniški delavki Rozini Vrbnjakovi s Koroške ceste 20 je izginila iz spalnice mečka zapestna ura. Zaradi suma *atvlne je policij prijela nekega fanta, ki pa je tajil vsako krivdo. — iz drvarnice krojaškega mojstra Ignaca Toplaka je neznani ziikovec ukradel oko1! 50 kg krompirja. — Tkalki Katarini Rat U Slovenske ulice 36 je izginil iz stanovanja par Čevljev.