VESTNIK =j<><><>G<><>GGG G<5<7<>GGGGGGGGGGO<3 DO<7<>0 JOŽE RAJHMAN : Siovenci in Nemci v protestantizmu na Koroškem DGGGGGGGGGGGGGGGGGG OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO protestantskega žarišča za širjenje protestantskih idej na jug in vzhod, pa njegova prizadevanja pomenijo po svoje afirmacijo koroškega protestantizma. Prav gotovo bi Celovec v Vlačičevih načrtih prevzel vodilno vlogo Ljubljane. Vsaj v nekem oziru je morala biti zagotovljena tudi podpora deželnih stanov, Če že ne materialna, vsaj idejna. Vlačičeve misli o mednarodnem pomenu protestantizma in pomenu narodnega jezika za sprejemanje protestantskih idej niso mogle naleteti v tistem času na odpor pri deželnih stanovah. Okoliščine so seveda spremenile načrt. Vendar te okoliščine niso bile narodnostnega in jezikovnega značaja, temveč držav-nopolitičnega.2i Tako pa ostane sklepna misel I. Grafenauerja tembolj obsodba kasnejših stoletij: ..Nasilno prekatoličenje je kulturni položaj slovenstva hudo poslabšalo. Iztrebilo je na vsem Slovenskem slovensko knjigo. Razen tega je raztrgalo vez, ki je vezala s slovensko književnostjo in jezikovno kulturo ne le protestantski knjigi naklonjeni del plemstva, ampak tudi slovensko meščanstvo. Kar so meščani dajali za protestantsko slovensko knjigo, niso bili voljni dajati tudi za slovensko katoliško knjigo, in slovensko meščanstvo je zapadlo nemškemu vplivu".22 Ali velja ta trda obsodba vseskozi prepričanega katoliškega literarnega zgodovinarja tudi za koroški del Slovenije? Mihael Gothard Christalnick, koroški Valvazor, je v dolgem pismu grofu Joahimu Ortenburškemu na Nemškem razkril svoje srce, ko mu je razložil mod drugim tudi namero o Annales Carinthiae. V njih naj bi poročal o ..ilirskih ljudstvih" in jih pravilno ovrednotil, hkrati pa ni pozabil poudariti svoje pripadnosti koroški deželi, kateri je služil, deželi, v kateri nemški jezik živi ob slovenskem, kakor živita složno drug ob drugem dva naroda. Na takšno deželo je bil ponosen Christalnick.2$ Ponosen na deželo, ki je dala Ivana Ungnada, kateremu je Christalnik pozneje služil, ponosen torej na ko- nasilnejše"2?, ni moglo preprečiti tistega, kar je dala reformacija, namreč „trdne temelje za nadaljevanje slovenskega narodnega prebujanja v 18. in 19. stoletju".28 NEKAJ SPECIFtČNtH LASTNOST) KULTURNEGA SOŽtTJA NA KOROŠKEM Nemško-slovensko kulturno sožitje na Slovenskem je imelo, kot smo mogli že ugotoviti, svoje specifične odtenke na Koroškem. Dejstvo, da so se protestanti na Koroškem ohranili iz Trubarjevih časov, pomeni več kot samo golo dejstvo, saj se je z njimi ne le ohranila protestantska religiozna tradicija, temveč tudi kulturna, vseslovenska. To značilnost je ob I. Grafenauerju opazil tudi Fr. Kotnik, ki je svoje življenjsko delo posvetil raziskovanju slovenskega, predvsem koroškega bukovništva, ki se je na Koroškem še posebej razcvetelo. Tako so bukovniki prepisovali protestantske tiske „in so imeli prepise v časti še konec 19. stoletja".27 Seveda so ti protestantski tiski bili tudi v prepisu v sedanjem slovenskem knjižnem jeziku, čeprav so „vanj preniknili tudi že glasovi in oblike vzhodnoziljskega narečja; tudi pravopis se je poslabšal, čim večkrat se je prepis prepisal, toliko bolj; toliko bolj se je uveljavilo tudi narečje".^ Fr. Kotnik prihaja do zaključka, da je tradicija protestantske knjige (po njej pa tudi Evangelijev inu listuv ter bukovnikov, ki so prepisovali pa tudi prevajali iz nemščine razne praznoverne obrazce, molitve in „žegne" v domačem narečju z izrazito težnjo, da bi pisali tudi te v knjižnem jeziku, čeprav se jim docela ni posrečilo) ..pomagala vzdrževati strnjenosti slovenskega kulturnega razvoja od srednjega veka do novejšega časa pa tudi zavest narodne skupnosti vseh Slovencev".^ Jezikovna zavest slovenskega koroškega ljudstva se je hranila od vsega začetka slovenske narodne zavesti tudi prek kulturno političnih dejavnikov. Če so brižinski spomeniki del slovenske koroške kulturne zgodovine, so prav tako del njene zgodovine hom za živo besedo, pa tudi njeni zagovorniki v deželnih ustanovah.^ Vsekakor je bila dejavnost slovenskih protestantskih piscev na Koroškem ob skoraj povsem ..Kranjski" podobi še dokaj pomembna. Janž Fašank je bil eden izmed koroških zastopnikov pri reveziji Dalmatinove Biblije, Gregor Fašank pa je ponudil koroškim deželnim stanovom, da posloveni Dietrichovo postilo.^ Značilno za pomembnost koroškega narečja v vseslovenskem knjižnem jeziku je prav gotovo sestav Registra Dalmatinove Biblije. Register ima v drugem redu koroške izraze za kranjske, na tretjem ..slovenske ali bezjačke", na četrtem „hrvačke, dalmatinske, istri-janske ali kraške". Koroško narečje je bilo tudi zato upoštevano na drugem mestu, ker so, tako se zdi, koroški deželni stanovi prispevali znaten delež in tudi biblijo v višini petine naklade odkupili. Tako je imel slovenski koroški protestantski pridigar pa tudi bralec iz preprostega sloja možnost, da se je učil slovenskega knjižnega jezika, ko ga je primerjal s svojim materinskim narečjem. Rekli bi, da se je prav po Dalmatinovi bibliji ohranila zavest skupnega knjižnega jezika. Če je bil J. Stabej mnenja, da je Dalmatin skušal doseči čimvečji krog bralcev tudi tako, da je pripisoval na robu teksta tudi germanizirane izraze iz vsakdanjega govora deželnoknežjih, deželnostanovskih, uradniških krogov, je pač povedal, da je Dalmatin vedel, da so med Nemci ljudje dobre volje, ki sicer poznajo slovenščino v njeni pogovorni obliki, niso pa kos nekoliko privzdignjeni, tudi sakralni govorici.^ Vse to pa spet kaže, da so bili odnosi v tistem času med obema narodoma dobri in da jih ni kalila še nikakršna narodnostna mržnja. Tako je prešla zavest o sožitju dveh narodov v poznejšo zgodovino protireformacije na Koroškem. Zanjo je značilno, da posebej na Koroškem ne zanika dosežkov slovenskih protestantov na jezikovnem področju. Tako spet I. Grafenauer pove, da so se „na osrednji slovenski knji- 10. Koroški kuiturni dnevi v Ceiovcu ževni jezik ozirale tudi jezuitske pridige in kateheze v Celovcu, pa dijaške deklamacije na tamošnji jezuitski šoli"!' Na širšem kulturnem področju in ožjem jezikovnem je slovenski protestantizem s pomočjo nemških deželnih stanov uspel globoko v same korenine slovenskega naroda položiti zavest o njegovi samobitnosti, hkrati pa omogočil tudi v času, ko je sožitje med dvema narodoma pojemalo in se iz stoletja v stoletje slabšalo, da se je preživela misel o samosvojosti slovenskega življa, tudi na še tako izpostavljenih pozicijah, kot je Koroška. Nikoli v zgodovini nista oba naroda, nemški in slovenski, tako složno živela drug ob drugem. Čeprav je fevdalni sistem oviral prosto izmenjavo idej v svoji katoliški zasnovi, je v protestantizmu zmanjšal razdaljo med plebejcem in fevdalcem vsaj v svojem kulturnem hotenju, ki pa ga seveda ni bilo brez religioznega, protestantskega ozadja mogoče niti zamisliti. Šele protestantizem je omogočil kulturno sožitje. Če je za Slovence bila kdaj zgodovina učiteljica, je bila v tistem času. Le močne ideje morejo premagati ozke nacionalne interese in zmanjšati razdalje med narodi. In še moremo pritrditi Niet-scherievemu pogledu na zgodovino: človeštvo mora živeti ciklično, v cikličnem zaporedju je edina možna razpoznavna oblika njegovega življenja. Ne gre, da bi podaljševali obdobja kulture čim dalje je mogoče, temveč da bi ta obdobja, naj so še tako kratka, dosegla najvišjo možno raven.37 Ko je slovenski protestantizem s svojimi kulturnimi zavezniki v nemškem narodu dosegel, kar je mogel doseči, je ugasnil, toda prav to obdobje, tudi v posrečeni kombinaciji z nemštvom, je utrdilo in pognalo v rast nadaljnja stoletja slovenske kulture. Brez takšnega protestantizma si ne bi mogli zamisliti slovenske narodne in kulturne prihodnosti. OPOMBE 1! G. Heiligsetzer, Ferdinand I und das tand Karnten in den Jahren 1535/36, v. Carinthia I, 1974, 125. 14 O. Sakrausky, Ein bisher unbekannter s!owenischer protestantischer Katechis-mus aus dem Jahre 1580, v: 900 Jahre Villach, Villach 1960, 450. 15 W. Neumann, Die Reformation in Vil-tach, v: 900 Jahre Viliach, 422. 16 Sakrausky, n. d. 450. 17 Prav tam. 18 Prav tam, 451. 19 B. Grafenauer, Koroški Slovenci v zgodovini, 152. 20 I. Grafenauer, Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva, Mohorjeva družba, Celje 1973, 112. 21 M. Mirkovič, Pokušaj Matije Vlačiča ilirika, da osnuje sveučilište u Regensburgu i u Ceiovcu, Rad Jugosiavenske akademije znanosti i umjetnosti, Zagreb 1954, 537 si. Prim. D. Mihelič, Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja, 287 sl. 22 i. Grafenauer, n. d., 132. 23 Fr. Hausmann, Michael Gothard Christalnik und sein Briefwechsel mit Graf Joachim v. Ortenburg, v: Carinthia I, 1975, 72. 24 G. Adolf v. Metnitz, Genealogische Forschung in Karnten — ein Uberblick, v: Carinthia I, 1975, 83. 25 Nav. B. Grafenauer, Koroški Siovenci v zgodovini, 151. 26 O. Gutsmann, Deutsch-vvindisches VVdrterbuch, Klagenturt 1789, Vorrede. 27 B. Grafenauer, n. d., 151. 28 Prav tam. 29 Fr. Kotnik, Bukovniki, v: Koroški zbornik, DZS, Ljubljana 1946, 312. 30 Prav tam, 313. 31 Prav tam. 32 I. Grafenauer, Slovensko slovstvo na Koroškem, živ člen vseslovenskega slovstva, v: Koroški zbornik, 311. 33 ). Grafenauer, n. d.. Novejše najdbe in ugotovitve gl. I. Domej, Pliberška prisega iz druge polovice 17. stoletja, JiS 1973/74, 255; E. Prunč, Rokopisno in arhivsko gradivo Koroške, JiS 1973/74, 263; 7. Koruza, O zapisanih primerih uradne siovenščine iz 16., 17. in 18. stoletja, JIS 1972/73, 153, 244; isti, Dopolnilo k pregledu o zapisanih primerih uradne siovenščine iz 16., 17. in 18. stoletja, JiS 1973/74, 266. 34 J. Grafenauer, n. d., 307-308. 35 J. Stabej, VVdrterverzeichnis der Sprachbemerkungen und des Registers in der Biblia Dalmatlns 1584, v: Jurij Dalmatin Biblia, II. Teil: Abhandlungen, DOr. Rudolf Trofenik, Munchen 1976, 103. 36 I. Grafenauer, n. d., 310. 37 A. G. Widgery, Les grandes doctrines de I histolre, Galllmard, Pariš 1965, 310. DOPUST 79 - 4. STROKOVNI SEJEM za prosti eas in hobby — Ponudbe za dopust in potovanje — Čotni — Oprava za kamping — Prikotice — Šotori — Pritiktine i. dr. CELOVEC - Sejemski vhod St. Ruprechter Str. - od 19. do 22. apriia, dnevno od 9. do 18. ure RAZSTAVA AVTO- MOB!LOV Veiika gradbena dejavnost SPD ..Edinost" v Piiberku vabi na GLASBENO POPOLDNE v četrtek 19. aprila 1979 ob 16. uri v dvorani Schwarzi v Piiberku. Gostujejo čiani Siovenske giasbene matice v Trstu. Na prireditev vabimo otroke, ki obiskujejo giasbeno šoio ter njihove starše in ijubiteije giasbene umetnosti. Prijate!)) iz Trsta nam bodo pokazaii kaj obiskovaiec giasbenega pouka lahko vse doseže na giasbenem področju. ' O