štev. 114 TRST, ponedeljek 25. aprila I9IO, Tečaj XXXV - IZHAJA VSAK DAN tadl ab nedeljah la praznikih ob 5., nb ponedeljkih ni 9. zjutraj. Paaamične itev. s® prodajajo po 3 nv(. (6 stot.) v mnogih tobaksrnah v Trstu in okolici, Goricij Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarele fitev. po 5 nvč. (tO stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETR^ v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po M st. mm, »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ===== Plačljivo In utožljivo * Trstu. - — NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. F edinosti j* meil aa ealo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ItniRiu aa nodelj.k* lsiaaj« „JKX>IX08TX" ataa«: aa oalo l.to Kron S'30, aa pel lat« Kron 3-60. Vsi dopisi se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma li ne sprejemajo in rokopisi se M vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ====== Giorgio Galatti štev. 18. - FoStno-hranllnKnl račun It 841652. TELEFON It 11-57. Javni shod pol. druftva „Edinost" v Bazovici. Včerajšnji shod pol. društva „Edinost" v Bazovici je bil nepričakovano dobro obiskan. Poleg- državnega in dež. poslanca dr. Rybar-a sta se vdeležila shoda tudi dež. poslanca dr. Martinis in dr. Wilfan, ki ie kot predsednik društva shodu tudi , predsedoval. Dr. Wilfan je zahvalil zborovalce, ker se jih je zbralo na vabilo pol. društva tako lepo število, povdarjal je, da je potrebno, da se sestanemo večkrat na javnih sestankih, kjer se zamoremo razgovoriti o skupnih stvareh, potrebno pa je tudi, da >e sestanemo večkrat, v svrho, da se ohrani med nami zavest, da spadamo danes mestni in okoličanski Slovenci skupaj. To so spoznali tudi že naši predniki, ki so osnovali pol. društvo, kateremu so nadeli ime „Edinost". V znamenju „Edinosti* se moramo boriti, dokler ne postanemo enaki našim sosedom. Potrebno je, da se živo zanimamo za javne stvari. Nadeja se zato, da ne bo nikomur žal, da se je vde-ležil današnjega shoda, ki ima na dnevnem redu poročilo o političnem položaju, o katerem bo poročal državni poslanec dr. Rybar (Živahni živio klici dr. Ryba.ru), kateremu podaja besedo. Dr. Ry bar je povdarjal pred vsem, da je imel v teh treh letih, kar je poslanec, zelo težek položaj, ker so bili trž. Slovenci poprej 10 let brez zastopnika v drž. zboru. Nasprotni poslanci pa so storili vse, da bi si priborili upliv na mero-dajnih mestih. Imel sem vodno dobro voljo, — je nadaljeval g. poslanec — in ako Bog- da zdravje, ohranim to dobro voljo tudi zanaprej. Potrebno pa je, da se poslanec dogovori z ljudstvom o njegovih potrebah, v kar so potrebni seveda neprestani stiki med poslancem in ljudstvom. Ker je pa v okolici veliko vasi in je tudi v mestu veliko shodov, seveda poslanec ne more priti vsaki mesec v Bazovico. No, bil je vendar tudi v tej vasi že par-krat, a takrat se je razpravljalo le o do-nifcčih stvareh. O politiki in o delovanju v dunajskem parlamentu pa dosedaj Bazovici še ni imel prilike govoriti, dasi bo to gotovo interesiralo tudi volilce v Bazovici. Gospod poslanec je na to orisal strankarske razmere v državnem zbaru. Ojstro je bičal germanizatoričn! in protislovanski sistem tedanje vlade, ki pošilja med nas nemške uradnike in delavce, mej tem ko se meče naše ljudi na cesto, (Viharni vskliki ogorčenja). Dočim se morajo naši ljudje celo iz neposredne bližine Trsta izseljevati v Ameriko, ima v Trstu na tisoče regnikolov in Nemcev delo in zaslužek. Nadjati se je vendar, da pride kmalu čas, ko bomo ne le plačevali, ampak tudi odločevali. Med zahtevami, ki smo jih stavljali, so bile v prvi vrsti zahteve po šolah. Dosedaj nam je vlada dala k večjemu po kako ljudsko šolo. Zakaj nam vedno gospodarijo Italijani in Nemci ? Zato, ker nimamo šol. Radi tega smo zahtevali šole. Kakor znano, smo v tem oziru že nekoliko dosegli, a upati je, da dosežemo tudi letos zopet nekaj več. Zahtevali smo tudi osnutje drugih šol, obrtno šolo, srednje šole itd. Glede obrtne šole je stvar dobro upeljana ia nadejati se je, da konečno vendar-io dobimo obrtno šolo. Bolj težka je borba glede srednjih šol ; vendar mi ne odnehamo, dokler ne dobimo tudi teh, Vsled zakona, ki je bil lansko leto sklenjen v prid živinoreji, se nadeja, da bo mogoče dobiti tudi okolici, ki ni dobila dosedaj še nikdar nič, znatnih podpor za pospeševanje živinoreje. To upanje je tembolj opravičeno, ker je postala tudi naša kmetijska družba članica kmetijskega sveta na Dunaju. Doseglo se je od vlade podporo, s katero pomočjo je bilo mogoče kmetijski družbi nastaviti stalneg-a učitelja kmetijstva. Dobilo se je za okolico nekaj sena po znižani ceni. To je bilo sicer malo, a drugje so dobili še manje. Pa tudi na drugih poljih so skušali storiti on in njegovi kolegi kolikor je bilo mogoče. Omenil je akcijo, ki jo je uprizorila vlada v prid Dalmacije in Primorja, ki je pa splavala po vodi, ker so vsled troškov, ki jih je provzroči!a aneksija Bosne in Hercegovine postale državne blagajne prazne. Zbog tega so bila ustavljena vsa dela. Omenja nove justične palače v Trstu. Trcštci zn to palačo so proračunjeni na 4 in pol miljona kron. Pri tem bi mnogo zaslužili naši delavci, vozn ki itd. A da-si sta bila Že stavljena v proračun dva obroka po 900.000 kron, se vendar dosedaj še ni začelo niti meriti. Gospod poslanec je konečno omenil, da se hočejo Slovani in specijelno Jugoslovani tesneje združiti in povdarjal, da treba do poslancev, ki store kar morejo, imeti zaupanje, četudi oni na morejo položiti takoj politiških uspehov na mizo. Mi smo mlad narod in lahko čakamo. Tudi v mestnem svetu je naše stališče težko. Le s previdnim postopanjem se da kaj doseči. Ako ne moremo doseči takoj uspehov, zato ne smemo obupati. Bili so še hujši časi. Danes smo že dokazali, da nečemo biti ščavi, zato smo si pridobili Že spoštovanje tudi nasprotnikov. Bazovci so bili vedno možje, med katerimi ni bilo izdajalcev, tako se nadeja da bo tudi v bodoče. (Viharno odobravanje). Treba napraviti kakor burja... Za besedo se je glasil g. Križ-m a n č i č, ki je rekel, da Italijani s tem, da podpirajo Nemce v boju proti Slovanom, žagajo vejo, na kateri sedć. Leta 1878 smo mi prelivali kri v Bosni, a sedaj maramo plačati še račun. Ako ugovarjamo, se nas postrelja, kakor je to storil oni orožnik na Opčinah. Treba da napravimo enkrat tudi mi tako, kakor je napravila burja v Miljah. (Odobravanje). Govornik je konečno kritikoval postopanje namestnika princa Hohenlohe-ta v zadevi oddaje dela v novi prosti luki, kjer so bili sprejeti od 66 prijavljenih slov. delavcev le štirje, a Še ti ne smejo govoriti slovenski. Za zdravniško ambulanco v Bazovici. G. G r g i č je vprašal, kako je z zadevo zdravnika v Bazovici. Po s 1. dr. Martinis je odgovoril, da je glasom njegovih informacij pri mestnem protofiziku dr, Constantiniju že odrejeno, da bo . prihajal obč. zdravnik iz Opčin po 2—3 krat na teden v Bazovico. PODLISTEK. Jurkica Agićeva. Povest. Hrvatski spisal Ks. Šandor-Gja!ski. - Prevel Fr. Oral. Ne Radmanović, ne Smiljanović nista opomnila ničesar, nasprotno, molčala sta tudi potem, ko je Glavare vić ponovno začel hvaliti lepoto Jurkičino. Hanibal je zgrbančil čelo, a doktor je brbljal dalje veselo in lahkomišljeno, kakor navadno; Smiljanić pa, ki mu je bledi obraz zardel dvomljivo rdečico, je sedel tiho, zatopljen, kakor v sanjah. Vratar je pretrgal Glavare vi ću govor ter javil, da peštanski in dunajski vlak odhajata. Vsi trije so se dvignili. Smiljanić si ni upal na piano zbog hladnega, nočnega zraku; zato se je v dvorani poslovil od prijatelja. Radmanović pa ga je spremil do vlaka. A ko se je slednji povrnil v restavracijo, naletel je na Smiljanovića, ki se je prerekal se sobarico. Sobe zanj ni bilo. — Pa ste mi rekli, da je ? se je togotil pristav. — Mislila sem, da kakor je gospod dospel z milostivim gospodom, da bosta skupno spala v istej sobi; dve postelji sta tam, gospod pa je dobrohotno odstopil sobo neki dami, — tako torej nimamo prostora za vas. — Na! — vse sem pokvaril jaz, — se je vmešal Radmanović. — Sodnik, ne srdite se! Zastonj nisem lovec. Tudi midva se nastaniva. Pred vsem pa bova večeijala. Smiljanić se je držal nekoliko časa še kislega obraza, ali Hanibal ga je se svojim lepim, uljudnim in zanimivim pripovedovanjem takoj pripravil, da je pozabil naročene sobe in vseh neprilik ter poslušal samo njega. Hanibal je naročil steklenico tokajca ter poprosil Smiljanića, da mu bo za ta večer gost. — Tako in tako! Brez moje pomoči nocoj tako ne boste počivali! — se mu je posmejal Hanibal zvito. — Dolgo še sta se razgovarjala. Rad-manoviću so se Smiljaaovićevi nazori omilili, in pa tihi nežni način, kakor jih je razvijal. Ugajalo mu je posebno, ko mu je Smiljanić izpovedal povsem odkrito, da je v marsičem nasprotnik slavonskega plemstva in veleposestva, ki je na veliko škodo ljudstva izvedlo segregacijo in komasacijo.. — Tudi v moji vasi je bilo skoraj turškega nasilja! je dodal žalostno pristav. A povedal ni, da so mu o priliki te oddaje potom rubeža ubili očeta, čislanega kmeta, tedaj tudi vaškega starešino. Hanibal je odkrito priznal, da postopanje večine plemstva in veleposestva ni bilo tako, kakor je zahtevala korist j ljudstva. Smiljanić je izprevidel, da mu Hanibal govori iz polnega prepričanja, ker, če tudi se je še le danes spoznal ž njim, vendar mu je bilo znano že od prej, da Rad-manovići so se bili pogodili se svojimi kmeti ter da je Hanibal velik prijatelj svojim ljudem. V področju svojega velikega posestva je sezidal na lastne stroške najmanje deset ljudsko-šolskih poslopij. Govorila sta tudi o svoji sopotnici. Hanibal je odkrito priznal, da se skoraj ni še sestal s tako devojko. Hvalil je lepoto in mikavnost Jurkičino. — A kaže, da je vrlo dostojna, — je pridodal Smiljanić. — Kaj pak, da je! — ga je zavrnil Hanibal živo. Kakor vse dobre in plemenite duše je imel o ženskem spolu na sploh le dobro mnenje ter ni trpel, da bi se katero osumljalo že v naprej. „Oni, ki misli, da so vse hudobne in slabe, verujte mi, ni pridobil še nijedne," — tako je trdil on. A pri tem ga je še prešinila nekaka bojazen za Jurkico. Pomislil je na napade in sumničenja ljudi, s katerimi ljudje preganjajo take revne mladenke, ki jih življenje sili, da daleč od doma žive same med svetom. Okolu polnoči sta Radmanović in Smiljanić vstala, da si poiščeta prenočišča. Smiljanić je bil plah človek. Za ves svet ne bi se obrnil do kakega človeka s prošnjo Za šolo v Gropadi. G. Brce vpraša, kako je z vprašanjem šole v Gropadi, češ, da se ne čuje nič, da bi bili poslanci v tem oziru kaj ukrenili. Dr. W il fa n je obširno pojasnil tozadevne korake, ki jih je storil v tem vprašanju in omenil predloge, ki jih' je stavil v šolskem odseku in v pododseku za ljudsko šolstvo. A konečno so to zadevo gospodje od veČine odstopili pododseku za izpraznjenje šol v katerem ni nobenega Slovenca. Od naše strani se stori vse mogoče, da bi.se pospešila rešitev teg-a vprašanja. Dr. Ryb&f pravi da je stavil tozadevno že dve interpelacije v drž. zboru in omenjal zahteve po tej šoli tudi v nekem govoru bil je v tej stvari večkrat na namestništvu itd. A ustanovitev te šole ni odvisna od vlade, ampak od italijanske večine mestnega svi:ta, ki bi nam Slovencem zgradila rajši ječe, kakor šole. Pa, da se nam branijo dati šole v m.'-.tu,-nazadnje niti ni čudno, a da nam jih ne-čejo dati niti v Gropadi. je pač čudno. A oni nas imajo poleg- vsega tega še za norca. Ko je vlada odredila, da se ima preiskovati, če radi krajevnih razmer — po zimi burja, po leti vročina — res ni mogoče hoditi otrokom iz Gropade v Bi zovieo, se je komisija, ki bi bila imela iti na lice mesta to preiskovati, ustrašila burje in ostala lepo doma. Ko je govornik opozoril komisijo, da je oni dan najprimernejši da se prepriča o potrebi š >le v Gropadi, so se gospodje smejali, češ, mi ne bomo hodili v burji ven ! O lepem vremenu pa se gotovo ne bodo prepričali c tem, kako moč ima burja. Tolažiti nas mora le zavest, da bomo konečno zlomili ta upor italijanske veČine proti naVra šolam, ker naša moč vedno narašča tudi v mestu. (Odobravanje). Pred s. Dr. Wilfan priporoča zborovalcem, naj se zanimajo tudi za javno pol, življenje in naj v ta namen zvečer, po napornem delu čitajo časopise, posebno „Edinost-. Proti nemškemu škofu. G. Srebrotnjak vpraša kako je z imenovanjem Škofa v Trstu ? Druzega Nagla, ki ne pozna našega jezika, nečemo več. Nečemo Škofa, ki bo uvajal na mesto slovenskega latinsko petje, hočemo škofa, ki bo uvajal na mesto latinskega petja za uslugo. Nekdaj je na Dunaju skozi vso noč rajši blodil po najoddaljenih ulicah mesta, nego da bi zaprosil koga, da mu 'pokaže, v katero smer mu je iti. Znal je predobro, da je to neumno, celo smešno, a pri vsem tem si je mislil, da ne more rav-( nati drugače. Da bi se izpostavil nevarnosti, da mu kedo odbije prošnjo, ali da ga neuljudno zavrne, ta misel mu je bila strašna. Zato se je vedno kolikor možno izogibal ljudi. Takrai pa celo ne bi bil našel prenočišča, in raje bi bil prebil vso noč bodi tudi pod milim nebom. Drugačen je bil Hanibal. Prirojena mu zavest, zatem ona brezobzirnost in zaničevanje, s katerim se kažejo ljudje njegovo družbe nasproti vsemu svetu, — vse to ga je varovalo, da ni nastopal plaho. Poleg tega pa odločnost in spretnost, lastnosti praktičnega moža, naposled izkušnja in doživljaji vsakovrstnega značaja — vse to ga je okrepljalo v odločnosti, da je bil takoj na jasnem, kako in kje se pride do prenočišča. Sporazumel se je Še na peronu s prvim slugo, ki ga je srečal, zatem zavil v pisarno postaje, a ko je izšel, čakala je že oseba nanj ter spremila njega in Smiljanića k vagonu, ki se je nahajal na postaji. Bil je to voz prvega razreda in s pravo naslado sta legla oba potnika k počitku. (Pride še.) Stran II. EDINOST« št. 114. slovensko. Ako vi, naši poslanci ne dosežete to, povejte tam gori na Dunaju. da pridemo gori mi, vaši v o 1 i 1 c i. (Viharno, dolgo trajajoče odobravanj e). Dr. Rybaf je odgovoril, da pride na škofovsko mesto v Trstu skoro gotovo mož, ki pozna tudi naš jezik. Za složno delo vseh stanov. Dr. Wilfan je konično še pripo ročil zborovalcem, naj se tesno oklenejo pol. društva „Edinost", kjer morajo delovati vsi stanovi združeni in složno, ker je to potrebno, izrekel je nado, da besede, ki so bile izgovorjene, ne padejo na nerodovitna tla in potem zaključil to lepo uspelo zborovanje. Beda in zaščita otrok v Primorju. IV. G. pisatelj nam podaja ob sklepu v -k.'*j preilogov, tičočih se zaščite mladi , Ti so : Za Trst: i. Osnutje , Sirotinskeci sveta'* v katerem naj bodo zastopani vs: ktorji t. j. sodišče, šole, cerkev, časništ -f dobrodelni zavodi, zdravniki itd. — 3. Naobraženje nižjih ljudskih slojev v pravem pomenu besede. Nadaljno nao- ! biviževanje naj pospešujejo predavanja, • poučni spisi v časopisih, cene brošure, { brezplačni dobri časopisi o higijeni, o j snagi, o zmernosti, varčnosti itd. Napove ■ se naj pravi križev pot — bestijalnemu ' alkoholizmu. Naj se vrše predavanja in • izdajajo brošure o alkoholizmu in naj se: v tisočih izvodih širijo med narode. Za Istro: 1. Osnutje poboljševalnic za j ti- čke in deklice po uzorcu „Riformatorioa \ v Trstu. 2. Snovanje „Sirotinskih svetov" za Pulo, Rovinj in Milje. 3. Snovanje »Dnevnih zavetišč" v važnejših krajih Istre, osobito v Puli, Rovinju in Miljah. To bi bilo specijelno za Pulo umestno. 4. Snovanje »priskrbljevalnic mleka« j in „Zsbališč" za Pulo in Milje. 5. Prirejanje predavanj, knjižnic za nižje sloje. Za Goriško-Gradiščansko: 1. Ker goriški otroci že imajo svoj zavod za uboge, naj bi se enak zavod otvoril za deželne okraje z enakim namenom. 2. NaobraŽevanje nižjih slojev naroda, kakor omenjeno za Trst in Istro. Osobito za Gradež bi bilo to umestno, kjer strašno divja alkoholizem. Ker so okraji Tržič, Krmin.. Červinjan in tudi gorski (soški) okraji udani alkoholizmu, naj se tudi za te okraje deluje v tem srmslu. 3. V nekaterih krajih — osobito v Tržiču, Červinjanu, Gradežu, Krminu, Gradiški — bi trebalo uvajati naredbe enake onim v Trstu. Že obstoječe naj bi se z vnemo negovalo. Tako nekako piše in predlaga g. pisatelj. — Iz vsega je razvidno, da je g. pisatelj bolj v stiku s Trstom, Istro in Furlanijo. Iz slovenskih okrajev Goriške — goriški, tolminski, sežanski okraj — ima malo poročil ; za to nam je o teh krajih malo poročal. Poročal ni o raznih pojavih glede zaščite otrok na Goriškem ; morda pa, da ni znal za te pojave. — Tako n. pr. ni poročal, da imamo na Goriškem, t. j. v Gorici, gluhonemnico, zavode »Šolskega doma" Šolski dom"), „Mali dom", več otroških vrtcev itd. Omenil ni »Otroških vrtcev" v Tolminu, Solkanu, Podgori. Sirotinskih svetov v Sežani, Komnu, Tolminu itd. Omenil bi še marsikaj, pa naj bo dovolj, saj mi je itak spis pod peresom preveč narastel. — Ob zaključku svojega spisa nasvetuje g. pisatelj, naj bi se iz vseh dežel Primorja izvolil komite, ki bi deloval v tem smislu v zaščito mladine. Tako bi imela naša mladina, ki bi vsled dobre vzgoje dorasla v prave može in žene, hvaležen spomin na svoje podpi-ratelje, ki so v svojem življenju žrtvovali ves trud v srečo drugih, v srečo naroda. Merodajni činitelji naj bi delovali skupno in harmonično v dobrobit narodov, ker »viribus unitis« bi premagovali tež koče te naloge. Splošni namen vsemu pa bodi, da vsak človek dela in dela, dokler more. Mladina naj se navaja dela, kajti delo bi »tri duh in krepi telo. — Ako bo mladina delala in dobivala pravo vzgojo, bo tudi narod delaven in uzoren. — Škof Slomšek je pisal: »Delo nas varuje trajnega zla: greha, dolgega časa in revščine". — Caveant consulea! A. Leban. BRZOJflUNE UE5TL Mladočeiki kongres. Dr. Kramar o položaju. PRAGA 24. Danes je bil zaključen mladočeški kongres. Dr. Kramar je v daljšem govoru izvajal, da, četudi stranka ni več sama odgovorna, se jo vendar dela odgovorno za vse neuspehe. Govornik je potem govoril o delovanju stranke. Rekel je, da se stranka ne bo več silila v ospredje, a njeno glavno prizadevanje gre za tem, da se vrže sedanji sistem. Govornik se je potem pečal z držanjem Poljakov. Izvajal je, da je mogoč sedanji protislovanski sistem le vsled podpore Poljakov, da so pa postale razmere popolnoma ne vzdržljive. To ne more več dolgo trajati. Govornik je omenjal govor, ki ga je imel minuli petek v parlamentu in kjer je zahteval premembo cele uprave v *vtonomističnem in decentralističnem smislu. Misli, da bodo tudi Poljaki prisiljeni zavzeti to stališče. 50 letnica dunajskih filharmonikov. DUNAJ 24. Fiiharmonikarji so danes slavili 50-letni jubilej. Priredili so o tej prilik'i slavnostni koncert, kateremu je prisostvoval tudi cesar. Uataja v Albaniji še ni udušena. — Boj med Albanci in turškimi vojaki. CARIGRAD 24. Na podlagi zanesljivih poročil se vrši v Stimliji, (sandžakat Priština), na cesti Verisovič—Prizrend od včeraj zjutraj boj med okoli 10.000 Albanci in 8 bataljoni turške vojske. Podrobnosti še manjkajo. SOLUN 24. Arnavti so napadli pošto, ki vozi med Prizrendom in Veriš^vičem. S tem je prišlo do boja med Arnavti in četami, ki stražijo cesto. Na obeh straneh so bile velike zgube. V Prizrendu vlada velika razburjenje. Krva^ volitve na Francoskem. — Ustreljen predsednik volilne komisije. <' )GNAC 24. Župana neke vasi v okra 1 Cognac, ki je predsedoval volilni komisiji, je nek volilcc ustrelil z revol verjem, Avijatska tekma v Nizzi. NIZZA 24. Pri današnji avijatski aznamlo. V soboto, dne 23. aprila 1910 se odpre v Vrdelci (ulica Scoglio) št. 747 nova r: mesnica. Prodajalo se bo goveje meso najboljših vrst in po najnirjih cenah. — Postrežba točna, toliko v mesnici, kakor tudi na dom naročnikom. Ker je podjetje v domačih, poštenih rokah se si. domačemu občinstvu najtoplej priporoča. Hiša z vrtom v lepo ležečem trgu v zelenem Spodnjem Štajerskem je za K 6500 — na prodaj, posebno je za penzijoniste pa tudi za vsako obrt pripravno. Vprašati se je na „Inseratni oddelek „Edinosti" pod „Št. 674." Ia prodaj je v Lj^bjani pri Sv. Krištofa, prav tik Dunalske ceete v Linhartovi ulici, 10 minut od glavne poŠte in pet minut od južnega kolodvora oddaljeno ! posestvo! v obsegu okroglo 40 000 m1, pripravno za ativbišČa, oziroma zaradi bližine kolodvora za skladišč*, tovarne, delavnice itd. Posestvo obstoji iz dveh velikih parcel; na eni Be nahaja pritlična, popolnoma dobro ohranjena LiSa s blevom in podvojnim kozolcem. Parceli sta razdeljeni na 30 stavbišč in se prodaste ali celi ali pa v oddelkih- Posredovalci so izključeni. Več se •izve v gostilni „Mikuževi" v Kolodvorski ulici Stev. 3 V Ljubljani. Pismena vprašanja naj se pošiljajo na naslov: Ivan MiltUŽ, deželni računski revident v Ljubljani. V Trstu, dne 25. aprila 1910. =1=11= Spomladan. zdravilo je potrebno vsakomur, kdor trpi za hemeroidami, revmatizmu, glavobolom in zastarelimi tajnimi boleznimi Kuhan preparat Čistijo in osvežujejo kri. — 6 preparatov K i'20. Pošilja po pošt. povzetju Odlikovana lekarna Frendini — Trst. h HO F^OBJlL k 38 |e preselilo na z bogato opremo za vsaka Corso 49 (Piazza Goldoni) Tel. 1405j vrstni pogreb in prodajal « aico mrtvaških predmetov in vsa / ^ kovrstnib vencev iz umetnih cvetlic ^ perle, porcelana — V^iika zaloga V voscenut sveč Prodaja na debeio ir tl-obfto mam. Velika zaloga praznih buteljk Trst, Via deila Ombrelle 5. Telefon 7i, Romano 11. CIUIBO & U-^0 OO11 100.000 bateljk od Šampanjca za refoSk Prodajajo in kupujpjo se buteljke vsake vrate za refo§k, Šampanjec, bordeaus, rensko vino, konjak, itd. — Velltea zalsgra buteljk od pol litra ia od eden in po! litrs. Damjane iz stekla o al -teae Prevzamejo se dopošiljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst Velike nove prodaj&lnice pohištva in tapetarij Paolo Qastwirtb TRST, ul- Stadion St 6 - Telefon 22-85 Clilfa siedaHSča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo, cene zmerne. Bogata izbera izbera popolnih aob od «JOO do 4000 kron Jedilne sobe. Sprejemne in ka-lilae dvorane v najuovejSem dlogu. — SPECIJALITETA : Železoo in medeno pohištvo Jogžta izbera vsakavrstnih stolic. — Popolne oprem* in isssmszai želi. /aoooioioaooio^ Ker sem prisiljen v kratkem se preseliti prodajalo se bo vse blago, kaktr b&tist, perkal, oksford, zefiir, platuo, panama, sukno, obleke, čevlji itd. itd. K gosi po čudežno nizkih cenah. P : ulica Nuova štev. 36 : M Trgovina posameznih partij 8 Sigmund Vamos vaoaaaaooooaaia&aoaoaioNmm Slovenci ? Slo1 o 4 « mehanik, zapriseženi zvelocso urarne en zlatarne j 7RSt. ca no gm v Trstu, Via del Rivo št. 26. Vsako popravo jamči se za 3 leti, flstotako tudi vsako naročnino. Naročnine se sprejemajo tudi pismenim petom. Prihaja tudi na dom Svoji k s skirifa!'« =«•«•.•• ^t-, ;u« j. pro Ja'a gra-jacfonov, .iw'./obot, is ."oc-praiV.t- pslprev za toćiti piro na pT^/avljsaJe ilT. liroje?, kake motoko e« ui Vf-iJćs prjpadk«v pe tcvsr cenah. fGJLEFON 6?trv % ka^čeka se izdelujejo najsolidnejše in najtar.Čneje samo v mehanični delavnici SržaSkega grafičnega zavoda (Stahilimento grafico Triestino). Telefon 742. TRST, Piazza della oorsa 13. Ttlefon 742 Zaloga avtomatičnih rumeratorjev itd. za ptčć.tnike. Pošiljatve na deželo. zalogo pohištvo M Palma ■i ™ Kjj TRST, ulica Giosue Carducci 20, kjer najdete solid. bla?« mr po najnižih cenah. PH nakupovanju jedilnih, spalnih in nOVODOrOČenCBITI SSS ^ prejennih sob, posebna olajšave __£_- V Trstu, dne 25. aprila 1910 »EDINOSTc št. 114 Stran 311 tekmi Nizza-Antibes, 24 kilometrov preko morja je dobil Latham prvo ceno. Latham je pozneje ponovil polet. Ko je poskusil tretjič, je padel v morje, ker se je bil pokvaril motor. Izvlekli so ga iz morje nepoškodovanega. NIZZA 24. Avijatih RolU je ponovil včeraj polet Nizza-Cap Fierrot in nazaj. Posrečilo mu se je, da je dosegel drugo mesto med šestimi avijatiki. Sultanova bolezen. CARIGRAD 24. Na podlagi zadnjega buletina suHan razun osepnic nima druge boh-zni. Temperatura 39, bitje ž.le 100. Domače vesti. Seja odbsra pol. društva „Edinost" sej bo vršila danes ob 3 uri popoludne v! prostonh „Slov. čitalnice". — Odborniki i in namestniki so vabljeni, da se polno- ? številno udeleže. Predsednik. j Prva primorska gostilničarska zadruga v Trstu. Že davno sem se je pogrešalo zadrugo, ki bi zjedinila slovenske, dalmatinske in sploh slovanske gostilničarje v Trstu v eno falango, ki naj bi tako nastopili skupno proti vsem težkočam, ki zapre-čujejo pravi in neovirani razvoj naših gostilničarjev v Trstu in njega okolici. V ta namen je bil izvoljen pred časom pripravljalni odbor, ki je imel vkreniti vse potrebno, v svrho ustanovitve take zadruge. Ta pripravljalni odbor se je lotil takoj dela in po ne malem trudu preskrbel tozadevna pravila. Da se ta pravila prečitajo in natančno obrazložijo vsem interesiranim gostilničarjem sklicuje se za d a n e s dne 25. t. m. ob 3 uri popol. v prostorih tržaškega podpornega in bralnega društva v Trstu v ul. Stadion št. 19. „U s t a n o v n i občni zbor" s sledečim dnevnim redom: 1.) Prečitanje pravil. — 2.) Volitev načelstva. — 3.) Volitev nadzorstva. — 4.) Even-tualija. Ker bo zgoraj omenjena zadruga nudila zadružnikom velike ugodnosti in koristi, jim priskrbovala vse v gostilničarsko obrt spadajoče predmete po znižanih cenah, ustanovila lastno tovarno sodavice, preskrbovala prepise koncesij, utoke, skrbela za gostilničarsko osobje, točaje i t. d. se je nadajati, da nobeden slovensko čuteči in napredka želeči gostilničar od tega prevažnega zborovanja ne izostane. V to svrho se je odposlalo po pošti nad 300 vabil. Ker pa pripravljalnemu odboru niso bila znana vsa imena gostilničarjev v Trstu in okolici, naj se vsak vseedno smatra za povabljenega ter gotovo pride na zgoraj omenjeni ustanovni občni zbor. Že iz pravil bo vsak lahko uvidel, da je ustanovitev te zadruge več kot potrebna in koristna. Pripravljalni odbor. Jubilej dela D r.es 63-Ietni Ivan Bre zigar, po rojstvu Tržačan, je vstopil dne 25. aprila 1860 kakor težak v lesno trg-o vino nekdaj Rosario Curro kjer je usluž-ben Še danes. Danes mineva torej 50 let poštenega, zvestega in vspešnejra dela Brezigarjevfga pri rečeni tvrdki. Dela v popolno zadovoljstvo gospodarjev od prve;* a začetka pa do danes. Kako so gospodarji cenili okretnost in zvestobo slav-Ijenčevo, priča dejitvo, da so g a često pošiljali tudi ven iz Trsta — na Kranjsko, Koroško, Reko — v poslih trgovine. Ob takih prilikah je često opravljal tudi dela uradnikov. Danes slavi — cenjen od gospodarjev in ljubljen od vseh sodelavcev — kakor nadzornik težakov petdesetletnico svoje službe To je v resnici pravi jubilej poštenega dela. Najlepši dan, ki ^a more slovenski delavec, in vsak, kdor količkaj čuti ž njim, preživeti v letu, je gotovo dan prvega maj-nika, tisti dan, ko vse zavedno delavstvo praznuje svoj delavski praznik. Narodna delavska organizacija v Tr.stu in ž njo v z-ezi tudi „Zveza Jugoslovanskih Železničarjev" praznuje ta dan kolikor mogoče slovesno. Vrše se velikanske priprave, da se bo ta praznik proslavil res tako, kakor ga je treba proslaviti. Dopcludne resno zborovanje, popoludne pa vesela zabava.-Eno in drugo mora biti. Glede veselice smo že poročali, da se vrši na Opčinah na znanem travniku, ki je kakor nalašč za take prireditve, saj bo lahko našlo na njem prostera tisoče ljudstva. Poskrbljeno bo zato, d?i najraznovrstnejše zabave ne to manjkalo. Petje naših narodnih društev, ki ta dan popraznujejo z narodnim delavstvom, godba, ki bo sviiajoč naše narodne: loračnice pospremila delavstvo in njegove j goste iz Trsta tja gor na prijazne Opčine,' bo poiem zasvirala k veselemu plesu, kjer j se bo naša mladež, pa tudi še kak drug, ki ima še poskočne noge, zavrtel, kolikor mu bo ljuw in drago. Prav jo, da se bo ples vršil kar na treh plesiščih. Openski gostilričarji bodo ljudstvu postregli s pristnim domačim pridelkom, in prigrizniti bo tudi kaj, da človeku ne omagajo moči. Ker n^še delavstvo, dasiravno ni preoblo žeru> s cvenkcm, vendar vedno pomni, da je rod slovenskega rodu, bo tudi poskrbljeno zato, da bo naša prepotrebna šolska družba sv. Cirila in Metoda imela kaj od te veselice. Povemo naj torej že danes, da se naj tisti ali tista, ki rada dene kaj sladkega v usta. tedaj na veseličnem prostoru, kar obrne k „Cirilmetodarjem", kjer bo na razpolago dovolj sladkega in dobrega ter Še drugih stvari. Ker pa vsega ne moremo povedati že danes, naj prihranimo ostalo za prihodnje dni, ali kakor rečeno: v nedeljo, dne I. majnika, popoludne vsi na Opčine! Ljubljanska N. 0. 0. v Trstu Ljubljanska N. D. O. priredi v nedeljo, dne 8. majnika, s posebnim vlakom izlet v Trst. S tem izletom, katerega te udeleži večina vajenske skupine ljubljanske N. D. O., je zvezan poučen ogled velikih tržaških podjetij. Popoludne se vrši vrtna veselica s petjem in godbo „pri Tirolcu* pri Sv. Mar. Magdaleni Zg., zvečer pa priredi vajenška skupina v Narodnem domu v Trstu igro *Divji lovec*. Toliko poročamo za danes in v imenu ljubljanske N. D. O. prosimo slavna narodna društva, da se pri svojih prireditvah ozirajo na ta dan, da tako omogočijo nadebudni ljubljanski delavski mladini čim lepši uspeh. Z ozirom na izlet ljubljanske N D. 0. v Trst preloži skupina N. D. O. „Sv. Marko in Sv, Andrej" svojo veselico, ki je bila določena na dan 8. majnika, na dan 22. majnika. Rudolf Pregarc, predsednik. Trgovci jestvin. Jutri dne 26. t. m. ob 3. uri popoldan se vrši v dvorani Maly via Carducci izvanredni občni zbor našega Konsorcija. Na dnevnem redu je edina točka : „Ureditev urnika med tednom"1. Ker je ta točka za nas zelo važna, prosimo da se vsi vdeleže, temveč ker, ako se odobri po mestnih trgovcih pred-lagani urnik, bodo imeli naši kolegi znatno škodo in drugi korist. Torej naši vsi jutri popoldne na občni zbor. - j__■_____,. Nase gledališče. MARTIN KRPAN in njegova Luca sta slavila sinoči prave triumfe v našem glegališČu ki ie bilo oabico polno, kakor pač še pri nobeni predstavi v letošnji sezoni, ki se približuje h kraju. Na predstavo se seveda še povrnemo, Tržaška gledališča. FENICE. Danes prvič letos Leharjeva opereta „Vesela vdova". Tržaška mala kronika. Tatvine V okolici. Našo Včerajšnjo vest pod tem naslovom nam je popraviti v toliko. da aretiran Lovro Muzina ni iz Bazovice ampak i z Trebč in da Macarol ni bil aretiran. Židovski «v;n|?.r. Včeraj je bil aretiran 39 letni ži i Felice Le*i, natakar, stanujoč v ulici Poste št. 6 ker je dne 22. t. m. v ljudski kavarni v ulici Riborgo vrgel na tla tam zaposleno deklo Marijo Gemse, katero je dobil samo in zagrešil nad njo sodomi j o. Samomor. Artur Fittke, 36 let star, poštni oficijal, stanujoč v ulici Scoglio 3 je bil dobil par dni dopusta. Včeraj jutro se je vračal z brzovlakom južne železnice ki pride ob 9-25 v Trst ter se ustrel i z revolverjem v desno sence. Na postaji v Trstu so ga čakali z nosilcami ter ga odnesli v bolnišnico, kjer je umrl sinoči. Samomorilec je bil zaposlen na glavni pošti v oddelku „poste restante". Polkovnik grof Stfirkg je odpotoval včeraj zjutraj ob 7-55 z brzovlakom južne železnice v Brixen, kjer je imenovan brigadirjem. Na postajt so bili vsi častniki gar-nizije, godba 97 pšp. in častna stotnija . DAR O VL Cirilmetodarji zložili K 13' 13, ker je dobil Slovenčev »zaveden odbornik" celih 9 glasov. Razne vesti. Obisk na avstrijskih tehnikah. — Koncem 1. 1909. je bilo na vseh sedmih avstrijskih tehnikah 10.491 slušateljev, 703 več kot 1. 1908: Največ slušateljev je imela ZALOGA PIVA STEINFELD iz tovarne in iz meščanske tovarne „Pilsner Urque\" - v sodčekih kakor tudi v buteljkah. HottonUeve GiessHHer ▼•dao mi« Mil> rod« pri RNTONIO DEJRK, junior TRST, via degli Artisti 9 in IO. TELEFON 505. civilni zemljemerec Kristjan Pertot Ima suojo pisarno v Trsta u uliti della Časoma Ste«. 5, II. nadstropje. Priporoča u ai&vnema občinstva kot edini sloeen*kl ssmljemereo. Svoji k svojim! Odlikovala i&s*oj3cnica Cene zmerne! August Štular Trst, Via delie Poste št. 12, I. nad. (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) : Mule vsakovrstne obleke: najnovejše mode (od 50 Kron naprej) in vsakovrstne uniforme. Naročbe se izvršijo točno Delo solidno & i -v © @ ^elika klobučarna G. Doplicher Klobuki iz klobučevine prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporlj kap za potovanj* in za šport. TS&ST Oorso št. 34. UMETNI ZOBJE Plombiranja sobo? izdiranje zobov bre* vsake bolečine V. Tuscher koncesij, zobni tehnik Pr. J. Ctrnrik :: zobozdravnik :: - TRST - ulica deli?, Gaierma it. 13, IX, n. Podpisani naznanjam slavn. občinstvu, da sem otvoril znano gostilno »pri Valentinu", Crst Barriera veoohia štev. 34. Tcčil bom pristna vina. — Dobra domača kuhinja cenj. gostom vedno na razpolago Za obilen obisk se toplo priporoča A. DEKLEVA . Millovafar mehanična delainica Trst — ulica del Trionfo t i»vr3nje vsakovrstna kovaška in mehaniška doli kakor fcu&i tiikelovanja 1 DAN1ELE PULIM TBSP - aiioa &oquedotto 94 TELEFON 241 Velika zaloga gašenega fo živega apna. Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči. in razproda,)® debelo ie d robe • in CvJ i*«« .O* 4». ... V Via uella Acq't.s 6, nasproti CafftCentraia Velik izbor francoskega iampanjc*, pen^Sih carinik italijanskih in avstro-ofirslsili viu. Bord*a.tv Bcrguuder, renskih Tin, Moseiia iu CUla.it. Ku konjak, razna i^anji ter posebni pristni tropino slivovec ia br»ujev«c. Izdelki I. crst«. do ili :z ± . tirnih krajev, Viiaka naročba se takoj izvrši. R povzetju. — Ceniki na zahtevn !. Razprodaja od pol litia naprti. pošilja s« po frank*. — V kroj s črnci ^malija pod- flftftlilf Trst' ultca Farn8to št/. 40 IJUi lllli odlikovani z diplomo na razstavi malih obrti, izvršujejo se obleke za gospe in sicer po zadnjih uzorcih in parižkem kroju. Paletots, Blouses in plesne obleke. Cene zmerne. Sprejmejo se gospice v poduk proti mali odškoinini. GOSTILNA aaaa „Rndemo de Matal" TRST, Beltzedere štev. 47 toči furhnska in dalmatinska ?ina kakor tudi L vrste PntiEiubiin vedno mu DomaČa kuhinja. Ceno zmerne. RIHAR0 NOVAK & C. J Pekarna in slaščičarna s i prodajo moke t TEST — ULICA FABHETO ŠT. 13 ■ V ^^ SpecijKliteta: Biskotlni l^fto priliki VELIKONOČ- NIH PRAZNIKOV Potice : in Presenci. Majcen Miloš -t mizar - Trst - ulica Leo štev. 2 pri pereča ? lavnemu ebčlastva svojo mizamico. It del nje va&ko vrstno, tudi HAJFI5BJtE POHIŠTVO 3 e? o C9 izvršuje vsakovrstna brušenja Rodolfo Botteri braiar, via Belvedere St 2 <5 Velika naloga rezilnih predmetov, britev, škarij, nožev vseh velikosti. Vajenec, ki hodi po Tuiah, nosi devizo z mojim imenom. izborno in točno po nizkih cenah flfldS) CD pod dobrimi pogoji prodajalnico li-UUUa OD kerjev osebi, ki govori slovensko. Obrniti se na : Collarsich, Caffe Corso. 700 Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artificijatnega kamna s zalogo cementa /fristide gualco - Crst ulioa ften Servoio štev. 2 Telefon 21-42. Stran IV. »EDINOST« št. 114. V Trstu, dne 25. aprila 1910 dunajska tehnika, namreč 309S (2902 redn. in 196 izredn.). Takoj za njo pride praška češka z 2990 slušateljev (2742 redn. in 248 izredn.), Na tretjem mestu je lvovska z 1520 sluš. in 86 gosti. Češka v Brnu (nepopolna) je imela 450 sluš., nemška pa 731. Na nemški praški je bilo 968, na graški pa 725 slušateljev. Na praški češki tehniki se je število slušateljev nasproti L 1908. pomnožilo za 17"70/0, na nemški pa je padlo za 15°/0 ; na dunajski tehniki se je število slušateljev pomnožilo le za 1*6 odstotkov. Žid ministerski predsednik. V londonskih židovskih krogih vlada veliko veselje, da je Italija prva velevlast, ki je sledila izgledu Anglije in določila Žida za ministerskega predsednika. Nu, Italija je nadkrilila Angleško, kajti Luigi Luzzati ni krščen Žid kakor Disraeli. On je iz stare židovske rodbine in ni nikdar tajil svoje pripadnosti židovski rasi. Tako je tudi bivši ministerski predsednik Sonnino židovskega pokoljenja. Njegov oče je bil židovskega roda, mati pa angleška protestantinja. Nu on je vzgojen v krščanskem duhu. Ne le da je župan rimski, Natan, Žid, evo sedaj zavzemlje tudi ministersko pjedsedništvo Žid. Ženska, ki kadi iz pipe. Znano je, da dandanes nI nič posebnega več, da kade ženske smodčiče in tudi smodke. A da kadi ženska tudi pipo, to je vendar-le izjema. Med te spada neka lepa gledališka igralka v Parizu, o kateri znajo vse njene prijateljice, da je strastna kadilka iz pipe. A kdo bi imel temu kaj ugovarjati? Če je njej prav, je lahko tudi nam. Zanimati pa utegne marsikoga, kako je prišla ta lepa igralka do svoje pipice. Tudi to je čisto priprosto. Morala je enkrat nastopiti v ulogi, kjer je bilo predpisano, da mora kaditi iz pipe. Ona si je torej kupila lepo pipico iz morske pene, katero je napolnila z fino zrezanim tobakom. Našla je na tem načinu pušenja tako dopadenje, da je ostala zvesta svoji pipici. Mesto na odru, igra torej ulogo kadilke na pipo na svojem domu. Ona lepa, pipica fletkana, pa je gotovo, da ga v svoji ulogi dobro pihne. Za reformo ruskega pravopisa. Akademik V. J. Bahtjerov je predložil carski akademiji znanosti v Petrogradu spomenico, v kateri se predlaga, naj se v ruskem pravopisu opuste črke jat, fita, ižica in jor, ki so glavni vzrok, da se je ruskega pravopisa silno težko naučiti, tako da je celo med naobraženci malo ljudi, ki bi znali popolnoma pravilno pisati rusko. V spomenici se na podlagi temeljitih podatkov dokazuje potreba reforme ruskega pravopisa. Kakor poročajo ruski listi, akademija ni nasprotna reformi in bo o teh stvareh razpravljala že te dni. Ako sklene reformo, bo s tem znatno olajšano tudi učenje ruskega jezika. Pt^ftrfo CC modema spj»Ina soba — ter razro ** k dru pofai&tgo. Migar, Lpo 2. (623j --^■friri i* O O nrzarski bank, vel1, rr.iz. orodja ia • 0 uu^ fctf kope j iz cinka Nash v Jns. 0dd E^inoHti 640 G nf rt pili!/' Zfl mladoporočence. - 1 ot LJ l' LI O JJI IliftO ptelja za o ve osebi na zme-(Feder), cbiflbnier, omar*1, stolice, kulnnjeko pohištvo t» e proda 'adi oOp"r> v»njp. ..o znižani ceni. Obrniti se na: C^llarnch, Onfle C «o od 9.—11. in 3.—9. popoludne__600 Slovenj in meščani! poslužujete !e v slove: ski brivniei v ulici Seite Fontane 13, za kar se Vam topio prporoča udaui A n ton Novak. Bvnji k svoiim ! 66ti No PS^nnicrn Boba nubiiruna z dvema iCllpUfdljU posteljama in s hrano pri slovenski družini Ux. Farn^to 12, I. n 637 flžIf'O V P mebiirana *oba dvern gospodom ali UuliCl 3C pa tm'abrežine in mejpostaj. Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane,*'stendo in Londona. 7.42 O iz Kormina iu Červinjana preko Bivia. 8.45 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9 25 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpešte in Reke 10.25 O z Dunaja, Lju ljana in Reke. 10.40 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije preko Červinjana. 11.26 O iz Italije preko Kcrmina in Nabrežine. . 2.05 O iz Celja i* B iz Ljubljane, Zagreba, Reke S8-®0. O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4 SO O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. SSS 0 z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.o7 O iz Italije preko Červinjana in Nabrežine. 7.46 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. § 35 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. • 25 B z Dunaja in Budimpešte. li oo o iz Vidma preko rKormina in Bivia in B iz Iz Italije preko Červinjana. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 1 0.36 O iz Nabrežine in mej postaj 1 1.50 O iz Kormina in mejpostaj. OPAZKE. Mastne številke znači j o p o p o 1 O «= osebni vlak; M = brzovl v'eik izbor izdelanega perila, ovratnikov, zapestnic, srajc, nogavic in roksvic! Žepne rute tucat od K i*— dalje. Rokavice iz kože od K 2*30 daljo Dežniki od K a'50 — dalje. — Vse to se dobiva v novi prodajalni Enrico Zerquenich Trst Passo S. Glovsnnt 2 (Nasproti Novim obokom). Podpirana priporoča svojo dobroznaoo gostilne „Prš stari breskvi" <^ere štev. 17, kjer najboljši KrtAŠKI TERAN, it-trsko Črno in vi ca sko belo vino Domača kuhinja. Postreže ob v-^aki uri z mrzlimi in gorkimi jedili Postrežba toči a. — Cen« zmerne. Za obilen obisk se priporoča udana Jcsipisa FiSer gostil;:idarka. 3e=i g »esesa gaKtLm^szmsz^g^TFaag: iostilna AS Beivedere if Josip CPDigOj Ifl «"• Beivedere št. 37 |§ -----L, .......... J ul. Beivedere št. 37 toči najboljša Dela in črna ulp. In črnu doim. »inn. DomaČa k uhinja, gorka iu mrzla jedila vedno na CENE ZMERNE " razpolago. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen Obink 86 priporoča Vckoslav Rebek. H priporoča slav. obči rcstvo SVOJO pekarno in slaričičarno Ulica Ferriera :<1 toisl al. Centi. 1 »Sa Ugodna prilika ! veliki, fini žganjarni na trgu pred Narodnim domom čt 1 (vogal ulice Ghega) je n»i razpolago. Nov dohod ogromne partije maršale in vermoutha po K 1*60 liter. A*ti Spnmanto, Hefošk, zagrebški Pe linkovac in Sokol - P->**ofiirn'.'j5r • i J • t biag-a. :::::::: aLEKS. FliANC MAVElt - TItST TELEFON 1743 ?7aJboJJ2i irir za riobiv^oje p.,čoaa kavv. a Giacomo jV&onaro urar in d-agotinor v Trstu, ulica deiia Guardia 22 TELIKA IZBERA SREBRNIH IN ZLATIH PREDMETOV. — POPRAVE IN NAROČILA SE IZVRŠUJEJO Pt> NAJ-ZHERSEJIU CENAH. Kupuje se ^lato in srebro. Zaloga ovsa klaje, detelje in korobačev po zmernih cenah 7rstf ulico Beivedere iteo. 19 in ulico del Bosco Steu. 14. Uradni prosto r Janez Trdinova ulioa 8 podružnica £rst, el. Stadion 3. Skladišče in kleti v fjubljani in crstu -J1U AGRO-MESKUB ie trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. nis|S:oijši vir pri nakupovanju blaga. PlIVAP T Umetna gnojila, galica, žvealo- M^^^r^^« ? JL viivA • krmila, semena stroji i» oredja M W fk « mil ■ Lk ir. Oiktor Bande! Trst ulica lm Glouunnl 1, l nadi po 9« do 1» m od 3. do 6. štajerska, istrska, da matins:. ter starejše od 80. leta. - Vsakdo zamore zavarovati eeb« v korist drugega, oziroma tretjo o>el>o t lastno korist in to brez idravniSk. pregl da. Vsa pojasnila daje za Goriško glavno zastopstvo zadruge Herc jles v Gorici ali p« tudi Bavsatoijitvo podporne udntg« , HCSSTJLES ' n* Hakl (Flame). v odlik, prodajal, obuna „Ca?zoIeria Triestins * Trst, ulica Giosuć Carducci 21 prej Torrente), dobi &« poleg raznih finih čevlje? zt gcftpode in gospe sledeče obuvalo po najzmernejših cenah in sicer: (Moški čevlji Iz usnja Bazealf (za povezati) Kron 9 60 „ „ M Boxcalf (z elastiko) „ 9.6O „ „ „ Boxcalf Derbey „ 10.— „ „ „ Boxoalf zap. Triumph „ 10.— Kavno taki čevlji za dečke 1 krono manj. Vsaki psi ie iz naifiiejšega uwrja DELO SOLIDNO. Kdor hoče dober zajutrek naj se oglasi pri Antonu lvančič-u, Trst ulica deiia Stazione Stev. 13 kjer dobi gnjat salami, sir in razna aSanin« kakor tudi raznovrstna vina in vedno svež« s- Dreherjevo piwo. — Na obroke! Velika Iz&era SKS" Na obroke! izgotovljen. oblek za gospode m manuf. blaga po jako zmernih cenah — JAKOB DUB1NSKY, Trst, Barriera 34, IK n. aagaaa——p £ SOLIDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERNtH CENAH RAFAELE IT AL! A TRST - ViA MALCANTON - TRST g 5 20*000 sadnih, in vinskih mlinov ve'iko število hidrav. stiskalnic za obrt in gospodarstv. je izišlo iz Jffarfartovih tovarn Leta 1909 je bilo vsega izdelanih: 2500 stiskalnic in ... 1200 mlinov. ... ■V Jasen dokaz za dobroto teh izdelkov. Obrnite se z zaupanjem na ~ m Ph.HayMsCo. Tovarne poljedelskih strojev, livarne, faiiee MAYFARTH & Co. Dunaj II, Taborstrasse 71 --ISče se Možnih zastopnlkoT.-- Zahtevajte brezplačno pofiiljatev tlnstrovanih ka-.... talofoT. .....