a h ill i* ris* PRIMORSKI DNEVNIK SjjjSSVSSr - Cena 35 lir_ Leto XIX. Št. 51 (5426) TRST, petek 1. marca 1963 0» j et Fl $ S d*! ifH* V ) d it FOSTER ODPOTUJE JUTRI IZ ŽENEVE V ZDA ZDA pripravljajo nov načrt pogodbe 0 prepovedi jedrskih poizkusov Beam je izjavil, da bodo ZDA nadaljevale laboratorijske poskuse z atomskim orožjem 4t(35^A, 28. — Voditelj ameriške delegacije na ženevski kontov? ^"iam Foster bo zapustil v soboto Ženevo in odpotoval Dan njegovega povratka ni bil določen. Danes je imel tovhn razSovor s sovjetskim predstavnikom Carapkinom. Po-iJy ^ bosta sestala intrt takoj po plenarni seji konference. Vhp! n&črt pogodbe za prepo-poskusov, ki bo ver- Pf Predložen v Ženevi. Na iv^ik državnega depart-jo tJf} hotel povedati, kakšne ''ptMi mec* načrtom, ki je N n.i0žen 27- avgusta, in no-%ha>m. Vendar pa trdi IN n2?*°n Star», da vsebuje ,«i Nv,,Crt manjše zahodne za-< 'Hita,.:* nadzorstvo. List ie nadzorstvo. List je da bo to zmanjšano Aiuanjoauv t m°goče zaradi novih NjJni. h odkritij glede ugo-Naiin idrskih eksplozij na »n ,NnaVBaje bodo iz novega tisti del, ki zahte-l&j Nivoi„ nost mednarodnih o-!*SihCev na domačih nadzor-rg P°stajah. ^ v zvezi je zanimiv govor, ki ga je imel danes podravnatelj ustanove za oboroževanje Beam, ki je izjavil: »Odkrili smo, da je na. ša sposobnost ugotavljati potrese na veliko razdaljo, večja kakor leta 1958 in 1959. Sedaj proučujemo novo tehniko, ki se zdi, da obeta Se širše možnosti v prihodnosti. Vzroki so za domnevo, da je naša sposobnost mnogo boljša, kakor se je mislilo pred nekaj leti, in da se bo ta sposobnost še izboljšala v prihodnjih letih.» Novi načrt sporazuma, ki ga pripravljajo, baje odraža misli tega govora. Prvikrat se v načrtu sprejemajo avtomatske nadzorstvene postaje in se ne določa nobeno mednarodno nadzorstvo nad domačimi postajami v notranjosti Sovjetske zveze. Načrt, ki se pripravlja, pa ponavlja zahtevo mednarodnih inšpekcij na kraju samem. Kakor je znano, zahtevajo ZDA po včerajšnjem sporočilu najmanj se- ,ll,iiiiiii„m,llllll|lllimil,„„ll„„,„mi,,|„.... Moskva svari A vstrijo tod skupnim tržiščem P^va Avstrije z zahodnoevropsko gospodarsko skupnostjo b * bila skladna z določbami avstrijske državne pogodbe poj U%vnA' 28. — Agencija TASS v? noc°j neuradno izjavo, “litja P/avi med drugim, da bi bil Atrije pri skupnem tr-"itin ?eskladna z njeno nev-h siti, Jer bi njena udeležba ? stran ,?šču postavlja Avstrijo hovtn.^pJ&škega bloka NATO, ki ' 8oni„? Sovjetski zvezi in dru-aTj*aUstičnim državam. Ja nadaljuje, da si nihče v ®elati iluzij, da bi lahko si,,zahodnoevropsko gospo-. lOso^Pnost in se omejil samo C> Br,?.apke odnose ter se iz-C1, Kr”®no-vojaškim obvezno-{' CltSSbciJa dodaja, da sta ta C* Je lo med seboj povezana, i«"’- i £5* slf,,asno> da bodo člani ome-J <31 »j-rPnosti storili vse, da v j/l(H Avstrijo, če bi se ' V°J' Avstrije skupnemu bila tudi v nasprotju z u "a lf< da bi odvrnili Av- b' I Al stalne nevtralnosti in •tsA y Poslovanja državne po- Kspsr po°M“ iSt^ju i? nevtralnosti in po Ort . ^USOV. Hn Vri rtHtrrrriH Av. Itib-i uu v avstrijski zu* ■ 1 Prevladala težnja po obveznosti, ki jih na podlagi državne Av- po iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiMiiimiiimiiiiiimiiimiiiiiiiiin,,iiniiiimiiiiiiiimiiiimii,miiimiiniiiiii!imiiiimiiiiiiiu»ii»iiniiiiniiiiiiiiiiiiiii> VODITELJ ITALIJANSKIH MONARHISTOV NA »VOLILNI TRIBUNI« Covelli je za alternativo desnega centra ki naj zajame »po potrebi« tudi fašiste Zborovanje na temo: «Zdravstvena reforma in socialna varnost* - Deficit trgovinske bilance: 869 milijard sodobne % l Za*rflni K**1 ,ri b„ 4 ~~ Bokončno je po. n 0'j, !%« s0dr,u na mednarodnem fevd, 1 Jv » 7 glasbe, ki bo v Za-^JUgip? 16. maja, sodeloval P° bII. J® oS.01etia ,nejšlh skladateljev (ibJNačih lg°r Stravinski. Fo-il P®g £0*°v se na drugem N>(1 bienalu pričakuje tuje jjtijjj'1 0rken°v Državnega »im/o- 1 V! 5Še0rkaaV- * baletn kori IU iTV^e t^raKovsKe fil- ■ 'S* lra iz Moskve, tra Krakovske ,®ga kvinteta iz Pariza elektronsko glasbo iz ™»jji a elektronsko g zn^jreditvi bodo sodelo-rftJ > z*6?1 sovjetski, ameriški, (fi P f *ti, bodnonemški dirigenti sM ^»#"ovc nažradc 28. — Glavni odbor Ustanove Balzan«, ki d5 v/ W«(ar°dn 204 ~~ / Hi* Andrej Nikolaje- vi S6 tNrzI°Y' ki ie član moskov-9 sovjetske^ ajeade- je rodil v ( «* 20 -- Mutueje preselil v P{ y| ’ MoreNevino prof. Samuel °n. ki poučuje na har. RIM, 28. — Ce si kdo še ni bil na jasnem, zakaj italijanski monarhisti izgubljajo na političnem vplivu, mu je včerajšnji nastop tajnika PDIUM Covellija na televizijski oddaji »Volilna tribuna« nedvomno razčistil pojme; in če bo PDIUM po tem nastopu prejel na bližnjih volitvah še nekaj glasov, je to pripisati pretežno dejstvu, da se politično dogajanje ne ravna izključno po pravilih človeške pameti. Nemogoče je namreč jemati resno to, kar je Covelli govoril o politiki in programu italijanskih monarhistov: oni da so sicer monarhisti, da pa to ne pomeni, da so za reakcijo in konservativnost ; oni so za tisto »demokratično revolucijo«, ki je združila Italijo pod savojsko dinastijo in jo vodila po poti »nenehnega gospodarskega in socialne, ga napredka« (neposredno v faši. zem); tudi oni so za »ljudsko« po-litiko, medtem ko KD vodi ljudsko politiko samo zato, da bi ((konkurirala komunizmu«; tudi o,ni so za gospodarsko načrtovanje, toda to načrtovanje mora »ponovno vzpostaviti gospodarsko svobodo, okrepiti zasebno pobudo in zasebno lastnino, začenši z ono v kmetijstvu«; zavzemajo se za ((okrepitev državne oblasti« in za »dostojne plače tistim, ki jo branijo v javni upravi in med policijo«. Covelli je zaključil, da za monarhiste ni KD, ampak komunizem tisti sovražnik, ki ga je treba premagati; toda premagati ga je treba tam. kjer so njegove sile ((najaktivnejše ih najbolj nevarne«; »te zakrinkane sile, ki se skrivajo pod lažnimi imeni bolj ali manj demokratičnega socializma, levičarskih struj, so znotraj in okrog KD«. V odgovoru na neko vprašanje je Covelli dejal, da monarhistična stranka že po svoji tradiciji ne more biti niti profašistična niti protifašističha; ona je za «po-mirjenje« in se zavzema za »nacionalno demokratično in katoliško alternativo desnega centra« ki jo je moč ostvariti s KD, liberalci, monarhisti in »po potrebi tudi z misovci«. Na neko drugo vprašanje je Covelli zatrjeval, da se bodo Italijani »vrnili k svoji zgčdovini in bodo priznali monarhiji njene zasluge«. Za sedaj se monarhisti bore za »restavracijo vseh tistih vrednot, ki so povezane z monarhističnimi ideali«; ko pa bo uresničena ta restavracija, »bomo začeli bitko za restavracijo monarhije in za vrnitev kralja«. Jutri bo nastopil na »Volilni tribuni« tajnik PRI Reale. Na občnem zboru Confindustrie, ki je potrdil njenega dosedanjega predsednika prof. Cicogno, sta spregovorila tudi minister za industrijo in trgovino Colombo in minister za državni proračun La Malfa. Colombo je dejal med drugim, da se ne strinja s kritikami politike levega centra, La Malfa pa je dejal med drugim, da je sedanje negativno stališče Confindustrie glede politike levega centra prav tako kratkovidno, kakor je bilo leta 1952 kratkovidno stališče zveze industrijcev glede liberalizacije trgovinske izmenjave; danes smo pred novim preobratom, ki ni le gospodarski, ampak hkrati gospodarski in političen. Gre za politiko gospodarskega načrtovanja, glede katere smo v zaostanku najmanj pet let. »Kljub doseženim uspehom — je poudaril minister — je naš gospodarski sistem krhek; pridobiti mora dokončno trdnost. V razdobjih ugodne konjunkture, kot so bila ona v preteklosti, te krhkosti ni moč opaziti; če bi nastopila neugodna konjunktura, bi gospodarska kriza, ki bi utegnila nastati, postala socialna in politična kriza s hudimi posledicami za stabilnost dežele«. Gospodarsko načrtovanje je po mnenju ministra »nova metoda za organi zacijo vsega našega gospodarskega in socialnega življenja, ki razvija svojo dejavnost na najrazličnejših področjih z gledišča vseh potreb in koristi skupnosti«. Na koncu je minister izrazil prepričanje, da I Longu. bodo po tem občnem zboru tudi podjetniki »čutili odgovornost in vrednost nove usmeritve«. Notranje ministrstvo je zavrnilo volilne znake naslednjih političnih strank in gibanj; »Raggruppa-mento sociale italiano«, »Partito socialista cristiano«, »Movimento di Comunita di Genova«, »Movimento politico di cattolici italia-nl», »Partito laburista italiano«, »Unione siciliana cristiano sociale«, »Associazione nazionalista ita-liana«, »Partito socialdemocratico sud-tirolese«, »Movimento popola-re italiano«, »Gruppi monarchici di iniziativa e di azione« in »Movimento nazionale cristiano«. Razlog za zavrnitev more biti la po; doDnost znaka z drugimi prej predloženimi znaki ali znaki, ki reproducirajo podobe z versko vsebino. Proti zavrnitvi je možna pritožba v roku 48 ur. Ministrstvo za zunanjo trgovino je objavilo podatke glede uvoza in izvoza v lanskem letu. Uvoz je znašal 3.785,2 milijarde lir, tj. 16 odstotkov več kot v letu 1961; izvoz pa je znašal 2.916,3 milijarde lir, tj. 11,6 odst. več kot v letu 1961; deficit trgovinske bilance za lansko leto znaša torej 868,9 milijarde lir, tj. 33,6 odst. več kot v letu 1961. Na pobudo vodstva KPI je bilo danes v Rimu zborovanje, na katerem so obravnavali temo »Zdravstvena reforma in socialna varnost«. Zborovanja so se udeležili delegati iz vseh krajev dežele. Uvodno poročilo je imel prof. Giovanni Berlinguer, ki je poudaril med drugim, da bo morala nova poslanska zbornica postaviti na dnevni red uresničenje sistema socialne varnosti, ker gre za eno najbolj perečih vprašanj. Kar zadeva zdravstveno skrbstvo je govornik pripomnil, da je bolni ško zavarovanih 45.586.000 oseb vendar pa je izrazil nekatere pri držke glede učinkovitosti bolni škega zavarovanja, zlasti kar zadeva preventivno zdravljenje. , Komisije bodo poglobile prou čitev nekaterih vprašanj, diskusijo pa zaključil v soboto Luigi ugrabljen 23. februarja. Posebni dopisniki pariških dnevnikov poročajo iz Muenchena, rta je vratar hotela «Eden-Wolf» v Muenchenu izjavil, da je Argoud naročil sobo v tem hotelu pod imenom «Marchall». Okoli 23. ure istega dne so mu sporočili, da ga nekatere osebe čakajo v veži. Argoud je prišel v vežo, ln obiskovalci so mu pokazad osebne dokumente. Sel je z njimi, čez nekaj časa pa se Je premislil in se je skušal vrniti. Tedaj so ga obiskovalci zgrabili in ga odpeljali ven. Baje je tudi sam Argoud izjavil policiji, da so ga ugrabili, a njegove izjave so bile precej protislovne. Zaradi tega sklepajo, da so Ar goudu dali kako mamilo. Baje so se mu neznanci predstavili kot nemški policaji, ln se Je šele na ulici zavedel, da so ga prevarali, ter je skušal zbežati. Tedaj so ga ugrabitelji večkrat udarili po obrazu. Vseh teh novic pa do sedaj niso uradno potrdili. Policija poudarja, da ne misli dajati nobenih pojasnil. Zaradi tega so se dopisniki francoskih časopisov lotili »policijske preiskave« na lastno pest. Levičarski tisk odkrito govori o aktivnem ali pasivnem sodelovanju nemške policije s francosko tajno policijo. »Liberation« poudarja, da je značilno dejstvo, da so Argouda prepeljali iz Muenchena v Baden-Baden, ki je na francoskem področju Nemčije. Tu so ga baje spravili v letalo in ga prepeljali v Pariz. Argoud pa je baje izjavil po liciji, da nima občutka, da je potoval z letalom, gotov pa je, da so ga odpeljali v Baden-Baden. ((France Soir« odgovarja na ugovore, kako je bilo moč ugrabiti neko osebo prav v središču Muenchena, ne da bi nemška policija posredovala, takole: ((Predvsem je bil ust, In to pomeni nered, hri ričanje. Nihče se ničemur ne i di; ln ugrabitev lahko gre neopaženo mimo. Razen tega nima nem tka policija na podlagi veljavnih pogodb pravice raziskovati o dejavnosti zavezniške tajne službe.« Isti Ust pravi, da je Eichmannov primer povzročil proteste, toda u grabltev Argouda verjetno ne bo povzročila mednarodnih incidentov. Ce so ugrabitelji člani OAS, tedaj gre za preprosto dejanje. Ce pa so ugrabitelji francoski tajni agenti, se lahko domneva, da se bo skušala bonska vlada Izogniti zaplet-ljajem. Tudi med alžirsko vojno je Francija včasih kršila mednarodno pravo in prestregla nemške ladje, toda Bonn je zelo šibko protestiral. Tednik «France Observateur« pa postavlja domnevo, da je Argouda ugrabila ameriška tajna služba ali pa da so ga ugrabili golistični častniki v Nemčiji; toda v obeh primerih je to bila posledica Argou-dovih stikov s CIA (Central Inte. ligence Agency). Čeprav je CIA zanikala, da je nedavno povabila Argouda v ZDA, piše omenjeni tednik, da ima informacije, ki dokazujejo, da je Argoud «v zadnjih tednih spet navezal prekinjene stike z nekaterimi ameriškimi sogovorniki«. List dodaja, da je Argoud vedno sanjal, da bi povezal tajno dejavnost z veliko politiko in je vedno mislil na razgovore, ki jih je bil 22. aprila 1901 začel z nekaterimi člani ameriške posebne službe. »Dejstvo je, da je Argoud bil ie vedno prepričan, da padec golisttčnega režima zanima Američane. Zato ni izključeno, da so ameriški agenti po navezavi stikov, ki so jih precej kompromitirali, sklenili izročiti Argouda Francozom.« Druga domneva omenjenega tednika le, da so nekateri golistični častniki v Nemčiji sklenili napraviti konec stikom Argouda z ameriškimi agenti in so ga ugrabili. O Argoudu so govorili tudi na današnji razpravi proti atentatorjem de Gaulla v Petit-Clamartu. Na zahtevo obrambe je sodnik Re-boul popoldne ponovno zaslišal Argouda. Na popoldanski razpravi so prebrali zapisnik o zaslišanju. Argoud je vztrajal pri naslednjem: 1. Osebno ne pozna nobenega od obtožencev. 2. Šemo., predsednik «CNR» Bidault lahko govori v i-menu te organizacije. 3. Smoter «CNR» je, postaviti de Gaulla pred sodišče, ne pa ubiti ga. 4. Izjave, k; so jih podali obtoženci Bastien-Thiry in njegovi sodelavci glede 44 de Gr”‘ —1 jasno v naših srcih in v naših možganih, da se nismo samo zaradi hladne vojne ali zaradi gospodarskih neugodnostih, ki jih povzroča diskriminacija obvezali, da dosežemo pravo enakost možnosti življenja med belci in črnci. Glavni razlog je, ker je ta borba pravična«. Kitajski napad na Togliattija kitaj-»Ljud- aretacije de Gaulla, so torej točne. 5. Izjave VVatina ki je trdil, da je hotel ubiti de Gaulla, pa niso v skladu z Bidaultovimi načrti. CNR ni obsodil de Gaulla na smrt. Branitelji so v zvezi s tem poudarili, da je torej samo Watin streljal proti avtomobilu de Gaulla in da je nastopal na lastno pest v nasprotju z navodili CNR. Zahtevali so od državnega pravdni-ka, naj temu primerno spremeni svoje zahteve o obsodbi. Državni pravdnik pa je odgovoril, da je prepričan, da je bil izvršen poizkus umora. Ce ga bo obramba prepričala o nasprotnem, tedaj bo znova govoril, drugače pa ne. Takoj nato je predsednik dal besedo braniteljem. Razsodba se pričakuje za soboto ali nedeljo. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ameriške ladje in sovjetska letala WASHINiGTO(N, 28. — Ameriški I kusu ponovitve preplezanja direkt- PEKING, 28. — Glasilo ske komunistične stranke ski dnevnik« kritizira idejo »o gospodarjih, ki vihtijo palico nad glavo hlapcev« in dodaja, da kitajska komunistična stranka ne bo nikoli dovolila da »peščica ljudi nadaljuje svojo razbijaško dejavnost«. To izjavo vsebuje prvi od štirih člankov, ki jih bo ta list objavil v prihodnjih dneh. Agencija Nova Kitajska je objavila izvleček osmih delov celotnega članka, ki ima naslov »Se o nesoglasjih med tovarišem Togliattijem in nami — nekateri važni problemi leninizma v sodobnem svetu«. Agencija dodaja, da članek odgovarja na »stalne napade Togliattija in drugih tovarišev proti kitajskim komunistom« in »analizira ter kritizira podrobno njihove zgrešene izjave v zadnjih letih«. V članku Je dalje rečeno, da po objavi članka od 31. decembra v »Ljudskem dnevniku« z naslovom »Nesoglasja med tovarišem Togliattijem in nami«, so Togliatti «in drugi tovariši« še dalje napadali Kitajsko stranko ih so obtožili «Ljudski dnevnik«, da je potvoril stališča italijanske komuhistiČne stranke. ((Togliatti in ostali tovariši, pravi članek, nameravajo nadaljevati javno debato. Dobro, nadaljujmo jo. Nesoglasja med nami komunisti se lahko rešijo samo s prikazovanjem dejstev in z njihovo racionalno diskusijo in ne s tem, da se zavzema stališče gospodarjev nasproti hlapcem.« Članek dodaja, da se morajo delavci in komunisti vseh dežel združiti, toda združijo se lahko minister za obrambo McNamara je danes izjavil, da so štiri sovjetska letala vrste (fTU-90« pred časom preletavala ameriško vojno ladjo «Forrestal» vzhodno od Islandije. Dodal je, da so jih ameriška letala spremljala do Islandije, druga letala, ki so se dvignila z ladje »Forrestal«, pa so jim sledila ob povratku za 150 milj. Izjavil je dalje, da so sovjetska letala preletavala v zadnjih mesecih ameriški letalonosilki «Kittyhawka» in «PrincetOn» v bližini Kurilskih o-tokov na severnem Pacifiku, in to v bližini sovjetskih letalskih opo-rišč. Isto se Je zgodilo z ladjo «En. terprise« na severnem Atlantiku. Zatem je McNamara govoril o Kubi in je dejal, da ni moč še nič izjaviti glede odhajanja sovjetskih vojakov z otoka. O Vietnamu je izjavil, da se predvideva, da bo borba »trda in nevarna in bo trajala nekaj let«. Pripomnil je, da se je osvobodilno gibanje okrepilo in še dalje zadaja občutne udarce. O obisku von Hassela v ZDA je izjavil, da so bili razgovori »zelo zadovoljivi«. Kar se tiče preletavanja Kube je minister izjavil, da ni bilo »razpok« pri izvajanju teh vohunskih poletov. Dodal je, da so to nalogo sedaj poverili poveljstvu strateškega letalstva, dočim je bi-la prej poverjena CIA. Trdil je, da so to sklenili, ker da CIA nima na razpolago zadostnih izvldniških le-tal. McNamara Je tudi Izjavil, da ZDA ne bodo dovolile operacij so-vjetskih čet na zahodni polobli, in tudi ne poskusov, da se «zatre ljudski upor na Kubi*. Cesarc Maestri ostro obsoja tri nemške planince TRENTO, 28. — Cesare Maestri in Claudio Baldessari, ki sta se včeraj dokončno odpovedala poiz- je bilo, bližno ne smeri Velike Čine, ki so jo nedavno preplezali nemški planinci Siegert, Kauscher in Uhner, sta se danes vrnila v Misurino. Cesare Maestri je izjavil, da je med nedavno televizijsko debato zagovarjal tri nemške planince, sedaj pa je izjavil, da je zagrenjen zaradi napake, ki jo je storil. »Ko se je razpravljalo, ali naj plezanje treh planincev velja za junaštvo ali za blaznost, je dejal Maestri, sem odločno podpiral planinsko vrednost teh mladeničev. Sedaj, ko sem videl, kako so delali, se moram, na žalost, premisliti«. Nadaljeval je: »Odpotoval sem z Baldessarijem z namenom, da ponovim to smer, ki so jo začrtali Nemci, in ki je izzvala toliko polemike. Rečeno mi da lahko računam na pri-400 klinov, ki so ostali v steni, in da bi mi za preplezanje na vrh zadostovalo samo okoli 50 klinov«. Nasprotno pa je ugotovil, da so Nemci preluknjali steno vsakih 50 centimetrov ln da so mnogo klinov zopet izdrli. Luknje so zapolnjene z drobnim kamenjem ali drugim materialom. Klini, ki so ostali v steni, so vsi neuporabni. Maestri je Izjavil, da so se ti klini z lahkoto lzdirali. Prisiljen je bil zabijati okrog vsakega klina majhne lasene klinčke, da so vzdržali. Dalje je Maestri povedal, da se mu Je med plezanjem izdrl klin, In on je zdrsnil za približno deset metrov, preden ga je Baldessari lahko zadržal. Pri tem se je nekoliko potolkel ln popraskal. Tedaj sta oba planinca sklenila odreči se poizkusu. Maestri je na koncu izjavil, da je botel ponoviti smer treh Nemcev, da se trenira v okviru priprave za neko drugo plezanje v kratkem času. Kakor je znano, ima Maestri zaradi svoje spretnosti vzdevek »pajek Dolomitov«. Sestanek ministrov varšavskega pakta VARŠAVA, 28. — Poljski radio in televizija sta nocoj javila, da so imeli ministri za obrambo držav varšavskega pakta v Varšavi sestanek, ki se je končal danes. Govorili so »o sedanjem stanju oboroženih sil te organizacije in o kccrdinaciji njihovega vežbanja v letu 1963». Izjave Adjubeja na tiskovni konferenci RIM, 28. — Ravnatelj moskovskih »Izvestij« Adjubej, ki je na obisku v Rimu, je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je poudaril, da je nujno potrebno razvijati medsebojno spoznavanje, in da morajo ljudje živeti v miru ter ceniti lepoto življenja m miroljubnega sožitja. Časnikarji so vpraševali, kaj misli o članku v pekinškem »Ljudskem dnevniku«. Odgovoril je, da članka ni še bral. Pripomnil pa je, da bi socialistične države skupno nastopile, če bi šlo za zelo resno stvar, kljub temu, da nastajajo med njimi nesoglasja. Pripomnil je, da nastajajo tudi v zahodnem taboru stalna nesoglasja. Na vprašanja glede odnosov med SZ in Vatikanom je Adjubej izjavil, da je tudi država, ki ima velik vpliv na svetu. Papež ni samo poglavar Cerkve, temveč je tudi poglavar države, in kot tak je večkrat govoril proti vojni ter se zavzemal za sporazumevanje med vsemi narodi. «Zato ne moremo ignorirati njegovih pozivov.* Na vprašanje, ali misli obiskati papeža, je odgovoril, da je on časnikar, in da naj ne mislijo, da bi bolj želel videti Kennedyja kakor papeža. Lahko bi šlo za željo časnikarja, toda časnikarski poklic u-či, da se ne sme povedati prej, koga bi hoteli videti. Zatem ie izjavil ,da se ni še sre. čal z nouenlm italijanskim ministrom in da ni prišel v Rim, da bi pomagal komunistični stranki pri volilni propagandi. Na koncu je ooudaril, da je SZ za neatomska področja in za pre. poved jedrskih poskusov. NOVI DELHI, 28. — Nocoj je u-mrl bivši indijski predsednik dr. Rajendra Prasad. Danes se bodo ponovno sestali delegati razorožitvene konference v Ženevi, in v ameriškem državnem departmaju so izjavili, da bo ameriška vlada predložila nov načrt pogodbe za prepoved jedrskih poskusov, za katerega pravijo, da utegne vsebovati manjše zahodne zahteve za nadzorstvo. Zaradi tega je upati, da bo morda današnji sestanek pomenil določen preobrat v pogajanjih, zlasti zato, ker je podravnatelj ameriške ustanove za oboroževanje izjavil, da so v ZDA dosegli večjo sposobnost ugotavljanja potresov na veliko razdaljo. Iz te Izjave se sklepa, da bodo v ameriškem načrtu prvikrat sprejete avtomatske nadzorstvene postaje in da morda tudi ne bo določeno nobeno mednarodno nadzorstvo nad postajami v notranjosti Sovjetske zveze. Na žalost, pa je omenjeni podravnatelj zagrozil, da bodo v ZDA v kratkem času začeli nove jedrske poskuse, če bi se pogodba o prekinitvi poskusov prekršila, in da bodo medtem nadaljevali jedrske eksplozije «v miroljubne namene.« Istočasno pa je včeraj Kenne-dy predložil kongresu načrt zakona proti rasni diskriminaciji, za katero je poudaril, da kvari ugled ZDA v tujini, «ko vendar kršimo v naši deželi tista načela, ki jih pridigamo v tujini«. Poudaril je, da se mora dovoliti volilna pravica črncem tudi v južnih državah, kjer je nimajo zaradi »krivičnih dokazov o kulturni sposobnosti, ali pa zato, ker se bojijo registracije zaradi ustrahovanja in groženj.« Kot vidimo, je moral Kennedy čakati do leta 1963, da se je lotil odpravljanja tega velikega madeža v svoji deželi. K raznim nesoglasjem na Zahodu se je danes pridružila izjava novega britanskega laburističnega voditelja VViisona podpredsedniku zahodnonemške socialdemokratske parlamentarne skupine Erlerju, da bi moral Zahod sprejeti sedanje vzhodne meje a Poljsko na Odri in Nisi in mejo s ČSSR, ter da bi morali tudi Vzhodno Nemčijo do neke mere priznati »de faeto« Izključno iz tehničnih razlogov. Nil Vzhodu pa nadaljuje glasilo kitajske KP polemiko in poudarja, da KP Kitajske ne bo nikoli dovolila, da »peščica ljudi nadaljuje svojo razbijaško dejavnost«, ter odgovarja Togliattiju in ponovno poudarja nujnost posvetovanj, ki da morajo »temeljiti na enakosti in recipročnosti ter na podlagi marksizma-leninizma«. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 1. marca Vreme rte raj: majviija temperatura —0.1, najniižja —5.1. ob 19. uri —2.3; vtoge 18 odst., zračni tlak 1033 no-našča, veter 2f7 km severovzhodnik., sunki 46 knv nebo Jasno, morje rahlo razgibamo. temperatura morja 4.6 stopinje. Tržaški dnevnik marca Danes, PETEK. 1 Zorko j. Samce vzide ob 6 Ab in zaJ0"'„!| 17.50. Dolžina dneva llo4h oJi vzide ob 9.59 in zatone °D Jutri, SOBOTA, 2, marca Janja ^ PO SKLEPU TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Od danes v veljavi nove tarife Hcegata j Število volivcev za senat bo znano po ponovni reviziti Navadni iilobusni listek stane od• slej 40 lir - Nove tarife tudi za vodo ACEGAT sporoča nove tarife za dobavo vode in za tramvaje ter b-lobuse, ki začnejo veljati danes, 1. marca 1963: NOVE TARIFE ZA VODO: V MESTU: za domačo uporabo: pri razdelilnem števcu 48.10 lire za kubični meter, pri glavnem števcu 40.70 lire. Za vse ostale uporabe (vključno železnica, industrija, kmetijstvo itd.) od najmanj 29.60 do največ 40.70 lire za kubični meter. V OKOLICI: 51.80 lire za kubični meter. Prispevki za priključke: za profil 13 mm 370 lir na mesec, 20 mm 555 lir, 25 mm 668 lir in več kot 25 mm 740 lir. Nove tarife bodo uveljavili za ngotovljeno potrošnjo od 1. aprila dalje. NOVE TARIFE ZA PREVOZE: Navadni listek 40 lir (za dva odseka 70 lir), ostane «zeleni» listek 40 lir (za dva odseka 70 lir), izredni listek 80 lir (za dva odseka 140 lir). Ukine se drugi tarifni odsek na progi št. 25, medtem ko se proga progi it. 25, medtem ko se proga št. 20 razdeli na dva odseka (sedaj ■o bili trije) in to: odsek od Stare mitnice do «Aquilinle» in nazaj ter " : ■ «Jo> " - dva odseka pa od Stare mitnice do do Milj in nazaj, Od Žavelj (d: »dseka { Milj in nazaj. Abonmaji se bodo lzpremenili so razmerno s povišanjem tarif. Nes- premenjen ostane način izdajanja izkaznic. 2e obstoječe abonmaje bo-do spremenili in bodo kasneje izdali podrobni pravilnik. Upravni svet centra za strok, usposabljanje Za predsednika upravnega sveta eentra za strokovno usposabljanje, ki ga je »gradil IRI pri Sv. Soboti, so imenovali inž. Guida Vignussi-ja. Včeraj je namreč novi upravni svet, ki so ga imenovali pretekle dni v Rimu, imel svojo prvo sejo. Navzoča sta bila tudi vsedržavni predsednik 1SAP Morosetti in pooblaščeni upravnik Ghislenti. V u-pravnem svetu so številni pred- stavniki gospodarske dejavnosti iz dežele. Gostje so si ogledali grad- bišče na Trgu Valmaura, kjer dokončujejo drugi obrok del. Ustavili so se tudi v že dograjenih po- slopjih, v katerih so že v teku prvi tečaji za usposabljanje delavcev. Odv. Morosettija in dr. Ghislentija je sprejel tudi župan dr. Franzil, kateremu sta poročala o bodočem razvoju centra. Zahvala Študijske knjižnice Odbor Narodne in študijske knjižnice se zahvaljuje vsem, ki so se na kakršen koli način spomnili pokojnega predsednika dr. Jožeta Kosovela. V počastitev spomina dr. J. Kosovela daruje Narodni in študijski knjižnici N.N. 1000 lir. PRIPRAVE ZA POLITIČNE VOLITVE 28. APRILA V okoliških občinah in v slovenskih krajih tržaške občine je nalepljen tudi volilni razglas v slovenščini Priprave za politične volitve, ki bodo 28. aprila, so v polnem te- 1... Tl,. _.AVenii«: .a 4.1nnMe(-..o ku Po vsej pokrajini so županstva 1: ' .............................. nalepila plakate, ki napovedujejo, da so bile volitve za senat in poslansko zbornico napovedane za nedeljo 28. aprila 1963. Delovanje volilnih sekcij se bo začelo v soboto 27. aprila ob 16. uri in se bo nadaljevalo v nedeljo 28. aprila ob 6. uri. Takoj nato se bodo isti dan odprla volišča za volivce, ki bodo lahko volili neprenehoma do 22. ure. V ponedeljek se bodo volitve nadaljevale ob 7. uri in se bodo zaključile ob 14. uri. Po vseh slovenskih občinah so županstva nalepila poleg lepakov v italijanščini tudi prevode v slovenščini. Tudi v tržaški občini je županstvo nalepilo poleg italijanskih tudi slovenski prevod lepaka. Včeraj smo objavili število volivcev v celotni tržaški pokrajini, kakor tudi v posameznih občinah. To število velja samo za volitve v poslansko zbornico. Točno števjlo volivcev za senat pa za sedaj še, ni znano, ker občinski volilni uradi še niso sestavili zadevnih volilnih seznamov. Kot smo že pisali, imajo volilno pravico za senat osebe, ki so dopolnile 25 let starosti in ne 21 let starosti, kot velja za poslansko zbornico. Za sedaj se ve, da bo v tržaški občini volilo za senat približno 199.000 volivcev, ali o-krog 16.000 manj kot za poslansko zbornico. Toda to število še ni uradno in točno. Ti volivci bodo razdeljeni na dve volilni okrožji, in sicer na okrožje Trst št. 1 'in' Trst št. 2. Prvo okrožje bo zajelo v glavnem osrednji del mesta, drugo pa ostale dele mesta, iiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŠE ENA USPEŠNA AKCIJA AGENTOV LETEČEGA ODDELKA V šestih mesecih so zagrešili 80 tatvin avtomobilov in vlomov Prvo sled za tatinsko trojko je nakazal listič z napisom Saiad, ki so ga našli v nekem ukradenem avtomobilu - Skrivališče blaga v brlogu blizu Loga Agenti letečega oddelka so od- bilov. Agenti javne varnosti krili in prijavili sodišču skupino malopridnežev, ki je v šestih mesecih izvršila nič manj kot 80 ta-tvinskih podvigov v našem mestu, našli pa so ob tej priliki raznega ukradenega blaga za več ko dva milijona lir vrednosti. Zaradi teh tatvin se bodo morali zagovarjati na sodišču 21-letni Luciano Busechian iz Ricmanj 69, 22-letni Aldo Braini iz Ul. Ze-nati 7 in 21-letni Mario Franza 8 Krmenke pri Dolini. Busechian in Franza sta obtožena tudi, da sta vozila avtomobil in motor brez šoferskega izpita; zaradi prikrivanja ukradenega blaga Se bo moralo zagovarjati 7 oseb, ena pa zaradi neprevidnega nakupa u-kradenega blaga. Na raznih komisariatih so si od poletja skoraj vsak dan sledile prijave o ukradenih avtomobilih in ukradenem blagu iz avtomo- aniMiiuHuimuiiniiiinHiuiHHiiimiimiinnnnuHiiiiiiiuiiiiiimiiimiininimuiHinitiiiMtiinniiiiimiiii SKUPŠČINA PREMEŠČENIH TRŽlSKIH DELAVCEV ČRPA Določili so pogoje zn pogajanja v Rimu Stavka delavcev v podjetju Laboranti Sporazum v podjetju Navaltecnica Včeraj sta »e sestali v prostorih Nove delavske zbornice CGIL tajništvi tržaške in tržiške FIOM ter razpravljali o dokončni premestitvi nad 300 delavcev iz tržj-ških v tržaške ladjedelnice, s čimer jim bodo odvzeli dnevnice, ki so jih do sedaj dobivali. Delavci se seveda temu upirajo in so tudi že večkrat stavkali, ker je treba upoštevati, da prihajajo najbližji na delo iz Tržiča, nekateri pa celo iz Cervinjana ter zamudijo najmanj po tri ure in pol samo za vožnjo na delo in nazaj. Na sestanku so razpravljali tudi o drugih vprašanjih, kot na primer o izboljšanju menze, o zahtevah uradnikov itd. Po sestankih obeh vodstev je bila skupščina premeščenih delavcev, ki so zelo živo razpravljali o vseh posledicah premestitve in zavzeli stališče do pogajanj, ki se bodo ponovila 6. marca v Rimu na sedežu Intersinda. V podjetju Laboranti na Opčinah je nastal spor, key hoče ravnateljstvo odvzeti delavcem, kar jim je priznalo z ločeno pogodbo za časa stavkovnega gibanja ter uveljaviti samo točke Vsedržavne delovne pogodbe, čeprav se po sindikalnih načelih delavci nikoli ne odrekajo že pridobljenim pravicam. Med drugim jim hoče ravnateljstvo podjetja priznati tedenski delovni urnik 45 ur in pol, medtem ko je s sporazumom pristalo na 44 ur dela na teden. Zato so delavci predvčerajšnjim in včeraj stavkali ter bodo stavko nadaljevali za nedoločen čas. Stavka teh delavcev je resen opomin vsem, ki bi skušali preklicati že priznane pravice. V ponedeljek se b|io delavci sestali na skupščini in razpravljali o nadaljnji borbi. V ladjedelnici Felszegy v Miljah so stavkali delavci podjetja Navaltecnica, ki dela za to ladjedelnico. V začetku ni hotelo priznati delavcem izboljšanj nove delovne pogodbe, ko pa je videlo, da so delavci odločeni, braniti svoje pravice, je pristalo na njihove zahteve in jim priznalo celo boljše pogoje. Vsem delavcem so namreč zvišali mezdo za 42 lir na uro ter jim priznali za zdravju škodljiva dela enako doklado, kot jo uživajo delavci Felszegyja. Sporazumeli so se tudi glede dobavljanja delovnih oblek. Gripa pojema Griipa, ki razsaja v našem meatu že skoraj mesec dni, j« začela počasi toda zanesljivo pojemati. To so lahko v teh dneh z zadovolj-stvom ugotovile zdravstvene oblasti in vodstva bolniških blagajn, pa tudi v bolnišnicah je število bol- nikov začelo upadati. Da pa bole- zen tudi ni bila tako hude narave. kot leta 1956, dokazuje dejstvo, da sta bila doslej zabeležena v Trstu le dva smrtna primera zaradi posledic gripe. Žrtvi sta bili dve osebi, ki sta presegli starost 60 let te ki sta umrli okrog 15. februarja. Epidemični značaj bolezni izključuje tudi dejstvo, da je bila odsotnost šolskih otrok od pouka in delavcev z raznih delovnih mest do- kaj omejena, saj v šolah ni presegla 15 odstotkov, na raznih deloviščih pa 12 odstotkov. Kljub temu pa so zdravstvene oblasti ie od prvih množičnejših pojavov te sezonske bolezni storile nekatere preventivne ukrepe, da se omeji razširjanje bolezni. Tako je med drugim še vedno v teku cepljenje nekaterih kategorij uslužbencev, posebno tistih, ki prihajajo zaradi svojega poklica bolj v stik z ljudmi. V preteklih dneh so tudi poslali v Padovo v analizo vzorce krvi nekaterih bolnikov, da bi točno ugotovili vrsto virusa, ki je povzročil bolezen. V prihodnjih dneh bodo poslali v Padovo še ne- kaj vzorcev krvi in pričakujejo, da bodo iz Padove kmalu dobili tudi izid analize, kar bo omogočilo še učinkovitejšo borbo proti bolezni. Ladja kmalu v suhi dok Cez nekaj dni bodo postavili v suhi dok Tržaškega arzenala lad- jo vrste Liberty «San Glusto», da si bodo lahko trije sovjetski tehniki ogledali podvodni del ladje, za katere nakup se pogaiajo JU nekaj tednov. karabinjerji so imeli precej opravka, da bi odkrili krivce, a niso imeli dosti sreče. Agenti letečega oddelka pa so se šele v drugi polovici novembra približali pravi sledi. Egidio Amodeo je 23. novembra prijavil, da so mu neznanci ponoči ukradli avtomobil, ki ga je parkiral v Ul. Angelo Emo, Agenti omenjenega oddelka so kot običajno začeli s preiskavo, medtem pa je prometna policija našla u-kradeni avto v Ul. del Monte blizu stopnišča Giganti. V avtomobilu so našli precej raznega blaga in listič z napisom SALAD, ki je naslov nekega nodjetja v Ulici Ronchetto 77. Prometna policija je seveda obvestila leteči oddelek kvesture, ki je na ta način dobil že nekaj koristnih elementov za preiskavo. Blago, ki so ga našli v avtomobilu, so pokazali Amodeu, ki je povedal, da so nekateri predmeti njegovi, drugi pa ne. Na-tpr.sp na. jeteči oddelek poklicali vse prizadete lastnike, ki so tiste dni prijavili tatvino avtomobilov, ali blaga iz avtomobilov. Tako so dobili štiri lastnike, ki so spoznali svoje stvari, ostalo pa je še nekaj predmetov, iz česar so preiskovalni organi sklepali, da so malopridneži, ki so ukradli Amodeu avto, okradli še druge lastnike vozil. Listič z napisom SA LAD pa je seveda preiskovalne organe napotil k omenjenemu podjetju, ki je prijavilo tatvino 5.000 lir in pisalnega stroja. Zaradi bližine kraja, kjer so našli prej omenjeni avto, do zastavljalnice, so preiskovalni organi takoj sumili, da so malopridneži pripeljali ukradeni stroj z ukradenim avto in ga zastavili v zastavljalnici. Bili so na pravi sledi. Pregledali so registre v zastavljalnici in tako ugotovili, da je ukradeni pisalni stroj zastavil nekdo na ime Busechian. Iskali so ga, a ga niso mogli najti, medtem pa so izvedeli, da se je Busechian družil z Brainijem. Poiskali so Brainija, ki so ga odpeljali na zasliševanje. Izprašali so mu vest in je priznal razne podvige ter navedel imena Busechiana in Franze. Busechian in Franza nista vedela, kaj se je zgodilo z Brainijem, in nista slutila, da ju policija zasleduje. Kar nadaljevala sta s svojimi podvigi, dokler nista tudi ona padla v roke agentom javne varnosti. Trio je »pel* in policija je izvedela za imena oseb, ki so prikrivale ali kupile ukradeno blago, izvedela pa je tudi za nenavadno skladišče, ki so ga trije mušketirji imeli pod škarpo ob cesti blizu Loga. V tem skrivališču in na domovih obtožencev, ki so jih seveda dobro preiskali, so agenti našli pravi bazar: motorčke, razne dele avtomobilov in motorjev ter raznovrstno blago, ki so ga ukradli iz avtomobilov in dele avtomobilskih motorjev, ki so jih «očistili*. To blago cenijo nad dva milijona lir. Zanimivo je, da trije pajdaši niso nikdar »operirali* vsi skupaj, ampak vedno le po dva, da bi se ognili obtožbe združevanja v kriminalne namene. Kakor smo že omenili, so jih prijavili sodišču, vendar so še na začasni svobodi, ker jih niso zasačili pri tatvinah. Številni požari gozdov in suhljadi Gasilci so imeli predvčerajšnjim in včeraj zopet polne roke dela, tako da se je zdelo, kot da smo se, vsaj kar se požarov tiče, vrnili v lansko vroče i,n sušno poletje, ko ni minil dan, da ne bi kje gorel gozd ali dračje. Pri tem je najbolj prizadeto kraško področje. Včeraj so morali gasilci že takoj po polnoči pohiteti gasit na področje med Prosekom in Nabrežino, kjer se je vnela velika površina, pokrita z dračjem. Po dobri uri dela se jim je posrečilo udušiti zublje. Zjutraj ob 6. uri so morali iti gasit požar, ki je izbruhnil na Mon-tebelu, kjer sta gorela dračje in suha trava. Popoldne je nad Barkovljami, tik pod Napoleonsko cesto, ki pelje z Opčin proti Kontovelu, nastal velik požar, ki je zajel precejšnjo površino borovega gozda. Tudi v Skednju so se dostojno poslovili od letošnjega pusta. Toda medtem ko so Boljunčani segli po novih, modernih sredstvih, so Ske-denjci ostali pri tradiciji in so pusta v velikem sprevodn spremili na morišče, kjer so ga po vseh pravilih sežgali. Že slika nam kaže, da je bila v pogrebnem sprevodu velika množica ljudi Na kraj požara so prišli gasilci iz - ----- ' - ili Trsta in z Opčin ter številni člani gozdne policije in javne varnosti. Skoda je precejšnja, ker je med požarom zgorelo tudi mnogo viso. kih ‘ borov. Gasilci so morali gasiti tudi požare juhe trave in dračja, ki so nastali na Dolgi kroni nad Zavlja-mi in na področju Grljana. Poleg tega so gasilce poklicali tudi v neko stanovanje v Ul. Valdirivo št. 8, kjer so se vneli tramovi poda zaradi slabega delovanja peči. O-krog 16. ure so jih poklicali v Cam-pore, kjer je tudi gorela suhljad na površini okrog 1500 kv. m. Dobri dve uri pozneje so morali gasit dračje in grmičevje k Sv. Alojziju, ob 18.30 na južno stran Ka-tinarskega hriba, ob 19.30 so jih poklicali v Farneje v miljski občini, kjer so se vnele saje v dimniku. Končno je ob 20.40 gorelo tudi v dimniku v Ulici Catullo 6. predmestje, zgornjo okolico tržaške občine in ostale občine v pokrajini. Tudi politične stranke, ki se bodo udeležile volitev, se skrbno pripravljajo za volitve. Do sedaj so znani samo kandidati komunistične in socialistične stranke. Ve se tudi, da so vložili pri notranjem ministrstvu svoje volilne znake tudi obe tržaški indipen-dentistični skupini, mladinska organizacija ene od teh skupin in Skupna slovenska lista. Kar se ti- bKlipiia aiuvcu^na uotu, izai av va- če Skupne slovenske liste se za j ve le toliko, da so stranke in skupine, ki so združene v tej listi, sklenile, da se bodo udeležile volitev v poslansko zbornico in v senat, niso se pa baje sporazumele, kdo bodo njihovi kandidati. Kandidatne liste je treba predložiti najkasneje do 15. marca. Tržaška federacija PSI je začela nabirati podpise za svoje tržaške kandidate. Komunistična federacija pa je v preteklih dneh priredila za komunistične žene, voditeljice sekcij, tečaj o volitvah. Na tem tečaju, ki je trajal nekaj dni, so razpravljali o temah: «KPI in usmeritev na levo ter levi center*, »KPI in draginja*, »KPI in sistem socialnega skrbstva v Italiji*. Poletni urnik mesnic Danes, 1. marca, stopi za mesnice v veljavo poletni urnik. Zaradi tega bodo odslej dalje pa do 30. novembra, mesnice ob ponedelj kih zaprte, od torka do sobote bo do odprte od 6. do 13. ure, ob nedeljah pa od 6. do 11. ure. Flotilja korvet danes v pristanišču Danes popoldne bo priplula v ifir “ ........... naše pristanišče flotilja korvet šolskega poveljstva, ki je na vežbal- nem križarjenju. V flotilji_ so kor liano,- vete: Gabbiano, Urania, Pellicano, Danaide, Aauila, Albatros in Alcio-ne. Flotilji, ki se bo zasidrala vzdolž nabrežja Mandracchio, poveljuje kapitan bojne ladje Mario Casardi, ki bo v soboto, 2. t. m., sprejel na krovu korvete «Gabbiano» poveljnika pristanišča polk. Battaglie-rija, nato pa bo opravil vljudnostne obiske pri vladnem generalnem komisarju dr. Mazzi, pri županu dr. Franzilu, pri vojaškem poveljniku mesta gen. Guadagniju itd. SIBIRSKI MRAZ NE POPUŠČA Sinoči nekaj pred polnočjo na Fernetičih -13 stopinj C Na Opčinah je bilo minus 11 stopinj, na Repentabru pa minus 8 stopinj Komaj smo se oddahnili po hu dem mrazu, burji in snežnih m» težih, ki so karakterizirali januar in februar, in ko je že zavladalo splošno prepričanje, da je zime konec — nas je spet zajel val pravcatega sibirskega mraza, ki mu je burja dala še svoj posebni pečat. Včeraj zjutraj okoli 7.30 je živo srebro v termometrih na mestnih ulicah padlo na minus 5,1 stopinje in čeprav je ves dan sijalo sonce, se ni nikoli dvignilo do ničle. Tako v mestu. Toda v tržaški okolici so mraz dosti huje občutili. Na Opčinah so zjutraj zab» ležili —10 stopinj, na nekaterih bolj izpostavljenih krajih pa tudi —11 stopinj. Na bloku Fernetiči je bilo —12, v Sežani pa —14 stopinj Celzija. Posledice nenadnega padca temperature so meščani in okoličani zelo neprijetno občutili. Zalogo kuriva so že zdavnaj pošle in tako so morali številni ljudje no vrat na nos v prodajalne, da so dobili vsaj nekaj drv za prvo silo. Ponekod so spet zmrznile v o dovodne napeljave in marsikakšen avtomobilist, ki je pustil avto čez noč na cesti, se je zjutraj zaman trudil, da bi ga spravil v pogori Burja, ki je pihala do večera je občutek mraza še povečala Namesto toliko pričakovane pomladi — po navadi smo v tern času že nabirali zvončke in v Bregu so začeli cveteti prvi mandeljni — smo se spet znašli sredi najhujše zime, ki se letos nikakor noče posloviti. Sinoči nekaj pred polnočjo smo se spet pozanimali kako je s temperaturo v tržaški okolici: na Repentabru so imeli —8 stopinj, na Opčinah —11 stopinj in na Fernetičih —13 sto pinj Celjtija, Vremenoslovci napovedujejo, da se bo mraz držal še nekaj dni in ni izključeno, da bomo zabele žili še nižje temperature. Ob prejšnjih valih mraza smo običajno izrazili upanje, da je to »zadnji mraz* pred pomladjo. Toda čeprav smo že v marcu, lahko sicer še enkrat izrazimo upanje, vendar nismo več prepričani, da bo sedanji mraz res zadnji. Letošnja zima nam je pripravila že toliko neljubih presenečenj, da je vsako ugibanje popolnoma zaman. Na ledu je padla v pivovarni Dreher S slabim vremenom in mrazom so se začele tudi nesreče zaradi ledu. Tako se je zgodilo včeraj dopoldne jj-letjPi ,, Antoniji France- , potrjujejo m osianejo veljavna. .................................................................................MiHIllIlninmilllHllHiiimilliliniuuuiHllIllIlIlulIH IŽPRED TRŽAŠKEGA "KAZENSKEGA SODIŠČA schinel por. Muiesan iz Rocola št. 99, Zenska, ki je zaposlena v pivovarni Dreher, je nekoliko po sedmi uri šla peš po notranji poti v omenjeni pivovarni, pa ji je spodrsnilo na ledu in je nerodno padla ter se pobila in ranila po glavi. Delovni tovariši so ji priskočili na pomoč, nato pa so jo z avtom podjetja odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na prvi kir. oddelek. Okrevala bo v dobrem tednu. »«#»00200000 SPOROČILO ACEGAT Uporaba aparatov za izkoriščanje plina Instalacije vodnih grelcev BREZ IZPUŠNE CEVI so s katerimkoli plinom in v kateremkoli prostoru vedno neracionalne in NE SMEJO OBSTAJATI v malih prostorih, kot so stranišča, v sobicah in splošno v tistih prostorih, ki niso dovolj, ali še slabše, sploh niso prezračevani. Nadalje je očitno, da se položaj poslabša, ČE SE PLAMEN NE UREJA PRIMERNO, tako da bi se zajamčilo popolno izgorevanje plina. Zato potrošniki NE SMEJO UPORABLJATI TEH NAPRAV, PREDEN NE POSKRBIJO, DA POSTANEJO RACIONALNE IN DA SE INSTALIRAJO V DOVOLJ ZRAČENIH PROSTORIH. V zvezi s tem je ACEGAT v uradnih urah na razpolago za vsak potrebni nasvet ali navodilo, pri čemer naj se potrošniki obrnejo nanj po telefonu št. 41676. Ne glede na posebno vprašanje vodnih grelcev IE TREBA GREIr CE V KOPALNICAH, GORILNI-KE IN DRUGE APARATE (kot peči pečice itd.) ČISTITI IN RE-GULIRATI TAKO, DA NE NASTAJAJO RUMENI, DOLGI IN SAJASTI PLAMENI, kajti v teh primerih se plin ne le po nepotrebnem troši, marveč tudi ne iz-gorevj docela in je škodljiv. Navodila iz prejšnjih dni se potrjujejo in ostanejo veljavna. Mladoletnost rešila zapora tatinske obiskovalce openskih vil Od petih štirje oproščeni in le eden obsojen na leto in pol zapora - Priporočilo sodišča staršem Včeraj je bila na kazenskem sodišču razprava proti skupini pobalinov, istrskih beguncev, ki so kradli razne stvari večinoma v vilah Tržačanov na Opčinah ter si tam prirejali pojedine in zabave. Na zatožni klopi so sedeli 18-Ietni Ser- gio Hervatich, po rodu iz Izole, 18-letni - vi nuiiivu, pu juuu j.aj auuioj ju Mario Giormani, po rodu iz Kopra, njegov brat 16-letni Luigi Giormani, 19-letni Gluliano Nesich, po rodu iz Umaga in 18-letni Ra-migio Busecian, po rodu iz Kopra, prvi štirje stanujejo v ezulskem taborišču na Opčinah, Busecian pa v Ul. Svevo štev. 15. Njihovi podvigi so trajali nekaj mesecev. Na komi- sariatu Javne varnosti in poveljstvu so si sle- karabinjerjev na Opčinah dile prijave prizadetih lastnikov, IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA Delno znižane kazni tihotapcem z opijem Petrinijevo so popolnoma oprostili, Guastalli so znižali kazen za eno leto, Notaru pa v celoti potrdili prvotno razsodbo Prizivno sodišče je razpravljalo o prizivu, ki so ga vložili Clau-dio Guastalla iz Drevoreda Elizejskih poljan 24, Eugenio Nota-ro iz Ul. Rossetti 21 ter Laura Petrini iz Ul. Giulia 8, katere je kazensko sodišče lanskega novembra obsodilo skupno na 7 let, 3 mesece in 10 dni zapora ter 840 tiaoč lir globe zaradi tihotapstva z opijem. Guastalla je bil obsojen na 3 leta in 25 dni zapora ter 375.000 lir globe, Notaro na 2 leti, en mesec in 25 dni zapora ter 245.000 lir globe, Petrinijeva pa na 2 leti in 20 dni zapora ter 220.000 lir globe. Največjo srečo s prizivom je imela Petrinijeva, ki jo je zdaj prizivno sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko je za Notara potrdilo prvotno razsodbo, Gua-stalli pa je znižalo kazen na 2 leti in en mesec zapora ter 350 tisoč lir globe. Kakor smo že lani poročali, so bili Guastalla, Notaro in Petrinijeva obtoženi, da so skušali prodati nekaj manj kot 3 kilograme ega pili od nekega prekupčevalca v Kopru. Finančna straža je prišla na sled tihotapstvu s pomočjo policijskega zaupnika, ki je Guastalli predstavil podčastnika finančne straže Alessandra Sacca 20 septembra lanskega leta. Guastal- la je bil najprej nezaupljiv, nato pa se je z njim domenil za sesta- nek v veži hotela Excelsior. Ko je nailednjega dne Sacco priše) na domenjeno mesto, mu je Guastalla dejal, da bo dobil obljubljeno blago v gostilni »Glgi* v Drevoredu XX. septembra, in si cer okrog 11. ure. Sacco je takoj obvestil svoje predstojnike, ki so poskrbeli aa strogo nadzorstvo nad osebami, za katere so sumili, da so zapletene v zadevo. Med drugim so najeli poitovornik s platneno streho, v katerem je bila skrita patrulja petih financerjev in je pazila zlasti na vhod v omenjeno gostilno. Nekoliko pred napovedano uro je prišel v Drevored XX. septembra Guastal ]a, ki sta ga spremljala Notaro Jn Petrinijeva. Za njimi je priše) finančni podčastnik Sacco. Gua stalla je za nekaj časa odšel is gostilne in se kmalu vrnil z aktovko. Ko je to zapazil kapetan Mottola, je ukazal agentom, naj vderejo v gostilno. Financerji so skočili s tovornika v lokal s pištolami v rokah in so šli narav post k četverici, ki je sedela za mizo, ter pograbili aktovko, v kateri je bil opij. Obtožnica je trdila, da je Guastalla prinesel opij iz Kopra že oo koncu avgusta in da je opil hranila Petrinijeva v svojem stanovanju v Ul. Giulia, kjer je ži vela z Guastallo. Notara pa se obtoževali sodelovanja pri tihotapstvu z mamili, ker da je sprem ljal Guastallo in Petrinijevo z avtomobilom v Koper in je bii z Guastallo pred hotelom Excel-sior ko se je sestal s Saccom. Petrinijeva je na razpravi zatrjevala, da sploh ni vedela, kaj je bilo v vreči, ki jo je hranila v svojem stanovanju; Notaro pa je dejal, da je hodil z Guastallom z avtomobilom na izlete v Koper, da bi se tam razvedril, kt» pal in zabaval, nikakor pa ni vedel, niti sumil o kupčijah z opijem. Pripomnil je tudi, da je Gua stallo tistega dne spremil v hote' Excelsior, ker mu je Guastallii obljubil, da mu bo takrat izplača) dolg. dokler se ni 18. februarja uspešno zaključila preiskava karabinjerjev, ki so že nekaj časa zasledovali sumljive tipe. Podvigi podjetne petorice so se začeli v noči med 5. in 6. novembrom v vili dr. Martinollija v Do-berdobski ulici 4, kjer so ukradli daljnogled, usnjen jopič ter 11 li- trov vina.’Tri tedne pozneje so obiskali skladišče tovarne Dreher v Narodni ulici štev. 47, od koder so odnesli 500 dinarjev, zapestno uro in nekaj drugih predmetov, ki jih je tam imel Bogo Senčar. V noči med 3. in 4. decembrom so obiskali vilo dr. Piera Petronia v Konko-nelski ulici štev. 51, kjer so ukradli nekaj steklenic likerjev in nekaj škatel konserviranega mesa. V soboto 5. januarja so si izbrali za svoj podvig in pojedino kar vilo dr. Carmela Palerma v Ul. Salici štev. 3. Odnesli so zračno pištolo in nekaj nabojev, popili so in odnesli nekaj steklenic likerjev ter odprli in odnesli nekaj škatel konserviranega mesa. Istega dne so obiskali vilo Margherite Stuparich v Ul. Salici štev. 5 ter vilo odvetnika Giorgia Irnerija, od koder so tudi odnesli likerje in konzervirano meso. Razen tega sta Hervatich in Mario Giormani 11. novembra odnesla iz vile Dore Veneziani vdove Ober-ti v Ul. Ricreatorio nekaj obleke. Busecian Je 27. novembra ukradel svoji sestri dva bicikla in fotografski aparat, Antoniu Mariniju pa prometno knjižico za motor in hranilno knjižico za 160.000 lir. Sodišče je izreklo zelo milo kazen, ker Je upoštevalo mladoletnost obtožencev, predsednik sodišča in javni tožilec pa sta opozorila starše obtožencev, ki so prisostvovali razpravi, naj v prihodnje bolj pazijo na svoje otroke, da ne bodo imeli več opravka s sodiščem, «i bi bilo za morebitne nadaljnje grehe bolj strogo. Vsem štirin. mladoletnim obtožencem je sodišče oprostilo, Nesi-cha je obsodilo na eno leto in 6 mesecev zapo.u ter 50.000 lir globe, Remigio Busecian pa je še v zaporu, ker ga čaka druga razprava za nekater- druge njegove podvige. * * * Na kazenskem sodišču se je vče raj začel proces proti 24-ietnemu Leontinu Batistinu iz Drevoreda D’Annunzio 44, ki je obtožen ne namernega umora, ker je 20. 3. lanskega leta na cesti pod Kati-naro smrtno povozil 79-letnega Ho-dolfa Lucchesija od Spodnje Magdalene 1040, ki je dva dni pozneje podlegel hudim poškodbam. Batistin je včeraj dejal, da je zapazil pešca kakšnih 10 metrov pred seboj, da je pritisnil na za vore, a ni mogel preprečiti ne sreče, ker da je Lucchesi hodil negotovo ob robu ceste. Nezgoda na delu Na ortopedski oddelek so včeraj popoldne sprejeli 23-letno Gra-ziello Bradamante por. Masolini iz Ul. Orlandini 37, ki se je pone- srečila na delu pri podjetju Salto, kjer je zaposlena. Spotaknila se je in je nerodno padla. Pri tem si je spahnila gleženj leve noge in si je nalomila zapestje leve roke. Z zasebnim avtomobilom so jo odpeljali v bolnišnico in se bo morala zdraviti dva tedna. S pridržano prognozo pa so sprejeli na ortopedski oddelek 85-letno Eufemio Vitasovich por. Ra-poja iz Ul. Caprin 17, ki je predvčerajšnjim nerodno padla v kuhinji in si pri tem zlomila levo nogo. Taksi jo je podrl na prehodu za pešce Ko se je včeraj zjutraj 22-letna Gabriella Tomasin iz Cervignana pripeljala z vlakom v Trst, se je napotila k bližnjemu tramvajske, mu postajališču, pa je imela smo-lo. Sla je čez cesto na določenem prostoru za pešce, ko je privozil mimo s taksijem 67-letni Alessan-dro Stefanin iz Ul. Castaldi 6, ki jo je povozil. Pri padcu se je Gabrijela pobila in ranila po obrazu. Stefanin ji je priskočil na pomoč, nato pa jo je s svojim taksijem odpeljal v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo morala osem dni. Slovensko gledališče vjffi V nedeljo, 3. marca ob l7;, ^ loj** v prosvetni dvorani na A. Raussin: «Kadar se štorklja zabf's Komedija v štirih deja®J ^ Prepovedano mladini P°“ letom Torek, 12. marca: Klabund: KROG S ^£' DO. Tržaška preffli®r>' Sreda, 13. marca: j Klabund: KROG S Pr* DO. Ponovitev. Sobota, 16. marca: . Arthur Miller: GOVSKEGA POTNIC Premiera. Nedelja, 17. marca:. Arthur Miller: SJVIR^^i GOVSKEGA POTN1^ Ponovitev. Vse štiri predstave v Avditoriju. boid Slovenski na VLADIMIRA bart°£ ki Jo priredijo Slovensk«]^ svetna zveza. Slovensko j ic lišče, Primorski dnevni* jj, Slovenski klub v poJ^V dne 4. marca, ob 20.15 v,” gorčičevi dvorani v Ul- & « Po Savj fcin hred Ni 'kvi * w Ho ** C V N S H 5*tov ‘k, S 5L s Jh S Prosvetno društvo Pr°, T ^ tovei priredi v nedeljo, »j^to ob 17"30 v dvorani na velu PREŠERNOVO PROSL^ Na programu je nastop P®,,^ ga zbora, solistov in skupine s prizor' iz °re vega življenja. «11 O Prešernu bo eovoril P France govol Bevk. GLEDALIŠČE VEHO' ^ ^ Danes ob 20.30 abonma 5,». 1*3 Sv ter In i ob 20.30 abonma a j ... lože ter A za *aler ^ ^ b predstava Giordanove oPer®_, k ** Chenier« z istimi izvajalci v! predstavi. Dirigent pri ” Nadaljuje se prodaja vstopni dališki blagajni. S p wk» o*u uri % ja: Gozzijeva igr,a «Zelen% ^ 1^ AVDITORIJ ,p> Danes ob 2.1. uri iz,ven” 5'v Režija Giovanmi Poli. SceI*aaei|,aiJ i’ $ mil Ren.zo Cogno in Mlel* gjtfg ", ^ izo Cogno in M*«* ■ gp vi,rn,a glasba Lino Tortam' Cs . balet (cGinnasUca Triostm ^ Jil rot^ parter A 1000 lir. parter » n , galerija 300 lir. \ ' Nazlonale 15.30 «WeSt (/ jj|| azionaie 13.30 «west »‘“-.in “ . N a tal le VVood. Film deSe J lev. pri > t4’ Arcobaleno 16.00 «La donh*,,^ j>, do«. Teohnlcolor. prep°v ^ dim pod 18. letom. tpiaj j p,. Alabarda 15.30 ((Taras H ypl8 '■ i), Technicolor. Tony CurtiS, j k S! oec- no mladini! g Grattacielo 16.00 «Pari®i 0pr"epcftv mladimi. SP*^ k ki Aurora 16.30 «La strada^,} Prosvetno društvo (Andrej Čoki z Opčin priredi 24. marca t l. enodnevni Izlet v Planico, kjer bodo mednarodni skoki. Vpisovanje pri Draščkovlh. * * • Slovenski akademski klub Jadran priredi v nedeljo 10. marca za vse a-kademlke In prijatelje smučarski izlet v Nevegal pri Bell,umi. Vpisovanje v Tržaški knjigarni do sobote 2. marca. Darovi in prispevki Ob prvi obletnici smrti Zdenka Colje darujejo žena im hčerki 1000 lir za Dijaško Miatico. Namesto cvetja na grob pok. prof. Jožeta Kosovela daruje prof. Ive Sosič 2000 lir za Dijaško Miatico. V počastitev spomina mame Justine COlja ln brata Zdenka daruje Ema Tomažič 2000 Ur za Dijaško Miatico in 2000 lir za Siklad Sergija Tončiča. V isti namen darujeta Just Im Sonja Colja 1000 lir za Dijaško Matico in 1000 lir za Skla Ni : * H V N* K Nti« H t ] S »N N . Si s !'lti »v0 s 8 SK J s, /N Razna obvestila Mladinska iniciativa seja v ponedeljek 4. Ul Gepna 9-1. P^por«®" Včeraj-danes PV --v Dne 22. februarja I96, pa ‘ , .\|, stu rodilo 16 otrok, umri« ROJSTVA. NiV||{ I I seb- pietr°, ^ UMRLI SO: 61-letni f? letn', 68-letna Ines Vlsentln, Emili, 63-letmi Giovanmi ^ W VPl; ni Ennco Agatini, ■.? jf-1vK j' - A s Bondesani vd. Carletti, gWrJ.5 rio Sare. 79-letua Matilda (t y Trobec, 80-letna Anna JrZs. % deo, 81-Jetni Giacomo artl®rW0ji Vlttorla Beltrame vd. "I tfv letni Domen ieo Radin, e m ria Makovetz vd. Vdl001 K. Vlttorio Spigoion, 8 ~ Colonelilo vd. Chlti, ^ gatschnegg vd. de Perco- y NOČNA SLUŽBA JjjJ*Pf I INAlM — A' --------'J 26. septembra T- Al Camm^V Vi .tembra 4; Godina, A,, 1; Sponza, UL va1lJj com0 •. (Rojan); Vernari, Trg Vielroettii, Trg della B®‘ 1. marca 1963 , 19« e o« U*i> OJ* ) Trii« 7. «*|' »čin*11 )8V»» # . ,d *l kk* ,rs. f 1* [ TB' boi* “5Ž ®s roi> $ fe kV ?flORSKI DNEVNIK — S — SPODBUDEN primer uveljavitve miroljubne koeksistence Nenavadno potovanje laoškega kralja » borbi za mir in neodvisnost V letu dni bo obiskal dvanajst držav - Laos preizkusni kamen koeksistence - Nevtralnost prvi pogoj za mir na tem področju tS pe$' re^1 ateU ki ga je laoški kralj tu * ^»tana bil pred krat-U>tjn ra'V1'. je v nekem smislu kfcjl Pičlem tednu je ob-*-jj in m'era Hruščov-a v Mo-predsedm>ka Kennedyja «« la»lngtonu- Toda to je sa-lt ^ Obiskati namerava Itijjj d> od koder bo odjpo-kiaj ^ Varšavo, od tod v Pe-#tkt; , ^anoj, zatem se bo za * Vrn*4 domov v Luang kto^8' Potom pa bo spet od-*,v Rangun, New Delhi, jt. ln Pnom Pen, prihod-Pa v Pariz in London. V. Wtoj . dhi bo petinpetdeset- > 5L°bUkal - uko je “'•ono v programu — ■» , °d trinajstih dežel, ki 1 ln 1962 v ženevski ,?arodov razpravljale o *»t« »n *oznamu ni samo Juž-7 Vi«nama. (L ^ ^ov*nju ga bosta sprem-1 Predsednik laoške koa-h ®uwana Fuma in zainlTnanje vsega med-lavne8a mnenja. To Vfc Potovanje v dežele, ka- Shai '*° J'ulija 1962 * **t ^ P°dplsi zagotovili nevtral-1 MiT^^oot Laosa, bi ime-**JJi v loaikšni meri je H« ***P*riment» v medna-,f»»ja?r8*t*1 uspel, kolikšna je ’% n&V trdno3t laoške neod-Xrralnoati in ko'likšna ditOU ahgažiranih, da to nev-klit^^ospodarsko, moralno in H ^ Podpro, in to tako za-Nj j**8 samega, kakor tudi Sij 8a> ker bi ta morebiti ^ Pod uSta* vzor v vseh osta-primerih. s* <«yi M* \ je možnosti uveljavitve St5r be koeksistence tako na-dež,, 4 navzven. Navznoter, .*■ trj B ?. “Pravljajo tri stran-p »J I *«ner°i ’Cne struie: desničar-.. Ki p»ne 4 a Nosavana, nevtralci 1 HalcgUme ln levičarski Neo • Vvj Sat Princa Sufanuvonga. f 80 za ni«govo ne- 1 in S rt” namreč preizkusni ka- 7Clv°rn'Jl 'n ne°dvisnost skupno ,~a * *®ko zahodne kot ,DV t ’k> 7 navezane dežele: Bri- Francija, Jyžni. ,a«eVj b' Polt , ■ Tajlandija, Kitaj- Severni Vietnam, ■ Jl«te 0 )e 23. junija pretek- ^ 3uvPOloil1 Priseg°' ie Pre_ /nfu j n* Fuma v Vientianu ' \ . k' le.m ^ >lit7r 1« v njenem zuna- j >S lUtl' v ^ niiru v Jugovzhod- Ulefi’ Potem bodo ženev- j zadostovali, da nas 'An^^like °d tu)eSa vmešava-C'1'l (j , S1le. tako one na »l C a'nog0Zahodu- Pa bi nam v"*3!! a * Pomagale pri naši m- 60 /. Ah s ^bt>očbg Vatana M ie zdai V4 o da Podpisnike spo- I li. n j*,i< 13 ^ j* obe a°su na te besede „anem Pa, da jih spom- il iSS, njihove obveznosti. --------------- - - ------------- W .......................................................................i................................. S;, ukreoe 3'i.do Od10*11« J’ Vail*’ ki so trenutno ne- MOTIV IZ OPATIJE ■lllltllMIlflillllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllIttlllllllllllinillllflllllUIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIlllllllllHlllimil Zmanjšani dohodki filmskih ljudi Kaj pravi producent Ross Hunter • Pretirane zahteve igralcev, režiserjev m scenaristov V metropoli filmske industrije, Hollywoodu, je te dni prišlo do pravcate ofenzive proti čedalje večjim plačam, oziroma nagradam, ki jih razni igralci, režiserji in scenaristi zahtevajo za svoje delo, se pravi udeležbo pri snemanju filmov. Ross Hun-ter je ob tej priliki izjavil, da se je sporazumel s Se petimi producenti glede najvišjih plač, kakor tudi glede tega, da se z režiserji, igralci in scenaristi ne sklepajo več pogodbe v pogledu njihove udeležbe glede dobička. Hunter je izjavil, da sta med tistimi, ki so podpisali o-menjeni sporazum, tudi Laivren-ce Weingarten in Fran Rosen* berg. Ni pa hotel povedati imena ostalih treh, češ da ni gotov, ali bi hoteli biti imenovani. «Ce najbolj znani igralci, režiserji in scenaristi ne bodo sprejeli paših pogojev,)) je dejal producent, «pa bomo opravili tudi brez njih ter jih izključili iz vseh naših filmov.)) Ross Hunter je obenem podčrtal tudi potrebo, če naj bo sporazum učinkovit, da nanj pristanejo še vsi glavni neodvisni producenti. Izrazil je prepričanje, da se jim bodo, sodeč po izjavah nekaterih predstavnikov svobodne proizvodnje, tudi ti kmalu pridružili. Potem ko je poudaril, da že omenjeni filmski delavci danes zahtevajo za svoje delo naravnost astronomske vsote, je Hunter omenil tudi primer neke igralke, katere zadnji film je dosegel naravnost velikanski uspeh. Omenjeni igralki je on ponudil nagrado 150 tisoč dolar- jev, ta pa je takoj zahtevala dvakrat toliko. Prisiljeni smo bili, je rekel Hunter, se ji odreči in poiskati neko drugo. In res smo kmalu našli odlično igralko, ki je bila pripravljena prevzeti vlogo za 30 tisoč dolarjev. Med tako imenovane «poštene* igralce je Hunter postavil n.pr. Rocka Hudsona, Lano Turner, Barbaro Stanwyck in Jane Wy-man. Se prav posebno pa je producent pohvalil Doris Dag. «Ce-prav sodi med največje zvezde,s je rekel, ukaže vendarle med vsemi največ dobre volje, je najmanj muhasta in glede svojih zahtev najbolj umerjena.» Hunter je še dejal, da bi rad posnel film z Elizabeth Taylor, in je pristavil: sPonudil bi jt 150 tisoč dolarjev ter od nje zahteval, da na ostali del svojega običajnega milijona dolarjev računa samo v zvezi z inka-som, ki bi ga film zagotovil. Ce bi pa v tem smislu ne bila pripravljena tvegati, potem je bolje, da se filmu odpove.» Za konec je Hunter še dodal, da se, kot mu je znano, pred kratkim dva filma nista mogla posneti prav zaradi pretiranih zahtev, ki so jih bili v zvezi s svojimi dohodki postavili nekateri igralci, povprašam, ali bi hoteli v njiju nastopiti. eToda tudi zvezdniki že začenjajo odpirati oči ter se zavedati, da bodo njihove zahteve postale čedalje bolj nesmiselne, če bo filmska industrija nazadovala.» Afe--«, & feš s*. do 20,3.) Uspešno * ne boste odrekli Sfejj ZabaverT^eier fiSTlfVj Zdravje dobro. V 21-5- d0 32.6.) V ,„vi^ .letu* »aT_PieieU finančno po- » Nohr" d°kaj tvegana. Ne VlL*a^vf* s p°PustlJivost-°-.23.6 Je' C0‘ d do 22.7.) Novi doda spre- Prlmorail (Svj 33,7 jw- — Vanj^^rt' C« boste Sli na v* (pravil 8e nanJ dobro pri- «7 dobr°. . do 22.8.) Imeli bo manj kiji vosti svoje poslovne organizacije. Našli boste ustrezno rešitev za neko staro vprašanje. Vznemirjenost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Spoznali boste nekega svojega novega sodelavca. Ne vsiljujte svojih Idej prijateljem. Zdravje nespremenjeno. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pazite se pred načrti, ki nimajo realne osnove. Ne spuščajte se v ljubezenske spletke. Zdravje prav dobro. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) trudite se, da bi bili boljše volje Preživeli boste veter v krogu svoje družine. Pazite se prehlada. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Oseba, ki Ji zaupate, vas skuša prevarati. V nevarnosti je vaše čustveno razmerje. Vrtoglavica. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Z dobrim uspehom boste rešili neko svoje osebno vprašanje. Imejte več razumevanja do najmlajših. Zdrav le dobro. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Sprejmite poslovno ponudbo, ki se ne zdi ugodna, v resnici pa vam bo prinesla uspeh. Nerazumevanje od strani ljubljene osebe. Zdravje nespremenjeno. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zaključili boste posel, katerega počasni razvoj vas Je močno razburjal. Dobro počutje v moralnem pogledu. Zdravje prav dobro, Opatija je man letoviški kraj in je v poletnih mesecih pravo mravljišče domačih in tujih gostov, tako da ima v poletni sezoni največ gostov, več kot kateri koli drugi letoviški kraj ob jugoslovanski obali Jadrana. Toda tudi pozimi Opatija ni popolnoma pusta, pa čeprav je od številnih hotelov za turiste odprt samo hotel ((Zagreb«. Poleg teh turistov pa ima Opatija čez zimo še druge goste, ki so nastanjeni v »Kristalu« in «Rezidenci». Gre v tem primeru za paciente zavoda za talasoterapijo. Nekateri od teh pacientov so vezani na posteljo, drugi pa čez dan zapuščajo »Kristal« in «Rezidenco» in se sprehajajo po Opatiji ali pa si privoščijo izlete na Reko ali drugam. Se pred prvo svetovno vojno je bila Opatija znana zaradi svojega mednarodnega centra za talasoterapijo. Po drugi svetovni vojni pa so to staro tradiciji ponovno oživili šele pred nekaj leti. Ustrezni organi v O-patiji po se v tem smislu obrnili najprej na profesorja dr. Cedo-mila Plavšiča, ki je znan strokovnjak za srčna obolenja in on jim je izdelal koncepcijo za sedanji «Zavod za talasoterapijo«. Zavod za talasoterapijo je bil osnovan pred petimi leti, dejansko in uradno pa je začel delovati šele novembra 1959. V tem zavodu se zdravi ali je na okrevanju veliko bolnikov, ki jim nadleguje srce, ki bolehajo za revmatizmom ali po za raznimi boleznimi dihalnih organov, razen tuberkuloze. Prof. Plavšič, ki že tri leta vodi opatijski zavod za talasoterapijo, je v zvezi s svojimi dosedanjimi izkušnjami v Opatiji rekel: »Na temelju dosedanjih izkušenj v zdravljenju in rehabilitaciji nad dva tisoč bolnikov v kliničnem oddelku zavoda za talasoterapijo in več tisoč ambulantnih bolnikov zdravljenje usmerjamo, prvič, na zoževanje indikacij na infarkte, ki niso starejši od šestih mesecev, na koronarno insuficienco, na hiper-tonijo, na nevrocirkularno di-stonijo ter na neka arterioskle-rozna obolenja, nato samo na enfizem in kroničen bronhitis pri zdravljenju pljučnih bolezni, na področju revmatizma pa samo na pnmpre, ki Se niso bili zdravljeni po večkrat v raz- nih drugih kopališčih. Z druge strani pa usmerjamo svojo dejavnost na izpopolnjevanje metod rehabilitacije na temelju izkušenj, posebno pri srčnih obolenjih. Tretje področje pa je razvijanje znanstveno-raziskoval-nega dala«. Dr. Plavšič je nato poudaril tršnutno pomanjkanje sredstev in kapacitete, in še posebej pomanjkanje sredstev za nabavo nekaterih aparatov, ki so za znanstveno raziskovalno dejavnost nujni. Nato je prikazal nekaj zanimivih primerov rehabilitacije težjih pacientov v zavodu za talasoterapijo v Opatiji. Glede tega je rekel: »Do junija 1962. leta je bilo ▼ zavodu za talasoterapijo zdravljenih 132 primerov infarkta, 205 primerov koronarne in-suficience, 197 hipertonij in nad tisoč primerov kroničnega revmatizma. Lahko rečem, da smo včasih tudi sami presenečeni nad uspehi, posebno pri rehabilitaciji bolnikov, ki jim nagaja srce, ali pa pri bolnikih s hipertonijo. Primer: bolnik z infarktom je prišel v zavod ob koncu drugega meseca po krizi. Dva meseca pozneje je bil iz zavoda odpuščen s priporočilom, naj se zaposli. Drugi primer: bolnico, ki se je več let zdravila za kronični revmatizem, so prinesli v zavod na nosilih, ker se ni mogla sama premikati. Po šestih mesecih zdravljenja je začela že sama hoditi, pa čeprav s pomočjo palice. Sicer pa menim, da ni najbolj posrečen način prikazovanja uspehov enostavno naštevanje posameznih primerov. Veliko ljubše mi je temeljito klinično obdelovanje dokumentiranih izkazov ter statistično obdelovanje večjega števila primerov. Sedaj je v pripravi bilten zavoda, v katerem bodo na osnovi statističnih po-.datkov tabelarno prikazani dosedanji uspehi zdravljenja.« Prof. dr. Cedomil Plavšič je na-to govoril o načinu, kako paciente dobivajo v zavod za talasoterapijo in sicer iz Jugoslavije pa tudi iz inozemstva in sicer na predlog specialistov za posamezne bolezni ali pa klinik. Le v izjemnih primerih zavodi za social-no zavarovanje zahtevajo mnenje posebne komisije. Toda bolj zanimivo kot to je verjetno mnenje prof. dr. Cedomila Plavšiča o splošnem sistemu bolnišnic. Dr. Plavšič glede tega meni; »Smatram, da je današnji klasični sistem bolnišnic zastarel ln to ne le pri nas, (to je v Jugoslaviji op. ur.) pač pa na vsem svetu. Imamo kongrese, Iti se u-kvarjajo edinole s tem, kako bi našli najboljšo rešitev za sodobno bolnišnico V nekaterih državah uvajajo tako imenovane nočne bolnišnice. V teh državah bolnik čez dan redno dela, ponoči pa prihaja v bolnišnico, kjer ima svo. jo posteljo in je pod nadzorstvom zdravnikov, V jugoslovanskih splošnih bolnišnicah se pogosto zdravijo bolniki, ki bi se morali dejansko zdraviti na poliklinikah ali pa celo na svojih domovih, seveda pod zdravniškim nadzorstvom. V bolnišnicah se zdravijo kronični bolniki, starci in naletimo tudi na paciente, ki so tu, ker pa niso socialno oskrbljeni. V današnjih bolnišnicah je bolnik ie malo v stiku z zdratffilki iti ie malo več s srednjim strokovnim o-sebjem. Pacient je podvržen re-žimu, ki je podoben zaporniškemu in ki je pogosto popolnoma nepotreben, s psihološkega vidika tudi škodljiv. Viprav o teh psihičnih činiteljlh zdravljenja se danes v klinikah ne vodi dovolj računa. Bolnik je stalno pod psihičnimi udarci, kar le podaljšuje zdravljenje. Razen tega je njegova o-snova pravica, da si je na jasnem in da Je točno poučen o svoji bolezni in o načinu zdravljenja. To je bistvo sodobne rehabilitacije in modernega zdravljenja. Kako bi si sicer mogli pojasniti pogostno pasivnost bolnikov. Bolnik po navadi čaka, da bi bil ozdravljen, namesto da bi sam pri zdravljenju sodeloval in s tem najbolj u-činkovito pripomogel k svojemu popolnemu tako fizičnemu kot psihičnemu ozdravljenju. O. B. AMERIŠKI NAČRTI ZA BLIŽNJO PRIHODNOST Od kongresa je odvisno kdo bo prej na Luni Američani ali Sovjeti Za finančno leto 1963 ■ 64 potrebnih 4000 milijard Ur NEW YCXRK, konec februarja. — Kongres Združenih držav razpravlja sedaj o odobritvi o največjih sredstvih, kar so jih kdaj koli dodelili za tovrstne načrte, odkar se govori o astronavtski dobi. Gre za vsoto 5 milijard 700 milijonov dolarjev, kar je v naši valuti okoli 4 tisoč milijard lir. Šestina te ogromne vsote bi morala biti dodeljena načrtom za osvajanje Lune in vodstvo NASA skuša z raznimi svojimi poročili, dokumenti ter tudi preko posameznih članov kongresa podpreti svojo zahtevo, kajti gre, kot pravijo, za »zgodovinski proračun«. Mnogi menijo, da bo od odobritve ali zavrnitve tega načrta odvisno, ali bodo prvi prispeli na Luno Američani ali Sovjeti. Okoli 800 milijonov dolarjev, kolikor jih ta proračun predvideva za «načrt Apolon«, bi naj služilo za gradnjo naprav in o-porišč za na Luno, to se pravi za izvedbo načrtov, ki so osnovnega značaja za osvojitev Lune. Zanimivo pri tem je dejstvo, da predstavniki teh načrtov in njegovi zagovorniki, ko prepričujejo posamezne člane kongresa, naj zahteve NASA sprejmejo, vztrajajo pri tem, da njihov načrt ni nekaj izrednega, nekak- šen sunek, za pospešitev razvoja na tem področju, kar bi bilo razumljivo, pač pa da je to prav »razumen, normalen in postopen načrt«, to se pravi, da posredno vsaj zatrjujejo, da ta ogromna vsota ni nekaj izrednega, pač pa le nujna vsota za dosego minimalnih ciljev. To se pravi, da tudi ta ogromna vsota m zamišljena v duhu nekakšne tekme s Sovjetsko zvezo ali tekme za svetovnim prvenstvom, pač pa nor- malna zahteva, ki jo terja ameriški razvoj astronavtike, V tem smislu se je izrazil tudi upravni direktor NASA Robert C. Seamans ml., ki je zborničnemu odboru za tovrstna vprašanja reke!: «Ne dvomite, borili se bomo proti temu, da bi se vpletli- v kakoi tekmovanje„vNe bomo najavili niti dneva u izkrcanje na Luni«. Samo ob sebi se razume, da ameriški znanstveniki, tehniki in astronavti z nestrpnostjo pričakujejo sklepe ameriškega kongresa v zvezi s to ogromno vsoto. Omenjena vsota štirih tisoč milijard lir v naši valuti je predvidena za finančno leto 1963 -64. S temi sredstvi bodo začeli ali nadaljevali z izvajanjem velikanskega načrta za gradnjo in izpopolnitev cele vrste naprav in gradenj, ki so v zvezi z «načiv tom Apolon«. Tako imenovani «Launch Ope-rations Center« v Cape Cana-veralu, ki se smatra kot nekakšno »postajališče za na Luno« v okviru »načrta Apolon«, bo dobil 320 milijonov dolarjev, to se pravi okoli 200 milijard lir, ki jih bo porabil za to, da bi svoje naprave izpopolnil. Doslej so porabili tu že 270 milijard lir za gradnje in naprave, ki že služijo svojemu namenu ali ki se sedaj dokončujejo. Večino novih sredstev so namenili gradnji in opremi vzletišča za »Saturn C 5» ter za naprave, ki so povezane z raketo, katere cilj j« Luna. Med temi napravami gre pi> venstveno za strukturo za »vertikalno montažo«, za katero so tehniki pokazali izredno zanimanje. Nadalje bodo s temi sredstvi gradili tudi stanovanja za astronavte, kontrolni stolp za izstreljevanja ter kontrolni stolp za vodenje in opazovanje raketnih poletov ter podobne naprave. Eden izmed bistvenih načrtov v zvezi s »Saturnom« je tudi »center za preizkušnjo« v Misisipiju. Tega bodo gradili s sredstvi iz skladov že omenjenih štirih tisoč milijard lir. Ta center pa bo odvisen od »Marshall Space Flight Center«, to se pravi od enega izmed glavnih središč a-meriške astronavtike. Nadalje bodo iz teh sredstev postavili še nove elektronske možgane. Nadaljnji center za vesol.ske načrte in sicer «center za vodene kozmične polete« v nustonu v Texasu prav tako pričakuje potrebna sredstva, ki jih bo dobil iz gornjega sklada in sicer za postavitev kontrolnega orada vseh poizkusov. «Goddard Space Flight Center«, ki je eno izmsd važnih središč za preizkušanje satei.lov in nosilnih raket v oližini Wrsh i.g-tona, kamor so pred srataim prinesli tudi italijans.-i umtini satelit «San Marco«, da bi »u opravili celo vrsto prcizHišenj, pričakuje nadaljnja sredstva za to, da bi mogel postaviti nov laooratorij za proučevanju sprejetih podatsov. fce.eda gre v tem primeru za laborstonj, ki bo opremljen izki.iu -no z elektronskimi napravami. Sred š e «Jet Fropul-ion Laborator.v« >z Fasadene, ki vzdržuje radi s e stike s tistigff^oadrmi m un.et. mmi sateliti', ki so na najde jim poteh kot npr s sondo »Mart-ner II«, ne potrebuje več kot samo toliko sredstev, da bi si mogel postaviti poslopje za svoje mehanične naprave. Doslej je bil namreč ta center prmnr-an »voje naprave postavljati na vozila, ki jih je premikal, pač po potrebi. Nadaljnja sredstva potrebuje tudi tako imenovani »načrt Ner-va». Gre za načrte, Katerih c.tl je postavitev jedrskega pogons.e ga motorja za rakete, tla načrt se pripravlja in izvaja v labota-torijih v Nevadi. Nadalje potrebujejo sredstva tudi v Whue Sunsu, t. j. v tistem astronavtskem središču, kjer preizkušajo tako imenovane »ladjice-hčerea. to se pravi tiste majhne vesoljske kabine, ki se bodo ločile od glavne vesoljske kabine in prp stale na Luni. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba: 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Vrtiljak: 12,00 Pomenek s poslušalkami; 12.30 Iz glasbenih sporedov: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tipični furlanski ansambel; 17,20 Pesem In ples; 18.00 Kitarist Bruno Tonazzi; 18.15 Umetnost, književnost In prireditve; 18,30 Tržaški skladatelji: Aldo Mi-chellni; 19.00 Radijska univerza; nato Orkester Jack Elllot; 19.30 Pustni govori; nato Ansambla Ri-cordl In Flecsus; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Sestanek s Purcelom, jouvlnom Itd; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Novele In črtice; 22.15 Jazz koncert; 22,50 Schumann: Simfonične etude. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Perez Prado; 13.40 O zborovskem petju; 13.55 Vito Levi; «11 maestro Gastone de Zuc-coli«; 14.05 C. Seghizzl: Sonatlna za oboo ln klavir; 14.15 Tržaške pesmi; 14.40 Zgodbe Iz Kvarnera. PETEK, 1. MARCA 1963 Jutranja glasba; 9.50 Operna antologija; 10.30 Sola: 11.15 Duet; 11.30 Koncert; 14.55 Vreme na Ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.30 Glasbeni camet; 15,45 Orkester Berta Kaempferta; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Koncert za najmlajše; 17.25 Ital. skladbe za glasove In klavir; 18.00 Vatikanski koncil; 18.30 Koncert lahke glasbe; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Ira Marlon - Manilo Bocol: Muzej Scotland Yarda; 21.05 Politična tribuna, ob koncu Simfonični koncert. II. program Koper 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro Jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 ln 12.50 Glasba po željah; 12.40 Turistične beležke; 13,40 N. Herclgonja: »Vu kleti«; 14.00 Zabavni mozaik; 14.30 Operetni odlomki; 15.30 Domače aktualnosti; 15.40 Glasbena med- igra; 16.00 Glasbeni program; 16.30 Današnje teme; 16.40 Operne scene; 17.40 Claude Yvolne ln Bojan Adamič; 18.00 Prenos RL; 19,00 Orkester Rlcardo Santos; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Benny Good- man; 22.40 V. Novak: Trlo, opus 27; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6,30 Vreme na ital. morjih; 8.20 8.00 Jutranja glasba; 8.35 Poje Achllle Togllani; 9.00 Italijanske pesmi; 9.35 Zvezdniki na poti; 10.35 Pesmi; 11.00 Vesela glasba; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. pesmi lh plesi; 15.15 Divertlmenti za orkester; 15.35 Koncert v miniaturi; 18.00 Rapsodija; 16.50 Diskoteka Claudla Gore; 17.35 Mala enciklopedija; 17.45 Gastone Tanči: «Marla Malibran«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Plošče; 20.35 »Gala della canzone«; 21.35 Znanstvena oddaja; 22.10 Jazzovski kotiček. III. program 18.30 Gospodarska rubrika; 18.40 Ital, periodični tisk; 19.00 G. B Samrnartinl ln L. Cherublni; 19.15 Gledališki pregled; 19.30 Vsakove-černi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Schubertove skladbe; 21» Na programu De Falla in Ravel; 22.10 Mlguel de Cervantes: «L’assedlo dl Numanzia«. Slovenija 5.00 Dobro jutro!; 8.06 Hugo Wln-terhalter in Bob Sharples; 8.25 Ob zvokih nekdanjih plesov; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 »Misel na ljubico«; 9,45 Pesmi naših partlza nov; 10.15 Odlomek Iz I. dejanja »Madame Butterfly»; 10.35 Naš pod listek; 10.55 Nova popevka; 11.00 Pozor, nimaš prednosti 1; 12,05 Dr Adamič: Pravilna poševna palmeta. 12.15 Zabavna glasba; 12.45 Hr vatski samospevi; 13.15 Obvestila; 13.30 S sopranistkami ljub. Opere; 14.35 Od Ljubljane do Skopja; 15.15 Napotki za turiste; 15.20 Zveneče kaskade; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 »V podvečer. .«; 18.00 Aktualnosti; 18.25 Pojo ruski zbori; 18.45 Iz naših ko lektivov; 19.05 Glasbene razgledni ce; 20.00 Klavir in godala; 20.15 Zunanjepolitični pregled; 2U.3U Ob razi m značaj!; 21.00 Nekaj lahke glasbe; 21.15 Oddaja o moriu; 22 15 Romantičnim plesalcem; 22.50 L> terarnl nokturno; 23.05 Nočni kon c e rt. Ital. televizija 8.30, 12.10 III 19.00 šola; 16.15 Nova srednja Sola; 16.35 Kolesar ske dirke po Sardiniji; 17.30 Pro gram za najmlajše; 18 30 Nikol, n prepozno; 19.00 Dnevnik; i9.1J Ob plati zvona; Z .15 Spori; 2..30 Dnev nik; 21.05 Volilna tribuna; 22.t'5 Skupno življenje; 23.05 Dnevnik! DRUGI KANAL 21.05 Dnevnik; 21.15 Zgodovina atomske bombe; 22 15 TV Igra «U radna obramba«: 23,10 Svetovno pr venstvo v umetnem drsanju; 23.30 Športne vesti. Jug. televizija 17.00 Ruščina na TV; 17.30 An gleščina na TV; 18.00 Srečno vožnjo; 18,30 Elektronski računski stroj; 19.00 Boj za obstanek v morju: 19.30 TV obzornik; 19.45 Propagandna oddaja; 20.00 TV dnevnik; 20.30 VVeil Brecht: »Sedem smrtnih grehov«; 21.30 Svetovno prvenstvo v drsanju. PRIMORSKI DNEVNIK % — GOSPODARSKI POLOŽAJ V MESECU JANUARJU NA GORIŠKEM Tehtnica goriškega gospodarstva se vedno bolj nagiba na tržiško stran IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Izvoz blaga v inozemstvo in blagovna menjava s sosednjim jugoslovanskim področjem Izšel je mesečnik trgovinske mere uredile. Proizvodnja veza- zbornice za januar, ki vsebuje podatke o gospodarskem stanju v naši pokrajini. Kar se tiče kmetijstva, mesečnik omenja mrzlo vreme v januarju (deževno v prvi polovici in bladno s temperaturami do minus 10 v drugi polovici meseca, ki je ugodno vplivalo na kmetijstvo, čeprav je o-viralo zunanja dela. Pozebli so pšenični posevki, ki so jih morali pognojiti. Zdravstveno stanje živinoreje je zadovoljivo; skrbi povzroča prehrana, ki je še vedno primanjkuje. Namesto sena po-kladajo živinorejci sestavljene krme in postranske kmetijske pridelke. V industrijskem sektorju predstavlja najpomembnejši dogodek, katerega ugodne posledice bo mogoče občutiti šele v prihodnosti, ustanovitev »Ustanove industrijske in pristaniške cone v Tržiču«, v zvezi s katero bodo prav gotovo nastala nova podjetja in gospodarske dejavnosti, ki bodo še bolj poudarile gospodarski pomen tega področja. To je prvi takšen korak v goriški pokrajini, ki se lahko primeri, da ga bodo posnemali. Na splošno sindikalni spori v zasebnih kovinarskih podjetjih ter v tekstilni industriji niso zmanjšali proizvodnosti, ki se je odvijala po vnaprej določenih načrtih. Tudi preskrba z električno e-nergijo in surovinami je omogočila normalen proizvodni ritem. V ladjedelnici so splavili veliko potniško ladjo, postavili pa so gredelj za 86.000-tonsko turboci-sterno. Izdelovanje manjših kosov v ladjedelnici (športni čolni iz plastičnih mas) se dobro prebijajo na domači in mednarodni trg. Sindikalni spor v tekstilni industriji je bil hitro poravnan in ni vplival na proizvodni proces. Izdelovanje tkanin poteka normalno in gredo tudi v prodajo, zastoj pa so opazili v predilnici, kjer bodo po vsej verjetnosti uvedli nekatere omejitve. En dan trajajoča stavka v me-taimehaničnem sektorju je negativno vplivala na izdelovanje statev, hladilnikov in metalne embalaže. V splošnem pa proizvodnja ni nazadovala. V lesnem sektorju so se razumnim....... VERDI. 17.15: «Va e uccidi«, F. Sinatra, L. Harvey in J. Leigh. A-meriški črnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. C' »R-O. 16 30: «Hatari», J. Wayne in Elsa Martinelli. Ameriški barv ni film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: «Una parigina... e ramorei), D. Robin in J. Claude Brialy. Francoski črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop pre povedan. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «11 ritorno di •Jess il bandito», C. Moore in Linda Sterbing, ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italie št. 10, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 2,8 stopinje nad ničlo ob 13.10, najnižjo 6 stopinj pod ničlo ob 4.50. Povprečne dnevne vlage je bilo 35 odstotkov. nih plošč, pohištva, parketov, piral in stolic poteka normalno. Nič novega Se ni pojavilo v prehrambeni industriji in avtoprevoz-ništvu. Popolnoma pa je zamrla gradbena dejavnost. V trgovini je nastal premor, ki je bil nekaj povsem umevnega po izdatnih nakupih ob prelomu leta. Pristojni urad trgovinske zoornice je izdal v januarju več potrdil o izvoru blaga, izdelanega v podjetjih goriške pokiajine in namenjenega izvozu. V Avstrijo so izvozili za 3,2 milijona lir kož, v Grčijo za 1,5 milijona vezanih plošč, v Libijo za 1,1 milijona stolic in 66.000 lir ženskih nogavic, v Maroko za pol milijona bonbonov, na Madžarsko pa za en milijon lir nadomestnih delov za kolesa. V okviru italijansko - jugoslovanskega sporazuma o blagovni izmenjavi so v januarju s 35 dovoljenji uvozili za 195 milijonov lir raznovrstnega blaga. V istem obdobju so s 35 dovoljenji izvozili za 77 milijonov lir blaga. V mleku so ugotovili za 33 odstotkov vode Mlekar mora plačati 80.000 lir globe Po izgonu je vdrl v zapečateno stanovanje Pred goriškim okrajnim sodnikom se je moral včeraj zagovarjati 48-letni Leopold Makuc iz Gorice, Ul. Trieste 115. Obtožnica pravi, da ga je občinski sanitarni uslužbenec Silvano Culot presenetil v Ul. Garzarolli, kjer je prodajal mleko, ki mu je bila primešana voda. Zaplenil mu je posodo z 10 litri mleka in pri analizi so ugotovili, da je to mleko vsebovalo 33 odst. vode. Makuc se je opravičil, da je verjetno prišla voda v mleku po pomoti; pojasnil je namreč, da zvečer umijejo posodo in pustijo v njej nekaj vode čez noč, da bi ne dobila posoda slabega duha. Po vsej verjetnosti so tistega dne po- .................................minil ................................................................................................ DANES ZOPET POROTNO SODIŠČE Z dvema kroglama v glavi je vozil avto še SO km Napadalca trgovca z usnjem, dva priseljenca s Sicilije, danes na zatožni klopi Po enotedenskem presledku, ker je bila razprava proti Vlttoriu Zonnu zaradi ponovnega psihiatričnega pregleda odložena, se bo danes ob 10. uri nadaljevalo zasedanje porotnega sodišča v Gorici. Tokrat sta na zatožni klopi 41-letni Giuseppe Gioia in njegov svak 32-letni Giuseppe Bavetta, oba po rodu s Sicilije, ki pa sta zadnji čas imela stalno bivališče v Gradiški. Obtožena sta, da sta dne 20. novembra 1961 okrog 18. ure zvečer napadla trgovca z usnjem Giovannija Falcomerja iz Concordia Sagittaria, ki se je z avtom Fiat 1100 peljal skozi Gradiško. Pri tem sta nanj tudi streljala in čeprav z dvema kroglama v glavi, je Falcomer napravil še kakih 80 km ob krmilu do Portogruara, kjer se je javil v bolnišnici. Policija je na podlagi podatkov, ki jih je dal Falcomer, kmalu aretirala oba sedanja obtoženca, ki se bavita s krošnja-rijo. Povedal je tudi, da sta mu napadalca odnesla 200.000 lir. Oba obtoženca sta zadevo prikazala seveda nekoliko drugače in kdo ima bolj prav bomo zvedeli pri sedanji razpravi, ki se bo verjetno zavlekla za nekaj dni. Obtoženca branijo odv. De-vetag in Pascoli iz Gorice in odv. Ciaccio iz Palerma. Ul. Brig. Etna zaprta Občinska podjetja v Gorici sporočajo, da bo Ul. Brigata Etna v Gorici zaprta za promet verjetno do 15. t.m. Na njej namreč postavljajo vodovodne cevi. Sladkor in kava za marce Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da so začeli z razdeljevanjem sladkorja in kave za potrošnike proste cone v Gorici in Sovodnjah za mesec marec. Vsak potrošnik ima pravico do 2,5 kg sladkorja na odrezek št. 30 in po ceni 160 lir za kg. Dalje dobi vsak po 250 g surove ali 200 g pražene kave us odrezek št. 31 živilske nakaznice. Pri svojem trgovcu pa lahko dvignejo tudi po en liter liliiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiilimiliiiiiiiiiiiimmiimiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiimiiimlllHiiiiltnm OGENJ JE ZAJEL OBŠIRNO POVRŠINO Požar na Sabotinu na obeh straneh meje Goriški in jugoslovanski gasilci so bili 6 ur na delu Včeraj popoldne se je vnela suhljad in trava na pobočju Sabotina med Sabotinom in italijansko obmejno vojašnico. Požar je nastal na jugoslovanski strani ob mejni črti in je že prihajal tudi na to stran meje. Zato so odšli goriški gasilci že ob 15. uri v St. Maver in od tu do kraja požara, kjer jim je pomagalo kakih 30 vojakov pri gašenju ognja, ki je zajel tudi drevesca. Se najbolj pa Je preprečil veter, da se ogenj na štmavrski strani ni razširil in Je zajel le kakih 3.000 kv. metrov površine ter povzročil neznatno škodo. Pač pa je na jugoslovanski strani zajel več hektarov zemljišča in čeprav so prišli gasilci in vojaki s številnimi vozili ter so jim pri gašenju pomagali tudi domačini iz Podsabotina je požar povzročil precejšnjo škodo, ki je še niso popolnoma ocenili. Goriški gasilci so se vrnili domov nekaj pred 21. uro. Na cesti v Štandrežu je padel Včeraj okrog 9.30 zjutraj so poklicali avtomobil Zelenega križa v Štandrež, kjer je na cesti v Ul. Tabai padel in se potolkel 65-letni Alderico Zanni iz Gorice, Ul. Bor-si št. 6. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer bo mu zdravniki ugotovili rano na lasišču in udarec v glavo ter so ga pridržali na zdravljenju za 10 dni. semenskega olja na osebo. Razdeljevanje bodo zaključili 31. t.m. Trgovci na drobno in menze naj dvignejo potrebna nakazila pri trgovinski zbornici, na podeželju pa na svojem Županstvu. Ker bodo nakazila veljavna samo do 30. t.m. naj jih prizadeti dvignejo pravočasno. , Sindikalne vesti Kot poroča sindikat CISL je dvodnevna stavka uslužbencev pri občinskih podjetjih, ki je bila proglašena 25. in 26. februarja, v celoti uspela tudi pri občinskih podjetjih v Gorici. Uslužbenci so stavkali, ker je prišlo do prekinitve pogajanj za obnovo vsedržavne delovne pogodbe te kategorije. Sindikalni zastopniki so se obrnili do pokrajinskega urada za delo za posredovanje pri obnovi pokrajinske dopolnilne pogodbe za brivske in frizerske uslužbence. Kot znano so bile frizerke damskih salonov v Gorici prisiljene stavkati dvakrat po pol dneva zaradi nepopustljivosti delodajalcev. Predvideva se da bodo sklicali sestanek prizadetih strank v ponedeljek 4. t.m. Požar v hiši sredi Gorice Včeraj so bili goriški gasilci zaposleni ves dan, saj so jih klicali v najmanj pet krajev. že navsezgodaj, ob 5. uri zjutraj, so morali v stanovanje Marije Udovič, na Korzu Italia 65, kjer je prišlo iz neznanih vzrokov do požara, ki se je razširil tudi na streho in jo je uničil za kakih 20 kv. m. Gasilci so imeli skoro dve uri dela, da so ogenj pogasili. Povzročeno škodo cenijo na okrog 400.000 lir. Nekaj po 12. uri so moVali tudi v stanovanje Marije Bregant na Rafutu št. 41, kjer so se vnele saje v dimniku. Ob 13.50 pa so jih za radi istega vzroka poklicali tudi v stanovanje družine Gabrijelčič na Trgu Tommaseo 18. Končno pa so morali ob 16.30 še v Ul. Favetti P, kjer so se prav tako vnele saje v dimniku v stanovanju Franca Briška. V vseh treh primerih so gasilci kmalu odstranili nevarnost požara in je tudi škoda bila le neznatna. zabili izliti vodo iz posode in so vlili mleko kar vrhu nje Sodnik seveda ni smatral takega opravičila kot zadostnega ter SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNEM DRSANJU Divin krepko vodi po obveznih likih Evropski prvak Calmat šele na tretjem mestu je Makuca obsodil na plačilo globe 80.000 lir in na plačilo sodnih stroškov. Obtoženec je proti razsodbi vložil priziv. Branil ga je odv. Mu-nafo, * * * Pri drugi razpravi se je moral zagovarjati 45-letni mehanik in šofer Bruno Buttignon iz Gorice, ker da je dne 30. marca lani brez dovoljenja in s silo vdrl v stanovanje v Ul. Seminario 9/II v Gorici, ki je last dedičev Rodolfa Musine. Pri tem je glasom obtožnice tudi poškodoval vhodna vrata. Obtožnica je bila še obtežena z dejstvom, da je bil Buttignon že večkrat prej kaznovan. Tožbo je vložil upravnik hiše dr. Formentini, ki je tistega dne prišel v omenjeno stanovanjem s sodnim biričem, kateri je vhodna vrata zaklenil in zapečatil. Buttignon pa je prišel zvečer, vlomil žabico in pečate ter šel v stanovanje. Pri včerajšnji razpravi je obtoženec priznal, da je vlomil žabico, pristavil pa je, da ni videl nobenih pečatov in da jih tudi ni zlomil. Sodnik je v zadevi razsodil tako, da je ustavil sodni postopek, ker je bila umaknjena tožba. Branil ga je odv. Cossa. Drž. tož. odv. Munafč in Cossa; sod. dr. Rinaldi. CORTINA D’AMPEZZO, 28. — Presenečenje in razočaranje istočasno v prvem dnevu svetovnega prvenstva v umetnem drsanju za moške. Presenetil je Ceh Karol Divin, ki si je nabral toliko naskoka, da bo skoraj gotovo osvojil naslov najuoljšega, razočaral pa je evropski prvak Francoz Alain Calmat, ki ie tako zaostal, da bo težko dohitel drugoplasiranega Nemca ---------------------- Schnelldorferja. Francozu je torej ušel naslov, razen seveda, če ne bo v jutrišnjem nastopu s prosto izvedbo popolnoma nadkrilil vse in še posebno Divina, kar pa je malo verjetno. Tud. Schnelldorfer je presenetil z odlično izvedbo obveznih vaj, kar mu je v začasni lestvici prineslo drugo mesto. Ce bo tudi jutri na stopil kot danes, mu srebrna kolajna ne uide, medtem ko bo težko dohitel odličnega Ceha Divina. Kanadčan Mac Pherson je sicer zadovoljil z nastopom, vendar .ii bil na višini lanskoletnega svetovnega prvaka rojaka Jacksona, ka terega je letos nadomestil v tej panogi. Italijane pa Je presenetil komaj 15-letni Milančan Abbondati, ki je pokazal veliko več kot so od nje- ga pričakovali in je s 630,7 točke zasedel v začasni lestvici zanj od lično 14. mesto. Izid tekmovanja moških v štirih obveznih likih je naslednji: 1. KAROL DIVIN (CSSR) 725,81. 2. Manfred Schnelldorfer (Nem.) 718.5 3. Alain Calmat (Fr.) 709,7 4. Thomas Mac Pherson (Kan.) 696.6 5. Peter Jonaus (Av.) 688,7 6. Allen Scot (ZDA) 674,2 7. Monty Ho-t (ZDA) 673,3 8. Nobuo Sato (Jap.) 665,9 iiiiimiiiiiiiuiinmiiiiiiimimiiiiMiitiHiiiiiiiiiiiiiifiiimiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimmiiHiimiiiimmiiiiiiiitiii SKLENJENO NA SESTANKU GLAVNEGA ODBORA FIFA Od 12. do 31. julija svetovno nogometno prvenstvo Turnir za pokal Rimet 1966 bo v Angliji PARIZ, 28. — Tekme svetovnega nogometnega prvenstva 1966, ki bo v Angliji, bodo od 12. julija do 31. istega meseca ali morda do 1. avgusta. Tako so sklenili na seji izvršnega sveta FIFA. Zaključek sprejemanja prijav bo 15. decembra letos, medtem ko bo izločilni del prvenstva potekal med 1. majem 1964 in 31. decembrom 1965. Januarja 1964. leta bodo vse prijavljene reprezentance razdelili v izločilne skupine, medtem ko bo žrebanje za sestavo finalne skupine v Angliji januarja 1966. leta. Med današnjim sestankom izvršnega sveta mednarodne nogometne zveze so v glavnem določili mehanizem prihodnjega turnirja za pokal Rimet. Poleg datumov so med drugim na seji FIFA sklenili kakor sledi: 1. Odbor Je sprejel načrt, ki ga je predložila angleška nogometna zveza. Prijavljene reprezentance bodo razdelili v štiri skupine finalne faze prvenstva po geografskem kriteriju. Do danes niso izbrali še nobeno mesto, kjer bi bile tekme, pa čeprav imajo že na seznamu osem igrišč. Končna izbira bo odvisna v glavnem od naprav za tisk, radio ir televizijo. 3. Pravilnik poteka finalne faze, kakor tudi izločilnih tekem, bo prireditveni odbor predložil v potrditev glavnemu odboru FIFA maja letos Ta pravilnik bo moral lzvrš ni odbor FIFA najkasneje do oktobra potrditi. Lahko se reče, da bo sistem poteka finalne faze isti kot je bil 1962. leta v Čilu: to se pravi, da bo količnik prejetih in zadanih golov v primeru istega števila točk odločilne važnosti. 4. Niso Se določili dnevov za tekme, vendar je gotovo, da ob nedeljah ne bo srečanj. Zelo verjetno bodo nekaj tekem odigrali v večernih urah. 5. V teku so pogajanja s televizijsko mrežo za oddajo tekem. Predsednik mednarodne nogometne zveze sir Stanley Rous Je po današnji soji odbora FIFA pripomnil, da so proučili tudi program praznovanja stoletnice obstoja angleške nogometne zveze. V okviru praznovanja bo tudi tekma Anglija moštvo FIFA, ki bo verjetno 23. oktobra letos v Wembleyu. Za organizacijo tega so izvolili odbor, v katerem Je tudi Jugoslovan Andrejevih. Na seji so tudi sprejeli kot 120. člana FIFA nogometno zvezo otokov Figi. Sir Stanley Rous je javil tudi, da bodo izdali enotne sankcije, ki jih bodo morali aplicirati za prekrške na mednarodnih tekmah in da bo tehnični ko- misiji predsedoval sovjetski predstavnik Granatkine. 9. Donald Knight (Kan.) 658,9 10. Emmerich Danzer (Av.) 657,2 itd. Riliusova in Bauem*11 svetovna v dvojicah ion^ CORTINA, 28. — Zahodno") par Marika Kilius - Hans h ^ JJtU. iv J. rti XVIII1 je nocoj osvojil svetovni. ^ pred sovjetsko dvojico . jji Protopopov. Tretje mesto> VZA lita z istim številom točk par Desjarjins - Fafrance ski Zouka - Gavrilov. ^,ej V plesu na ledu sta P° .. y j ah na vrhu lestvice Brit«« man - Phillips. Začasna l«"'! naslednja: . 1. Shearman-Phillips (VB) . 2 Romanova-Roman (CSS»( r 3. Doan-Ormsby (Avstrija)-j) 4. Savvbridge-Hickinbottomi' 5. Kltchell Lee-Mitchell (&m 6. Parry-Mason (VB) PETA ETAPA KOLESARSKE DIRKE PO SAK«! Po uspelem beg1 Adorni sam v Nuof Pambianco še vedno z majico leaderja NUORO, 28. — Niti Pambianco in Van Looy niti svetovi Stablinski niso bili danes deležni tolike simpatije kot kolesar je seveda doma v Cagliariju. Sardinski predstavnik je od' na levo in desno, a je bil najbolj srečen, ko se mu je prib**"'« i na s štirimesečnim otrokom. Tega so vsi božali in med tem* • { tudi Rik Van Looy, katerega smatrajo za «trdega». Po startu kolesarji podali na pot s turističnim tempom, ker so hoteli sile o-hraniti za vzpon prelaza Sorgono, kjer je bil cilj za gorsko nagrado. V tem prvem delu ni bilo ničesar omembe vrednega z izjemo padca Baffija v obcestni jarek, ki je bil na smolo kolesarja iz Cremone, poln vode. Baffi je moker in umazan od blata vseeno nadaljeval pot pod razmeroma močnim soncem, ki ga je kmalu posušilo. Kolesarji so se prebudili šele na vzponu, kjer so nekateri hoteli zbežati. Glavna skupina je takoj odgovorila in preprečila poskus, s čimer pa je spravila kakih deset udeležencev te dirke, med katerimi je bil tudi letos zelo slabi Baldini, v zagato. Do zamud pa ni prišlo, ker so v spustu vsi zaostali dohiteli glavnino. Vzpon proti prelazu Sorgono ni bil tak, da bi razdelil skupino v več manjših. Sele tik pred ciljem gorske nagrade je Spanec Soler potegnil in si zagotovil točke, s katerimi si je še izboljšal položaj v lestvici za to trofejo. Med vožnjo proti ravnini se je Van Looy znašel z zračnico na tleh. To ni nihče izrabil, niti Pambianco, ki verjetno ni hotel razburkati do tedaj mirne vode. V Gavoiu se je specialist za dolge samotne bege Adorni spustu proti cilju in je v sedmih kilometrih prišel do 30 sekund prednosn. Glavna skupina je sicer odgovorila in četudi Je to storila brez posebne vneme, je zadostovalo, da je pustila precej za seboj Baldinija in druge. Adorni je do Oniferija pridobil še 50 sekund in tako vozil z 1’20” prednosti. Ta se je še povečala, kasneje pa je glavna sku pina s pospešeno vožnjo zmanjša la zamudo, vendar ne toliko, de bi iahko ogrožala zmago Adornija, ki je privozil do cilja 117” pred Van Looyem, ki si je zagotovil dru go mesto. NA CILJU V. ETAPE Gagliari — Nuoro (208 km) 1. ADORNI (Cynar) 6.25’01” (od bitek 30”, čas za lestvico 6.24*31”); povprečna hitrost 32,413 km 2. Van Looy (Flandrija) 6.2618” (čas za lestvico 6.25’58”) 3. Maliepaard (St. Raphael) 6 ur 25’08” 4. Taccone (Lygie) 5. Šegu (Faema) 6. Foffel, 7. Durante, 8. Giorza, 9. Ferrari, 10. Massignan, 11. Van Geneugden, 12. Zancanaro, 13. Car lesi, 14. Battistini, 15. Casati. Sledijo: Stablinski, Ancjuetil, Gel-dermans, Lebaube, Plankaert, Sor-gelos, Aerenhouts, Cribiori, Soler. aliarif^rt Suarez, Tortorella, Fali- “"•ssrrf 1. PAMBIANCO 24.30’58 , 2. Van Looy (Belg.) 3. Cribiori 24.3418” , ,- 4. Van Geneugden (Belg-* 5. Moser 24.36’ f 6. Plankaert (Belg.) 1 7. Massignan 24.37’07’ 8. Battistini 24.3717” 9. Sorgeloos (Belg ) „ J(. 10. Anquetil (Fr.) 14.37*27 | blinski (Fr.), 12. Adorni, 1 t 14. Soler, 15. Mealli, »Jlu (Sv.), 17. Ferrari. 18. 1 LESTVICA GORSKE N« 1. SOLER 10 točk 2. Taccone 6 3. Maliepaard 3 4. Ottaviani 2 5. Aru 1 DISCIPLINSKI P( O# Tricslina prva v lestvici B lige 0 MILAN, 28. - Lestvic« litev disciplinskega P sestavljajo na podlagi izr9T W nega sodnika, Je bila do 1 ja naslednja: LIGA FIORENTINA 18 točk Genoa 25 j. Juventus 26 m Mantova, Sampdoria j v j » Internazionale 32, Lanen* 1L Roma 40, Catania 41, 6 Torion 45, Milan 46, H .L] Modena 50, Venezia 74, * Palermo 100. B LIGA TRIESTINA 27 točk j} Alessandria in Lucches® Pro Patria 30 „ r/j Brescia 33», Parma 32, Catanzaro 35, Cagliari 35, g/ f^ii thal Monza 39, Padova nedettese 46, Verona 48, 1 a cedit 49, Lazio 50, Com^ in Messina 56, Cosenza se 65. V NEDELJO V VlP »S »a Ob 15.30 tekma Udinese-Tricstina P se r« MILAN, 28. — Nei metno tekmo šestega kola B lige med TJdineff jj id stino bodo odigrali ob 1 ob 15. uri. S ll tl1 K b K s (h BERNARD SHAW SERENADA «NekaJ, kar me morate naučiti: Schubertovo serenado*. Nekaj časa Je strmel vame, nato je zmajal z glavo In rekel: «Ta pesem ni bila napisana za vaš instrument, gospod polkovnik. Nikoli je ne boste znali igtati*. «Prvič, ko jo bom preigral brez napake, vam bom dal pet funtov poleg rednega honorarja*. To je razpršilo vse njegove dvome. Dolgo in vztrajno sem vadil serenado, a še vedno sem jo izvajal negotovo in z veliko težavo. Toda končno sem le uspel. «Na vašem mestu, gospod polkovnik*, je rekel moj učitelj, ko je spravil v žep pet funtov, «bi ohranil to pesem zase in igral prijateljem kaj bolj enostavnega. Saj jo igrate še kar dobro po polurni vaji, toda če mene ne bo zraven, bo šlo mnogo slabše*. To njegovo mnenje sem podcenjeval, danes pa priznavam, da je bilo pametno in pravilno. Toda takrat sem že trdno sklenil, da izvedem načrt, ki mi je bil že dolgo tako drag, da namreč zaigram serenado Lindi. Njena hiša je imela zelo ugodno lego blizu severnega konca Park Lanea in podkupil sem že bil služabnika, da bi me pustil na travnat prostor med hišo in cesto. Zadnje dni junija sem izvedel, da namerava Linda ostati doma cel večer in si odpočiti od družabnih naporov. To priliko sem hotel na vsak način izkoristiti. Ob devetih sem položil glasbilo v potno torbo in se odpeljal do Marble Archa, kjer sem izstopil in šel nato peš proti njeni hiši. Kar zaslišim za seboj znan glas: «Dober večer, gospod polkovnik!* Bil je Porchar-lester. Ker nisem želel, da bi me kaj vprašal, se mi je zdelo najbolje, da ga jaz vprašam, kam je namenjen. «Lindo grem obiskat,* je odgovoril. »Sinoči mi je sporočila. da bo ves današnji večer sama doma. O teh stvareh vam odkrito govorim, gospod polkovnik; pošten človek ste in veste, kako dobra je Linda. Obožavam jo. Ce bi bil gotov, da ima rada mene in ne moj glas, bi bil najsrečnejši človek v Angliji.* «Prav gotovo ne gre za vaš glas,* sem rekel. «Hvala vam,* je vzkliknil in me zgrabil za roko. «Zelo ste prijazni, toda težko verjamem, da bi imeli prav. Kadar jo pogledam, me vsega prevzame. Ali veste, da nisem nikoli imel dovolj poguma, da bi zapel tisto Schubertovo serenado, odkar mi je povedala, da je to njena najljubša pesem?* •»Zakaj pa ne? Ali rte želi, da bi jo zapeli?* »Veste, nikoli si je nisem upal zapeti pred njo, čeprav me stalno prosi. Kar ljubosumen sem na to presneto melodijo. Napravil bi pa vse, samb da bi ji ugodil, in presenetil jo bom s to pesmijo jutri pri gospe Locksly. Najel sem učitelja in delal kakor črna živina, da bi jo znal zares prvovrstno zapeti. Ce boste z njo govorili, ne smete črhniti niti besedice o tem. Biti mora pravo presenečenje.* «0 tem ne dvomim,* sem rekel in se že veselil ob misli, da bo za dva dneva prepozen. Vedel sem, da bi moral Porcharlester imeti mnogo žlahtnejši glas, če bi se hotel meriti z melanholično nežnostjo, mračno grožnjo, samozavestno silo, ki bi jih izražalo glasbilo, ki sem ga nosil pri sebi, v rokah spretnega izvajalca. Poslovil sem se od njega in videl sem, kako je stopil v Lindino hišo. Cez nekaj minut sem bil že na vrtu in gledal skrit v senci gor, kako sta sedela pri odprtem oknu. Kaj sta se pogovarjala, nisem slišal: mislil sem, da ne bo nikdar odšel. Noč je bila nekoliko hladna in tla so bila vlažna. Odbila je deseta ura — četrt čez deset — pol — odločil sem se že skoraj, da grem domov. Gotovo ne bi mogel več vzdržati, če mi ne bi skrajšalo čas njeno igranje na klavir. Končno sta le vstala in tedaj sem slišal njune besede. «Da,» je rekla, »čas je že, da greste.* Tudi jaz sem si želel to iz vsega svojega srca. «Pa bi mi vendarle lahko zapeli serenado. Jaz sem igrala trikrat za vas.* «Strašno sem prehlajen,* je rekel. «Res ne morem. Lahko noči* «Neverjetno! Niti najmanj ne izgleda, da bi bili prehlajeni. No, nič za to: nikoli več vas ne bom prosila. Lahko noč, gospod Porcharlester!» «Nikar ne bodite kruti z menoj,* je rekel. «Mogoče me bo- ste slišali peti serenado prej, kakor si mislite.* «To ste rekli s posebnim poudarkom. Prej, kakor si mislim! Ce pripravljate zame presenečenje, vam bom oprostila. Upam, da se bova videla jutri pri gospe Locksly.» Poslovil se je in odhitel proč, najbrž v strahu, da ne bi izdal svojega načrta. Ko je odšel, je stopila k oknu in pogledala ven na zvezde. Gledal sem jo in pozabil na svojo nestrpnost: zobje so mi nehali šklepetati. Iz torbe sem potegnil rog. Zavzdihnila je, zaprla okno in spustila belo zaveso. Že sam pogled na njeno nežno ročico bi zadostoval, da bi podvojil vse prejšnje napore. Sedla je tako, da sem lahko videl senco njene postave v profilu. Moja ura je prišla! V Park Laneu je bilo skoro popolnoma tiho: promet po Oxfordski ulici je bil predaleč, da bi mogel motiti. Začel sem. Ob prvih zvokih sem videl, da je vstala in prisluhnila. Ko je spoznala, katero melodijo igram, je odložila knjigo. Ustnik mojega glasbila je bil ledeno mrzel in moje ustnice so bile trde in hladne, tako da so, kljub moji največji pažnji, prekinjali mojo igro tisti grdi grgrajoči glasovi, ki se jim ne morejo izogniti niti najboljši kornisti. Kljub temu sem stvar še kar dobro izpeljal, če upoštevamo, da me je zeblo in da sem bil nervozen. Moja samozavest se je dvigala med igranjem, začetne napake sem kmalu popravil ter odigral zadnje takte s prepričljivo zvočnostjo, na predzadnji noti se mi je pa celo posrečil še kar znosen tremolo. Ko sem končal, so se oglasili z ulice spodbujajoči vzkliki. Spoznal sem, da se je tam zbrala množica poslušalcev in da se ne bom mogel takoj neopazno izgubiti iz vrta Položil sem glasbilo spet v torbo in se pripravil, da odidem, takoj ko se ljudje razidejo. Medtem sem opazoval njeno senco na zavesi. Sedaj je pisala. Pomislil sem, če mogoče ne piše meni. Vstala je in senca je zakrila okno, tako da nisem mogel več razločiti njenih gibov. Zaslišal sem zvonec. Cez eno minuto so se odprla hišna vrata. Umaknil sem se za drevo. Ko pa sem spoznal služabnika, ki sem ga bil podkupil, sem mu rahlo požvižgal. Stopil je k meni s pismom v roki. Srce mi je razbijalo, ko sem ga zagledal. «Vse v redu, gospod,* je rekel. »Gospodična Linda mi je ukazala, naj vam dam to pismo. Ne smete ga pa, prosim, odpreti, dokler ne pridete domov.* »Torej ve, kdo sem,* sem vprašal hlastno. «Mislim, da ve, gospod. Ko je pozvonila, sem se takoj ogla- J \ c «R.(t S ki, H ltb»t sil. Potem mi je rekla; 'Zunaj na vrtu boste našli 1,1 spoda. Dajte mu to pismo in ga prosite, naj gre taKOJ Pisma ne sme prebrati tukaj.* «Ali je zunaj še kaj ljudi?* «Ne, vsi so že odšli. Najlepša hvala! Lahko noč, & Tekel sem vso pot do Hamiltonovega trga, kjer1'-*'1«* izvoščka. Deset minut pozneje sem bil že v svoji sobi 1 čimi rokami odprl pismo. Začel sem čitati. ,0ji. .V 714, Park Lane, Lo«0 S «Dragi gospod Porcharlester! — * *” Ustavil sem se. Torej je mislila, da igra Porchar1^ f tistem trenutku se mi je zdelo še važnejše vprašanje- V sploh pravico, da čitam pismo, ki ni naslovljeno vednost in ljubezen sta mi pregnala vse pomisleke. “ i takole nadaljevalo - gcr,t l> »Žal mi je, da niste videli v mojem navdušenju f\ “0 tovo serenado nič drugega kakor snov in povod, da rf. >. čujete iz mene. Mogoče je bilo moje navdušenje Prelfllel' ^ A e(Sj J: j d« jt) da vedite, da vam ga ne bi odkrila, če ne bi mislila, d« jt> lazumete. Mogoče boste zadovoljni, če vam povem. ^ n jjjifc popolnoma ozdravili. Verjemite mi, prosim, da ne^eo" >■ H več poslušala te serenade, ne da bi se v meni mešala radost in muka. Nisem vedela, da more — . ^ proizvesti take glasove in takrat, ko ste mi obljub’11^ j* - ■' sašala vaš glas prej, kakor si mislim, nisem pričakov« ^ meravate kaj takega. Ostane mi samo še ena besed« -J'p, Ne bom imela časti, da bi vas videla jutri pri gospe k°„ UtIa' J.*v» uuuia UMU, uxa- k/i v a-o viucia JUHI pil 0n ' mi moji opravki ne dopuščajo, da bi šla tja. Iz l,\‘t žal, ne bom mogla več sprejeti vašega obiska v tej 5 VI Najlepše Vas pozdravlja, Linda Fitznigd^^ ^ Zdelo se mi je, da bi povzročil Porcharlester ju P°‘ nem hude muke, če bi mu poslal to pismo. Tudi r I ^ da Je moj učitelj govoril resnico in da res nimad1 ,.s0v lictnil* rt o franAncIr-i »irvrr »j Inlrflf. ** ustnic za francoski rog Zatorej nisem od takraf igral nanj j lftK«J j di bo -1 .{jlDjK^v ne odzdravlja Porcharlester ju, ki mi je' vendar dai ^ }r Linda je zdaj moja žena. Včasih jo vprašam. *®>ji0 do, da se ne zaveda, da bi jo kdaj užalil. Na to i»i ni odgovorila. KONEC UREDNIŠTVO: TRST - UL, MONTECCHl 6 II TELEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3 I, telef. 21-928, tekoči ra<'un pri Narodni banki v IN 94-638 - Postni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico MI, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: aDIT, Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglas 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo Pr* Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst •!>' *S S i*>(