LETO XVII. — številka 80 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Trži/1. — lidaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni uiednlk SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, sreda, 19. 10. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltcdnik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedenska. Od 1. januarja -*54 kot poltcdnik. In sleci cb sredah ln sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Šesta plenarna seja CK ZK Slovenije Reorganizacija organov centralnega komiteja Pretekli ponedeljek je bila ▼ Ljubljani šesta plenarna seja CK ZK Slovenije. Razpravljali so o reorganizaciji organov CK. Organizacijska struktura CK ZKS, ki jo je na tej seji sprejel CK, je podobna organizaciji CK ZKJ s tem, da je prilagojena slovenskim potrebam in posebnostim. Člani ZK so izvolili 6 komisij, predsedstvo CK ZKS in izvršni komite CK. Na ta način se bo centralni komite bolj kot doslej uveljavil kot pobudnik in nosilec stalne idejne in politične aktivnosti ter odločanja. Vsi ti organi pa bodo omogočili kolektivno delo tega organa. Tako bo centralni komite dejansko postal najvišji organ Zveze komunistov Slovenije med kongresoma. Za predsednika predsedstva CK ZKS je bil izvoljen Albert Jakopic-Kajtimir, za sekretarja izvršnega komiteja CK ZKS pa Franc Popit. Predsedstvo šteje sedemnajst članov, izvršni komite pa devet. Od Gorenjcev sta bila izvoljena v predsedstvo CK ZKS tovariša Vinko Hafner in Boris Ziherl. Vinko Hafner je hkrati predsednik komisije za družbeno-ekonom-ske odnose in ekonomsko politiko. Sobota, 15. oktobra 1966 ob 16. uri — V Cerkljah so odprli osnovno šolo Davorina Jenka — Foto: F. Perdan Pred volitvami v skupščino socialnega zavarovanja Kam gre naš denar? Na dosedanjih zborih zavarovancev po delovnih organizacijah je bilo veliko razprav o tem, za katere namene in v kakšnih višinah se sme uporabljati skupni denar 9 Nejasnosti in anarhija pri določanju nadomestil do treh dni • Kako zbrati in se pogovoriti z obrtniki, ki imajo največ nerazčiščenih in neurejenih vprašanj pri njihovem zavarovanju Po vseh delovnih organizacijah so te dni zbirali delegate za zbore zavarovancev. Ti zbori pa so v glavnem predvideni v prihodnjem tednu. Zavarovanci, zaposleni ali upokojeni, so zbrali na vsakih 30 članov po enega delegata za zbor. Na zboru pa bodo na vsaikih 1250 zavarovancev izvolili po enega člana skupščine. Po vsej Gorenjski, ki je za te volitve organizirana v 45 volilnih enotah oziroma zborih, bodo izvolili 60 članov skupščine za enotni samoupravni organ socialnega zavarovanja. > 2e dosedanje razprave ob izbiri delegatov za te zbore so sprožile vrsto problemov, ki jih zavarovanci čutijo kot plačniki in potrošniki. Tako je bilo po kolektivih v Kranju mnogo govora o klimatskem zdravljenju, o nadomestilih do treh dni in posebno do 30 dni odsotnosti zaradi bolezni in podobno. Se več teh pripomb in predlogov na sedanji sistem in prakso socialnega in zdravstvenega varstva pa je pričaikovati na zborih delegatov. Toda v težnjah, da bi ob tej priložnosti omogočili čim (Nadalj. na 12. str.) Praznik v Cerkljah in Preddvoru Dve novi šoli »Nikakor nam ne sme biti žal denarja, ki smo ga vložili... KRANJ, 20., 21. in 22 marca 1964 — Občinska skupščina v Kranju je že pred dvema letoma razpisala referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje šolskih poslopij v občini Kranj. Referenduma se je udeležilo 81,5 odstotka občanov — volivcev, od katerih je 77,6 odstotka glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka. Mnenja o referendumu, ki je bil prvi te vrste v državi, so bila predvsem izven občine precej deljena in kritična. Zaposleni občani plačujejo 0,5 odstotka od neto osebnih dohodkov, zavezanci od kmetijstva 2 odstotka od katastrskega dohodka, zavezanci samostojnih poklicev 1 odstotek in zavezanci prometnega davka 1 odstotek od osnove. Doslej so občani prispevali 193 milijonov 637 tisoč, gospodarske organizacije 257 milijonov 940 tisoč, iz proračuna občine pa je bilo izdanih 588 milijonov 55 lisoč starih dinarjev. Razen tega je bilo letos najeto še posojilo v znesku MM) milijonov starih dinarjev. S tem denarjem je bila v letu 1964 dograjena šola v Šenčurju (85 milijonov), v letu 1965 obnovljena pogorela šola v žabnici (52 milijonov) in telovadnica osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču (okrog 189 milijonov, vse v starih dinarjih). okolice najbrž še dolgo radi spominjali. Preko sto let je minilo od takrat, ko je bila v Cerkljah zgrajena prva šola. Sedaj pa se je občanom tega kraja končno uresničila dolgoletna (Nadalj. na 4. str.) Cerklje, 15. oktobra 1966 ob 16. uri — Visoki mlaji okrašeni z zastavami in transparenti z napisi DOBRODOŠLI so na vseh cestah, ki vodijo v Cerklje, pozdravljali obiskovalce. Tega dne se bodo prebivalci Cerkelj in Razprodaja zimske konfekcije s 40 °|0 popustom Potrošnike obveščamo, da bomo od 10. t. m. dalje razprodajali zimsko dekliško, žensko in moško konfekcijo v prodajalnah: BLAGOVNICA KRANJ BLED BLED KOKRA JESENICE VESNA JESENICE METKA ŠKOFJA LOKA MANUFAKTURA GORENJA VAS SLON ŽIRI dekliški plašč Mimica 125,— D din ženski plašč s krznom Vida 255,— N din ženski plašč s krznom Ljubica 245,— N din ženski plašč Mira 190,— N din ženski plašč Seten 190,— N din moški suknjič Mirko 150,— N din POHITITE Z IZREDNIM NAKUPOM — ENKRATNA PRILOŽNOST! m »Kokra« Kranj 99414 Odpoklic odbornika Na predlog članov in vodstva krajevne organizacije SZDL Bistrica, se je volilna komisija pri občinskem odboru SZDL v Tržiču odločila, da naj občinska skupščina uvede postopek za odpoklic odbornika skupščine Tržič za Bistrico. Krajevna organizacija je predlagala, da se zaradi nedelavnosti odpokliče Marjana Sajcvica, s čimer se je strinjala tudi občinska volilna komisija. Brez dvoma bi bilo o tem vredno razmisliti tudi kje drugje, posebno sedaj ko so seje skupščine marsikje komaj sklepčne. A. Ž. Politični sekretar ZK v Škof ji Loki Polde Kejžar o dogajanjih v občini Pripravljalni postopki morajo iti v širino Zadnje dni vlada v škofji Loki izredno živa politična dejavnost. Sestanki osnovnih organizacij ZK se menjavajo z najrazličnejšimi posvetovanji in izmenjavami mnenj. Pred kratkim je bilo posvetovanje komunistov v družbeno-političnih organizacijah v občini. Iz debate na tem posvetovanju smo postavili političnemu sekretarju občinskega komiteja ZK v škofji Loki Poldetu Kejžar ju nekaj vprašanj. — Ena od tez na posvetovanju komunistov, ki delajo v vodstvih družbenopolitičnih organizacij govori, da je odločanje v ožjem krogu še vedno ena izmed »najtežjih hib naše demokracije.« Nam lahko poveste, kaj ste naredili konkretnega komunisti v loški občini, da se takšne stvari odstranijo? »Teza je bila res postavljena, vendar je posvetova- V nedeljo, 16. oktobra, so se mladi vojaki iz kasarne Staneta Žagarja v Kranju na slovesen način zaprisegli. Za mladeniče, ki so šele pred nedavnim oblekli uniformo, je bil to poseben dogodek, saj sami pravijo: »šele sedaj se počutimo kot pravi vojaki.« In še nekaj: s slovesno zaprisego so dobili pravico na prost izhod iz kasarne. — Na sliki: slovesni zaprisegi so razen komandanta garnizona polkovnika Drage Djukiča prisostvovali tudi vsi ostali oficirji in podoficirji — Foto Milo-rad Petrovič nje ni potrdilo. Kljub temu smatram, da to ne pomeni, da ta problem ne bi obstajal. Pripravljanje odločitev je večkrat domena ozkega kroga ljudi. Predlog je potem največkrat sprejet nespremenjen. Sta dve možnosti, da je predlog kvaliteten ali pa to, da ljudje nimajo druge možnosti... Zaradi tega bomo zahtevali od vseh komunistov v občini, da se borijo za to, da se pri pripravljanju predlogov upošteva stališča širšega kroga ljudi ter da se ljudje »alarmirajo«, da se tako na glasovanje lahko že vnaprej pripravijo. Nujne so poprejšnje razprave še preden se predlog izoblikuje.« — Eden od diskutantov je dejal, da je tudi v loški občini prišlo do privilegija nekaterih članov ZK. Nam morda lahko po/csfe konkreten primer? »Diskutant primera ni navedel in ne vem, na kaj je mislil. Lahko rečem, da v naši občini ta pojav ni zavzel pomembnejšega obsega. Težko je o tem govoriti, ker je težko reči kaj je privilegij... Nekdo morda glasuje za nekoga, ker sedita skupaj v cerkvi, drugi zopet za ti- stega, s katerim je skupaj na sestanku osnovne organizacije ... Ljudje bi morali postavljati javna vprašanja in zahtevati pojasnila. Prihaja do primerov, ko se zaradi navadnega opravljanja »obtoženi« sploh ne more braniti... Mora nam biti jasno, da komunistična morala ne obstoja'v asketizmu, marveč v enakopravnih odnosih . . .« — Kvalifikacijska struktura zaposlenih je nižja od strukture nezaposlenih. Mlajši z boljšo kvalifikacijo so v podre'e jem položaju in ta.ko često izven možnosti oblikovanja in odločanja v politiki« (iz posvetovanja). Kikšno ralogo ima ob tem ZK v občini? »Diskutant je govoril na osnovi podatkov, ki veljajo za Slovenijo. To v naši občini ne velja. Glede možnosti oblikovanja politike bi se deloma strinjal z diskutantom. Pri tem je osnovna naloga članov ZK, da se borijo, da se v podjetjih pri sprejemanjih na delovna mesta spo- štuje duh zakona in statuta. Problem je v hierarhični razporeditvi v podjetju. Pri zamenjavi pride do vprašanja zakonitosti. Odloča se med tistim, kar je v perspektivi boljše in med osebnostjo. Ob tem moram reči, da izključno šolske kvalifikacije še ne pomenijo vsega ...« — čez 6 mesecev bodo volitve za polovico odbornikov v občinsko skupščino. Kako namerava vplivati ZK na čim boljši sestav skupščine, da pa pri tem ne bi prišlo do odločanja v »zaprtih krogih«? »Postavili bomo vprašanje odgovornosti članov, ki bodo delali v volilni komisiji. Odgovarjali bodo, da bo pripravljalna dejavnost najkva- . litetnejša in pozvali vse komuniste na terenu, da se bodo vključili v razpravo. Pri kandidiranju za občinske odbornike se nikakor ne mislimo odločati za določene ljudi. Vsi komunisti imajo kot vsi drugi občani pravico do svobodne opredelitve, vendar v smislu načel za čimboljšo kvaliteto.« P. Čolnar Nosilci turistične misli na Gorenjskem Za pestrejše oblike dela Te dni so se začele redne letne konference mladinskih aktivov v loški občini. Pred kratkim je imel razširjeno sejo tudi občinski komite ZMS, na kateri so se pomenili o pripravah na letne konference aktivov in občinsko konferenco. ko naj bi bila občinska konferenca v novembru. Obrav-navaili bodo predvsem probleme, ki jih je nakazala II. konferenca ZMS in stanje na terenu. Največji poudarek bo Sklenili so, da morajo biti končane konference aktivov do konca oktobra, medtem TD KRANJ Društvo deluje na področju mesta in bližnje okolice in vključuje 755 članov. Upravni odbor šteje 13 članov, predsednik je Jože Praprotnik. Imajo svojo pisarno, kjer razen prodaje spominkov in razglednic opravljajo še informativno In vodniško službo, sprejemajo rezervacije, ob večjih prireditvah pa imajo tudi recepcijsko službo. Od skupščine Kranj so prejeli v zadnjem letu 400.G00 starih dinarjev dotacije ter iščejo denar za propagando v raznih organizacijah. Izdali so v 20.000 izvodih Načrt mesta Kranja v različnih jezikih. Razen ' tega so izdali 36.000 barvnih razglednic mesta Kranja. V programu imajo izdajo novih barvnih razglednic s tremi motivi, i Skupno s TD Tržič pripravljajo skupni barvni prospekt, ki bo prikazal zanimivosti obeh mest. Izdali ga bodo v 30.000 izvodih. Društvo je sklenilo, da bo v bodoče dajalo garancije za turistične sobe le v najožjem okolišu Kranja. Ta sklep utemeljujejo s tem, ker je bilo v 70 ležiščih v prvem polletju realiziranih le 456 nočitev (možnih 12.670). Recepcijsko službo za privatne sobe ima Generailturist, ki pa ne skrbi za potrebno reklamo. V društvu menijo, da je sestavljanje njihovih programov dela brezpredmetno, ker jih baje skupščina ne upošteva. Na predloge in pripombe skupščina večkrat sploh ne odgovarja, kar povzroča slabo voljo v društvu. TD GORJE V društvo je včlanjenih 190 članov. Predsednik je Matija Klinar. Razen UO imajo komisiji za turistične sobe in popravilo potov. Imajo turistični biro v restavraciji Vintgar, kjer je recepcijska in informativna služba. Glavni viri dohodkov so članrrina in provizije od privatnih turističnih sob. Krajevna skupnost jim ne odstopi turistične takse. Ob vhodu v sotesko Vintgar imajo dva kionka. Letos so izdali svoj prospekt v nakladi 10.000 izvodov. Na zalogi imajo tudi več razglednic z motivi Vint-garja in Gorij. Na voljo imajo 160 ležišč. V letošnjem letu pa so dali garancijo za 25 novih. Zasedba sob je zadovoljiva. Trenutno se društvo pripravlja na zimsko sezono, ker ima v svoji lasti vlečnico na Višelnico, kjer so idealna smučišča. Precejšen problem jim predstavljajo slabe lokalne ceste. Krajevna skupnost zaradi majhnih finančnih sredstev ne more vzdrževati cest. TD GORENJA VAS V delu zajema področja Gorenja vas, Hotavlje, Luči- ne in Leskovica. Društvo ima 54 članov, predsednik pa je Marjan Kosmač. Dejavnost društva je malenkostna predvsem zaradi nerešenega kadrovskega vprašanja. Predsednik m tajnik sta po sili razmer ostala na svojih položajih, čeprav sta na zadnjem občnem zboru zahtevala zamenjavo.. Viri dohodkov so od članarine in turistične takse, vendar so taiko lani, npr. dobili le 2000 starih dinarjev, ker nimajo evidence o koriščenju privatnih turističnih sob (imeli so preko 2000 nočitev). Letos je 22 sob s 60 posteljami slabo zasedenih. V prvem polletju so zabeležili le 12 nočitev, kar predstavlja 0,11 odstotka kapacitet. Glavna in edina dejavnost v letošnjem letu je bila organizacija koncerta pevskega društva Zarja iz Clevelanda. Društvo za reklamo nima denarja, pričakujejo pa izdajo skupnega obči nekega prospekta in 5000 barvnih razglednic. Poseben problem v Gorenji vasi predstavljajo kopališke kabine. Ljudje so jih pričeli uporabljati za shrambe, zajč-nike itd. in tako naravno kopališče propada. Gostilna Tabor je pripravljena prevzeti kopališče, o čemer se že pogovarjajo z občino in lastnikom TVD Partizan. P. Čolnar na iskanju širših možnosti za dejavnost mladih, pri čemer bodo iskali v prvi vrsti pestrejše oblike dela. Zanimivo je, da bodo ob-ravnali tudi možnost za prohod obč. komiteja na de-profesionalizirano delo. Pri tem ji je vodilo, da zaradi tega ne sme trpeti delo organizacije, ne sme biti zmanjšana dejavnost, razen tega pa bodo zastopali stališče, da zaradi tega ne smejo dob. t i manj denarja. Seveda bodo o tem odločale že same konference aktivov in se bodo šele po temeljitem premisleku lahko o tem odločili. Neposredno pred samo občinsko konferenco nameravajo sklicati razširjen plenum, na katerem se bodo odločili o tezah za konferenco. Ob de-profesionalizaciji menijo, da nikakor ne morejo preiti na to, da bi vodil delo organizacije le administrator komiteja. Prav zaradi pomembnosti odločitve bodo morali izbrati v občinski komite res najboljše in najaktivnejše mla~ dince. Kadrovska komisija ima zaradi tega še posebno odgovorno delo. . P. Čolnar /--^ Gospodarske novice UGODNA BILANCA Tovarne gumijevih izdelkov iz vse države so do konca septembra izdelale 54% vec plaščev za avtomobile in kolesa kot lani v tem času. Skupna proizvodnja avtomobilskih plaščev je dosegla številko 16,9 tisoč ton, plaščev za kolesa pa 1100 ton. Kljub tako povečani proizvodnji pa primanjkuje tega blaga, zlasti plaščev za kolesa. VELIKO ZANIMANJE Po poročilu predstavnika turistične zveze Jugoslavije se je zanimanje za letovanje na Jadranu v prihodnjem letu zelo povečalo. Zlasti se zanimajo za letovanje Belgijci in Nizozemci. CENE MASTI PADAJO V zadnjih dveh mesecih so se cene masti in slanine gibale v povsem različnih smereh. Mast se je pocenila. Poprej so jo prodaja« po 500 starih dinarjev za kilogram, danes pa velja kilogram le 421 starih dinarjev. Cene slanini pa so v istem času poskočile od 900 na 1350 starih dinarjev za kilogram. Vse kaže, da se bo ta razlika v ceni Se povečala. _J Realizacija negospodarskih investicij Doslej je bilo porabljenih 35,880.900 S din — Računajo, da bo plan negospodarskih investicij do konca leta realiziran s približno 80 %.— Prebivalci Doline brez električne energije V letu 1966 je bilo v tržiški občini zgrajeno in na novo obnovljeno asfaltno cestišče v izmeri 11.178 m2, predvidevajo pa še asfaltirati cesto Pristava—Križe, ki jo že delajo — in skozi vas Kovor v izmeri 8080 m2. Doslej je bilo porabljeno za negospodarske investicije 35,880.900 S dinarjev. Realizacija negospodarskih investicij je najtežja naloga upravnih organov občine, tako glede tehnične izvedbe, predvsem pa zaradi nerazpo-ložljivega denarja, ki je za te namene predviden. Kanalizacija Snakovo—Se-benje—Ziganja vas bo izvedena le v delnem obsegu s pomočjo prebivalcev in krajevne skupnosti, ker predračunska vrednost celotnega objekta znatno presega razpoložljiva sredstva v tekočem tetu. Vodovod Snakovo letos ne bo mogoče realizirati. Priključek na sebenjski vodovod odpade, ker vasi Sebenje ni mogoče v celoti napajati iz rezervoarja Ziganja vas. Razpoložljive količine vode v se-benjskem rezervoarju ne za- Aluminijasta pločevina Obrtnemu podjetju Klepar-etvo, v Tržiču že dlje primanjkuje pocinkane pločevine in svinčenih odtočnih cevi. Da podjetje ne bi imelo prevelike izgube zaradi zastoja, nadomeščajo pocinkano pločevino z aluminijasto. Vzrok, da so zaloge pošle, je v prevelikem izvozu, saj material pri nas proizvajata Železarna Jesenice in Mežica, in za- radi pomanjkanja obratnih sredstev. Krivdo je treba pripisati tudi upravi podjetja, ki ne sklepa kupoprodajnih pogodb pravočasno, to je v začetku leta. Kolikor bo podjetju tega materiala še primanjkovalo, bo moralo iskati druge vire nabave. Sicer pa trgovci trdijo, da se bo preskrba tudi s tem blagom kmalu normalizirala. doščajo za napaijanje obeh vasi, saj so v sušnih mesecih še Sebenje brez potrebne količine vode. Tako bodo napeljali vodo v Snakovo iz Seničnega. Izvor nad Senič-nem je zadosten, pa tudi voda je dobra. Vendar bo po izdelanem predračunu stala napeljava in potrebni objekti 18 milijonov starih dinarjev, za kar pa v tekočem letu ni zadosti denarja in bo potrebno v ta namen predvideti dodatna sredstva s primernim samoprispevkom občanov. Tudi vodovod Ljubelj letos ne bo narejen. To delo bi moral po planu financirati Kompas. Ostali vodovodi, katere financira Komunalno podjetje Tržič, bodo do konca leta. Za ureditev ceste v Bistrico (prvotno) je Skupnost cestnih podjetij izdala naročilnico Cestnemu podjetju Kranj za znesek 8 milijonov S din. Ta dela bodo končana še letos. Zaradi izpada predvidenih sredstev pa asfaltiranje ceste Deteljica—Bistrica letos ne bo izvršeno. Asfaltiranje ceste skozi vas Kovor bo v tem letu končano s tem, da se bo plačilo izvršilo v naslednjem letu. Elektrifikacija Doline je zaenkrat še odprto vprašanje zaradi izpada sredstev. Za to investicijo pa bo nujno čimprej najti sredstva, ker so prebivalci naselja brez električne energije, drogovi hi izolatorji pa so že postavljeni. Elektrifikacija Loka—Bistrica napreduje in bo zaključena do decembra letos. M. OgTin Že res, da so pred letom »zamrznile investicije«, toda to ne bi smel biti vzrok, da stavbe, ki niso dokončane, zaradi pomanjkanja sredstev prepustimo kar propadu. Tako »zamrznjeno« stavbo si lahko ogledate na Jesenicah za kinom »Radio«. Jeseničani so jo izkoristili kar za garažo. Turistično društvo je na Jesenicah pred nedavnim uredilo lično vremensko hišico. Stoji ob cesti v bližini parka nasproti železniški postaji — Foto: F. Perdan S seje skupščine KSSZ za Gorenjsko ( Dohodki doseženi — izdatki preseženi Konec leta 520 milijonov starih dinarjev primanjkljaja — Kdo izvaja pritisk na svet zavoda in kolektiv? V ponedeljek je bila v prostorih kluba gospodarstvenikov v Kranju zadnja seja skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj v tej mandatni dobi. Obravnavali so poslovanje sklada zdravstvenega zavarovanja za prvih osem mesecev in sklepaj i o predlogih izvršilnega odbora za sanacijo sklada. Poudarjeno je bilo, da bodo planirani dohodki sklada najbrž doseženi, izdatki pa bodo prekoračeni in bo ob koncu leta okrog 520 milijonov starih dinarjev primanjkljaja. Člani skupščine so bili mnenja, da še vedno niso bile izkoriščene vse rezerve v zdravstvu in socialnem zavarovanju. Predvsem se te rezerve kažejo v številčno prevelikih upravnih službah obeh zavodov. Mnenja so bili, da bi nekatere stvari lahko združili, pri čemer ne gre za združevanje zdravstvenih zavodov, ampak njihovih služb. Razen tega so menili, da za nekatere izdatke zavod nima nobenega vpliva, ker so ti zakonsko ali pogodbeno določeni. Vendar pa so se na koncu strinjali, da ima zavod na vse izdatke posreden vpliv, seveda pa mora načrtno sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri trošenju denarja Kot primer so bili navedeni prevozi zavarovancev na razne preglede v zdravstvene zavode izven področja komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Na ta način je bilo potrošenega precej denarja, najbrž preveč. Zdravstvena služba na Gorenjskem ni ta-J ko slaba, da mora toliko zava-i rovancev na razne preglede v Ljubljano. S takšnimi in podobnimi primeri so člant skupščine skušali opozoriti na nekatere napake v zdrav-; stvu in socialnem zavarovanju, ki jih bo skupščina morala odpraviti. Pri točki razno pa sta se prijavila k razpravi tudi predstavnika analitične službe zavoda, ki je pred skupščino skušala opravičiti delo te službe in predsednik sveta iavoda Jože Kacin. Ta je rekel, da je bilo med razpisom za direktorja zavoda ob-» čutiti precejšen zunanji vpliv in pritisk na svet zavoda in na kolektiv. Ker potem kandidat, za katerega so izven zavoda želeli, da bi bil izvoljen, ni bil potrjen na svetu kolektiva, se je pritisk, po trditvah predsednika sveta komunalnega zavoda za soci-i alno zavarovanje nadaljeval. Ne bi hoteli ocenjevati dejstev, ki jih je navajal pred-« sednik notranjega samoupravnega organa zavoda. Drži pa, da odnosi v zavodu zaradi mnogih objektivnih in osebnih razlogov, ki so zunaj in znotraj te ustanovej niso najboljši. To pove med drugim tudi odnos predsednika skupščine komunalnega zavoda za socialno zavarovanje na skupščini, ko sprva splob ni hotel dopustiti, da bi predstavnik zavoda povedal svoje mnenje. Dve novi šoli želja. Dobili so novo, moderno šolo. Verjetno je bil to zanje najlepši krajevni praznik. Ob 16. uri so se pred novo šolo zbrali gostje iz republike, predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij iz Kranja, Cerkelj in okoliških krajev ter množica ljudi in otrok. Takoj na začetku je spregovoril predsednik občinske skupščine Kranj Martin Košir, ki je na kratko povedal, zakaj in kako je prišlo do razpisa referenduma o samoprispevku in težavah, ki so bile na področju šolstva takrat v občini. »Nikakor nam ne sme biti žal denarja, ki smo ga vložili,« je med drugim rekel tovariš Košir. Potem so učenci osnovne šole, učiteljski pevski zbor in godba na pihala iz Kranja izvedli krajši spored, nato pa je predsednik občine simbolično odprl novo šolo. Šolo so začeli graditi maja lani in je stala 593 milijonov 981 tisoč starih dinarjev. Ima 14 učilnic, zbornico, učiteljsko knjižnico, učilnici za kemijo in fiziko s kabinetoma, telovadnico z olimpijskimi merami, dvorano za 170 gledalcev, delavnice s kabineti in fotolaboratorijem ter moderno kuhinjo z gospodinjsko učilnico. Na enega učenca odpade 5,46 -kvadratnega metra prostora. V šoli bodo lahko organizirali celodnevno varstvo šolskih otrok, lahko pa celo tudi varstvo predšolskih otrok. Preddvor, 16. oktobra 1966 ob 10. uri — Pred nekaj dne- (Nadaljevanje s 1. strani) vi je kljub mrzličnim pripravam kazalo, da ne bodo mogli dokončati še zadnjih del. Vendar pa je bilo tudi tukaj ta dan pravo praznično razpoloženje. Zastave, transparenti, množica ljudi in učenci v pionirskih oblekah, vse to je govorilo o dolgo pričakovani in končno ures-nični želji. Ta, sicer tako tihi kraj pod Storžičem in Zaplato, dom Matije Valjav-ca, je bil to sončno nedeljsko dopoldne pravo mravljišče. Ob 10. uri je godba na pihala zaigrala državno himno in to je bil tudi začetek sporeda pred novo šolo. Tu so se zbrali predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in občine. Slovesnosti pa sta se udeležila tudi Tomo Martelanc in Vinko Hafner. Po uvodnih besedah predsednika krajevne skupnosti je spregovoril politični sekretar občinskega komiteja ZK Kranj Franc Puhar. Rekel je, da je z dograditvijo šole v Preddvoru končanih pet velikih šolskih objektov v kranjski občini. Zadnji, šola na Zlatem polju, ki bo terjala 650 do 700 milijonov starih dinarjev, bo končan prihodnje leto. »Današnji dan je naš skupni praznik in pomeni zmago napredne zamisli samouprave v občini, ki je v celoti zaživela,« je rekel tovariš Puhar. Nato so nastopili pionirji, folklorna skupina iz Preddvora, učiteljski pevski zbor in godba na pihala iz Kranja. Po sporedu in otvoritvi šole so si vsi ogledali novo šolo. Tudi to šolo so zaceli graditi lani. Njena vrednost je 512 milijonov starih dinarjev in je prav tako sodobno urejena kot cerkljanska. Stara šola je imela 400 kvadratnih metrov, nova pa jih ima tisoč 200. Dograditev obeh novih šol pomeni velik uspeh pri reševanju problematike šolstva v kranjski občini, ki je bilo do sedaj najbolj zapostavljeno in izpodrinjeno področje pri nas. Žal je ponekod še vedno tako, da zanj dajemo najmanj denarja. Z dograditvijo vseh objektov pa bo to vprašanje v kranjski občini rešeno. Takrat bomo vsi skupaj lahko zadovoljni; posebno še, ker smo vsi skupaj tudi pripomogli k temu. A. Žalar V nekaj stavkih JESENICE: sindikati o abonmajih v gledališču — Prejšnji teden je bila skupna seja izvršnega odbora sindakata Železarne ter predsednikov, tajnikov in referentov za kulturno-prosvetno delo pri sindikalnih odborih. Najprej so razpravljali o zaključkih posvetovanja občinskega in tovarniškega komiteja ZK, potem pa so govorili o abonmajih v gledališču »Tone čufar«. Ker je kulturno-prosvetno udejstvovanje prav tako del rekreacije zaposlenih, so menili, da bi bilo treba tudi za zaposlene v Železarni organizirati redne abonmajske predstave. LJUBLJANA: »Knjižna polica« — nov časopis Prešernove družbe — Jutri (20. oktobra) bo izšla dvojna številka novega lista Knjižna polica, s katerim začenja Prešernova družba uresničevati del svojega programa o razširjeni dejavnosti. List vas bo vsak mesec seznanjal s knjižnimi novostmi in s kritikami novih knjig, predstavljal bo avtorje in odlomke iz najpomembnejših pravkar izdanih knjig, v njem bodo jezikovni pogovori, načrti založb, vesti o delu klubov in odborov Prešernove družbe itd. Z letno naročnino 8 novih din postanete tudi redni član Prešernove družbe, za doplačilo 12 novih din (skupno torej 20 novih din) pa si lahko zagotovite tudi redno knjižno zbirko, ki bo izšla novembra letos, člani Prešernove družbe pa imajo še razne druge ugodnosti, npr. popust pri nakupu knjig drugih založb itd. Nedelja, 16. oktobra 1966 ob Foto: F. Perdan 10. uri — V Preddvoru so odprli osnovno šolo Matije Valjavca — Filmski festival »Sport in turizem« končan »Beli Triglav« za filma »Hokej« in »Jadranje« S slovesno podelitvijo nagrad in priznanj In s predvajanjem petih nagrajenih filmov (Nizozemska dekleta, Akvareli, Ljudje nad oblaki, Jadranje in Hokej) je bil v nedeljo končan prvi mednarodni filmski festival »Sport in turizem« v Kranju, za katerega je odbor na pobudo žirije sklenil, da bo odslej vsaki dve leti v Kranju. Letos so bili namreč tako domači kot tuji filmski delavci z uspehom festivala zelo zadovoljni, nekateri filmi pa kvalitetno na zelo visokem mednarodnem nivoju za to zvrst filmske ustvarjalnosti. Žirija prvega mednarodnega filmskega festivala »Sport in turizem«, ki so jo sestavljali Veljko Bulajić kot predsednik in člani Danilo Dou-gan, Elmar Klos, Zora Ko-rač, Nicolas Pillat, Zoltan Varkonvi in Emil Zatopek, je festivalska priznanja takole podelila: najvišje priznanje, »Beli Triglav«, si delita filma »Hokej« Miće Mi-loševiča in »Jadranje« nizozemskega režiserja Toma Tholena. Posebno nagrado je dobil sovjetski eksperimentalni film »Ljudje nad oblaki«. Nagrado »Srebrni Triglav« je kot drugi film festivala dobil francoski film »Akvareli« (režiser Domini-que Delouche), »Bronasti Triglav« pa najboljSi turistič-no-propagandni film festivala »Nizozemska dekleta« (režija Rob Houvver). Tri posebne nagrade je žirija podelila filmom »Francoski dirkači« (Francija), »58 sekund« (Madžarska) in »Zgodba o palači« (Italija, film iz informativne sekcije). Žirija je podelila tudi nagradi Turistične zveze Jugoslavije in časopisa »Sportska tribina«. Dobila sta ju filma »Pod poletnim 6oncem« režiserja Obrada Gluščevića in »Dirka« Miće Miloševiča. Individualne nagrade so dobili: Miča Miloševič za režijo filma »Hokej«, Tom Tholen za režijo filma »Jadranje«, Ravmond le Boursier za režijo filma »Francoski dirkači«, Joe Hembus in Rob Hou-vver za scenarij filma »Nizozemska dekleta«, Ugo Fazano za scenarij filma »Zgodba o palači«, Obrad Gluščević za scenarij filma »Pod poletnim soncem«, Sergej Kiseljev za snemanje filma »Ljudje nad oblaki«, Roger Bedrich za snemanje filma »Kamor ptič ne prileti« (predvajan v informativni sekciji) in Hana Kox za glasbo v filmu »Jadranje«. Žirija je nosebej nagradila v kategoriji športno-vzgoj-nih filmov še francoski film »Karate«, kanadski film »La-crosse« in bolgarski film »Valovi so nad nami« (informativna sekcija), v kategoriji športne reportaže pa film »Boj za ničlo« Demokratične republike Nemčije. Nagrade žirije, ki so bile sprejete soglasno, je v nedeljo popoldne, pred predvajanjem petih nagrajenih filmov ob 17. uri, razglasil predsednik žirije Veljko Bulajič, podelil pa predsednik festivalskega odbora Dušan Povh. Tudi režija CIDALC (Mednarodnega komiteja za dokumentarni film in širjenje kulture s pomočjo filma) je podelila svoje nagrade. Žirija mednarodne organizacije CIDALC pod predsedstvom režiserja Dušana Vukotiča je podelila zlato medaljo francoskemu filmu »Akvareli«, srebrno medaljo pa vzhodno-nemšikamu filmu »Boj za ničlo«. Žirija nacionalnega komiteja CIDALC pod predsedstvom Dragana Markovi-ča pa je srebrno medaljo podelila najstarejšemu slovenskemu filmskemu režiserju Metodu Badjuri, bronasto medaljo pa bosanskemu filmu »Mostovi« režiserja Vefi-ka Hadžismajloviča. Metod Badjura je srebrno plaketo dobil za svoje filme s športno in turistično tematiko, ki 6o jih posneli pred vojno, na festivalu pa prikazali v okviru kinotečajnega programa. ■ Festival je končan; uspel je. Direktor Kinematografskega podjetja Kranj Janez Pe-trič je v imenu gostitelja povedal, da je zadovoljen, čeprav bi bil obisk lahko boljši. »Organizacijsko še ni bilo vse najboljše; premalo časa je bilo in izkušenj nimamo. Toda hujših spodrsliaiev ni bilo. Upam, da bo čez dve leti, ko bo v Kranju drugi mednarodni festival, boljše.« Doživetje zase je bila tudi« »okrogla miza« na Bledu, kjer so se športni, turistični in filmski delavci pogovorili 0 problemih in načrtih. Emil Zatopek je na primer povedal: »Včasih smo živeli samo za to, da smo si služili svoj vsakdanji kruh. Takrat ni bilo časa za uganjanje športa. Tako sem jaz tekel, tekel, oče se je pa jezil. Namesto da bi hodil v službo, kar počnejo vsi normalni ljudje, ti tečeš, je rekel. In Jaz sem tekel in oče mi je vsakič, ko je v časopisu kaj prebral o • meni, pisal pismo, češ fant, spametuj se. No, danes življenje ni več tako težko in če bi moj oče še živel, bi tudi gojil kakšen šport.« Emil Zatopek tudi ni mogel kaj, da ne bi povedal, kako prijetno mu Je bilo pri srcu, ko se je v festival-| skem filmu »Pierre de Cou-! bertin« videl, kako teče ... ; in kako komentatorjev glas j pravi: »To je Emil Zatopek, 1 češka lokomotiva!« ... in ka-| ko je ob tem filmu kar dva-! krat doživel spontan in pri-i srčen aplavz ljudi v dvorani. A. Triler V Moskvi so se te dni zbrali najvišji partijski voditelji socialističnih držav. Trajanje njihovega bivanja v Sovjetski zvezi ter namen sestanka uradno nista objavljena. Pričakujejo, da bo glavna tema razgovorov razprava, o položaju v mednarodnem delavskem gibanju v zvezi z razvojem dogodkov na Kit?;skem. Spor s Kitajsko po mnenju Sovjetske zveze zahteva resnejši skupni nastop socialističnih držav. V ponedeljek je ameriški predsednik Johnson z letalom odpotoval iz \Vashingto-na v Honolulu. od koder bo nadaljeval pot v Manilo. Johnson je v izjavi pred odhodom poudaril, da se bodo ZDA in njihovi zavezniki zavzeli za »časten mir« v Vietnamu. Bivši indonezijski zunanji minister dr. Subandrio je izjavil, da je bil vedno lojalen do predsednika Sukarna in da nikoli ni bil machiavelist, kakor ga dolžijo. Zavrnil je tudi obtožbo, da je bil zapleten v poskus državnega udara. Poudaril je tudi, da general Suharto prav tako nosi del krivde za poskus državnega udara, ker bi kot tedanji šef varnostne službe moral vedeti za to, da se pripravlja udar. V ponedeljek je v 49. letu umrl slavni dirigent in direktor gledališča v Bavreu-thu VVieland VVagner. Bil je vnuk velikega nemškega skladatelja Richarda \Vag--nerja. Wieland Wagner je bil znan tudi v gledališču umetnosti kot novator in originalni, režiser številnih oper. Petkov kulturni večer O starem Kranju in njegovem srednjeevropskem okviru Klub kulturnih delavcev Kranj je spet pričel z rednimi petkovimi kulturnimi večeri. Ta petek, 21. oktobra, bo ob 19,30 uri predaval direktor Gorenjskega rauz?ja Cene Avguštin o starem Kranju in njegovem srednjeevropskem okviru. Predavanje, ki ga bodo spremljali številni barvni diapozitivi, bo v novi Stebriščni dvorani Gorenjskega muzeja, vhod iz Poštne ulice. Ljudje in dogodki Na vzhodnem svodu se že dalj časa zbirajo temni oblaki, kj prihajajo s kitajske strani. Brez skrivanja za leporečje lahko trdimo, da so se črni oblaki nakopičili že do zenita in da povzročajo od časa do časa hude politične nevihte, zelo slabi stiki Pekinga z ostalimi vzhodnoevropskimi prestolnicami. Raven splošnega poslabšanja odnosov je v zadnjem času mogoče ugotavljati tudi iz govorov najvišjih voditeljev na Kitajskem in v Sovjetski zvezi. Sovjetski vodite- Moskovski /rh v kjer grmi in se bliska. Mavrica, ki po takšnih nevihtah nastaja, ko zašije sonce, je že dalj časa biez rumene kitajske barve. To so znana dejstva. Odnosi med Moskvo in Pekingom se iz dneva v dan slabšajo, prav tako pa so lji in tisk, ki je nekaj časa molčal in ni odgovarjal na kitajske obtožbe, se je zdaj vključil v spor z odkrivanjem vseh političnih ozadij. S tem je seveda spor dobil še bolj izrazito ost. V času, ko so si sovjetski in 'kitajski voditelji stopili krepko na prste, je Moskvi zelo potrebna podpora sosednih vzhodnih držav. Ni slučaj, da so se prav pred dnevoma znašli v Moskvi vsi voditelji vzhodnoevropskih držav od Gomulke do Causecuja. Čeprav z velikimi pridržki ocenjujejo shod najvišjih voditeljev vzhodnoevropskih držav, ki so se iz Moskve napotili v neki drugi kraj, da bi tam v miru in delovnem okolju izmenjali stališča, se ni mogoče izogniti domnevam, da je bil sestanek potreben zaradi razmer v delavskem gibanju na svetu in zaradi dogodkov na Kitajskem. Spor s Kitajsko je prišel zdaj v fazo, ko Sovjetska zveza potrebuje zveste zaveznice. Nekatere vzhodne države nudijo takšno ideološko in politično podporo Moskvi brez odlašanja, druge pa s s do spora Moskva — Peking bolj zadržane in z obsodbami in obtožbami na račun kitajskega vodstva na hitijo. Dejstvo je, da bodo vzhodni koncilski očetje največ razpravljali o sporu s Kitajsko in šele ob teh stališčih pretresali sedanji mednarodni položaj. Kakšen bo izid sedanjega posvetovanja vzhodnoevropskih dražv, ki so v sporu med Pekingom in Moskvo na sovjetski strani, je težko sklepati. Ni mogoče dovolj točno napovedati ukrepov, ki bi jih lahko udeleženke sestanka skupaj pod-vzele, da bi Kitajsko še bolj izolirali, vendar računajo, da kakšnih hujših ukrepov proti Kitajski ne bodo sprejeli. Zadovoljili se bodo najbrž s splošno obsodbo. J Kdo bo napravil red? šc dobro se spominjam let, ko je nastalo Zbiljsko jezero. Takrat so govorili, da bodo Zbilje postale kraj, kamor bodo hodili Ljubljančani in ostali na kopanje in prijeten nedeljski počitek. Od takrat je preteklo ie mnogo let. Še več pa sprememb tistih lepih napovedi. V sredo sem se zopet slučajno ustavil ob bregu tega »lepega« jezera. Na prvi pogled je okolica zelo lepo urejena. O jezeru raje da ne govorim, ker je verjetno eno najbolj umazanih v Sloveniji. Ko človek ogleduje okolico čolnarne in počitniškega doma Zbilje, vidi, da je nekaterim prav malo mar, kako urediti mesta ob jezeru. Ob počitniškem domu nad jezerom je smetišče. Tam najdete vse odpadke kuhinje in seveda tudi gostov. Vso to nesnago — kolikor sama ne zleti v jezero — počasi pomika voda, ki nastane ob deževju. Tudi zaradi tega je jezero bolj umazano in seveda neuporabno za kopati je. Poleg smetišča in kupa kamenja pa so postavljene mize in stoli, kjer se gostje lahko okrepčajo, seveda, če imajo v takšni okolici sploh še apetit. Ali se bo našel kdo in napravil red? S takim načinom si ne bodo ustvarjali turizma in seveda dobička. Do sedaj so se izgovarjali da ni turistov, ker je bila slaba cesta. Zdaj je cesta nova. Kakšen bo izgovor, če ne bo turistov!? — jj Posvetovanje na Vršiču V četrtek (20. oktobra) popoldne bo v novem planinskem domu na Vršiču posvetovanje, ki ga sklicuje koordinacijski odbor gorenjskih planinskih društev v sodelovanju s PD Jesenice. Na posvetovanju bodo največ govorili o pripravah na letošnjo, zimsko sezono, o tem katere planinske postojanke bodo preko zimske sezone odprte, o cenah v domovih in drugem. Kranjski pionirji v Voždovac Zveza društev za varstvo in vzgojo otrok občine Voždovac — Beograd je povabila 15 pionirjev iz Kranja, da se udeležijo proslave ob obletnici osvoboditve Beograda. Na proslavo bodo odšli najboljši pionirji iz osnovne šole France Prešeren. Na obisku pri prijateljih v Vožd^vcu bodo od 18. do 22. oktobra. Občina Voždovac ima s Kranjem že večletne stike. A. 2. V Smledniku se je nekaj premaknilo Uresničila se je dolgoletna želja že nekaj let so v Smledniku in okoliških vaseh na raznih sestankih govorili o gradnji nove šole in asfaltiranju ceste. Letos so jim ugodili obe želji. Cesto so pred nedavnim asfaltirali, šolo pa so tudi že pričeli graditi. Z deli so pričeli avgusta letos. Predvidevajo, da bodo prihodnji mesec zgradbo pokrili in uredili centralno kurjavo. Pozimi bodo z deli nadaljevali. Gradnjo investira Sklad za izobraževanje in vzgojo občine Ljubjana-Šiška, gradi jo Splošno gradbeno podjetje Grosuplje. Prvotno je bila predvidena gradnja treh učilnic z vsemi pomožnimi prostori. Stroški gradnje bi znašali 130 milijonov starih dinarjev.. Ker se število otrok v teh krajih stalno veča in bi čez nekaj let postala šola premajhna, so se takoj odločili za nadgradnjo. S tem bodo prido- bili še tri učilnice, stroški pa so se povečali le za približno 35 milijonov starih dinarjev. Poleg šolskega poslopja bodo uredili tudi telovadnico, šolski sadovnjak, kolesarnico in razna igrišča. V kletnih prostorih bodo uredili mlačno kuhinjo, učilnici za gospodinjski pouk in moška ročna dela. Računajo, da se bodo vselili že prihodnje leto spomladi. Tako bodo otroci vasi Smlednika, Valburge, HraŠ, Dr.ago-čajjne, Moš in ZbiAj dobili novo moderno opremljeno šolo in se jim ne bo več treba stiskati v starih in neprimernih učilnicah. J. Jarc V Smledniku so končno Ie začeli graditi novo šol' m Dobrila k ri o K M p T J „. NAP U£N:>OH£. TV03 SIN ) 2*1 ABSIRT BO V£SEL POMOČI IN V PRVIH VRSTAH NA3PE30 ČOTOVO SMRT. / gorenjskl krajlMjudJe 9 gorenjski kraji in ljudje ♦ gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje Puškarsfoo v Borovljah in usoda puntarske strokovne šole v Kranju PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA * PANORAMA * PANORAMA # PANORAMA f) PANORAI (Nadaljevanje) Trditev kronista v ^ri »Koroški Slovenci is Plebiscit leta 1920« (založil""! izdala Narodna odb* v Mariboru leta 1930), ^ koroško ljudstvo ni iifl* domače inteligence, |dl ga vodila in branila jH'tako je ljudstvo v n a jte# trenutkih sebi prepad' ni povsem točna. Tu bi * "hotno lahko imenovali: hodnega poslanca Frao^ Gra-fenauerja. dr. Ferd. !%ja in prof. dr. Fr. W^ dr. Josipa šašlja dr. Rud *Vni-ka, župnika dr. JankafDej-ca, Janka Arnuša, ^los. Čcmerja in druge, IP že v časih mačehovske ^irjje delovali med svojin^feki, koroškimi Slovenci. Narodna vlada v ^Jani je torej uvidela pof> po ustanovitvi narodn'N^31"' ske industrije, ker P ta način osamosvojili^iači trg pred tujimi, pKffl nemškimi izdelki! ^ Ple" meniti namen je naklonila pol milijona kron podpore kot brezobrestno posojilo, da bi se s sodelovanjem koroških slovenskih izseljencev ustanovila v Kranju »Puškar-na« kot registrirana zadruga z omejeno zavezo. To namero boroveljskih slovenskih puškarjev pa je iz hlinjenih simpatij do koroških narodnih boriteljev vzela v svoje roke peščica tedanjih vladajočih denarnih veljakov v Kranju z namenom, da bo izkoristila njih bedno usodo v svoje namene. Dne 23. maja 1922 se je namreč ustanovila v Kranju »Puškama«, zadruga z o. j., a brez boroveljskih puškarjev! Tega ustanovnega občnega zbora sta se na predlog predstavnika Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani udeležila kot zastopnika boroveljskih puškarjev strok, učitelj Janko Mišic in strok, učitelj Rudolf Užnik z izrecnim namenom dobiti pojasnilo, v koliko bodo borovelj- ski puškarji imeli koristi pri polmili jonskem brezobrestnem posojilu Deželne vlade v Ljubljani. Namesto da bi omenjenima zastopnikoma stvarno pojasnili ustanovitev »Puškarne« v glavnih obrisih, je advokat dr. Sabothy na neosnovan način napadal slovenske koroške begunce, češ da je navzočnost zastopnika Urada za pospeševanje obrti delo tujih, temnih elementov, ki da podtalno rovarijo proti ustanovitvi »Puškarne« in da se je sedaj begunstvo nehalo. Šele ko je prečital zastopnik Urada za pospeševanje obrti izvirno pogodbo Deželne vlade v Ljubljani, sklenjeno s »Puškarno«, je bila glavna, za borovel jske puškarje važna točka pojasnjena. Na še neke bistveno važne pripombe zastopnikov boroveljskih puškarjev pa je dr. Sabothv odgovoril dobesedno: »Vi kar tiho bodite in pridno delajte, prodajali bomo že mi!« Za načelnika novoustanovljene »Puškarne« z. z o. z. je bil izbran v Kranju priznani gospodarstvenik Fr. Ks. Sajo-vic, za tehničnega ravnatelja pa menda iz gole kljuboval-nosti niso izbrali in postavili enega izmed boroveljskih pu- škarjev, temveč nestrokovnjaka kapetana A. Juvančiča. Vendar pa je bilo za obstoj »Puškarne« neobhodno potrebno precejšnje število kvalificiranih delavcev in večina slovenskih koroških beguncev je bila tedaj primorana, da so tam sprejeli zaposlitev za skromno plačo. Mala peščica tako imenovanih »upornikov« pa se je združila in Janko Mišic je s svojimi skromnimi sredstvi ustanovil svoje puškarsko podjetje oziroma delavnico, za katero je odstopil prostore v svoji hiši v Kranju Franc Ažman, dober poznavalec narodnostnih bojev na Koroškem in pobudnik ustanovitve prvega sokolskega društva v Borovljah leta 1908. V izredno veliko pomoč in oporo v puškarsko-tehniški stroki so svojim koroškim rojakom-beguncem kakor pozneje tudi mladi Državni puškarski strokovni šoli v Kranju krepko stali ob strani borovel j ski narodno zavedni puškarji Ludvik Borovnik, Josip VVinkler, Valentin Ver-tič, Albert Rutar, Janko Sor-nrk idr. Videlo pa se je. da ima nova »Puškama« kljub omenjenemu nesporazumu pogoje, da se bo razvila v krepko industrijsko podjetje in da si mora za prihodnost poskrbeti strokovno usposobljen naraščaj. V prvi polovici leta 1921 so ukrenili vse Paberki iz preteklosti V Novicah, ki so izšle v sredo, 6. junija 1866. lerta, lahko preberemo med drugim tudi tole poročilo iz Loke: »Iz Loke, 4. maja — Naš okraj (kanton) ima še svoje občine (srenje) gotove in s kor prav tako velike, kakor so na »Novice« v 17. listu povedale, da so nekdaj bile, namreč Loka, Staraloka, Poljane, Trata, Oslica, Sorica, Železnike, Selce, — le Javor-ska občina je več. To je lepo in očitno hvale vredno, da se 15 dozdanjih občin je združilo v 9, kterih bi sicer še lahko manj bilo, ako ne bi gorati kraj združenja res nekako oviral. — Ali bojo pač »Novice« mogle tako pohvalo dati tudi drugim krajem? Ali so povsod kakor potrebno, da se ustanovi šola, ki bi prevzela to nalogo, že v jeseni istega leta je sledila ustanovitev Državne strokovne šole za puškarsvo v Kranju. Janko Ravnik (Nadaljevanje prihodnjič) pri nas c. k. okrajni predstojniki tako krepko pomagali svojim soseskam, da se iz starih mali preslvorijo v velike, in vendar imajo konec tega meseca že nove ob-čine gotove biti. Pomagajte si tedaj sami domoljubni možaki, da si osnovate. kolikor mogoče, velike soseske* ker postava vam daje častitljiva opravila v roke, ki jih bojo le veče občine lahko opravljale. Ne! da bi se, ako soseske po starem kopitu ostanejo drobna stvar, potem zabavljivo reklo: »no, zdaj pa vidite, da naš kmet ni za nič!« Kot kaže torej, so bili prebivalci Loke in obeh dolin pred sto leti za velike občine. 1955. leta in pozneje pa lega niso ravno potrdili. Verjetno je tudi tu tako, kot marsikje, da je namreč vsa'k za vse — vendar samo dotlej, dokler ni osebno prizadet. Najdaljši cestni predor Gradnja predora pod Mont Blancom je trajala šest let in terjala 18 življenj. Predor skrajša več cestnih zvez in olajša prehod preko Centralnih Alp. 16 mednarodnih prehodov vodi preko Alp, toda večina jih je pozimi neprehodnih. Predor pod Mont Blancom je temeljito spremenil avtomobilsko karto. Od julija 1965 povezuje London, Pariz, Ženevo, Milano in Rim s hitro, skoraj ravno in ob vsakem vremenu prehodno cesto. 11,6 kilometrov dolga, manj kot pol ure trajajoča vožnja, teče gladko brez težav. Ljudje, ki so delali predor in cesto, mislijo o tem drugače. To ogromno delo ni stalo samo 250 milijonov mark, ampak tudi več kot 10 milijonov delovnih ur, 1,5 milijona kilogramov razstreliva tel 18 življenj. Leta 1957 sta sklenili Francija in Italija, da bosta predor gradili skupaj. Na italijanski strani so začeli v januarju, na francoski v juniju 1959. leta. Hanibal je s pomočjo slonov prekoračil Alpe. Graditelji predora so predrli Alpe s pomočjo dveh mehaničnih »slonov«. Njihov »Jumbo« sto ton težak in tri nadstropja visok velikan, si je s pomočjo elektrike utiral pot po tračnicah. Opremljen je bil s šestnajstimi avtomatičnimi svedri, ki so zvrtali do 4 metre globoke luknje v skale. Luknje so nrpolnili z razstrelivom. Ob vsaki eksploziji so morali odstraniti okoli 900 ton kamenja. Ce bi šlo vse gladko, bi v osmih urah lahko napredovali za 4 metre. Delali so na tri izmene, torej 12 metrov na dan. Toda ... Geologi so napovedovani, da ne bo težav. Bili so preveč optimistični. Naleteli so na različne plasti in razen tega jim je nagajala še voda. Nepredvidene težave so povzročile, da so namesto 12 metrov na dan napredovali samo 5,4 metra, na italijanski strani za 4,4 metra. Ko so se srečali graditelji obeh strani, so ugotovili, da so se zgrešili samo za 13,5 mm. 19. julija 1965 so predor izročili prometu. V vsaki uri gre lahko skozi predor 650 vozil. Pristojbina: 15 do 200 frankov, odvisno od velikosti vozila. Kraja, ki sta se z?iradi predora najbolj spremenila, sta Chamonix in Courmaveur. Chamonix na francoski strani, je povečal število prebivalcev za polovico. Courmaveur na italijanski strani je imel prej 1750 prebivalcev, zdaj jih ima 5000. Pred desetimi leti je imel samo tri hotele, danes jih ima okrog osemdeset. Kmalu bodo zgradili daljše predore, kot je 1a. Trije od štirih, ki jih gradijo pod Alpami oz. so predvideni, so daljši kot je pod Mont Blancom. Toda najbrž ne bo nikoli več takšnega mednarodnega predora, ki bi potekal pod tako visoko goro (4870 m). Nilski konj napadel čuvaja V živalskem vrtu angleškega mesta Coventiv je nilski konj nenadoma napadel 17-letnega čuvaja in ga hudo ranil. Žival, ki je bila sicer vedno zelo dobrodušna, je verjetno pobesnela, ker jo je bolel zob. Harry, kakor je ime tej težki živali, je zagrabil 17-letnega Richarda McCorma-cka s svojimi čeljustmi in skočil z njim v vodo. Fant je hotel očistiti domovanje nilskega konja. Po naključju je ravno tedaj prišel mimo starejši čuvaj John Voce. Spomnil se je, da je nilski konj svoj čas nastopal v cirkusu, in je glasno zaklical: »Odpri, Odpri!« Nilski konj ga je ubogal, odprl čeljust in fant je padel iz gobca. Kratke zanimivosti 9 V teh dneh doživlja Velika Britanija pravo zlato mrzlico. Prebivalstvo je pričelo mrzlično nakupovati vse, kar je v zvezi z zlatom, ker je predsednik vlade Wilson napovedal, da bo vlada prepovedala nakup in prodajo zlatnikov, da bi tako preprečila špekulacije. # Neki anonimen ljubitelj opere je daroval milijon dolarjev družbi, ki si je zadala nalogo, da zopet obnovi staro newyorško operno hišo. Poslopje so hoteli najprej porušiti, zdaj pa neka zasebna skupina ljudi pripravlja ponovno otvoritev operne hiše, ki je bila že zapisana smrti. # Britanska oblačilna industrija napoveduje vrnitev k modi starih Rimljanov. Britanski konfekcionarji so prepričani, ba dobo najpozneje čez 20 let nosili moški kratko krilo, sandale in togo. Mož leta 1990 bo kazal kolena. Miha Klinar: Mesta, ceste J^cestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, Koliko tehta zemlja ? Učiteljica je pri zemljepisni uri najmlajšim razlagala velikost zemlje. Janezek: »Koliko pa tehta zemlja?« Učiteljica seveda ni vedela in si je pomagala z naslednjo pedagoško »rešitvijo«. »Otroci, zelo zanimivo vprašanje. Poglejte doma in naslednjo uro bomo videli, kdo bo našel najbolj pravilen odgovor.« Po pouku je šla učiteljica v knjižnico in komaj je našla zadovoljiv odgovor na Janez-kovo vprašanje. Pri naslednji uri. Učiteljica: »No, otroci, ali ste našli odgovor?« Nihče se ni oglasil. Učiteljica je z velikim zadovoljstvom povedala, koliko tehta zemlja. Spet se je oglasil Janezek: »Ali z ljudmi ali brez njih?!« Najmanjši televizor Neki 26-letni angleški študent je skonstruiral najmanjši televizor na svetu. Ima 30 transistorjev, energijo mu daje šest navadnih baterij. Zastor meri po diagonali samo pet centimetrov. Ml »Da, prav gotovo vedo,« pravi irtfifl- »Ne, ne poznajo ga. Sam 6e je zrii5^ govorniški oder,« pravi dekle, ki jo kličejo Rosina. Potem bo za to ime zvedela Ste/>"''dvik ji ga bo povedal. Rosina pa ga~ bo povedala Kunigundi. *\ morajo najti. Marekova se še vedno čudi. Ko bi P\nće klevetala njo tako, kakor je klevetala Stefi, bi opravljivki "'Vagala iskati ženina. Toda Stefi ji bo pomagala najti j^ivca. Mar naj bi bili socialisti manj človeški kakor taščine tf*^dnice? Bi"' socialist se pravi biti tudi človek. Tako sklene. Toda prej mora opr^ tadevo s svojo zaposlitvijo. Marekova jo pelje do inženirja ^vda. Inženirjeva sestra, ki opravlja tajniške posle, vzame nje^Jdatke. Stefi se boji, da jo bo vprašala, zakaj je bila odpuščena 'Srni šote ali celo, zakaj je bila zaprta. Toda tajnice ne inženi^^arda njena preteklost ne zanima. Jutri lahko pride delat, da^ naj si nabavi mesečno vozovnico ali pa si priskrbi sobo v Stfvjto, kar pa bo skoro nemogoče, ker so hoteli spremenjeni v !iWe, drugje pa je tudi ne bo mogla tako hitro dobiti, pravi t*H pegasta rdečelaska njenih let. a Štefi se zahvali in se že z nasledi Vlakom odpelje v Penz-berg. - Ko pride domov, najde Slavka S**Cj> nad zemjevidom. Potem skuha repo in krompir. Naglo bt^kosila, potem bo pa šla na Seebacherjevo kmetijo, da bi povf^1 Ludviga po imenu ge-freiterja, s katerim bo Kun^unde stroka. Toda še preden skuha, vstopi Ebnerjeva. »Ali že veste, kaj je s Kupigund^faša. Da, seveda ve. Noreča je. Frav V? r']€ bo šla na Seebacherjevo kmetijo. »Zakaj?« je Ebnerjeva ne razume. »Bronhildin mož pozna tistega gefreiterja, ki jo je onesrečil,« pravi Stefi. Pomagala ga ji bo najti. »Prepozno,« pravi Ebnerjeva in pove, da so Kunigundo našli davi mrtvo. Poleg nje so našli prazno steklenico. Zastrupila se je z lizolom. »Kaj? Kunigunde je napravila samomor? Nesrečna ženska!« Tudi Ebnerjeva se čudi sočutnemu vzkliku. Zdaj Štefi ne bo treba hoditi na Seebacherjevo kmetijo. »Kdo bi si mislil, da si bo vzela zaradi tega življenje,« se naslednje jutro pogovarjajo dekleta na vlaku in ugibajo, ali jo bo župnik pustil pokopati na blagoslovljenem delu pokopališča. Ne, ne bo je pustil. Dekleta ne vedo, da bo Kunigundino smrt izrabil za nedeljsko pridigo o grehu, o nečistem grehu, ki se mu prepušča čedalje več ljudi. Celo Marijine hčere premalo molijo in premalo razmišljajo o prečisti devici. Tako bo pridigal. Garjevo ovco je doletela pravična božja kazen. 4. Stefi še vedno ne ve, kakšno delo ji bodo dali v tovarni. Suh, plavolas moški z volčjim obrazom in volčjim pogledom, delovodja Wolf jo je ob prihodu pogledal in kakor pravi volk bevsknil: »Vi ste novi?«, nato pa ji z živčno kretnjo namignil, naj gre za njim. Zdaj mu molče sledi mimo stiskalnic, ki oblikujejo granate, nato 6kozi polnilnico, kjer se ženske, ki jih polnijo, izgubljajo v rumenem smrdljivem prahu in neprestano pokašljujejo. Stefi se boji, da bo morala ostati tu. Zato je delovodji VVolfu, ki jo vodi dalje v za-vijalnico, hvaležna, da se nista ustavila tam in šele tu, kjer je Wolf poklical neko ženo srednjih let in ji ukazal, naj pokaže Stefi delovno mesto. »Jaz sem Vaničkova,« pravi ženi. Preddelavka je. Ne samo ime, tudi naglas jo izdaja, da je Čehinja, kar prizna tudi sama, ko pove, da ji je o Stefi pravila že Marekova. »Upam, da se bova dobro razumeli kot delavki in sodruginji,« ji stisne roko, obenem pa ji pokaže delovno mesto. »Vaše delo ne bo tako naporno. Vidite, po tem traiku prihajajo že zaviti zavoji granat. Vi boste nanje pritiskali ta žig z datumom in jih oštevilčili.« Stefi opazuje trak, ki ga je Vaničkova pognala in ki počasi prinaša mimo nje zavoje in jih odnaša naprej. Delo ni preveč naporno. Samo spretna in urna mora biti, ker zavoji na traku ne čakajo. Ko ji Vaničkova pokaže, poizkusi sama. Upa, da bo šlo... 5 Naslednje dni Stefi že dela kakor del stroja. Tudi nove prijateljice in somišljenice že ima, med njimi tudi Mrakovo in Komacovo. Ze prvi dan je presenečena obstaila, ko je v odmoru zaslišala slovensko govorico. Sprva niti verjeti ni mogla, da je res. Potem pa ji je bilo, kakor da ji ta govorica prinaša zrak in pesem domačih krajev. Sama je stopila k njima in ju vprašala, odkod sta. Bili sta prav tako presenečeni, ko sta zaslišali slovensko vprašanje. Nista se takoj zavedali, da sla res slišaJi slovensko in sta sprva odgovorili v nemščini, potem pa so se vse tri raznežile, a so brž prikrile solze razneženosti s prisrčnim smehom. Komacova je bila malodane njena rojakinja, saj je bila doma iz Bovca, a Mrakova z Vrhnike. »Vrhnika, prečudni kraj,« je rekla po spominu s Cankarjevimi besedami, toda bila je preživahna, da bi se dolgo predajala domo-tožju. Bila je šailjivka. Smešila je zadirčnega in priganjaškega pred-delavca Wolfa in oponašala njegovo bevskanje. Zato jo je ta še bolj sovražil kakor druge. Vendar ji to ni škodovalo, ker je bila pri vseh priljubljena. Celo direktor Richard je ob njej pozabljal na svojo avtoriteto. Sicer pa se je ta človek tudi pred drugimi kazal kot demokrat in ni doslej, kakor so pravile, še nobene nahrulil. Mimo tega Mrakova lepo igra na citre. Stefi se melodije slovenskih pesmi niso zdele še nikoli tako lepe, kakor se ji zde sedaj.' Tudi danes bi raje poslušala citre Mrakove kakor ugibanja, ali bodo Združene države Amerike, ki so te dni prekinile diplomatse odnose z Nemčijo zaradi potapljanja njenih ladij s strani nemških podmornic, napovedale Nemčiji vojno ali ne. Deldvodja Wolf, ki je kakor neviden lovil pogovore na ušesa* meni, da prekinitev diplomatskih odnosov še ni vojna napoved. Sicer pa o tem ugibajo že ves februar, odkar so zvedeli, da so Združene države odpovedale diplomatske zveze. Čas zdrsne v marec. Včeraj je Stefi prejela nepodpisano pismo iz Švice. Dolgo je ugibala, kdo ji je pisal v nemščini in jo imenoval sestra. Ni bila pisava njenih bratov. A kako naj bi tudi prišla tja. Jakob je vendar ujet v Rusiji, a Anton še vedno strada v radgonski vojašnici in se prizadeva, kako bi zopet zbolel in si podaljšal bivanje v zailedju. Se je je kdo privoščil ali pa se skriva v ozadju zopet kakšna spletka. »Srečno prispel. Lepo je biti med svojimi. Sem v bližini človeka, ki je zame največji človek na svetu. Velike stvari so se začele! To, kar se nam je zdelo daleč, je blizu, če ni že tu. Kako rad bi bil sredi velikih dogodkov. A bom kmalu. Tvoj brat.« Prav ničesar ne razume, čeprav bi bil lahko tudi pobegli Konstantin, če sodi po dogodkih, o katerih te dni pišejo časopisi: v Rusiji je namreč izbruhnila revolucija, odstavili so carja in morda bodo celo sklenili mir. Tako sklepajo nekateri socialisti, a drugi, ki se vojne še niso naveličali, zahtevajo, naj nemška Armada izrabi zmedo, ki je nastala v Rusiji, in začne poslednjo odločilno ofenzivo.' Med take spada tudi delovodja Wolf, strateg v civilu, kakršnih je mnogo od nižin, v katerih je ta bivši topničarski podčastnik, dO časnikarjev meščanskih časopisov in politikov, ki govore včeraj tako, a jutri drugače. i. Krčma pri »Pemu« Nekaj res nenavadnega za naš čas, ko hočemo gledati le naprej in misliti le na lepšo, srečnejšo bodočnost — je v iz dneva v dan večjem zanimanju sodobnikov za zgodovino in za muzejstvo. In ko današnji popotnik, domačin ali tujec, pride v kak kraj, kaj hitro povpraša po krajevni zgodovini in poišče muzej, če le tamkaj obstoja. V Kamniku, malem mestecu pod gorami, obstajata danes kar dva muzeja: javni Kamniški muzej in pa zasebni Sadnikarjev muzej. Ta nas sedajle prav posebno zanima, saj mu je bil lastnik in ustanovitelj Josip Sad-nikar (1863 — 1852), sin Prešernove dobre znanke VVohl-muthove (1826 — 1912) z Viča pri Ljubljani. Čeravno bi bila pripoved o Izjemno nadarjenem kamniškem veterinarju Sadnikar-ju in njegovi bogati muzejski zbirki nadvse mikavna, bomo to pot morali vse pisanje posvetiti le stari Prešernovi znanki, njegovi materi. Ivana Wohlmulhova To pa predvsem zato, ker ni še nihče od pesnikovih sodobnikov tako lepo in resnično opisal Prešernovega značaja, njegove zunanjščine in njegovih navad. Njeno pripoved je otel pozabi pesnikov rodoslovec Tomo Zupan. Obcestna pritlična hiša, na oko prav nič ugledna, Še dandanašnji stoji. V njej je nekoč krčmaril »tari Maks Wohlmuth, po rodu iz nemških krajev na češki meji. Fo odsluženih štirinajstih letih vojaške službe, je prišel s trebuhom za kruhom v Ljubljano, se tu naselil in oženil z domačinko. Odprl je po nekaj letih krčmieo na Tržaški cesti, ki nosi sedaj številko 52. Kmalu se jo je prijelo ime pri »Pemu«. V rodovitnem zakonu je 6tari nekdanji vojščak vzgo- jil kar pet hčera in dva sinova. Zupanovi pripovedo-valki Ivani VVohlmuthovi je bilo tedaj, ko je Prešeren začel zahajati v hišo njenih staršev, komaj osemnajst let.. Preseneča nas Ivanina iskrena pripoved o Prešernu — povsem drugačna od nekaterih namigovanj drugih manj zanesljivih prič. Prav zaradi Ivanine pripovedi in vestnega Zupanovega zapisa vstaja pred nami lepa podoba pesnikova, z vsemi črtami tink bokala ali enega poliča se skoraj ne spominjam.« Ne bo napak, če na hitro povemo, da je takratni bokal meril 1,411, četrtinka torej 0,351 in osminka 0,171. Polič pa je držal današnjih 7 del. — In kakšna vina so pili naši predniki tedaj v Ljubljani in Kranju? Najbolj cenjena sta bila črnikalec in prosokar, sledili so »po dobroti«: refošk, vipavec, teran in dolenjec. — V Prešernovem času je bilo tudi pitje »Vselej je prineseno pesem na mizo položil in molčal. Rekel je le: to sem skoval; ali pa: sem pa prinesel za poskušnjo.« »Po hiši smo potem te pesmi valjali in poi/.gubili. — Ko bi bila jaz takrat vedela, kdo je pravzaprav Prešeren, bi z njegovimi pesmimi pri nas ne bilo, kakor je bilo. Ne bile bi se trgale po naši obleki in izgubile. V svojem okviru bi bila vsaka visela doli po zidu naše hiše. Moji otroci jej bi bili vili vedno novih svežih vencev'« Ko je Ivana VVohlmuth to pripovedovala Tomu Zupanu, se je v hipu zbala, kaj bo Po Prešernovih stopinjah dobrega, plemenitega pa tudi ponosnega, samosvojega človeka. Več kot dve leti je Prešeren skoro vsakodnevno prihajal v VVoTilmuthovo gostil-nico. Torej kar dosti dolgo, da si ga je doraščajoče dekle dobro zapomnilo, saj je bil samotni gost nekaj posebnega po svojih navadah, govorjenju in vedenju — pa tudi po svoji dobrodušnosti in še-gavosti. Samoten pivec Zvečer ga v to gostilno ni bilo nikoli, prihajal pa je redoma ob dveh popoldne, potem pa se je spet vračal v Crobathovo pisarno v mesto. Ostajal v gostilni ni dolgo — prišel in odšel! Za mizo, k drugim gostom ni nikoli prisedel, čeravno so ga vabili. »Moram itak naprej!« jim je odvračal. Kadar pa je že sedel, je bil najraje sam. »Kozarec vina je v naši gostilni prav na mizni vogel postavil. In to vselej tako. Le malo je nalil in to malo zmeraj do kohca izpil. Redoma četrtinko bokali; časih četrtinko in potem še osminko. Dveh četr- Nekdanja krčma pri »Pemu«, sedaj Tržaška c. 52 piva, posebno v poletnem Času, že splošno vpeljano. Zanimivo je, da ima Kranj v tem prvenstvo: najstarejša pivovarna na Kranjskem j3 bila ustanovljena v Kranju že 1. 1653. — Žganjepivstvo, posebno pa še posedanje, po žganjarskih brlogih je veljalo že tedaj za nekaj grdega in nedostojnega. A vrnimo se k pripovedi Ivane VVohlmuthove! Kar je povedala Zupanu o Prešernu, je pozneje potrdila tudi njena sestra Jožefa doktorju Žigonu. Ivana se je spominjala, da je bil pesnik z denarjem bolj neroden. Niti denarnice ni imel; kar /v telovnikovem žepku je nosil svoj drobiž. »Sploh z denarjem in premoženjem, mislim, da ni znal ravnati.« Pesnikovo govorjenje je bilo v VVohlmuthovi gostilni vedno dostojno, niti besedice »hudič« ni uporabljal, pač pa le »spak« in »zlodej«. Tudi klafal ni nikoli. »Sploh ni nič govoril in nič storil, kar ne gre. Od svojega govorjenja in vedenja bo lahko odgovor dajal.« Izgubljeni rokopisi Pri VVohlmuthu pa Preše-na bržčas ni zanimala le dobra pijača (saj, kot je znano iz večine virov, nikoli ni bil kaj posebno močan pivec), pač pa predvsem starejši dve dekleti, Johanca (t. j. pripo-vedovalka spominov) in Rezka. Njima j£ nosil vošćilne karte z napisanimi verzi. Njima je tudi poklanjal prepise svojih pesmi iz tiste dobe: Srnama gora, Sveti Senan, Nuna in kanarček, Nebeška procesija. Pesem od železne ceste i. dr. Vendar pa so vse te kartice in rokopise otroci v hiši pogubili... na to rekel njen sin. »Josip Niko Sadni kar, ki je kame-niškega muzeja posestnik. Starin išče Niko in jih zbira po vsej domovini in drugod. Prešeren (t. j. pesnikovi rokopisi) pa mu je na lastnem domu poginil!« Z žalostjo pravi Ivana: »Prešerna takrat nisem poznala, poznala sem le Cro-bathovega šribarja, kot so mu takrat vsi rekli.« Iz onih let (1844—1846) se Ivana še spominja, kako je njen častilec, ves zamišljen hodil po »hišic« gor in dol. Z rokami na hrbtu pa čeprav je bila gostilniška soba polna; z glavo je nekoliko majal, da so se mu njegovi dolgi kodri tresli po ramenu. — Kaditi ga Ivana nikoli ni videla. — Kadar je kaj pripovedoval, je imel vedno narahlo sklonjeno glavo. Govoril je počasi in ne s prav močnim glasom. Hitro ni nikoli govoril, kot da bi vsako besedo prej premislil. Hodil je po »hiši« hitro in majhne korake je delal. — Glas je imel bolj zamolkel, za petje ne dovolj čist. Tomo Zupan je hotel vedeti od Ivane, če je bil pesnik pri njih kdaj dobre volje. Zvedel je: »Morda se je Prešeren kje šalil; pri nas se ni. Nikoli mu ni šlo na šalo. Tudi smejal se ni. Njegove okoliščine so bile take, da ni mogel biti vesel.« Pesnikov značaj Bil pa je naš Prešeren gotovo samozavesten mož, kajti zavedal se je svojega pesniškega poslanstva in veljave. VVohlmuthova nam sporoča o tem: »Večkrat je rekel: tristo let bo moje ime trajalo dalje, kakor štathal- terjevo (t. j. ime tedanjega guvernerja Weingartena).« Iz ust pesnikove sodob rtiče še zvemo, da kljub taki samozavesti, ni bil prav nič častiželjen. »Kot človek je bil Prešeren čisto pohleven, čisto miren. Bil je v resnici ponižen. Nikoli ni žalil nobenega človeka. Ne vem, če je bil kdaj jezen. Tudi hudoval se ni nad nikomer. Nosil pa se je za svoj stan vendarle preskromno. Naša mati so nekokrat slišali, da mu dekleta pravimo doktor. So pa nato rekli: »Ja, ali je doktor — saj še enemu Šuštarju ni podoben!« Pesnik je po Ivanini pripovedi, le malo govoril. »Kakor bi si govoriti ne upal, tako redke so bile njegove besede. Le v samih mistib. in pesmih — in nič v besedah se je zdel. — Jaz imam zato Prešerna v častiti j ivera spominu.« Kaže, da je bil v onih letih, tik pred selitvijo. y Kranj, že v Ljubljani bolan: »Videl se je popolnoma zdrav. A menda ni bil, ne vem, če je bil. Jaz ga jesti nisem videla nikoli; pri nas ni nikoli prigriznil. Le samo vino je izpil. To pa ni pravi red ^ za zdravje ni dobro.« Zelo zanimivo je Ivanino pričevanje o pesnikovi Zu_ nanjščini: »Pokrit je bil zmerom s cilindrom, ki pa je bil vedno malo potlačen, L^. se je imel kostanjeve in goste. Bili so zgoraj nad čelom razdeljeni. Nazaj čez ušesa so bili speljani jn kravžasti. Svetili so se njegovi lasje, ker je bilo skoraj pol belih. Beli po vsej glavi, -ne le ob sencih, kot jih drugi najprej dobe. —, Obleka Prešernova je bil* temnosivkasta. Svetle obleko ni nosil nikoli. — Oči je imel bolj drobne, mižeča. Nos ni bil velik. Malo je bil zakrivljen, nekako počasno vpognjen. — Zgornji odde'ek; obraza je bil bolj širok. Tisti kosti pod- očmi sta mu precej vun stali na obeh cih. Ves njegov obraz je bij poln, bolj okrogel, ovalen. Brade ni imel špičaste. Jamice na njej nisam videla. Kravalo je nosil široko, črno — srajca se ni nič ven videla. — Ovratnik pri suknji je bil po tedanji šegi zelo š», rok. Suknja mu je sega;a komaj do kolon. — Bil je dobro rejen, debeluhast pa al bil.« Ni mogla iz svoje kože. ta pesnikova čednostna prijateljica, ko je pomoralizira'.a: »Prešerna vinjenega me sestre nismo nikoli videle. To se pa mu je videlo, da pije. Ko se je prepričal, da je s to žensko, Sno, zašel — kar nam ni bilo neznano — je pa pil. Pil je že v Ljubljani malo preveč. S tistim je lajšal svoje življenje. Ana Je« lovškova je bila vzrok vse njegove nesreče.« Tako stroga Ivana VVohlmuthova! ALi pa je mogoče da bi štirinajstletno dekletce omrežilo sedemintridesetlet-nega moža in bilo zato krivo vse njegove življenjske nesreče? ČRTOMIR ZOREČ C.:.59+:5:.5.::::+:.6:9:.5979.::+B 99999999999999999999999999999999999999999999999999 457^810875 Z občnega zbora balinarskega kluba . Jesenice V okvira športnih društev Jesenice deluje balinarski klub s sedežem na Plavžu. Na svojem rednem letnem občnem zboru, ki so ga imeli prejšnjo soboto, so precej kritično pregledali svoje dotedanje delo. Njihovi uspehi se zrcalijo predvsem v letošnjem tekmovanju ekip, ki so dosegle v medklubskem ter republiškem tekmovanju lepe uspele in se dobro plasirale, nedtem ko jih je na držav-lem prvenstvu v Zagrebu ireča zapustila. Tudi rekreacijsko tekmovanje železar-jev, ki jim ga je poveril Iz- Ludvik Bunderla na treningu v Beogradu Prejšnji teden v četrtek se ft v Beogradu začel trening kandidatov za državno mladinsko košarkarsko reprezentanco. Na pregledni trening 10 povabili tudi člana košarkarskega kluba Jesenice, več kot dva metra visokega Ludvika Bunderla, ki je učenec poklicne industrijske šole. Ludvik je bil lani izbran za najvišjega Slovenca. Po enoletnem treningu si je nabral ie precej košarkarskega znanja in ta 16-letni fant ima tako vse možnosti, da postane dober športnik in morda celo naš državni reprezentant. Nedvomno mu bo k temu precej pripomogel enotedenski trening na Košutnjaku pod vodstvom priznanih košarkarskih strokovnjakov. vršni odbor sindikata BK Jesenice, so uspešno izvedli. V sestavu kluba deluje tudi sekcija kegljačev na ledu, ki je bila v sezoni prav tako zelo aktivna, čeprav so imeli lastno ledeno ploskev samo 20 dni. Za ostala tekmovanja in treninge so koristili umetno drsališče pod Mežakljo. Kljub omenjenim uspehom pa je delo odbora nekoliko hromil nezdravi in neodgovorni odnos, ki se pojavlja med posameznimi člani in občasna medsebojna nerazumevanja. Dokaz je tudi dejstvo, da se odbor v vsej mandatni dobi ni niti enkrat pol-noštevilno sestal. Članstvo ni izpolnilo obvez, sprejetih na lanskoletnem občnem zboru glede ureditve balinišča in okolice. Od planiranih 6000 ur so opravili komaj nekaj nad 500 ur. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da je klub finančno dobro zaključil leto, za kar ima nekaj zaslug tudi dobro vpeljan lastni bufet. Zanimivo je, da od občinskega odbora ŠD niso uspeli dobiti niti dinarja. V razpravi je bilo precej kritično ocenjeno tudi nekoordinirano delo med Gorenjsko balinarsko zvezo in posameznimi klubi. Tako se je dogajalo, da klub celo dva do tri dni pred organizacijo večjega tekmovanja ali turnirja ni vedel, koliko klubov in kakšno število ekip bo sodelovalo ter od kod so vabljeni tekmovalci. Zato je občni zbor predlagal, naj bi imel vsak klub svojega predstavnika za povezavo med zvezo in klubi. Občnemu zboru BK je prisostvoval tudi predstavnik ŠD tov. Viktor Brun, ki je priporočil novemu odboru, naj se loti bolj sistematičnega dela pri vzgoji novih kadrov, dobrih ter kvalitetnih igralcev, ter naj posveti več pozornosti nadarjenim mlajšim članom, ki naj bi pomladili njihove vrste. 81« Razpisna komisija pri podjetju Splošno mizarstvo — Radovljica Ljubljanska cesta 13 razpisuje prosto delovno mesto računovodje Pogoj: srednjestrokovna izobrazba; ekonomska ali njej podobna šola in vsaj 5-letna praksa v finančni stroki. Kandidati naj predložijo ponudbe gornjemu naslovu do 30. oktobra 1966. Smučarski skakalci so začeli Tekme skakalcev v inozemstvu in doma Kaže, da se je že pričela sezona smučarskih skokov. Te dni smo zabeležili kar tri tekmovanja naših skakalcev, in sicer dva v tujini in enega na domačem terenu. Na dveh preglednih tekmovanjih v Rožnovu (CSSR) so bili doseženi naslednji rezultati: PRVO TEKMOVANJE: 1. Raska 213 točk (61,5, 62 m), .. .6. Pečar 192 (59,5, 59),.. 11. Zaje 179,4 (56, 56,5), 12. Posledice klubaštva Medtem ko se smučarji že marljivo pripravljajo na novo sezono, pa odbor kluba ni imel že osem mesecev seje. Novi odbor noče pričeti z delom, ker SŠD Kamnik še ni dalo dotacije niti za prejšnje leto. Tako zaradi kluba-ških interesov smučarji še sedaj nimajo poravnanih vseh dolgov iz lanskega leta. Nujno bi bilo, da bi pri tem posredovala občinska zveza za telesno kulturo, saj delo v prvi vrsti onemogoča vodstvo odbojkarskega kluba, ki ima večino v upravnem odboru športnega društva. Žalostno je, da so zaradi teh klubaških razprtij prikrajšani smučarji-pionirji, ki so najmanj krivi za nastale razmere. Preberite mimogrede 9 Nogometaši Triglava so slavili nepričakovano zmago v Mariboru proti Železničarju z 1:2 (1:1). Za Triglav sta bila uspešna Verbič in Lipej. 9 V gorenjskem derbiju zahodne nogometne conske lige so Kamničani v Šenčurju premagali domačo Svobodo z 2:3 (2:1), Jesenice pa so izgubile v Zagorju s 3:1 (1:0). Kamnik je na petem, Jesenice na desetem in Svoboda na dvanajstem mestu na lestvici. # Kljub porazu proti Brežicam z 9:4 so rokometašice iz Selc ostale na prvem mestu na lestvici. Kranjčanke so v Murski Soboti premagale domačinke z 12:14 in so na sedmem mestu na lestvici, medtem ko je Storžič doživel še en poraz, tokrat s Piranom 1:18. # Jeseniški odbojkarji so poskrbeli za presenečenje z zmago nad Branikom z 2:3 v gosteh. So na četrtem mestu na lestvici z realnimi izgledi v borbi za drugo mesto. % Na II. republiškem na-miznoteniškem turnirju mladih v Logatcu sta bila od gorenjskih predstavnikov najboljša Vidic (Tr), ki je zmagal v mladinski konkurenci, in Krajzeljeva (Jes), ki je bila prva med mladinkami. Lep uspeh so dosegli tudi mladinci Triglava, ki so z zmago 5:3 nad Olimpijo osvojili prvo mesto v ekipnem tekmovanju. Zaradi nastalega položaja nameravajo oditi najboljši pionirji s svojimi voditelji v ljubljanske klube, saj je delo v takšnih razmerah nemogoče. Brez vodstva bo tako ostalo okoli 200 mladih smučarjev. Smučarski delavci v Kamniku in ostali se vprašujejo ali res ni nikogar, ki bi uredil sedanje razmere, ki počasi vodijo k razpadu kamniškega športa. Sedanji rezultati kažejo, da skoraj v vseh panogah — razen pri tenisu in smučanju — kamniški šport ne samo da zastaja, marveč, da nekatere sekcije tudi popolnoma propadajo. -sin- Jurman 177,7 (58,5, 57), 14. Koprivšek 176,1 (56, 56), 17. Smolej, 18. Mesec, 19. šte-fančič, 20. Giacomelli, 24. Ambrožič, 28. Dolžan. DRUGO TEKMOVANJE: 1. Raska (CSSR) 228,4 ( 61, 60,5), 2—3. Zaje (60, 60,5) in Hubač (CSSR) 219,8 (59, 59,5), 5. Pečar 214,3 (59,5, 60), 12. Jurman, 17. Mesec, 18. Smolej, 20. Štefančič, 21. Štrucelj, 22. Giacomelli, 23. Ambrožič, 26. Koprivšek, 32. Dolžan. V Mestecu je v nedeljo startalo 38 tekmovalcev iz osmih klubov. Rezultati: ČLANI: 1. Oman (Tr) 211,3 (34, 35,5), 2. Gorjanc (Tr) 189,0 (31, 31,5), 3. Bogataj (Tr) 186,3 (32,5, 32), 4. Konc (Tr) 163,7 (32.26); ST. MLADINCI: 1. Dolhar (E) 189,2 (33, 32,5), 2. Bizjak (Tr) 150,3 ( 27, 27,5), 3. D. Pudgar (Crna) 146,5 (26, 26,5); ML. MLADINCI: 1. Mesec (Tr) 162,3 (28. 29), 2. Demšar (Jes) 150,6 (27, 27); PIONIRJI: 1. Cuznar (Jes) 132,8 (22, 25). EXPORT A UL. G. GALATTI 8 — TRST Tudi pretekli teden je kupec superavtomatskega pralnega stroja NAONIS zadel bogat dobitek, ki je bil dne 12. t. m. izžreban v naši pisarni. Pošljite na naš naslov dopisnico z navedbo imena in priimka, dobavnice, tipa in številke stroja. Tvrdka »AURORA« iz Trsta nudi svojim odjemalcem veliko izbiro superavtomatskih pralnih strojev — hladilnikov — peči na kerosen — peči za centralno kurjavo — in še mnogo drugega za dom in gospodinjstvo. NAONIS, CASTOR, ZOPPAS, CA1* DY, IGNIS, REX, INDESIT, BOSCH, C. G. E., FIDES, TELEFUNKEN Za kmetijstvo so v naših skladiščih na razpolago tudi za takojšnjo dobavo franko jugoslovanska meja vsi kmetijski stroji, od traktorja do najmanjšega kultivatorja. Na željo poskrbimo tudi za demonstracijo na kraju samem. CORGHI - CARRARO - B.C. S. - BERTOLINI '— NIBBI - PASOALI - CASORZO — JUPITER Pred vsakim nakupom se za pojasnila zglasite pri tvrdki »AURORA« Via G. Galatti, št. 8, TRST, tel. 61966, Devizni račun Banco di Roma št. 248 10 OGLASI - OBJAVE 19. OKTOBER 1966 * GLAS Mladinski ples Vsako nedeljo od 16. do 20. ure. Vsako soboto šola modernih plesov od 19. do 23. ure. Delavski dom Kranj Prodam Prodam dve avtomobilski gumi CEAT 5,60/Sxl3 najlon 4PL in štiri Sava 6,40x13. Grajzar, Koroška 5, telefon 21-468 4747 Prodam vespo GRP. Naslov v oglasnem oddelku 4780 Otroški voziček, globok, prodam. Lakner, Kokrica — Kranj 4715 Prvovrsten krompir Viktor, beli, prodam po 55 S din za kg. Dostava na dom. Naslov v oglasnem oddelku 4816 Prodam električno kitaro. Naslov v oglasnem oddelku 4817 Prodam novo centrifugo, Himo električni šivalni stroj Cik-cak in dvorezni pletilni stroj Singer. Britof 12, Kranj »LESNINA« LJUBLJANA Del. enota Kranj, Titov trg 5 razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. 1 prodajalca 2. 1 snažilko 3. 2 skladiščna delavca Pogoji: L KV ali PK trgovski delavec 2. zaposlitev je s skrajšanim del. časom 3. sposobnost za težka dela. S stanovanjem podjetje ne razpolaga. Razglas velja do zasedbe del. mest. Pismene ponudbe je treba poslati na naslov, Les-nina Kranj, Titov trg 5 Prodam prašiča za zakol od 180 do 200 kg težkega. Tr-boje 76, Smlednik 4819 Prodam hišo na prometni točki v Kranju. Potrebna velikega popravila. Ponudbe poslati pod Starejša 4820 Prodam kravo, dobro mlekar ico. Loka 22, Križe 4821 Prodam 1,5 m3 desk II vrste. Šenčur 111 4822 VLOGA KFLČbIT w Fiat 600, letnik 1960, prvo lastništvo, odlično ohranjen, prodam. Ogled vsak popoldan od 3. ure naprej. Kranj, Mencingerjeva 5 4323 Prodam zazidljivo parcelo v Bitnju 72, Žabnica 4824 Prodam nekaj jesenovih plohov in trda drva. Naslov v oglasnem oddelku 4825 Prodam 180 kg težkega prašiča. Zalog 30, Cerklje 4826 Prodam krompir ovetnik. Trboje 14, Smlednik 4827 Prodam dva prašiča po 80 kilogramov težka za rejo. Naglic, Kokrica 64, Kranj 4828 Prodam dva plemenska vola. Naslov v oglasnem oddelku 4829 Prodam kravo bohinjko, 8 mesec brejo, dobra mlekari-ca in novo večjo prikolico za osebni avto. Praproše 1, Pod-nart 4830 Prodam skoraj nov športni otroški voziček (nemški) in bed jedilni krompir, bintje. Pšata 15, Cerklje 4831 Prodam 6 tednov stare prašičke. Voklo 33, Šenčur 4832 Popravek pri osmrtnici Pintar se pravilno glasi; žalujoči: žena Štefanija, sin Franc z družino, ki je pomotoma izostalo. Prodam nov pralni stroj Naonis, 4 kg. Udir Alojz, Sp. Besnica 33 4833 Lep nagrobni lestenec (lučko) prodam. Šenčur 27. poslopje bivše pošte. 4834 Prodam avto AMI 6, letnik 65. Naslov v oglasnem oddelku 4835 Prodam težko kravo, dobro mlekarico s teletom. Naslov v oglasnem odd. 4836 CANDY pralni stroj, 3—5 kilogramov, su/peravtomatski, prodam. Grmck, CJLA 32, Kranj 4837 Prodam 6 prašičev po 90 kg težke. Kokrški log 10, Kranj — Primskovo 4845 Prodam puch 250 cem in prikolico za moped. Naslov v oglasnem oddelku 4846 Po ugodni ceni prodam štedilnik na trda drva, kuhinjsko kredenco in pomivalno mizo, vse v dobrem stanju. Kranj — Primskovo, To-mažičeva 16 4847 Prodam kuhinjsko opremo. Naslov v oglasnem oddelku 4848 Kupim Kupim kotel za žganjekuho 60-litrski. Likozar, Babni vrt 9, Golnik 4838 Ostalo Žensko za varstvo otroka 5 ur dnevno iščem. Ponudbe poslati pod Varstvo 4786 POZOR! Predpasnike, halje za otroke in odrasle — velika izbira! Konkurenčne cene. Kranj, Titov trg 24 4839 Ena ali dve šivilji dobita lepo parketirano sobo v centru Kranja. Ponudbe poslati pod Dogovor 4840 Izgubil sem žepno uro v Kamniku od Vrh polj a do kopališča. Sporočite Indihar, Elektrotehna Kranj 4841 Preklicujem avtobusno izkaznico št. 6597 na ime Kavčič Jože, relacija Bistrica —. Kranj 4842 Opremljeno sobo za dve solidni osebi oddam v strogem centru Kranja. Ponudbe poslati pod Reden plačnik 4843 Dvosobno konfortno stanovanje v Kranju zamenjam za cako ali večje v Ljubljani. Ponudbe poslati pod Bližjo službi 4844 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V Kranju ČETRTEK — 20. oktobra ob 16. uri Fauquez: AMBRO-SfO UBIJA CAS za red DIJAŠKI I. Iskra ob 19.30 za red KOLEKTIVI-CETRTEK — Gostuje Mladinsko gledališče iz Ljubljane. Kmetovalci, pozor! Nudimo vam pod najugodnejšimi pogoji nakup traktorja Zetor 2011 — 25 KS, po ceni 23.130.— N. din in davek in jermenico 555.— N. din in davek. To je traktor odlične kvalitete, preizkušen tudi pri nas in sodobno opremljen za najbolj zahtevnega koristnika, saj ima dvostopenjsko sklopko, kompresor, hidravlične zavore. Nanj lahko priključimo vse priključke sistema Ferguson, po želji tudi jermenico. Originalne bočne kosilnice in plugi bodo v prodaji do spomladi. Ne zamudite ugodne priložnosti. Naročila sprejema in daje informacije »Agrotehnika« LJUBLJANA, Titova 38 — telefon 310-598. i i m m m m m Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škof ji Loki in Tržiču razpisuje novo nagradno žrebanje vezanih vlog za vse varčevalce, ki bodo v letu 1966, vključno od L 1. do 31. 12. 1966 vezali pri njej najmanj 2.000.— novih dinarjev svojih prihrankov vsaj za leto dni. Nagrade so: avto zastava 750, pralni stroj, moped, šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa. Vloge sprejemajo vse njene podružnice. — Vezane vloge so obrestovane po višjih obrestnih merah. 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz partitur novejše lahke orkestralne glasbe — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Majhen recital violinista Slavka Zimska — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Ob trgatvi — 12.05 Zvočne miniature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Finale I. dejanja opere Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22.; 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. »Don Juan« — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasba za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Ruski zborovski skladatelji — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 VVerther — opera — 21.15 Dve simfonični pesnitvi Fran- ca Lizsta — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba ČETRTEK — 20. oktobra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Glasbena šola za višjo stopnjo — 9.25 Južnoameriška glasbena folklora — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Naši pevci v Puccinije-vih operah — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 12.05 Zadovoljni Kranjci in trio Jožeta Krešeta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dvajset minut stare glasbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Odmevi z domačih baletnih odrov — 14.15 Lirika za otroke — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Orkestralna glasba današnjih dni — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Znamenite o-sebnosti iz književnosti kot operni liki — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Med Bachovimi suitami — 23.05 Skladbe slovenskih komponistov igra Plesni orkester RTV Ljubljana TOREK — 21. oktobra_ 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Četrt ure z majhnimi zabavnimi ansambli — 9.40 Pojo naši in tuji mladinski zbori — 10.15 Iz skladateljske torbe Zoltana Kodalyja — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste 11.15 Glasbeno popotovanje skozi čas — 12.05 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo domače pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Odskočna deska — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — t5.20 Zabavni intermezzo — 15.40 Govorna mladinska oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vaši priljubljeni orkestri — 18.50 Kulturni globus — 19.00 Lahko nočv otroci — 20.00 Madrigali in moteti Jakoba Gallusa-Peteli-na — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz sodobne madžarske in romunske glasbe — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni mozaik jazza TELEVIZIJA SREDA — 19. oktobra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 10.35 Angleščina RTV Beograd 11.00 Osnove splošne izobrazbe RTV Zagreb 14.50 TV v šoli 15.45 Angleščina RTV Beograd 16.10 Osnove splošne izobrazbe 16.55 Glasbeni pouk RTV Ljubljana 17.35 Poročila 17.40 Sanjica — pravljica RTV Beograd 17.55 Slike sveta RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik RTV Skopje 18.45 Reportaža RTV Ljubljana 19.05 Pet notnih črt 19X5 Ob prvem mednarodnem festivalu »Sport turizem« RTV Beograd 20.00 TV dnevnfk RTV Ljubljana 20.30 Cik cak 20.35 Roza — 100 letnica slovenskega dramatičnega društva 21.10 Veliki ustvarjalec Micheamgelo — II. del 22.10 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Spored JRT 19.35 TV pošta RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje na kanalu 9 RTV Zagreb 20.35 Čudno dekle — film 22.05 Informativna oddaja ČETRTEK — 20. oktobra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli RTV E-ograd 11.00 Angleščina 11.30 Glasbeni pouk RTV Zagreb 14.50 TV v šoli 16.10 TV v šoli RTV Ljubljana 16.25 Izdelajmo sami hidrogliser RTV Beograd 17.35 Poročila 17.40 Tisočkrat zakaj RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik RTV Beograd 18.45 Rdeči signal 19.10 Uvertura za diskoteko RTV Ljubljana 19.40 Cik cak 19.54 Medigra RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Aktualni pogovori 21.15 Večerni ples — film 22.45 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Spored JRT RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje na kanalu 9 RTV Zagreb 21.15 V smeri kažipota — Kotor 22.15 Informativna oddaja PETEK — 21. oktobra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 10.40 Angleščina RTV Beograd 11.00 Velika šolska ura 12.20 Poezija »Plavi čuperak« 13.00 Osnove splošne izobrazbe RTV Zagreb 14.50 TV v šoli 15.50 Angleščina RTV Beograd 16.10 Osnove splošne izobrazbe Drugi spored 17.55 Poročila 18.00 Oddaja za otroke RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Buster Keaton 19.30 Na sedmi stezi — športna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Cik cak 20.35 Na zahodu nič novega H film 22.15 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Oddaja za otroke . RTV Skopje 19.30 N«rodna glasba 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje na kanalu 9 RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.35 Celovečerni film RTV Zagreb 22.05 Informativna oddaja Kranj »CENTER« 19. oktobra i tal. španski barv. CS film TRIJE NEUSMILJENI ob 16., 18. in 20. uri 20. oktobra ital. španski barv. CS film TRIJE NEUSMILJENI ob 16., 18. in 20. url 21. oktobra ital. španski barv. CS film TRIJE NEUSMILJENI ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORŽIC« 19. oktobra španski barvni film MOJ POSLEDNJI TANGO ob 16., 18. in 20. uri 20. oktobra amer. barv. CS film ŠTIRJE APOKALIPTIČNI JEZDECI ob 17 in 19.30 21. oktobra danski barv. VV film KOZEL V RAJU ob 16., 18. in 20. uri Jesenice »RADIO« 20. oktobra nem. jug. barv. CS film MED JASTREBI 21. oktobra jug. nemški film MORILEC NA DOPUSTU Jesenice »PLAVŽ« 20. do 21. oktobra ruski liim CAS SE JE USTAVIL OB POLNOČI Dov j e-Mo jstrana 20. oktobra amer. barv. CS film ČRNE OSTROGE Kranjska gora 20. oktobra franc. ital. film TAJNI AGENT STANISLAV 21. oktobra amer. barv. CS film ČRNE OSTROGE Kamnik »DOM« 20. oktobra zah. nemški film SOBA 13 ob 17.15 in 20. I uri Prometno podjetje »Ljubljana transport« poslovna enota Jesenice razglaša prosto delovno mesto VK avtoličarja — vodje skupine Pogoji: VK delavec avtoličarskt stroke s prakso. Novo, enosobno stanovanje je zagotovljeno. Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Obvezno je dvomesečno poskusno delo. Osebni dohodki po pravilniku. Razpis velja 15 dni od objave. 19. 0KT03ER 1556 * GLAS (Nadalj. si. str.) Kam gre naš denar? večjemu številu zavarovancev, da povedo svoje in da bi to služilo novi skupščini za nadaljnje delo pa so v Kranju prišli pred nekaitere težave. Vse učiteljsko oziroma šolsko osebje mora na primer opraviti volitve na enem zboru in izvoliti enega delegata. Isto velja za vse zdravstvene delavce in težko je zagotoviti ustrezno udeležbo. Pred dnevi so na primer sklicali na zbor vse zaposlene v zasebnem sektorju, kjer je mnogo gospodinjskih pomočnic itd. Od 486 povabljenih jih je prišlo samo 23. Prav tako so v težavah obrtniki, ki imajo eno volilno enoto za vso Gorenjsko. Zlasti še, ker nI cilj zgolj v formalnih volitvah, marveč tudi v tem, da bi se ob tej priložnosti zavarovanci temeljito pogovorili o vseh stvareh. To pa je v takih primerih precej okrnjeno. K. M. Prehitra vožnja motorista V nedeljo, nekaj pred 19. uro, se je v Bistrici pri Tržiču, zaradi neprimerne hitrosti z motornim kolesom, hudo ponasrečil Jože Klemen: iz Doline pri Tržiču. V blagem ovinku ga je zaradi prehitre vožnje vrglo s ceste v betonski pločnik 14 metrov daleč. Nezavestnega so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Na Šmarjetni gori 100 metrov pod cesto Ko se je v nedeljo ob pol treh zjutraj Marjan Grošelj, doma iz Podblice pri Kranju, z osebnim avtomobilom LJ 219-13 peljal iz Kranja na Smarjetno goro, je na nepreglednem ovinku v bližini hotela zapeljal s ceste. Avtomobil se je zvalil po pobočju približno 100 metrov navzdol. Na srečo nihče od potnikov ni bil ranjen, škodo pa so ocenili na približno milijon 200 tisoč starih dinarjev. Premalo previdnosti pri prečkanju ceste metalka »METALKA«, trgovsko izvozno in uvozno podjetje LJUBLJANA, Dalmatinova 2 razglaša naslednja delovna mesta 1. šefa oddelka VII v notranji trgovini r stroji in naprave 2. šefa oddelka XI v notranji trgovini — blago široke potrošnje 3. potnika v predstavništvu Koper za področje Kopra in okolice 4. potnika v predstavništvu Koper za področje Nove Gorice in okolice 5. potnika za področje Gorenjske Pogoji: Ad 1. in 2. Visoka stopnja izobrazbe in 3 leta prakse v komercialni stroki ali srednja strokovna izobrazba in 6 let prakse v komercialni stroki Ad 3., 4. in 5. Kvalificiran trgovski delavec železni-narsko-tehnične stroke z daljšo prakso. Posebni pogoji: Poskusno delo v trajanju do 3 mesecev. Prednost za delovno mesto pod 3. imajo prosilci s stalnim bivališčem v Kopru. Prednost za delovno mesto pod 4. imajo prosilci s stalnim bivališčem v Novi Gorici. Prednost za delovno mesto pod 5. imajo prosilci s stalnim bivališčem v Kranju. Rok za sprejem ponudb je 15 dni po objavi razglasa. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela poslati na naslov: »Metalka«, Ljubljana, Dalmatinova 2. Na Koroški cesti v Kranju, se je v nedeljo ob 7.45 hudo ponesrečila 74-letna Ana Gra-šič, upokojenka iz Kranja. Ker je nenadoma prečkala cesto, izven prehoda za pešce, jo je podrl osebni avto KR 86-54, ki ga je vozil 32-letni Janko Naglic iz Kranja. Grašičeva si je pri nesreči zlomila obe nogi in roko. Okoli 13. ure pa je na Zlar-tem polju z osebnim avtomobilom »zastava 600 D« 65-let-ni upokojenec Franc Košnik iz Ljubljane podrl 11-letnega Branka Čeblja iz Kranja. Avtomobilist je peljal iz Kranja proti Naklem. Ko je pripeljal na Zlato polje, je z desne strani nenadoma skočil pred avtomobil deček. Košnik ni mogel pravočasno ustaviti in je otroka zbil po cesti. Pri padcu se je otrok huje ranil. Na cesti Staneta Zaigarja se je v nedeljo zvečer hudo ponesrečil še tretji pešec 62-letni Franc Dolinar, upokojenec iz Kranja. Iz Preddvora proti Kranju je vozil z osebnim avtomobilom LJ 13-36 Bogdan Robida iz Ljubljane. Pri Avtoprometu mu je nenadoma skočil na cesto Dolinar, zato Robida ni mogel pravočasno ustaviti in ga je podrl po cesti. Hudo ranjenega so odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je včeraj umrl. Zahvala Ob bridki izgubi našega nenadomestljivega moža in očka Jovana Dragosavljeviča se najlepše zahvaljujemo vsemu strežnemu in medicinskemu osebju bolnice Golnik, posebno še dr. Dragoljubu Prlja, vsem ki so mi v tem težkem času stali ob strani in ga v tako velikem številu spremili na njegov zadnji dom. Najlepša hvala vsem darovalcem cvetja in g. župniku iz Goric. Žalujoča: družina Dragosavljevič Zahvala Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta Jakoba Pintarja se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti in mu poklonili cvetje, nam pa izrekli sožalje. Žalujoči: žena Štefanija, sin Franc z družino., sin Stane z ženo in ostalo sorodstvo Bitnje, 17. oktobra 1966 Zahvala Ob smrti naše drage dobre mame, stare mame, sestre in tete Angele Prek, rojene Bajželj vdove v pokoju se zahvaljujemo vsem, ki so drago pokojnico spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Novaku, društvu upokojencev, g. župniku Blaju, sosedom iz Klanca in vsem, ki so nosili vence. Vsem še enkrat najlepša hvala. žalujoči: sinovi Alojz, Ciril z družinami, hčerke: Pavla, Ivana, Angela, Marija z družinami in ostalo sorodstvo. Kranj, Zagreb, Maribor, Kosovska Mitrovica, Amerika, Anglija Hud padec na kolesarski stezi Na kolesarski stezi ob cesti I. reda na Črnivcu se je v nedeljo ob 12.10 hudo ponesrečil 34-letni Cvetko An-derle iz Smokuča pri Žirovnici. Anderle se je peljal s kolesom po kolesarski stezi od Črnivca proti Spodnjemu otoku. Ko je peljal po klancu navzdol, ga je na poškodovanem delu kolesarske steze vrglo in je močno padel. Dobil je hud pretres možganov in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Voznik pobegnil Pred prehodom za pešce na Kidričevi cesti v Skofji Loki sta se v ponedeljek ob 18.10 hudo ponesrečili 12-letna Marjeta Lipovšek iz Skofja Loke in 41-letna Pepca Pe-ternel iz Zetine pri Poljanah. Zadel ju je osebni avto »zastava 600« LJ 49-74, ki ga je upravljal Ciril Golar iz Gou steč pri Škof j i Loki. Golar, ki sicer ni kazal znakov vinjenosti, je po nesreči pobegnil, verjetno zato, ker nima vozniškega dovolJenJa'- Se isti večer so Golar ja izsledili na njegovem domu. Obe po-nesrečenki so peljali v bolnišnico dr. Petra Držaja. Sveže sladkovodne ribe v prodajalni tuXuttail pri nebotičniku IN URADNI VESTNJK GORENJSKE Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Staneta Žagarja 27 — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, uprava lista in naročniška služba 22-152, maJooglasoa služba 21-19 int. 03. — Naročnina: letna 20.—, polletna 10.— in mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih številk 0,40 novih dinarjev. — Mali oglasi: za naročnike 0,4f in nenaročnike 0,50 novib dinarjev beseda. Neplačanih oglasov ne objavljam«