líir \ IGQJW «M iHk, tiNIVkH* O VETA Un Mft Uraánllki tai p mmi tori t « * Uwndate kv LETQ-.YEAE IX delavci potre bujejo lastno polit. stranko Nobeden izmed županskih kan didatov ne govori jasno v ob ram bo delavstva. Chicago, III.—E ksekutiva okrajne organizacije socialistič ne stranke za okraj Cook, v kar terem se nahaja Chicago, je iz dala manifest na delavce v Chi cagu, v katerem precizira svoje stališče z ozirom na mestne vo-ltive, ki se vrše v mesecu aprilu 1.1. Čikaški socialisti opozarjajo delavce na sledeče stvari, ki so važne za letošnje mestne volitve: Prvič: Dever, Thompson in Robertson'in njih voditelji kampanje so zelo ignorantni o prevladujočem paraaitičnem namenu korumpiranih in korumpira-jot-ih nepravilnostih ' in poniževalnih uspehih kapitalističnega sistema v industriji. Če pa kan-didatje in njih kampanjski voditelji razumejo te stvari, tedaj so tako brezbrižni za tadustrijalno pravico, ali so pa tako pod kontrolo izkorrščevalnega, oplenje-valnega, korumpiranega kapitalističnega razreda, da se ne upajo govoriti jasno in izzivalno v obrambq, delavcev. DKugič: V tej kampanji ni še nobeden teh kandidatov izpre-govoril eno pravilno temeljno resnico ali princip, kako se naj v občini vodi politika, da se o-svobode delavci izkoriščanja, mesto pa oplenjevanja koruptne-ga vpliva industrijskih gospodarjev v Chicagu. Oklic dalje fcoustatiia, -da vsi trije kandidatj« »obmetavajo drug drugega z blatom in ds metanje blata drug v drugega nima ničesar opraviti s koristmi delavcev, ki žive o sadovih svojega produktivnega dela. V tretjem odstavku izreka manifest, da socialistična stranka ne podpira nobenega teh kandidatov in opozarja delavce na dejstvo, da potrebujejo v volilni kampanji leta 1928 svojo politično stranko. Cms glasilo slovenske narodne podporne jednote Cldango, IUn četrtek, 31. marci (March 31), 1927.1 A* «C «. im. Američani it Hačijo revolto v Nikaragvi! Managua, Nikaragva, 30. marca. — Nepotrjena vest se Klasi, da so se ameriški pomorščaki včeraj spopadli z vstaški-mi liberalci pri Leonu.' Po kratim boju so Američani odbili Sacasove rebele. MIKSOURSKA KOZAŠKA PREDLOGA POGINILA. Umrla je v odseku. Mferson City, Mo.—Kapita-li-tični interesi so se prizadeva-|i. da spravijo pod streho koza-predlogo, a Missourska de-■avska federacija je proti nji na topila s takih uspehom, da je Pr»'!>rečila nje sprejem. Predla je mirno zaspals v odseku. Cvetlična rszsUvs v Garfield park«. Chicago. — Devetega sprils ** <*lpre v Garfield psrku velika cvetlična spomlsdsnska raz-Ht«va, ki bo trajala do 24. apri-la IUsstsvs bo dnevno v teh odprta javnosti od 8. zjutraj do 10 zvečer. Vstopnina je Prosta. Pričakuj« se velikegs navala ljudstva skozi vso dobo. âwwp-ass im swtMag st nto Rudarji v illlnolsu stoodstotno izprtl Magnatje premoga naznanili, da ustavijo obrat po vse, državi danes o polnoči, ker nočejo plačevati stare mezde po poteku pogodbe. 150 premogovnikov bo počivalo in okrog 72,060 rudarjev bo jutri ob delo in kruh. Chicago. — Lastniki premogovnikov v državi Illinois so v «redo naznanili, % da pride 31. marca o polnoči izpor v vseh rovih. Stopetdeset premogovnikov ustavi obrat in 72,000 organiziranih rudarjev bo izprtih. Za ko-liko časa? Nihče ne ve. Morda za več mesecev, celo polete! Pogajanja med magnati in rudarsko organizacijo so do danes brez uspeha. Stara pogodba poteče danes o polnoči. Magnat-je nočejo ponoviti stare mezdne lestvice, ki je bila »prejeta pred tremi leti v Jacksonvillu, Florida. Rice Miller, glavni vodja illinoiskih premogovniških mag-natov, je naznanil, da pogajanja niso uspela radi tega, ker "voditelji rudarjev nočejo spoznati, da je na vsak način potrebna redukcija stroškov obratovanja rovov." Miller se je seveda zlagal. Rudarji spoznavajo potrebo redukcije stroškov — ampak ne na račun njihove mezde. Magnatje naj znižajo izdatke tam, kjer je največ potrate: pri tovornini in svojih zavoženih upravah. Za- stopniki rudarjev so dokazali na konferenci, da redukcija mezde na $4j60 ali $5 dnevno ne bo nič pomagala, če pa lastniki na jiru-ge načine delajo s premogom in s svojimi trgi kakor svinja mehom. Kapitalistično časopisje piše da "publiki" ni treba biti v skrbeh radi "stavke." Interesi odjemalca niso v nevarnosti! Vse je "fine and dandy!" Beserva mehkega premoga je velika in cene "najbrf" ne pojdejo kvi šku. Odjemalec je na dobrem Kdo je odjemalec? Podjetnik Cenjena publika, ta miaterijoz-na žival, se zdaj še ne briga za prihodnjo zimo, ko prihajajo topli dnevi in ne bo treba kurit v pečeh! Podjetnik pa potrebu je premog tudi poleti, ker brez premoga ni elektrike in parne sile. Podjetnik je torej na dobrem. Kaj pa rudar? Njegova družina? Ali je tudi zanj vse preskrbljeno? Kaj se briga kapitalistično časopisje zanj! Glsvno je, ds je bogata publika preskrbljena ... Brazpaaaiiast v Mehiki ji vsiilui Armada In mornarica dobita novincev, kolikor jih poželita.— Brezposelni delavci hodijo od tovarne do tovarne za delom. 1 " iedovaaj» 'éetafclh knjig * tek«. ■< h u sgo. — 2e pred časom so * "»slane razne prltotbe ns Ni odbor čikaftklh «ot, ds so N« knjige, ki se bsvijo s zgo- >no, premalo patriotičn* 8e- • Je v teku preiakava, ki Ims vnatl. če knjige ostanejo kot poduk v šolah. __ Philadelphia, Pa. — Brezposelnost je prilezla preje v mesto, preden so jo prebivalci opszili, da se je že naselila v njem. Biz-nismani še govore in čvekajo o prosperiteti, delavci pa že težje n težje dobivajo delo. Položaj je tak, kakoršen if bil ob času zimske depresije leta 1 ¿20-21. To veliko industrijsko mesto ob reki Delaware je bilo hujše prizadeto kot katero drugo, iz-vzemši Detroita. Ako delavec stopi na Archovo cesto, ki se razteza med Petnajsto in Šestnajsto ulico, tedaj takoj spozna, takšen je položaj v mestu. Tukaj je posredovalnica za delo poleg druge posredovalnice za celo, vmes so pa postaje za nabiranje novincev za armado in mornarico. Odkar je bilo sklenjeno premirje, niso postaje za nahiranje novincev imele toliko posla kot zdaj. W. C. Carlan, kapitan, meni, da je brezposelnost kriva, da se novinci priglaša/o v tako velikem številu. "Delo v civilnem življenju je težje dobiti, pravijo' fantje, ki hočejo vstopiti v armado," pravi kapitan. Ravno to pripoveduje komandant Gordon W. Haines, ki za poveljuj« postaji za nabiranje novincev y mornarico. Forrester B. Washington, načelnik tukajšnje zamorske do-brotvorne postaje, tudi dobro pozna delavske razmere. Tudi on pravi, da v sedmih letih še ni bilo toliko zamorskih delavcev brez dela. Za zamorske delavce je po njegovem mnenju izredno slabo, ker lahko vprsšajo je za nekatera dela. Vzrokov za, brezposelnost v Philadelphiji je več. Nsjglsv-nejši je nevede ta, da je v to-vorntški industriji depresija. Tekstilni delsvci delajo le nekaj dni v tednu. Razstave je tudi končala, dokončana je podu-lična železnica in tisoč delevcev In rokodelcev je ns cesti 8p*-kulstivna grsdnjs hiš Je pri kraju in veliko hiš stoji preznih, ksr dokazuje, ds je zdsj j» raz-stsvi tudi stanovanj Tajat priprava prati R«W jprorkt se ftlrtjo po glav nem meatuv—Nemogoče j« dognati, koliko j« resnice ns teh govoricah. % ^rn^mmmmm Wsshlngton, D. C^-Sorodnlkl mornariških Častnikov pripovedujejo svojim prijateljem o taj nih ukazih, ki so bili izdani za odhod v Karibsko morje, in v mornariškem departmentu šumi govoric o možni službi ob mehiški obali. Ako so ta poročila resnična, tedaj Coolidge-Mellonova administracija pošilja pomorsko ekspedicijo, da podžge revolto proti Mehiki skrajno klerikalnih in reakcijonarnih sil, katerih glasniki so Mellon, Sinclair in Doheny. Ako se odpošlje taka ekspedi-cija, tedaj bo njena prva »»»loga, da zaseže tampiško oljno polje, kot je imel v načrtu generalni AtMb ob času svetovne vojne. Tškjfet je glasan protest nekegtl 'flbertelhega častnlnka preprečil ta načrt, ko se j«Tpri-Čakovslo, da se izds povelje zs izveditev načrta v teku 24 ur. Ko bo oljno polje zaseženo, tedaj bo mogoče brodovje blokiralo Vers Cruz, ds glsvno mesto Mehike ne dobi orožja in munl-cije iz drugih krajev. Tski korski, ki se smstrsjo zs vojno, se Ishko podvzsmejo le tedaj od strani ameriške vlade, sko se je sdministrscijs od-ločils, da nastopi proti soglasno sprejeti resoluciji zveznegs senata, ki se izreka, da se spor z Mehiko izrsvns potom razsodi-ščs. Administracija je odpovedala pogodbo zs uvoz orožji v Mehiko. Ts odpoved nsmiguje, da namerava ignorirati senatni nasvet. Ako so bila izdana res tajna povelja za morsko ekspedi-cij« v m«hišk« pristan«, tedaj U povelja pomenijg direktno provokscijo. Drsal repar napadel .1 ženske. Chicago. — Dolgo zasledovani bandit je anoči napadel na c«sti dve ženski ter ju oropal, naksr M J« podal šc v neko stanovanj«, y katerem Je bila sama žena doma. Bandit Je splezal skozi odprto okno v sobo In pobral ves denar in zlatnino, vredno nsd UM. Asi «I M«-PERUALIZEM V LASTNI UTRDBI ObJTržavali so konferenco na čikaški unlvend pod pokrovi teljatvom Y. M. C. A. Chicago, I1U-(F. P.)—Dobro merjeni atrelt ko bili oddani na mednarodni konferenci za paci fične stike, ki se je vršils ns čl ksški univerzi in pod pokrovi teljatvom Y. M. C. A., ko so prišli v akcijo filipinski in kitajsk dijaki. Konference se je udeležilo šestdeset dijakov, ki so pri-padali rasnim narodnostim. Namen fconflrence je bil, ds se najde podWfra za boljši sporazum med nafodi ob Pacifiku Ako boljše razumevanje bridkih stvari, ki jih orijentalci mislijo o Američanih, pomeni izboljšanje stikov, tedaj je bila konferenca uspeh. Ako se je pričakovalo, da bodo jokave in pobožn« govorance ameriških delegatov o bratski ljubesni potolažile izkoriščana ljudstva, tedaj je bila to zmot«. Američani so aspeli pesem, k ni bila priljubljene, ko je gla-dek biznisman po imenu S. Hocking nastopil in pripovedoval poslušalcem, da mora vshod postati sposoben in sistsmstisiran, kakor so Združene drŽave, pa bo imel uspeh» DrMfi Američani so delali velike pdklone veri. "Vi nam ns ^orete vsiliti bi blije, ako jo pritrdite na konec pomorftčafcovef* bajoneta," js bil orijentalski odgovor. "Vaša lakomnost 90 velikih profitih zaaužnjenjem naših delavcev, delavk in delavskih otrok po-vzroča nemira v Kitaju." Filipinski dijfcki so svarili kitajske, naj niksr ne smstrsjo Združenih dršsv za svojegs prijatelja. "MJ Filipinci, rssobo-roženi in zsupsjoči v obljube neodvisnosti, smo mogoče zs vedno izgubili svojo neodvisnost," je rekel neki filipinski de-1/Bgst. "Ne sledite našemu zgledu In dobro si oglejte Jenkija, sko nastops kot prijatelj." Konference so se udeležili kitajski, japonski, korejski, fill-pinski, sibirski, zsmorski, kanadski, brltskl in nemški dijaki, ki pohajajo na univerze v srednjem zapsdu. Prihodnja konferenca ae vrši v Kacinu, Wis., v mesecu juniju, ko bodo stvari v Kitaju že bolj dozorele. ČLANSTVO IJNUB AVTOMO-HIL8KIH DELAVCEV HE MNOŽI. Pomnožilo se je na šest sto. At. Louis, Mo.—Loks Ins orgs-nizaeija Mednsrodnegs društvs strojnikov štev. 1212, v ksteri so orgsnizirsni ssmi svtomobll-ski delsvci, je nsrssls ns šest sto člsnov. V organizacijo so sprejemajo delavci In delavke. Velik požar v Houth Chlcsiru. 80. Chicsgo. — V torek zvečer je požar uniči) nsjpromet-nejšl vogal na cesti in Com-mercial ave. Zgorelo Je poslopje s šestimi prodsjsJnsmi, dvema klnogledsllščems In pisarnami v drugem nadstropju, ^koda z naša čez pol milijona dolarjev. Okrog tisoč oseb Je moralo bsžstl iz gfedslišč In prodsjslnlc in gororn. Rokopisi — rr%Hjo. I dozdaj se taki zaključki še niso sprejeli v Moskvi, saj brzojav o njih še dozdaj ni poročal. MéJmHÍH^^h Naročnina: Zodinjeno črUf (lun Ckingo) $600 na lato, pol lata in $IJZ5 za tri me»«*; Cbieafo in Cifro $6M na lato, $3.26 sa pol lata. fl .66 za tri bimoc*. in ta inozam«tTo $8 XX). Naslov ta tm, kar fau atlk s litto»: TE08VETA" 2657-69 So. Lavaiala Aveaac. CliicafO, -THE ENLIGHTENMENT Or fan of Um Slavoae National B-aflt gacfaty.^ Own«-d by fh. HU.vrn« N.lion.i Benefit Society. Advertising rata« on afr*am«nt "subscription: United Etata. íazcapt Chicago) and Canada «fi» p« inr; Chicago f6J0. and foraiyn aXwérta» flJO 9" f— ——MEMBER of THE FEDERATED PRESS" 18« Dotam r oklepaj. ». pr. (Keb. 26-1127) pole, raiaga da imm Jo • dae?o» potekla naroéaina. Pomorita |o praroiaaao, da m tw m arUTi Utt. _ ■ SUKE IZ NASELBIN BLAŽEN NAJ BO ONI... "Blažen naj bo oni, ki je izumil boljševiškega parkeljčka!" Tako bi moral reči vsak pravi kapitalist, ki je prepričan, da dozdaj še ni bilo na svetu boljšega gospodarskega sistema in ga tudi nikdar ne bo, kot je kapitalistični, ko zjutraj vstane in preden sede k zajuterku, pa zvečer, preden leže k počitku. Kaj bi oljni in rudniški privatni interesi pričeli, ako bi ne bilo boljševiškega parkeljčka? Kako bi se pričeli prepirati z Mehiko, ji žugati, da se ukine prepoved za uvažanja orožja v Mehiko, ko je došla vest, da Diaz v Ni-karagvi prosi pomoči, ker ga Sacasa klesti, da je veselje, ako bi ne bilo boljševiškega parkeljčka, da ga v kritičnem trenotku pokažejo vsega zavitega v meglo ameriški javnosti, da javnost ne ve, pri čem da je? Edino upanje za delavce v Mehiki in Nikaragvi je, da pride na krmilo vlade v Nikaragvi Sacasa, v Mehiki pa ostane predsednik republike Calles, ali pa kdo drugi, ki zastopa njegov program. V mehiški vladi so si strokovno organizirani delavci priborili vpliv in zdi se, da ameriški velekapitalistični interesi smatrajo za boljševika vsakega, ki prizna, da so delavci v Mehiki in Nikaragvi opravičeni do človeškega življenja. In tam na Daljnem vztoku, kako je kapitalistom, diktatorju Čangtsolinu in tujezemskim imperijalistom prav prišel boljševiški parkeljček, ko so morale armade severnih kitajskih militarističnih diktatorjev bežati iz Nankin-ga In ga prepustiti zmagovitim četam narodne kitajske vlade. * Ako bi boljševiškega parkeljčka ne bilo, kako bi naj tujezemski imperijalisti zagovarjali svoje streljanje na kitajsko ljudstvo pri Nankingu? Kaj bi počel kitajski diktator Cangtsolin v Pekingu, ako bi ne poročal, da pri haja sovjetizirana mongolska armada pod zapovedni-štvom ruskih oficirjev, da zasede Peking? Ampak dejstva govore, da se morajo severni mili-taristični diktatorji umikati pred narodno armado in da jim tudi boljševiški parkeljček ne pomaga, da bi se ustavile njih armade in pognale narodne armade proti jugu. Kitajsko ljudstvo se je zdramilo in zahteva svoje pravice in ne mara služiti več domačim nazadnjakom in tujezemskim imperijalistom za tnalo, da sekajo na nji drva. Pred začetkom svetovne vojne je bil vsak anarhist in rdečkar, ki je zahteval pravice za ljudstvo. Več ko pred petdeset leti je bil vsak v očeh nazadnjakov brezbožen in brezver-ski republikanec, ki so je bojeval za ljudske pravice. Po svetovni vojni pa krstijo vsakega za boljševika, ki stoji na braniku ljudskih pravic. Nazadnjaki so v teh časih ostali nazadnjaki, reakcijonarji, ki so se s silo trudili pridržati kolo časa ali ga pa zasukati nazaj, medtem ko so za borce svobode in ljudske pravice izumljali vedno nova imena. Ciang Kaišek, general narodne armade, je svoječas^ no objavil program narodne vlade, ki vabi vedno nove trume pod prapore južne armade in ki navdaja s strahom izkoriščevalce kitajskega ljudstva. Kaišek zahteva, da se izpremene vse pogodbe in sicer pogodbe o tujezemskih koncesijah, posebnih Zemljiških privilegijih in tujezemskih sodiščih. Kitajski delavci so se pričeli organizirati v delavskih strokovnih organizacijah povsod, kamor pride armada narodne vlade. Ako se bodo tujezemske sile. pričele kmalu pogajati z narodno kitajsko vlado, je treba št« |>očakati kajti to p()Jk«ndid»t«. kaže šele bodočnost Vesti, ki prihajajo sedaj iz KitajaJ so močno pobarvane v interesu kitajskih militarističnih 5. upriia in odd. diktatorjev, dasiravno je pribita resnica, da so njih vo-> ;aki povsod, kjer ho bili na umiku, požigall. ropali in mori-L * m m tiskaj* Na ameriškem knjižnem trgu se je pred msnj kot pol letom brez vsakega hrupa pojavSo podjetje, ki danes te beleii lep uapeb* Revolucionarna ideja, da je treba prodajati knjige brez dobička, je porodila to podjetje. To je "Vanguard Preas, Inc.", nova založniška družba v New Yorku, ki tiska in prodaja knjige po tako nizki ceni, da pokrije le aktualne izdatke. Družba smatra, da povprečni izdatki za knjigo «o 50 centov, zato prodaja «svoje knjige po 50 centov ne glede na velikost ali vsebino. Vse njene knjige so trdo vezane v platno in običajne ve* I i kosti. Po drugih knjigarnah bi se prodajale najmanj po 11.50 do $2.50. "Vanguard Press, Inc.", pri kateri sodelujejo (predstavniki raznih radikalnih elementov, je dobila svoj začetni kapital iz fonda "American Fund for Public Service", jci ga je ustanovil neki humanitarni milijonar. Svoje prve knjige — med katerimi je bil tudi Ivan Cankarjev "Hlapec Jernej in nje gova pravica" v angleškem prevodu — je začela prodajati v zadnjem oktobru. Do konca decembra je bilo prodanih 22,000 izvodov, v januarju t. 1. 15,000 in v februarju čez 25,000 izvo-dovN^ V šestih mesecih je družba založila in izdala 27 knjig o socializmu in socialni znanosti, štiri o socialni filozpfiii, devet "abecednikov" naravoslovne znanosti za zščetnike in štiri leposlovne knjige, med katerimi je tudi "Yerney's Justice". Vse te knjige se prodajajo po 50 centov. Cita tel jem "Prosvete", ki či-tajo angleško, toplo priporočamo knjige te družbe. Naslov: Vanguard Press, Inc., 80 Fifth Ave., New York, N. Y. Seznam knjig pošljejo vsakomur brezplačno. Društveni dom. Coverdale, Pa. — Z delom se nimam kaj pohvaliti, je pač tako kakor kapitalisti hočejo. Delavce na vsak način izkoriščajo. Dokler bomo delavci imeli takšne voditelje v organizaciji, kakor je John Lewis, nam ni pač pričakavati kaj boljšega. Po mojem mnenju, če bi bil John Lewi« pravi delavski voditelj in bi delal v dobrobit delavstva, bi organiziral tudi svojo "majne" v West Virginiji. Priporočam pa Johna Brophyja, da bi pri drugih volitvah čim bolj volili zanj. Bliža se 1. april, ko poteče pogodba % operatorji. ¡Naši možičkl odložijo krampe in lopate za neodločen čas. Na društvenem polju precej dobro napredujemo. Članstvo se je začelo zavzemati, da si postavi društveni dom. iz česar je razvidno, da imamo tudi boljše voditelje, kakor pa pri U. M. W. of A., katerim želim mnogo uspeha.— Antonfa Zupančič. . Voltlci m plan! Duluth, Mlnn. — Volilci in volilke v Duluth u,' ne pozabite svoje dolžnosti dne 6. aprila I Ker smo uspeli pri primarnih volitvah dne 12. marca, da smo zmagati in nominirali svoja dva kandidata. James K. fimihinterja vensa, moramo pridemo val na plan oddamo avoje glaso-sa ta dva kandidata. &e nikdar v zgodovini meata Dulutha. ni delavstvo imelo imamo mi, samo poslužiti se moramo svoje prvice in iti vsi na volitve in ffcajvati -ia naša dva kandidata. Farrell in Reed, nasprotna kandidata, še nista nikoli storila ničesar za delavstvo, nasprotno pa imata Foubiater in Evens ¿isto preteklost več let delovanja za napredno stvar. Toraj ne pozabite iti vsi, možje in žene, volilci, dne 5. aprila oa volišča in oddajte svoje glasove za James E. Foubisterja in Chis. E. Evanaa. Treba je tudi, če bo na glasovnici za glasovanje takoimenovano "daylight-saving", da volimo proti; kajti to bi bila jako neprikladno, če bi Duluth bil eno uro naprej, vse okoli nas bi pa imeli centralni čas. Tisti, ki agitirajo za to, si lahko pomagajo: naj vstanejo v jutru eno uro proprej in naj so poslužijo kakega koristnega dela, pa bodo kmalu izgubili tiste neumne muhe iz svojih glav. Toraj še enkrat, vsi na volišče dne 5. aprila in storite svojo dolžnost. Foubister in Evens sta edina delavska kandidata.— J. Kobi. Slovenke, dopisujte! Cleveland, Ohio. — O delavskih razmerah ne bom dosti pisala, kar so bolj slabe, ravno tako kot spomladansko vreme, ki je en dan lepo, drugi dan pa slabo. Zato je pa boljše s plesnimi veselicami, ki se vrše ob sobotah in nedeljah v S. N. domu. Ne oziramo se na postni Čas, ampak uživamo pravo veselje. Da narod napreduje, se vidi v tem, da gre vseeno dosti ljudi na veselice o postnem času, ne oziraje se na duhovnega pastirja, kar jih je on učil. Da smo postale ženske že tudi večinoma naprednega mišljenja, se vidi v tem, kako se mnoge izražajo in pišejo. Seveda niso bile vedno take, kakor tudi jaz ne, ali spregledale smo šele tukaj v Ameriki. Želim, da bi nas še tistf posnemale, ki so še v temi. Posebno Stajerke opominjam na to, ako je še katera v zmoti, naj pristopi k naip drugim, ki smo naprednega mišljenja. Večinoma dopisovalk v Prosveti je iz zelene Štajerske. Želim, da bi se zopet kateri* na novo oglasila. Ravno tako želim moškim, če kateri še spi, naj se prebudi in spregleda in naj se spreobrne v naprednjaka. Mislim, da nI še nikomur škodovalo, kateri je naprednega mišljenja postal; ker ni meni, tudi drugim ne bo. Oh, kako z veseljem sem brala zadnji dopis od Frances Šinkovec iz Breezy Hilla, Kansas, kersem se res že bala, da smo izgubili to zavedno dopisnico iz dnevnika Prosvete. Želim, da se bolj pogosto oglasi. Naj ne čaka dolgih OHem mesecev. Tudi iz drugih naselbin naj se rojakinje oglašujejo, saj regrat boste že še lahko nabrale, ker sedaj ga bo povsod dovolj. Pozdrav dopisovalkam Pro-iivete.—Vera Potochnik. Organizirajte delavcev v new-yorških perilnicah. New York. — Dne 22. aprila bo tu velik shod, ki gA bodo ob-državali delavci in delavke upo-sleni pri raznih pralniških družbah. Namen shoda je, da se vsi ti delavci organizirajo ter pred-iože lastnikom svoje zahteve: višjo mezdo, boljše aaniUrne razmere, 44-urno delo na teden, posebno plačo za čezčas in za delo ob praznikih in nedeljah. 2e- lijn tujezemskih iri^rijali.tov, ki i,i radi za vsako ceno io i^rlbžm^^i^oii ... obdržali koncesije v kitaj u. Dogodek v Nankingu še zdaj je kandidate kot sedaj, ali poz* ni do dobra pojasnjen. Poroča se le o dogodku v Nan- btti ne smemo, da sta nanprot- " zastopata de-njihovi pri- Coolldffe ponlal bankirje v noro. Washington, D. C. — Predsednik Coolidge je 29. t. m. imenoval ameriške delegate za mednarodno ekonomsko konferenco, ki se otvori pod avspicijami %Li-g«* narodov v 2enevi dne 4. maja t. 1. Imenoval je pet delegata. j tov in med temi so trije bogati kingu, kakšen je bil ta dogodek, kako je pričel in kako je n" k*ndid«u; kl 1 končal, pa ne povedo brzojavne v es t L Toliko bolj gostobe-¡ l "nfdelu v, sedne so pa brzojavke o boljševikih, ki prihajajo Kitajcem da spravijo svoja bankirji. Anidija zaSranila govorili Američana. I ¿on do n. — Angleška vlada vsako minuto, j je nicer dovolila, da jo prišel | kandidata v sem Amerika» R BaUhrin. član na pomoč, dasiravno še ni nolnma brzojavka povedala, da|m*,,tn, in ** « »vilne «vobodščine. a glede pomoči Kitajcem. Kadar bo sovjetska vlada v Mos- ¡naša kandidata. Stavilo *la»ovl„fc An^kem. pCHiMtvedala. da bi obdr-irovor kjerkoli VažRMt SMžiMti v borki Najenostavnejša sanitarna pravila so najvažnejša. Ako ae človek po njih ravna, zlasti kar se tiče splošne telesne snažno-ti. kopanja in kašljanja, že do-prinaša precejšen prispevek k borbi proti boleznim. Sicer se ljudje večinoma zavedajo, da ne-inaga, nemarno pljuvanje in kašljanje ni prav, ali vendar se iz nemarnosti dostikrat pregrešil jejo proti osnovnim sanitarnim pravilom — česar ne bi storili, ako jih kdo opozarja. Pljuvati je povsem nepotrebna in umazana navada. Največje zlo pljuvanja je v tem, da spravlja v nevarnost življenje drugih. Zlasti majhni otroci, ki se igrajo po cesti, so stalno v nevarnosti, da poberejo bolezenske klice, ki mrgolijo v posušenih pljuncih. Našlo se je, da izmed pocestnih napljuvin, raziskanih v enem mestu, jih je 7 do 10 od-sto vsebovalo klice tuberkuloze. Influença, pljučnica, prehladi, o-sepnice so tudi bolezni, ki se jih otrok more nalezti, ako se pri svoji igri na cesti dotaknejo pljuijcev, polnih bakterij, katere roka potem prenaša v usta. Neki slavni ?dravnfk trdi, da skoraj polovica tuberkuloze nastane v rani mladosti, v starosti 4 od 7 let. To je ravno doba, ko se o-trok največ igra zunaj pod milim nebom in ko najlažje utegne priti v dotiko z bolezenskimi klicami, ki se nahajfQo v pljuncih. Kar se tiče kopanja, je znak skrajne nemarnosti, ako se človek ne koplje pogostoma; za prebivalce Združenih držav pa zares ne velja nikak izgovor, zakaj bi se pošteno ne kopali. V nekaterih delih Evrope je malce drugače; dostikrat ljudje nimajo prilike za kopel. Glavni vzrok, zakaj je Evropa toliko zaostala, kar se tiče pogostega kopanja, je brez dvoma pomanjkanje zadostne in zanesljive zaloge napeljane vode. V velikem številu inozemskih mest je zaloga vode ne le neprimerna, marveč je pritisk tako nizek, da se voda ne more povzpenjati Čez prvo nadstropje. Radi tega postavljajo dostikrat reservarje na strehe poslopij. Nekje je zaloga vode tako pičla, da so mestne uprave prisiljene ustaviti tok vodovoda za nekoliko ur tekom dneva. Razun v angleških deželah, se ni kopalna navada nikjer na svetu toliko vdomačila k^ v Združenih državah. Vsaj v eni ali dveh deželah se kopanje vsega telesa smatra celo za škodljivo zdravju. Sicer se temu ni treba nič smejati, kajti še pred 75 leti je mnogo ameriških držav otež-kočalo posest kopalne kadi. Naloženi so bili davki na kopanje (nekaj takega baje še obstoji nekje v Evropi) in neko mesto v Nov, Angliji je izdalo naredbo, ki je prepovedala rabiti kppelj brez zdravniškega nasveta/ Način kopanja je precej različen v inozemskih deželah. V latinski Ameriki je škropilnik bolj v navadi kot kopalna kad. Anglež na drugi «trani daje prednost kopelji. Kopalne kadi na Francoskem in Belgijskem so jako redka prikazen in jih je najti le v petih odstotkih vseh stanovanj. % Kopalne kadi tujega izVora se obširno rabijo v japonskih hotelih in gostilnah, ali Japonec, ki *e jako rad koplje, v javne kopalnice. Ko si Kitajec želi kopelj, ae navadno posluži velike lončene kadi zvanc "sučau." Imamo petero sanitarnih pra-v,il, ki jih VHakdo pozna, proti katerim ¡m se vendarle tolikokrat pregrešujemo, da je vredno ponoviti jih. I«ta so: 1. Drži telo «nažno potom pogontih kopelji z vodo in milom. 2. Umij roke z vodo in milom po vsaki rabi stranišča in vedno, predno kaj ješ. 3. Roke in vue nennaine predmete ali vnak predmet, ki so ga druge rabili pri toaleti, drii stran od avojih ust, nomi, oči in uAes. 4. Nikdar ne rabi občnih nesnažnih jedilnih, pitnih ali toaletnih priprav, kot ao brisače robci, krtače za lene. pitne kune, vodne cevi itd. 5. Ne izpostavljaj se škropljenju It nosu in ust drugih ljudi, ko govorijo, se siriejejo, kašljajo ali kihajo. Po teh pravilih se vsakdo lahko ravna. Prvo pravilo ne potrebuje ni kakega obrazloženja. A-ko bi vsakdo držal svoje telo snažno, bi bilo veliko manj bolezni, kot jih imamo. Drugo pravilo o umivanju rok je jako važno, ali se često proti njemu pregrešujemo. Glavni vhod v telo za bolezenske klice je skozi . usta in del telesa, ki je najbolj mu ,, izpostavljen dotik i z bolezenski-mi klicami, je roka. Od rok pa do ust je pot jako kratka. Snaž-nost rok, zlasti pred jedjo, je torej največje važnosti. Tretje pzavilo le poudarja potrebo čistih rok. Kar se tiče četrtega žark0met i Na čem stoji? y razpravi v reviji "Forum* o vprašanju "Kaj je fu^iamen talist?" jp neki energični ¿iu tel j odgovoril sledeče: "Funda me»talist je človek, ki stoji n» mrzlem kanruiu in se grozno boji da ne bo imel na čem stati, ako — kdo vzame kamen izpod Krepak odgovor, ki pove v* V starih časih, ko so se še godili čudeži in so bogovi govorili z ljudmi ob vsaki priliki, so ljud je verjeli, da veiikan z imenom Atlas drži avet na svojih plečih •v»»' —■ — wv «av« wu tvga ;--------••«• DIVJUI picClil pravila, so se ljudje v zadnjem' & Je kdo vprašal, na čem stoj! času precej naučili ravnati se po njem. V časopisih in na predavanjih je bilo toliko govora o nevarnosti skupnih pitnih posod, skupnih brisač in toaletnih predmetov, da se vsakdo zaveda nevarnosti take dbčne rabe. Ni pa dolgo od tega, ko je bila skupna pitna kupica v rabi na vseh ameriških železniških postajah. Zadnje pravilo proti nevarne-mi» pljuvanju, kihanju, kašlja-nju ali škropljenju iz ust nekaterih ljudi, ko govorijo ali Se krohotajo, je velevažno, kajti vse bolezni dihal nastanejo potom prenosa ustnih in nosnih izločkov od oseb, ki imajo v sebi klice dotične bolezni. Tudi navaden prehlad je bolezen dihal, ki se je nalezemo od drugih ljudi ko mečejo klice iz svojih ust al nosu. — F. L. I. 8. čikaška Sprememba v programu Chicago Theatre prične s pon* deljkom 4. aprila ko prično predvajati orkestralne inovaci je s Leopoldom Spitalnym na čelu. V tem orkestru nastopijo znani godbeniki, ki so se proslavili na polju jazz-godbe kakor tudi na polju klasičnih komadov. Med njimi je tudi operna pevka Irene Pavloska. V filmu "Knockout Rellly" nastopa mladi zvezdnik Richard Dix in še več drugih filmskih igralcev, k so se že prej proslavili kot iz vrstni igralci. Odrska produk cija za prihodnji teden v navedenem kinogledališču bo "An Alpine Romance", ki ima ozadje v Švici. Predstava zahteva kakih petnajst oseb, ki so vse izvežbane v godbi. Igra se vrš na švicarskih Alpah spomladi. Baseballski škandal, ki je zamišljen v filmu "Casey at the Bat", je sedaj v teku v Roosevelt Theatru in ostane še nada lje za teden ali več, ker vsaka dosedanja predstava je bila po-sečana v obilnem številu ljudstva. Američani se pač zanimajo za baseball in njegove škandalozne poteze. P. Ash spremeni vsaki teden program v Oriental Theatru. JNjegov program obstoja vedno iz muzikalnih skladb, petja in godbe vsakovrstnih instrumentov, ki proizvajajo jazzgodbene sinkopacije. To se menda do-pade najbolj mladini, kajti starejših ljudi pač ne zanima moderna godba toliko kot mlade generacije. Drugače je seveda na plešiščih, kjer se mlado in staro veseli sinkopacijskega jazza. Filmska produkcija pri hodnji teden v navedenem teatru bo kontinentalna komedija "Afraid ' to Love". V tem slučaju je fant tisti, ki se boji Kupidovih pušic in ne kaka sramežljiva madenka. Komedija je seveda v tem, ker se fant brani in sramuje biti zaljubljen, medtem ko ga dekle zasleduje in ga celo sili v objeme ljubezni. On pa se brani na vse naivne načine, Čeprav ima dekle rad. ¡"The Demi Bride" film je v teku v Uptown kinogledališču. Glavno vlogo filma igra znana živahna in čvrsta igralka Norma Shearer. Ru- Sovjeti vabijo ChapHna v si jo. Moskva, 30. marca. — Sovjetski filmski trust je povabil Charlieja Chaplina, ameriškega komika, naj pride v Rusijo, kjer igral za sovjetske filme. Trust pravi, da smatra Chaplina žrtvo potažnjašk« hinavake-Ka javnega mnenja v Ameriki, česar ne bo v sovjetski Rusiji, i orjak Atlas, so duhovni od^o-vorili: Na veliki želvi. In ¿e je kdo še vprašal, na čem leži želva, so rekli: To je pa sveta skrivnost, ki je človek ne sme vedeti. Takih "svetih skrivnosti" je še danes dosti, dokler je še kaj bedakov, ki verjamejo. Vsa-ka "sveta skrivnost" je sveta farbarija. • • • • Največji greh. Največji greh stori človek, ki uči druge krščanstva in pasje ponižnosti, ob volitvah pa pri-poroča delavcem kandidate kapitalističnih strank samo zato, da dobi nekaj "komišna", čeprav od Židov. — Andrew Spro-gar. • • • Račun, ki je že star. Dragi K. T. B.! Priobči slede-či račun, ki'ga je predložil moj-ster, kateri je izvršil nekatera popravila v stari cerkvi: Skupaj zložil deset božjih zapovedi, $6.25. Pobarval Poncij» Pilata in mu vstavil nov zob 1.80. Naredil nove ključe sv. Petru in mu izkrtačil plašč, 4.05. Pozlatil angela varuha, 3.60. Prenovil nebo, očistil zvezde in umil mesec, 9.00. Umil Marijin obraz in ji pobarval lica, 1.40. Vtaknil nove uhane • v Sarina ušesa, 1.85. Popravil Eliji zadnje kolo, 8.00. Prebarval peklenski plamen, naredil hudiču nov rog na levi strani in mu obrisal rep, 14.00. Naredil dva nova figova lista Adamu in Evi, 0.82.—"Anštrajhar". I . • • Pertinentna vprašanja. Kje se pa pravzaprav vrši najnovejša vojna? • • * Krtačica noče utihniti. Halo Krtačar! Kako se še kaj imaš? Ali si zdrav? Jaz sem v skrbeh zate, ker ne bi rada partnerja izgubila. Dajva še malo pokrtačit, da ne -bova zastonj imena nosila. Tigta čitateljica, ki "želi obema enako", je že ljubosumna. Tukaj imaš še eno uganko. Koliko mesecev je v letu, ki imajo po 28 dni? Ako jo pravilno rešiš, zaslužiš izrabljeno krtačo. That's all. Tistemu "Indijanarju" se pa zahvaljujem za pozdrav.—Krtačica. • • • Kje so nebesa? Nebesa, šnops in nevoaljivort — to vse je v bisagi farškl Putke, jajčka in petelinčki - to pa imajo dobri farmarji.—M. P^ East Worcester, N. Y. * t 0 Poplavljeni škof dobil pomoč! Dragi ZarkometJ V Glasilu K. S. K. J. čitam, da «o n**1 trapci poslali škofu Jegliču 26,488.90 dinarjev, ker tje bil revež hudo poplavljen! Tako je prav! Naj mu še pošljejo. Ako trapci ne vodo, kaj bi delali i denarjem, ve škof!—Cleveland- ska osa. t • • • Vsakdanja fronta. "Prosveta" jt armada, bojuje vsak se dan in vedno več pristašev dobi na svojo stran. Anton Princ. West AHii. Wis. K. T. B. 22 , „.INjonor avtov ▼ Amerikt Washington, D. C. - Ura^J poročajo, da je bilo v prejšnjem leto 22 milijonov avtov ranih v Združenih drlsvah 'r je émet odstotkov ali H jem avtov vač kot v letu 19Z* AgitirajU sa Tjm^^ četrtek, 31. marca. Politični pregled po Jugoslaviji j oblastne skupščine v S. H. & (Izvirno Posveti.) Dne 23. januarja, 1927, »o izvoljene oblastne skupščine, priava SHS je namreč razde ljena po Vidovdanski ustavi na 33 oblasti (gubernjj) in sicer: Slovenija je razdeljena na dve oblasti — Kranjsko s sedežem Ljubljani in Štajersko, s Prek niurjem s sedežem v Mariboru, prva ima 53 poslancev, druga (M poslancev. . \ Hrvaška je raadeljena na štiri oblasti: Zagrebška šteje 80, Osjeska 77, Sremaka 40 in Pri-morsko-krajiška 62 poslancev. Dalmacija je razdeljena v oblasti: Splitska voli 49 a Du-brovniška 12 poslancev. Bosna in Hercegovina je razdeljena na 6 oblasti. Tuzlanska voli 42, Sarajevska 29, M^starska 26, Travniška 28, Vrbaška 43, in Bihačka 22 poslancev. Črna Gora je oblast sama žage in voli 33 poslancev. Podonavska oblast voli 38, Backa 59, Beograjska je spojena i Novosadako in voli 76, od teh 59 iz Vojvodine/ Srbija in Makedonija sta razdeljeni na 18 manjših oblasti in sicer: Pod vinska voli 18, Va-Ijevska 13, Šumadijska 26, Moravska 9, Požarevska 22, Ti-močka 25, Niška 43, Vranjska 25, Kosovska 37, Skopljanska 34, Bregalniška 11, Bitoljska 37. Raška 27, Užička 21, in Kru-«evačka 16 poslancev, i V celi kraljeyini je torej 33 oblasti, »ki volijo 1207- poslancev. Na 10,000 prebivalcev se voli 1 oblastni poslanec, dočim se za centralni parlament voli na 40.000 prebivalcev en narodni poslanec. Dve ali več oblasti se lahko združijo v eno, toda število teh ne sme presegati po ustavi 800.-000 prebivalcev. Zato se ne morejo združiti Slovenske, HrvaŠke in Bosanski oblafeti v eno', dasiravno večina prebivalstva to želi. •, «.' Kakor, vidimo, je samoupravna razdelitev v SHS tako urejena, da onemogoča Vsako plod-nejše samoupravno delovanje ljudstva. Zato se tudi te oblasti niso oživotvorile celih 5 let, dasiravno ustava to zahteva. •Dokler bo vladal v Beogradu birokratičen in kapitalističen centralizem,v bo tudi te in take oblastne samouprave samo iz korisčal kot orodje svoje poli tične oblasti in za gospodarsko izkoriščanje revnega ljudstva. Prve seje oblastnih skupščin v Jugoslaviji. Dne 23. feb. so se sestali poslanci . ljubljanske oblastne skupščine na prvo sejo. Ker je v deželnem dvorcu, sedežu bivših deželnih zborov, sedaj univerza, je zasedala oblastna «Mmčina v sejni dvorani ljubljanskega občinskega sveta (ki j* že več kot dve leti razpa-tten!) Klerikalni poslanci so «'i seveda najprvo vsi k maši, d* zahvalijo Boga, ki jim je naklonil toliko mandatov, da »No 2/3 večino! To je lepo od >aj so vsi duhovniki med v°litvami agitirali zanje, dru-ne bi dobili niti polovico. Po mani je otvoril najstarejši klanec Gostinčar sejo. Od 63 ^ndaiov jih imajo klerikalci niladoliberalci 6, kmečka "t^nka 6 in socialisti enega. ¡J* Sittar. župan iz Trbovelj). ,N*f° *o |K>nlanci prisegli kra-w in u«tavi, potem pa so izvodi P^dsedatvo. Izvoljen je z v Klasovi dr. Natlačen iA pred-"^"'ka. za podpredsednika Go-za tajnike: Peterlin, J^nrer, in Majeršič, vsi od SO svoje If, •arneatoik velikega župana Afldrejka pa je podal refe-' nalogih oblastne akupšči-I,r- Hrecelj, predsednik klu-¡>odal deklaracijo, ki da sedanja samo-uitreza ŽlvIJenskim slovenskega naroda, (klerikalcev) je za-»ni<>uprava redinje- Ö je 'lía. * ne am da se vrne oblastni samoupravi Prejšnja deželna imovina in da centralna vlada prepusti oblast, m skupščini potrebna finančni sredstva, da ji na ta način omogoči delovanje. Dr. Kramar se huduje, da izvohli klerikalci samo pristaše v odbor. Nato se je izvolil oblastni odbor, ki uradu je trajno celo leto. Izvoljeni so dr. Natlačen, dr. Brecelj, dr. Adlešič, dr. Milavec in župnik Hauptman, vsi pristaši SLS sama gospoda, delavec in kmet seveda ne spadata v odbor po nazorih SLS. Popoldni so se izvolili finančni, odbor za ured be, in za prošnje in pritožbe Nato se je skupščina odgodila. Prva seja štajerske oblastne skupščine se je vršila v porotni dvorani okrožnega sodišča. Se ja je potekala alično kot v Ljub Ijani. V skupščini sta dva socialista in en socialdemokrat, — s. Grčar. s. Petejan in s. Mo-derrvdorfer, Tudi v tej skupščini ima SLS večino. Prvo zasedanje zagrebške oblastne skupščine. Zagrebška oblastna skupšči na je največja in najvažnejša na Hrvaškem. Šteje 80 poslancev, od teh 70 radičevcev. Od delavcev sta izvoljena tudi dva komunista Horvat in Krc|^lj. Prva seja se je vršila v prostorih nekdanjega Hrvaškega sabora. Za predsedmka je bil izvoljen dr. Maček. Ta je, dasiravno bivši republikanec, pre-čital udanostno brzojavko kralju. ■ Nato pa je govoril v imenu hrvaških federalistpv Han-žek. RadiČevci so zagnali velik hrup in niso dali govoriti Han-žeku. Začeli so se drug druga zmerjati in prišlo je celo do pre tepa, tako, da je bila seja prekinjena. Po daljšem odmoru je govoril Radič o pomenu in nalogah oblastnih skupščin. V oblastni odbor so bili izvoljeni samo Radičevci in sicer: S. Radič. T. Predavec, dr. Krnjevič, A. Košutič, dr. Spiess, dr. Kra-jač, dr. S. Košutič in dr. Kle-pac torej celo vodstvo radičeve stranke. Na popoldanski seji so se izvolili odbori. Izvoljeni so zopet sami pristaši radičeve stranke. Osjek. V osješki oblastni skupščini je 57 radičevcev, 3 fe-deralisti in 1 klerikalec. Vsi odbori so sestavljeni iz radičevcev. in Malo več usmiljenja. Rozalija Mirnik, posestnica iz Trnovelj pri Celju, je šla 6. marca proti večeru po svojega moža. ki se je mudil v Bukovem žlaku. Ne-srečnica je bolehala na padavici. Ko je prišla v bližino hiše Nikolaja Ferjanca na koncu vasi Trnovlje, ji je postalo nenadoma slabo. Umaknila se je zato v Ferjančevo hišo, kjer so jo potem položili na dvorišču na tla. Stara in bolehna revica je .ležals tamkaj na dežju vso noi brez vsake pomoči. Nihče se ni zmenil zanjo. Sele nasLednje jutro so jo prenesli v Ferjančev hlev _že mrtvo. Njen mož in sin sta jo sicer takoj, ko sta bila obveščena o dogodku, prepeljala domov in poklicala zdravnika iz Celja".ki pa je mogel ugotoviti le smrt. Revica je umrla baje samo vseld tega. ker je v božjastnem napadu ležala vso noč brez vsake pomoči na dežju. Nagla um rt na trgovskem potovanju. line 9. marca je na po-vratku iz Ptuja izstopil v Sv. j ur ju ob j. t. trgovec s prašiči Franc Lukan iz Trzina in nameraval prenočiti v fekl tukajšnji gostilni, kejr je vedno ostajal na kupčijskih potih. Pri večerji je kazal sogostom neke cvetlice, ki naj bi ga ozdravile dolgotrajne bolezni. Naenkrat se je prijel za glavo in satel tožiti, kako ga boli, v par tr«--notkih nato pa je že klonil in bil je mrtev. Poklicani zdravnik je ugotovil možgsnsko kap. Zapušča ženo in otroke. Gripa v ljuhljanaki oblaki. Glasom zdravstvenega i/kaza o Kihanju nalezljivih hoU-rnl v Ij-ibljan ki " r bolnih 62, na novo jih je obolelo 245. ozdravelo jih je 46, v bolniški oskrbi pa jih je ostalo 261 in sicer v okraju Brežice 147, Črnomelj 45, Novo mesto 36, Laško 19, Logatec 7, Kamnik 6. Kočevje 1. Regulacija Ljubljanice osuševanje ljubljanskega barja Glavni odbor za obdelovanje ljubljanskega barja je odposlal v Belgrad svoje zastopnike in sicer načelnika Andreja Kneza in tehničnega vodjo inž. Al. Hočevarja, da skupno z vladnim komisarjem ljubljanske občine intervenirata na murodajnlh mestih v prilog nadaljevanja in dovršitve regulucije Ljubljanice in osuševalnih del na Ljub ljanskem barju. S 1. marcem ao bili v Zagor ju, upokojeni: Brvar Alojz .! mesečnimi prejemki 488 Din Drnovšek Franc s 574 Din; Koren Franc 800 Din; Krajšek Anton 426 Din; Krivec Maks 574 Din; Kušar Alojz s 602 Din Žerko Vinko s 734 Din; Jevšnik Ana s 137 Din; Kamnik Polona 123 Din; Kastelic Roza 128 Din Kušelj Marija 159 Din; Majdič Iv. 778 Ilin; Zapušek Valentin 734 Din. Stekel človek. Dne 8. januarja je ugriznil domač pes lastnega gospodarja Janeza Nerata Žikarcih* ne da bi to prijavil. Gospodar je dal psa ubiti. Rana se je kmalu zacelila. Začetkom marca je začel Nerat bolehati na bolečinah v želodcu in na vsem telesu. Dnev 6. marca je zbolel na steklini in je umrl dne 8. marca zjutraj med strašnimi bolečinami.—To je že dru gi slučaj v okraju Sv. Lenart, Albert Jean: Velikodušni ubijalec Maubert je pogrel posodo vode, za tem je vzel velik kos mila in dobro izdrgnil svoje na ročnice. (Kri njegove žrtve mrliška kri, ki je bila pobrizga la platno, se je odcedila v kana lizacijo. "A sedaj pismo!" je pomislil Maubert. Izvlekel je denarnice iz tepa. jih zagnal na mizo, in med tem, ko ga je sve-tiljka brez sen^jla pekla v čelo je štel svoj plen. 72,000 frankov! Razdelil je denarnice na dva enaka dela Trideset šest in trkleset šest Potlej pa je zagodrnjal: "Al mar ni nesreča, da se človek ta ko iznebi denarja?" Vzel je te daj velik žolt omot, spustil vanj enega obeh svežnjev in napisa zgoraj: "Dar od neznanca." Rahel nasmeh mu je šinil preko bledega lica. "Tako sem se za varoval!" je pomislil. Dragoceni ovitek je vtakni v notranji žep pri suknji, pri vihnil ovratnik, potegnil čepico do obrni ter odšel kradoma iz svojega stanovanja. Mestece je spalo. Ker je ponoči deževalo «e je sedaj mesečina zrcalila lužah med ostrim tlakom. Dospevši preko visečega mo sta, čigar prožnost je neprijet no jznenadila njegove noge, je Maubert krenil na levo. Prte njim se je vlekel brezkrajtn zid, temnica ali bolnica, zid človeške bede in bolesti. Ubijalec je stopal vzdolž tega zida in nekaj trenutkih prišel pred ši roka vrata, kjer je mogel čitat naslov: "Liga proti raku. Ma-leatinova ustanova." y okovan tla je umrl človek na tej strašni,] hrastovini je bil nabiralnik za brezpogojno smrtni bolezni. Oba umrla sta bila ogrizena od astnih psov, oba pa sta iz gledala popolrtoma zdrava in ne sumljiva. Naratčanje gripe v mariborski oblasti. V področju maribor eke oblasti je gripa še močno razširjena, zlasti v Prekmurju in v ptujskem okraju. Po uradnih podatkih je ostalo dne 15. februarja na gripi bolnih 258. V tednu od 15. do 21. februarja je na novo obolelo 1015 oseb; 457 jih je ozdravelo, 3 osebe pa so za gripo umrle in sicer v ptujskem okraju 2, v prevalj-slfem pa 1. Ostalo je na gripi bolnih 813 oseb in sicer: v okru-ju Murska Sobota 303, Ptuj 265, Maribor (mesto) 64, Šmarje pri Jelšah 58, Prevalje 33, Maribor (desni in levi breg) 40, SJovenj-gradec 20. -Dolnja Lendava 13, Gornji grad 7, Ljutomer 6, v Celju (mesto) 3 in v celjskem okraju 1 oseba. * Umrli v Ljubljani: Janez VI- rant, občinski ubogi, 63 let; iruno Favai, državni uradnik, 27 let; Helena Mam, zaAebntea, 70 let; Marija Jožefa Korenini, žena bančnega prokurista, 50 et; Franc Korošec, bajtar. 56 et; Marjana Strnad, dninarica, 72 let; Ivan Praznik, delavec, 71 let; Iledviga Finz, zasebnl-ca, 99 let; s. pavorlna Požun, uamiljenka, 26 let; Pavla Jak, zasebnica, 68 let, in Janez Jančar, delavec, 62 let. končala íftije. Zato zahtevamo. 21. februarja oslaio na gripi Angleftka aocialiatka turo. New York. — Jessie Stephen, članica' neodvisne delavske stranke in ena izmed najaktivnejših socialističnih govornikov na Angleškem, bo končala ta mesec svojo-govorniško turo po Ameriki. Tu se je nahajala že od meseca oktobra. Od tedaj Je obiskala vsa večja mesta v Združenih državah. Med Um časom se je ustavila tudi v ne, katerih kanadskih mestih. Izrazila se je, da ponovno obl*Če Združene driave v bližnji bodočnosti. _ Kalifornija obdrži isindtkalni zakon. San Francisco. CaJ, — Th«* pisma v vodoravnim otvorom Maubert se je stresel, kakor da se je premislil. "Vse eno! Tako mora biti i" je zamrmral iiApu stil dobro nabiti ovoj v nevidn nabiralnik, čigar leseno dno je pri tem odjeknilo, « Odkritje mrliča je vznemirilo mestece. Maubertova žrtev je bil star rentir, ki je živel sam v napol podrti hiši.' Namen zločina jo bil očividno kraja, ker je morilec razbil omaro in predale, ki so zlokobno zevali prazni kot usta zadavljenega. Policijski veščaki so posneli odti ske prstov s steklenice, ki jo je hudodelec izpil, du bi se ohrab-ril. In skoraj je padel sum na Mauberta, ki je prav od onega časa, ko se je dogodil zločin, pri Sel prav nespametno govoriti. Ubijalec je po navadi najprej tajil.. Ali ko so ga antropome-trijska poročila presunila i ¿ličnostjo odtiskov njegove dla nI z odtlski s steklenice, je spre menil vedenje: "No, pa da," je zjavil preiskovalnemu sodniku. "Jaz sem ubil starca! . . Pa kaj za to?" "Kako: kaj za to?" "To je bil grd skopuh, ki ni maral porabljati svojega bogastva, niti lajšati bede tistim, ki rpe!" Iznlcdnik je skomignil z ra meni. "Menda mislite, da ste z ubojem bolje od njega vršili sv jo državljansko dolžnost V" "Kajpada! ... Ko w*m vzel starčeve denarje, nisem kra deir "Ampak kaj ste delali?" "Odnesel sem od tam, kj«»r J« bilo prepolno," je odgovoril Maubert z neomajno smelostjo. ko ga sodnik oAvrknil s pre zirnim pogledom, je dodal: "Za dokaz, da je tako, vam povem, da sem polovico svojega dobitka poMvetil dobremu delu. Prav nič ml ne bo težko! . . . NpAel «em 72 tisoč frankov v starčevih miznicah. Vidite, Takoj sem poslal trideset in Aest tisoč Malestinovemu skladu za borim proti raku. Knlaj mi Je glava reAena! . . . Katera jiorota bi me I mogla obsoditi na umri v takem položaju?" Izpraševalnl sodnik je brc/ American Civil Liberties unija odlaganja poklicaK blagajnika ai j« prizadevala na vse načine, j Maleatlnoveg« sklada. Ali takoj da državna posta voda ja odpravi i po prvih bes#dah sodnikovih J«* ali vsaj amendira sedanji kri- priča najodločneje zanikal obto- minalni sindikalistUni zakon. Pri tem nI uspela Kriminalni sindikalisti/ni zakon je naperjen' proti radikalnim delavskim rirgsnizacijam. na katerega pod-hfi Je le >edaj nekaj delavcev v ječah Kaliforng«. ženčevo trditev. "Jas ni?#m nikoli prejel tega zneska T je viknil. 'Ta človek drzno Isže. Izvolite, go#pod *od> nik, odrediti, naj pregledu ne borte na*!l o tem slavnem >ncaV Maubert, ki je bil navzoč pri razgovoru, je nato dvignil obe pesti kvišku: "Stlačili ste denar v svoj žep!" je zatulil. "A meni zdaj glava visi ua niti rudi vas!" Blagajnik • Martinovega sklada je spadal mod ljudi, kateri edino bogastvo je častna preteklost. "Ne bom se ponižal, da bi se prepiral s 'tem člove kom!" je izjavil. "Odredite pre iskavo, gospod izpraševalnl sodnik! .. . Jaz sem vam |H>polno-ma na razpolago." "Že trideset let vršim svojo dolžnost, gospod blagajnik I" mu je odgovoril sodnik. "Menda smem reči. da poznam ljudi. Iz-kažite mi to čast In verujte, da niti za trenutek ne dvomim o vaših besedah!" Mauberta so sodili ter. obsodili na smrt. Proklctstva. ki jih je bruhal do same giljotine proti »umišljenemu ncprijite* I ju, so navdale s strahom vse prisotne. In nož je prusekal njegov poslednji krik . Sest mesecev po tej usmrtitvi je žena nekega vrtnarja v Malestinovem zavodu našla omot, skrit pod poveznjeno skledo v kolibi, kjer je njun mož običajno puščal svoje orodje. Iz radoznalosti je odprla ovitek in našla trideset šest novča-nie po tisoč frankov, ki jih je neutegoma odnesla na redar-stvenl komisarijat. • Vrtnar, ki so ga priprli *o tisti večer, je brez posebnega omahovanju priznal, da je ukral ovitek iz nabiralnika za pisma, ko je nekaj mesecev poprej odhajal na svoj posel. "In vi niste nič povedali*' nesrečnež?" je vzkliknil policijski poverjenik, ki ga je zaslišaval. "Zakaj se usajate nad me noj?" je odgovoril vrtnar docela mirno, "Nič nisem ukral. Zavod je tako in tako dovolj bogat. Odnesel sem od tam, kjer je bilo prepolno J .. . To je vse I" ZAHVALA. ^TjmrlT^ ILIJA 8PALJ. Leetonia Townsite. — Umro je nakon kratko in strašne bolesti naš čkn in brat llija Spali, rodom iz Krivog Putu kod Scd-nja, u Krsoni Hrvat. Primorju. U staroj domovini zapušta svog starog otca in dva brata, u A merici svoja brata Totnicu I Jur-ja. Osim toga pokojnik ostavlja u staroj domovini svoju supru-gu, s kojom samo živlo nekoliko tjednl. Pokojni llija sa svojom smrti Je razcvlllo svoju braču. rodbinu I sve, kojl /iu ga poznavali, Jer blo je uzor svima. Na 28. jan. pokojnika su Ispratlla društva "Kremlin" br. 125 SNPJ. I društvo Sv. Vln-cenca br. «lfi H. H. Z., Jer Je blo ¿lanom obadviju društva. Pokop jo.obavljen civilno, kako Je to |>okojnik pred svoju smrt ju zaželio te se njegovoj zadnji že Iji i udovoljilo. Umro Je od o trovanja krvi od ozledf, koju Je zadobio u rudniku i nakon osam dana teškog bolovanja premiriuo u bolnici na Jiuhlu,. Minil. ,. Ovim putem se zahvaljujemo *vima, koji su bili prist uprti pogrebu, društvu Hv. Vincenca br. 810 II. H. H., društvu "Narodna Prosvjeta" br. »53 1!. II. 'L, lamburaskom zboru *"8lols> da" i ostalim, koji su na odar pokojnika darovali veliki broj vi jen h o» i kita sviječa, ujedno svima zahvala, koji su pot|>o-mogli onako lljepom sprovodu i otpratlli pokojnika do hladnog groba. A pokojnlkovoj braogrebi so se vršili po civilnem obredu. Hile so vsi tri članice društva št. Gl, 8. 8. P. t v Barbarton, Ohio. Članstvo društva Jo je sprejelo v obllem številu k zadnjemu počitku in darovali so Ji krasni venec v zadnji pozdrav, zakar, njim najlepša v hvala. , Hodrugom soc. kluba št. 282 J. S. Z. srčna hvala za darovani venec ln za udeležim pri pogrebu, kakor tudi lepa hvala za nugrobnl govor sodru-guma Kr. Lovrencu in J. Janko-vlchu. Lepa hvala vsem, ki so Culi ob njenem mrtvaškem o-dru. Nadalje prav lepa hvala teti mrs. Lojzl Ocepck za darovani venec. Lepa hvala Harwit Odom za venec in isto tako hvala sosedom, ki so ji darovali dva krasna venca. Prav Iskreno se znh viti ju jemo mrs. Hrožii\ ki |o je oblikoval« za Časa njene bo leznl in še posebno hvala druži-nam: Jankovi* In ValenW, ki so jo obiskovali v Hanatorlumu. Najlepša hvala vsem, ki ste nam premogli do tako lepega Iu dostojnega pogreba. Tebi, draga hfl naša, pa želimo, počivaj v miru in lahka naj ti hode ame riška zemlja. Odšla si od nas velijo prerano ali kaj moremo usoda Je zahtevala tako. Ostaneš nam v spominu zavedno v naših srcih. Žalujoči ostali: Matt Močnik, soprog; Frida Isa-bela, hčerka, stara 5 let; Anna in Frank Dolinšek, starlša; Frapk, Joseph in Rudolph, bratje in Annie, sestra v liarberton, Ohio. Tužnim srpem naznanjam žalostno vest. da je nagle smrti za veti no zaspala moja ljubljena soproga ln mati treh otrok JOSBPH1NK SUSTKRSHICH. Umrla je 15. marca 1927 med tretjo in četrto uro popoldne. Kakor vse kaže, je postavila večerjo kuhati, prva je prišla domov is šole hčerka in ddbila je svojega mlajšega brata, ki se je igral na dvorišču, stekla sta vesela nič slabega sluteč v hišo k mamici, a žalostno ko sta stopila v hišo sta videla mamo ležati na tleh, klicala sta mamo vse zaman j, bila je mrtva in po zdravnikovi" izjavi jo je zadtla srčna kap. V Ameriko je prišla pred 18 leti. Kojtna je bila 18. marca. 1883, vasi Homec, okraj Kamnik. Bolehala je nad eno leto dni na srčni napaki. Omo-icna sva bila 8 let. Pogret) so je vršil dne 18. marca, t. 1. na !3t. Vincanfs pokopališču po katoliškem obredu. Lepa hvala društvenim članom dr. "Lilija" št. 95 S. N. P. J., katerega Članka je bila nad 15 let, Upa hvala znancem In prijateljem, ki so prečull ob njenem mrtvaškem odru in vsem, ki .so se pogreba udeležil. Let» hvala njeni sestri Katarini Zupančič ln nje soprogu za ves njih trud in za krasni darovani venec, ki sta ga položila nji v zadnji pozdrav. Upa hvala botroma John in Agnea Bukovec sa darovani venec in enako tudi šolski mladini, ki so nabrali sa krasni venec In društvu št. 05 S. N. P. J. za venec. Se enkrat najlepša hvala vsem skupaj za ves trud In požrtvovalnost, ki so nas jolallll v taloatnlh urah. Tebi, draga soproga in mati, pa želimo, poči-vaj v miru ln naj TI bode lahka ameriška zemlja, za vedno nam ostaneš v spominu v natlh srcih. Žalujoči ostali: Mike Huseršič, soprog, Mlkel Jr. in Fred, sinova, Josephine Jr. hčerka, vsi v Oglesbv, lil. P0JA8N!I<0 TAJNIKOM In drugim, ki so naročili knjižice "INFORMATOR", sedaj se ti-skajo in v teku 10 dni upamo, da vam Jih bon>o poslali.— Hllp (¿odlna, upravitelj, ■a FARME NA PRODAJ, Imam na prodaj tri farme sa vsoto tri tisoč dolarjev. Ako mislite kupiti farme {Ritem kupite še te tri; skupaj jo 115 akrov zemlje. Dve dobri premogovl žili, veliko sadnega drevja, polog šole, en sosed Je Slovenec. Prodam vse skupaj za fMOOO gotovega denarja. Za sam premog lahko dobite več kot jaz zahtevam xa vse sku|»aj. Nekaj sosedov ima premog že prodan. Pišite mi še danes za več pojasnila. Mati Tušok, Power Polnt, Oblo. — (Oblo.) Dva velika izleta v Jugoslavijo BERENGARIA 17. maja ! (1'MKKO rifKHIMM IK.A) |M*d \«*UlM>m iifcutonrga umdnlka lunar d l.inlj» v |»rlljul»l|rntS vrliklh rk*|»rn,nlh |,arnlh>h AQUITANIA n0*«. 10. maja vud *»4»l vum g. II, («ubUmlllia I« natega |'IIUlnir«liAi«»|a urada ia odpluje U New Torka |mm| t «itlal »umi g. i. Hvtorja I* na i« ga H«nllnrNlaln*ga urada T» vam )* Uvralrt« prilika, du |»«»iu)»>l« v drufttri sVoJIH rojakov v najUrfrAfM Aa»u Irl« Poaaiml vuxovl l»odo vos(ll |M»mlk« I« ('KvHniurga v n/lhovo d»»novlm», Nai vodja ImnI» |»aill rta vafc» prilljagv vr» t»» dofcUrr rta doep+ta domov, a trm va« rail v m h M|»rlllk In pot»šiio4aoatl la na iiarniku bode i»a«ll, da lwd«le imeli dovolj nabava. Ni» ma j* bolj« prilike ««d hiU v tretjem rairedu, Dobra domala hrana ia dovolj m Jeatl. Vprašajte ta inllan» »ene v tretjem rarredo, tja la aasaj. t ene ta <|f>»gi rarr«-d ao smerne -s Kopu* •( i'usard Traveling Drugekrsti je ¿la mimo skupi-na romarjev, kf no potrkali na vrata. Njih mokra oblsčiia so bila o bete na na pročelju, da ae posufte. Bili «o okrepčani In nahranjeni ter ao povedali svoje pri povesti s potovanja; pravili ao o nevarnostih na vzamem morju ter o dolgih potovanjih čer. goreči pesek, o strahovito-stih brezvercev, o grobnicah v Siriji in o svetem grobu. Mlademu dediču ao podarili kraane Akoljke, ki »o jih nosili po žepih kot spomin s potovanja. Grajlčak je jako pogosto po-• vabil svoje to vari te v orožju na gostijo. Pri vinu so se stari bojevniki razgovarjall o bitkah in napadih, o vojnih strojih In o strašnih ranah, katere so prejeli, tako da je Julij, ki je rad po-sluftal, velikokrat kar trepetal od razburjenja. Ob takih prilikah je njegov oče ugotovil, da bo sin nekega dne zmagovalec. Toda po odzvonenju «vemarije, ko je stopal skozi vrsto beračev, kf ao ae gnetli ob vratih kapele, je delil miloščino s tako skromnostjo in plemenitostjo, da je njegova mati z gotovostjo pričakovala, da bo sin nekega dne najmanj nadškof. Sinova klop v kapeli je bila poleg klopi staršev. Neglede na to, kako dolgo je trajala alužba božja, je on vestno ostal tam In molil a sklenjenima rokama z žametasto čepico tik poleg njega na tleh. Nekega dne je med maišo dvignil glavo, ker je opazil malo, belo miško, ki je smukala po razpoki v steni. Hitela je proti oltarnim stopnicam in nato je s par skoki bežala nazaj v isti smeri. Naslednjega dne ga je miš spet motila pri molitvi. Povrnila se je in tako je vsako nedeljo gledal, kod smuka miš, kar ga je tako motilo, da je pričel sovražiti in je sklenil, da tega ne bo več. Tako je nekoč saprl vrata v kapeli, potresel je nekaj kruhovih drobtinic pred iufcnjo proti oltarnim stopnicam, koder je miška smukala, in počakal poleg luknje a palico. Po dolgem čakanju se je iz luknjice pojavil rožast smrček, nato pa cela mil. .Udaril jo ¿e a palico in stal omamljen pri pogledu na malo, mrtvo telesce. Kapljica krvi je pordečila tlak. Pobriaal jo je z rokavom, prijel mil In jo vrgel proč, ne da bi rekel le ko-mu besedico o tem. Vseh vrst ptice so se loteva* le semenja v vrtu. V votlo pu-šlco je naatavil nekaj grahov in ko je slišal ptice stikati po drevesu, se je oprezno približal dvignil ^pušico in napihnil lici ko ao male stvarce popadale o-koli njega v množini, se ni mogel vzdržati od smeha in zelo ga je veselila njegova lastna zvijačnost. Ko se je nekega dne povrni od zastora pri vratih, je vide e)ega goloba, ki se je gre na aolncu na vrhu stene. Ustavil se je in ga gledal. Previdno je prijel za kamen poleg sebe in ga zagnal v goloba. Ptico je zadel ravno v sredo telesa da ae je zakotalda s stene in omaho-vaje padala naravnost proti jarku pod gradom. Kakor mlad lovaki pes je skočil navzdol med grmičevje in u jel goloba, ki je med padanjem obvisBil niš Vejah plota. ' Žopferstavljanje življenja je rJ^ftČT Prl^J.^ MASK TWAIN: MAU KLATEŽ TOM SAWYER Poslovenil L Mulslsk. (Dalje.) Brada se mu je opirala na obširno ovratnico, ki je bila tako široka in tako dolga kakor kak bankovec, In Imela rese na koncu. Konci njegovih čevljev ao bili zakrivljeni navzgor kakor aanlce—učinek, ki ga dosežejo mladi ljudje z marljivostjo In požrtvovalnostjo na ta način, da pritiskajo svoje prste cele ure ob zid. Gospod Walters je bil jako reanega obraza in od- ' kritosrčnega in poštenega srca; svete at vari in kraje je tako spoštoval In jih tako ločil od posvetnih, da je navzel njegov nedeljskošolskl glas nevede nek poseben Izraz, o katerem ni bilo ob delavnikih ne duha in ne sluha. Ii> začel je tako-le: "No, otroci, želim, da sedite lepo pokonci in mirno iiune pazljivo pokušate dve, tri minute. Da, tako. Na ta način morajo sedeti pridni, mali dečki in deklice. Tamle vidim neko dekletce, ki gleda akozi okno — bojim se, da misli, da sem nekje tam zunaj — morda gori na kakem drevesu, kjer govorim malim ptičem. (Pritrjevalno hehetanje). Rad bi vam povedal, kako dobro ml dene, da vidim toliko jaanlh snažnih, obrazkov, ki so zbrani na takem mestu kot je to in se uče dobrih del in pridnosti." In tako dalje, in tako dalje. NI treba, da bi napisali Ae ostali del gpvora. Bil je tiste vrste govor, ki se ne Izpreminja, in ga vsi dobro poznamo. Poslednjo tretjino govora so motili zo-petni boji in druga razvedrila med nekaterimi poredneži, nemir in šepetanje, ki se je razširja- lo na dolgo in široko ter itmivalo celo vznožje osamljenih in neporušenih skal kot sta bila Sid in Mary. Z upadanjem glasu gospoda Walterae pa so naenkrat potihnili vsi glasovi in konec govora je bil sprejet z izbruhom tihe hvaležnosti. Dober del šepetanja je povzročil dogodek, ki je bil kolikortollkrat redek — prihod obiskovalcev; prišel je namreč odvetnik Thatcher v spremstvu zelo slabotnega in starega gospoda in lepegs, poNtavnega gospoda srednjih let in železnoiiivih las ter dostojanstvene gospe, ki je bila brezdvomno žena zadnjega. Gonpa je vodila za roko deklico. Tom je bil ves čas nemiren, nevoljen in čmerikav, pa tudi vest ga je pekla — ni mogel srečati oči Amy Lawrencove, ni mogel prenesti njenegs prijaznega pogleda. Ko pa je ugledal to malo novodošlo deklico, se je vzradostila njegova duAa v trenotku. Naslednji hip se je že "postavljal" -r suval se dečke, jih vlekel za last», delal obraze, uporabljal kratkomalo vsako umetnost, ki bi lahko očarala deklico in mu pridobila njeno priznanje. Njegovo radost p« je kalilo samo eno — spomin na ponižanje ns vrtu tega angela. Ali ta dogodek je bil začrtan v pesku, ki so ga hitro izmivali valovi sreče, ki so s«« razlivali čezenj. Obiskovalcem je dal gospod Walters najvišje čaatno mesto In jih predstavil šoli, ko je končal «voj govor. Pokazalo «• je, da je bil oni gospod srednjih let velike, odlična oseba, nič manj kot okrajni sodnik — vobče najbolj vzvl-šeno bitje, kar so Jih kdaj videli otroci; rado-vedni so bili, it kake tvsrine je bil ustvarjen, in so napol želeli, da bi gs »liftali glasno govoriti« ns|Kil pa so se tudi bali, da ne bi v resnici zavpil. Bil je is Carigrads. dvanajst milj «Kidaljenega mesta. Torej Je potoval in videl nekaj sveta — te njegove oči ao zrle na okrajno sodišče, o katerem so pravili, da ims ploče. vinasto streho. Izpraševanje, a katerim so jih navdajale te misli. Je izražala popolna tišina in vrate debelo gledajočih. To je bil veliki sodnik Thatcher, brat njihovega odvetnika. Jeff Tha- tcher je šel takoj k njim in ae začel prijateljski razgovarjati z velikim goapodom, tako, da ga je zavidala cela šola. Njegova duša bi bila v nebesih, če bi bil slišal, kaj ¿o šepetali. "Poglej ga no, Jim I Tja gori gre, Ti! poglej no! Roke jim bo dal; jih že stresajo ž njim. Presneto, ali ne bi rad, da bi bil ti Jeff?" Gospod Waltera ae je začel "postavljati" z vsemi mogočnimi posli in uradnimi opravki, dajal je povelja, Izražal svojo sodbo, delil navodila na vse strani, kjer je le mogel najti kako tarčo. "Poatavljal" se je knjižničar, tekal a polnim naročajem knjig aemintja In delil mnogo šuma, nad kakršnim se raduje majhna avtoriteta. "Postavljale" ao se mlade gospodične učiteljice — sklanjale ao ae prijazno nad šolarji, katerim ao pred kratkim grozile z udarci, vadi-govale zale, svareče prate proti malim pored-nežem in ljubeznivo božale pridne. Mladi gospodje učitelji ao aa "postavljali" z majhnimi grajami in drugimi iftalimi razkazovanji avtoritete in lepim vzdrftevanjem discipline; večina učiteljev obojega apola pa si je dajala opravila pri knjižnici poleg katedra, opravila, ki ga ja bilo pogostoma treba dvakrat, trikrat izvršiti in navidez a precejšnjo nevoljo. Male deklice ao ae "poatavljale" na raznovrstne načine, in dečki ao at "postavljali" a tako marljivoatjo, da je bilo ozračje polno papirnatih zamalkov in mrmranja valed prerivanja. Nad vsem tem pa je sedel veliki mož, se vellčaatno in razsodno smehljal nad celo jiišo in se grel na solncu svoje lastne vzvišenosti, kajti "postavljal" se je tudi on, |apio nečesa je manjkalo, da bi bila velika radoet gospoda Waltersa popolna, namreč priložnoati, da bi lahko izročili nagrado s sv. plsniom ter pokazal gostom nekak čudei. Nekaj učencev je pač imelo nekoliko rumenih listkov, vendar jih nI imel nobeden dovolj — kakor je izvedel pri povpraševanju med prvimi šolarji. Cel svet bi bil dal za to, da bi imel onega nemškega dečka z zdravim razumom zopet pri sebi. j In v tem trenutku, ko je že izgubil vsako upanje, je stopil predenj Tom Sawyer z devetimi rumenimi, devetimi rdečimi in deaetiml modrimi ter poprosil za sv. pismo! To je bila strela iz jasnega nebi! Walters Ae celih deset let ni pričakoval talce prošnje iz tega vira. Vendar se ni bilo mogoč* izogniti temu dejstvu — tukaj so bili pravi in polnovredni listki. Z ozi-rom na to so povzdignili Toma do častnega mesta poleg sodnika In drugih odličnjakov in razglasili to veliko novico. To je bilo največje presenečenje celega desetletja in splošna senzacija je bila tako popolna, da je povzdignila novega junaka do sodnikove vzvišejiosti in je imela šola na ta način priliko gledati dva čudeža mesto enega. Dečke je razjedala zavist, najbolj pa je pekla vest tiste, ki so prepozno spoznali, da so sami pripomogli do sovražne slave a tem, da so prodajali Tomu svoje listke za bogaatvo, ki si ga je nagrabil a prodajanjem predpravic za beljenje. Zaničevali so same sebe kot žrtve hudobne prevare irtve zavratne kače v travi. Nagrado ao izročili Tomu s toliko pretira-nostjo, kolikor Jo je le mogel zbrati predstojnik v teh okolnoetih. Vendar ni bilo prave radoatl, kajti neki notranji glas je pravil temu revežu, da mora biti v tem neka skrivnost, ki morda ne more povsem prenesti svetlobe. Naravnoat nesmiselno je bilo misliti, da bi si bil nagromadll ta deček v resnici dva tisoč snopov svetopisemske modrosti v svojih možganih — en tucat bi jih bilo preveč za njegove zmotnosti. Amy Lawrencova je bila ponoana in vesela in Je skušala doseči, da bi Ji bral Tom vse to z obraza; on pa Je nI hotel niti pogledati. Začudila se Je In se nekoliko vznemirila; nato jo je obšla neka nejaana slutnja, ki je aopet izginila — pa se zopet pojavila; začela ga Je opazovati in en sam pogled jI je povedal cele knjige — v srcu Jo je žabolelo, postala je ljubosumna in jesna. solze so jo oblile In eovralila. je vse. najbolj pa Toma. kot si je mislila. PIO't.f IBM) /iti goloba, katerega pretrgani gibljeji poslednjega odpora so povzročili, da mu je hitrejše bilo srce, kar ga je napolnilo f divjo in hrupno atraatjo, zadnji utrip srca žrtve mu je napravil občutke, kakor da se oae-«vešča. Tistega dne je oče pri večerji izjavil, da je deček te dovolj ttar, da prične lahko z lovom. Vstal Je in prinesel staro, pisano knjigo, v kateri je bilo veliko vprašanj in odgovor za zabavo. Iz knjige je oče pokazal namišljenega dečka, kako uči pae in sokole, kako naatavlja pasti in kako spoznava atopinje raznih zveri po snegu. Učil ga je tudi, kako je najlažje odkriti poti divjačine", kako jo zasledovati in kakšni vetrovi ao najbolj primerni; poleg tega je z glasovi oponašal razne živali in tako dečka učil vse, kar je potrebno dobremu lovcu. Ko je Julij znal vse to na pamet, je oče spravil skupaj tolpo lovakih psov. Bilo je štiriindvajset viaokonogih sivčkov iz Barbarije/ hitrejših kot divje koze, toda tudL nevarnih, da bi lahko pobesneli. Imel je sedemnajst parov bretonskih psov, allnih lajačev a širokimi prsi in s Šekasto rusasto dlako. Za lov na divje avinje ter za druga taka smela podvzetja je bil štirideset dolgodlakih med-vedarjev. Rdeči tartarski hrti ao bili skoraj tako veliki kot mezgi, a širokimi hrbti in ravnimi nogami. Namenjeni ao bili, da na lovu zasledujejo bizone. Črna dlaka španjolskih psov se je svetila kakor svila; glas lajačev pa je bil silen, kakor bi trobile trobente. V posebni kletki je grajščak imel tudi osem hudih krvnih psov, ki ao ae oenili jeze, ker ao bili tfklenjtni, fn «o hudo zvijali oči. Ti pai bi skočili na človeške vratove in uatrašili b se tudi lavov W> Vei pai ' so jedli pšenični kruh, pi|i iz mramornatih korito in ao imeli visokodoneča imena. Mogoče je sokolstvo še prekašalo to lovsko pripravo. Grajščak je plačal velike vsote denarja za Ičavkaške kragulje In babilonake ujede, nemške in druge aokole ter orle, ki so jih romarji nalovili na akalovju ob morjih daljhlh dežel. Imeli ao jih v kletkah na noge priklenjene z verižicami, da so morali čepeti in čakati. Pred njimi pa je bil ograjen mali travnik, kamor ao se od Časa do časa lahko zaleteli. Pripravili so. tudi veliko število različnih zanj k, pasti in žimnic ter mrež. Napravili so številne poizkuse, nastavili mreže in na povelje ao zalajali psi, da so preplašili prepelice, katere so prišle v past, da jih je bilo lahko poloviti brez truda. Včasih so se poelužili bobna, da so preplašili zajce, in čestokrat so celo lisice padle v pripravljene jarke, a volkovi so se ujeli, ko so pasti pograbile njih tace. Ampak Julij je preziral vse te udobne priprave; njemu je u trajalo, če' je mogel na lov proč od družbe, sam s svojim vran-cem in sokolom. Vzel je skoraj vedno s seboj velikega, snežno-belega sokola is Scite. Njegovo usnjeno pokrivalo je krasilo pe-rorjn na blavih nogah je Imel zvončke. Trdno je aedel na ramah svojega gospodarja, ko sta galop!rala preko planjav. Tedaj je Julij nenadno od vezal svojega roparja in ga pustil vzleteti. Smela ptica ae je apuatila «kosi srak kakor puščica. V boku ae je zagnala do tfavih višin in ae spustila na trte v in skoraj v istem hipu se tudi povrnila s ujeto žrtvijo, nazaj na ramena svojega gospodarja ter pomirila avoja raztrešena krila. Julij je aelo rad trobil na svoj rog in sledil psom čez griče In potoke, v goste šume in ko e bila divjačina upehana ter takorekoč fte v zobeh zaaledujo-čih peov, jo je on ubil in aa naslajal, ko Je divjačino pustil podivjanim peotn, da ao Jo raztrgali in si resdelili «e gorko ko-io. i 1 ETRTEK, PRODA SE GROCERI STOR z dobro idočo trgovino, štiri-eob-no stanovanje, baaement, garaža ca 2 kari. Leaae za dolgo dobo. Najemnina samo |40.00 mesečna Izvrsten prostor za pravega človeka. Dosti blaga. Moram prodat v teku enega meseca. Cena nizka samo $2200. Oglasite ae pri laatniku na: 1934 So. Racine Ave., Chicago, 111. (Adv.) KAKO SO JEDLI CLOVEÖKO MEfcO. Poročali smo o ljudožrskih. ciganih, katere^ao dobile v roke varnoatne oblasti v Košicah. Poglavar ciganske tolpe Silko, ki je prvi prižnal kanibalizem, je a svojimi izpovedmi povzročil; da mu aedaj dela družbo v ječi 26 tovarišev in tovarišic iz ciganskih taborov. Cigani in cikanke so večinoma mladi ljudje; njihovemu poglavarju je jedva 22 let. Iz doalej nakopičenega materijala izhaja, da je tolpa oropala in umorila 12 oseb. Zločine ao izvrševali hladnokrvno po dobro premišljenem načrtu. Dečka Hudeka so n. pr. raztelesili kakor «prašiča. Ko so mu iztrebili drobovje, so ga lepo umili potovfco skuhali a krompirjem. Drugo polovico pa so nesli v bližnje elganako taborišče, kjer ao hvalili, kako jim je dišala in teknila človeška pečenka. Možgane ao skuhali za otroke. Poleg krompirja ao kuhali s človeškim mesom tud rit in ker jim je bilo mesO premalo okusno, ao mu pridejal obilo soli. Neki cigan je pri zasliševanju drzno izjavil, da diši človeško meeo kakor meso mladega prašička, drugi pe ae je hvalil, da je človek okuanejši od paa. Cigani ao parkrat povabili na avoje pojedine k človeški tud druge, ki aeveda niso vedeli ka. Jedo. Iz meaa nekaterih žrtev ao pripravili gulaž in so si bil edini v sodbi, da takega gulqša ne znajo pripraviti v nobeni gostilni. . NAROČNIKI POZOR! (Feb. 28-1927) pe- te. Je mogoče vstavljen, kar wš bfl plačan. Ako Je vaš IJet pie Fan In ga ne prejmete, Ja mogaèt vstavljen valed nipaftmgt naslova, pišite nam ¿apimkm b navedite stari in novi Natt zastopniki m Št veni tajniki in dragi zastopal ki, pri katerih lahko! Naročnina ca celo lete Je fl.OO in aa pel leta pa $2.50. Člani S. N. P. J. doplačajo sa pel leta $1.90 In is celo leto $&80. Zs asesto Chicago Is Clears as lete $6.60, pol lets $1.26, sa asns $540. Zs Evrspe stane as pol Ists $4.00, as vae Iste ps $8.00. Tednik atañe ss Evropo $170. flfrnf doplačajo siaao 50e si poštnine. Naročnino lahke tudi aanl pošljete na nsslev: UPRAVNI8TVO ROS VET A" 1 8. Lswndsle Ave. CHICAGO, nx. 31. M-ARcj; MO IMATE KIL) POSMSITE TO BREZPLAČNO PoMUts to aa «Ur» «u r.Tnok«,» ■tab kilo, v*Mto ali nui0 . * prepričali as bodete kal tlssfa dmsih. POŠLJEMO ZASTONJjJ TO DOKAŽEM0.' VMk. ki law kile. notkl. |«,»k« »it ^ ml u takoj plMti d. w. 8. ki« ¡f, min SC. A«uu. M. T., u br^u^. , ■kuianj* «u&nritat» po4k4k. m kUo. nj ko n* kilo h> sUMm m pričnejo ukoi kZ vtttU «kupoj tok«, »l ft» Val toL t) PRAVA BELBOA ZLATA POZLAČENA WALDEMAR VERIŽICA, ki (t S preko telovnika la ftepa v lip. * ' ■ v. ■ ' t) PRAVA AUTOMATIČNA PIŠTOLCA. najmanjle atrslno orodje aa iv»U. U nosi kot priveaek aa vetfftiei. la atrelja prava B. patronike. enako kot It kalibena pU« Zavojček tS patron damo traven. f d) AVTOMATIČNO llVALNO ftlLO. ki Jo brosdvomno salo prlroino orodje pri I VI ti lahko sami salljeto vala «evlje, konjsko opremo. Itd. Jemlje dva »tiha H «ki kot ilvalnl stroj. S) PRAVA IMPORTIRANA VREMENSKA HI&ICA. U iudavlU mali lUnmmt t pava danss, kad« II de« ali jatao Jatri. Napoveduje ■ do M ar v naprej. d A U TO M A TI č N A ELEKTRIČNA SVETILKA, veliko vnto. svttla In kompttM MvlJapako baterijo. ti «adavtta kombinacija kat vam Ja predstavlja slika la kakar J« opisana, js » m vredna «kros |U.M. ako ki kupili vsak komad posskej. Ja »a »i vam nudimo dokkr prodamo Nt sestavov aa svoto $4 00. ,.t;,f ' I Naredite la daaea la aa peliljajte deaarja. Samo nam padUHa val« InM In ntf la Ida v pod talk snamkak m pollljatvene trolke. Pladajto nalo posebno eeno K 00. tem kadar sa vam prineee blago aa val Som. Val denar dama aasaj ako m bodate dovoljnl. COLUMBIA BARGAIN HOU8B, Dcpt. JS0, 747 N. Hojne Av«. Chictfo, Tovaraiiki razprodaja zagriijal—4 pare za $6.S ŽENSKE! Se nikdar v življenju niit« le tako ugodne prilike dobiti tako ¿udori zafrisjel po tako nizki ceni kot vam nudi ml. 'Samo mblite, 4 psre kršeno izdela zagrinjal za |6.60, dva para za 98.S8, p«r potrebuje ss vyako okno. Ta safrinjala so nai^jena iz francoik blaga, bogato pletenje, s artUtičnim i» kom ns vrhu; flanlb In iopki na «podij-vrvico obrobljena in kraano obiita. koat je 60 inč Uroka in 3 jarda dolga. Ne poMjaJte denarja! Samo pošljit« in naslov, povejte koliko parov kadar ae vam zagrinjala prinese na dom, plačajte pismonota našo posebno in par centov za poštnino. Zadovolji jamčeno ali vam vrnemo denar. WESTERN TRADING COMPAÍ Dept. C 14 214S Ckicsgs Av. Chieage, •'V' b'**'''!/' ïPiï -, I Yvl>~' vV..-- t < ni /l* S i v. r'4 * ' . . j' . »i e(* ■ KNJIŽEVNA MIKA S.N.P.J ima v salpgl aledsC« knjig»: AMERIŠKI SLOVENCI—is vrstna krasna knjiga, obseg» 682 strani, trdo vezana, vratna tvoja mm, «tana-J« 00 Slovansko-Angleška Slovnica—zelo poučna te lahko amljivs knjifir» sa učenj« anglaičlne, s dodatkom raznih koriatnih informacij, stana ------------------------ Zakon Blogenetlja—tolmači naravna zakone in sploini razvoj, knjiga iz katere zamorate črpati mnogo naukov! ta telesno in duševno dobro.__________________$1." Pater Makveatara—V Kabaret«—«animlva povest iz I ljenja ameriških frančiškanov, in doftivljajl rojaka* vmtno spopolnjena s slikami_____________II Zajedald—reenična poveat in pnva Onatnetf a daalaj tega dela ftivljenja slovanskih delavcev v Ameriki .$1.1 amariški pisatelj Upton Sindair, Molek .... ki jo ja apiaal Ir, poslovenil __ _ i ■ m mm o................, r "Hrbtenka**—drama v Mi dejanjih a logom—mehko vezana, stane 8. N. P. J.—aelo prtporoOjtta aa KNJIŽEVNA MATICA & K. P. I.