narodskih =TÍ Novice izhajajo v Ljubljani || vsak teden dvakrat, nam reč v sredo in saboto. Odgovorni vrednik Ur. Jfanez Blehveis. Veljajo začelo leto po pošti i 3 fl., za pol 2fl. po posti, scer 1 ř).30kr i Tečaj AT. sredo 20. aprila 1853. List 82. Od grubanja v nogradih (Konec.") , 2. Kdaj naj se gruba ? Vinorejci grubajo terte v jeseni, nekteri tudi Za kmetovavce, živinorejce, mesarje itđ Lani smo v Novicah povedali, da se zamore celo natanjko pri V • V • spomladi. Nar bolji cas je v jeseni: 1. v jeseni grubana terta jev rasti memo take ki se je pogrubala spomladi, za celo leto napr.ej; skušnja uči, da terte, če le niso bile pred gruba njem že preveč oslabele, berž v pervem letu ro dit kolik b goveji živini p k m neki m eri zve-mesa. Rekli smo da borno dali to tudi pri nas dobro poterjeno mero na y rediti 5 in da borno napravili vodilo kako to mero rabiti 9 5 «i V V f VV VOll* M vi V/ «j MV1 »V 1» ne X) Pervi zvezek pedagogiskega ceskega časopisa Škola" je ravno na svitlo přišel. Obseže mnogo prav bojo imeli z njim opraviti, ampak sami domaći in taki, zanimivih sostavkov. ki na Krasu V « f zive in ga na vse strani dobro poznajo; 'i* Gosp. Židlický je izdal te dni mazur iz na drugič: da pod pogojzdevanjem Krasa se ne za- rodnih ceskih pesem popade to, da ima celi Kras gojzd postati in m a ho ¥ Slavni Matija Ban bo izdal v nekoliko zvezkih ma brez vsega reda, razločka in prevdarka. Kaj ta- svoje „različne pesmi a čega bi noben pameten ne poterdil. Zato pa, da se krivim mislim v okom pride, je bolje prihodnje početje V»/ Serbsko-narodni „Věstník" je jenjal izhajati. Društvo sv. Cirila in Metoda v Bernu se je obdelovanje Krasa (Karstcultivirung), kakor edino v matico spremenilo. Podperaio bo česko slovstvo s le pogojzdevanje Krasa (Karstbewaldun cr e» imeno- posebnim ozirom na Moravsko. vati, kakor je tudi poslednji zbor v Post oj ni to modro sklenil. Da se na Krasu dá veliko zboljšati in veliko z no vega vst vari ti, bo vsak ondašnjih prebivav- prišla in velja 3 cev poterdil, Šafaříkova knjiga: „Památky (spominki) hlaholskena pismenietvi" je nedavno na svitlo da se pa dá tako obširno delo s pod V tiskarnici Haase-a v Pragi se je te dni iz poroderžave in domaćega združt va izpeljati, je dal že štirnajsti dostavek h glavnemu zaznamku ceskega menda tudi jasno kot beli dan; se vé pa, da je na pri- slovstva in obseže spet mnogo novih knji dnem vdeležtvu samih domaćih posestnikov nar or vV več V Pragi je ravno iz tiska přisel pervi zvezek ležeče, da bo vsak po svoji moći pomagal dover- latinsko-nemško-českega in gerško - uemško- siti sebi samemu koristno početje. « ceskega slovnika za gimnazie. Pervi zvezek r> Dragi Krasovci ! poglejte na Ljubljansko mo- velja 20 kr. čir je, 32.000 oralov veliko kakošno je bilo še leta Května Slovenska od gosp. dr. Reus sa je v.. _ _ ___ 1826 in kakošno je sedaj! Kolikšna rodovitnost je prišla v Ščavnini te dní na svitlo. sedaj tam, kjer je pred malo leti čisto mah bil ! In kdo i* Arhivar dr. Du dik se je podal v Rim, ondašnji mož je tù nov svet vstvaril ? Družba iskrenih cesarska pripomoć in podpora dotičnih so i arkiv eko pregledat, kjer je mnogo zanimivega za austrian zgodovino j kar dozdaj se ni bilo znano ? nasel. « 127 * oico", je česka matica že v natis dala, ki bo v 3000 dovnega drevja in gojzdov sprepadlo, kakor toto v * Celakovskega „primerjajočo vseslovansko slov- pomnijo, da bi se bilo kedaj pri nas toliko goric io sa iztisih na svitlo prišla. V fari sv. Ruperta v leto. slovenskih gorícah se je pripetilo 9 & Stoj ano vič je svojo zbirko narodnih povest da je pod hribcom nagorjaka Jožefa Kurbes a, od ^^■■■^■^^^■HIPIHB^VHPIHI^I^^IHHBBHPHH V^^BBHRRBPHP^I HflHHHi Pre" predelal in pomnožil. Prišla bode z nekterimi narodnimi velike mokrotě nad in spod hramom, hiše, štale in skednja pesmi in druzimi njegovimi izvirnimi deli pomnožena na zemlja tako sprepadla in so zidani hrami tako spodjedeni svitlo. da je 10. t. m. srenjsko predstojništvo prebi va vcem to- Iz Gajeve tiskarnice bo přišel 4. del naravo- tega stanovanja veleti moglo, zavolj nesreće ga zapu- i'* slov ja Partaševega skoraj na svitlo. štiti in se z živino vred v ptuje hrame preseliti, ki jih i'C Ilirska matica je vstanovila poseben odbor i ro je srenjsko predstojništvo oskerbelo; tadi vsega vknp 5 kopise rajuega Stanka Vraza pregledati in presoditi; oralo v goric in nji v je čudno sprepadlo. Tudi v Bol poprosila je tudi dr. Gaja, da bi ji pesme Gjorgie- fanski fari pri Bisi so vinogradi tako sprepadli , da so viceve društvu poklonil ali za primerno ceno přepustil, hrami pri vinogradih v veliki nevaršini. Gomilšek. Matija Majarjev spis 55 Uzajemnost slaven skoga govora" je matica spisatelju nazaj poslala, ker ji sedaj okoljšine ne dopuščajo, ga izdati. Pohvali sicer namen pisatelja z željo, da bi kdo drug delo izdal. * Zaloigra „Kastriota Skenderbeg" od slavno znanega pisatelja gosp. dr. Spor-a se v drugo tiska. 'i* V Zagrebu v tiskarnici Župana se tiska Euri Iz Celovca. Gosp. profesor pater Rainer Graf v Celovcu se je s pripomočjo gosp. prelata v Št. Paulu lotil popisa Koroškega rastlinstva (Flora) po Wul- fenovi naberi in spisu, ki ležita že od leta 1807 v ces. kr. dvorném naravoslovskem kabinetu. Ti popis pride potem na svetio. _ ktero je dubrovniški pesmik pidova žaloigra „Hekuba", Cavčić (Vetranić) v ilirski jezik přestavil, in „diela Dom in ka Z la tari ća", od Ivana Kukuljeviča tretji zvezek , ki obseže izvirne pesme Zlataričeve. % Getenice na Kocevskim 14. aprila. Prav žalostno novíco Vam naznanim. Pred nekimi dnevi je mlada telica v Ravnah, Morovške podfare, nanagloma poginila. Revni lačni ljudjé so brez pomislika kravo iz kože djali, meso razsekali, ga kuhat djali in jedli. Al Novičar iz slovenskih smert je bila v mesu. Več ljudi je strasno zbolelo, gerdi mehurji in černe pike so se jim na obrazu, vratu in persih prikazali, in dve ženski ste strašne ske Jo Iz Gradca 13. aprila. Velki zbor naše kmetij- smerti umerle. Druge, ki so od te merhovine jedli, « \ , . , . . v . lt . ___«■ T7" *___I • J ____— J__•__•__1____• ! ! družbe pod predsednistvom svetlega nadvojvoda so gosp Cesnik, Kocevski dohtar, z daními zdravili oana je bil 6. t. m. Snidili so se iz 41 podružnic smerti resili. Gospod dohtar so precej po konjedercu poslanci, in namestovane po poročnikih so bile tudi kme- dali meso in kožo iz hiše odnesti in zakopati. Gotovo tijske družbe druzih deželá. je, da je krava na vrančnem prisadu ali čermu UI UiUC UlUblll UCŮCI <*♦ JO, v«« jv «» " * " , , » « V „ v ... Svetli predsednik so v svojem začetnem govoru (Milzbrand) poginila. Revšina v naših žalostnih krajih važniših opravkov omenili, ki jih je doveršil glavni od- marsikterega zapelje, da meso poginjene goveđi shrani bor po poslednjem lanskem zboru Gospod J vitez A je naznanil delà na varno je, in jé; al ta žalostna prigodba vnovič spričuje, kako ne # « • V.« V « . « I N .. A u ^ A - a ma Ann v\ a nn a wiinno trn lrnti X 1 meso poginjene živine vzivati družbinem kmetijskem vertu v letu 1852, iz kterega Al bi nam ne hotli v Novicah naznaniti kakosen se je zvedilo, da so se učenci, ki so se na tem vertu pomoček zoper kervomok pri goveji živini ? ker nam učili, prav dobro izučili, in tudi berž po tem službe na jih je že več na taki bolezni v nič prišlo 2). V kratkem grajšinah dobili. Veliko dreves se je pocepilo, in žlah- sta v Getenici tudi dva vola poginila, ker sta si bila nih dre in tertnih sajenk veliko prodalo. Stroški te verta in nograda so bili scer veči kakor dohodki, misliti se mora, da take naprave niso teržišča. da bi po črevo prevergla. Ljudjé so z njima počenjali, karkoli je kdo svetoval; povezanega vola so semtertje obraćali, na glavo postavljali, in Bog zná, kaj se vse, al • V me )e za dobiček barantalo, ampak so l je k pog rec v kterih ni pomagalo. Ali je kakova pomoc zoper to nadiogo •?? U i.__„ _ „«J« 9 A baba i a. yQ. Hllipun U V I t U 1 1/ V ^ v n ll/l 111 UI JH/UIUpWiu» X».. JV — - — po kterem se širijo boljši ved- ktera se tolikanj rada primeri? > kako zlo je nosti po deželi Ker učenci kmetijskih šol leti 5 da bi v naših krajih kaj zivinskih zdravnikov imeli ! O ti priliki omenim nekega že večkrat skušenega niso prosti vojaštva, je grof. Kot u lin ski nas vetoval : naj se družba oberne s prošnjo do presvitlega cesarja, pomočka za oteklo ali ovčičevo vime, ktero |se da bi učenci kmetijskih šol saj začasno oprošteni bili po pervem telečjem porodu dostikrat vidi 5 , posebno kteri v tem vojaščine. Gosp. dr. Hlubek je krepko podpíral ti pred obstojí da se dene eno pest lanénega semena in log in přistavil, da se smé ill y i 1 o IM »11, vi m DU oing u pati , u» U UJU lllliuruijl VI v>c— vnu jivdu ouuiu u» • " f..... " ~ ™ f---- sar to dobroto toliko bolj tudi učencom kmetijskih kuhati, in s to mlačno juho se vime večkrat zmiva da boj milostlj eno pest suhih na drobno zrezanih repnih olupkov sol nakloniti blagovolili, kerjo vživajo tudi met- olupki pa z lanénim seménom, nekoliko osoljeni, se dajo kih (tehniških) šol, ki se tudi le za posamne ro- kravi pojesti 4 Namre. kodelstva in obertnijstva pripravljajo, in ker je kmetij-stvo za naše cesarstvo nar važniši obertnijstvo. Veliki zbor je enoglasno poterdil predlog grofa Kotulinskega in sklenul: naj glavni odbor Njih veličanstvu omenjeno Iz Ljubljane. Gosp. S ch m i d t, ki je z našim ponizno prošnjo predloži Gosp. dr. Hlubek je razloži!delavnost štajarskega svilorejnega družtva, iz kterega se je zvedilo. da od leta 1843, v kterem se je to družtvo vstanovilo je razposlalo po deželi verlim rojakom nevtrudljivim misionarjem gosp. Franc Pire-om vedno v zavezi, mu pošlje te dni spet mnogo naših semen, pa tudi bukev v Ameriko. Gosp. Pire Naj bi bilo to žalostno naznanilo že tolikrát ponovljenih 5 Î se 2 nesrec resno svarilo našim deželanom V 30. listu leta 1851 so »Novice« V ze naznanile ozdraví) ze 293,200 murb, in da lani se je přidělalo že 30 centov kokonov (svilnih mešičkov). nje krivavega isadne nature5 kako pa se mnogoverstni kervomoki ozdravlj > Gosp. Hoepf je od leta 1847 po razločnem dokazal, da mu na svilorejo obernjeni kapital po 10 od J n/A 1 1 i v . /- « . a*v « V _____. . # ^ 3 100 dobicka (obresti) donaša (Konec sledi.) Iz Vis j eg a Ver ha na Štaj. 16. aprila Tudi je razlocno popisano v 4. delu »ži vin oz dravstva« na strani 205. do 208. Zmiraj bolj se razodeva potreba teh bukev v vsaki vasi. Ta bolezin je ena nar nevarniših, ker preveržene in za-dergnjene čeva se teško kterikrat poravnajo in razvozlajo: omenjenih bukvah 11a strani Tudi bolezin popisana pri nas je zimsko vreme tako čudno, da stari ljudjé ne 151. do 157. To zdravilo se dobro vjerna z našimi adnimi Vređ 128 nom. Ćeravno v ze 9 mu prižiga lue sv. katoljške vére sedaj Otčipve-India- velicih zemljis manjsi dele naselnikom prepusevath Tako je Cakovska grajšina , ki ima zemljiša za 2000 oralov, naselištva malih kmetov osnovala; za 45 fl. dobt kmet 3 orale in pol proti temu, da ji skoz 10 let izgo 18 let med zgol ptujimi narodi je vendar njegov materni jezik še zmiraj tako pri sercu 9 da je unidan poslal svoji sestri v Podbrezje pesmico, v kteri popisuje svojo delavnost med divjimi Indiáni, kte- vorjene delà opravlja; v 10 letih je kmet svoboden go rih revno življenje nam takole razodeva: »Eno varno pokrivalo Le pokriva ledje zgolj, In le majhno zagrinjalo Ima tíi obojni spol; Prebivalša njih so borne, Z lubjem je pokrit šotor S kožo v postlji se ogerne, Legar terde tla so zgolj. Ziveža jim vedno manjka, Zvir in ribe jih rede«, itd. spodar tega zemljiša. Pijančevanje in iz njega izvi rajoce žalostné nasledke zatreti, je županija v Jol svi kerčmarjem prepovedala, da celemu grun- kajžarju ne več kot na Ogerskem tarju ne smé več kakor za 2 t za 1 od 100 do 500 fl. celo leto za vino upati ; brozganje pijáčse kaznuje Na Laškem, Dalmatinskem in vFur- lanii se razodeva bolezin terte; s tem, da pridno izre zuj ej o bolestne dele, upajo bolezin zatreti. Ko je v naših krajih tu in tam se po seznju velik sneg, imajo ÎZ Ljubljane. Tudi v Ljubljani se poskuša mízo- na Španjskem že poletinsko vročino; v Madridu je ples, da je kaj. Kamor pridtes , je pervo vprasanje : ste že plesali z mizo ? V več hisah je skušnja po sreči izšla. bilo 8. in 9. tega mesca gorkomeru. 18 stopinj gorko te po Reaum Piemonteška vlada se zoperstavljasekve v nekterih pa tudi ne. Mi smo vidili v pondeljk straeíi, v ktero je naša vlada posestva tistih Lahov zvečer pri nekem prijatlu štirivoglatno lahko mizico tako djala 9 ki so kot delezniki laskih prekucij pobegnuli iz hitro od desne na levo se sukati in po izbi okolo dir- Austrie in se vselilinaPiemonteskem ; vendar seje nadjati 9 jati da bi se bilo eni gospé v glavi zvertilo. ako bi ne da bojo Sardinci odstopili od te terjatve, do ktere pravice bila iz kroga stopila. Pospešila je pa to kolo neka nimajo Po mnozih mestihNemčije, zlast v Berolinu, mlada pesterna, ktera je elektrienosti tako polna da so zasledili velike priprave k vstaji, ktere namen ima se 9 I a pccitiua , nitia ju i/iv/ftii ii/iiunu lanu puju , ut* — -----~ —... ------ i---j---* " ko položí le za malo minut roke na mizo, biti občna nemška ljudovlada. * _ . _ . _ _ _ _ i « • v • i 1• • i V Londonu so Košu tako tresti zacnè, kakor da bi jo merzlica tresla kar tovo hiso preiskali in terpí veliko ur še po tem ici pi vcunu ui CJV uu ivin , pri iiuoi nnunuji j\s ni — j'"v— 7--1----- ------------- ------- ~ —----- ----- —— bolela, po pervi poskusnji pa ji je slabo bilo. Gotovo »ka vlada ni s tem zadovoljna, da je knez predstavnika bi bila ta deklica za „zamaknjeno" kakor nalaš vstvar- Garašanina od službe odstavil, ki ni bil prijatel Ru jena. Kakor so nektere nature človeške veliko bolj na- eke politike, ampak knez mora tudi odstraniti vse tište vdane čudovite magnetieno-električne moči od druzih, so može, ki so z Garašaninom edinih misel. Starašinstvo je ga prosi, naj varjeustav. naši skušnji je ni glava to poterdi, zapade sodnii. nek mnogo orozja našli 9 ako se V knežii Serbski nek Ru S» knezu pismo poslalo, v kterem nektere nasproti take, da stopivsi v kolo gibanja, močno krotijo, ali celo zadušijo. Tudi pri nas ste se dvé stranki na noge postavile: ena vernih, druga ne- manjkanje za možitev pripravnih ženk, da vsaka, ktera vernih o tem; v vunanjih časnikih so se celô hude voj- tje pride, jih na vsak perst pet lahko dobi V Austrálii je po besedah „Terž. čas." tolikšno po V • , » • V ske vžgale. Naj ze imenujejo nekteri vse to le „igraco « te dnu jih je bilo nek enkrat 200 parov zaročenih. Ce je 9 v 9 v enem kBM V gotovo je 9 ako bi se po mnozih gotovih 9 ----- J " J — —- ......—------- ----------- skušnjah ta to resnica, je Australia zares nam narobe svet. 12. dan tega mesca so poskusili v Parizu na „igrača" poterdila , da bo razjasnila marsikaj, pa pre kucnila tudi marsikaj, kar so naravoslovci o elektriki in Montmartru električno svečavo, s ktero hočejo v magnetiki dosedaj za resnico pridigovali. (Poglej v da prihodnje vse velke terge in ulice v Parizu razsvetle našnjem „novič. iz mnogih krajev" mnenje dr. H of f er-a). vati. Poskušnja se je kaj dobro p ot e r d il a. Ce ravno Za gotovo zvémo, da je vseučeliše Wiircburško gosp. so le z manjši pripravo poskusili, je ta luč, ki je s H. Costa-tu za njegove literarne delà v tergovskih , «ci- ---------------------------—, — — -------- žavno-gospodarskih in denarstvinih zadevah posebnoredko Denis), ki je poldrugo uro delječ, vidil kakor da bi ga poslavljenje določilo, ter ga za dohtarja kameralnih bila nar svitlejši luna razsvetlila; z veči pripravo so der svitlobo bliska enake lastnosti, da se je nek turn (St in financialnih znanstev izvolilo. Novičar iz mnogih krajev razsvetili St. Germainski grad, ki je 7 ur deljec. res imenitna ilova znajdba! Za Vceraj 19. aprila je prazuoval presvitli cesar Ferdinand svoj 60. rojstni dan, h kteremu praznovanju ee je več visocih oséb cesarske rodovíne v Prago po- Síari člověk dalo. Nadškof Milanski grof Romilli je došel na 9 Dunaj, se vdelezit skofjega zbora ; namest bolnega pa triarha Beneškega pride kak drug škof iz Benečan k ega. licanstva g. red Frančiska I. Dunajskému mestnjanu in branitelju Njih ve-. Ettenreih-u je podělil kralj Napolitanski — Papež so posîali banu Jelačić-u 9 brat red sv. Gregorja v brilantih. — Mirko Petrovič kneza Cernogorskega je došel na Dunaj in ž njim en starašina černogorski. — Na Dunaji premikujejo mize celo po (Poleg nemskega). Kot star denar se m' stari člověk zdí Podoba se obriba ino čerta ! V' spominu le minule radosti Oživi spet se u njem podoba sterta. Uzor mladosti v mislih mu igrá, Prekrasni stari cas pred njim leskeče, 0 zlati'dobi mladih dni ne zná Ne more molčati oko želeče: 9 'l; gosti vni cah 9 tako da Je nek kerčmar ves nejevolin svojim gostom rekel, da ne bo teh skušinj dalje terpel, ker mu le veliko ljuči pogorí, v mizo Dr. nič ne jedó in ne pijó 0 dôbi, ko v naročju maternem Je mirno spal, ko v zemlji ruda zlata Ko pil je slast na sercu ljubljenem , Ljubezen mu odperla v rudnik vrata; In kako ga uterdilo vroče je # 9 zamaknjeni gosti pa Hoffer, vodja c. k. fizikalnega kabineta je v seji «bertniškega družtva razloži! mizopléskot rabotno(me-haniško) premikovanje, pri kterem se pa moč električne ga toka (elect. Fluidums) v poskušajočih osebah popolnoma tajiti ne more. — Na Ogerskem so jeli posestniki i Življenje, lik mu in podobo dalo, In kako geslo : »k časti Bogu vse«, Ga zvesto v stare dni je spremljevalo Tedaj zaničevati ga nikar O fant! če tudi svet ga ne poštuje; Naj veco ceno ima star denar, Kdor ga pozna, marljivo ga shranjuje. * * Natiskar in záložník Joief Ulaznih v Ljubljani.