I JI H A J A OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI) UREDNIŠTVO 24-73, tAJNlSTVO IN OPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU "»7-70-1-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA STEV. M) DIN LETO XIV KRANJ, SOBOTA, 19. avgusta t9€t sar.93 i IZHAJA OD OKTOBRA »fl KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK- V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO PRIPRAVE NA SESTAVO NOVIH PRAVILNIKOV O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV Pogumno k Neupravičen strah pred Gospodarske orgaoizaeije imajo Se dobre štiri mesece časa, da pripravijo nove pravilnike o delitvi osebnega dohodka, kajti po 1. jaguarju prihodnjega leta ne bodo smele več izplačevati prejemkov po starih pravilnikih. Novi pravilniki bodo morali biti js&cn odraz kompleksa vseh notranjih odnosov v podjetju ,ki naj bi so raz- Prijateljske vezi se Občinska delegacija iz Kranja odpotovala v Oldham Kranj, 19. avgusta — Danes zjutraj je odpotovala v Oldham ▼ Veliko Britanijo delegacija kranjske občine. Delegacijo vodi podpredsednik ljudskega odbora Kranj Ivo Sefie, osrtali člani delegacije pa so Franc Puhar, Rudi Balderman, Martin Kočir in Slavko Beznik. Delegacija vrača obisk mestni delegaciji iz Oldhama, ki se je mudila pri nas v Kranju letos pomladi. ^okratni obisk naše delegacije "° nedvomno še bolj utrdil prijateljske vezi med dvema mesto-■* in prispeval nemajhen delež * Medsebojnemu spoznavanju, kar Predstavlja hkrati twM sfcro-|n*n Prispevek splošnemu sožitju Politiki miru med narodi. **«d svojim bivanjem v Oldha-n,u se bo noša delegacija rani-nia^a predvsem za nekatere ko- munalne in družbene problem?. Ob tej priložnosti bodo pregledali tudi mc/nosti medmestne izmenjave tekstilnih strokovni kov. otroških počitniških kolonij in podobno. Na programu pa jc tudi vprašanje trgovinske izmenjave nekaterih izdelkov, za katere bosta tmesri Oldham in Kranj kazali zanimanje. — Delegacija se bo mudila v Veliki Britaniji teden dni. PRED GRADNJO TRGOVSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V KRANJU Novi pogoji za izobraževanje trgovskih delavcev KRANJSKA VAJENSKA ŠOLA ZA TRGOVSKO STROKO DELA V ZELO SLABIH PROSTORIH letošnjo jesen bodo v Kranju g Novim domom na Planini) za-graditi Izobraževalni center r* blagovni promet okraja Kranj. '^vestitor bo okrajna Trgovinska Junica. V prostorih novega cen-(zgrajen naj bi bil — kot me-Jjjto - do leta 1963) bo vajen-slta šola za trgovsko 6troko, učil-*"Ce Pa bodo na razpolago tudi ~? Pošolsko izobraževanje trgovcih delavcev. Tako bo tudi po- °vodska šola. srednja komercial-.a šola, večerna šola za priučene rgovsko delavce in mogoče še aranžerska šola. Y ^nonadstropni zgradbi nove-centra bo razen petih večjih r.u,a»c še več pomožnih delavnic, j^jižnica, velika jedilnica, ki jo mogoče uporabiti še za razne € m sestanke ter vsi po-^bni stranski prostori. Zaradi . Jš'h možnosti praktičnega po- uka zaradi potreb tamkajšnje-Profaivalstva bo v sklopu no-centra na Planini tudi več-Sarnopostrežna trgovina, j^^nja Izobraževalnega centra UiJ govm promet je vsestransko Pravičena in prav nujna. V na-^ °kraju smo imeli v letošnjem v letu kar 360 vajencev; 70 v ^cev jc bilo samo na praksi li« ■orvmah -ker jih zaradi ne jih prostorov niso mogli namreč vajenci iz raznih strok ločeno poslušali predavanja iz blagoznanstva, (n. pr. o živilih, obutvi, železnini, galanteriji). Gradnja centra in trgovine bo veljala okoli 100 milijonov dinarjev. M. S. vili po decentralizaciji •mravlja-nja in gospodarjenja v .podjetju. O decentralizaciji sicer ži dali česa govorimo, vendar tc bese is v njenem pravem pomena, skorajda nismo upravičeni uoorabiiati. S tem. da so porVefia uva'r.1* ekonomske enočp "n p.-jie.sla nan;e nekaj maR*?4n pravic, so bila namre* 8e rV!--»; od t"«m. da bi se nova urc---'t~v Odražala tudi na de'ova rt i t j pes" mh služb v podjetju, to ie m enotnem go-TK>-'?r'e^ M». Ve?'na pomembnih "osT>0'J"-^v'h ukreoov v p v1 M jih se je odvrgla ločeno od ekonomskih enot. Z Tiovin'i nalogami, ki tih bođo ekonomska eno*.3 pre\ze-'e. le-te ne bodo več samo organi decentralizacij«, pmrak, o^do zares Predstavljale višjo > obliko upravljanja v podio^M, 've.nijuma, so se pod za*člto »»modrih čelad«, sil /dri./enih narodov, sestali člani fcoafOSkega parlamenta in se zed'nili ,da postavijo enotno nacionalno vlado in s tem premostijo prvo in naibež.jo prepre-ko v razkosanem Kongu. O sadovih nedavnega zasedanja parlamenta pa je za seda i še tvegano karkoli sk!epati, ker je parlament delal v nenavadnih razmerah in so bili člani parlamenta, predstavniki ner'onalnhi sil, v ne-ttak#pravn-0in n-°'ožaju v primerjavi z n Sinovimi nasprotniki; »saj so bili pravzaprav ujetniki«. Mandat za sestavo nove kon-glo-ke vlade je dobil Cvril An-dula, ki je v lep-oldvdskcm režimu predsednika Kasavubuja držal položaj ministra za notra- nje zadeve. Andula smatrajo za umerjenega politika, čeprav je po svoji politični prepričanosti nasprotnik lumumbistične smeri; to pa ne pomni, da se pjega-gova stališča skladajo z dosedanjo uredno politiko leopcldvill-skega režima. Anđula je politična osebnost, ki je po splošnem mnenju najprikladnejša v tre-nutnem razmerju političnih sil v Kongu. Največji napori lova-ni j umskega zasedanja pari i-menta so bili usmerejni, da bi nali najosnovnejše temelje, na krterih bi lahko začeli graditi na-c:cnelno enotnost. Z?to so izvolili precej številno vlado, ki šteje nič manj kot 42 članov. Toda to je bil prvi pogoj, da bi dosegli trenutno ravnotežje po'iti-nih sil in da bi vsaki politični skup'ni dali v vladi do'.oeen vpliv. Takšno iskarje potrehnera komop-Jtuisa pa odkriva vrsto nov';c:nost?, ki lahko vsa ta umerjena prizadevanja oripcljejo v sI?po ulico. Ze dejstvo, da je naslednik Paricea Lumumbe, prem'cr Gizenga dobil položaj PtVOf a podpredsednika vlade, čeprrv ima prolumumbistieno Nacionalno kongof.ko gibanic ne jveč glasov v kengnškem parlamentu .kaže da odnosi med političnimi skupinami še niso razčiščeni in da gre za ostro borbo v smislu spremembe politične ravnoteže. Ksr.promis je bil tokrat dosežen na škodo lu-mumbističnega tabora, čeprav je nekaj zelo važnih mest ostalo v rokah Lumumbinih pristašev. Najintercsantncjša osebnost je nedvomno minister za notranje zadeve Krištof Obenijo, ki ,;e zamenjal Lumumbo na položaju voditelja Nacionalnega kongo-škega gibanja. V prvem trenutku je izTledalo, da premier Gi-zenga ne bo vstopil v vlado Cy-rila Adrde, toda razgovori, ki so biH te dni v Stanlevvillu, so odkrili bistvene razlike, ki jih moralo odstraniti. Ni le nnrareč jasno za katero smer se bo cdločil voditelj nove vlade Adula, ki je bil, kot jc zneno, član marionetne Iieove vlade. Kolonialistični krogi se namreč še niso nehali truditi, da bi politiko komaj sestavljene vlade obrnili sebi v prid. Na politično zaupanje pa je negativno vplivala tudi izjava Mobutuja, da je kongoška kriza urejena poHtlen«, ne pa tudi vojaško. Politični krogi v Stanlevvillu so to izjavo sprejeli z največjo zaskrbljenostjo, ker imajo že izkušnje z Mobutujvn. Razen tega je v programu vlade še veliko nejasnosti v pogledu programske usmeritve, zlasti glede ustavnih vprašanj države, nadalje o konkretni politiki, ki jo je treba takoj uveljaviti v duhu pomiritve, in naposled o mednarodnih odnosih. Drugo dejstvo, ki pove nekaj več o značaju Adulove vlade, je položaj podpredsednika Zasona Srndveja, ki ga smatrajo za odločne a nasprotnika Combeja. S imenovanjem Sendveja je vržena rokavica katanškemu secioni-stu. To je potrdil tudi sam Adu-la, ki je izjavil, da je prva naloga vla.de, da vspostavi enotnost kongošk« države tudi za ceno vojaškega posega. Narodu Katange pravice, da živi skopaj v enotni državi ne more odreči nihče. Prvi znaki kažejo, da je napočil konec kongoške drame. Nobenega dvoma pa ni, da bodo morali vložiti še ogromne napore, če hočejo premostiti težave, ki so spravile Kongo na rob državljanske vojne. Precej dobre volje bo potrebna, da se najde zmerna pot, po kateri bo mogoče priti iz začaranega kroga. :llli;i!llllllllllitlilllllllliilllitll!Ullllll!!llll!llll mili»UW |i Let rs spomladi smo že pisali o novi klavnici v Radovljici. Tokrat ob' vlja.no tudi sliko. Klavnico, ki je izredno sodobno urejena, je zer. dilo gradbeno podjelja ►►Gorenje«. Opremljena je s hladilniki, k; iih je izdelala škofjeloška tovarna hladilnikov LTH. Pravijo, da zahige v njih držijo tudi tri tedne. V okviru klavniee je tudi 6 mesnic. V celotnem podjetju je zaposlenih 333 delavcev, od tega 20 v sar.:i klavnici. Zaradi Izredne zmogljivosti je kljub povečani potrošnji trenutno izrabljeno le 30 % celotne zmogljivosti. V klavnici lah-1. i nemo zakoljejo tudi do 10 ton živine. Le-to dobivajo največ od domačih proizvajalcev, ostalo pa odkupijo na Hrvatskom. i'Mllt:illll!l||l!ll!llllll!!l!lllll!lltlim II8D8LJ0 Trebija - Ob 20-letnici vstaje jugoslovanskih narodov prireja Turistično društvo na Trebiji v Poljanski dolini TURISTIČNI TEDEN. Danes ob 21. uri bodo zakurili kresove, razsvetlili turistične objekte in predvajali film. Jutri, v nedeljo, ob 14. uri bo svečana otvoritev prvega hotela v Poljanski dolini -Dom pod Planino«. Po otvoritvi bo ljudsko rajanje. Orehek-Drulovka — Jutri, v nedeljo, 20. avgusta ob 10. uri dopoldne, bo na mladinskem igrišču v Orehku razvitje prapora Zveze borcev, združeno s praznovanjem •krajevnega praznika. Ob razvitju b*> kratek program a sodelovanjem godbe na pihala »Svobode« Kranj, recitatorjev in pevskega zbora. f*Opeldne bo v prijaznem gozdičku nad Savo tovariško srečanje, za ples pa bo igral tržiški* kvintet. Naklo — Gasilsko društvo Naklo priredi v nedeljo ob 14. uri tradicionalno vrtno veselico z bogatim sročolovom. Za ples in razvedrilo bo igral KUD-sekstct. Ce bo vreme deževno bo prireditev prihodnjo nedeljo. St razišče — Zveza borcev NOV S'raži'-'če prireja v počastitev 20-letnice vstaje Partizansko sreča- nje, in sicer v nedeljo, ob 15. uri, v Lipju pod Smarjetno goro. Na mitingu bodo sodelovali: godba na pihala Svobode Kranj, reeitatorji Svobode Straži šče in združena pevska zbora Svobode Stražišče in Dupelj. Humorist Kranjski Janez bo poskrbel za veselo razpo-lo enje. Po končanem mitingu bo igral za zabavo in ples kranjski jazz-ansambel s pevcema Ninom Robi čem in Zmagom Benčanom. rodbrezje — Prostovoljno gasilsko društvo v Podbrezjah priredi v nedeljo, 20. avgusta ob 15. uri, na Trati veliko vrtno veselico z bogatim sročolovom. Za ples in razvedrilo bo igrala tržiška godba. Rateče-Planica — Turistično društvo Rateče-Planica priredi v nedeljo III. PASTIRSKI REJ v dolini Planice v vznožju 125 m skakalnice. Ob 10. uri bo odhod narodnih noš iz Rateč, ob 11.30 za-ri'ttk prireditve, po 14. uri pa pros-ta zabava s plesom. Ob 18. uri bo žrebanje vstopnic. Zvedeli smo... 0 V Skofji Loki je v petih prostorih, ki so jih lepo opremili, nameščen dispanzer za šolske otroke, žone in predšolske otroke. Lotos so pregledali 1980 šolskih otrok. Mesečno pa pregledajo preko 140 malčkov in mater. f> V kranjski občini je pomanjkanje socialnih delavcev precejšnjo. Vendar se se v Višjo šolo v Ljubljani vpisali letos spet le trije slušatelji. naš RflZGOuoR UlinilllllillllllllilillllllllllillilllM^ 1 mopedom v Severno Predsednik kranjskega turističnega društva Stane Tavčar ie menda dovolj poznan, da ga našim bralcem ne bo treba posebej predstavljati. Morda si je v zadnjih letih prisluhi celo atribut »popularen*; le-tcga si je prislužil s svojimi popotovanji (s kolesom) po Evropi in ne nazadnje z odlično pripravljenimi ter zanimivimi potopisnimi predavanji, s katerimi je obiskal vse večje pa tudi mamše kraje na Gorenjskem. Poslušalcev in navdušenja, s katc-nm le-ti spremljajo njegovo še-gavo pa zanimivo pripo-vedova-nje in čudovite barvne diapozitive, nikjer ne zman-ka. Vse pa kaže, da Tavčar'!:c. Obsedla ga >c namreč potovalni mrzlica; ne zaradi same^i potovanja, temveč »aval'io . . . $:cer pa pust'ak dan te ga nade am.* Slišal sem, da nmeravat* obiskati Severno Afriko. Kakšen 've*ni popotnik* šegavo končal svoje pripovedovanje. Srečno, Stane! Srečno v imenu naših bralcev in v imenu našega uredništva/ S. S. PROTEST ZAHODNIH POVELJNIKOV - Poveljniki zavezniških sil treh zahodnih držav' v Berlinu so izro&li prertest komarrdantfl sovjetskih sil v Berlinu. Čeprav niso objavili ▼sebrne, sodfrjo * protestirajo zaradi kršitve sporazrana štirih držav in zaradi ptepo* vedi svobodnega gibanja med vzdržnim in zahodnim delam mesta. BERLINSKA KRIZA - Vznemirjenje, ki so ga povzročili zadivP ukrepi Nemške demokratične republike t Berlinu, se vsaj, K* zadeva vzhodni sektor, počasi potega in mesto dobiva, če izvzamer"0 neposredno bližino meje med obema področjema, spet običajno P*" dobo. Prometni zastoji, ki so jih povzročili z ukdnjenjem neposre<^ ni h zvez mestne železnice z zahodnim Berlinom, se še 7jmcr* občutijo, toda oblasti se trudijo, da bi jih z uvajanjem drug^ prevoznih sredstev povsem odpravili. V tovarnah, podjetjih jP trgovinah delajo v glavnem tako kot prej. Na mejnih prometnih središčih, pri Brandenhurških vratih. ' pri drugih vpadnicah zahodnega Berlina, so še naprej pripravlja močne policijske in vojaške sile z oklopnim! vozili in tanki. . BERLINSKA NOTA ZAHODNIH DRŽAV - Veleposlaniki zahodnih držav. Velike Britanije, ZDA in Francije so v Mos*^ izročili noto sovjetski vladi, v kateri protestirajo zaradi zap0*^ prehodov med vzhodnim in zahodnim Berlinom. V notah jo rct,r^_ da lahko takšna enostranska sprememba četvornega statusa Bef'"^ ~eamo poveča sedanjo rurpetost in nevarnost«. Uradni zahodnonemški krogi 60 zelo rezervirano sprejeli P1^ test, kajti pričakovali so »-odločno politično akcijo*. ^ V okolici Griinenwalda v zahodnem Berlinu pa so so manevri tnnkovskih in pehotnih enot britansko in ameriške v0^V«j Berlinski listi pišejo, da so to največji manevri, ki so Jih do£ imeli pri OriinonwaIdu. u NOVA ENOTNA VLADA ZAR - V Kairu so objavili *Pj*£ nove vlade, ki ima 7 podprodseednikov je prevzel tuz^ Portugalce že pred sedmimi leti. Vse kaže, da P^jji STRAH IN TREPET PORTUGALCEV galci pripravljajo na dolgotrajno in večletno borbo, da bi o*0^^ Angolo obdržali pod svojo oblastjo. Ccpr.iv v Angolo nenehno ^ hnjajo novo ok ropstvo, Cprav v.f.uh.io I • : I i ■, • ■' ,i -ti i*1". galski koionialisti ne morejo pohvaliti z uspehom. Pred wUillllllHI!lll!!ll!IIIIIIUttlilllllM^ mesecema, ob koncu deževne dobe, so bili portu žalski kolofl1*^ prepričani, da bodo upor Angolcov zadušil,, brž ko bo na^^e sušno obdobje. Zdaj, ko «o ponovno bliža deževna doba — J^vj** re konec septembra - Portugalci upajo, da bodo do začetka ^ -stabilizirali položaj«. .p OBSEDNO STANJE V TURCl.II - Turška i-stavodajiv« sLu' Sčina je sklenila podalj:\ati obsedno stanje v Ankari in <-'jV.,o\Si0 za tri mesece. V teh dveh največjih turških mestih je °^^ stenje že od lanskega aprila, ko ga Je uvedel Bajar M<''y- ^j^d* reJim zuradi študentovskih demonstracij, po katerih je bil* vržena. SOBOTA, M. AVGUSTA 1961 STRAN KULTURA IN PROSVETA ZA JESENIŠKE GLEDALIŠČNIKE NI POČITKA embra v Monaco Poletni meseci so običajno za gledališče meseci zasluženega počitka in priprav za novo sezono. Amaterskemu gledališču na Jesenicah pa letošnje poletje ni dano Počivati, saj bo komaj utegnilo določiti, kje se je nehala lanska ln začela nova gledališka sezona. Recimo, da je bila sredi junija sključena redna 6ezona, v kateri je bilo uprizorjenih 8 premier z 88 Predstavami; in te si je ogledalo nekaj čez 22.000 obiskovalcev. Delo pa se nadaljuje s študijem za obnovitev komedijo Tripče de Utolče. IZ MINULE SEZONE Navedimo še uspelo prvo republiško revijo mladinskih odrov na Jesenicah sredi maja. Lep uspeh te gledališče doseglo na reviji v Zagorju z dramo Globoko so korenine. Redna sezona pa se je razširila še s študijem krstne uprizoritve partizanske drame -Vihar Pred zoro-. To je gledališče uprizorilo na prostem v okviru proslav 20-letnice vstaje in občinskega Praznika. Na treh predstavah si je to novo delo ogledalo več kot fi500 gledalcev. Sezono so jeseniški gle-daliscniki torej zaključili z devetimi premierami, 91 predstavami m skoraj 29.000 obiskvvalci. Tako ■t- je začela tudi nova sezona s Ponovnimi vajami za komedijo Tripče de Utolče. V MONACO S komedijo Tripče de Utolče bodo jeseniški gledališčniki tudi gostovali na internacionalnem festivalu amaterskih gledališč, ki bo °d 9. do 17. septembra v Monacu. Nastopili bodo v četrtek, 14. septembra zvečer, in s 6vojo predstavo na tem festivalu tudi zastopali Jugoslavijo. Na festivalu sodelujejo še amaterji iz Anglije, Avstrije, Belgije, Danske. Finske, Francije, Grčije. Italije, Luksemburga, Nizozemske, Nemčije, Švedske in Švice. Sodelovanje Češke, Poljske in ZDA pa se samo nadevajo. Razen tega bo 16. in 17. septembra tudi kongres I. A. TA. to je Internacionalne zveze amaterskih gledališč, katere član je tudi Jugoslavija. Premiera na novo na-štud brane komedije Tripče de Utolče bo konec avgusta, ali pa tudi v začetku septembra, vseka- kor pa pred odhodom v Monaco. Razen priznanja, ki ga je gledališče Tone Ctrfar deležno z nastopom na mednarodni prireditvi, pa mu je naložena tudi velika odgovornost, da čim uspešneje predstavi našo amatersko gledališko kulturo v tujini. IN NOVA SEZONA Novo sezono bodo jeseniški gledališčniki začeli takoj po prihodu iz Monaca. S katerim delom bodo začeli sedemnajsto sezono, še ni določeno, okvirni repertoar pa je zaenkrat takle: domača dela so zastopana z I. Tavčarja »Pekel je pekel« in z Linhartovo komedijo -Matiček se ženi« v moderni priredbi. Klasični deli sta igri Spanca C. dela Barce -Sodnik Zala-mejski« in Aristofanova komedija Lizistrata. Iz sodobne tuje dramatike pa sta komediji -Zakonski vrtiljak« in -Otroci po želji« in dela Agate Christie -Misnica« in B Brechta -Dobri človek iz Se-čuana«. Za mladino sta pripravljeni dramatizaciji K. Mava ~Wi-nettou« in -Bagdadske pravljice«. Predvidena je tudi uprizoritev d->-mače operete. Razveseljiva Jc vsekakor tudi vest, da bo novo sezono gledališče začelo z novimi stoli v dvorani. nj NOVICE S KNJIŽNE POLICE PRGIŠČE PRAHU - Eveljma Waugha je izšlo v -Kiosku« pri Državni založbi Slovenije. Knjiga znanca angleškega ustvarjalca, ki jo tokrat dobivamo tudi v slovenskem jeziku, je pomembno delo, s katerim je pravzaprav Evelvn Waugh zaslovel v svetu. Delo pripoveduje zgodbe poplitvene angleške aristokracije. Zgodba se zaplete na angleškem otoku, 6e tu tudi razpleta, doživi svoj vrh v Braziliji, kjer tudi konča. Pisateljevi opisi pokrajine in ljudi so vseskozi prepričljivi in preprosti. Slog dela je sijajen in zato je ta duhovita knjiga še toliko prikupne j ša. JAMA — Sovjetski realist A. I. Kuprin je eno izmed velikih imen sovjetskega kritičnega realizma Pri nas ga poznamo po zbirki novel. Tokrat dobivamo v založbi Prešernove družbe in zbirki Ljudske knjige njegovo delo Jama. — Delo govori o prostituciji in slika, ki jo je Kuprin v svoji umetnini naslikal, je pretresljiva. Umetniški slog je dognan, njegov pogled na življenje zrel, KAPITANOVO OMIZJE - Dolgoletni ladijski zdravnik Richard Gor don nam je s hudomušnim -Kapitanovim omizjem« v založbi Prešernove družbe preskrbel prikupno knjigo za jesenske večere. Gordon pripoveduje bralcu zgodbo kapitana, ki je po dolgih letih zapustil svojo staro tovorno ladjo in postal poveljnik moderne prekooceanske potniške ladje. Ob tem pa z dobrim pridejo tudi težave. No, naš kapitan jih skoraj uspešno prebrodi, spodleti mu le za las JESENIČANI GOSTOVALI V ITALIJI Ansambel narodnih plesov jeseniške Svobode -Tone Cufar«, ki je gostoval doslej že v številnih krajih Slovenije, pa tudi T tujini, je na povabilo turističnega društva iz Trbiža pripravil nastop narodnih plesov tudi v tem kraja. Popoldne je priredil zabavni ansambel jeseniške Svobode na trgu v Trbiža promenadu i koncert, zvečer pa je nastopil ansambel narodnih plesov. Gledalci so narodne plese v pristnih narodnih nošah sprejeli z navdušenjem; pa ne le to: že aro pred nastopom so se zbrali na trgu ln čakali na prireditev. — ob koncu se zaljubi! Vsekakor je Kapitanovo omizje prikupno branje, ki ga ne gre zamuditi. VSTOP PREPOVEDAN - Hans Habe, avtor knjige Vstop prepovedan, ki je doživela doslej 18 prevodov, je publicist in pronicav človek. V svojem delu nam pripoveduje zgodbo padle Nemčije — Nemčije izza leta 1945. Izredna galerija oseb, uokvirjenih v sistem poraza in pomanjkanja, v sistem razkroja vobče, daje temu pretresljivemu delu še poseben čar. Knjiga je izšla pri Državni založbi Slovenije. Filmi, hi jih gledamo Pa poglejmo, kaj je po Go- stih deklet si često želimo) renjskih kinematografih novega v tem tednu. Na Je-se jugoslovanska KOČIJA SANJ in italijanska francoska koprodukcija, posneta po veUkem delu francoskega pesnika Viktoria Ilugoja — NESREČNIKI. V Žirovnici predvajajo film BRATJE KA-RAMAZOVI, na Koroški Beli NEODPOSLANO PISMO, sovjetskega porekla, v Kropi pa film z BB v naslovni vlogi ZENA IN NJENA IGRAČKA. V Ljubnem vrte kriminal ko INTERPOL, v Skofji Loki pa dober film — TRGATEV. DAN KO SO DELILI OTROKE in jugoslovanski fiim X 25 JAVLJA sta na sporedu na Bledu. Medtem, ko je prvi film malce zlagana humana pripoved o ljudeh, je X 25 JAVLJA tipični akcijski film. V Duplici je na sporedu VELIKA ZEMLJA z Gregorv Peokom v glavni vlogi. V Kranju vrte vvestrn OVČAR in odlični film KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA. Tudi sovjetski film OTROCI, ki je prejel doslej že številna priznanja, je na sporedu v Kranju. PREPROSTO DEKLE, nemške narodnosti (mimogrede — pre pro- te vedno dolgočasi v Kranju — tokrat v Svobodi. PODAJ HUDIČU ROKO -Moram reči, da sem od lega angleškega filma pričakoval dosti več. Ne trdim, da je film slab. Ne. vendar bi bil lahke boljši, saj je po snovi, ki se je loteva, sila aktualen. Ustvarjalci pa so ga ustvarili vse preveč po ameriških principih (in praksa je pokazala, da ameriški komercialni principi za umetnino nikoli niso zadostni). Izpoved o irskih upornikih zoper angleško tiranijo so ustvarjalci smelo začeli, malce okorno, včasih sentimentalno nadaljevali in v heapv endu končali. Tudi ktnec je iz-venel v smislu angleških kolonialnih pretenzij. Vse to je za umetnino p rc poceni, za nadpovprečni akcijski film pa dovolj in to -Podaj roko hudiču« tudi de! Film je skušal prerasti v družbeno dramo vendar samo skušal. Kljub temu pa jc James Cag-ney nenadkriljiv. Film si le oglejte. P. E. KULTURNI MOZAIK 0 Akademski zbor društva zveze študentov beograjske univerze »Branko Krsmanovič« bo septembra odpotoval na umejo v Kanado in ZDA. Na turneji bo - tako menijo — nasopil 62-krat. Turneja bo trajala 11 tednov, razen tega pa bo zbor koncerti ral pred odhodom tudi v Parizu. f» Pretekli četrtek so v umetniškem paviljon« v Slovenj Gradcu odprli razstavo norveškega ekspresTOnista Edvarda Muncha. Razstava sodi v okvir norveško-jugoslovanskega sodelovanja na kulturnem področju. % Poročajo, da je četrto mednarodno razstavo grafike v Ljubljani doslej obiskalo več kot 9000 domačih in tujih ljubiteljev likov- V ponedeljek začnemo objavljati nove dokumente iz NOB Ivana Jana pod naslovom MIHARIEVCI Jesen že trka na duri... - Foto: F. Perdan ne umetnosti. Odprta bo še do 15. septembra. £ Iz Beograda poročajo, da bodo vse beograjske fakultete v novem šolskem letu uvedle tako imenovano tretjo stopnjo visokošolskega študija. j ft Kakor vsako leto se bo Ju-I goslavija tudi letos udeležila mednarodne likovne prireditve v Sao Paolu. Razen del vidnih sodobnih ustvarjalcev bodo tokrat sodelovali tudi s srednjeveškimi freskami iz Gračanice, Visokih Dečanov itd. ® Arheološka skupina republiškega zavoda za varstvo kulturnih spomenikov in sklada za razvijanje kulturne dejavnosti je pred kratkim odkrila v Veliki vasi pri Leskovcu rimsko najdbo. Našli so rimsko peč za žganje gline in nekatere predmete, ki kažejo, da bo moč z nadaljnjimi izkopavanji odkriti še številne druge predmete. 0 Veliki sovjetski prsateij Kon-statin Fedin je napisal novo delo, ki se dogaja med drugo svetovno vojno -Ogenj«. Z avgustovsko številko ga je pričela priofočevati revija »Novi svet«. £ V Sovjetski zvezi so pravkar končali nekatere zanimive nove filme. Med njimi so prav gotovo izredno pomembni: Zgodbe o mladosti, Rdeča JaeVa in Deset korakov proti vzhodu. Zgodbo o mladosti tvorijo štiri pripovedi o življenju koTnsomolcev. Rdeča jadra pa 60 posneta po literarnem delu znanega ustvarjalca Aleksandra Grina . # Izšla Je dvojna Številka (8-9) Naše sodobnosti. Številka je to- krat zelo bogata in obsega blizu 200 strani. V njej pišejo tokrat Dušan Pirjevcc (O gledaliških vprašanjih), Anton Ocvirk (Slovenska literatura in realizem), Ivan Minati (Prevod iz 6odobne makedonske lirike), Lojze Kraigher (V hribih IV), Vladamir Kavčič (Tja in nazaj IV). Pavlo Zidar (Podobe mojega tedna), Mira Mihelič (Mladi mesec), Dušan Moravče (Cankarjeva v praških gledališčih po letu 1918), in drir.d. Razen tega je revija izredno bogata tudi v svojih stalnih rubrikah. g Letos republiška fotoamaterska razstava v Kranju Za letošnjo republiško fetoama-tensko razstavo je Fotoamaterska zveza Slovenije izbrala Kranj. Razstava bo odprta 10 dni. otvoritev bo za državni praznik. 29. novembra. Klubi bodo hkrati s to razstavo počastili tudi 20-lenico vstaje jugoslovanskih narodov. Vsi fotoamatenski klubi v Sloveniji se za razstavo že marljivo pripravljajo. Žirija bo namreč najboljša dela nagradila z 1 zlato, 2 srebrnima in s 3 bronastimi medaljami. Najboljši klub bo prejel prehodni pokal -Janeza Puharja«, izumitelja fotografije na steklo. U O Z £ R I ] fli Predvsem zelo oseben sem. Svoj osebni svet ne puščam vnemar, marveč ga povezujem «votom drugih. In končno -pedvsom sem ponosen in iskren ne maram krščanske morale — 'koli v življenju ne nastavim jakomu, ki me udari po levem te drugega, amj>ak ga uda-^ nazaj. Ob vsem tem pa setu ^,'noRen na vse, kar so mi pribo-n.u tisti, ki so padli in tisti, ki 80 padli. Ponosen sem nanje, J? 2*0lJ zato, ker so bili ljudje, S"*Pkk zato, ker bi bil z njimi, če bil dovolj star. Tole bo ob ti m ^Car st?m nameraval napisa-do» ° dov°li- Misel je zorela in ^°rela, in ce bi ne bil tega na-pra **** ^eITIi,v ni roman, pa če-bi h-in- novola nitl črtica...), ht*» iskren sam s seboj. Nisem don ?'" kjo noki! CinXn Ilava" t» človek sem, ki ima rad ljudi j, rJ*d bi imel celo tiste, ki niso v?^r' k«- vem kako ubogi so iir»TVOjl nev,ov^ki podobi), rad r{Klm "inje nebo in zelene trave, likolmam' in v*n«n*rJaiP m°: ve" j_ c<»te in bele hiše. rad imam \ ln d<-'ž- Vidite, čudo tak sem toliko tleočev, Itotieocev. In <;,di liU-ratUt«, Pisar '/;*radi ljudi in ker moram "to n ° llud h zn limU- in to fi" M.0 Utlne Stvari, kako se ju N. V ' i^n?" *totraj ponesrečil, da so •tavo ^u C pripravili novo raz-ja;0 l!"^ 8 katerim potem znvi-'istov ,'h' °trrvi - ga tega sem sedel in napisal. Napisano je bilo pred dnevi na popotovanju po Avstriji, in zato je še toliko bolj iskreno. Gospod Werner Huss je danes popoldne v hotelu B v kraju C preživel prijeten dan. Pravijo, da je doma nekje iz Westfalije. O-poldnc je sedel za mizo ln prikupno zacmokal ob pečenih pi- imdh. Po kosilu ee Je z dvigalom odpeljal V svojo sobo, še prej pa je stisnil natakarju nekaj pfe- Med vojno je bil tu. Tudi gospod Huss se je bojeval, vendar ne v Jugoslaviji. Bil je na vzhodu, pa v Holandiji tudi. Od tam se je v dneh zadnjih krčev umaknil v Berlin. -Nisem mislil, da imajo tako,« je pravil gospod Huss. Toliko vina in belega kruha. Dolgo v večer mu je hvalil lepote naših krajev, bile pa so bolj ali manj le lepote s tolstimi bedri. Vidite, tako je bil gospod Huss, ki se je ugaja Brat gospoda Hussa je bil letos v Holandiji; ko sta se razhajala, je gospodu Hussu omenil o tistih napisih v hoiandskih gostilnah, da psom in Nemcem ne strože jo v gostinskih lokalih. V neki restavraciji v naših krajih so si trije avstrijski mlečno-zobci za dinarje zamenjane šilinge, kupili piva in vina. Menili so, da so si s tujim denarjem in z usnjenimi suknjiči kupili tudi pravico razgrajati in žaliti. Mor- w m i I i J i i t I nigov drobiža; tudi dečku v liftu je dal napitnino. Ko je pospravil prtljago so je odpeljal z lepim Mcrcedosom. Tako jo prepotoval dobršen kos zemlje, o kateri so doma včasih čudno govorili. Slika ni marala ■premeniU svojega Okviri. Gospod Huss je dajal napitnino v pfenigih in jedel in cmoka) in slikal in, ko je končno , anl mejo in «e vrnil domov, se Je razburjal nad našimi cariniki. Ko sta z bratom Hermanom sedla k čaši piva v bližnji krčmi, mu je gospod Hues pripovedoval o Jugoslaviji. Prikupna dežela, dobro vino in dobri pi-ičanci in lepa dekleta. Brat Herman Je poznal krajo, kjer Je bil hodil njegov 6tarejAi brat, lastnik trgovine a stekleno bižuterijo. med zadnjo vojno tolkol za Sta-lingrad in Antwerpen, zadovoljen z Jugoslavijo, s tisto deželo, proti kateri ee je boril njegov brat Herman. To je res lepa dežela. Res je bila lepa. Jedel je kruh (pšenica je zrastla na njivi, kjer Je pred osemnajstimi leti padel Janez Marine) in jedel piske (ki Jih je zredila mati padlega Ma-rtnea in prodala v KmetiJ*dco zadrugo), od tod pa so prišle v kuhinjo hotela B. dal je napitnino majhnemu dečku, ki mora med počitnicami v službo, da si zasluži za počitnice; njegov oče je padel m <-d zadnjo vojno nekje na Poreznu (mati hoče, da sin dela; vedno pmvl — treba w Je naučiti ceniti pr islužen i kruh). Gospod iluas se bo ^o vrrul, zares mu i da so razgrajali dlje, kot bi razgrajal nekdo drugi, toda konec koncev so jim le pokazali vrata. Avto znamke Volkswagen z oznako -D« jo obstal nekaj metrov od kriiiiča. Gospod z očali je Izstopil. V bližnji trgovini ti je kupil sadje in sendviče. In ko ga je nekdo opomnil, da na tem mestu ne sme parkirati, so Je ta nesramno zarezal... Ce bi naAteval zgodbe in zgodbice, bi jih ne bilo konca. Vidite, vse to so zgodbe slovenske lirične duše. Pravijo, da kmalu odpuščamo in, da smo liriki! Jaz menim, da imamo zadosti moči tudi za epopej«. Toda preradi po-znbljamo! Če marširamo po starih potih in prirejamo mitinge — potem vnaj mjedim tako, ne samo> zaradi tega, da bi bili zopet skupaj. Včasih bi morali pomisliti tudi na tisto, zaradi katerih smo marširali. In kadar režemo rezine gostoljubja, jih režimo tistim, ki jih zasluzijo. Svet se je dana? spremenil. Vsak misli za 20 in 30 let naprej — redki so, ki mislijo na 20 in 30 let nazaj. In tleti, ki mislijo, so starci. Zakaj reklo je, da so tisti, ki obujajo spomine, starci! Jaz sicer tega ne verjamem... pa I v i I Bi i vseeno... Ca« zaceli vse rane. Justifikacija Eichrrtanna bo pomiritev vesti, bo nadomestilo za vsa tista življenja, ki so izginila pod njegovim -peresom«! Da, da tako je. Gospod Kraut je pred vojno v Nemčiji izdeloval oefetteM dele za vojaške radio-oddajne postaje, med zadnjo vojno merilne naprave za lopove in elektronko za Messersmite. Zdaj dela otroške igračke. Prodajamo jih tudi pri nas. Pravijo, da bo Nemčija dobila atomsko oborožitev. .. Ne smete misliti, da so vsi taki. Mnogi tudi prihajajo, tiho in skromno na obale jezer in rek in tam ostajajo. Eden takih je bil Werner Hainbrand. V reviji Quick piše o prawkwsn^em festovki na Koprskem takole. -Ce se ne motim, so bile horde modernega nemškega Džingiskana tudi v krajih severnega Jadrana, tam kjer se na peščenih plažah danes ponujajo vročemu mediteranskemu soncu mlada telesa njihovih potom-i cev. Povabili so me na predstavo . jugoslovanskega folklornega festivala, ki se je odvijal kar na petih prizoriščih, in sicer v Kopru, Ankaranu, Izoli, Portorožu in Piranu. Videl 6em to, česar doslej še nismo videli: življenje v poletnem naletu. Lepoto plesov, skladnost gibov, vonj svobodne zemlje, vrisk jugoslovanske melodije. In verjemite mi — malo me je bilo sram svojega porekla, že zategadelj, ker sem čutil željo, da bi bil tudi sam rad vesel življenja. Pa me je nekaj v meni opozarjalo, da tega nisem vreden.« Vidite, to je vse. Kolegi v novinarstvu bodo rekli: ni globoko (res ni — meni je naj glob je življenje), mnogi bodo ugotovili -politično zgrešeno — diši po šovinizmu«. Upravnik hotela S (ki 6e tujim gostom klanja, našo pozdravlja s poslovnim smehljajem), bo samo preletel vrstice in se spet sklonil nad prispelo pošto, kjer na javlja jo svoj prihod ljudje izza meje. Statistika bo zabel ožila povprečje, kakor vedno! Toliko nočitev več... Tole pisanje dopolnite 6 tem, kar o te» stvareh veste. Veliko veste! FV>-tem bo tale zgodba čisto popolna! Jetre Kobal 55 STRAN SOBOTA. 19. AVGUSTA 1961 OBVEŠČEVALEC Iti D L I OGLASI PRODAM IZVRSTNE SUHE LOVSKE KLOBASE MESARSKEGA PODJETJA STIČNA IMA NA ZALOGI TRGOVINA DELIKATESA V KRANJU Poceni prodam omaro za obleko, pisalni stroj in radio z gramofonom. Naslov v oglasnem oddelku. 3248 Prodam dve konjski opremi po 12.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 2938 Vespo 150 ecm, registrirano za leto 1961 prodam. Pševeka 15 Kranj, ali tel. 21-31. 3260 Prodam dve zazidljivi parceli ▼ Šenčurju, lokacija odobrena. Naslov v oglasnem oddelku. 3243 Prodam dojenčkovo opremo — skoraj novo. Naslov v oglasnem oddelku. 3253 Prodam dromelne za gumi voz, Brivsko frizerski salon Kranj. Maistrov trg 2, bo prodal naslednja osnovna sredstva: 3 aparate za parno trajno 3 brivske stole 2 haubi za sušenje las 2 električna aparata za trajno 5 grelcev za klešče na špirit 2 umivalnika Pravico do nakupa imajo zlasti podjetja soc. sektorja, če pa bi teh ne bilo, lahko kupijo tudi zasebniki. Prodaja bo v ponedeljek, dne 21. avgusta 1961 ob 9. uri na Maistrovem trgu 2. 16 col. Novak, Prebačevo 12, Šenčur. 3264 Motor 98 ccm NSU ohnovoljen prodam za 18.000 din in moped »Pani« nov za 75.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 3265 Prodam 2,5 leti staro kobilo -Hafling. Vogle 88, Šenčur. 3266 Prodam motorno kolo znamke NSU »-Maks«, popolnoma nov še no registriran. Milar Franc, Vo-klo 51, Šenčur. 326T Prodam enostanovanjsko hišo z vrtom in nekaj njive ali pa brez nje. Duplje 49. 3268 Prodam motorno kolo BMVV 250 ccm, letnik 1954. Udir Alojz. Sp. Besnica 33. 3269 Prodam mo pet Tomo« po zelo ugodni ceni, dobro ohranjen. Naglic, C. JLA Kranj. 3270 Prodam 6 let staro kobilo. Luže 30, Šenčur. 3271 Prodam italijanski moped »Moskvi tto« na tri prestave ali zamenjam za težjega. Porive se na obrtni zbornici v Kranju, Prešernova 6 (dopoldan). 3271 Prodam piske — pohanre in kokoši — nesniee ali za zakoi. Kurirska pot 6, Kranj 3272 Prodam motor »Lambreto« 125 LD. Krizmanič Mijo, Gradniko-va 3 stanovanje 6. Kranj. 3273 Prodam »Opel-Olimpio« v odličnem stanju. Naslov v oglasnem oddelku. 3274 Prodam traktor -Ford« fergn-son z hedravljeno napravo, v prav dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku. 3275 Poceni prodam puhinjsko rabljeno pohištvo. N. K. St. Rozmana 4/1 V, Kranj. 3276 Prodaim dobro ohranjeno SO basno harmoniko. Škofjeloška 46, Kranj. 3277 „Avtopromet" Kranj sprejme v službo več šoferjev kategorije CaE I STB D Nastop 9lužbe takoj! Plača po učinku. Osebne prijave se sprejemajo do 25. avsusta 1961 OBVESTILO Oddelek za notranje zadeve OLO Kranj obvešča vse lastnike motornih vozil, da morajo vozila, ki jih uporabljajo v javnem cestnem prometu, registrirati najkasneje do 31. avgusta 1961. Po 31. avgustu ne bodo mogla voziti v javnem prometu vozila, ki ne bodo imela novih registrskih tablic. Torej za okraj Kranj rok za registracijo motornih vozil ni podaljšan. Iz pisarne ONZ Kranj Upravni odbor Medzadružncga lesno industrijskega podjetja »CeŠnjica« na Ccšnjici, p. Železniki razpisuje delovno mesto vodje komercialnega sektorja Pogoj: ekonomska ali pravna fakulteta in najmanj 5 let komercialne prakse ali ekonomska srednja šola in najmanj 10 let komercialne prakse. Osebni dohodki po dogovoru. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Nastop sluz.be takoj ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe najkasneje do 31. avgusta na naslov: MLIP »CeŠnjica« na Cešnjici, p. Železniki. Podjetje /a PTT promet v Kranju išče čistilko za čiščenje poslovnih prostorov v popoldanskem času. Intercsentka naj bi ne bila vezana na vožnjo v službo. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnjo pošljite Podjetju za PTT promet Kranj. Razpisna komisija Bolnisniee /a tuberkulozo na Golniku razpisuje prosti delovni mesti za 2 ADMINISTRATORKI NA BOLNIŠKIH ODDELKIH Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba in po možnosti praksa v zdravstveni administraciji. Prejemki po Pravilniku O delitvi osebnih dohodkov so ugodni. Prednost imajo kandidat in jc i/. Kranja ali bližnje okolice, ki imajo lastna stanovanja. Potne stroške za prihajanje na delo bo povrnila ustanova. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom na upravo bolnišnice najkasneje do I septembre 1961, Razpis velja do izpopolnitve delov rtih mest. Prodam dobro ohranjen štedil-nik-desni, nekaj zidne opeke in železno peč »gašperček«. Informacije Tavčarjeva 19 K. A. Kranj 3278 Ugodno prodam dobro ohranjeno motorno kolo Pach Roller 125 ccm. Ogled popoldne Kokrica 74. 3279 Prodam auto Topoli no C na dvorišču pri Jelenu v nedeljo popoldan. 3280 Prodam 27.000 kom. surove zidne opeke po 7 din. Lorber Franc, Pševska 18, Kranj. 3281 Ugodno prodam Volkswagen, prevoženo 40.000 lan. Zg. Brniki 4. 3282 Poceni prodam zelo dobro ohranjen desni vzidljiv štedilnik. Naslov v oglasnem oddelku. 3283 Zaradi vojaščine prodam motorno kok> Vespa, dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku. 3284 Prodam sadje za namakanje. Zadružna 3, Primskovo. 3285 Prodam dobro ohranjeno motorno kolo Galeb 150 cmm s prevoženimi 10.000 km. Možnost nakupa tudi na ček. Informacije in ogled pri upravniku Delavskega doma Kranj. 3286 Prodam leKeo dve leti staro 8,5 meseca brejo in seme rdeče detelje. Sp. Brnik 49. 3287 Prodam novo kolo za skuter, št. 3,50/10. Partizanska 21. Kranj 3288 Dvosobno stanovanje ugodno prodam. Sp. trg 2. Sk. Loka 3289 Prodam suhe deske 25x20x50 kub. m. Naslov v oglasnem oddelku. 3290 Ribiška zveza Kranj proda motorni tricikel in vodno črpalko za hišni vodovod z motorjem. Ogled v Ribogojnici — Besnica-. 3314 Na novi življenjski poti iskreno čestitamo Zdenki Dernič, na-meščenki in Dragu Vidmarju abs. ekonomske fakultete. 3315 Vsa tapetniška dela vam hitro, lepo in moderno izdela tapetnik Lakner Jože, Stražišče. 3212 Ugodno prodam dobro ohranje-nje vsakovrstne deske, letne in zimske obleke ter plašče, ter odeje. Titov trg 25/1. 3317 Prodam Vespo 125 ccm. Naslov v oglasnem oddelku. 3318 Prodam ohranjen vzidljiv štedilnik, levi na dve in pol plošči z ogrodjem za oblogo ploščic, dve enaki postelji in enodelno omaro. Vse v dobrem stanju po nizki ceni. Sp. Plavž 13, Jesenice. 3319 KUPIM Kupim deske 25 mm in 20mm. Joti Hinko. mizar Naklo. 3291 Kupim dobrega psa — čuvaja. Sajovic, Velesovo 23, Cerklje 3392 Kupim sadno prešo. C. na Klanec 29. Kranj 3283 Kupim zajčaico. Zupan Franc. Breg ob Savi 9. Kranj. 3294 Kupim dobro ohranjen ženski šivalni stroj. Kokrica 57. 3295 0 5TAL0 Dne 15. 8. sem izgubila od Ga-stoja do Kranja denarnico z vsemi dokumenti. Poštenega najditelja prosim naj jo proti nagradi vrne na naslov v dokumentih ali v gostilno na Gašteju. 3296 Izrvšujem vsa kovimMiisk&rska dela po načrtu ali vzorcu, hitro in solidno. Se priporoča Trekman Franc, Visoko 72. 3297 Sprejmem ključavničarskega vajenca. Peklaj Pavle, Mestni trg 23, Skofja Loka. 3298 Student išče sobo v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod -Gorenje«. 3299 Tapetniškega vajenca sprejmem. Babic Anton, tapetnik Radovljica. 3300 Dne 15. 8. popoldne od 4. do 6. ure sem izgubila denarnico od mesta Kranja do Naklega z precejšnjo vsoto denarja. Poštenega najditelja prosim naj jo proti nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku. 3301 Mizarskega pomočnika (lahko priučen) sprejmem. Mlakar Vinko, St. Žagarja 6, Kranj. 3302 Celo oskrbnino nudim dobrosrčni in pošteni tovarniški delavki, ki bi po delu pomagala v gospodinjstvu. Za odpočitek po delu bo preskrbljeno. Naslov v oglasnem oddelku. 3303 Nudim sobo in hrano upokojenki ali delavki, ki dela na dve izmeni za varstvo dveh nedoletnih otrok. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 3304 Sprejmem krojaškega vajenca. Pavlic Jože, Zanova 9, Kranj 3305 M očki, ki ima veselje do kmečkega dela dobi hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. 3306 Sprejmejm kova.vkega vajenca. Oskrba v hiši, Peric — Naklo. 3307 Pekarna Kranj sprejme v službo dva zunanja delavca. 3308 Na Bregu ob Savi 4 se je našlo rezervno kolo od traktorja. Dob; se na Bregu 4, Kranj. 3303 Dne 16. 8. popoldne sem izgubila ročno uro od tov. Save do visečega mostu. Poštenega najditelja prosim naj jo proti nagradi vrne na naslov-. Rogelj Pavla, Najdeno je bilo žensko kolo na Hrast je 26. 3309 Jelenovem klancu. Dobi se na Ljubljanski cesti 4, Kranj 3310 Sprejmemo moči za pobiranje zank. Gospodinjski biro Kranj. 3312 Učiteljica išče sobo v Kranju. Ponudbe oddati pod -Takoj •< 3313 OBJfiue RAZPISI Trgovsko podjetje »Murka« Lesce sprejme 2 delavca za Skladišče pohištva in specerije. Samsko stanovanje preskrbljeno. Ponudbe oddati na gornji naslov, nastop službe takoj ali po dogovoru. 3316 OPOZORILO TELEFONSKIM NAROČNIKOM GORENJSKE MREŽE SUPINE ATC Z dnem 20. avgusta 1961 se u-klnja karakteristična številka 955 za telefonske naročnike ATC Kranjska gora. Telefonske naročnike ATC Kranjska gora se kliče s kari k tor i stično številko 956 ATC Jesenice s tem, da se pred dosedanjo številko naročnika v Kranjski gori doda številka 8. Na primer: Naročnik Kranja kliče naročnika »Avloservis Kranjska gora tako, da izbira številke 956-813. naročnik z Jesenic pa samo 813 brez karakteristične šte-vilke. Enako kličejo naročniki ATC Kranjska gora naročnike na Je-senirah brej karakteristične številke 956. Na Jetncm dopustu jc tragično preminul moj ljubi mož. FRANC PODBEVSEK mesar v Skofji Loki Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 19. avgusta 1961 ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah. Žalujoča žena s sinom Ivanom Besnica pri Kranju, Novo mesto, Mokronog 18.8.1961 OBJAVA Kmetijska zadruga .Sloga«, Kranj, razpisuje prodajo osnovnih sredstev, med katerimi so 1 mlatilnica in več manjših vprežnih in ročnih strojev. Razprodaja bo dne 27. avgusta 1961 (nedelja) ob 8. url pred Zadružnim domom na Primskovem; dne 28. avgusta 1961 (nedelja) ob 11. uri pri Zadružnem domu v Zabnici. Prednost pri nakupu imajo gospodarnke organizacije. Eno uro po objavi prodaje, prodamo stroje privatnim interesentom proti takojšnjemu pla< ilu. Stroji bodo na vpogled 3 dni pred razprodajo na navedenih mestih. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube mamo MARIJE ARNEZ, roj. Vrlkavrh se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, stanovskim tovarišem in drugim, ki ste v teh težkih trenutkih bili z nami. Prav posebno so zahvaljujemo dobrim sosedom za pomot, vnem fl do <>8o din. čebula 60 din, kronrvvr 20 din. Soinača 80 <10 100 din. BtedkO zelje 20 do 25 din-solata 60 do BO din, peso 30 do 39 din, zelena paprika 60 do 80 dMjj Jabolka 30 do 40 din. hruške 1° din. slive 80 do 70 din. cvetača !;() do 100 din za k«, smetana 18 <'in za merico. i<-lilne buče 18 <1in" por 10 do 15 din. zajci 450 n" česen 10 do 20 din. pHcanel : ■ do 500 din. kokott 600 do 800 din. jajca 25 do 28 din za komad. Gospodarske vesti S) V primerjavi ■ preteklimi m< seri se junijska izvozna gibanj'1 posameznih panog niso vrll.k° spremenila. Izvoz pomembnej:i industrijskih panog je še nada*" zadovoljiv, zlasti lesne industrij0, barvaste metalurgije, kovi predclovalne, živilske, kemič^ industrije, Industrije nekovin. n° koliko manj pa Izvoz teksti1** industrije in industrije usnja 1 obutve. S) Preizkus naprav za avto«1* Učno Javljanje požarov In vio***/ Tovarna -Iskra« v Kranju J° l2, delala v sodelovanju i znano & ^ carsko družbo »Cerberua več na^ prav za avtomatu no javljanja žarov in vlomov. Na ncd.ivn«-pn izkusu na -m,:,1 k.-ni povel v Beogradu Je vzbudila 1,;|'V,'\!, pozornost posebna naprava alarm, ki deluje na osnovi fr'P ^ memlK" tempei ature. Brž, ko u'1\[i peratura v določenem Pr<*iU>'1, preide mejo 65 stopinj '''A/A\lo aparati javijo nevarnost '''''aj-we »godi tudi <>b najmanjšem SOBOTA, M. AVGUitTC flJRl ZANIMIVOSTI • RADIO STRAN ŠKOFJELOČANI BODO KMALU DOBILI NOV OBRAT DRUŽBENE PREHRANE Preurejanje menze lepo napreduje TRIKRAT VEČJA ZMOGLJIVOST KUHINJE IN JEDILNICE ZHHimiVOS TI Ze nekajkrat smo pisali o izredno slabih pogojih, v katerih je živoianla škofjeloška delavsko-UKluzbeniska menza, pa tudi o tem, da so že pred leti izdelovali načrte za njeno preureditev. Letošnje poletje so končno uspeli zagotoviti potreben denar in zastaviti z adaptacijo. Novo menzo bodo zgradili v dveh fazah. .Tako sedaj pripravljajo tiste prostore, ki jih doslej niso uporabljali za potrebe menze. Kletne prostore bodo usposobili za skladišče goriva in za shrambo živil. Sedaj gredo h koncu dela pri urejevanju hladilnice, sanitarnih prostorov in garderob. V na novo pridobljenih prostorih bo tudi moderno opremljena kuhinja, saj bo v njej velik kombiniran štectilnik, električni kotel za 200 litrov, stroj za lupljenje krompirja, ogrevalna miza, pre-kucna ponev in vrsta drugih na- prav, potrebnih za hitro in ekonomično pripravo hrane. Prvi del adaptacije bo po zagotovilih izvajalca del končan najkasneje do srede oktobra, tedaj bodo začeli s preurejevanjem prostorov, v katerih je Pila ee-daj kuhinja in jedilnica. Tu bodo uredili še dve manjši jedilnici in hodnik za strežbo. Upajo, da bodo vsa dola končana za Škofjeloški občinski praznik 19. decembra. Po izdelanem predračunu bodo dela veljala približno 17 milijonov dinarjev. Nova menza bo pri vsakem obroku lahko sprejela do 600 gostov, seveda v treh izmenah. M. S. MEHKI PROSTORNI PLAŠČI Na prvi pogled niso plašči za novo sezono prinesli ničesar novega. Ko pa dalj časa opazujemo, se nam zdi ,da je izbira krojev' bogatejša kot lani. Lahko boste izbirale od ozkih, ravnih plaščev, do širokih, poševno krojenih in celo z gubami. Na mnogih je pas blago označen. Ramena so nekoliko širša kot v prejšnji sezoni, a se zato ovratniki niso opazno povečali. Na mnogih ^plaščih jih sploh ni. Moderni so tudi stoječi ovratniki, bolj ali manj veliki, ki okvirjajo glavo tik ob vratu ali odstopajo od njega. Večji so 6amo krzneni ovratniki, ki so pogost okras novih zimskih plaščev. Dolžina plaščev, kakor tudi obleke, je v glavnem ostala ista. Nova konfekcijska trgovina v Kranju Prihodnji teden bo konfekcijsko Podjetje Modna oblačila iz Ljubljane odprlo v prostorih novega kina trgovino s kottfekicjjov Sodobni in veliki prostori novo trgovine omogo;;i'0 izredno veliko izbiro najrazličnejših vrst oblačil. Tako bodo tu prodajali • izdelke tovarn mo*im ženskim in,otroškim pe- Mura Muska Sobota. Rašica Ga- rildm. -oNekami;"plašči, plctenina- meljme pri Ljubljani, Ideal Nova mi, nogavicami, Tokavicuini, kra- Oorica. Modna oblačila Ljubljana, vatami in z drugimi predmeti za Konfekcija Ljvitomer, Uni verzal oblačenje. Domžale in nekaterih drugih. No- ' S. v«, trgovina bo dobro založena z Precej jc šport, modelov z 9/10 dolžino. Taki plašči so napravljeni tako, da jih lahko nosimo na obe strani, ali pa so podstavljeni z istim blagom kot je obleka, ki jo nosimo spodaj. Rokavi eo všiti prav na koncu ramen ali še niže, na mnogih modelih je opaziti kimono ali pol-raglam kroj. Novi modeli so lahki, kar je zasluga mehkih tkanin, iz katerih so narejeni: razne vrste tweeda, mehke kockaste tkanine, šet-lend ... I KLASIČNI KOSTUMI t Rdeča »-štajerka« je ktmetu La-f stavec Janezu iz Zgornjega Br-fnika št. 100 znesla jajce takšne f čudne oblike. Vzroki za nastanek t tega »-čudežnega jajca* so ostali za * sedaj nepojasnjeni. Lastnik kokoši meni, da je to samo enkratno presenečenje MLADI STARŠI - BISTRI OTROCI Kostim je zaradi svoje praktič-J p^^i univerze v Sizoku (zanesti postal nepogrešljiv v sarde-i dna Japorska) trdij0| da je ^ robi vsake žene. To sezono ne 'mladih etar^ih VGČja možnost, da uhaja mnogo iz okvira klasičnih *fef>do otroci kot pa pd gta. kostimov, a je ohlapnejsi in bolj fc&h. Da bi dokazali svojo trdi- te.-, so objavili rezultate svoje 'triletne ankete, v katero so zajeli '10.000 otrok. StarM teh otrok so bili razdeljeni na dve starostni '.-kupini: 22 do 23 in od 25 do 34 let. Otroci iz prve 6kupine so se ženski. Jopica je ravna ali z rahlo naznačenim pasom, toda nikoli oprijeta. Dolžina je zelo različna: komaj pokriva pas sega malo čezenj, včasih zdrsne pod boke; pri tem bc zvončasto širi in ostopafizkazali bistrejši, prav tako kot od krila. \ prvi trije otroci v družinah z „ .. ;:. ... ... i mnogo otrok. Krila postajajo vse bolj različna. Poleg klasičnega, ravno krojenega krila, se pojavljajo v gube polo-žer.a ali iz več delov krojena •krila ,ki se proti robu širijo. Tkanina je odvisna od namera uporabe kostima. Za prve sveže jesenske dni so kostimi sešiti iz povsem tankih volnenih tkanin. Ali pa je uporabljeno mehko blago, iz katerega lahko nosimo kostim okrašen s krznom tudi pozimi .Prav rade boste posegle tudi po tweedu in raznobarvnih koc-J kastih tkaninah. i Rdeča barva jo zelo pogosta, f prav tako barva plamena, posebno^ detajle. Vsi toni sive barve, f posebno barva pepela, predstav- r Ijajo pravzaprav novost nacije čmo-belo zavzemaj vidno mesto v večini kolekc r7- ^— S : i jredstav-* Kombi- f a jo spet f >lekcij. 9 t :-,l^t [<■ -i /nami« i/ Celja nastopajo «2-" K tuci i j >ki nasveti — ina- Milan Rovan: Ugotovitve inšpekcijske službe 0 izvajanju poletnih akcij varstva rastlin 12 29 Melodije aa opoldne J3.30 Slovenske narodne v različnih Uvedbah "•55 i/, romanticnaB. baletov 14 30 PiitvJuve dneva ll SPIl OD NEDELJE, 28. AVGUSTA DO SOBOTE, 36. AVGUSTA 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — Od Triglava do Ohrida 15.40 Pevca Pat Boonc in Doris Dav 16.00 Naši popotniki na tujem — Tilka Blaha: Izobraževanje v Zahodni Nemčiji 16.20 Mojstrski instrumentalisti in pevci 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Šoferjem na poti! 18.00 Scene iz opere lenu!a Leo.ša Janačka 18.40 S knjižnega trga 20.00 Ponedeljkova panorama zabavnih melodij 21.00 do 22.50 Z letošnjega festivala v Dubrovniku 22.50 Literarni nokturno 23.05 Plesna glasbi TOREK, 22. avgusta 8.05 Jutranji operni spored K vi Oddaja /a otroke 9.00 Zvoki za prijetno razvedrilo 9.40 ženski pevski zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra I i pa rja 10 IS Simfonični plesi in rapsodije 11 00 Zagrebški jezz kv«rt-t 11.15 Branj« z* vroče dni — F. Vur- nik: Mesto Kvomoi.no — I 11.35 Harfistka Stcftea 7u/!«>va in viokmčelist Vlado Poaar 12.00 Veseli hribovci igrajo in pojo 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Ciril Jenko: Vzgoja in sečnja drevja v poplavnem področju I] H Melodije /a opoldne 13.30 Pol ure s slavnimi pcv> i 14.00 Pcvd Marijana Deržaj, Vice Vukov, Krste Petrovič in orke-I« Ik-linuth Zacharias 14.30 Prireditvi dneva 14.35 Hali poalulaM čestitajo in pozdravljajo 15.40 Pianistka Ruth Slcnc*ynjka igra Chopinove rtu de 16 00 PotKaiikI ZfOdba — S Rozman: Spet na morje 16.20 Melodije " oddih in razvedrilo 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Blsl Arnič: Osroa simfonija »Na domači grudi« 18.00 človek in idravje 1140 Od plesiš-ča do plesišč« 18.45 Ljudski parlament 20.00 Poje zbor iz Dornberga p. v. Ce-neta Matičiča 20.30 Raocit Plovuin: Odšel brez naslova 21.33 Georg Fricdrich Handcl: Koncert za harfo in orkester 21.48 Zvočni kaleidoskop 22.15 Večer francoske glasbe 23.05 Posnetki II. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu SREDA, 23. avgusta 8.05 PostarCek v mladinski glasbeni redakciji 8.30 P'.v;.:..sko popotovanje od \trani do strani — Julic Forsvth Bat- schclor: Morska deklica 8.45 Pevec Ivo Robič 9.00 Vsaka ura ima svoj zven 9.38 Slavni skladatelji pri klavirju 10.15 Zabavni potpuri 11.00 Popevke se vrstijo 11.30 Deset minut iz. naše belcžnhre 11.40 Benjamin Britten: Preprosta simfonija 12.00 Dalmatinske narodno pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Span- ring: Izbor in pridelovanje oljnih rastlin 12.25 Melodije za opoldne 13.30 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča 13.55 Glasbeni desert 14.30 Prireditve dneva 14.35 Glasbena rocdigra 14.40 Slovenske narodne| po*mi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška 15.40 Ivan Zaje: Simfonija v c-molu 16.00 Radijska univerza — Miran Borko: Naše ozračje na meji I vesoljem 16.20 Koncert po icljah poslušalcev 17.00 I-okalni dnevnik 17.15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku 18 00 Hitri prsti 18.15 Plesni orkester Mav Oreger 18 30 Pesmi Boruta lisjaka 18 45 Sport in športniki 20.00 Majhna prodajalna s popevkami in zabavnimi melodijami 20 10 Marij Kogoj: Crn« maske 22.15 Zaplešite z nami! 22.50 Literarni nokturno 2V05 Nočni koncert ČETRTEK, 24. avgusta 8.05 Samospevi in druge kratke skladbe 8.31 Oddaja za cicibane 9.00 Naš zvočni magazin 10.15 Melodije iz. Verdijeve opere Rigoletto 11.00 Poje Komorni z.bor RTV Ljubljana p. v. Milka Skoberneta 11.15 Branje za vroče dni — F. Vur-nik: Mesto Kvomožno — II 11.35 Romunska, češka in sovjetska zabavna glasba 12 00 Slovenske narodne aoje duet Marija Gazvoda in Lovro Rešek, spremlja Avgust Stanko 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Franc Kovač: Krvomočnost pri govedu 12.25 Melodije za opoldne 13 30 Drobne orkestralne skladbe 14.05 Radi jih poahišate 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in iKMEdravl ja jo 15.40 Igra pihalni orkester JLA p. v. Pavla Bmilje 16.00 Pojo zabavni zbori 16.30 Trije operni baleti y * 17.08 Lokalni dnevnik , 17.15 Straussovi valčki I7J0 Turistična oddaje 18.00 Jazz. na koncertnem odru 18.15 S sporedov Britanskega radia 18.30 Četrt ure popevk 18.45 Poletni kulturni zapiski 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in ivi prvo v 20.45 Glasbena medigra 20.58 Literarni večer — Lermontov: Demon — II 21.30 Luciian Marija Skerjanc: Koncert aa violino in orkester 22 15 Plesna jztesba 22.45 Aleksander Skrjabin: Pet ma- zurk iz cikla Devat mazurk op. 25 23.05 Posnetki II jugoslovanskega festivala na Bledu PETEK, 25. avgusta 805 Cdasba ob dela 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — Julic Forsvth Bat- schelor: Morska deklica 8.45 Uroš Krek: Sonatloa za godala 9 00 Od arije do arije 10 15 z nmlodTjaroi ob obalah juznrfh morij 11.00 Sestane* instrumentov 11 40 Otroci pozdravljajo 12.00 Vokalni oktet bratov Pirnat iz Jarš 12.15 Kmetijski nasveti — Janko Strmčič: Naša perspektiva v proizvodnji in potrošnji cvetja 12.25 Klavir v ritmu J 2.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.30 Veseli zvoki v ljudskem tonu 13.55 Iz Donizettijeve zakladnice melodij 14.30 Prireditve dneva 14.35 Popevke na tekočem traku 15.40 7Tbbr Slovenske filharmonije dirigira Lovro Matačič 16.00 Športni tednik 16.20 Godalni ansambli in vokalni zabavni ansambli 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Koncert za vas 18.00 Trio orglic Reisner 18.t5 Bolgarske ljudske pesmi 18.45 Iz naših kolektivov 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Iz del Antonina Dvofaka 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Razpoloženjski zvoki z. orkestrom Jackie Gleason 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Jugoslovanska žetev v komorni glasbi SOBOTA, 26. avgusta 1.05 Na.šl glasbeni • uspehi v preteklem šolskem letu 8.30 Pionirski tednik 8.58 Vlbrafon in kitara 9.00 Glasba onkraj Atlantika 10.15 S sprejemnikom na dopust 12.00 Vaški kvintet s pevci 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ivanka. Merhar: Kako naj bi pocenili pitanje mlade živine 12.25 Narodne pesmi in plesi iz bratskih republik 12.45 Havajski zvoki It3(1 Nekaj razpoloženjske glasbe 14.00 Pol ure v vedrem tonu 14.30 Prireditve dneva 14.35 Nafti poslušalci čestitajo in pardravf jajo 15.40 Iz del Marjana Kozine 16.00 Humoreska — K. Knsenberg: L« Botella 16.20 Zabavni orkester Le« Baxter 16.40 Moški zbor »Enakost« iz Kranja p. v. Viktorja Fabiaošja 17.00 Lokalni dnevnik 17T5 Ptssm spored zabavnih zvokov 17.30 Po khro se dobimo ItDO Dvn prizora iz opere Manon J. Messeneta 18.20 Pozdrav z gora 18.45 Okno v svet 20.00 Domači vižarji se kosajo 20.20 Radijska komedija — Alexadre Rivemale - Henrv Golpi: Slon v hiši 21.21 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Plesna glasba Televizijski spored NEDELJA, 20. avgusta Športno popoldne 20.00 Sedem dni 20.45 »Oliver Twist«, angleški igrani film PONEDELJEK, 21. avgusta 20.00 TV dnevnik 20.20 Tedenski športni pregled 20.35 »Doktor z glavo in brado«, komedija TOREK, 22. avgusta Prenos tujega sporeda SREDA, 23. avgusta *. 20.00 TV dnevnik / S 20.20 TV reklame 20.35 »Letni panoptikum«, zabavna oddaja 21.35 Aktualne teme 21.50 TV film iz serije »Reševalne ekipe« ČETRTEK, 24. avgusta 19.30 S poti po severni Afriki 20.00 TV dnevnik 20.20 TV film iz serije »Poletno potepanje« 20.50 TV obzornik 21.20 Sakramenska frklja - francoski igrani '-n PETEK, 25. avgusta 20.r~ V dnevnik 20.20 Aktualne teme 20.35 »Umor v pariški četrti« — iran-coski igrani film SOBOTA, 26. avgusta 19.00 Južnoazi»sko področje — reportaža 19.30 TV film iz serije Velvct 20.00 T V dnevnik 20.20 Spomin — dokumentarni film 20.30 Vinske pesmi — glasbeno zabavna oddaja 21.30 Jaguarjev prijatelj _ glasbena oddaja 22 30 TV film iz serije Canonnball 7736 |p STRAN G LAS SOBOTA, 19. AVGUSTA Mfil MED NAJBOLJŠIMI SLOVENSKIMI IGRALCI NAMIZNEGA TENISA NA BLEDU Z DVEMA REKETOM A ? BO FRELIH PRISTOPIL K TRIGLAVU BLED, AVGUSTA - TA POPULARNI LETOVIŠKI KRAJ NA GORENJSKEM JE LETOS PRIZORIŠČE PRENEKATERIH PRIPRAV ŠPORTNIKOV NA NASLEDNJO TEKMOVALNO SEZONO. NAJPREJ SMO TAM SREČALI NOGOMETAŠE CRVENE ZVEZDE, POTEM VESLAČE DRŽAVNE REPREZENTANCE, KI SE PRIPRAVLJAJO ZA EVROPSKO PRVENSTVO V PRAGI, PA TUDI MANJ ZNANE ŠPORTNIKE NOGOMETAŠE LJUBLJANSKIH NOGOMETNIH KLUBOV IN SKORAJ VSE NAJBOLJŠE SLOVENSKE NAMIZNOTENlSKE IGRALCE. NAS ZANIMAJO PREDVSEM PRIPRAVE SLEDNJIH, KI SE MUDE TE DNI NA BLEDU. x4-dnevni trening najboljših slovenskih namiznoteniških igralcev vodi ing. Stane Rebolj, organizirala pa ga je Namiznoteniška zveza Slovenije. Na treningu sodelujejo razen Tom ca, Terana, Toma-žiča in Kerna, vsi tisti slovenski najboljši namiznoteniški igralci, ki niso imeli možnosti sodelovati na zveznih treningih. Ko smo jih te dni obiskali, smo na pripravah na Bledu videli vsa najboljša slovenska dekleta v tej športni panogi, potem vse mladince, razen Freliha, ki je na pripravah v Ravnah na Koroškem. Kako poteka delo na treningu nam je pripovedoval trener, ing. Stane Rebolj: »V začetku moram poudariti, da sem z igralci, ki prisostvujejo treašaupa, povsem zadovoljen. 2-kttt na dan imamo knndicijski toaaing, kjer prebodi in preteče vsak igralec skoraj 10 km. Povedati moram, da je dvorana, kjer imamo dvakrat na dan trenius; ca mizo, oddaljena od Zake, kjer stanujemo, skoraj 5 km.« »Zanima nas še, kako me počutijo igralci?« ►►Prve tri dni je bflso milo teže, ker posamezniki še niso bili vajeni takšnega tempa treninga. Sedaj je kar v redu, ker so skupaj na treningu seniorji in juniorke. Pravzaprav bi morali imeti dva tečaja te vrste, toda Namiznoteniška zveza nima dovolj denarja tn zato drugega tečaja verjetno ne bo organizirala.« »Kakšen je pravzaprav namen tega treninga?« »Namen treninga je, da bodo slovenski vrhunski tekmovalci do- »Kje so vzroki, da ne pride do združitve?« »Teh je več. O združitvi ne morem govoriti, medtem ko bom o prestopu obeh Igralcev, Freliha in Cadeževe k Triglavu povedal. Ca-deževa je že pristala za prestop k Triglavu in bo prihodnjo sezono že nastopila za Triglav.« »Kako pa je s Frelihom?« »Ta bi tudi že prestopil k Tri-lepe rezultate. Ves problem je v , glavu> vendar gx ovira njegov tem, da bi se oba kluba združila j sUrc$i brat, kj temu nasprotuje, v enega, ali pa da bi Frelih in i Upam, da bomo tudi to uredili. Cadeževa pristopila k Triglavu.« I Ce bi oba igralca pristopila k Tri- glavu, bi imeli prvič res kvalitetno moško in žensko ekipo, drugič bi potrošili precej manj sredstev na raznih zveznih tekmovanjih, ker bi šli na ta tekmovanja res samo kvalitetni igralci. Sedaj pa se je dogodilo, da je Triglav odpotoval na primer v Sarajevo s svojimi najboljšimi tekmovalci in če je hotel imeti popolno ekipo, je moral s seboj vzeti še manj kvalitetne igralce. Enako, ali pa še v večjem obsegu se je dogajalo pri Mladosti. Menim, da bi se bilo ob tem vredno zamisliti!-« M. Zivfcovič H a^E^H aH lV aH ^B^aH ^^^^^ ^^^H ^B^^^ I j^K ■ ^^^^ ^^^^ Bilo je pred 30 leti. .. Bled, tedaj še malo znano klimatsko zdravilišče in letovišče, je sprejel v svojo sredo elito najboljših borcev igre na 64 poljih. Turnir, na katerem so se Blejčanom, razen Casabiance in dr. Laskerja, predstavili, svetovni prvak in nepozabni Aljehin, Bogoljubov, Nim-zovič, Stoltz, Tartakovver. Flohr, Kashdan ter Slovenca dr. Vidmar in mladi Pire, je pomenil dogodek zase. Aljehin, ki je v tistem času po maratonski igri s Casablnn-co, za naslov svetovnega prvaka, bili potrebno osnovo za nadaljnji dosegel najvišje priznanje, je tu- trening. Mladinci .so podoben trening- že imeli, medtem ko so bili člani ves čas prikrajšani.« »Kateri je trenutno največji problem v slovenskem namiznem tenisu?« »Največji problem so trenerji In odnos nekaterih igralcev do njih. V Sloveniji so skoraj vsi klubi brez trenerjev. Tisti trenerji, ki pa se aktivno ukvarjajo z delom, lih igralci ne jemljejo resno. K alta bomo premostili to težavo še ne vidim točnejra izhoda.« »Tovariš Rebolj, vi delate kot trener in Športni delavec v kranjskem "amiznoteniškem klubu Triglav. Povejte nam, kakšne so trenutne perspektive namiznega tenisa v gorenj1 ki metropoli?« di na blejskem turnirju pokazal vse, kar zmore. Ko so ga ob slovesu radovedni ljubitelji šaha in novinarji vprašali ,čemu pripisuje svoj izreden uspeh, je z nasmehom, v katerem ni prikrival očitnega zadovoljstva, odvrnil: »Kako ste vendar pričakovali, da se bo končal turnir? V tako gostoljubni deželi m v prijetnem kraju, kot je Bled, se turnir ni mogel zaključiti drugače.« Posebnost na turnirju je namreč predstavljala občutna zmaga Aljehina, saj je svojega zasledovalca Bogoljuba prehitel za celih 5,5 točke . . . Primer, ki je vsekakor edinstven v zgodovini šahovsko igre. Naša predstavnika dr. Vidmar in Pire. sta sicer že takoj Znano je vsem, da v Kranju resno posegla v odločilno borbo danes delujeta dvi namiznoteni- i vendar sta ob koncu zajedla me- ska kluba, in sicer Mladost in Triglav. Oba kluba imata nekaj kvalitetnih Igralcev; pri Mladosti naj omenimo talent!ranega Freliha in Cadeževa, pri Triglavu pa so Teran, Tome, Plutova, Knapova, Lamprctova itd. Iz tega je razvidno, da niti eden nftl dru? klub ne more sestaviti kvalitetne ekipe, ki bi Eastopala Kranj na raznih tekmovanjih. — Omenim naj tradicionalni namiznoteni >ki turnir za občinski praznik v Kranju, kjer so igralci obeh klubov rti na začelju turnirske tabele. Sicer pa je bil to že velik uspeh za mladega, tedaj šele 24-letne?a Vasjo Pirca, ki je šele prvič doživel »mednarodni krst«. Turnir je imel povsem drug namen. Bledu so se po tem času odprle široke motnosti ,da postane središče šahovske igre pri nas. To je postal. Ze 1. 1949 sta se ob jezerski "ladini pomerila naš velemojster Pire in bivši svetovni prvak dr. Euwe. Njun dvoboj se je končal brez odločitve - 5:5. Leto dni za skupaj zastopali Kranj in dosegli tr-m je bil Bled znova v sredi- šču zanimanja. Nekatera priznana imena — argentinska velemojstra Najdorf in Pilnik, Belgijec O'Kel-ly, Rehletab in naša mlada generacija — Ivkov, Matanovič, Fu-derer, so izpolnila turnirsko tabelo velikega mednarodnega turnirja. Zmaga je pripadla neuničljivemu veteranu Najdorfu, ki je zbral preko 10 točk. Od tedaj* je postal Bled dobesedno »prazen« za šahovski svet. Sele pred dvema letoma je ponovno oživel... V »Kazini« so se namreč zbrali velemojstri in mojstri v borbi za najvišja mesta na medeonskem turnirju za naslov svetovnega prvaka. Jugoslovani, ki smo imeli SPORI v državnem prvaku Gligoriču svojo edino resnejšo možnost, žal nismo uspeli. Simpatični »Gliga« je s »čudežnim dečkom« iz Brocklv-na, F.scherjem delil peto in šesto mesto, vsa prva mesta pa so pobrali sovjetski predstavniki. Med njimi je redkobesedni novinar iz Rige, Mihalj Talj osvojil prvo mesto. V teh dneh je Bled. kljub svoji turistični sezoni, ki prehaja že k višku ve.s v znamenju bližnjega Yelikega turnirja šahovskih velemojstrov sveta. Prireditelj spominskega turnirja ob 30-lctnici srečanja velikih strategov šahovske igre — SZS je na ta turnir povabila vso svetovno elito. Med njimi celo vse štiri še živeče svetovne prvake, Botvinika, Talja, Smislova in dr. Euweja, ki pa je žal že pred časom odpovedal svojo udeležbo. Razen teh bodo sodelovali na turnirju še Reshewsky JUTRI OTVORITEV NOVE ROKOMETNE SEZONE V KRANJU — MLADOST : ODRED Nenavadno zgodaj se bodo letos odprla rokometna igrišča. Ze jutri, v nedeljo 20. avgusta, bo namreč otvoritev nove jesenske rokometne sezone. Na sporedu bodo pokalne tekme. To nedeljo bodo štartale moške ekipe, in sicer v osmini finala cupa I.RS. Kranjska Mladost je imela pri žrebu precejšnjo smolo, saj jc naletela na najhujšega tekmeca, večkratnega slovenskega prvaka in sedaj člana II. zvezne rokometne lige Odreda iz Ljubljane. Favoriti so seveda Ljubljančani, saj so se pred slabima dvema mesecema borili celo za vstop v I. zvezno ligo. Skoda, da Mladost to nedeljo ne bo nastopila v kompletni postavi, saj bi po lepi igri z Obi 1 i čem iz Beograda (zmagali Kranjčani s 17 :14) pred tednom dni lahko naredila mnogo močnejši odpor, kot ga bo sicer. Začetek tekme bo točno ob 10. uri na igrišču Mladosti. % Ženske bodo prišle na piano naslednjo nedeljo, prav tako v tekmovanju za pokal Jugoslavije. Kranjčanke se bodo doma srečale s Svobodo II in po računih na papirja bi se morale brez posebnih težav uvrstiti za naslednje kolo v četrfmale. DRUGA ZVEZNA WATERPOLO LIGA Chvatal stokrat v dresu Triglava Triglav: Primorje 2:2 in Fischer ter morda nekdanji mladinski svetovni prvak Lom-bardy; nadalje Najdorf, Unzicker, Uhlmann, Szabo, Pachamn, Olaf-fson, Donner in naše zastopstvo — Gli goric, Matanovič, Trifuno-vič, Ivkov, Bertok, Kranjčan Puc in Parma, ki bo dopotoval na turnir neposredno po zaključku svetovnega mladinskega prvenstva. Dokončna izbira nastopajočih bo znana tik pred začetkom turnirja, ki bo v času od 2. septembra do 4. oktobra. Tako pričakuje tokrat Bled trenutno najmočnejše šahovske borce. Razen teh računa prireditelj še na znane sovjetske šahiste: Korčnoja, Gcllerja in Spaskija. Po vseh računih sodeč bo blejska preizkušnja zbrala nič manj kot 20 »velikanov« šahovske igre I. V. Kranj, 18. avgusta. Po končanem plavalnem delu dvoboja z reškim Primorjem so se v okviru prvenstva II. zvezne lige pomerili še Tvaterpolisti obeh klubov. To je bila zadnja tekma pred finalom, ki bo po vsej verjetnosti v Kranju. Dvoboj se je končal neodločeno 2:2 (0:1, 1:0, 0:1, 1:0), s tem pa so člani Primorja zasedli v ligi prvo mesto z 10 točkami pred Primorcem (9); Triglav je s tromi točkami tretji, Vela Luka pa z dvema zadnja Kranjčani se bodo lahko v finalu potegovali za 5. mesto. Sinoči je slavil svoj stoti nastop v Triglavovem moštvu Borut Chvatal, ki mu je Kocmur pred tekmo v imenu plavalnega kluba izročil darilo in čestitke, njim pa so se pridružili rudi gledalci in nasprotnikovi igralci. Primorje- Bohorič, Koprivnikar, Dobrila, Vukelič, Baraba, Peravič, Viola in Sumar. Triglav: S. Brinovec, PetriČ, Brandner, Chvatal, V. Brinovec, Veličkovič, Rebolj, Kocnrmr, Košnik, Pičulin, F. Rebolj. Sodnik Jakupčevič iz Bjekncar-ja; gledalcev preko 1500. Tekma je bila zelo razgibana in je navdušila številne gledalce, ki so zlasti pozdravili domače igralce, saj so le-ti ves čas imeli več od igre ter so gostje na koncu celo zadrževali žogo iz bojazni pred prvim porazom v sezoni. Prvi je goste povedei v vodstvo Vukelič, vendar bi kranjski vratar Slavko Brinovec z malo več prisebnosti ta zadetek lahko ubranil. V drugi četrtini je rezultat izenačil Drago Petrič, ki je pokrit od reškega branilca dosegel zelo lep »gol na slepo«. Gostje so v tretji četrtmi spet vodili po Barabi, izenačil pa je z zelo lerpim strelom Kocmur. J. Z. Med mnogimi šahovskimi »asi« bosta na velikem blejskem turnirju sodelovala tudi tudi velemojstra Reschrvsky in Gligorić flbne VVemer Rlchter ■'•■nI tod tanko nadzorujemo vso okolico,« je dejal Reijerke. »No, da, če pridejo, ne moremo ničesar storiti.« »Obalna zaščita,« je dejal Guehler in se za-eanejal. Zvečer so šli po strojnico in jo postavili na »eraso. »Tako bo bolje,« Je dejal Konz. Legli so na roso-nico in počasi zadremali. -Guehler je ležal na hrbtu in gledal v noč. Morje je postajalo vedno tišje. , • Pred njimi se je nenadoma znašel Hahnemann. »Svinjarija,« je vpil, »vsi smrčite.« Guehler je slišal brnenje motorja pod teraso. Skočil Jc / rogoznice. »Kaj se je pripetilo?« je dejal Konz. »Odhajamo,« je dejal Hahnemann, »vi pa tukaj *ntri"lc.« »Kam?« Je vprašal Kcnz. »Ne vem. Sami se pozanimajte.« »Zapri gobec!« je dejal Guehler. »Kaj, tudi ta je spet tukaj!« je vzkliknil Ilahne-piann. Stekel Je navzdol k motornemu kolesu. »Naprej, fantje, pohit*>!« je zaklieal in se nasmehnil. ObhAi; so s«, vzeli strojnico in odšli na cesto. Tam jc stal njihov avtomobil. »Kaan?« je Bcijcrkc vprašal novega voznika. »Na drugo stran,« je dejal voznik. »Gradit obalne utrdbe.« Vozili so skozi mesto. Prihodnje jutro so prispeli na obalo onstran mesta Ln našli zbran ostanek svoje čete. Bilo je še esemnajst mož. Bu&chmann je priracal s krivimi nogami. »Takoj moramo pričeti kopati jarke« je dejal. Prehodil je zemljišče in označil, kje Je treba '-.»pati. Obala se je počasi spuščala proti morju, ki Je mirno in zamegleno ležalo v daljavi. Pričeli so kopati. Prvi sloj Je bil trd in kamnit. Razkopali »o površino zemlje in se zatem vkopali v zemljo. Po Buschmannovem načrtu je Šlo za celo mrežo jarkov. »Zaščitni jarki proti ladijskim topovom,« Jc dejal Guehler. »Taksna norost.« »Pri Prusih je vse norost,« Je dejal mladi Breutzmann, ki je tudi moral kopati. Kopali so ves dan. Sonce Je lezlo po nebu, ne da bi jim naklonilo vsaj malo sence. Slekli so suknjiče in kopali goli do pasu. Delali so izmenoma z motiko in lopato. Guehlerju so otrpnile roke. »Pojdi ln prinest trave,« je dejal Beijerke. »Presaditi jo moramo na izkopani pesek.« Beijerke je neutrudno kopal. Njegova gola, široka in potna ramena so se svetila na sonru. »Od/eni mušiee z mene!« Je dejal. Guehler je vzel dve rumeni kalužnlci In ga trepljal z njima po hrbtu. Kop. u so do popoldneva. Zvečer so v neki obalni vasici podrli staro barako. Tramove ln deske so naložili na avtomobil. »Zgradili si bomo imenitno bivališče,« je dejal Buschmann. Noč so prespali v majhnem gozdičku, naslednje jutro pa so pričeli spet kopati. Beijerke je kopal ko obseden. »Ko bomo to končali, bo vsegu konce.« Je dejal. Popoldne so pričeli graditi svoje bivališče ob majhnem gozdičku. Konz, ki Je bil po poklicu lesar, je svetoval. Tesali in žagali so, hiša pa je poeasi rasla. Naslednjega dne Je zrasla do strehe. »Proslavimo likof!« je vpil Konz. »s Om?« je dejal Guehler. »Videl boš, vse boš videl,« je dejal Konz. Okoli njih, po travnikih, so se pasle vel!kc črede goveda. Nihče nI skrbel zan'e. »Ubiti moramo vola,« jc dejal Beijerke. »Tele bi bilo boljše,« je deial nekdo. Bil je mesar iz Zgornje Slc/jjc, Imenovali so ga Filusch. Zvečer so sc odpravili. Beijerke se je vrnil čez pol ure. »Strojn'co.« Je dejal, »brez strojnice ne bomo ničesar zmogli.« Naslednjega jutra so Hahnemann. Filusch ln Beijerke sedeli v grmovju in trebili tele. »To tele jc veliko,« jc dejal Breut/mann. »Preveč je zraslo,« je dejal »Filusch. Vzel Je krvavi bajonet in ga borisnl ob škornje. »No,« je spet pričel Breutzmann, »zdi se mi. tla ste hoteli ubiti tele?« »Mar lahko ponoči ločiš tr'o od vola, ti oaranc?« • J iv n sem mesar« je dejal Preulzmann. ZvKer je bila fclla dograjena. Prekrili so jo z Z' len m i vejami laradi ll 1.1. Podobna je bila lnvsk hiši. Buschmn.nn se Je | ripcljal /. motornim kole on in prinesel pnlro pCSOdO vina. Filusch l-n Beijerke sta prinesla vcl'kc ponve, polne pečenih Jeter. »Tako, /daj lil't 'ete,- je dep.l Filusch. Pričeli so jesti. Guehler si je trpal v usta cele ko se jeter. »Ti ugaja?« le defal Beijerke. Prekrižal je roke. ■C sinjo naslonil na deblo in se smejal. »In ti. ne JoiT« »SU sem do grl*,« $• dejal Beijerke. Ko m > 11 spat. so bili sili. ••S'cilirič ima no sfvl dostojno streho nad i.davo,« je dejal Broutzinann. Guehler Je molčal. Ce pridejo nocoj Američani.« Je spel ilej.il BrcuUmaiui, »nas bodo v*c polovili.« koČ- »Tudi to ne bi bilo slabo,« je dejal Guehler. »Kaj pa govorite?« je mrmra! Konz. »NiČ,« Jc dejaJ Breut/mann. .»pr.-.v nič.« Ponoči je pričel nekdo vpiti, zalem drugi no vsi. »Ti, Breutzmann. si kaj op; / I? < »Da,« je dejal Breutzmann, >-b;;ihc« »Veliko jih je.« »Vs3 koliba jih jc polila.« »Tega ne morem več prenesti Se'jU Guehler. Vstali so, Vzeli odejo in odšli ven. Nebo je rJI° temno. Omotični od sna so šli drug za družini i', barak**-Praakall so se. Srbelo jih {e. Potem so se zavili odeje ln polegli na travo. Guehler je sedel zraven Breulzmanna pod nekim drevesom. Breut/mann ie dejal: • PO dežju vmrdl.« »Samo tega še manjka,« je dejal Guehler. »Se mnoRokaj nam manjka.« »Da,« je dejal Guehler, »Američani in . . .* »In konec pesmi,« je dejal Breut/mann. Guehlerju je padla na čelo de/evna kaplja In 'T,,, [x:":isi /drsela po nosu na tla. Zatem sta zaslišala kapljanje deževja po lr*v ' Bde s,-> velike, neverjetna velike kaplje. »Tole bo hud naliv,« je dejal Guehler. Nenadoma se je vlilo, kaVer i/ eebra. Dež jr P^j drl ske i dimno noč kakor vihar. Skočili so. /iTa°' odeje in sli kli i\:im| v barako. V baraki so bedel-Vst so besno preklfni \li. »Pri Prusih je v«,o skupaj veliko sranje,« so (Jt jaJI, nekdo pa jc vzkliknil: »Ti osraneti zgoraj so nas pustili tukaj, ti o*1" posrani.« Beiicike je globoko in mirno smrčal. I (lino ofl Ae spal. »Trop! -h... Je / ivpil pri vratih. »Baje so se izkrcali Američani,« Je dejal Breu<*' mimn. »Naprej,., jc zavpil Koai/, »naprej, pouitlU'5*