fošlnlit* platan« f gotovini.
L izidaj%7?-»P » /
Cena Din !>■+
Izhaja vsak dan zjutraj razven » ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1'—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20’—,za tujino 80-—. Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. S0-G0 fn 30-71
27.111,1031
Rokopisov na vračam«.
Oglasi po tarifi In dogovor«. Oprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-G8. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št 24, teL 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. raS.i Ljubljana 15.021.
St. 71
Ljubljana, petek, dne 27. marca 1981
Leto II.
Dr. Beneš o pogodbi med Avstrijo in Nemčijo
Osivariicv načria bi Češkoslovaško življensko iangiraSa - Gre za sivar pokoja in miru v Srednji Evropi - Popolno soglasje med državdmi Male anianie
Dr. Edvard Beneš’
Seja ministrskega sveta
Beograd, 26. marca. AA. Danes je bila od 11. do 13. pod predsedništvoni predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Zivkoviča seja ministrskega sveta, na kateri so nadaljevali razpravo o zakonu o uradništvu.
Predavanje o Jugoslaviji v Belgiji
Bruselj, 28. marca. AA. Snoči je v dvorani Edmond imel profesar Charles Pergament posebno konferenco o Jugoslaviji. Predavanje je aranžiralo kr. belgijsko zemljepisno društvo in belgijsko-jugoslovanska zbornica. Ko je predsednik zemljepisnega društva pozdravil navzoče, zlasti zastopnike Jugoslavije, je podelil besedo prof. Pergameniju.
Profesor je začel svoje predavanje z besedami, da želi belgijsko občinstvo seznaniti z državo, ki je prijateljska Belgiji. Nato je orisal štiri pasove Jugoslavije: planinski, jadranski, morav-sko-vardarskl in južno-srbski.
Profesor je povdaril, da je z Jugoslavijo po številu prebivalstva deseta država v Evropi. Omenil je, da je to poljedelska država, orisal na kratko zgodovino stoletnih bojev, ki so privedli junaški narod, ki je vreden spoštovanja, Cio zedinjenja, in povdaril prirodno bogastvo Jugoslavije in napredek njih pokrajin. Posebno pozornost je obrnil Srbiji, govoril je o turistično-zgodovinskem značaju posameznih pokrajin ter spremljal svoje predavanje s prekrasnimi slikami Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Mostarja, Skopi ja in Dubrovnika. Njegovi poslušalci so se divili lepotam Jadrana in umetninam v starih srbskih samostanih in zaduž-binah.
Profesor je dalje v svojem govoru povdaril čisti jugoslovanski značaj Dubrovnika in Dalmacije, mosta Srbije v srednjem veku. Na koncu je omenil , da bi morali obe državi vzajemno sodelovati in se je s toplimi besedami spomnil dela kralja Aleksandra, čigar sliko je projiciral na platno. Dvorana se je stresla od navdušenih in burnih vzklikov. Mnogi izmed navzočih so v predavatelju spoznali junaka iz svetovne vojne.
Na koncu predavania je povzel besedo podpredsednik belgijske - jugoslovanske zbornice Frangois in čestital predavatelju za njegovo studijo o Jugoslaviji, ki bo koristila belgijskim gospodarskim krogom in pomagala pri sklepanju čim ožjih zvez z Jugoslavijo. Nato je govoril predsednik belgijskega zemljepisnega društva, ki je predal profesorju spominsko kolajno. Ta kolajna ima na eni strani embleme društva, na dragi pa napis: »Belgijsko kraljevsko zemljepisno društvo Charlesu Pergameniju.
Pomembne izjave predsednika židovskega zborovanja v Subotici
Beograd, 26. marca. o. Po božji službi, ki se je vršila povodom včerajšnjega zborovanja Zidov iz Dunavske banovine v Subotici, je imel dr. Klein, ki je predsedoval zborovanju, zaključni govor, v katerem je med drugim dejal: »Ni treba torej, da bi nam kdo solil pamet, ne znotraj ne zunaj meje naše države. Ni treba, da bi nas terorizirali. Nihče ne naglašaj zaslug tam preko (na Madjarskem), sklicujoč se na nas, in nihče naj ne poskuša, da bi nas spravil s poti, po kateri smo šli, s ciljem, da si ustvarimo svojo končno srečo. Sirenski glasovi, bučne fraze in obljube, ki od časa do časa prihajajo tam od preko (iz Madjarske), izzivajo v naših dušah samo neodobravanje in obsojanje. Odklanjamo za vedno, da bi kdo vplival na našo usodo, na naše prepričanje in na naše namene, pa naj to prihaja od Šandora Paula ali od dr. Decsi Geze ali pa tudi od samega grofa Bethlena. Mi smo vsi Jugoslovani in živimo v svobodnih krajih Jugoslavijo. Mi smo zvesti, vdani in hvaležni podaniki našega vzvišenega vladarja kralja Aleksandra in to ostanemo do svoje smrti. To nam ostane kot večna neomajna vera in izpoved.«
Praga, 26. marca. d. Zunanji minister dr. Beneš je na današnji seji glavnega odbora poslanske zbornice podal h gospodarskemu dogovoru, ki je bil sklenjen med Nemčijo in Avstrijo, izjavo, v kateri je izvajal: Nemško-avstrijski carinski dogovor bo dalelcosežen dogodek v svojih političnih in gospodarskih posledicah, če res stopi v življenje. Vsa stvar pa do sedaj še ni gotova. Pogajajo se še dalje in vlade kakor javno mnenje prizadetih držav se bodo s tem še nekaj časa bavile. Mi smo svoje stvari gotovi in smo pripravljeni na različne eventualnosti.
Vse vprašanje je treba presojati s treh vidikov, z gospodarskega, s političnega in z mednarodno-pravnega. Politični in gospodarski činitelji se tu sploh ne dajo ločiti. Mi smo ves kompleks vprašanja proučili s političnega in gospodarskega vidika. V tem načrtu naznačena konstrukcija bi mogla zadovljiti samo tedaj, če bi bila izvedena v vseevropskem okviru in bi bila tako spremenjena, da bi ustrezala interesom vseh držav. Omejena konstrukcija pa, kakor leži tu pred nami, ne bi ustrezala
niti našim političnim niti gospodarskim interesom in bi našo državo življenjsko tangirala. Utegnila pa bi hudo zadeti’tudi interese drugili držav in prinesti s seboj nove in nadaljnemu miru nevarne težkoče v srednji Evropi.
Tu se posredno postavlja tudi politično vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji, glede katerega je naše stališče znano. Zato tega načrta ne moremo sprejeti. S pravne strani se z vso pravico stavi vprašanje, če ta načrt ne zadeva tudi obveznosti, ki jih obsegajo mirovne pogodbe posebno st. gennainska pogodba iu pa ženevski protokol o sanaciji Avstrije od 4. oktobra 1922. Naše naziranjc je, da bi se z izvedbo tega načrta te obveznosti kršile. Zato sem mnenja, da je bila pravilna odločitev, ki jo je prineslo j>osvetovanje med zunanjima ministroma Briandom in Hendersonom in da je treba iz političnih, gospodarskih in ju-rističnih razlogov vse vprašanje predložiti Svetu Društva narodov v proučitev.
Mislim, da bodo v Ženevi stvar pravično in politično pametno odločili. Gre za veliko stvar pokoja in miru v Evropi. Ženev-
sko rešitev, ki bo gotovo evropska in evropskim interesom ustrezajoča in ki gotovo ne bo krajevno omejeno ustrezala samo interesom ene države, bomo mi radi sprejeli. To leži vse v liniji naše zunanje politike. Posvetoval sem se ta teden z zastopniki vseh prizadetih držav. Tu bi rad samo ugotovil, da so bile vlade držav Male antante v svojih naziranjih o tem vprašanju že od početka popolnoma edine. Enotno smo nastopili tudi s francosko vlado in se popolnoma strinjamo z nastopom angleške in francoske vlade, da se zadeva mora predložiti Svetu Društva narodov.
Na koncu je poudaril minister, da je češkoslovaška javnost po dosedanjem razvoju stvari za sedaj lahko pomirjena. Vlada bo imela vsa ta vprašanja stalno pred očmi ter bo na znotraj in na zunaj vse ukrenila, da bo pripravljena za vsak slučaj.
Po Beneševem govoru so komunisti predlagali, da se takoj otvori debata o izjavi zunanjega ministra. Dr. Beneš se je sicer s tem strinjal, bil pa je za to, da se razprava vrši kasneje. Nato je bil komunistični predlog odklonjen.
Angleški korak v Berlinu in na Dunaju
Vprašanje avsfrigsko-nemške pogodbe naj se predloži Društvu narodov - Odklanjajoče siališče Dunaja in Berlina - Zadovoljstvo v Franciji vsled angleške demarše
Brrlir., 26 marca. AA. Snoč; je angleški poslanik poselil državnega ' kancelarja Briininga in mu v imenu angleške vlade v soglasju s francosko vlado sporočil, da je njegova vlada mnenja, naj bi Nemčija odložila nadaljna pogajanja o nemško-avstrijski carinski zvezi, dokler Društvo narodov ne prouči vprašanja, ali carinska zveza ne nasprotuje ženevskemu protokolu iz leta 1922, s katerim se je Avstrija obvezala, da bo varovala svojo suvereniteto.
Dr. Bruning je odgovoril, da je nameravana zveza z Avstrijo v soglasju z ženevskim protokolom in da zato svet Društva narodov nima povoda, da bi se z načrtom carinske zveze med Avstrijo in Nemčijo pečal. Nemška in avstrijska vlada sta mnenja, da Svet Društva narodov nima povoda proučevati nameravane zveze s političnega vidika, ker gre za zgolj gospodarsko vprašanje. Zatem je državni kancelar pojasnil smotre teh pogajanj in pristavil, da bodo zaradi raznih tehničnih podrobnosti trajala dva do tri mesece.
Nejevolja angleškega tiska proti stališču nemške vlade
London, 26. marca. AA. Angleški listi posvečajo carinskemu sporazumu med Avstrijo in Nemčijo veliko pozornost.
»Daily Herald« obsoja izjavo nemškega kancelarja Briininga, da je proučevanje vsebine pogodbe nedovoljeno, in omenja, da ima vsak član Društva narodov po čle nu 11 društvenega statuta pravico opozoriti Svet Društva narodov na zadevo, ki ogroža prijateljstvo med narodi. »Daily Herald« predlaga nemškemu kancelarju, naj sprejme prijateljski nasvet angleškega zunanjega ministra Hendersona in predloži zadevo Svetu Društva narodov, zaupajoč v moč njegovega pravnega položaja, ki ga sam smatra za trdnega.
List »Daily Nevvs«, ki je izrazil mnenje, da je nemško-avstrijski carinski sporazum prvi korak za sklenitev praktičnih trgovinskih pogodb o znižanju evropskih carin, pozdravlja Hendersonov predlog z ozirom na nezaupanje, ki ga je vzbudil ta dogodek. List zaključuje, naj Svet Društva narodov javno razpravlja o tem sporazumu in tako doseže splošno znižanje evropskih carin.
Pariz, 26. marca. AA. V tukajšnjih političnih krogih je vzbudila veliko zadovoljstvo vest, da je angleška vlada po svojih poslanikih v Berlinu in na Dunaju svetovala avstrijski in nemški vladi, naj še enkrat proučita njen sklep o carinski zvezi. Angleška vlada nadalje svetuje, naj odgo-dita ratifikacijo carinskega dogovora, dokler ne prouči Svet Društva narodov besedilo pogodbe.
Carinska zveza bi izpodkopala temelje evropski mirovni politiki
Pariz, 26. marca. r. »Le Temps« objavlja podrobno analizo besedila avstrijsko-nemškega sporazuma ter zopet naglasa, da ni ta sporazum nič drugega nego prava carinska unija, ki ima kot taka namen pripraviti popolno priključitev Avstrije k Nemčiji. To je, nadaljuje list, brez dvoma navažnejša inicijativa nemške vlade po vojni, poskus obnovitve nemško-avstrijske-ga bloka v srednji Evropi, kateri bo izpodkopal temelje pri vsej mirovni politiki, ako se države ne odločijo, da preprečijo le nakane.
V nadaljevanju zavrača list razna nemška pojasnila k pogodbi. Pojasnilo, češ, da nudita Nemčija in Avstrija vsem ostalini državam možnost, da pristopijo k sporazumu, je neiskrena igra z besedami, kajti ta možnost ne pomeni nič drugega nego vabilo na naslov drugih držav, naj s svojim pristopom pojačajo nemško srednjo Evropo, kakor je zamišljena v izključno korist Nemčije. To pomeni pozivati Italijo, Cehoslovaško, Jugoslavijo, Romunsko in celo tudi Madjarsko, naj priložijo političen in gospodarski samomor.
Glede trditve, da ostane Avstrija tudi po sporazumu samostojna država, pravi list, da govori proti temu določba, po kateri se imajo sklepati nove trgovinske pogodbe z drugimi državami skupno z Avstrijo in Nemčijo. Ali ne pomeni to sploh nič — naglaša list — ali pa pomeni, da je Avstrija izgubila svojo samostojnost.
Istotako je le dvolična igra z besedami, če se trdi, sporazum med Berlinom in Dunajem upošteva in varuje določbo o najvišjih ugodnostih. Dvoličnost te razlage je jasna, kajti če naj bi imela sploh kak po-
men, potem bi se morala razlagati tako, da l>o po sklenitvi carinske pogodbe veljal za vse druge države isti carinski režim. Kakor bodo odpravljene uvozne in izvozne carine med Avstrijo in Nemčijo, tako bodo morale veljati iste ugodnosti tudi za druge države, katere bi torej morale imeti pravico uvažati svoje proizvode v Avstrijo in Nemčijo istotako brez vsake carine. In to brez pravice do reciprocitete za Nemčijo in Avstrijo.
Pariz, 26. marca. AA. »Ere Nouvelle« priobčuje članek Herriota, ki ostro kritizira nameravano pogodbo med Avstrijo in Nemčijo.
Tudi Madjari so se začeli vznemirjati
Budimpešta, 2G. marca. n. »Pesti Naplo« objavlja poročilo z Dunaja, da bo Avstrija v bližnji bodočnosti odpovedala trgovinske pogodbe z onimi državami, od katerih je bila do sedaj kolikortoliko odvisna. V poštev pridejo seveda v prvi vrsti njeni sosedi. Razen tega hoče avstrijska vlada še to jesen povišati agrarne carine.
»Az Ujzag« pa pravi, da se je vršil včeraj kongres zveže zakupnikov zemljišč in so na tein kongresu razpravljali tudi o nemško-avstrijski uniji. Poslanec Erdeli je izjavil, da je Nemčija pripravila Avstrijo do tega, da poviša poljedelske carine do maksimalne meje, da bi tako druge države izključila iz svojega tržišča.
Stališče Amerike napram dunajski pogodbi
New York, 26. marca. n. »New York Herald« pravi, da sedaj nemško-avstrijski sporazum o carinski uniji mnogo proučujejo. Amerika bo odločno protestirala proti njemu, če se izkaže, da ni v skladu z ameriško-nemško pogodbo. O •kakem skupnem koraku z evropskimi vladami pa ni mogoče govoriti, ker se USA ne bo vmešavala v evropsko politiko.
Kriza v trg. odnošajih med Italijo in Nemčijo
»Giornale d’ Italia« napoveduje eventuelno odpoved trgovinske
pogodbe
Rim, 26. marca. n. V zvezi z akcijo, ki so jo podvzele zveze fašistovskih poljedelcev, industrijcev in trgovcev, da se kolikor mogoče uravnovesi gospodarska bilanca med Italijo in Francijo, so priredili sedaj fašistovski listi anketo, da se proučijo odnosa ji izvoza in uvoza tudi med Italijo in raznimi drugimi državami. »Giornale d’I-talia« opozarja, da uvaža Italija iz Nemčije raznega trgovskega blaga v vrednosti 2,180,700.000 lir povprečno na leto, medtem ko izvaža v Nemčijo komaj za 1 milijardo 553,500.000 lir V nemškem parlamentu so te dni zastopniki nemške agrarne stranke zahtevali, da se uvoz poljedel-
skih pridelkov iz Italije v Nemčijo še bolj skrči. Poljedelski minister je kljub ostri opoziciji nemških industrijalcev predložil parlamentu načrt, s katerim je ugodil vsem zahtevam nemških agrarcev. Naši izvozniki, pravi »Giornale d’Italia«, so gotovo opozorili kompetentne faktorje na to dejstvo. Gotovo je, da bo Italija imela mnogo škode, če v Nemčiji uveljavijo ta načrt. Italijanska vlada mora odločno protestirati. Treba bo pa, če bi protest ne zalegel, poseči po represalijah in skrčiti nemški u-voz v Italijo. List napoveduje celo odpoved obstoječe trgovinske pogodbe med Nemčijo in Italijo.
Jubilej goriškega nadškofa dr. Sedeja
Papeževo pismo slavljencu — »Tiste, ki si mi jih zaupal, sem
obvaroval«
Gorica, 26. marca. v. Včeraj Je goriški nadškof dr. PrančlSek Borgia Sedej praznoval 25- letnico svojega škofovanja. V prenapoljnenl stolnici je bila ob 10. url dopoldne slovesna maša. Udeležili so se je poleg jubilanta tržaški škof dr. Fogar, kot zastopnik vlade prefekt Tiengo, fa-šlstovski pokrajinski tajnik Avenanti, policijski upravnik Modesti, veliko število duhovnikov, mnogo inozemskih gostov. Zbrala se je velika množica ljudstva, mnogo jih je moralo ostati izven prostorne cerkve.
Papež Je poslal jubilantu posebno pismo, v katerem mu čestita k Jubileju in med drugim pravi: »Posebej prosimo Boga, da bi te ohranil pri najboljšem zdravju še mnogo let, polnih zaslug, kakor so bila dosedanja, da bi mogel resnično ponoviti besede apostola Sv. Janeza: »Tiste, ki si ml jih zaupal, sem varoval«. Pismo se zaključuje z apostolskim blagoslovom.
Fašisti so se udeležili slavnosti v velikem številu. Na cesti so, ko sta se jubilant in tržaški škof odpeljala iz cerkve, vihamo vzklikali jubilantu, prefektu, fašistovskemu tajniku, policijskemu upravitelju in drugim. Kakšen je bil pravzaprav pravi namen teh manifestacij, pa priča komentar, ki ga je danes objavil »II Po-
polo di Trieste« poleg drugega poročila o slavnosti na svoji strani. V komentarju je med drugim rečeno: »Monslgnor Bauer Je denunciral »preganjanja proti cerkvi v Julijski Krajini. Najvišji zastopnik cerkve v Julijski Krajini je videl zbrane okrog sebe v absolutni svobodi in z viharnim navdušenjem vse ljudstvo, ki mu je izročeno v skrb, in v njegovih prvih vrstah naj-višje politične in civilne oblasti. Kdo je torej lagal? Odgovor je jasen in se ne da potvoriti«. Končno pravi list, da nihče ne preganja ljudstva, ki je, čeprav ni bilo rojeno od latinskih mater, duševno že latinsko in bo še bolj, ker takšno mora postati tudi pod okriljem in v duhu cerkve, prave katoliške in latinske cerkve«.
Na inicijativo tržaških fašistovskih dobro-voljcev se bo vršila v nedeljo, 29. marca tudi posebna maša. Pozvali so škofa Fogarja, naj jo on sam daruje. Odzval se je njihovemu pozivu, toda pod pogojem, da bo imela Izključno le patrijotičen značaj, ne pa agresivnega ali strankarskega. Posvetil bo tržaško in goriško zastavo, toda le kot embleme dveh glavnih mest v julijski Krajini in ne zato, da bi »ju na ta način očistil sramotitev z one strani meje«.
Pred odločilno preizkušnjo MacDonaldove vlade
Ako ostane vlada prihodnjo sredo
priporočila London, 26. marca. AA. V govoru pred liberalnimi kandidati je Lloyd George izjavil, da prepušča vprašanje o splošnem podpiranju vlade parlamentarnemu zastopstvu liberalne stranke. O tem vprašanju bo to zastopstvo sklepalo v teku tega tedna ali prihodnji teden. Prihodnjo sredo bo parlament po vsej priliki razpravljal o predlogu konservativne stranke o cenzuri.
v manjšini, bo odstopila, oziroma nove volitve
K temu vprašanju bo govoril sam predsednik vlade Mac Donald, nato pa bo o podpiranju vlade odločilo liberalno parlamentarno zastopstvo, ker bo še istega dne zvečer glasovanje. Mac Donald je baje izjavil, da bo vlada, ako ostane v tem vprašanju v manjšini, po vsej priliki podala ostavko ali pa bo priporočila nove obče volitve.
Veliki dijaški nemiri v Španiji
S strehe vseučilišča kamenje na
Madrid, 26. marca. AA. Dijaki so priredili živahne demonstracije in zahtevali, naj vlada izpusti politične kaznjence. Med demonstracijami so dijaki splezali na streho vseučiliškega poslopja in obmetavali redarstvo s kamenjem. Več redarjev je bilo ranjenih. Proti izgrednikom je nastopila tudi meščanska garda. Dijaki so tudi gardo napadli s kamenjem, nakar je garda od-
policijo — Več dijakov ranjenih
dala več strelov. Nekaj dijakov je bilo ranjenih. Ostali dijaki so pobegnili v poslopje medicinske fakultete.
Podobni izgredi so bili v Sevilli in v Sa-lamanci, v Cordobi so bile demonstracije brezposelnih delavcev. Izgredniki so oplenili več trgovin z živili in pekarij. Redarstvo je streljalo. Več delavcev je bilo ranjenih in zaprtih.
Novi krvavi izgredi v Indiji
Petdeset mrtvih in več sto ranjenih — Gandhi je moral bežati pred
demonstranti
Allahabad, 26. marca. AA. V Cawnpoiru so izbruhnili veliki nemiri. Po ulicah križarijo angleške čete, ki skušajo vzpostaviti mir in red. Ves včerajšnji dan so se Hindujci in muslimani borili z noži, palicami in opeko.
Po uradnem poročilu je bilo ubitih najmanj 50 ljudi in več sto ranjenih.
Do nemirov je prišlo, ker so muslimani niso udeležili protestne stavke proti eksekuciji treh na smrt obsojenih Hindujcev,
ki so umorili nekega angl. polic, uradnika.
Hindujci so naipadli v Karachiju Gandhi-jev v.lak. Gandhi je pobegnil neranjen. V mestu je bilo proglašeno obsedno »tanje. Zbiranje po ulicah je strogo prepovedano. V Cawnpore go poslali iz drugih mest močna policijska in vojaška ojačenja.
ltangoon, 26. marca. AA. V okraju Thar-rawaddy je revoiucijouarno gibanje zelo eživelo. V bojih s policijo je bilo več upornikov ranjenih in ubitih.
lesna kriza
Naša industrija in trgovina z lesom je v kriza. Kakor je ta konstatacija pravilna, tako pa je enako pravilna trditev, da bi bila vsa naša lesna kriza mnogo manjša, če bi bilo več solidarnosti med lesnimi producenti in trgovci in če bi ti s složnim delom pričeli izdajati samopomoč. Na anketi gozdarskega ministrstva o lesni krizi je minister inž. Sernec tudi to glasno povda-ril in v korist vsem našim lesnim producentom in trgovcem bi bilo, če bi njegove besede čim bolj upoštevali. Kajti razumeli je treba tudi s tem, kakor je dejal pri tej priliki min. Sernec, da se bo sovjetski dumping še povečaj in da se bo zato borba na lesnem trgu še poostrila. Prva naša priprava za to borbo pa mora biti v tem, da se izvede med vsemi našimi lesnimi producenti in trgovci stroga disciplina in na podlagi nje zadružno sodelovanje. Namen tega zadružnega sodelovanja pa mora biti koncentracija vseh lesnih poslov, da se produkcija pocemi, prodaja pa čim naoijo-nelnejše izvede. Konkurenčno sposobnost našega lesa treba dvigniti, zlasti pa gledati na to, da ne bo prihajal naš les na svetovna tržišča le s tujim posredovanjem. Ko bosta naša lesna trgovina in produkcija organizirani, tedaj bo tudi vlada lažje podpirala našo lesno trgovino.
Vse to je več alii manj znano že dolgo časa tudi našim lesnim trgovcem in producentom, a kljub teinu se še ni moglo doseči, da bi se ta edino možni recept začel tudi izvajati. A treba ga bo začeti, ker grozi našim lesnim producentom in trgovcem še druga nevarnost, da bodo morali premagati tudi silno agitacijo proti našemu lesu, ki jo začenjajo naši zapadni sosedi. Na drugi strani pa vedno večje sodelovanje med Nemčijo in Avstrijo ter Nemčijo in Rusijo tudi ne bo v korist našemu lesu in bo zato treba še bolj napeti vse sile, da premagamo sedanjo lesno krizo.
Med ovirami, da pride do pravega sodelovanja vseh odločujočih faktorjev na na-tem lesnem trgu, je med drugim tudi na-nprotje, ki vlada med našo veliko, srednjo In malo industrijo. To nasprotje je postalo že skoraj zadeva osebnega pomena in je vsled tega posebno težko, a obenem tudi prav tako zgrešeno. Kajti v vseh vprašanjih Ima mali lesni trgovec prav iste interese ko največji in razlika je samo v velikosti dobička, odnosno izgube. Ce je zaprt našemu lesu tuj trg, potem pade cena vsemu našemu lesu in naj bo ta last malega kmetskega posestnika ali pa največjega lesnega industrijalca. Izgubo pa bosta oba enako težko občutila. Pri malem kmetskem posestniku je njegov skromni dobiček pri lesu dostikrat edin pogoj za njegov obstoj, pri velikem industrijalcu pa more padec cene lesu povzročiti tako veliko izgubo, da je tudi ogrožen obstoj vsega podjetja.
Nasprotje med velikim in majhnim trgovcem ter producentom povzroča nadalje dostikrat kvarjenje cene. Ni redko, da naš mali posestnik proda tujemu lesnemu trgovcu svoj les za tako nizko ceno, kakoršno k> ne prizna nobenemu našemu trgovcu. In koliko težkih milijonov so izgubili naši ljudje, ker niso znali in hoteli ločiti med solidnim in nesolidnim tujim prekupčevalcem. Ker je ponudil tuji prekupčevalec malo višjo ceno, so mu slepo zaupali svoje blago, potem pa so morali spoznati, da je njih denar izgubljen, ker je vse imetje tujega prekupčevalca dostikrat obstojalo le v štampiljki namišljene firme.
Že iz tega vzroka bi morala vladati med našimi lesnimi trgovci največja solidarnost. Če že ni drugače, da mora naša lesna trgovina plačati svoje izkušnje, potem je pač zadosti, da plača le en sam trgovec, ne pa cela vrsta trgovcev isto žalostno izkušnjo.
Gotovo je nadalje tudi to, da bi se moglo znatno ublažiti našo lesno krizo, če bi se povečala notranja poraba lesa. V ta namen pa so potrebne investicije, ki jih ni mogoče plačati drugače ko z zadružnim sodelovanjem velikih in malih lesnih producentov, ker je samo zadružni kapital dovolj cenen.
Zadružna misel mora zato zmagati med našimi lesnimi producenti in konsumenti in to je prvi pogoj da premagamo lesno krizo. Kakor na vseh drugih potih, tako je tudi v lesni stroki složno delo vseh interesentov prvo sredstvo za napredek. Ce na drugih poljih taikšno sodelovanje še ni dosegljivo vsled splošnega pomanjkanja solidarnostnega čuta, pa se to ne sme zgoditi v lesni stroki, ker gre tu za denar. Vsaj tu pa naj zmaga čut solidarnosti.
Razširjajte Jugoslovana!
Nezmanjšana gonja proti naši besedi v Italiji
Trst, 26. marca. o. Nekateri slovenski duhovniki v Julijski Krajini so sklenili, da začno izdajati perijodično brošuro »Gospodar« z gospodarsko vsebino. Tiskala bi se od časa do časa. Brošura bi obsegala razne gospodarske vesti, nove zakone, pravna in gospodarska vprašanja, aktualne dogodke itd. To bi bilo v Julijski Krajini danes edino delo v slovenskem jeziku, ker je bilo te dni prepovedano nadaljnje izhajanje tudi zadnjemu slovenskemu časopisu »Družina«, ki je izhajal v Gorici. Prva številka »Gospodarja« je že izšla in je bila natisnjena v 6000 izvodih. Nekaj dni kasneje pa so oblastva prepovedala razširjanje »Gospodarja«, kakor so tudi prepovedala razširjanje lista »Verbum Dei«, ki je prinašal propovedi za duhovnike v slovenskem jeziku, in »Jaslice«, t. j. knjižica za otroke. Izdajanje »Gospodarja« je imelo namen, da bi služilo duhovnikom in kmetom namesto prej ukinjenih listov, in to je najbrže razlog, da so tudi to brošuro prepovedali.
Češki list o položaju Slovanov v Italiji
Praga, 26 marca. A A. »Lidove Listi« prinašajo obširen članek pod naslovom: »Muke slovenskih katolikov v Italiji spominjajo na čase Katakomb«. V članku med drugim pišejo: Znano je, da so jugoslovanski katoliki na poziv zagrebškega nadškofa dr. Bauerja molili na dan sv. Jožefa za svoje slovanske brate v Italiji, ki Jim fašizem brani razgovor z Bogom v njihovem materinskem jeziku. Zaradi tega koraka jugoslovanskih katolikov fašistični tisk napada nadškofa dr. Bauerja in se obrača na sveto stolico, ki je že večkrat dvignila svoj glas zoper preganjanje Slovanov v Italiji. Dalje članek prinaša podrobne podatke o preganjanju Slovanov v Italiji in mukah, ki so jim izpostavljeni duhovniki, kateri se upajo z narodom govoriti v njihovem materinskem jeziku. Nato pravi člankar: »Krivica in nezakonitosti, ki se vrše nasproti slovanskemu narodu v Italiji, odtujujejo prebivalstvo od Boga in cerkve in ga gonijo v brez-boštvo in komunizem. Nihče nima moči, da bi vstal proti temu.«
Na koncu naglaša člankar potrebo po akciji vsega katoliškega sveta, da se katolišški Slovani v Italiji osvobode neprijateljev svete cerkve.
Otvoritev mednarodne konference o žitu
Rim, 26. marca. AA. Z nagovorom Mussolinija je bila otvorjena mednarodna žitna konferenca. Mussolini Je dejal, da je svetovna gospodarska kriza dosegla najnižjo točko in da se bo v bližnji bodočnosti položaj zboljšal. Ministrski predsednik smatra to za srečen znak konference, ki bo po njegovem mnenju proučila problem, ali Je zmanjšanje konsuma žita trajnega značaja. Bil bi zločin, je nadaljeval Mussolini, če bi se omejila produkcija žita v trenutku, ko na vsem svetu trpe milijoni na pomanjkanju. Po govoru predsednika mednarodnega poljedelskega zavoda senatorja De Michelisa je bila konferenca odgodena do popoldne. Za predsednika konference je bil Izvoljen De Michells. Konferenca bo ti-ajala do srede prihodnjega tedna.
Bivši car Ferdinand se pere
Berlin, 26. marca. AA. Generalni pooblaščenec bivšega bolgarskega kralja Ferdinanda demantira glasove, da bi bil kralj Ferdinand za to, da je stopil v vojno, dobil veliko denarno nagrado. Narobe; on se je prostovoljno odrekel vsoti 10 milijonov mark in mesečnega prispevka 50 milijonov, ki se je nanj obvezala Nemčija z vojaško konvencijo. Med vojno ie bila kraljeva imo-vina v takrat neprijateljskib državah zasežena in kralj je od nemške države po mirovnih pogodbah dobil samo neznatno odškodnino.
Mednarodna avtomobilska konvencija
Ženeva, 26. marca. AA. Evropska konferenca za avtomobilski promet je sprejela načrt konvencije o mednarodnem avtomobilskem prometu. Ta konvencija točno odreja, katere vrste potniških avtomobilov so oproščene plačevanja taks. Obenem ugotavlja rok, do katerega ni treba plačevati taks za potniške avtomobile, in odredbo, po kateri dobi vsak potniški avtomobil fiskalno knjižico, ki jo mora lastnik vedno imeti pri sebi.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 26. marca. d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Precej jasno, na vzhodnem robu Alp bo najbrže še močneje oblačno, čez dan nekaj topleje, ponoči mraz.
Predavanje ministra Dem etro vica
Beograd, 26. marca. A A. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič je prejel povabilo Slovanskega instituta v Pragi, Sa bi tam predaval o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji. Minister je povabilo sprejel in bo imel predavanje v času praškega velesejma.
Sprememba zakona o notarjih
Beograd, 26. marca. AA. Nj. Vel. kraj je na predlog pravosodnega ministra po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in pro_ glasil zakon o spremembi čl. 250 zakona o javnih beležniklh (notarjih).
S 1. Odd. 2. čl. 250 zakona o javnih beležnl. kih (notarjih) z dne 11. septembra 1930 (Službene novlne od 26. septembra 1930 št. 220-77 se spremeni tako, da mesto besed »dva meseca<r prideta besedi »štiri mesece«.
8 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko ga objavijo »Službene novine«.
Olajšave za izvoz vina ostanejo
Beogradj 26. marca. A A. V zadnjem času so se razširili v javnosti glasovi, da se nameravajo ukiniti olajšave, ki jih je deležno naše vino pri izvozu. Finančno ministrstvo sporoča, da so vse te vesti izmišljene in da kraljevska vlada niti nima tega namena niti ni razpravljala o vprašanju ukinitve omenjenih olajšav.
Madjarski zunanji minister pri papežu
Run, 26. marca. n. Madjarski zunanji minister Karolyi je bil v privatni avdijenci pri papežu Piju XI. Snoči se je vatikanski državni tajnik Pacelli udeležil banketa, ki ga je priredilo madjarsko poslaništvo na čast ministra Ka-rolyija.
O izjavi, katero je minister dal italijanskim novinarjem, pravi »Tribuna«, da je zelo važna. Ni dvoma, da je bilo vprašanje avstrijsko-nem-ške carinske unije predmet posvetovanj med Karolyijem in Grandijem in da sta se glede tega vprašanja docela sporazumela, kar je vsekakor največjega političnega pomena.
Pred novimi volitvami na Bolgarskem
Sofija, 26. marca. AA. Bolgarska agencija poroča: Parlamentarno zasedanje, ki bi se moralo končati 28- t. ni., je podaljšano do 8. aprila. To zasedanje je poslednje v zakonodajni dobi sedanjega sobranja, ker se bodo vršile nove volitve. To bi imelo biti konec maja ali najpoznei«-začetkom junija.
Lekarniške afere
Pojasnilo komisarja OUZD dr. Mihe Kreka Ljubljana, 28. marca.
Obsodba metliškega lekarnarja War.he je po novno opozorila javnost na skoro že pozabljene lekarniške afere. Zlasti še, ker je bil Wacha prvi obsojen in je bil sedaj obsojen na zapor.
Javnost je imela napačen vtis, da je s slučaji, ki so bili pred par meseci v časopisju, ta stvar opravljena in končana. OUZD javnosti ni obveščal, dasi mu je moralo biti znano, kako živo so se široke plasti zanimale za vsak slučaj. Zadnja obsodba je posvetila za kulise in odkrila, da se kontrole lekarn nadaljujejo in _____
žal, nadaljujejo tudi sodni procesi proti lekarnarjem.
Naš urednik je iskal informacij in je pri komisarju OUZD dr. Mihi Kreku takole opravil:
» V vašem listu ste obžalovali, da urad ni sproti obveščal javnosti o posameznih kazenskih primerih, ki so se obravnavali radi nepravilne ekspedicije zdravil pri pristojnih okrajnih sodiščih in menite, da urad v tem pogledu ni pravilno postopal.
Neopravičeno se jezite na urad. Stvar je treba s Btališča urada takole razumeti:
Vsaka dobra in redna uprava mora pri svojih izdatkih skrbeti tudi, da so ti izdatki upravičeni, stvarno utemeljeni in mora za to po-skati primerna sredstva, da kontrolira, če so dobavljene stvari v skladu s predloženimi računi. Ker plača urad za zdravila visoke zneske, je naravno, da je urad tudi za oddajo zdravil uvedel primerno kontrolo. Poudarjam pa, kakor sem to že ponovno storil, da spada taka kontrola v vrsto rednih vsakdanjih opravil in ta kontrola ni prav nobena posebna mera niti odredba.
Zato obravnava urad v lekarniški ekspediciji v posameznih primerih ugotovljene nedostatke le uradoma in je doslej pokrenll v vsakem konkretnem primeru vse, kar je bilo treba, da ie urad dobil povrnjeno škodo, povzročeno z nepravilno ekspedicijo zdravil.
Zdi se mi, da bi bilo napačno, če bi hotel urad v tej zadevi apelirati na upliv javnosti in javnega mnenja. Zlorabe, ki so jih obravnavala sodišča, niso mogle prizadeti celotnega lekarniškega stanu, za posameznike pa je sodna kazen vendar najostrejša mera.
Urad se mora dobro zavedati, da bi bilo kvar^ no za dobre odnošaje, ki so vedno vestno in vzorno izvrševali svoje obveznosti napram uradu. Ce še eliminiramo nevarnost, da bi tako početje škodovalo lekarnarskemu stanu, mora urad vztrajati na tem stališču kot pogodbenik, ki ima z lekarnarslto stanovsko korporacijo vedno opravila. Posebej pa želim pri tej priliki še pribiti, da je ravno lekarniška-stanovska organizacija po postopanju Okrožnega urada z veliko energijo ukrenila vse, da se zlorabe čim najbolj omeje.
Trdno sem uverien, da se nepravilnosti v večjem obsegu ne bodo več vršile in da bo urad skoro lahko zato imel tudi že konkretne dokaze. Smatram, da urad postopa povsem pravilno, če stalno nadzira ekspedicijo zdravil, vse zlorabe pa prijavlja sodišču. Kot javni urad mora to storiti, javnost pa mora temu zaupati. Saj noben javni urad ne objavlja svojega rednega opravila javnosti.«
Samo to je še naš urednik mogel ugotoviti, da je' bilo doslej izrečenih 11 kazenskih obsodb. V zadnjem času je urad izvršil le eno uovo kazensko prijavo.
J PRAVIJO številke:
Obisk knezošLoffi tir. Kolmana v Zg. Sišlii
Ljubljana, 28. marca.
Danes dopoldne se je pripeljal v novo Solo » Zg. Šiški knezoSkof dr. Rožman, da izvrši kanonično vizitacijo v vseh razredih ljudske in meščanske. šole. Sprejeli so ga župan Zg. Šiške, upravitelj ljudske Šole in ravnatelj meščanske šole. Župan je izročil ob tej priliki knezoškofu plaketo kralja Aleksandra in razpelo, oboje izvršeno po načrtih arhitekta Oražna. Pri vizita-ciji je bilo predstavljeno visokemu gostu v risalu ici, kamor so zaporedoma prihajali vsi razredi, tudi učiteljstvo. Po končani vizitacfji, ki je kar najlepše jiotekla, se je g. knezoSkof odpeljal v dr. Krekovo gospodinjsko šolo.
iasiopno pretSavanše r'o-cenia dr. Tomšiča
Ljubljana, 26. marca.
Danes opoldne je imel novoimenovani docent juTidičue fakultete dir. Ivan Tomšič v vs.eučili-ški zbornici »vuje nastopno predavanje »Najnovejša stremljenj« v meddržavnem pravu*. 'l'ega domačega praznika so se udeležili poleg visokošolske mladine korporativno profesorski zbor juridične fakultete z dekanom dr. Polcem na čelu, profesorji teološke fakultete in škofov zastopnik generalni vikar Kadrali. -Docenta dr. Touijiioa je . predstavil poslušalcem dekan dr, Poleo in omenjal, da je dir. Tomšič absolvent škofijske gimnazije v Št. Vidu, da je pred 4 in pol leta končal visokošolske Študije na ljubljanski univerzi in da je izpolnili svojo Izobrazbo na Dunaju in v Parizu. Poudaril je, da je bil dr. Tom Sl 5 učenec, pok. vseučlliš-kega profesorja dr. Žolgerj« in da je zasedei njegovo stolico za meddržavno pra vo. Slaviii' mu je za vzgled uoitelija dr. Žclgerja, povedal je, da je dr. Tomšič liajrnlajši profesor juridične fakultete in je. kOTif.nO čestital l< današnjemu dnevu navzočemu očetu g. dočenta In generalnemu vikarju kot škofovemu zastopniku. Nato je imel docent dr. Tomšič, že omenjeno predavanje. Pred predavanjem »e je zahvalil profesorskemu zboru juridične fakultete za izkazano mu &wt in »e je kraitilco »pojninjal tudi svojega učitelja in vzornika dr. Zolgerja.
Iz občnega zbora zasav-sLih lovcev \ Trbovlfah
V nedeljo 22. marca t. 1. je* naša mlada Zasavska podružnica SLD v Trbovljah položila račun svojega enoletnega plodnega lovskega delovanja. Občni zbor naše mlade agilne lovske postojanke so posetiii tudi prof. g. Mravljak, ravnatelj g. Zupan in urednik »Lovca« g. Vladimir Kapus iz Ljubljane, katere je pozdravil delavni predsednik podružnice g. učitelj Šuligoj Alojz.
Po poročilu predsednika, tajnika in blagajnika u vzornem delovanju v tekočem poslovnem letu, se je razvnela zanimiva debata, v katero so posegli poleg zastopnikov Osrednjega odbora tudi mnogi drugi člani. Končno se enoglasno sprejme predlog g. prof. Mravljaka, da se § 1 društvenih pravil glede področja Zasavske podružnice spremeni v toliko, da se levi breg Savinje ter občini Sv. Krištof in Marija Gradec odcepi ter priključi celjski podružnici. Na predlog g. inž. Pusobmanna je bila nato izglasovana dosedanjemu predsedniku g. Šuligoju popolna zaupnica, s čimer je rešeno tudi nesoglasje, ki Je nastalo na ustanovnem občnem zboru glede teritorialnega obsega odnosno sedeža Zasavske podružnice. Pri volitvah novega odbora so bili soglasno izvoljeni gg. Barachini Fric, Deisinger Ivan in Premeštein Robert. Za računske pregledovalce pa gg. Berdajs Vladko, veleind. iz Save iu g. Drago Pust, za namestnike pd g. Franc Sušnik in Mag. ph. Peliarc Franc. Clan osrednjega odbora ostane še nadalje g. Šuligoj, za namestnika pa se izvolita g. Berdajs in g. Ing. Ernest Puschmami. Na predlog _g. inž. Puschmanna izvoli občni zbor najzaslužnejšega lovca v Zasavju g. Burger Fnca, ravnatelja v pok. v Hrastniku, za čast-nega i lana podružnice. Soglasno se sprejme predlog, da se gdč. Hauck Marijo izvoli za upra-
viteljico lovske knjižnice. Zatem je sledilo predavanje g. Vladimirja Kapusa o zgodovini lovstva. Predavatelj je oslikal lovca-mesarja, ga primerjal s pravim lovcem ter izčrpno razlagal način pravega lova na posamezno divjačino. Za svoja izvajanja je žel predavatelj odobravanje.
Občni zbor »Uniona« «J. d.
»Union« zida moderen hotel v Kranjski gori pod Karavankami
Ljubljana, 20. marca.
Danes popoldne se je vršil v srebrni dvorani hotela Union občni zbor »Uniona«, hotelske in stavbi,nske d. d. Občni zbor se je bavil predvsem s hotelskimi davščinami, v prvi vršiti na prenočišča, bi so po mnenju hotelirskih krogov edini vzrok, da se ne more prav razviti tujski promet. Samo »Union« je n. pr. plačal v enem letu hotelskih da/všči« 289.000 Din, t. j. skoro ve« dobiček, ki bi ga sicer družba investirala v podjetje. Radi previsokih, hotelskih davščin je pred kratkim tudi propadel načrt družbe, da •poveča hotel Union za okoli GO sob.
Občni »bor je nadalje razpravljal tudi o osnutkih modernega hotela v Kranjski gori, za katerega je že kupljeno zemljišče pod Karavankami. Osnutke za ta hotel dela arhitekt g. Tomažič. O zgradbi bo v kratkem dokončno sklepal-izredni občni zbor.
Kakor znano, ho v upravnem «vetu »Uniona d. d. gg.: predsednik dr. Mirko Božič, ravnatelj banovinske hranilnice, podpredsednik profesor dr. Boguimil Remec, duhovni svetnik Ignacij Zaplotnik, direktor trgovske šole Josip (Jo-gala, industrialec Frane Peterca in ekonom škof. zavodov Alojzij Markež. Mesto umrlega uprav. svet. prof. Mazovea je današnji občni zbor izvolil za uprav. svet. vladnega svetnika •profesorja Mazoven je današnji občni zbor izvolil za upravnega svetnika vladnega svetnika dr. Logarja, tako da je sedaj v upravnem svetit skupno 7 članov.
Novo mesto
Seja mestnega občinskega zastopa bo danes popoldne ob peti uri v mestni občinski posvetovalnici.
Cepljenje koz pirčne v novomeškem zdravstvenem okrožju s 1. majem.
Nabarijalna zadruga drž. nameščencev v Novem mestu ima v torek zadnjega marca ob šestih popoldne v porotni dvorani okrožnega sodišča svoj občni zbor, ki naj se ga v lastnem interesu udeleže vsi člani zadruge.
Cerkveni koncert. Na belo nedeljo priredi ljubljanski frančiškanski cerkveni pevski zbor v tukajšnji frančiškanski cerkvi cerkven koncert pod osebnim vodstvom svojega pevovodje, sivolasega skladatelja, novomeškega rojaka p. Uugolina Sattnerja. Potankosti še prinesemo.
Nesreče. Pri manipuliranju s krožno žago si je močno obrezal dva prsta desne roko cirku-jarlst Anton Mesojedec iz Straže. — V temi se je vračal iz zidanice Lojze Cesar, posestnik v Nestoplji vasi pri Semiču, in je tako nesrečno padel, da si je potolkel ves obraz. — Nekaj sličnega je doživel Janez Jerman, kočar iz Čreš-njic pri St. Petru. Mahal jo je iz Trške gore, v temt pa mu je zmanjkalo tal in obležal je v jarku z močno poškodovano levo roko. Vsi trije se zdravijo pri Usmiljenih bratih.
Prevalje
Važna občinska seja. Gosp. obč. svetnik Ra-mor je predlagal zaprositi banovinsko upravo, naj bi na osnovni šoli na Prevaljah za vse Mežiško ustanovila vzporednice z a duševno manj razvito mladino. Gospod šolski upravitelj Dobovšek je oredlog zelo priporočal, zato ie bil soglasno sprejet. Prva učiteljica, gospa Ramorjeva, je že določena. — Pred kavar no Peca, last ge. C r e t n i k - U 1 b i n g, posta vijo lepo verando za številne goste Tudi K vprašanje je seja ugodne rešila. Cosp. kugo-v i n i k, bivši član oblastnf skupščine u- pred svojo vilo prepustil obširen prostor’ v r°gu-lačne namene. Prej je bilo tamkaj gnojišče Prav tako poderejo leseno drvarnico pri Gostilni Korotan in urede potok ob cesti. (Jospa Eheleitner si je s tein zagotovila hvaležnost soseilov. Končno Še poročamo o korenitih spi e-membah v vodstvu premogovnika Henckel. V Avstrijo so premeščeni vsi oni uslužbenci ki so svojčas ob prevratu šli v Slovenjgradeč n a -stopat proti naši državi, a so potem deset let bili deležni njene naklonjenosti. Henckel ima namreč tudi v Avstriji (Wolfsberg in drugod) svoja podjetja. Enako se pripravlja v Oufitaiiju podobna odločba. Pri seji so vsi navzoči to iskreno pozdravili.
700.000ZAVITKOV EUDASHAMPOO
PRODANIH V ZADNJE M LETU!
DOKAZ
NJEGOVIH
ODLIK!
Teh 700.000 zavitkov Elida Sham-poo, položenih eden poleg drugega, bi krilo orjaški most -Beo-grad-Pančevo v dolžini od 1480 m in širini od 10-90 m.
m
sp
a neaonanie
Us
Poljčane
Sreskl načelnik dr. Hacin v Poljčanah. V poročilu pod tem naslovom z dne 25. marca je vsled pomanjkanja prostora izostala sledeča ute. meljitev, Iznešena sreskemu načelniku, ki stvarno dokazuje potrebo sedeža občine — po združitvi občin — v Feklu. Vsled njene važnosti jo prinašamo danes in se glasi: Vas Pekel bi bila v središču vseh združenih občin ter Ima važne gospodarske in kulturne prilike kot kolodvor, poštni urad a telegrafom in telefonom, avtobusom postaj Ptuj—Makole—Poljčane—Rogaška Slatina. Tu so: žandarmerijska stanica, oddelek finančne kontrole, okrožni zdravnik, osnovna šola, dva industrijska velepodjetja, premogovnik, sedeži društev Sokola, gasilnega društva, čital-nite itd. Tudi plača ta občina največ davkov in to 40‘40 odstotkov. Pomotoma je pri poročilu tudi izostalo, da je bilo izročeno odlikovanje — red sv. Save IV. stopnje — tudi našemu župniku g. Alojzu Cilenšku, ki mu ob tej priliki iskreno čestitamo.
Cirkus. V ponedeljek se je ustavil pri nas mal potujoči cirkus. Ko i>a se bi imela vršiti predstava, ni bilo niti enega gledalca. Tudi dokaz vsesplošne denarne krize.
Nesreče in nezgode. Te dni si je naš župnik g. Cilenšek zlomil nogo. Slična nesreča ga je doletela prvikrat pred 2 letoma, pri plezanju na Triglav, ki ga naš župnik, ki je že prekoračil 0 križev, vsako leto obiskuje. To pot pa ga je doletela nesreča v dolini. Nekam nerodno je stopil in noga se mu je nalomila na istem starem mestu. Za dobrih 14 dni bo priklenjen na posteljo. — Druga nezgoda se je pripetila posestnikovemu sinu A. K. Z bratom sta sekala veje obžaganih dreves. Mlajši je držal veje, večji sekal. Pa se je enkrat po nesreči namerilo starejšemu, da je vsekal mesto po veji po prstu mlajšega. Sledil je presunljiv krik in poi
prsta se je zvalilo pod tnalo... Istega dne je neki avto povozil psa nekega posestnika in ga razmesaril tako, da je bila cesta na tem mestu še pozneje vsa okrvavljena.
"	"	■■'■"■■I	Ii.n	       mm
Gfledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDA-LISCA V LJUBLJANI
Drama.
Začetek ob 20. url zvečer.
Petek, 27. marca: »Divji lovec«. Red D,
Sobota, 28. marca: Zaprto (generalka).
Nenedlja, 29. marca: »Pri belem konjičku«, pre-mijera. Izven.
Ponedeljek, 30. marca: Zaprto.
Torek, 31. marca: »Mladoletje*. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Petek, 27. maroa: »Miguom. Red C.
Sobota, 28. marca: »Dijak prosjak«. Red A. Nedelja, 29. marca: »Cosi fan tutte«. Mozartova proslava. Gostuje g. Julij Peletto. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 30. marca: Zaprto.
Torek, 31. marca: Zaprto.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER
Začetek ob 20-15.
Sobota, 28. marca: »Revna kot cerkvena miši. Zadnjič v sezoni.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Petek, 27. marca: Zaprlo.
Sobota, 28. marca ob 20. uri: »Učlovečenje« ab. B. Premije ra.
Nedelja, 29. marca ob 20. uri: »Prodana nevestne. Gostovanje članov beograjske opere ge. Zaludove in gospoda K nit 1 la.
F«ia?n*ti©3P
Ko m cen
32
Mladi gospodje so v zadregi molčali. Errollu je kri privrela v obličje, vendar pa je nehote iztegnil roko.
»Motiš se Farnmor. Pridi trenutek k meni notri. Satno na nekaj besed!«
»Hvala to je moj odgovorit
V besni jezi je dvignil desno roko, njegova palica je zažvižgala v zraku in v naslednjem trenutku se je na Errollovem čelu pokazala Široka, rdeča lisa.
»To je za tvoje izdajstvo. Svojo ljubezen do nje mi plačaš z življenjem!«
Te besede je siknil skozi z„be na uho Errollu, medtem ko je udarec padel. Ko je videl na prijateljevem obličju sramotni madež, ki je klical po maščevanju in se je prestrašeni mož opotekel, je prelomil šibo na dvoje in jo vrgel zaničljivo tepenemu k nogam.
Nato se je malomarno obrnil k tujcem in začel: »Gospoda, vi ste moje priče —«
Errollova pest je padla na njegova usta s tako močjo, ki bi bila slabejšega moža na tla podrla. Bledih, Iresorih se usten je izustil: »Pri Bogu, to ti plačam!«
»Sem na uslugo,« je odvrnil Farnmor.
»Kje?«
Kratka beseda je žvižgaje sHuiila iz Errollovega grla. »V parku divjačine v gozdiču pri ribniku, če vam je
všeč.«
»Obkorej?«
'■Nocoj ob solnčnem zahodu. Tedaj sem prost!«
»Dobro, jaz bom tam!«
»Prav!«
V teh kratkih besedah je bilo vse povedano. Vsa zadeva je bila urejena v slabih šestdesetih sekundali. Napadalec se je globoko priklonil pred gospodi ter odšel s terase in se napotil nazaj proti rožnemu vrtu. Bil je zadovoljen s seboj. Napol si je že ohladil jezo, ostalo mu ni moglo uiti. Neusmiljeno je ravnokar napadel nekdanjega prijatelja in ravno tako neusmiljeuo je sklenil kaznovati ga.
Med hojo ,se je ozrl enkrat proti nebu, in ko so ga pekoči solnčni žarki zadeli v jezuo bliskajoče se oči, se je domislil starega pregovora, ki ga ni več ne slišal ne bral od svojih otroških let: »Ne daj, da solnce zaide nad tvojo jezo!« mu je zavrtalo, v ušesih. Toda Farnmor ni hotel poslušati preprostega, vzvišenega izreka. Samo na to je mislil, da se bo pred solnčnim zahodom neko človeško življenje preselilo v kraljestvo teme.
Pred markizino vilo se je Farnmor hladnokrvno pridružil veseli skupini, stoječi okrog Marion Vavaaourjeve ter se šalil in smejal tako neprisiljeno, da bi nihče no mogel sluliti, kakšna zloba je prevzela njegovo notranjost in kakšna krvava naloga ga je čakala zvečer. Samo nekoga ni prevari! njegov mojstrski pretvarjam mir.
»Pridi k meni za nekaj minut!« mu je zašepetala Marion, ko je stopila uro pozneje iz vrta v hišo. Najrahlejša njena beseda mu je bila ukaz. Poslušal jo je in stopil v njen buduar.
Stala je v zamorjeni svetlobi poleg cvetličnih loncev, igrajoč se malomarno s cvetkami. Ko je zaslišala njegove korake, se je okrenila in z očarljivo dražestjo, ki se ji je tako lepo podajala, je vprašala: >Kje ste bili, Cecil, preden ste prišli k nam v vrt?«
»V hlevih. Šel sem gledat vašega Mazeppa.«
Ta odgovor je bil naraven; nihče bi ne bil slutil, da je bil samo izgovor. Vendar pa je lady Vavasour nestrpno zamahnila z roko.
»Prišli ste z zapada, Farnmor; konjušnice leže na jugu. Ne tajite. To bi ne imelo zinisla. Kaj ne — bili ste pri Errollu?!
»Oh ne? Po nepotrebnem se vznemirjate.
»Farnmor, ukazujem, da mi poveste resnico!« je ponovila. »Povejte, kaj se je zgodilo med vama? Hočem vedeti k
»Videl je, da je ne more varati, zato je molčal, ker se mu je upiralo povedati ženi svojo častno zadevo, zlasti ženi, ki je bila povzročiteljica spora.
»Hočem vedeti,<% je nadaljevala z ukazovalnim glasom. »Kaj ste napravili? Kaj ste mu rekli?«
>Ni=em prijatelj besed, to veste.« Končno se je udal njenemu prigovarjanju in rekel: »Ravnal sem z njim kakor s psom, ki me je ugriznil. Toda le pomirile »e! Vaše ime ni pri tem prav nič prizadeto.«
J® Dravske banovine
d 'Velikonočne počitnice. Kr. banska uprava razglaša, da traja po odloku ministra prosvete P. l>r. 13.374 z dne 20 marca t. 1. velikonočni šolski odmor na vseh šolah v področju ministrstva za prosveto od 2. do vštetega 15. aprila. l’o odloku ministrstva prosvete O. n. br. 24.861 z dne 26. marca se prične velikonočni odmor na osnovnih iu meščanskih šolah, kjer bosta vsaj dve tretjini učiteljstva zaposleni s popisom prebivalstvaa, že z dnem 30. marca. Dosedanje odredbe se po prednjem izpremi-ujnjo.
d Kr. banska uprava razpisuje na osnovi §31. zakona o banski upravi v območju sreskega 'cestnega odbora v Ljutomeru pet službenih mest banovinskih cestarjev, in sicer 1 mesto na banovinski cesti Rogatec—Majšperk—Ptuj— Av. Bolfenk—Senarska—Ivnajoi—Gornja Radgona v odseku od km 5'000 do 10-063; 1 mesto na banovinski cesti Ormož—Kamenščak—Ljutomer—Gornja Radgona—Omurek od km 35-00 do 40-500; 1 mesto na banovinski cesti: Ivanijci-Terbegovci—Benkovci—Ključa rove i od km 10-580 do km 13-500 in na banovinski cestii Sv. Jurij— Bučečovci od km 6960 do km 8-680; 1 mesto na banovinski cesti Pristava-Veržej—Stara Nova vas z odcepom na veržejski most v odseku od lem 3'000 do km 9-500; 1 mesto na banovinski cesti Središče—Stročja vas od km 13-060 do lem 16.455 iu na banovinski cesti Ljutomer— Sv. Martin—Mursko Središče v odseku od km 1-00 do km 4-00. Prošnje je vložiti najkasneje do 25. aprila 1931. pni sreskem cestnem odboru v Ljutomeru.
d Novi pripravniki pri okrožnih sodiščih. Imenovani so t i Je novi pripravniki pri okrožnih sodiščih: Lojze Ferlan iz Maribora v Vranju, Josip Podboj iz Ljubljane pri so-itišču v Pirotu, Stane Leskovic in Lojze Zalokar v Požarevcu ter Franjo Gubenšek iz Celja, v Užicah.
d Letos bo prodnjulo »Kolo jugoslovanskih sester svoje oljke na Cvetno soboto cel dan in na Cvetno nedeljo dopoldne pri običajnih mizah in po ulicah. Ker je čisti dobiček namenjen ferijalnim kolonijam na,morju, zato prav vljudno prosi svoje dobrotnike in prijatelje za blagohotno naklonjenost!	930
d Sejmarji pozor! V občini Loškipotok je živinski in kramarski sejm preložen In bo dne
30.	marca t. 1. in ne kakor je v pratikah objavljen. To pa radi tega, ker se vrši potem ljudski popis.
d Slovensko planinsko društvo naznanja, da bo koča pri Triglavskih jezerih od 28. t. m. do 13. aprila odprta in popolnoma oskrbovana.
d Izšel je VI. zvezek zbirke »zakonov in uredb«, ki jo izdaja tiskarna »Merkur«. Knjižica vsebuje uredbo, s katelto se določa tarifa o nagradah javnih notarjev, pravilnik za izvrševanje zakona o javnih notarjih, zakon o iz-premembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih notarjih in uredbo o številu in sedečih javnih notarjev. Kot ločeno prilogo ima knjižica tudi popravek k zakonu o javnih notarjih, ki jo je mogoče priložiti svojčas v posebni knjižici zbirke »zakonov in uredb« izdanemu zakonu o javnih beležnikih (notarjih). Cena mehko vezani knjižici je Din 18.— in v platno vezani Din 25.
Pri uaročbi je poslati denar naprej in za odpravo in poštnino še po 1 Din za izvod. Ta strokovno pregledana izdaja bo zlasti gg. notarjem, odvetnikom in sodnikom dobrodošel pripomoček v njihovem poslovanju. Ker naklada ni visoka, se vsakemu interesentu priporoča, naj si knjižico čimprej nabavi. Dobiva se ali neposredno pri tiskarni »Merkur« v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 23 ali pa v upravi »Službenega lista«, Ljubljana, Gradišče št. 4, odnosno s posredovanjem knjigam.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.
Tovarna' Jos. Reich sprejemn mehko in škrob-
ljeno perilo v najlcpšo izvršitev.	398-1
d Vremensko poročilo. Barometer je kazal včeraj v Ljubljani 773, termometer 6-8, relativna vlaga 60°/o, smer vetra SE- oblačnost 10, popoldne se je deloma zjasnilo. V Mariboru je kazal barometer 773-5, termometer 1, relativna vlaga 80°/o, smer vetra SW, oblačnost 10. Oblačnost je bila povsod v državi od 8 do 10. Pihali so večinoma severni vetrovi. Najnižja temperatura je bila zjutraj ob 7. uri v Sarajevu (—2). Najuižja temperatura v Ljubljani je bila 1-4, v Mariboru 1, v Mostaru 1, v Zagrebu 1, v Beogradu —1, v Sarajevu —2, v Skoplju 4, na Visu 5, v Splitu 5, v Kumboru 7 in na Rabu 5. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj.
Ejubljcmu
Petek, 27. marca 1931, Marija 7 žalosti. Pravoslavni 14. marca Benedikt.
Nučno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstek na Resljevi cesti in B o h i n j c na Rimski cesti.
*
■ Odlični naš skladatelj I'. Hugoliu Sattner
bo osebno navzoč na Cvetno nedeljo popoldne ob 15. uri, ko bo Glasbena Matica ljubljanska ponovno izvajala njegovo kantato za soli, zbor in orkester v veliki Unionski dvorani. Poleg zbora in orkestra sodelujejo tudi isti trije komponisti kakor na prvi prireditvi. Odlična Vera Majdiče-va, nadvse požrtvovalna gdč. Vedralova in Josip Križaj, ki je poleg Betetta najboljši slovenski pevec. Koncert dirigira ravnatelj Polič, veljajo pa znižane ljudske cene.
■ O razvoju jugoslovanske trgovske mornarice bo predaval danes ob 20 v »Zvezdi« znani publicist in urednik »Jugoslovanskega Pomorca« kapetan g. Crniča Rudolf. Predavanje priredi Oblastni odbor Jadranske Straže, Ljubljana. Vabljeni vsi!
■ Sedmo predavanje slavističnega kluba bo v nedeljo 29. t. m. ob pol 11. dop. v dvorani Filharmonične družbe. Predavatelj je g. predsednik Mednarodnega odbora narodnih manjšin, dr. Jos. Wilfan, naslov predavanja je: Raznolikost narodnostnega vprašanja v Evropi. Vstop prost.
B Bogoslovna akademija priredi danes zvečer v »Alojzijeviišču« predavanje za inteligenco. Govoril bo g. univ. profesor dr. Franc Lukman o »blagoslovu ognja in velikonočne sveče«. Začetek ob 20 (točno). Vstop prost.
■ Razstava ženskih ročnih del. V soboto 28. marca se otvori ob 4. uri popoldne v meščanski šoli razstava ženskih ročnih del, izvršenih v tečaju, ki ga je priredila Delavska zbornica. Vabljene eo zlasti žene in dekleta, da lahko vidijo, kaj in koliko se je v tečaju naredilo.
■ Opozarjamo še enkrat vse citatelje na predavanje, ki se vrši nocoj ob 18. uri v kemijski predavalnici univerze na realki v Vegovi ulici. Predaval bo znani fotokemik f. Lopni-kov iz Zagreba o toplotnih žarkih. Predmet je važen, posebno za medicino, vojaške vede, bla-goznanstvo itd. Vstop vsakomur prost.
■ Spored klavirskega koncerta Ivana Nora, ki bo v sredo, dne 1. aprila ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Bach-Busoni: Chaconne; Rameau-Gogovski: Tambourin; Chopin: Valčka v cis-molu in ges-duru ter etudi v ges-duru ub c-molu. V II. delu so Marx: Preludij, Tajčevič: 4 balkanski plesi in Albeniz: Astuias. Sklepno točko koncerta tvori Bachov koncert za orgle v c-duru, katerega je priredil kot koncertno priredbo za klavir Ivan Noč in ga tokrat prvo-krat javno izvaja. Pianist Noč igra na klavirju Bosendorfer, ki ga je dala na razpolago tvrdka Alfonz Breznik na Mestnem trgu. Preprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
■ Pevski zbor Glasbene Matice. V petek
27.	marca t. 1. ob 20. uri važna vaja vsega zbora.
5Mari6cr
m Nemške mahinacije za ljudsko štetje. Mi
smo že svoječasno konstatiralt nekakšno privatno predštetje, tako da bt na posebne popisovalne pole zbrali Izjave čim večjega števila ljudi, posebno pa od njih odvisnih delavcev in nameščencev, da so po narodnosti Nemci. Mimo tega pa so v zadnjih dneh osnovali še drugo umetno pomnožitev svojega števila s pritokom ljudi iz Avstrije. Po tem načrtu naj bi prišli 31. t. m. in 1. aprila k nemškim rodbinam na obisk razni avstrijski svojci in znanci, katere bi potem pri popisovanju navedli kot prebivalce Maribora. To namero pa so oblasti še pravočasno razkrile in uvedle najstrožjo kontrolo vseh tujcev. Vse kaže, da bi naš nemški sodržavljani radi na vse mogoče načine umetno zvišali svoje število, zato se bo moralo štetje izvesti zelo temeljito in rigorozno.
m Občni zbor Jugoslovanske-Češkoslovaške Lige. Jutri v soboto, dne 28. marca t. 1. bo v go. stilniških prostorih Narodnega doma letošnji občni zbor Jugoslovanske-Češkoslovaške Lige v Mariboru. Poleg običajnega dnevnega reda je na sporedu tudi kratek referat o stanju JčLig v preteklem letu. Občnega zbora se bo udeležil tudi češkoslovaški konzul g. inž. ševčik, ki bo pri tej priliki prvič obiskal Maribor, da se seznani s člani lige in ostalimi predstavniki mariborskega javnega življenja. JčLiga torej pričakuje, da se bodo tako člani JčLige, kot tudi drugi prijatelji češkoslovaškega naroda polnoštevilno udeležili občnega zbora, ki začne ob 20. uri. Posebno je vabljena k udeležbi tukajšnja češka kolonija. Kdor še ni član lige, se lahko ob tej priliki priglasi.
m Podporno društvo za revne učence v Mariboru bo imelo svoj i-edni občni zbor na cvetno nedeljo 29. t. m. ob 11. uri v društveni sobi v šoli v Cankarjevi ulici.
mKongrcs narodnih železničarjev kraljevine Jugoslavije. Letos v mesecu juniju bo v Mariboru kongres Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev. Predvideva se, da se bo tedaj zbralo tu par tisoč delegatov in članov iz vse države od Gjevgjelije do Prevalj. Obenem bo velik nogometni turnir, na katerem bodo nastopili železničarski športni klubi in na-stop vseh pevskih in godbenih društev. Že sedaj so prijavljeni tudi delegati češkoslovaških narodnih železničarjev, povabljeni pa bodo tudi poljski, romunski in francoski tovariši. Za kongres, ki bo za Maribor velikega pomena, se vrše že prve priprave.
m Stavbena zadruga državnih nameščencev v Mariboru. Danes, v petek ob 20. uri bo v zadružni pisarni na« Rotovškem trgu št. 2, prvo nadstropje, redni občni zbor Stavbene zadruge državnih nameščencev v Mariboru.
m Zdravstvena predavanja v Studencih. V okviru tedna »Narodna zdravje«, ki ga priredi Zveza kulturnih društev, bosta v Studencih dve predavanji, in sicer 31. t. m. ob 15. uri za obe tamkajšnji šoli, zvečer ob 19'30 pa pod okriljem ljudske univerze za odrasle. Obe predavanji se bosta vršili v kinu s predvajanjem nazornih slik. Predaval bo specijalist za tuberkulozo in vodja državnega protituberkuloznega dispanzerja
V Mariboru dr. Valentin Varl.
m Iz gledališča. Jutri, v soboto zvečer ob 20. tiri bo krstna predstava »Učlovečenja«, življenjskega misterija Radivoja Reharja, pri kateri bo oder podaljšan v orkester, slike scen pa bodo projicirane od zadaj s skioptičnim aparatom. Za odrom sodeluje tudi zbor in godba, kar je vse za Maribor Izredna novost. Delo, ki je razdeljeno na tri dejanja in s prologom ter epilogom na 16 slik, režira g. Hinko Tomašič, projekcije pa je izdelal gledališki slikar g. Ussar.
V glavnih vlogah nastopijo g. Skrbinšek, gdč. Kraljeva in gdč. Starčeva. V nedeljo bo samo ena predstava, in sicer zvečer ob 20. uri. Pela se bo opera »Prodana nevesta«, v kateri nastopita kot gosta najodličnejša pevca beograjske opere, ga. Marija Žaludova in g. Zdenko Knittl.
m Otvoritev kopališča na Mariborskem otoku. Dne 1. aprila se bo otvorila na Mariborskem otoku restavracija in zračna ter solnčna kopalna sezona. Glavna kopalna sezona pa se bo po dosedanjih sklepih pričela dne 1. maja.
m S sejma zn živino. Na sejmu za živino v sredo je bilo 36 konj, 15 bikov, 27 volov, 308 krav in 18 telet, skupno tedaj 648 živali. Kupčija je bila tudi tokrat slaba, kajti prodanih je bilo samo 278 glav, od teh 22 za izvoz v Avstrijo in 14 za Italijo. Cene so bile razmeroma nizke, l
m Truplo neznanca v reki Muri. V ponedeljek je delavec Jožef Ilavc opazil v kanalu reke Mure, ki vodi k tvornici lepenke v Sladkem vrhu, nekaj temnega in ko je prišel bliže Je spoznal v predmetu moško truplo, katero je potegnil na greb. Q najdbi so bili takoj obve-
ščeni orožniki, ki so odredili uradni ogled. Pri ogledu se je ugotovilo, da je neznanec star okrog 38 let in je moral ležati v vodi že 8 do 10 dni. Pri sebi ni imel nobenih dokumentov, le na perilu so našli monogram K. P. Po izgle-du je moral biti delavec. Več doslej ni bilo mogoče ugotoviti in tudi ne, če je pokojnik bil Jugoslovan ali Avstrijec.
m Nezgoda. Pri delu se je v sredo nevarno ranil na desnem ramenu 241etni nožarski pomočnik Josip Tomažič. Prvo pomoč so mu nudili na rešilni postaji, nato je bil prepuščen domači negi in oskrbi.
m Velika goljufija. Pri nekem tukajšnjem večjem podjetju je bila nedavno odkrita večja goljufija. Skladiščnik podjetja, neki J. P. je ponaredil podpis na čeku in dvignil 30.000 Din, na to pa, ko so mu tla postala vroča, brez sledu izginil. Oblasti so uvedle najstrožje zasledovanje, ki pa je doslej še brezuspešno.
m Aretacija. Zaradi vlačuganja in tajne prostitucije je bila v sredo aretirana Marija M.
Ge I#c
* Sprejem prebivalcev okoliške občine po gospodu sreskem načelniku bo danes dopoldan ob 10. toda ne na sreskem načelstvu, kakor smo zadnjič javili, temveč v občinski dvorani okoliške občine na Bregu. G. sreski načelnik bo poslušal želje občanov in se bo razgovarjal ž njimi o raznih gospodarskih, kulturnih in drugih važnih vprašanjih.
* Rešilni avto. Ne mine dan, dajie bi rešilni avto imel kake vožnje, bodisi da prevaža bolnike v bolnico ali pa da prepelje ponesrečence, Ker je za tak avto bistvene važnosti, da vozi * najveejo hitrostjo — tako so mogli pred dnevi rešiti življenje težko ponesrečenemu iz Zavodne samo radi tega, ker so ga takoj po nesreči pripeljali v bolnico — ga ovira pomanjkanje takega cestno-policijskega predpisa, da se mora vsako drugo vozilo takoj ustaviti, če voznik sliši trubo rešilne avtomobila. Oblast bi morala poskrbeti za tak predpis.
* Stanovanjska hiša Pokojninskega zavodu. Dela na zidanju temelja, ki so preko zime počivala, so se te dni zopet pričela. Sedaj delajo veliko betonsko ploskev, ki bo služila kot temelj novi stavbi. Kmalu pa bo začelo rasti tudi zidovje iz tal. Stavbno podjetje »Slograd« iz Ljubljane«, ki izvršuje stavbo, upa, da bo hiša v desetih mesecih pripravna za vselitev. To je medna edina večja stanovanjska hiša, ki jo letos zidajo v Celju. Kedaj bo začel zidati tudi Okrožni uradi1
* Nočno lekarniško službo ima od jutri sobote
28.	t. m. do prihodnjega petka 8. aprila lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti.
* Rekorder na tamburico. Kamilo Grašič, ki je sviral neprenehoma 108 ur, hoče tudi v Celju pokazati svojo vztrajnost. V kavarni na Kralja Petra cesti hoče svirati tri dni in tri noči.
* Ponesrečeni K., o katerem smo včeraj poročali je že izven nevarnosti. Kakor zatrjujejo njegovi domači, se je ponesrečil zgolj po neprevidnosti in nikakor ni imel namena, storiti si silo.
Zaradi nesrečne ljubezni hotel v smrt
Ljubljana, 26. marca.
V Trzinu št. 80 je služil pri posestniku Francu Mušiču 30letni hlapec Ivan Novak. Imel je dekle, s katero se je do včeraj dobro razumel. Včeraj pa sla »e iznenada sporekla, kar je na vročekrvnega Ivana tako porazno vplivalo da je sklenil oditi prostovoljno v smrt. Vzel je’ nož in si ga z vso silo zabodel v levo stran prsi. Domači so še pravočasno opazili, da ni Ivana na spregled in so ga poiskali. Našli so ga nezavestnega v mlaki krvi in telefonirali po rešilni avto ljubljanske rešilne postaje. Mladega samomorilca so takoj prepeljali v ljubljansko bolnico in mu nudili prvo pomoč.
V ljubljansko bolnico sta se danes prišla zdravit še brezposelna delavka Marija Fcrluga, 56 let stara, stanujoča v Florjanski ulici 5, ki je šla v Rožno dolino iskat stanovanje in jo je pri neki hiši ugriznil pes v desno nogo,'in 6-letni sin krojaškega mojstra Anton Smole iz Št. Vida nad Ljubljano, ki je na glavni cesti ves zamaknjen ogledoval cestni valjar in ga Je medtem povozil kolesar.
Kamnik
Odlikovanje zaslužnih kamniških javnih delavcev. V sredo ob pol 11. uri dopoldne so bila izročena na tukajšnjem sreskem načelstvu nekaterim kamniškim javnim delavcem odlikovanja, katera je podelil Nj. Vel. kralj kot priznanje velikih zaslug za napredek in procvit našega mesta. Odlikovance je nagovoril g. sreski načelnik, vi. svetnik dr. Fran Ogrin s primernim nagovorom, v katerem je poudarjal njihove zasluge v delu za narod in državo, pozi-vajoč jih, da delujejo še vnaprej v dosedanjem pravcu. Nato jim je g. sreski načelnik prinel odlikovanja. Odlikovani so bili: bivši dolgoletni kamniški župan g. dr. Rihard Karba z redom Jugoslovanske krone IV. razreda, mestni župan in načelnik sreskega cestnega odbora g. Franc Kratnar z redom sv. Save V. razr. in redom Jugoslovanske krone V. razr., župan občine Nevlje in predsednik županske zveze g. Ferdinand Novak z redom sv. Save V. razr. in redom Jugoslovanske krone _ V. razr., gg. veterinarski nadzornik dr. Jos. Niko Sadnikar, akad. slikar Makso Koželj in obč. Svetovalec in bivši podžupan Ernest Škof z redom sv. Save V. razr. ter gg. A. Hvastja in A. Lap z zlato kolajno za državljanske zasluge. V imenu odlikovancev se je zahvalil g. dr. Karba, proseč g. sreskega načelnika, da blagovoli sporočiti na naj višjem mestu njihovo zahvalo in izraze neomajne vdanosti z zatrdilom, da bodo tudi v bodoče delovali na okrepitvi jugoslovanske misli. Svojo zahvalo je končal z vzklikom: Naj živi Nj. Vel. kralj! Izročitvi odlikovanj so prisostvovali: kot zastopnik uprave drž. smodnišnice g. poloolkov-nik Anton Sablačan, g. dekan Matej Rihar, g. komisar dr. Čermak ter zastopnika gasilcev župni načelnik g. Auton Cerer in tajnik g. Franc Fajdiga.
Jz dtrugih banovin
Zopet potresni sunki
Iz Djevdjelije poročajo, da se še vedno ponavljajo potresni sunki. V sredo ob 8'35 so čutili precej močan sunek, kateremu je sledil sla-bejši ob 15 35. V Strumici so zabeležili potres s podzemskim bobnenjem ob 3'30. Komisija je ugotovila, da je potres povzročil novo škodo hišam, kjer je zrušil precej dimnikov. Tudi hiše je še bolj razpokal. Tudi opoldne so čutili precej močan potresni sunek.
Velik požar v Varaždinu
V sredo ponoči je nastal požar na podstrešju skladišča Kožurske industrije v Varaždinu. Poklicali so takoj gasilce, ki so prišli z motornimi brizgalnami in požar omejili. K sreči je bilo podstrešje skladišča ločeno od ostalih prostorov z močnim zidom. Ogenj je ogrožal tudi veliko skladišče drv, last tvrdke Berčik. Po dveh urah so gasilci požar udušili. Lastniki pogorelega objekta trdijo, da imajo za 100.000 Din škode. Požar je povzročil najbrže star dimnik, ki je bil izpeljan iz dolnjih prostorov na podstrešje, kjer je požar nastal.
Samomor učiteljiščnice
V stanovanju brivca Paviča v Kragujevcu se je zastrupila Bosiljka Rajkovič, učenka II. letnika učiteljišča v Kragujevcu. Brivec, pri katerem je dijakinja stanovala, je o tem takoj obvestil rešilno postajo, ki je samomorilko odpeljala v bolnico. Strupena tekočina ji je ožgala jezik in grlo, zato je policija ni mogla zaslišati ustmeno, pač pa je Bosiljka napisala odgovore. Izjavila je, da je hotela v smrt, ker so jo izključili iz šole. Sama ne ve, zakaj so jo izključili, misli pa, da zato, ker jo je neki profesor videl, kako se je sprehajala ob 11. ponoči z nekim dijakom. Ko so ji v šoli sporočili, da je izključena, se je takoj odločila za samomor. Zvečer je napravila račun in pripravila denar za brivca, ki mu ga je bila dolžna, nato si je kupila kameno sodo. Tisti dan jo je obiskala tudi mati in ko je zvedela, da je izključena, ji je rekla, la jo Ivo oče ubil, če pride domov. To je dekle še bolj razburilo. Ko je mati odšla, je dekle izpiJ* strup. Izjavila je tudi, da ni nihče kriv njenega dejanja. Zdravniki so izjavili, da je njeno stanje brezupno.
b Blagoslovitev novega zavetišča v Zagrebu.
Predvčerajšnjim so blagoslovili slovesno v Za-
grebu zavetišče Aleksandra Freliča. Slavnosti je prisostvoval tudi kraljev zastopnik divizijski general A. Stojšič. V kraljevem imenu je izročil upravi kraljev dar 10.000 Din.
b 15. aprila bo otvorjen letalski promet. Iz Zagreba poročajo, da bo otvorjen letalski promet med Beogradom in Zagrebom 15. aprila. Letalski promet na mednarodni progi Zagreb —Graz—Dunaj, ki jo upravljajo letalske družbe »Cidna« ter avstrijska in jugoslovanska letalska družba »Aeroput«. bo otvorjena šele 1. maja. Otvoritev letalskega prometa v naši državi bo torej letos zelo pozna. V prvem letu jugoslovanskega civilnega prometa, t. j. v letu 1928, je bil promet otvorjen že 15. februarja. Vzrok letošnje pozne otvoritve je dolga zima in slabe vremenske razmere in pa tudi to, da Še niso pripravljeni novi letalski hangarji v Bo-rongaju, ki jih je dala družba »Aeroput« civilnemu letalskemu društvu na razpolago. Dela pri hangarjih bodo trajala še 14 dni. Carinski oddelek in oddelek za prtljago, kakor tudi policijska stražnica letališča, so se že preselile v nove prostore. Dne 1. maja bodo otvorjene tudi proge Zagreb—Sušak in Zagreb—Brno— Praga.
b Občni zbor Udruženja hrvatskih učiteljic se
je vršil v sredo. Z navdušejnem so zborovalke poslale udanostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju in kraljici. O delu v preteklem letu je poročala tajnica gdč. Julka Patrijark. Udru-ženje je stopilo zopet v Jugoslovansko narodno žensko zvez«). Vzdržuje Dečji dom, v katerem je zdaj 64 otrok. Imovina družbe znaša 5,000.000 dinarjev. Na svojem posestvu v Pušči bo zgradilo dom za bolehno deco in gospodinjsko šolo za kmečka dekleta.
b Osnutki za židovsko bolnico. V Zagrebu je razstavljeno 225 osnutkov za bolnico, katero bodo zgrudili Židje.
b Gradiška se pripravlja na svečanost, ko bo proglašena za mesto. Zupan Nove Gradiške je izdal poseben razgls, v katerem poziva prebivalstvo k svečanemu proglašenju trga za mesto, ki bo 29. t. m. Pri proslavi bodo navzoči tudi zastopniki Požege, Broda Banjelulce in Siska.
b Samomor čudaka, 60-letni Mite Miladinovič v Kratovem si je vtepel v glavo, da bo umrl od gladu. Pravil je prijateljem, da bo zato izvršil samomor. Domači njegovim besedam niso verjeli, ker je bil starec čudak in je marsikaj govoril. Starec ge je pa v sredo v resnici v samomorilnem namenu vrgel v reko in utonil.
Premi/era slovenske novitete
V soboto se bo v mariborskem Narodnem gledališču vršila premijera slovenske novitete, dramskega misterija »Učlovečenje«, ki ga je spisal znani pesnik in pisatelj Radi-voj Rehar,, naš mariborski urednik. V naslednjem priobčujemo razgovor našega kulturnega referenta z avtorjem.
Kakšne vrste dram je tvoje »Učlovečenje«?
»Najprej mi dovoli, da popravim vprašanje, kajti »Učlovečenje« ni drama, temveč misterij. Ta ugotovitev je zelo važna za režiserja, igralce, gledalce in kritike. Pod naslov rokopisa sem napisal »Misterij življenja«. Delo je simbolična: upodobitev človekove notranje usode, ki se zunanje odraža le toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Nastopajoče osebe, prav za prav so samo štiri, nimajo niti navadnih imen niti niso izoblikovane po kalupih individualnih značajev. On, Ona, Ženska, Moški, Otrok, Ljudje so predstavniki človeštva obče. On je simbol potenciranega intelektualca, iščočega poslednjega spoznanja, tiste velike skrivnostne Resnice, ki je dosegljiva samo onstran groba. To je poosebljeni »duh« moškega intelekta. Ona je njegovo nasprotje, zastopnica ženskega tostranskega hotenja, ki živi življenje zaradi življenja in ji iskanja Njega ni mar. Ženska Stopi na oder samo v dveh slikah in je, seveda, tudi simbol, simbol dobre, rahločutne in zveste zakonske žene, ki sicer vidi in ve, da Moški, na katerega je navezala svojo usodo, ni tisti, katerega je iskala, pa ga kljub temu vdano ljubi in išče. Četrta pojava, Otrok, nastopi tudi samo dvakrat in le toliko, da spregovori nekaj besed. Ker torej osebe niso individualni značaji, temveč vseobči zastopniki človeštva, tudi čas in kraj nista omejena, čas je: preteklost, sedanjost, bodočnost, kraj naša zemlja. To mora vedeti vsakdo, kdor hoče »Učlovečenje« do bistva razumeti.«
Zakaj sc imenuje delo »Učlovečenje«? Če se ne motim, si bistvo naslova odkril že v navedenih odgovorih?
»Da. Vendar se mi zdi potrebno pojasniti še nekaj. Učlovečiti se pravi: človek postati in živeti, Človek pa postane človek v smislu družbe v tistem trenotku, ko se rodi, ko dobi neumr-joča duša umrjočo telesno posodo. Ker sem tedaj v misteriju upodobil človeško življenje vob-če, sem mu dal naslov »Učlovečenje«. Pa tudi v resnici se igra pričenja z rojstvom. To je sim-
veru/e po zvezdi večernici
27.
Po teh besedah sta prijatelja splezala s cveta in previdno nadaljevala svojo pot. Hodila sta po mehki trati, posejani s čudovitim cvetjem, katerega sta si natrgala in se ž njim okrasila. Bila sta prav kakor ženin in nevesta, kakor Adam in Eva v raju, preden sta jedla prepovedani sad. Ker se je pa že večerilo in bi bila ponoči pot do rakete nevarna, sta sklenila poiskati si kje varno zavetje.
bolično podano v prologu, »Rojstvo«. Iz temine ospredja se porajajo: on, ona, ženska, moški, otrok in ljudje in izginejo v svetlobo ozadja, v življenje.«
In kako si to zanimivo snov obdelal? Mislim tu na obliko in vsebino.
»Oblikovno sem razrušil staro formo dejanj in vse so samo slike, toda logično povezane in rastoče v celoto ter v epilog — odhod, smrt. Razdelil sem jih v pet skupin. Prolog se imenuje »Rojstvo«, prvo dejanje »Iskanje«, drugo »Beganje«, tretje »Spoznanje«, epilog pa »Odhod«. Tu moram pa povdariti še nekaj: vsi monologi in dialogi so sila skopi in ne govorijo jih toliko telesa, temveč duše nastopajočih ljudi. Zato se včasih zgodi, da govori Ona nekaj drugega kakor On. Oba govorita pač to, kar doživljata v sebi. V vsem delu ni nobenih zunanjih besed, za katerimi skrivamo ljudje v vsakdanjem življenju svoje resnično bistvo. Tu ni laži in konvencionalnosti, le gole duše so.«
Po vsem tem bi zelo rad izvedel, kakšna je vsebina dela. Kako si rešil ta težavni problem v materiji?
»Po prologu, ki upodablja rojstvo, sem zapustil svoje ljudi, nisem jih spremljal po poti detinstva. Prva slika prvega dejanja, »Knjižnica«, postavi pred gledalca na oder Njega, iščočega iz knjig spoznanja bistva življenja, problema nesmrtnosti duše in veličastja Boga. Mlad je, lep, zdrav in tajno hrepeni po življenju, a intelekt ga muči, hoče najprej nauka in spoznanja za na pot vživljenje. Tedaj se odpro vrata in predenj stopi Ona. Ona je pot v življenje življenja. Zvabi ga s seboj. Druga slika je »Park«. Tam se najdeta v ljubezni, a doživita obenem tudi že prvi konflikt: spor zaradi moškega in ženskega pojmovanja ljubezni. Tretja slika je trenotek po poroki, zlitje dveh življenj, četrta odkriva prvo doznavo materinstva, peta pa rojstvo otroka. S tem je zaključeno »Iskanje«, prvo dejanje.
V »Beganju«, ki sledi, se On vrne v knjižnico. Zena ga ni mogla odtrgati od ekskluzivi-stičnega duhovnega doživljenja, on ne Nje od tostranstva. Med njima je zazijal prepad in Ona išče utehe pri drugem. Se bolj vidno je to na »Plesišču«, kjer se On prvič sreča z Zensko, ženo Moškega, s katerim se je združila Ona. Za trenotek se zbližata, se oddaljita se spet: On išče Njo, Ženska Moškega. Tako dozori razsta-nek v »Salonu«. Ona zapusti Njega in Otroka in pobegne z Moškim. Med tem otrok zboli in On išče Njo, ne več ženo, temveč mater svojega otroka na »Razpotju«, kjer se zruši pred Kri-stom in najde Zensko, iščočo Moškega, svojega moža. Toda zopet se ločita — za vedno.
V tretjem dejanju »Spoznanju« Otrok umre. Prva slika je »Mrtvašnica«, kjer mu šele sin pokaže pot: Ne skozi življenje, samo skozi smrt vodi pot do spoznanja poslednje Resnice. Njo, ki je živela z drugim daleč na jugu, prikliče tedaj glas mrtvega otroka nazaj in v »Otroški sobi« se zruši polblazna v spoznanju, da ga je umorilo njeno izdajstvo. V »Salonu« se zopet najdeta Ona in On. Ona bi hotela biti ž Njim in ob Njem, a on se je že dvignil preko dobrega in zlega, sploh preko življenja. Govori le še v transcendentalni zamaknjenosti in jo zapusti. V »Knjižnici« sežge vsa dela filozofov, ki mu niso dala odgovora na poslednje vprašanje, od tod pa gre v »Ječo«, v samega sebe, v svoje lastno telo, ga zruši in se čist ter osvobojen dvigne pred vrata onostranstva. V epilogu »Odhod« se še enkrat ozre na svet in ljudi, od katerih se kot duh poslovi s težkimi besedami obsodbe.«
Zanimalo bi me, kdaj in kako si delo napisal? Kaj ti je dalo vzpodbudo?
»Učlovečenje« je že »uležano«. Napisal sem ga pred leti, toda malo drugače, kakor je sedaj. Precital ga je tudi režiser Rade Pregare in se tako navdušil, da je že izdelal načrt za insce-nacijo, ki je bil v Ljubljani razstavljen. Vsled odhoda iz Maribora ga pa ni več mogel spraviti na oder. Pozneje se je z »Učlovečenjem« ukvarjal režiser Vlado Skrbinšek, ker pa bo igial najtežjo vlogo, Njega, je režijo prepustil mlademu in nadarjenemu Hinku Tomašiču Napisal sem ta misterij hotoma tako, ker se mi je zahotelo ustvariti odrsko delo na novih osnovah, nekako na istih, kakor sta zasnovala svoje slikarstvo brata Kralja in drugi. Od tod, namreč iz tega čuvstvovanja in pojmovanja umetnosti, je prišla tudi pobuda. Priznavam pa odkrito: »Učlovečenje« je težko, težko za režiserja, igralce in občinstvo, nikakor pa ne soglašam z mnenji, ki naše občinstvo podcenjujejo, čes, težjih stvari ne razume. To je skoraj žalitev. Naposled pa je vendarle tudi res da vse ni za vsakogar. Kdor bo hotel, bo razumel kaj sem mislil. O ostalem naj sodijo drugi. Brez hib »Učlovečenje« ni in če bi ga sedaj pisal, bi morda bilo drugačno. Spreminjati ga pa ne maram.«
Ali jc to tvoje prvo odrsko delo? Nisi prej pisal dram?
»Pisal sem jih. Med vojno sem na Dunaju napisal dramo »Rdeči fantom«, ta je bila prva. Rokopis sem izgubil. Potem sem izgotovil »Sužnje«, hotel sem jih sicer pozneje še predelati, pa sem jih zavrgel. Sledilo je »Berna Berner-jeva«, tudi njo sem zavrgel. To so vse bile vaje. Za njo je nastalo »Učlovečenje«, še pozneje pa sem dogotovil »Petega evangelista«, ki še nima zadnje »poteze«, bo pa morda dozorel do prihodnje sezone. V načrtu imam »Gospo z lilijami« in »Smehljajočega se Budho«, toda vsakdanje časnikarsko delo mi ne pušča časa za literaturo. Tako so načrti le — načrti.«
Tisoči prosijo dela in kruha
Naval na Borzo dela v Murski Soboti
Vedno več delavcev se zbira dan za dnem pred tukajšnjo Borzo dela in prosijo dela. Vsak dan je videti gruče ljudi pred Borzo, ki upajo, da bodo dobili dela in si tako zaslužijo kruha čez zimo.
Pogoji za inozemstvo so sicer dobri, toda tja jih bo malo sprejetih. Iz Nemčije je bilo prej javljeno, da bodo sprejeli samo 1200 de-
lavcev, sedaj so pa na veselje delavcev javili, da jih še nekaj sto več sprejmejo, ali to je vse premalo in bomo naše delavce morali zaposliti v domovini. Borza dela je sicer dobila naročilo iz Bleda za sto delavcev, kje so pa ostali tisoči, ki prosijo dela in kruha. Upanje naših delavcev je samo v tem, da upajo na zaposlitev pri domačih delih.
Oropati je hotel gospodarja
Pa mu ni uspelo -- Skritega
Mflrska Sobota, 26. marca.
Oropati je hotel gospodarja domači hlapec pa je bil zasačen. V Dobrovniku pri Toplaku je služil 181etni G. Godilo se mu je precej dobro, ali hotel je imeti še boljše.
Zato se je splazil v sobo, kjer je vedel, da hrani gospodar denar. Odprl iniznico in jo začel prazniti, ali pri tem je delal toliki ropot, da so od zunaj slišali in je šla domača hčerka
pod posteljo so ga zasačili
gledat, kaj ropoče, misleč, da maček kaj premetava. Ko je pogledal vsobo je takoj opazila, da ni vse v redu ter je pogledala pod posteljo, kjer je zapazila domačega hlapca. Namah je priklicala domače, ki so ga privlekli izpod postelje.
Poklicali so takoj orožnike, ki so ga takoj odvedli in ne vemo, Če se mu bo sedaj ravno dobro godilo.
Strašna tragedija v Pretrežu pri Makolah
sta se zaklala
Dva posestnika
Maribor, 26. marca.
V sredo zvečer sta se v Pretrežu pri Makolah v pijanosti sprla že starejša poročena posestnika Mlakar in Tretnik.
Prepir je nastal zaradi nekih starih nesoglasij in pa zaradi pijanosti. Moža sta se stepla in nazadnje še pobodla z noži, tako da sta obležala oba mrtva na tleli. Mlakarja je nasprotnik zbodel z dolgini nožem naravnost v srce. Rana je bila smrtna. Kljub temu pa je imel
umirajoči še toliko moči, da jc z nožem zamahnil po Tretniku, ga zadel v vrat ter mu prerezal sapnik in žilo. Mlakar je umrl takoj, njegov nasprotnik pa šele čez nekaj časa.
Zdravnik ni mogel nikomur več pomagati. Orožniki so obvestili okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, ki je takoj odredilo preiskavo. Podrobnosti o umoru še niso znane. Strašen dogodek, ki mu po vsej daljni okolici ni primera, je vzbudil silno zanimanje med ljudstvom.
Slika iz življenja dveh bednih
Mokronog, 24. marca.
V borni hišici, tam kjer se začenjajo zidanice mokronoških gospodarjev, tam v Brezovci, sta samovala borna zakonska starca, p. d. Sar-fova, in v skromnem zatišju pričakovala prav po Jobovsko smrt, ki bi bila pravcata rešiteljica iz njihovega bednega življenja.
Soproga Neža je bila do zadnjega še dokaj trdna, dočim je soprog stalno priklenjen že nad leto dni na posteljo. Zadnje čase, ko se je moževo stanje vidno slabšalo, saj po cele tedne revež ni razen čaja nič zavžil, je bila Neža v hudih skrbeh, kaj bo, ko bo verni soprog zatisnil oči, namreč kako bo s stroški. Pri ustih si revica ni ravno mogla prištediti za take prilike denar. Pred nedavnim se je obračala do raznih ljubljanskih jubilantov, o sreči katerih je tu pa tam čitala ter jim z humorističnimi verzi obrazloživala svoje tegobe. Usmiljena srca so se ji vedno odzvala, že radi originalnosti prošnje. Ko je kazalec kazal ravno na polnoči, se ji je odzvala na tako prošnjo tudi znana vinska veletrgovina Bolaffijo. Le tej je poslala zadnji Verz svojega življenja in ji z skromnim dodatkom v prozi obrazložila, da možiček dobiva le 40 Din mesečne občinske podpore in jih prosi za najhujše prilike... za sveče, če bi mož umrl.
Tvrdka se je prepričala o bednem položaju Jakšetove Neže in velikodušno nakazala za prosilko prilično podporico ali »honorar«. Vendar te sama ni več mogla dvigniti na pošti, soseda jo ji je prinesla 28. t. m. Po tridnevnem bolehanju je Neža drugega dne 24. t. m. zjutraj umrla. Po sveče je poslal v Mokronog — mož.
Revico so podpirali tudi še dobrosrčni ljudje doma, znani dobrosrčnež A. M. iz Mokronoga se jo je večkrat spomnil s kruhom in vinom. Dobrodušni g. Milter iz Sv. Veha ji je pred kratkim pripeljal voz drv. Tudi Ljubljančani so pokazali srce do revežev izven meja Ljubljane, kakor g. Krapež, Vilman, Samec i drugi. Dobro bi bilo, da bi se spomnil še kdo na ubogega možička.
Ko je pa reva umrla je šel vaški mežnar v uro oddaljeno župnišče Trebelno vprašat, če sme pokojnici zvonit zadnjo uro...
Kroglo
v prsa
Samorilni poskus, ki je ostal nepojasnjen.
Kranjska goru, 25. marca.
V pondeljek dopoldne je izvršil samomor mestni knjigovodja g. Mikloš Sabadoš iz Stare Kaniže, o čemer je »Jugoslovan« kratko že poročal. Bival je s svojo soprogo že dalj časa v Kranjski gori na letovanju. Ustrelil se je s starim samokresom v desno stran prs, krogla mu je obtičala v pljučih. Imenovani je po obupnem činu ostal še precej dolgo pri popolni zavesti. Na vprašanje, čemu je napravil ta končni in usodni korak, ni hotel dali nikakega pojasnila. Izjavil je saino, da se je izvršilo vse po njegovem lastnem nagibu. Na kraj nesreče je bil takoj poklican okrožni zdravnik dr. Vol-bank, ki je odredil takojšnji prevoz nesrečneža v ljubljansko bolnico.
Splošno domnevajo, da je bil vzrok njegovemu obupnemu dejanju bolezen na pljučih, mogoče pa so ga silile k temu tudi slabe gmotne razmere, vendar se to ne more z gotovostjo trditi, ker je prejšnjega dne poravnal vse svoje obveznosti.
*
Pomlad v našem romantičnem kraju. Zdi se, da je vendar zmagala pomlad nad hudim mrazom in debelim snegom, ker zadnje dni sohice že prav močno greje in pritiska na sneg, ki se bo končno moral vendarle umakniti novemu življenju. Toda gotovo je, da bo Velika noč še bela, kar pa pri nas ni nič nenavadnega. Glavno je, da bodo pozneje lepi solnčni dnevi, ker brez njih bo malo tujcev, katerim je v pr-
vi vrsti pri srcu lepo vreme, kajti v deževnih dneh, pa naj si bo to tudi v poznem poletju, moramo pri nas kar z zimskimi površniki na dan.
Bled
Slabe ceste. Na Bledu imamo silno slabe in zanemarjene blatne ceste. Ponekod sega blato do gležnjev. Pred hotelom Jeklerjem in skoro vsa Prešernova cesta je razdejana radi kopanja kanalizacije. Ker so cevi na tem kraju že dolgo časa v zemlji, bi bil prav skraijni čas, da se ta cesta dim prej uredi v lepo stanje.
Smrtna kosa. 20. t. m. ob po.1 9, uri dop. je na Bohinjski Beli umrla 761etna mati Mandeljc Marija. Zapušča več poročenih otrok, katerim izražamo svoje sožalje. Preblagi materi, ki je tako na hitro preminula, naj bo zemljica rahla!
Trbovlje
Ljudsko štetje. Pri ljudskem štetju, ki se bo izvršilo s 1. aprilom t. 1., bodo zahtevali popisovale} od družinskih poglavarjev med drugim tudi natančne rojstne in domovinske *atke za sebe in celo družino, kakor tudi za posle, ki so event. pri njem. Oni družinski poglavar, kateremu ti podatki niso znani, ali da bi bil v dvomih glede zanesljivosti teh podatkov, si mora najkasneje do 31. marca t. 1. pri pristojnem župnem ..radu preskrbeti potrdila, Id bodo nalašč za ljudsko štetje sestavljena. Rudarji-člani Bratovske skladnice se lahko izkažejo s Člansko legitimacijo, v kateri imajo itak vpisane vse potrebne osebne in družinske podatke. Popisni rajoni so popisovalcem že odkazani in so dobili tudi že vsa potrebna navodila. Popisovalci so uradni organi, zato je dolžnost prebivalstva, da jim gre pri popisovanju na roko ter jim da vse potrebne podatke, ki jih bodo zahtevali. Popisovanje, katerega podatke morajo smatrati popisovalci za uradno tajnost, ima namen priba-viti državni upravi statistične podatke o porastu prebivalstva in o splošnem stanju in napredku našega narodnega gospodarstva po preobratu.
TOVARNA ČEVLJEV
Bafa
JE TE DNI OTVORILA V HISI GE. TRBOVC KRISTINE V TRBOVLJAH II PRODAJALNO ČEVLJEV, KATERO BO KASNEJE PREUREDILA V MODERNE POSLOVNE PROSTORE.	931
Pred reševanjem važnih rudarskih socijalnih zadev. V sredo se je vršila v Celju seja velikega odbora Rudarske zadruge, na katero so odpotovali iz Trbovelj za I. skupino načelnik g. ravnatelj inž. Pauer in za II. skupino načelnik g. Štruc Jakob in delegat g. škrinar Jožef. Na tej seji so med drugim razpravljali tudi o ustanovitvi brezposelnega podpornega fonda za rudarje, ki je zlasti v današnji težki rudarski krizi nujno potreben. Delegati II. skupine so se od te seje peljali naravnost v Beograd, kjer se vrši danes 27. marca velika rudarska konferenca, ki jo je sklical gospod minister za šume in rude inž. Sernec in na kateri se bodo storili važni sklepi o ukrepih, ki bodo v doglednem času podvzeti, da se brezposelnost in manjzapo-slenost v nuših rudnikih omili odnosno odpravi. Ta konferenca se bo vršila ravno ob pravem času, kajti koncem tega meseca se bodo vršila v prometnem ministrstvu nova pogajanja za sklep nove pogodbe za bodočo dobavo premoga iz privatnih rudnikov državpi železnici, in tako bo brezdvomno tudi ta rudarska konferenca ugodno vplivala na povoljen izid pogajanj, ki naj bi rosila naše rudarje in prebivalstvo rudarskih revirjev iz težkih nepriLik dolgotrajno krize. Brezdvoma bi bila vest o zopetni uvedbi normalnega dela najlepše velikonočno darilo za naše rudarje, kar jim iz srca želimo.
Zaposlenje inozemskih Irgovinskili po4-nifiov \ naši domači industriji
Pred par dnevi me je obiskala gospa, ki ima hčerko na nekem tukajšnjem zavodu. Pritoževala se je, da njena hčerka ne obvlada nemščine v dovoljni meri in me prosila za nasvet, ali ne bi kazalo, da svojo hčerko preko počitnic pošlje v Gradec, da se bo tamkaj izurila v nemščini. Na vprašanje, čemu je njeni hčerki tako neobhodno potrebno znaje nemščine, je Odgovorila, da biva v nekem kraju na Dolenjskem, kjer ima večjo trgovino; tudi hčerko namerava posvetiti trgovskemu stanu. Na moje zatrdilo, da pri nas na deželi absolutno zadostuje znaje slovenščine in srbohrvaščine, mi je pripovedovala, da prihajajo k nji redno trgovski agenti in potniki zagrebških tvrdk, ki nočejo govoriti slovenski, niti po hrvatslci. Šele tedaj, če nastopim z odločno besedo, pričnejo govoriti v nekem nerazumljivem skrpucanem jeziku. Seveda sem gospo podučil, naj takega tujca — vsiljivca požene in naj sploh prekine vsako trgovsko zvezo s firmo, ki kljub velik' nezaposlenosti naših ljudi zaposluje privandrane tujce.
Takih iu sličnih dogodivščin je tudi pri nas v Ljubljani veliko število, žal da naši trgovci ne ravnajo vedno tako, kakor bi morali. Če bi take ljudi pognali in to je v 'Sedanjih konkurenčnih časih pač zelo lahko izvedljivo, bi s tem čuvali narodno zavesi in utrjevali narodni ponos. Nešteto slučajev se spominjam, da sem prišedši v trgovino poslušal nemške po slovue razgovore z zagrebškimi potniki. Niti do svojih nacijonaluih odjemalcev nima obzira
Izvestja banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru za šolsko leto 1929-30 in gospodarsko leto 1930.
Te dnt Je izdala banovinska vinarska ln sadjarska šola v Mariboru svoje »Izvestje«, obsegajoče 84 strani in bogato okrašeno s slikami. Na uvodnem mestu Je »Poslovilni nagovor ravnatelja na absolvente ob sklepu šolskega leta,
31.	ulija 1830«. Ravnatelj g. Josip Priol objavlja »Naučno obrazovanje«, v katerem opisuje prevzem zavoda, učni načrt, poročilo, učne tečaje, inšpekcije obiske, knjižnico in učila, darila in kroniko. Sledi »Gospodarstvo v letu 1930« z opisom sadjarstva in uporabo sadja, škodljivcih in zatiranju, poskusih, vinarstvu in kletarstvu, poljedelstvu, travništvu in gozdarstvu, živinoreji, vrtnarstvu, botaničnem vrtu ter dohodkih. Te podatke so napisali gg. Priol, Vojsk, Inž. Simonovič, dipl. agr. Šiftar in Medved. E. Šiftar objavlja nadalje »Meteorološka opazovanja v letu 1930«, sledita pa še sestavka »Stavbe in melioracije« ter »Delovanje osebja izven zavoda«. »Izvestje« je zares lep pregled dela tega našega važnega učnega zavoda.
Gospodarske ves<i
X Tovaruo za cigarelui papir »Golub« kupi tnonopolska uprava. »Oolub«. prva hrvatska tovarna cigaretnega papirja in svalčič d. d. v Zagrebu sklicuje za 11. aprila izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu je predlog ravnateljstva in sklep o prodaji tovarne monopolski upravi kraljevine Jugoslavije.^ _
X Kultura riia v Južni Srbiji. Število zadiug In zadrugarjev, ki se v okolici Skoplja ukvarjajo s kulturo riža, stalno narašča. V srezu Ra-dovište in Kočane se namerava letos posejati 2000 ha več kakor lansko leto. Razveseljivo je nadalje, da bodo zadruge prejele za setev selekcionirano seme.	•.
X Smederevski most. Posebna komisija že več časa deluje na terenu pri Smederevu, da prouči okolščine, ki bi dovoljevale vpostavo mosta preko Donave, ki bi vezal Smederevo z
Banatom.	..
X Avstrija odpoveduje trgovinske pogodite.
Dunajski listi poročajo, da namerava avstrijska vlada odpovedali trgovinske pogodbe z Ma-djarsko, Češkoslovaško in Romunijo. Dunajski tisk zatrjuje, da te odpovedi nimajo mkake zveze s carinsko unijo, pač pa želi Avstrija samo ustvariti nove pogoje v trgovskih odno-šajih s posameznimi državami.
X Špansko stabilizacijsko posojilo. Morganova bančna skupina je ponudila španski vladi dolgoročni bančni kredit 75 milijonov dolarjev. Kredit zapade v dveh letih. V madridskih gospodarskih krogih se zatrjuje, da pomeni ta bančtri kredit samo & conto poznejšemu večjemu posojilu. Z emisijo tega posojila, oziroma konsolidacijo španskih državnih dolgov se namerava počakati toliko časa, da bo Špauija svojo veljavo stabilizirala, kar bo storila z imenovanim dolgoročnim bučnim kreditom. Pogajanja nim dolgoročnim bančnim kreditom. Pogajanja 3e niso povsem zaključena.
Borzna poročila
dne 20. marca 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 26. marca. Amsterdam 22'825, Berlin 13-555—13*585, Bruselj 7-0255, Budimpešta 9-9261 Curih 1094-10—1097-10, Dunaj 7-9894 do
8-0194, London 276-24—277-04, Newyork 56-725 do 56-925, Pariz 221‘78—223-78. Praga 16830 do 109-10, Trst 298-08—298-25.
Zagreb, 26. marca. Amsterdam 22-795 do 22-855, Dunaj 798-94—801-94, Berlin 13-555 do 13-585, Bruselj 792-55 bt., Budimpešta 991-11 do 994-11, London 276-24—277-04, Milan 297-15 do 299-15 Newyork kabel 56-835X57-085, Newyork ček 56-725—56-925, Pariz 221'78—228-78, Praga 16K-30—169’10, Zhrich 1094-10—1097-10.
Beograd, 26. marca. Berlin 18-5580 18-5830, Budimpešta 991 11-994-11, Bukarešta 33-80 do 34-50, Dunaj 7981)4 -801'94, London 278'94 do 277-74, Newyork 56-7250—56-9250, Pariz 221-78 do 223-78, Praga 168-30-169-10. Zttrich 1094-10 do 1097-10.
tak trgovec in jih kar nekako podzavestno ža li v njihovem nacijonalnem čustvovanju.
Zagrebška zbornica za TOI je napravila proti takemu amtinacijonalnemu obnašanju prvi korak. Njen poziv bo našim slovenskim prilikam še prav posebno služil, zato ga prinašamo dobesedno v prevodu.
Gospodarstveniki Savske banovine, posebno trgovske hiše, so opazili, da večina domačih industrijskih podjetij zaposluje za poset trgovcev v notranjosti naše države, in to za prodajo naših domačih proizvodov večinoma potnike inozemce, ki ne stanujejo stalno na našem ozemlju iu ki ne poznajo našega jezika. Ta okolščina zelo neugodno vpliva v trgovskih krogih, in poleg tega veča nezaposljenost med našim trgovsko-potniškem osebju, katerega jo med našimi državljani dovolj na razpolago z odgovarjajočo strokovno izobrazbo. O tem predmetu se je razpravljalo na seji trgovskega odseka zbornice za TOI v Zagrebu ter se je sklenilo potom domačega tiska zaprositi domačo industrijo, da v bodoče za poslovanje na našem oiemlju ne zaposluje inozemskih trgovskih agentov. Odnošaji s trenutno zaposlenimi sc morajo prekiniti v teku (! mesecev. V kolikor bi industrija tem upravičenim zalitevkam pravočasno ne ugodila, ho zbornica primorana pod vzeti potrebne korake na pristojnih mestih. Pozivajo se vsled tega vsa domača industrijska podjetja, ki zuposlujejo inozemske trgovske potnike, da blagovolijo tej prošnji ugoditi, in o izvršitvi obvestiti zbornico za TOI.
Dunaj, 26. marca. Amsterdam 285-02, Atene
9-2188, Beograd 12-4913, Berlin 149-51, Bruselj 98-995, Budimpešta 123-92, Bukarešta 4*2287, London 34-5513, Madrid 46-30. Milan 37"255, Newyork 711*1.5, Pari/. 27-819. Praga 21-0725, Sofija 5*152, Stockholm 190-40, Kojiemiagen 190-10, Varšava- 79-70. Curih 136-86.
Curih, 26. mar. Beograd 91285, Pariz 20-3325, London 25-2475, Newyork 529-675, Bruselj 72-325, Milan 27*2225, Madrid 55-50, Amsterdam 208-30, Berlin 123-84, Dunaj 73-07, Sofija 3-7625, Praga 15-38, Varšava 58-20, Budimpešta 90-60, Atene. 6-72875.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Vrednostni papirji
Zagreb, 26. marca. Drž. papirji: 7% inv. pos. 88-75—89 z. 89, voj. škoda ar. 426*75 do 420-75, kasa 426-25-420-75 (427, 426-50), marc 426-50—427 (426-50). junij, julij 427 bl„ dec. 426-25—427, 4% agr. obv. 51'50-52*50. 7% Bler
82-75—82-875 (82 875, 83, 82’875, 82*75), 8% Bler 93-375-93*50 (93*50), 7% pos. hipot. 82*75 do
83-25. — Banke: Hrvatska 50 d., PraŠtediona 900 —915, Udružena 190—192, Ljublj. kred. b. 128 d. — Industrija: Šečerana Osijek ‘277*50 do 288-50, Trboveljska 300—302, Slavonija 200 denar, Vevče 128 denar.
Beograd, 26. marca. 7% inv. pos. 88-25, 4% agr. obv. 51-50—52, 7% pos. hip. b. 83-25 do 83-75, 7% Bler 83 8% Bler 93-75, 6% begluške obv. 69’75, vojna Škoda 425-50—426-25, ultimo julija 425*50—420-50, Narodna banka 7920—7950, Beogr. zadr. 7350.
Dunaj, 26. marca. Bankverein 16-20, Kreditni zavod 46, Dunav-Sava-Adria 14-80, Prioritete 89*12, Trbovlje 37-40, Leykain 3*30.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 26. marca. 7% Blaire 82—83-125.
Nenyork, 26. marca. 8% Blaire 92—93, 7% Blaire 82—83, 7% pos. drž. hip, b. 82—83.
Žitna tržišča.
Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, brez prometa.
Novi Sad, 26. marca. Oves: baški 150—152;50. Koruza: sremska garant. 86—88; baška, ladja Dunav, Savu, predčasno suha. 87 —88. Moka: baška 0, 00, 240—260; 2 210—220. Vse ostalo neizpremeujeno. Promet: pšenica 14 vagonov, koruza 21 vagonov, moka 6 vagonov. Tendenca: ueizpremenjena.
Dobave
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. marca t. 1. glede oddaje 389 komadov pil v nasekovanje ln popravilo; do 28. marca t. 1. glede dobave 300 kg ba. krene pločevine, raznih pil in 20 dežnih plaščev. Prometno-komereijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. marca t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin ter glede nalepljenja grafikonov; dne 30. marca t. 1. pa gled dobave tiskovin. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). Direkcija državnega rudnika Serijski Rudnik sprejema do 7. aprila 1931 ponudbe glede dobave 2 krožnih žag. (Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani Interesentom na vpogled).
Šolska akademija na fesenicah
V soboto popoldne se je vršila »šolska a kad e mijac tukajšnje osnovnošolske dece za deco samo, v nedeljo popoldne pa so se naši malčki predstaviti odraslim. Spored akademije je bil pester in nad vse zan.imiv in moramo našemu učiteljstvu v tein pogledu iskreno čestitati.
Akademijo je olvoril šolarček Janezek Švare, ki je imel daljši nagovor na prisotno občinstvo, ki je mladega govornika občudovalo radii njegovega samozavestnega nastopa in gladkega podajanja govora. Nalo so sledile pevske točke ženske dece, zatem pa so peli dečkn. Pesmi so peli zelo lepo; naučil je deco učitelj g. Babič Lojze, ki mu gre «w časrt in pohvala. Naslednja točka akademije je bila slika iz življenja pastirčkov. Akademijo pa je zaključil igrokaz, katerega auov je vzeta iz >sveta palčko v >. Igrico je napisal šolski upravitelj g. Leo Pibrovec. Režijo pa je vodila učiteljica gdč. Majda Kramar šlče-va. Želimo, da bi še večkrat priredili take akademije!
(11*38-1140). Koruza: maj 12*30-12-62 (12 41 do 12 42) julij 12*62—12-75 (12 62—12 6:5). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca mlačna, promet: 8 vagonov bukovih drv.
(Spc?l?2
S Hajdukom v Južno Ameriko.
(Od našega posebnega poročevalca.
V deželi starih Inkov.
Prispeli smo v Peru, državo, katere zgodovina je ena izmed najbolj tragičnih, kar jih poznamo. Odkrili so jo španski konkvistadorji, pod vodstvom svojega krutega poveljnika Pizarra, katerega grabežljivost za zlatom je bila povod, da so se prelili potoki nedolžne krvi. Do 16. stoletja je tu gospodoval mogočen rod Inkov, oboževan in visoko cenjen po svojem narodu. Brezmejno bogastvo je bilo nakopičeno v svetiščih, kjer so častili svoje bogove. Zlato jim je prineslo žalosten konec. Španci so pobili Atahualpo, zadnjega kralja iz rodu Inkov, poprej pa so ugrabili vse zlato. Tri stoletja je trajalo špansko gospodstvo. Nesmrtna Bolicar in San Martin sta osvobodila narod in stvorila na ruševinah tiranije novo državo, republiko Peru. Nastopila je nova era, Peru je pričel igrati vidno vlogo med južnoameriškimi državami
Prisrčen sprejem v Callao.
Oropesa se Je ustavila v sredini pristanišča Callao, sredi med množico vojnih in trgovskih ladij. Vse mesto ln ladje so bile v zastavah. Vse je pričakovalo prihoda angleških princev. Tudi mi smo pričakovali naše izseljence. Nismo dolgo čakali. Velik motorni čoln, na katerem je plapolala naša trobojnica, se je bližal Oropesi Sledili so drugi čolni polni peruanskih športnikov, novinarjev in fotografov Ko so prispeli do Oro-pese, smo jih sprejeli z našim hajduškim pozdravom, katerega odmev Je najbrže prvič odjeknlj v tem pristanišču Stisnili smo si desnice, izmenjali prisrčne besede Po običajnih vprašanjih o poteku potovanja in kako je v domačiji, kakšna je kondicija igračev, slikanju, smo bili končno pripravljeni, da se Izkrcamo. Ko je dospel nai motorni čoln do obale, so nas nad vse prisrčno pozdravili peruanskl športniki.
La Punta.
Južna Amerika ni občutila svetovne vojske. Republika Peru je bila sicer na strani antante in je napovedala centralnim državam vojno, vendar ni bila zaradt tega prelita niti ena kaplja peruanske krvi. Napoved vojne je bila samo formalne nravi. Peruanci se niso napotili preko oceana, da se spoprimejo z neprijateljem. Ostali so rajši doma in čitali poročila o krvavih spopadih v Evropi. Sele ko je bila velika krvava bitka končana, so poslali na mirovno konferenco svojega delegata, da tudi oni sodelujejo pri razdelitvi razpadajočih držav. Peru ril ostal brez deleža, svetovna vojna mu Je prinesla samo koristi. Medtem, ko je na oni strani luže divjala strašna bitka, se je Peru razvijal in napredoval. PovolJne razmere so prinesle srečo tisočerim, bogastvo se je množilo — progres zemlje je bil očividen. Gola in pusta polja, po katerih je preje stopala samo noga Indijancev, so se spremenila v plodovite pokrajine. Mala mesta so dobila velemestno lice. Ob obali so zgradili najmodernejša kopališča, prekrasna kopališča, prekrasna sprehajališča, nad katerimi kraljuje sto in sto pravljično lepih dvorcev in vil.
V enem Izmed teh številnih kopališč so tudi nas namestili. Odločeno je bilo, da prevedemo mesec dni našega bivanja v Peruu daleč od pocestnega ropota in zakajenih kavam, na čistem zdravem morskem zraku. Boljšega položaja si nismo mogli želeti. Popolnonia smo pozabili, da smo posetili Peru v športne namene.
La Punta, kjer smo prebivali, je naravnost pravljično lepa pokrajina, v kateri bi človek večno živel. Tu se raztezajo vile bogatašev v hladnih mesecih zapuščene, poleti pa prejemajo v svoje prostore mlade elegantne in brhke predstavnice nežnega spola.
V taki okolici smo torej živeli. Kopljemo se, treniramo, živimo solidno in čakamo, da se prvič predstavimo peruanski republiki. Stopiti hočemo v borbo in napeti vse sile, da dosežemo čim častnejšl uspeh. Naleteli bomo na močnega nasprotnika, katerega ni na lastnem terenu premagal še noben nosprotnlk in katerega moč so občutili najboljši argentinski in uruguajski klubi, ki so zapustili vroča peruanska tla občutljivo poraženi.	Veljko Poduj.e
Poraz Ilirije v Zagrebu.
Poročila zagrebških časopisov o tekmi Grad-janski : Ilirija, ki se je končala 4:1 v prid Gradjanskega, niso prav nič laskava za Ilirijo. Vsi listi so mnenja, da Je bila igra prvaka Slo. venije izredno slaba In nikakor prvorazredna. Zmogli niso niti ene skupne poteze.
Kritika je porazna in naj bo opomin vsem našim klubom, da ne pošiljajo Izven Ljubljane svojih moštev, ako niso v polni formi.
Grazer Parkklub ; S. K. Rapid 2:0 (1:0).
Maribor, 25. marca. Danes je gostoval prvič v našem mestu drugorazredni Grazer Sportklub ter odigral z S. K Rapidom prijateljsko tekmo.
Tekma, ki se je vršila popoldne na igrišču S. K. Rapida, se je končala z zasluženo zmago gostov v razmerju 2:0. V prvem polčasu je bila tekma precej izenačena, v drugem polčasu pa so bili gostje absoluten gospodar na igrišču. Rapida tokrat ni bilo mogoče spossnati. Igral je kakor začetniki. Najsolidnejši del moštva je bila ožja obramba, dočim sta krilska in napadalna vrsta igrali popolnoma raztrgano. Tudi so bili igralci skrajno nedisciplinirani ln Je medsobojno prerekanje napravilo na gledalce mučen vtis.
Sodil je g. Nemec. Njegove odločitve niso bile ziniraj v skladu z dejstvi.
ISSK. Maribor rez. : S. K. Svoboda I.
3:1 (1:0).
Na igrišču ISSK. Maritjora se je vršila tre-ning-tekma med ISSK. Maribor rez. in S. K Svobodo, ki Je končala z zmago »Maribora« v razmerju 3:1.
Ljubljana, petek, 27. marca. 12.15 Plošče (odlomki iz oper, serenade). 12.45 Dnevne vesti.
13.00 Ca«s, plošče, borza. 18.00 Radio orkester.
19.00 Dr. l?eya: Vremenoslovje. 19.30 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 20.00 Gospodinjska ura: Snažeuje tal (Krekova gospodinjska šola). 20.30 Večer Radio orkestra. 22.00 časovna napoved in porodila, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, sobota, 28. marca. 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 18.00 Viktor Pirnat: Sinjska alka. 18.30 ltogo Pleničar; Šah. 19.00 Pavel Kuna veti*: Do-ine ia prepadi. 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. ‘20.00 Prenos opere »Mefistofelesc i* Zagreba.
23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, petek, 27. marca. 12.20 Kuhinja. 13.30
Novice, 17.00 Prenos glasbe iz kavarne. 18.30 Novice. 19.45 Poročila. 20.00 Uvod k prenosu.
20.10 Mozartov večer. 22.00 Novice in vreme.
22.10 Plesna šola.
Zagreb, sobota 28. marcu. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Radio orkester. 18.30 Novioe. 18.45 Svetovna vojna. 19.50 Uvod k prenosu.. 20.00 Opera »Mephistofeles , A. Bolte.
Beograd, petek. 27. marca. 11.80 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 15.00 Šolski radio.
16.00 Plošče. 17.00 Kuhinja. 17.30 Narodni napevi. 18.00 Narodne pesmi. 19.30 Nemščina.
20.00 Predavanje, 20.15 Zagreb. 22.15 Novice. 22.35 Radio orkester.
Beograd, sobota. 28. marca. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert. 13.30 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Radio orkester. 19.20 Predavanje. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Zagreb.
21.30 Novice.
mu
5
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 pur. Najmanj Din 5'—. Ogluši reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10— (do 5 besed). V saka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priloiite znamko.
Kolesa
na ugodne oktaLe
»CENTRA«
trgovina šivalnih strojev, koles, gramofonov itd., Ljubljana, Musa-rikova cesta, nasproti gl. kol. Palača Vzajemne zavarovalnice.
733
Franc Fufan
krovstvo
Ljubljana, Galjevlca 9 pri Dol. kol., izvršuje vsakovrstna krovska dela in v to stroko spadajoča popravila. Cene solidne. 929
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 468
aajoeneje in -v veliki izbiri pri KARL PRELOG
Ljubljana, Židovska ulioa in Stari trg
B. Pancr
keksi
biskviti
vatelui . i. t. d. so uajboljši!	732
Čevljarski
pomočnik
zmožen in verziran v vseh delih, se pod ugodnimi pogoji sprejme. Poizve se v upravi »Jugoslovana**.
Naprodaj
je v malem mestu pri Mariboru enonadstropna hiša z gostilniško koncesijo, popolnim inventarjem, opremljenimi tujskimi sobami in popolnoma novimi gospodarskimi poslopji, na zelo prometnem kraju in izvrstno vpeljanim obratom. — Naslov v upravi .Jugoslovana" pod ..Restavracija**.
921
Št. 242/1931-1—pers.
928
azpis
Pri mestnem gradbenem uradu je po-polniti mesto gradbenega inženirja. Pogoji so sledeči:
a) državljanstvo kraljevine Jugoslavije,
b) starost nad 18 in pod 40 let,
c) z uspehom dovršeni popolni študij na tehnični visoki šoli. (gradbena stroka) z vsemi teoretičnimi in praktičnimi izpiti.
Pravilno, z vsemi potrebnimi dokazili opremljene prošnje je vložiti najkesneje do 7. aprila 1931 pri predsedstvu mestnega načelstva (personalni referent).
Mestno načelstvo v Ljubljani dne 23. marca 1931.
Župan in mestni načelnik:
Dr. Dinko Puc, 1. r.
Agitirajte za »Jugoslovana«J
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uDrave
I.	No. 2127/1.
798
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Mariboru službeno mesto banovinskega cestarja in sicer:	...
za cestno progo na banovinski cesti
&t. IIj—Velka.	.	.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz 51. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev i*n njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let Lastnoročno pisane in s kolkom za o-— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovauinn prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje Šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluže-nju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkesneje do 15. aprila 1931. pri sreskem cestnem odboru v Mariboru.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 26. marca 1931.
I No. 3180/1.
❖
Razpis.
799
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Brežicah službeno mesto banovinskega cestarja in sicer: za cestno progo: a) Od Slovenca do stika s cesto Brežina—Dečna sela Globoko— Dobrova; b) od Slovenca do konca Starega gradu.	.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev^ in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let	,	„
Lastnoročno pisane m s kolkom za 5' kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje Šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluže-nju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni *,bog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti! je vložiti najkesneje do 20. aprila 1931. pri sreskem cestnem odboru v Brežicah.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
v Ljubljani, dne 26. marca 1931.
E 51/31—15.
797
Dražbeni oklic
Dne 2 8. aprila 19 31 ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Slatina, vi. št. 35 in 98.
Cenilna vrednost: 76.822 Din in 3726'— Din; vrednost pritikline: 2000 Din; najmanjši ponudek: 51.312 Din in 2484’— dinarjev.
Pravice; katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 16. marca 1931.
*
E 2506/30-15.
793
Dražbeni oklic.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C 217/31—1.	791
Oklic.
Tožeča stranka Malačič Peter, posestnik v Prosenjakovcih štev. 63, ki ga zastopa dr. Vesnik Slavko, odvetnik v Murski Soboti, je vložila proti toženi stranki Solar Pavlu, posestnik v Prosenjakovcih št. 98, sedaj neznano kje v Ameriki, Solar Ani, roj. Horvat, posest, v Prosenjakovcih 98, Vučkič Ludviku, posest, v Prosenjakovcih šitev. 100, radi opravičbe predznambe zastavne pravice ter plačila 1200 Din in 200 Din s prip. k opr. št. C 217/31 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 2 3. aprila 1931 ob desetih pred tem sodiščem v izbi štev. 23, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke Solar Pavla neznano, se postavlja g. dr. Vadnal Ludvik, odvetnik v Murski Soboti za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II.,
dne 16. marca 1931.
jj.
C 136/31—1.	«04
Oklic.
Spi lak Terezi ja, roj. Gomboc pos. v Dol-govaških goricah štev. 157, in Gomboc Janez, pos. v Dolnji Lendavi štev. 220, zastopana po dr. Strasser Arminu, odv. v Dolnji Lendavi, sta vložila zoper Reich Rozalijo, roj. Gomboc, pos. v Dolgivasi, sedaj v Ameriki 616 Pierce St. Bethlehem P. a., tožbo na izbris zastavne pravice.
Ustua sporna razprava se določa na dne 2 5. aprila 1 9 3 1. o b devetih pri tem sodišču v sobi štev. 21.
Toženi stranki se postavlja z.a skrbnika Piku« dr. Janko, odv. v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 21. marva 1931.
Dne 1. maja 1931 ob desetih bo pni podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Slatina, vi. št. 14.
Cenilna vrednost: 17.010 Din; vrednost pritikline: 1650 Din; najmanjši ponudek: 13.995'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, dne 17. marca 1931.
*
E 108/31—7.	800
Dražbeni oklic.
Dne 2. maja 1931 ob p o 1 d e v e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: kmečkega posestva v Sv. Krištofu 13, zemljiška knjiga Sv. Krištof, vi. št. 114.
Cenilna vrednost: Din 28.086'—; vrednost pritikline: Din 435'—; najmanjši po-nudek: Din 19.015‘20.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, kd je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, dne 11. marca 1931.
*
E 2623/30—11.	794
Dražbeni oklic.
Dne 5. maja 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Slavšina, vi. št. 63.
Cenilna vrednost: 30.134 Din; najmanjši ponudek: 20.090 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 17. marca 1931,
*
E 95/31—14.	796
Dražbeni oklic.
Dne 5. maja 1931 ob desetih bo pni podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Gruškovje, vi. št. 117.
Cenilna vrednost: 57.904— Din; vrednost pritikline: 2620 Din; najmanjši ponudek: 40.360 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabif na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče t Ptuju, dne 17. marca 1931.
E 2740/30—11.	795
Dražbeni oklic.
Dne 8. maja 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. d. o. Gorišnica, vi. št. 327; 2. d. o. Mezgovci, vi. št. 37; 3. d. o. Polenci, vi. št. 143; 4. d.
o.	Slomi, vi. št. 24.
Cenilna vrednost: 1. 149.865'— Ddn; 2. 9600-— Din; 3. 7059-— Din; 4. 14.568'— Din; vrednost pritikline: 9950'— Din; najmanjši ponudek: 1. 106.544 Din; 2. 6400‘— Din; 3. 706— Din; 4. 712 — Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišč« v Ptuju, dne 17. marca 1931.
*
T 15/31—2.	788
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Šilinger Avgust, rojen 22. avgusta 1881 naPerovem pri Kamniku, pristojen v Kamnik, srez isti, Dravska banovina, poročen z Lukan Marijo, rurdar, naposled v Selmu, Liidinghausen na Westfalskem, je odrinil v marcu 1916 z bivšem 17. pešpolkom na italijansko fronto, se udeležil različnih bojev, pa se od 11. marca 1916 ni več oglasil.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu zakona z dne 31. marca 1918 št. 128 d. z. in § 24, št. 1 o. d. z., se uvede na prošnjo njegove žene Šilinger Marije, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču.
Silinger Avgust, se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače d& kako vest o sebi.
Po 15. septembru 1931 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. marca 1931.
❖
P VIII 50/31—1.
789
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 12. februarja 1931., opravilna številka P VIII 50/31—1, prej stanujoč v Med-vilka P VIII 50/31—1, je bil Marje&ič Anton, trgovec, prej stanujoč v Medvodah, zaradi u mobolnost i-sl a b o u mn ost i popolnoma preklican.
Za oskrbnico je bila postavljena gospa Marješič Jelislava iz Medvod 9.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII., dne 13. marca 1931.
P 14/31—22.	803
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi z dne 22. decembra 1930, opravilna štev. L 13/30—12, je bil Raščan Jožef, posestnik v Brezovici štev. 32, zaradi zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnico je bila postavljena pre-klicančeva žena Ana Raščan rojena Toplak iz Brezovice štev. 56.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. I., dne 21. marca 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
294.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 10. marca 1931.
Besedilo: Franc Bara sinova, mehanična delavnica družba z o. z.
Obratni predmet in namen družbe je trgovina z znamkami, radio aparati, gramofoni, pisalnimi stroji, fotografskimi aparati ter sličnimi predmeti, v zvezi s tem pa vzdrževanje in obratovanje mehanične delavnice.
Družbena pogodba z dne 13. januarja
1931.,	posl. štev. 9480. Družba je ustanovna za nedoločeno dobo.
Višina osnovne glavnice: 20.000 Din, in sicer 10.500 Din v gotovini, Din 9.500 v stvarni vlogi.
Na to vplačani zneski v gotovini: 10.500 Din, stvarna vloga v vrednosti Din 9500' donesena.
Poslovodje: Bar Julij, trgovec v Ljubljani, Karlov&ka cesta 18, Bar Franc mlajši, mehanik v Ljubljani, Karlovška cesta 18. Poslovodji zastopata družbo in podpisujeta nje firmo kolektivno, in sicer po dva poslovodji ali pa en poslovodja in en prokurist na ta način, da pristavita pod od kogarkoli napisanim, natisnjenim ali s pečatom od Usnjenim besedilom tvrdke lastnoročno svoj podpis kolektivno, in sicer prokurist vedno s pristavkom, ki označuje prokuro.
Družbena pogodba ima sledeča določila glede stvarnih vlog (apportov):
Gospa Julijana Bar roj. Toni prinaša v družbo stvarno vlogo, sestoječo iz v členu VI. točka 3 pogodbe navedenih predmetov
in orodja v sporazumno določeni skupna vrednosti Din 9.500.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 7. marca 1931.
(Firm. 251/31. — Rg C IV 266/1.)
*
295.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 10. marca 1931.
Besedilo: Jugograd-jugoslovanska gradbena družba i o. z.
Obratni predmet:
1. izvrševanje vsakovrstnih vodnih, talnih in visokih zgradb, lesnih konstrukcij tesarske stroke ter izdelava tozadevnih načrtov in vodstva navedenih zgradb na tuj ali lasten uačun ter izvrševanje vseh stavbnih poslov samostojno ali v družbi z drugimi podjetniki;
2. nakup in prodaja lesa, lesnih izdelkov ter stavbenega matenjala, obratovanje v to stroko spadajočih obratov, kakor žag, kamnolomov, opekam, apnenic in drugih enakih podjetij, nakup stavbišča in zemljišča v svrho parcelacije in zazidave s posameznimi stanovanjskimi hišami in kolonijami, nakup strojev, njih delov, potrebnih za družbo, in vsakovrstnega materijala ter prodaja istega;
3. nakup in zakup podjetij enake in slične stroke ter udeležba pri sorodnih podjetjih.
Družbena pogodba z dne 2. marca 1931. opr. št. 17723.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice Din 27.000.
Na to vplačani zneski v gotovini: Din
27.000.
Poslovodje: Pust Franc, lesotržec, mestni tesarski mojster in posestnik v Ljubljani, Streliška ulica številka 33, ing. arh. Pust Bogomir, končesdonirani gradbeni mojster od istotam, in ing. Pust Srečko, inženir gradbene stroke in mestni tesarski mojster od istotam.
Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta po dva in dva izmed poslovodij in sicer na ta način, da pristavita pismena, s pečatom odtisnjenemu ali natisnjenemu besedilu firme lastnoročno svoja podpisa, od katerih poslovodij pa mora biti eden ing. arh. Pust Bogomir. Morebitno postavljeni prokurist zastopa tvrdko ter podpisuje za njo vedno s pristavkom >pp« (per prooura) kolektivno s poslovodjem lug. arh. Pust Bogomi-rom.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
due 7. marca 1931.
(Firm. 230/31 — Rg C IV. 264/1.
296. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. marca 1931.
Besedilo: Brcar & Co., družba z o. t. Obratni predmet: Agentura in komisija, trgovina s tehničnimi potrebščinami vsake vrste, zlasti z vsemi potrebščinami za mline in žage in s tozadevnimi stroji. Trgovina z mešanim blagom.
Družbena pogodba z dne 23. februarja 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 20.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 Din.
Poslovodje: Brcar Franja v Ljubljani. Meteljkova ul. 5.
Za namestovanje upravičeni: Če je postavljen samo en poslovodja, zastopa ta družbo samostojno. Ce pa ima družba več poslovodij, zastopata družbo vedno po dva poslovodji kolektivno ali pa en poslovodja in en prokurist kolektivno.
Tvrdka družbe, ki je lahko od kogarkoli napisana, natisnjena, s strojem ali štampiljo odtisnjena, se podpisuje na ta način, da pristavlja pod besedilo tvrdke, če je postavljen en poslovodja, ta svoj lastnoročni znak. Ce je pa več poslovodij, pristavita pod besedilo tvrdke vedno ali po dva poslovodji ali pa en poslovodja in postavljeni prokurist kolektivno svoj lastnoročni znak, prokurist vedno s pristavkom, ki označuje prokuro.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 14. marca 1931.
Firm. 275/31 — Rg C IV 268/1.
Razne objave
Objava.
792
Podpisani Dobovičnik Alojz, roj. 14. junija 1909, se izgubil delavsko knjigo št. 15 z dne 22. julija 1928. izstavljeno od občine Dobrna.
Proglašam jo za neveljavno.
Dobovičnik Alojz, g. r.
*
m.
Objava.
Izgubilo se mi je letno izpričevalo VI. razreda škofijske gimnazije v St. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1928/29. Zato gs proglašam za neveljavno.
V Trstu, dne 21. marca 1931.
Kosmina Venceslav, ». r.
Viale Regina Elena 35.
T r i e s t e
am-s gine. in pri-e tja v kažejo.
Izdaja tiskarna »Merkurc, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Miližltk. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja avgust Rozman. — Vsi v Ljubljani.
nazaj
Roman
(Copyrighl by M, f ealure Syndicnte.
Ponatis, tudi v izvlečlcu, prepovedan.)
»Da, da,« Je dejal Willy, »vse, kakor želite, vse v redu, frankirano, priporočeno, le pomirite se! Red mora biti, četudi boli!« Pomežiknil nam je in pokazal na svoje čelo.
Po končani šolski uri smo začeli prelistavati naše zvezke. Zadnja naloga tam notri se je glasila: Zakaj mora Nemčija zmagati v vojni? To je bilo začetkom 1916. Uvod, šest dokazovalnih točk, na kratko povzet konec, četrta dokazovalna točka: iz religioznih vzrokov. To nisem dobro rešil. Z rdečilom je stalo na robu napisano: prenaglo in neprepričevalno. V celem je bilo sedem strani obsegajoče delo ocenjeno z dvema minusoma. Dober rezultat, če primerjamo z današnjim dejanskim stanjem.
Tudi v zvezkih padlih so se nahajale iste naloge. Oni pač ne morejo zdaj več uvideti svojih zmot. Eden izmed njih, Henrik Schiitte, je v svoji nalogi poizkušal dokazati, da bo Nemčija vojno izgubila. Bil je pač mnenja, da se sme v šolskih nalogah dati duška svojemu prepričanju. Zato bi moral frčati iz zavoda,
če bi se ne bil prostovoljno javil k vojakom. Par mesecev pozneje je padel.
Willy je glasno čital svojo nalogo iz naravoslovja: »»Grmičaste rože in njih korenike.« Režeč se je obrnil »S tem smo za vedno odpravili, kaj?«
»Odpravili,« je zaklical Westerholt.
Da, v resnici odpravili! Sodba tiči že v tem, da smo vse pozabili. Tega, kar sta nas Betlike in Kosole naučila, tega pa ne bomo pozabili nikdar.
3.
V sobi Karola Brogerja je bilo dokaj pisano. Vse police za knjige so bile izpraznjene. Celi kupi knjig so ležali po mizah in po tleh.
Karol je prej norel za knjigami. Tako jih je zbiral, kot smo zbirali mi pisemske znamke in metulje. Posebno je ljubil Eichendorffa. Tri različne izdaje njegovih del je imel. Znal je tudi skoraj vse njegove pesmi na pamet. Zdaj se je pa odločil, da bo svojo knjižnico razprodal in si bo iz izkupička nabral temeljni kapital za lastno trgovino z žganjem. Trdil je, da se da s tem zaslužiti mnogo denarja. Dozdaj je bil Ledderhosov agent, zdaj se pa namerava osamosvojiti.
Prelistaval sem prv zvezek ene izmed izdaj Eichendorffa. Zvezek je bil vezan v zelo mehko, plavo usnje. Večerna zarja, gozdovi in sanje — poletne noči, hrepenenje in domotožje — kakšni časi so to bili —
Willy je držal v roki drugi zvezek in ga zamišljen opazoval. »Te knjige bi moral ponuditi kakemu čevljarju,« je predlagal.
»Zakaj?« je vprašal Ludvik.
»Usnje,« je odgovoril Willy, »čevljarji sploh nimajo več usnja. Tukaj —« pograbil je* Goethejeva dela — »dvajset zvezkov — iz tega bi se dalo narediti najmanj šest parov brezhibnih čevljev, čevljar ti bo dal zanje gotovo več kot knjigotržec. čevljarji so zdaj kar divji na pravo usnje!«
»Hočete kaj tega?« je vprašal Karol. »Vam jih dam po izjemni ceni.« Nihče ni hotel.
»Premisli si še,« je dejal Ludvik, »pozneje bo težko, jih zopet kupiti.«
»Ni tako važno,« se je smejal Karol, »najprvo živeti, to je bolje nego čitatl. Tudi na svoj izpit se požyižgam. Saj je vse to nesmisel! Jutri bom začel z žganjem. Pri eni steklenici vtihotapljenega konjaka zaslužim deset mark. To vleče, moj dragi! Denar je edino, kar potrebuješ, ž njim dobiš lahko vse.«
Ko je povezoval knjige, sem se spomnil, da bi preje raje ne bil jedel, kakor da bi prodal eno samo. »Zakaj delate take obraze,« se je norčeval, »človek mora biti praktičen! Ves balast čez krov in začeti novo življenje!«
»Prav imaš,« mu je pritrdil Willy, »tudi jaz bi se jih na tak način iznebil, — samo če bi jih kaj imel.«
V 20 minutah za 20 le< mlajši
»Ne bo preteklo 20 let, ko bodo ljudje rekli, da je ravnotako nedostojno izgledati star, kakor velju danes za nedostojno biti umazane — tako je baje rekel neki francoski kirurg, njegove besede pa je potrdil pariški »lepotni« kirurg Passot, ki je popravil ljudem skoraj 4000 grdili nosov..
»Prepričan sem,« pravi Passot, »da trpi mnogo ljudi mnogo več zaradi grdega nosa ali zaradi proč Štrlečih ušes ali pa zaradi zgoraj na-gubančenih lic kakor pa zaradi kake notranje bolezni, ki je nihče ne vidi«. Moderna kirurgija pa lahko marsikatero lepotno napako popravi.
Grdi ljudje in ljudje s telesnimi napakami sploh silno trpe duševno, ker so prepričani, da se vse norčuje iz njih. Po končani lepotni operaciji pa taki ljudje kar na novo ožive in se čutijo kar za 20 let mlajše.
»Lepotne operacije« niso prav nič nevarne in so tudi brez bolečin. Človeka napravijo neobčutljivega na tistem delu, ki ga hočejo operirati, z novokainoin po metodi Roberta Car-rieres-a. 1’akoj po operaciji pa operiranec vstane in gre lahko na svoje delo. Krvi operiranec ne izgubi skoro nič. V tem leži uspeh nove metode.
Operirajo pa vse »od znotraj«, da se sledovi operacije nič ne poznajo; posebno nosove operirajo tako. Staro, nagrbančeno kožo pa »pomlajajo« tako, da izrežejo primeren kos, drugo kožo pa nategnejo (kakor staro, pomečkano rjuho na pestelji) tja nekam za ušesa ali za lase na sencih, da se prerez nič ne vidi.
Operirati se dajo na lepoto v veliki večini ženske, moški pa redko. Največ se dajo z operacijo »pomladiti« ljudje, ki se boje, da bi izgubili zaradi starosti svojo službo, ali pa iz gole nečimernosti.
V resnici je pa slvar taka, da ostane to, kar je staro, vedno staro, in proti starosti nobeno rezanje ali natezanje nič ne pomaga, s-A us ist aus und hin ist hin« — pravijo Nemci.
Narečja bolnišnica v Ameriki
Mi Evropejci smo zelo ponosni na svoje bolnišnice in razne zdravstvene ustanove in tudi ostali svet nam vrednost teh ustanov brez ugovora priznava. Prav imenitne zdravstvene zavode pa ima tudi Amerika.
Ne\vyorški nebotičnik »Wool\vorth-building« imenujejo radi »katedralo trgovine«. Prav tako bi lahko imenovali zavod »Mayos Clinic« v Rocliesteru (Minnesota) v »katedralo medicine«. Stolp na visokem nebotičniku moli iz cele vrste hotelom podobnih palač. Ta zdravstveni zavod slovi po vsi Ameriki kot najboljši in semkaj vozijo vlaki v posebnih vagonih bolnike od vseh strani.
Lepo in prijazno mesto Rochester leži v slikoviti dolini ob reki Zumbso, sredi rodovitnega polja. Do 1. 1854 ta pokrajina še ni bila naseljena. Prvo leseno hišo si je tukaj postavil neki Readsich, ki je naselbino krstil po svojem rojstnem kraju Rochester. L. 1856 je bilo v Rochester-u že 50 naseljencev, 1, 1858 pa jih je bilo že 1500, 1. 1920 že 14.000, dandanes pa prihaja v ta kraj na leto do 400.000 bolnikov iz vse Amerike. L. 1883 so sezidali prvo bolnišnico, vodstvo pa so prevzeli trije ljudje imena Mayo — oče in njegova dva- sina. Vsi trije so bili odlični in zelo človekoljubni zdrav-niik. Bolnike preiskujejo tu silno vestno in natančno. Takšne preiskave bi trajale pri nas cele tedne, tam pa je v treh dneh vse gotovo. Posebni specijalisti preiskujejo vsak del telesa posebej, da ugotove, kaj bolnika ne boli, in šele potem pride bolnik pred glavne zdravnike.
število glavnih zdravnikov seveda stalno raste, jemljejo pa za glavne zdravnike le najodličnejše učenjake. Dobro izvežbano strežniško osobje pa skrbi, da ne manjka bolniku nobena udobnost sigurnosti in že ta čut je prvovrsten zdravilni činitelj. Posamezna poslopja so
urejena zelo razkošno, a ne pretirano, zvezana pa so med seboj po podzemeljskih hodnikih. Vsak bolnik pa mora pokazati svojo davčno knjižico in po višini davka, ki ga plačuje, mu odmerijo stroške. Skušnja kaže, da je ta sistem računanja prav dober, dasi ravno podjetju ne gre v prvi vrsti za denar. Zavod se vzdržuje sam brez vsake javne podpore in se veča od leta do leta.
Tudi Parižanke delalo
Težke vsakdanje skrbi ne morž samo nas, ampak tlačijo tudi lahkožive Parižane in vedno vesele Parižanke. Pomanjkanje denarja se čuti vsepovsod, stara premoženja kopne kakor spomladanski sneg, ljudje po prodajajo vsevprek, kar so doslej skrbno varovali kot svoje najsvetejše rodbinske spomine. Nekdanja slavna francoska in zlasti pariška družabnost, ki je dosegla svoj višek v »salonu«, se vedno bolj umika posurovelosti, ljudje se ne smejejo več, ampak se le še zlobno reže in dober okus gine. Stari ljudje zdihujejo po nekdanjih lepih in prijetnih časih, mladi svet pa živi po svoje tja v en dan, /lasti ženske, ki se vedno bolj kažejo,
kakšne so, kolikor manj imajo vsled moderne linije za kazati.
Splošno krizo je dobro označila princezinja Murat, ki je rekla: »Me bo dolgo trajalo in me vse bomo morale delati.«. In ona sama je bila prva, ki je odprla knjigarno za razvajene ljudi, kjer laliko sedeš za mizo in si naročiš čašico čaja, poleg 'tega pa bereš najnovejši roman ali pa naj novejšo revijo. In kakor ta princezinja, tako si mora tudi še cela vrsta pariških elegantnih dam Služiti svoj kruh oziroma svoje obleke. Žene ustanavljajo modne salone, prodajajo fine dišave, ali pa si izmišljujejo nove oblike klobukov in čevljev. Jako priljubljeno je tudi šofiranje avtomobilov in v Parizu je že na tisoče žensk napravilo izpite za šoferke. Za zaslužkom pa ne gredo samo priproste ženske, ampak tudi mnogo nekdaj zelo imenitnih imen je moralo prijeti za delo, da se preživi.
Izreki
Ce molčiš, te ne razumejo, če pa govoriš, te napačno razumejo.
*
Od usmiljenja pa do lastnega žepa je pot navadno prav dolga.
Evropski odsek mednarodne trgovske zbornice
Evropski odsek mednarodne trgovske zbornice se je 23. marca sestal v Berlinu kjer so razpravljali razna evropska gospodarska vprašanja. Na sliki so (od leve na desno): Fran Mendelssohn, predsednik trgovske zbornice v Berlinu; de Peyrimhoff, predsednik mednarodne trgovske zbornice; tajni svetnik Kasti, predsednik Zveze nemSkih industrijcev; Barbe, glavni tajnik mednarodne trgovske zbornice; spredaj pa so: bivši minister Riedl (Avstrija) in Mi'.
Johns (Anglija).
Cestna železnica v oknu
V Newyonku je te dni voz cestne železnice skočil iz tira in se z vso močjo zaletel v zid, kjer se je zarili v izložbeno okno. V voz cestne železnice pa sta se zaletela dva avtomobila in se vnela. Ogenj je vžgal tudi voz cestne železnice. Štirinajst oseb je bilo vsled te nezgode težko
poškodovanih.
Zakaj čutimo vreme
Občutljivi ljudje čutijo vreme že nekaj dni naprej v svojih udih in težke nevihte se napovedujejo pri njih z utrujenostjo in potrtostjo in s pobitostjo. Taki ljudje pa se takoj dobro počutijo, čim je nevihte ali plohe konec. ■Živali pa čutijo vreme še bolj kakor ljudje.
Nenadno so smatrali izpremembo zračnega tlaka in pa vlažnosti za vzrok, da čuti človek ali pa žival vreme. Danes pa vemo po poskusih, da nima zračni tlak in tudi ne vlažnost zraka nobenega vpliva na človeške (živalske) živce. Potrtost mine človeka kar takoj po nevihti, dočim se zračni pritisk le počasi izpre-minja, boleti pa začno človeka noge ali roko ali hrbet že zdavnaj pred vremensko izpremembo. Zato pa trdijo danes, da ne vplivata na človeka zračni pritisk in vlažnost, ampak izpre-membe električne napetosti v zraku.
Tudi človeško (živalsko) telo je polno elektrike. Kako deluje elektrika v našem telesu, nam je pokazala kemija koloidov in tudi naša kri je tako »telo«. Pod vplivom električnih tokov se najmanjša telesca »stiskajo« ali »kri se zgoščuje«. Podoben pojav opazujemo pred nevihtami lahko tudi na mleku. Tudi mleko je koloid, ki se pred nevihto najprej zgoščuje,
potem se pa skisa. To se sicer ne zgodi naravnost vsled vpliva elektrike v zraku, pač pa pospešuje zračna elektrika tvorbo solitrove kisline, ki povzroči goščenje mleka in kisanjo.
Občutljivost ljudi za vreme torej ni samo duševen pojav, ki se kaže v utrujenosti in pobitosti, ampak ima svoj čisto naraven, fizikalen vzrok.
V lesenem zaboju v Ameriko
Dva podjetna fanta sta se hotela na slepo prepeljati v Amoniko % velikim parnikom. Skrila sta se v zaboj, toda še pred odhodom parnika so ju našli in izročili policiji.
»No, lepa reč to goril«
umivalnik obešati tj«