Poitni urad Celovec 2 — Verlagspostamf Klagenfurt 2
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsorf Klagenfurt
Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
Pet let veljavnosti
sporazuma
o maloobmejnem prometu
med Avstrijo in Jugoslavijo
Včeraj pred petimi leti je začel veljati sporazum, ki sta ga podpisali Avstrija in J ugoslavija o maloobmejnem prometu na meji med obema državama. Takrat smo v našem listu med drugim zapisali tudi naslednjo ugotovitev:
»Dosedanja mejna črta, zaznamovana vsakih 100 m po mejnikih tudi na grebenih skoraj neprehodnih gora, se je razširila v 20 in več kilometrski obmejni pas in meja-ločnica je zabrisana, ostala je le še meja-združevalka in povezovalka sosednih obmejnih področij tostran in onstran mejne črte!«
Opitimizem, ki smo ga izpovedali v teh besedah, so takrat — posebno pri nas na Koroškem — le zelo redki delili z nami. Bilo je to v času, ko so mnogi še vedno raje govorili o *železni zavesi«, pisali o »presenetljivo« majhnem številu koristnikov sporazuma v prvih tednih njegove veljavnosti ter celo svarili pred »gospodarsko škodo«, ki jo bo Koroška baje utrpela vsled olajšav v prehodu meje.
Tako negativno mnenje, ki je bilo takrat še močno razširjeno, se je tekom časa temeljito spremenilo; ne morda zato, ker bi bili nasprotniki tesnejših stikov preko meje spremenili svoje stališče do sodobnih koncepcij sožitja med narodi, marveč je do teh sprememb privedel razvoj sam. Čim se je začel sporazum o maloobmejnem prometu uveljavljati tudi v praksi, je stalno naraščalo število koristnikov tega sporazuma m v številu prehodov meje so bili leto za letom zabeleženi novi rekordi. Kmalu se je pokazala potreba po razširitvi sporazuma, v območje maloobmejnega prometa so bile vključene nadaljnje občine na obeh straneh meje, odprti so bili novi obmejni bloki, z izpopolnitvijo določil sporazuma pa je prišlo tudi do povečanja števila dovoljenih prehodov ter podaljšanja časa bivanja na sosednem obmejnem področju.
Po petih letih veljavnosti sporazuma torej lahko z zadoščenjem ugotavljamo, da se je naš takrat še za marsikoga pretirani optimizem izkazal kot edino pravilna prognoza. Planeš maloobmejni promet med Avstrijo in Jugoslavijo ni le ustaljena in neštetokrat z življenjsko izkušnjo potrjena komunikacijska oblika med dvemi obmejnimi področji, marveč Velja — kot je bilo ob letošnjem obisku avstrijske vladne delegacije v Beogradu znova uradno potrjeno tudi na najvišji ravni — za enega glavnih čmiteljev, ki so omogočili navezavo današnjih tesnih in prijateljskih odnosov med obema državama. Ti odnosi so dosegli tako stopnjo, da upravičeno veljajo za vzor v širokem evropskem merilu, kajti nekdanja meja-ločnica je v pravem pomenu besede postala meja-združe-valka, postala je trden most, preko katerega se uspešno odvija vsestransko sodelovanje — v korist obeh dr-iav in njunih narodov.
Kaj pomeni to v vsakdanji stvarnosti, vidimo na hitro se razvijajo-cem obojestranskem turizmu, ki prispeva h krepitvi gospodarstva; vidimo v čedalje pogostejših medsebojnih obiskih najrazličnejših uradnih in poluradnih delegacij, ki iščejo konkretne možnosti in oblike še tesnejšega sodelovanja; vidimo pa predvsem v prepletanju interesov in ko-risti med obmejnimi občinami, ki se Posebno vidno manifestira na relacijah Borovlje-Tržič ter Železna Kapla-Kranj, da omenimo le najbolj Značilne primere, katerim bi seveda lahko dodali še celo vrsto plodnih stikov, zlasti na kulturnem in športnem področju, med številnimi kraji 'tu~ in onstran meje.
Če ob vsem tem omenimo, da av-
Vojna v Vietnamu se še naprej zaostruje
Amerika napoveduje
nadaljnje povečanje svojih vojaških sil v Vietnamu
Govor, ki ga je ameriški predsednik Johnson ta teden po televiziji in radiu naslovil na ameriško ljudstvo, precej jasno kaže, v kako resni krizi se je znašla ameriška politika v Vietnamu. Johnson je namreč dejal, da je treba računati z „vročim poletjem", ko se bo položaj ameriških vojaških sil na vietnamskem bojišču še naprej poslabšal in šele čez dalj časa „spef izboljšal". Pri tem tudi ni zamolčal, da bo razširitev intervencije zahtevala tudi povečane ameriške izgube v ljudeh in materialu, zato je napovedal, da namerava washing-tonska vlada število svojih vojaških sil v Južnem Vietnamu do konca poletja povečati na kakih 100.000 mož.
Take in podobne napovedi, ki jih je bilo v zadnjem času slišafi že več, so ne le v mednarodni javnosti marveč tudi v Ameriki sami naletele na zelo različen odmev. Vedno bolj se namreč kaže, da se število doslednih in brezpogojnih zagovornikov sedanje ameriške politike v Vietnamu (kakor seveda tudi v Dominikanski republiki) nevarno zmanjšuje, hkrati pa skokoma narašča krog tistih, ki zahtevajo takojšen konec oboroženega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Med tistimi, ki se ne strinjajo z Johnsonovo politiko, je tudi brat prejšnjega predsednika senator Robert Kennedy, kateri je jasno in precej ostro izrazil mnenje, da je za vietnamsko vprašanje i*ohn iskati politično rešitev, kajti izkazalo se je, da zgolj vojaška rešitev ni možna, ko očitno gre za nezadovoljivo prebivalstvo s
sedanjim režimom v Južnem Vietnamu.
Moskovski komentatorji pa govorijo o .slepi ulici", v katero je zašla ameriška politika v Vietnamu. Pri tem poudarjajo, da je v
Ameriki vedno manj slišati glasove o tem, kako zmagati, vedno več pa o tem, kako se izogniti porazu. V tej zvezi omenjajo tudi nedavno ostavko dosedanjega ameriškega veleposlanika v Južnem Vietnamu generala Taylorja, v kateri vidijo »poosebljenje popolnega teoretičnega in praktičnega poloma" ameriške politike.
Ob napovedi nadaljnje razširitve vojne v Vietnamu je južnoviet-namska narodnoosvobodilna fronta ostro posvarila Ameriko in napovedala, da bo po potrebi zaprosila prijateljske države za podporo.
Svetovni kongres za mir
V Helsinkih je te dni zasedal svetovni kongres za mir, nacionalno neodvisnost in razorožitev, katerega se je udeležilo nad 1200 delegatov iz več kot 90 držav iz vseh delov sveta. Otvoritvene slavnosti se je udeležil tudi finski predsednik dr. Urho Kekkonen, pozdravni govor pa je imel predsednik finske vlade Johanes Virolai-nen.
Dnevni red kongresa je obsegal deset točk, vendar so dali glavni poudarek dvema izmed teh — vprašanju razorožitve in trenutnemu položaju v Vietnamu. Že iz tega sledi, da se je pred velikim mednarodnim forumom znašla na zatožni klopi kot glavni »obtoženec" Amerika, katere agresivno politiko so udeleženci kongresa najostreje obsodili ter poudarili svojo solidarnost z bojem ljudstva za osvoboditev in neodvisnost tako v Vietnamu kakor tudi v Dominikanski republiki. Predstavnik mirovnega odbora Južnega Vietnama je dejal, da Amerika postavlja na laž svoja zagotovila o pripravljenosti na pogajana, ko hkrati razširja vojno v Vietnamu, dominikan-
Sodelovanje med Avstrijo in Bolgarijo
ima lepe možnosti za nadaljnjo razširitev
V torek se je vrnila veččlanska tovili, ‘da obstoja cela vrsta konkret-vladna delegacija pod vodstvom zu- nih možnosti za razširitev in poglo-nanjega ministra dr. Kreiskega s svo- bitev avstrijsko-bolgarskih odnosov, jega uradnega obiska v Bolgariji. Mi- Prejšnji teden je Bolgarija naročila nister dr. Keisky je ob tej ipriložno- v Avstriji kompletno tovarno in je sti izjavil, da bo Avstrija v bodoče pripravljena dajati podobna naročila poglobila sodelovanje z Bolgarijo. tudi v bodoče; poleg tega je predvi-Med svojim bivanjem v Sofiji so dena razširitev blagovne menjave, avstrijski predstavniki razgovarjali govora pa je bilo tudi o znanstveno-z zastopniki bolgarskega političnega tehničnem sodelovanju. Končno je bi-in gospodarskega življenja ter ugo- med razgovori omenjena možnost
odprave bolgarskih turističnih viz za avstrijske državljane ter je minister Kreisky izrazil mnenje, da bi povečan avstrijski turizem v Bolgarijo koristil tudi Avstriji.
Pri političnih razgovorih so (predstavniki obeh držav ugotovili soglasje v mnogih mednarodnih vprašanjih. Posebej so poudarili potrebo po splošni in popolni razorožitvi, po prepovedi širjenja jedrskega orožja ter po krepitvi vloge Združenih narodov v prizadevanjih za ohranitev •miru. —
Te dni je bil na obisku v Avstriji sovjetski minister za zunanjo trgovino Patoličev, ki je z avstrijskim trgovinskim ministrom dr. Bockom podpisal nov petletni sporazum o trgovinskem sodelovanju med Avstrijo in Sovjetsko zvezo.
Zvezni prezident
Franz Jonas na Koroškem
Na povabilo deželnega glavarja Sime biva zvezni prezident Franz Jonas danes in jutri na uradnem obisku na Koroškem.
V okviru tega obiska bo zvezni prezident jutri popoldne uradno odprl novo cesto na Dobrač. Poleg tega predvideva program njegovega bivanja na Koroškem še obisk na Magdalenski gori, kjer si bo ogledal izkopanine, dalje obisk v koroški Deželni galeriji v Celovcu ter ogled podjetja Kestag v Borovljah. Danes zvečer bo deželni glavar Sima na čast zveznemu prezidentu priredil sprejem v celovškem Domu glasbe.
Državnemu poglavarju ob njegovem prvem uradnem obisku na Koroškem tudi koroški Slovenci izrekamo prisrčno dobrodošlico ter mu želimo prijetno bivanje v naši deželi.
ski delegat pa je svaril pred nevarnostjo, da bi Amerika lahko nasilno intervenirala v vsaki tuji državi, kadar razvoj dogodkov ne bi bil po volji ameriškemu imperializmu.
Na kongresu so se izrekli tudi za prepoved jedrskega orožja, za ustanovitev brezatomskih con in razpustitev vojaških oporišč na tujih ozemljih ter podprl boj kolonialnih narodov, ki se borijo za svojo nacionalno osvoboditev in neodvisnost.
Spet „rasna vojna“
NA AMERIŠKEM JUGU
Ravno v času, ko sta ameriški senat in kongres sprejela zakonski predlog o enakopravnosti črncev pri volitvah, se je na ameriškem jugu začel nov val rasističnih izgredov. V mestu Fort VVorth v državi Texas je belopolti rasist v neki gostilni streljal na gosta-črnca pri sosedni mizi, ker se je zaradi njegove navzočnosti »čutil užaljenega"; žrtev rasističnega fanatizma je v življenjski nevarnosti.
V raznih drugih krajih je prišlo do demonstracij za in proti enakopravnosti črncev. Pri tem se je policija očitno postavila na stran belih rasistov; njihovo demonstracijo je ščitila z orožjem, medtem ko je demonstracijo belih in črnih borcev za rasno integracijo razgnala ter aretirala večje število črncev.
Iz življenja slovenske narodne skupine v Italiji
Na nedavnem zasedanju Slovenske kulturno gospodarske zveze, osrednje organizacije slovenske narodne skupine v Italiji, so razpravljali o delu v minulem enoletnem obdobju. ‘Pri tem je bilo ugotovljeno, da se je v tem letu zvrstilo več dogodkov, ki so bili zelo važni v življenju slovenske manjšine.
Eden izmed teh dogodkov je bila navezava uradnih stikov SKGZ z deželno vlado, katere predsednik je sprejel delegacijo tržaških, goričkih
strijski državljani za tridnevna potovanja v Jugoslavijo od letošnjega aprila dalje sploh ne potrebujejo več vize, potem vsekakor že lahko govorimo o uspešnem uveljavljanju režima >odprte meje« med Avstrijo in Jugoslavijo. Da je v tem razvoju igral in še igra bistveno vlogo ravno maloobmejni promet, je nesporno, kakor je splošno znano in priznano tudi dejstvo, da je odločilno prispeval k odstranitvi raznih v preteklosti pogojenih predsodkov in re-sentimentov s tem, da je ustvaril ugodne pogoje za osebne stike, za
medsebojno spoznavanje in razumevanje preko meje. Zato ob petletnici upravičeno ugotavljamo, da je maloobmejni promet med Avstrijo in Jugoslavijo kljub začetnim težavam in kljub oviram, ki so mu jih postavljali na pot njegovi nasprotniki, uspešno prestal svoj zrelostni izpit.
Koroški Slovenci pa Smemo biti veseli in ponosni, da smo bili od vsega začetka odločni pristaši te politike, katere sadovi so prijateljstvo in vsestransko sodelovanje med obema državama, kar je ne nazadnje tudi v korist miru v tem delu sveta.
in beneških Slovencev ter se z njo razgovarjal o manjšinskih problemih. Razgovore ocenjujejo kot izraz dobre volje predstavnikov oblasti, da vzpostavijo sodelovanje z manjšino, hkrati pa poudarjajo, da bo za zakonsko ureditev doslej nerešenih manjšinskih problemov treba iskati še (druge poti, ker reševanje manjšinskih vprašanj ne spada samo v pristojnost deželnih oblasti.
V minulem letu je slovenska manjšina v Italiji navezala uradne stike tudi z matičnim narodom, ko je najprej delegacija SKGZ obiskala Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije, nato pa je bila delegacija SZDL na obisku pri manjšini, s čimer je bilo 'potrjeno zanimanje matične države za svojo manjšino. Kot posebno pozitivno novost v delu SKGZ ocenjujejo stike in sodelovanje v organizacijo italijanske manjšine v Italiji ter je prišlo v letu do dveh sestankov, na katerih sta obe manjšini skupno obravnavali pereče probleme.
Nadalje spada v to dobo prva sezona v novem slovenskem Kulturnem domu v Trstu, kakor tudi Vključitev Slovencev v proslave 20-
letnice odporniškega gibanj’a in osvoboditve. Končno pa je bilo pregledano še delo SKGZ na kulturnem, šolskem in gospodarskem področju.
Zadnjo nedeljo je priredila tržaška Slovenska prosvetna zveza uspelo prireditev v Nabrežini, kjer se je spomnila 20-letnice osvoboditve ter svoje 20-letne plodne dejavnosti. V kulturnem programu je sodelovalo 12 pevskih zborov in tri godbe na pihala, predsednik dr. Robert Hla-vaty pa je v svojem govoru naglasil ■velike zasluge SPZ, ki je pomagala slovenskemu ljudstvu v Italiji ohraniti narodno zavest, ga dvignila na visoko kulturno raven ter mu vzbudila zavest, da 'je v strnjenosti poroštvo za nadaljnji obstoj slovenske narodne skupine v Italiji.
V Miljah pri Trstu so nameravali za 20-letnico osvoboditve Italije odkriti spomenik žrtvam fašizma, vendar so oblasti to prepovedale, ker je imel spomenik napis v obeh deželnih jezikih. Med Slovenci in tudi v demokratični italijanski javnosti je ta prepoved izvala silno ogorčenje. Zdaj je slišati, da se bo z vprašanjem bavila najvišja instanca — državni svet.
ZAKON O KMEČKEM BOLNIŠKEM ZAVAROVANJU:
Socialna enakopravnost kmečkih ljudi uresničena
V sredo minulega tedna je parlament po daljši razpravi soglasno sklenil zakon o uvedbi obveznega bolniškega zavarovanja kmetov in njihovih družin. S tem je bil na poti do socialne enakopravnosti kmečkih ljudi dosežen poslednji cilj. Z zakonom so kmečki ljudje postali deležni iste socialne zaščite, kot so je že dalj časa na splošno deležni delovni ljudje v naši državi. Zakon je za primer bolezni in zdravljenja zaščitil 770.000 prebivalcev in jih rešil skrbi za plačilo stroškov zdravljenja.
Pot do uresničitve socialne enakopravnosti kmečkih ljudi je bila dolga. Že leta 1900 so socialisti zahtevali izdatno socialno varnost za vse skupine prebivalstva, se pravi tudi kmečkega. Toda prvi korak h temu je bil napravljen šele leta 1929, ko je bilo uvedeno nezgodno zavarovanje, ki je ve-
Turističn tečaj dinarja
Kakor smo že v predzadnji številki na kratko poročali, 'je Jugoslavija s 1. julijem t. L spremenila tečaj dinarja na področju turizma. Od itega časa naprej plačuje jugoslovanska Narodna banka tujo valuto po naslednjih cenah:
1 ameriški dolar	1000,0000 dinarjev	
1 avstrijski šiling	38,4615	C<
1 britanski funt	2800,0000	
1 belgijski frank	20,0000	<<
1 danska krona	144,7780	SC
1 finska marka	312,4900	sc
1 francoski frank	202,5496	sc
1 holandski forint	276,2433	sc
1 italijanska Ura	1,6000	sc
1 kanadski dolar	925,0000	SC
1 norveška krona	140,0000	sc
1 švicarski frank	288,6853	sc
1 švedska krona	193,3040	C s
1 zah.-nemška marka	250,0000	st
Po tem tečaju odkupuje narodna banka turistične devize in valute od tujih fizičnih in pravnih oseb, pa tudi od domačih fizičnih, civilnih in družbenopravnih oseb, ki v neblagovnem prometu ustvarjajo devize in valute.
Pripominjamo, da je 20-odstotni popust za nakup blaga v maloprodaji s tujimi valutami še naprej v veljavi, kar pomeni, da se z novim tečajem ugodnosti za tujega kupca, ki kupi blago s tujo valuto, še povečajo. Tako n. pr. dobi turist za en dolar v resnici blaga v rednosti 1200 dinarjev, za 100 šilingov pa v vrednosti 4615,38 dinarjev.
Zboljšanje jugoslovanske trgovinske bilance
Jugoslavija je v svoji zunanji trgovini v prvih šestih mesecih tekočega leta dosegla lep uspeh, ko je primanjkljaj v trgovinski bilanci, ki nastane če vrednost uvoza preseže vrednost izvoza, zmanjšala za 30,7 milijarde dinarjev na 42,2 milijarde dinarjev. Od januarja do konca junija je Jugoslavija letos izvozila blaga v vrednosti 144,42 milijarde dinarjev, medtem ko ga je lani v prvem polletju izvozila le v vrednosti 125,1 milijarde dinarjev. V istem razdobju je znižala svoj uvoz od 198 milijard dinarjev leta 1964 na 186,4 milijarde dinarjev. Jugoslovanski izvoz je narasel za 15,2 odstotka, njen uvoz pa se je skrčil za 6,9 odstotka.
Ijalo tudi za kmetijstvo. Vsi ostali ukrepi na tej poti — družinske doklade za kmečke ljudi, kmečka dodatna renta in sedanje obvezno bolniško zavarovanje — so bili uresničeni šele po letu 1945 in to po dolgotrajnem odporu predstavnikov 'OVP in njenega Bauernbunda.
Kakor prej je Bauernbund tudi v primeru obveznega bolniškega zavarovanja dolgo nasprotoval njegovi uzakonitvi. Zahteve po njegovi uvedbi in izdelani osnutki potrebnega zakona so ležali leta v predalih poslancev in ministrstva za socialno skrbstvo, preden so bauernbundovi veleagrarci lani aprila končno pristali, da se o njih razpravlja in da se sklene ustrezen zakon. Če pa upo-
števamo zgodovinsko načelo Bauernbunda in OVP: »velikim čim več pomoči in čim manj bremen, malim pa le drobtinice z mize velikih", potem se tudi v tem primeru njihovemu zadržanju ne moremo čuditi. Vsekakor pa je spričo takega zadržanja več kot drzna trditev, da so prav ti krogi »očetje kmečkega bolniškega zavarovanja", kakor to skuša dokazati njihov tisk.
Zakon o kmečkem bolniškem zavarovanju bo stopil v veljavo 1. oktobra tega leta. Od tega dne naprej bo treba plačevati prispevke za to zavarovanje, storitve iz njega pa bo bolniška blagajna pričela plačevati z marcem prihodnjega leta. V letu 1965 bo država v blagajno tega zavarovanja prispevala 30 milijonov šilingov, za leti 1966 in 1967 pa bo prevzela jamstvo za vse izdatke, ki jih kmečka bolniška blagajna ne bo mogla kriti s prispeki po tem zakonu zavarovanih. Od leta 1968 naprej bo država h kmečkemu bolniškemu zavarovanju prispevala enak znesek, kakor ga bodo prispevali zavarovani kmetje zase in za svoje družine.
Kmečko bolniško zavarovanje je za kmečke ljudi neprecenljiva pridobitev, če upoštevamo, da je zlasti zdravje kmečkih gospodinj najbolj omajano in da so tako imenovane poklicne bolezni najbolj pogoste med kmečkimi ljudmi. V prihodnje ne bo le njihovo zdravljenje finančno olajšano, z zakonom so bili ustvarjeni tudi pogoji za pre-prečenje teh bolezni s pravočasnim obiskom zdravnika in zdravljenjem.
DODATNO RENTO PREJEMA NAD 130.000 KMETOV
Tekom sedmih let, odkar je v veljavi zakon o kmečki dodatni starostni renti, je število ljudi, ki uživajo to rento, naraslo na 130.543. Prispevki kmetov za to rento so narasli na 90,5 milijona šilingov. Na Koroškem je kmečke dodatne rente deležnih 7840 oseb. Število oseb, ki po zakonu prejemajo le prehodno rento, pada, medtem ko število oseb, ki prejemajo normalno dodatno rento, narašča.
PETLETNO POROČILO O AVSTRIJSKIH ŽELEZNICAH:
Napori za rentabilnost obratovanja in varnost potnikov
Kakor povsod v svetu, je tudi v naši državi železnica glavni faktor prometa na kopnem. Železniški promet je še vedno v naraščanju. Osebni promet na progah in avtobusnih linijah Avstrijskih zveznih železnic je od skupno 74 milijonov prevoženih kilometrov leta 1960 narasel na 79 milijonov prevoženih kilometrov leta 1964. Prevožena kilometraža se je v tovornem prometu povečala za 2,6 milijona na 33,6 milijona kilometrov.
Ena tretjina v osebnem prometu prevoženih kilometrov odpade na avtobuse Avstrijskih zveznih železnic, katerih je bilo lani 159 v prometu. Po številu potnikov, ki je lani znašalo 230 milijonov, pa je na avtobuse odpadlo 23 °/o. Lani je osebni promet po železnici in njenih avtobusih za okroglo 15 milijonov potnikov večji kot leta 1960.
Iz petletnega 'poročila ministrstva za promet in elektrifikacijo, iz katerega smo povzeii gornje podatke, pa vidimo tudi še nadaljnje primere, 'ki predočujejo velitko vlogo železniškega prometa in ki kažejo potrebo po naporih za njegovo vzdrževanje in modernizacijo. Še bolj ikot v osebnem prometu vodi železnica v tovornem prometu. V domačem železniškem tovornem prometu se je tonaža prevoženega blaga v zadnjih letih vrtela okoli 45 milijonov ton, v tranzitnem pa je od 51,5 milijona leta 1961 že do leta 1963 narasla na 64,3 milijona ton.
Od tega prometa zahtevamo, da mora biti hiter in poceni. To pa je mogoče le z njegovo stalno racionalizacijo in avtomatizacijo. Pri tem je treba upoštevati, da zahtevata racionalizacija in avtomatizacija pri podjetju, ki ima na skrbi 10.491 km proge s 737 postajami, 5083 mostovi in 250 predori, težkih denarjev. V zadnjih letih so Avstrijske zvezne železnice v ta namen investirale 3 milijarde šilingov, od tega skoraj polovico za elektrifikacijo prog. V tem razdobju je bilo elektrificiranih 2120ikm železniških prog. Ta elektrifikacija je omogočila, da je bilo lani 61 °/o vseh železniških kilometrov prevoženih s hitrejšimi električnimi lokomotivami in le še 22,8 odstotka s parnimi.
Za modernizacijo j>rameta, torej za obnovo in zboljšanje železniških objektov in voznega parka so Avstrijske zvezne železnice lani investirale 3,5 milijarde šilingov. Poleg številnih sodobnih garnitur, ki jih v osebnem prometu opažamo tudi na naših lokalnih progah, so v tem času postavile v promet 68 novih električnih in 117 dislovih lokomotiv. Toda na poti modernizacije železniškega prometa ni postanka ali počivanja. Medtem ko je prišlo v naši državi od leta 1949 naprej 294 novih osebnih vagonov, predvidevajo, da bodo v
prihodnjih petih letih postavile 360 novih osebnih vagonov v promet, poleg tega pa še okoli 10.000 novih tovornih vagonov.
Vsi ti napori gredo za tem, da pri izredno nizkih tarifah — med desetimi sosednimi državami imata nižje tarife le še Jugoslavija in Nizozemska — Avstrijske zvezne železnice poleg boljše rentabilnosti dosežejo tudi boljšo kvaliteto in kapaciteto ter večjo varnost v železniškem in avtobusnem prometu. Tu pa jim država v mnogočem pomaga, kajti njihovi dohodki v višini 6,9 milijarde šilingov še zdaleka ne morejo kriti izdatkov, ki so narasli na 9,2 milijarde šilingov za vzdrževanje prometa, kakor je vpeljan in kakor si ga želimo.
Podržavljena industrija:
Proizvodnja se je povečala
V letu 1964 je proizvodnja podržavljene industrije narasla za 6,7 % in je bila s tem na splošno zadovoljiva, je ugotovil sekcijski šef v uradu zveznega kanclerja dr. Gatscha, ki vodi oddelek za podržavljeno industrijo. Ugodno je lani odrezala industrija železa in jekla, katere eksportni izkupički so se povečali za 8,9 °/o. Proizvodnja jekla je lani prvič od leta 1960 prekoračila 3 milijone ton. Dobro je odrezala tudi nekovinska industrija, ki je svoje eksporte povečala za 15°/o.
Kritičen pa je ostal položaj v premogovnikih, ker je avstrijsko gospodarstvo lani porabilo za 5 % manj premoga kot leta 1963. Zaradi tega je bilo treba omejiti tudi proizvodnjo.
Dobro so se lani razvijale tudi elektroindustrija, industrija strojev in industrija ladij, ki so svojo proizvodnjo povečale za 10 %.
POSLEDICA NEPRESTANIH PODRAŽEVANJ:
Družinski izdatki so narasli za 10 odstotkov
Po podatkih statističnega centralnega urada so izdatki štiričlanske družine med junijem 1964 in junijem 1965 narasli za 9,9 odstotka. V svojem poročilu omenjeni urad tudi navaja, da so za povprečno družino potrošniške cene od junija 1964 na junij 1965 dvignile za 8,7 dstotka, med majem in junijem pa za 5,1 odstotka.
Tem podražitvam je do gotove mere vzrok izredno neugodno vreme tekom letošnjega prvega polletja zlasti pa v letošnji pomladi, ki ga ni spremljala le zakasnitev v razvoju vegetacije, marveč tudi obsežne poplave, ki so zlasti v vrtnarstvu in poljskem zelenjadarstvu zapustile veliko škodo. V največji meri pa je te podražitve sprožilo povišanje cen nekaterih osnovnih življenjskih potrebščin, ki je stopilo v veljavo s 1. majem, nenazadnje pa že tradicionalno zvišanje cen pred pričetkom vsake turistične sezone v Avstriji.
Najbolj občutimo te podražitve na Koroškem, ki že vsa leta »slovi" kot dežela z najdražjimi življenjskimi stroški v Avstriji. Z ozirom na to, da smo še vedno priča vrsti tihih podraževanj, bi bilo potrebno, da bi se na merodajnih mestih končno spet ojunačili in podvzell pripravne ukrepe, da bi preprečili vsako nadaljnjo podraževanje, ki more imeti razumljivo le posledico: nove zahteve po zvišanju osebnih dohodkov delojemalcev.
BEOGRAD. — Tekom zadnjih mesecev so obširna področja Jugoslavije doletele strašne naravne nesreče — poplave in neurja, ki so povzročila ogromno škodo. Po še nepopolnih podatkih ocenjujejo to škodo na najmanj 400 milijard dinarjev, vendar je gotovo, da se bo ta znesek še bistveno povečal, ko bodo zbrani končni podatki. Samo nedavne poplave in neurja v Vojvodini, Slavoniji in Baranji so povzročila škodo za najmanj 240 milijard dinarjev, medtem ko škodo, ki so jo pred meseci povzročile poplave v Hrvatski in Sloveniji, doslej oceniti na 156 milijard dinarjev.
VOLGOGRAD. — Predsednik sovjetske vlode Kosi-gin je uročil prebivalcem herojskega mesta Volgograda (bivšega Stalingrada — op. ured.) Red Lelina z medaljo »zlate zvezde” v znak priznanja za vdano službo domovini ter za pogum in junaštvo prebivalcev tega mesta v boju proti nemškim fašistom. Ob tej priložnosti je Kosigin poudaril, da so sovjetski ljudje prepričani, da mir med državami ter miroljubno sožitje med državami z različnimi družbenimi sistemi v celoti ustreza interesom vseh narodov.
HELSINKI. — Prireditveni odbor za organizacijo IX. mednarodnega mladinskega festivala, ki bi moral biti konec julija in v začetku avgusta v Alžiru, je sprejel sklep, s katerim je bila prireditev preložena za leto dni.
BUKAREŠTA. — Predstavniki albanskih, bolgarskih, grških, jugoslovanskih, romunskih in turških matematikov, ki so zasedali v Bukarešti, so se dogovorili, da bodo obnovili delo medbalkanske zveze matematikov. Prihodnji kongres te zveze bo prihodnje leto v Bukarešti.
PRAGA. — Ob peli obletnici socialistične ustave Češkoslvaške socialistične republike je vodilni ll$t .Rude pravo” poročal, da dela 98 odstotkov češkoslovaškega prebivalstva v socialističnem sektorju, 6t odstotkov današnjega češkoslovaškega prebivalstva pa tvori generacija, ki se je rodila ali vsaj oblikovala po letu 1945.
ALŽIR. — V Alžiru je bila pod vodstvom polkovnika Huarija Bumediena sestavljena nova vlada, ki šteje 19 članov, od katerih jih je osem še iz prejšnje vlade. Med novimi ministri je tudi Rabah Bitat, ki je edini vidnejši voditelj fronte nacionalne osvoboditve Alžirije.
HANOI. — Zunanje ministrstvo DR Vietnama je objavilo Belo knjigo o .intervenciji in agresiji Amerike v Vietnamu”. V knjigi je rečeno, da je Ireba za pravilno politično rešitev vietnamskega vprašanja prl-znoti vietnamskemu ljudstvu osnovno pravico do miru, neodvisnosti, suverenosti, enotnosti in ozemeljske nedotakljivosti. Nadalje knjiga naglaša, da je treba dosledno spoštovati ženevske sporazume, ljudstvu Južnega Vietnama pa dopustiti, da samo ureja svoje notranje zadeve brez vmešavanja od zunaj, medtem ko je združitev dežele treba doseči po mirni poti brez tujega vmešavanja.
LIZBONA. — Porotno sodišče v Lizboni (Portugalska) je spet izreklo sodbo nad skupino ljudi, ki so bili obtoženi, da so člani portugalske KP In da so poskušali s svojim delom zrušiti sedanji režim. Štirje obtoženci, med njimi trije študentje, so bili obsojeni na kazni od 17 mesecev do štiri leta in pol zapora, ostali pa so dobili pogojne kazni.
BEOGRAD. — Po tridnevnem zasedanju jugoslovan-sko-itaiijonskega mešanega odbora za gospodarsko in tehnično sodelovanje med obema državama sta jugoslovanski zvezni sekretar za zunanjo trgovino Nikola Džuverovič in italijanski minister za zunanjo trgovino Bernardo Mattareila podpisala vrsto dokumentov o bodočem sodelovanju. Z obeh strani je bilo naglašeno, da bodo beograjski sklepi močno spodbudili in odprli nove možnosti za gospodarsko In tehnično sodelovanje med obema državama. Za vzpostavitev kooperacijskih odnosov in skupnega nastopa obeh držav na tujih tržiščih bo Italija dala 2t milijonov dolarjev kredita, Jugoslavija pa 5 milijonov.
ŽENEVA. — Francija je razširila svoj bojkot Evropske gospodarske skupnosti tudi na pogajanja o znižanju carinskih tarif, ki potekajo kot .Kennegyjeva runda” v Ženevi pod pokroviteljstvom GATT. V krogih GATT poudarjajo, da bi odsotnost froncoskih predstavnikov v okviru »Kennedyjeve runde” utegnila zelo hitro prizadeti pogajanja za znižanje carin.
RIO DE JANEIRO. — Voditelji levih perujskih strank so obdolžili vlado predsednika Belaunda Terryja, da Je odobrila vojaške operacije proti kmečkemu prebivalstvu v notranjosti dežele. Pravijo, da so vladna letala bombardirala nebranjena naselja in da je bilo pobitih skoraj tisoč kmetov.
WASHINGTON. — Predstavniški dom omeriškega kongresa je z veliko večino 333 proti 85 glasovom sprejel zakonski predlog, ki zagotavlja črncem volilno pravico. Podoben zakonski predlog je ameriški senat sprejel že 26. maja. V ameriških vladnih krogih so s posebnim zadoščenjem pozdravili dejstvo, da je za enakopravnost črncev glasovalo tudi več poslancev z ameriškega juga, kjer se beli rasisti posebno trdovratno upirajo enakopravnosti vseh državljanov.
TRST. — V Miljah na Tržaškem so nameravali za letošnji italijanski državni praznik konec aprila odkriti spomenik Italijanskim in slovenskim borcem proti fašizmu, vendar so oblasil to prepovedale, ker nosi spomenik dvojezičen nopls.
PARIZ. — Francija in Zahodna Nemčija sta sklenili, da bosta skupno gradili jedrski reaktor za znanstvene raziskave. Reaktor bo zgrajen v Grenoblu v Franclji, direktor te znanstvene ustanove pa bo za-hodnonemški znanstvenik.
BEOGRAD. — Prihodnje leto bo v Beogradu VI. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, še prej pa bodo po posameznih republikah izvedeni republiški kongresi. Priprave so že v polnem teku ter so na sejah glavnih odborov sklenili, da bodo republiški kongresi med decembrom 1965 in marcem 1966.
BRUSELJ. — V krogih EGS vedno bolj prevladuje mnenje, da bo sedanja kriza, ki jo je sprožilo Francija s svojim bojkotom, trajala dalje časa. Pr* tem je slišati tudi glasove, po katerih Je glavni povod za krizo dala Zahodna Nemčija, ki se je skušala uveljaviti kot vodilna politična sila v EGS.
Šolsko leto v luči letnega poročila
Državne gimnazije za Slovence v Celovcu
Slovenska gimnazija v Celovcu se je predstavila s svojim osmim letnim poročilom, ki se nanaša na Šolsko leto 1964-65. V tem letu je bilo na šoli skupno 362 učencev — 225 fantov in 137 deklet — ki so bili razdeljeni na 13 razredov; prvi štirje in šesti razred so imeli paralelke. Iz letnega poročila je razvidno, da je bilo na šoli v pravkar minulem šolskem letu 67 odličnjakov, torej okroglo 20 odstotkov, če izvzamemo osmi razred, v katerem je 23 učencev delalo maturo; 8 od njih je opravilo zrelostne izpite z odliko, dva pa bosta izpite ponavljala jeseni.
Letos je bila na slovenski gimnaziji prvič matura, ki so jo delali dijaki, kateri so slovensko srednjo šolo obiskovali skozi vseh osem letnikov, torej dijaki-„pionirji", ki so se na šolo vpisali že v letu 1957, ko je bila slovenska gimnazija v Celovcu ustanovljena. Pismene naloge so maturanti pisali v dneh od 18. do 22. maja, ustni izpiti pa so bili zaključeni 16. junija, ko je predsednik maturitetne komisije strokovni nadzornik dr. Valentin Inzko razdelil spričevala, odličnjakom pa še poseben knjižni dar prosvetnega ministrstva.
Ce si na kratko ogledamo kroniko minulega šolskega leta, bi zabeležili naslednje dogodke: ravnatelju slovenske gimnazije dr. Tischlerju je bil podeljen službeni naslov »dvorni svetnik”, dolgoletni profesor Joško Hutter je po daljšem bolezenskem dopustu stopil v pokoj, kot nove učne moči pa so bili tekom leta nameščeni dr. Klun Marija, Spieler Marija, dr. Stanko Cegovnik, dr. Janko Zerzer in dr. Marija Sienčnik, tako da je profesorski zbor v šolskem letu 1964-65 štel 21 učnih moči; na šolskih proslavah so se dijaki spomnili koroškega plebiscita, dneva avstrijske zastave, 20-letnice druge avstrijske republike in 10-letnice podpisa državne pogodbe, na žalnih slavnostih pa so
Tedenski spored
letošnjih poletnih iger
0 V B R E 2 A H :
16.	7. — Calderon: SODNIK ZALAMEJSKI
17.	7. — Brecht: GOSPOD PUNTILLA IN NJEGOV
HLAPEC MATU
21.	7. — Brecht: GOSPOD PUNTILLA IN NJEGOV
HLAPEC MATTI
22.	7. — Calderon- SODNIK ZALAMEJSKI
23.	7. — Brecht: GOSPOD PUNTILLA IN NJEGOV
HLAPEC MATTI
24.	7. — Calderon: SODNIK ZALAMEJSKI
Začetek predstav ob 20. uri.
• V LJUBLJANI:
16. 7. — RAM GOPAL, državni ansambel narodnih plesov, Indija
20. 7. — SODOBNA SOVJETSKA GLASBA.
Collegium musicum, Ljubljana 23. 7. — KONCERT, Kraljevi moški pevski zbor, Eupen - Belgija
25.	7. — TAMBURICA, folklorni ansombel, Amerika
Začetek predstav ob 20.30 uri.
se poklonili spominu umrlega zveznega pre-zidenta dr. Scharfa ter bivšega kanclerja in zunanjega ministra ing. Figla; med letom so dijaki obiskali vrsto kulturnih prireditev, razstav in filmskih predvajanj, posamezni profesorji pa so se udeležili raznih seminarjev in posvetovanj srednješolskih učiteljev; v celovškem Mestnem gledališču so dijaki slovenske gimnazije uprizorili opereto »Miklavž prihaja", v Delavski zbornici pa so priredili svojo tradicionalno akademijo; dijaki osmega razreda so prisostvovali zadnji proračunski debati v koroškem deželnem zboru, medtem ko je izbran pevski zbor gimnazije sodeloval na tekmovanju mladinskih pevskih zborov, kjer si je v deželnem merilu osvojil 2. mesto in se zato udeležil tudi državnega tekmovanja, na katerem se je v dneh od 27. do 29. junija zbralo v Celovcu več kot 2000 mladih pevcev iz vseh avstrijskih zveznih dežel; v tem letu so se koroški slovenski srednješolci srečali tudi z dijaki gimnazije iz Šentvida pri Ljubljani in iz Postojne, na športnem področju pa so odigrali vrsto prijateljskih tekem z dijaki drugih šol ter z lepimi uspehi nastopili na športni prireditvi celovških srednjih šol, na koroških srednješolskih lahkoatletskih tekmah in na zveznem športnem festivalu na Dunaju.
Zanimiv je tudi pregled dijakov po poklicni pripadosti njihovih staršev: 147 kmetov, 95 delavcev, 35 obrtnikov, 62 uradnikov in nameščencev, 12 rentnikov in 11 pripadnikov prostih poklicev, d skupno 362 dijakov jih je bilo tekom šolskega leta 258 v dijaških domovih, 84 se jih je vozilo od doma v šolo, 20 pa jih je stanovalo v Celovcu.
Poleg teh podatkov vsebuje letno poročilo še podrobne naslove slovenskih in nemških šolskih nalog, naslove pismenih maturitetnih nalog in skupinsko razdelitev ustne mature, pregled učbenikov ter za zaključek vrsto člankov in poročil. Najprej je objavljeno obširno poročilo o letošnji zaključni akademiji z odmevi v nemškem tisku ter o tekmovanju mladinskih pevskih zborov. Sledi članek o našem ožjem rojaku, lani umrlem članu Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani prof. dr. Ivanu Grafenauerju (dr. Pavle Zablatnik), o Danteju
— očetu italijanskega jezika (dr. Stanko Cegovnik), o novi cerkvi v Selah (dr. Janez Polanc), o dunajski univerzi in Slovencih (Jože Wakounig), o Koroški pred sto leti (dr. Reginald Vospernik), o ljudskih pesmih in pevcih iz Štebna pri Globasnici (dr. France Czigan), o zbirki črtic Bora Kostanka »Črtice mimogrede’ in pesniški zbirki Miška Mačka »Ujeti krik' (prof. Janko Messner) ter o počitnicah v Angliji (Hanzej Urank).
Vsekakor lep in zanimiv zbornik, ki nas seznanja s pestrim dogajanjem na slovenski gimnaziji v Celovcu.
PEN-kongres na Bledu
JE BIL USPEH MEDNARODNEGA POMENA
33. mednarodni kongres PEN klubov na Bledu, ki je bil zaključen prejšnji teden, bo šel v zgodovino kot velik uspeh mednarodnega pomena. Več sto znanih pisateljev iz vseh delov sveta je na tem pomembnem srečanju izmenjalo misli o aktualnih vprašanjih vloge in pomena pisatelja v sodobnem svetu.
Udeleženci kongresa so med razpravami in v zaključni resoluciji ostro obsodili preganjanje pisateljev in drugih svobodoljubnih ljudi zlasti v Španiji in Portugalski ter se izrekli za sožitje in miroljubno sodelovanje med narodi vseh dežel, ras in politične pripadnosti. Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, so na kongresu pripisovali poseben po-
KutcuRneDROBCine
0 Poletne Igre v Spittalu ob Dravi so včeraj začele svojo jubilejno 5. sezono s premiero Molierove komedije .Scapinove zvijače", kateri bosta potem sledila Je komada .Komedija zmešnjav" (Shakespeare) ter .Ljubezen in slučaj” (Marivauz). Kot uvod v novo sezono je bilo ob koncu prejšnjega tedna v Spittalu II. mednarodno tekmovanje pevskih zborov, pri katerem je letos sodelovalo devet izbranih zborov iz Avstrije, Finske, Francije, Nemčije, Madžarske, Švedske, in Švice. Jutri pa bo na gradu Porcia odprta um etn lika razstava (Andreas Ušteli: skulpture in risbe, Giselbert Hoke: oljne slike, gvaši in akvareli), ki jo Je pripravila celovška .Galerija 61*.
© VI. mednarodni bienale grafike, ki je trenutno v ljubljanski Moderni galeriji, vzbuja zanimanje v domačih in mednarodnih umetniških krogih. Na razstavi je udeleženih 43 držav iz vseh delov sveta, katerih umetniki so razstavili skupno nad tisoč listov. Tako je Ljub-lana že šestič prizorišče ene največjih svetovnih razstav moderne grafike. Med sodelujočimi umetniki je cela vrsta takih, ki smo jih spoznali tudi na razstavah v celovški .Galeriji 61* In .Galeriji Wulfengasse".
@ Letos jeseni bo prosvetni minister prvič podelil avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo, ki se imenuje .Mednarodna nagrada Nikoiaus Lenau* in znaša
50.000	šilingov. Na soglosen predlog posebne žirije bo nagrado prejel poljski lirik Herbert Zblgnjew.
0 V celovškem domu umetnikov je bila pred kratkim odprta razstava .Grafika in plastika iz Nižje Avstrijske”, ki obsega 135 del 18 umetnikov.
men navzočnosti sovjetskih pisateljev, katerih vodja Leonid Leonov je na kongresu izrekel tudi naslednje tehtne besede: »Mislim, da svet danes ne potrebuje v prvi vrsti generalov, temveč ljudi velikega srca, ki lahko čutijo z vsem človeštvom.
Kongres pa je bil tudi važna afirmacija malega slovenskega naroda, ki je s svojo kulturo in svojo gostoljubnostjo uspešno prestal zrelostno preizkušnjo pred najvišjim forumom svetovne književnosti.
Okoli 70 kulturno-umetniških prireditev
obsega spored letošnjih XVI. poletnih iger v Dubrovniku
V	Dubrovniku so se zadnjo soboto začele letošnje poletne igre, ki so že 16. po vrsti. Otvoritvene slavnosti se je poleg številnih domačih in tujih predstavnikov kulture in umetnosti udeležila tudi večja skupina svetovnih pisateljev, ki so s tem zaključili 33. mednarodni kongres PEN klubov na Bledu.
Letošnje poletne igre v Dubrovniku, ki bodo trajale do 24. avgusta, imajo spet zelo bogat in pester spored, saj je predvidenih okoli 70 najrazličnejših dramskih, opernih, glasbenih, baletnih in folklornih prireditev. Sodelovali bodo najboljši jugoslovanski dramski in operni ansambli, orkestri ter folklorne skupine, poleg tega pa so na sporedu gostovanja priznanih inozemskih skupin, med drugim newyorskega baleta, filharmoničnega orkestra iz Dresdena, »Borodin kvarteta• iz Moskve, orkestra »Smetana« iz Prage in drugih.
V	letošnjem dramskem repertoarju sta dve deli Marina Držiča in sicer »Skup« ter »Dundo M ar oje*, nadalje ho letos prvič uprizorjena celotna Vojnovičeva Trilogija, beograjsko Jugoslovansko dramsko gledališče pa bo gostovalo z »Odkritjem« Dobriče Čosiča. Od Shakespeara, kateri ima v Dubrovniku že več let »domovinsko pravico«, bodo tokrat uprizorili »Othella« in »Sen kresne noči«. Med folklornimi prireditvami bodo razumljivo vzbujali največ zanimanja in priznanja nastopi mednarodno znanih ansamblov »Kolo« iz Beograda, »Lado« iz Zagreba in »Taneč« iz Skopja, ki bodo dvanajstkrat izvajali svoj najboljši program. Od sodelujočih orkestrov je treba omeniti še Slovensko filharmonijo, ki bo izvajala kantato Jure Kaštelana »Ognjeno srce« v glasbeni predelavi Borisa Papan-dopula.
Seveda so s tem navedene le nekatere posebno znane skupine, katerim se bo pridružilo še mnogo drugih ansamblov in solistov, ki bodo na celi vrsti »prirodnih odrov« izvajali širok program najpomembnejše jugoslovanske, deloma pa tudi svetovne dramske, glasbene in folklorne ustvarjalnosti.
Nacistični načrti za uničenje koroških Slovencev
(1. nadaljevanje)
Čez devet dni pa je v pismu deželnemu kmečkemu vodji v Gradcu ponovil, da načrt o preselitvi optantov iz Italije nudi možnosti za okrepitev in »varovanje jezikovno mešanega obmejnega pasu z naselitvijo nemških kmetov«. Ko je deželnega kmečkega vodjo prosil za primerne sodelavce, je še posebej opozoril na nekdanjo dejavnost Karntner Heimatbunda6 in na svoje poglede na slovensko vprašanje:	»To je
(namreč naselitev nemškega elementa na Koroško obmenjo območje — op. ipis.) ona možnost, za katero smo vedno stremeli in jo moramo popolnoma izkoristiti«.7
Seveda so bili Kanalčani za tako ^Ionizacijo po mnenju nacistov je-2>kovno, ipa tudi rasno neustrezen Cement. Na to kaže tudi Maier-Kaibitschev predlog, da hi se vse morebitne optante slovenskega jezika iz Kanalske doline naselilo izven Koroške.8 Do tega pa ni prišlo. Pač 'Pa so nacisti naseljevali Kanadčane do napada tretjega rajha na Jugoslavijo izven slovenskega in jezikovno mešanega področja Koroške severno °d črte Modrinja vas, Šmohor, Be-
* ta kolonizacijska prizadevanja ncmlkona-clonolnlh krogov na Koroikem v fasu med ebema svetovnima vojnama prim. članek <*'• Julija Felacherja .Naseljevanje rajhov-*•» no Koroikem v dobi senlermenske Avzlrije", Svoboda, H. 10—11.
1 Gl. opombo 5.
® Isto. Odgovor Volksdeutsche Millolslelle M. K- z dne 10. 11. 193».
ljaške Alpe, Beljak, Osojske Ture, Celovec, Pušja vas, Pustrica in Labod,9 dočim so področje južne Koroške prihranili za naselitev južnih Tirolcev iz Grodnertala.
Pri iskanju morebitnega naselitvenega področja za južne Tirolce je padel med drugim izbor tudi na Svinjsko planino, na (Podjuno in občino Komelj. Znan je elaborat z dne 13. 9. 1940, ki je za naselitev Grod-nertalerjev posebej omenjal območje od Železne Kaple do selske fare. V obrazložitvi je predlog podčrtaval, da je na tem področju 290 kmetij izključno v narodnostno tujih rokah, področje samo pa da je geografsko, klimatsko in gospodarsko zaključeno ozemlje in bi omogočalo naselitev skoraj vseh optantov iz Grodnertala. Vsekakor pa mora biti, je poudarjal elaborat, ne glede na dokončno izbiro naselitvenega področja za južne Tirolce »ureditev narodnostnega vprašanja na tem območju ... stalno pred očmi«.10
Prelomnico v teh načrtih pomeni nacistični napad na Jugoslavijo aprila 1941. Kot kažejo dokumenti, je dal ta dogodek Maier-Kaibitschu in njegovim novega poleta: Jugoslavija še ni dobro kapitulirala, že je Maier-Kaibitschev urad poslal 16. 4. 1941 celovški podružnici Nemške preselit-vene družbe, ki je vodila preseljevanje Kanalčanov in južnih Tirolcev
9 Faksimile dokumenta je objavila kn|t!!ca
.Verbrechen fordern SOhne", Celovec 1947. 10 Isto.
v tretji rajh, seznam zavednih Slovencev iz Vetrinja. Čemu, nam ni treba posebej ugibati; primerjava z drugimi viri kaže, da je po Maier-Kaibitschevem mnenju nastopil trenutek, ko bo možno z nemško kolonizacijo odstraniti iz Koroške zavedne koroške Slovence.
25. avgusta 1941 je ta zamisel našla potrditev v Himmlerjevi odredbi številka 46/1, s katero je Himm-ler posebej določil dvojezično ozemlje Koroške za naselitveno področje Kanalčanov. V odredbi je namreč Himmler določil za izselitev iz Koroške v notranjost rajha kakih 200 slovenskih družin, poznanih, kot pravi odredba, po svoji »narodnosti in državni sovražnosti«, njihova posest pa naj bi se dala optantom iz Kanalske doline. Določil je tudi, naj ustrezne slovenske družine izbere urad šefa varnostne direkcije za Ko-
Z oboroženo silo so pregnali z domov cele družine, od 85 let starega očanca do koma) rojenega otroka.
roško »v zvezi« z Maier-Kabitsche-vim uradom pooblaščenca državnega komisarja za utrditev nemštva. V odredbi je posebno zanimiv zadnji člen, s katerim je Himmler /pooblastil prizadeta urada, naj pri izvedbi te naloge pritegneta tudi lokalne koroške aktorje (»moglichst die ortlichen Stellen mit der Durchfiihrung der einzelnen Mafinahmen zu beauftra-gen«). Po mnenju dr. Pressingerja, priče na procesu proti Maier-Kaibitschu, je Himmler izdal ta odlok pod vplivom kasnejšega koroškega gauleiterja dr. Friedricha Rainerja.”
11 Dostopni dokumenti kažejo, da so bile med raznimi rojhovskimi uradi različne zamisli o .rešitvi” slovenskega vprašanja na Koroškem. O tem priča zapisnik razgovora v rajhovskem notranjem ministrstvu z dne 12. 11. 1941 o .organizaciji slovenskih narodnostnih skupin v nemškem rajhu”: .Predsedujoči svetnik ministrstva Wagner uvodoma pripominja, da je polrebno podoben način, ki so ga uporabili leta 1939 pri uničenju organizacij poljskega življa v rajhu, uporabiti tudi za dokončno uničenje slovenskih organizacij v rajhu, posebno na območju Koroške, za kar je treba zagotoviti pravne osnove. Temu nomenu naj služi osnutek ukaza ministrstva za državno obrambo. — K temu doda referent, vodilni
direktor dr. Hegcr, pregled o slovenskem prebivalstvu v rajhu, o ozemlju, kjer je naseljeno, o številu in organizacijah, nato oceni priloženi osnutek, čeprav je nujnost predvidenih ukrepov trenutno dana predvsem za koroško pokrajino, je z ozirom na predvideno ponovno združitev osvobojenih ozemelj Južne štajerske. Koroške in Gorenjske z nemškim rajhom in no slovenski živelj v rensko-vestfalskem industrijskem območju priporočljivo, da se veljavnost ukaza ne meji le na področje Koroške, temveč ga je treba uveljaviti na celokupnem ozemlju nemškega rajha.”
Faksimile dokumenta je objavila revijo Borec, Ljubljana, 1963, str. 359.
(NADALJEVANJE SLEDI)
Neiskrenost in ožina ne moreta koristiti
Srečanje mladine narodnostnih manjšin v Celovcu
Ob zaključku šolskega leta je Koroška dijaška zveza vabila na srečanje mladine narodnostnih manjšin Avstrije v Celovcu. V okviru tega srečanja je bilo v soboto zvečer na Šentjanških Rutah kresovanje, v nedeljo pa v celovškem Domu glasbe akademija, ki je bila posvečena 20. obletnici nastanka druge republike Avstrije in 10. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe.
Poleg koroških slovenskih dijakov, ki so vključeni v to zvezo ter pevskega zbora iz Se! sta pri srečanju sodelovali še štiridesetčlanska mladinska skupina gradiščanskih Hrvatov in osemčlanska skupina katoliškega krila dunajskih Čehov. Mladina madžarske manjšine iz Gradiščanske je sodelovanje odpovedala.
med državami Zahoda in
Kot častni gostje so bili pozdravljeni seikcijski šef dr. Frček iz prosvetnega ministrstva, deželni svetnik v zastopstvu Pogatschnig, ki je zastopal deželnega glavarja Simo, predsednik koroške Lige za človečanske pravice dvorni svetnik Papst, ravnatelj slovenske gimnazije dvorni svetnik dr. Tischler, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Inzko in drugi.
Vsaka od sku,pin je k proslavi prispevala svoj del. Čehi so nastopili z narodnimi plesi, Hrvati s pevskim in tamburaškim zborom ter folklorno skupino, Slovenci pa s pevskimi zbori. Vse skupine so spored skrbno izvajale in so bili zlasti gradiščansk' Hrvati deležni posebnih izrazov priznanja, ko so v glasbi in plesih pokazali bogastvo svoje folklore.
Slavnostni govor je imel predsednik Koroške dijaške zveze Karel Smole. V svojem govoru je med drugim naglasil, da mladina narodnostnih
■mostu Vzhoda.
Prva teh senc je bil način vabljenja, ki je — kakor smo pozneje zvedeli — obstojalo v dveh vrstah vabil. Ena vrsta vabil je jasno povedala, da gre pri srečanju za prireditev katoliške mladine in ne — kakor je bilo razvidno iz druge vrste vabil — za široko srečanje mladine narodnostnih manjšin. Potrdilo, da je bilo srečanje ozka svetovnonazorna prireditev, nismo dobili le iz dejstva, da naša mladinska organizacija ni bila vabljena k sodelovanju, marveč smo ga dobili tudi v izpadu češkega govornika na račun svojega matičnega naroda, ko se je kot »katoliški Čeh« povzpel do trditve, da se matični narod ne mnore svobodno izživljati, ker vlada v domovini komunistični režim.
Drugo temno senco na srečanju je vrgel nedeljski intervju Karla Smoleja za celovški radio, ko je v zvezi s srečanjem po zvezah sodelujočih or-
Obvestilo
ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV
V fem mesecu obhajamo 20-leinico povratka bivših izseljencev iz priporniških taborišč. Tej obletnici bo posvečen tudi letošnji
redni občni zbor
ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV
ki bo v nedeljo, dne 18. julija 1965 s pričetkom ob 14. uri pri Miklavžu v Bilčovsu.
Po občnem zboru bo na istem mestu
družabno srečanje
kjer se bomo v domačem krogu spominjali let skupnega trpljenja, obnavljali stara poznanstva in v prijetni družabnosti preživeli nekaj lepih ur ob razgovoru, pesmi in plesu.
Prisrčno vabljeni vsi bivši izseljenci z družinami, prijatelji in znanci.	Zveza slovenskih izseljencev
Upamo, da je pri vseh teh sencah šlo le za pomanjkljivosti, čeprav so bile za okvir prireditve grobe in nedopustne. Predvsem seveda upamo, da nimamo opravka z neiskrenostjo in zlorabo javnosti, kajti taka neiskrenost in zloraba sta grobokopa vsakega uspeha, ki naj bi ga rodile take in podobne prireditve. Ob tej prireditvi pa tudi ne moremo mimo tega, ida opozorimo prireditelje na resnico, da je vsaka pot v bodočnost uspešna le, če temelji na sadovih preteklosti ter na stvarnosti in spoznanjih sedanjosti, ne pa na njihovem zavračanju ali pa celo odklanjanju.
železna Kapla — Kranj:	'	Zamenjava na
Kulturno sodelovanje na meji se uspešno razvija jugos[10emnkonzni!iiateuneral
Za gostovanjem prosvetašev z Jezerskega v Lepeni meseca aprila in za literarnim večerom na Jezerskem, pri katerem sta sodelovala pesnik Valentin Polanšek in ženski zbor z Obirskega, ter za prijateljsko tekmo kapelškega nogo-
predstavniki občine Valentin Polanšek, Willi Germadnik in Pavle Kurnik.
Ko je godba zaigrala prvi komad, si je osvojila srca vseh poslušalcev, ki se jih je pričelo zbirati vedno več in se jih je zbralo toliko,
NOV AVSTRIJSKI GENERALNI KONZUL V LJUBLJANI
Včeraj zvečer se je od predstavnikov Koroške poslovil konzul na Generalnem konzulatu SFR Jugo-
metnega moštva v Šenčurju pri Kra- kakor redkokdaj v Železni Kapli.
Darujte za visokošolski dom ,Korotan
manjšin nedvoumno priznava Avstrijo za svojo domovino in da je na vseh področjih pripravljena sodelovati z večinskim narodom, v bran pa se bo postavila vsakemu poskusu raznarodovanja. Svojo posebno nalogo vidi v ohranjevanju svojih narodnih posebnosti, v katerih se hoče izživljati, Obljublja pa tudi, da je pripravljena sodelovati pri izgradnji Avstrije, skupne domovine Avstrijcev vseh narodnosti, ki v njej živijo. Akademija je bila zaključena z državno himno.
Celovško srečanje mladine narodnostnih manjšin Avstrije bi bila lepa manifestacija in njeni organizatorji 'bi zaslužili vse priznanje, če na svojo pridobitev ne bi sami vrgli senc ki so izmaličile geslo, da se hoče mladina narodnostnih manjšin kot zvesti Avstrijci vključiti v prizadevanja na poti zbliževanja in prijateljstva med narodi in ustvarjanja
ganizacij z matičnimi narodi dejal, da ofičielnih zvez ni, ker so ti narodi pod komunističnim režimom. S tem ni le zanikal očitnih dejstev in mednarodno priznane resnice, da manjšine brez nasloyitve ina kulturo matičnega naroda ne morejo obstojati, marveč je postavil v luč neiskrenosti tudi svojo poznejšo izjavo o prizadevanju mladine manjšin za zibližanje med narodi.
In končno še tretja senca. Karel Smole je brez besede priznanja obšel dejstvo, da je druga republika Avstrija nastala na temeljih protifašistične borbe, h kateri so tudi manjšine — posebej pa še koroški Slovenci — neglede na svetovno nazorno prepričanje prispevale svoj del. Spričo svoje funkcije in izobrazbe bi moral vedeti, da današnja mladina manjšin v Avstriji ne bi mogla v svojem jeziku govoriti in peti še manj pa slaviti zgodovinske avstrijske obletnice brez žrtev in krvi svojih očetov v borbi proti fašizmu in nacizmu.
nju s tamkajšnjim moštvom, ki je bilo v juniju, je v kulturnem sodelovanju med občinama Železna Kapla-Beia in Kranj prišlo v nedeljo do nadaljnjega srečanja. Na povabilo občine je prišla v Železno Kaplo pihalna godba kranjskih „Svobod" in priredila koncert na trgu, ki je zadivi! vse, ki so ga slišali.
Ob prihodu godbe v Železno Kaplo se je zbralo na trgu polno ljudi. Goste, ki jih je spremljal podpredsednik občinskega sveta Kranj
Njihovo navdušenje in aplavz nista poznala meja.
Isti dan popoldne je kapelška „Zarja" ponovila pri Rastočniku v Lepeni igro „Stari in mladi", ker je ob njeni prvi uprizoritvi 3. julija niso mogli videti vsi, ki so jo želeli videti. Tudi ta igra je zelo do-padla, ker je bila pod vodstvom režiserja Francija V a v t i j a in pod tehničnim vodstvom Miheja Kuharja dobro pripravljena. S to igro je pričela „Zarja" poleg zborovskega petja spet gojiti ama-
Zveze kulturnih in prosvetnih orga- tersko odersko umetnost, kar je nizaci; Slovenije Silvo O v s e n k , vsega priznanja vredno zlasti za-
Proslave v Begunjah
Ta teden praznujejo Begunje na Gorenjskem 20. obletnico osvoboditve Begunj in osvoboditev protifašističnih borcev iz begunjskih ječ. Proslave bodo zaključene v nedeljo. Dopoldne bo zbor internirancev in pripornikov ter njihovih osvoboditeljev. Popoldne pa bo zaključena veselica, pri kateri bo igral Ansambel bratov A v s e -•n i k. Begunje bodo ta dan s stalno avtobusno zvezo povezane s Lescami in Radovljico.
je najprej pozdravila domača pihalna godba pod vodstvom svo-
radi tega, ker je igra pokazala, da ima društvo tudi med svojimi mla-
ja predvsem v prirejanju izletov in obiskov raznih prireditev v Jugoslaviji. V času svojega obstoja ja dru-
štvo priredilo tudi že nekaj znan- 9a konzula v Ljubljani, stvenih in strokovnih predavanj.
Pedagoški tedni v Celovcu
Danes bodo v Celovcu zaključeni letošnji pedagoški tedni, ki jih prireja Pedagoški institut za Koroško in ki se jih je udeležilo okoli 600 učiteljev. Slavnostni otvoritvi letošnjih pedagoških tednov so prisostvovali vodilni predstavniki dežele in šolstva, nadalje okrajev ter mest Celovca in Beljaka. Ob otvoritvi sta spregovorila referent za šolstvo koroške deželne vlade deželni svetnik Hans Schober in vodja pedagoškega instituta dvorni svetnik Volkmar Haselbach. V svojih nagovorih sta zlasti orisala vlogo učitelja pri vzgoji mladine v zavestne državljane ter naloge in odgovornosti avstrijske šole .
Pedagoški tedni služijo izobraževanju učiteljstva. Njihov letošnji program je bil posvečen zlasti socialno- in gospodarskoznanstvenim referatom in seminarjem in je imel za cilj usposabljanje učiteljstva za naloge, ki jih nalaga novi učni na-
predsedstvom bivšega namestnika de želnega glavarja Matthiasa K r a s s -n i g a društveno delo poživil in se prizadeva, da bi ga s kulturnega področja razširil tudi še na gospodarsko in socialno področje.
Iz poročil na občnem zboru je bilo med drugim razvidno, da .je od lani jeseni društvo v Celovcu omogočilo tri prireditve in sicer 'novembra koncert slovenskega violinista Igorja Ozima, marca predavanje o baročni umetnosti v Sloveniji, ki ga je imel prof. dr. Sergej V r i ž ar , junija pa filmski večer s slovenskim filmom »Samorastniki«. Delo društvene sekcije v Št. Vidu pa obsto-
KOLE	DAR
Petek, 16. julij:	Dev. Mar. K.
Sobota, 17. julij	Aleš
Nedelja, 18. julij: Miroslav	
Ponedeljek, 19.	julij: Vincencij
Torek, 20. julij;	Marjeta
Sreda, 21. julij:	Prakseda
Četrtek, 22. julij	: Marija Magdalena
črt. Jeseni bo namreč po vseh šolah uveden politehnični učni tečaj, katerega koncepcija postavlja učiteljstvo pred popolnoma novo strokovno orientacijo. S tečajem povezana je bila knjižna in dokumentarna razstava „Narod je našel samega sebe".
SVARILO TEDNA:
Upoštevajmo prometne predpise!
Zadnjo soboto in nedeljo je prišlo na koroških cestah do vrste prometnih nezgod, pri katerih so bile po nepopolnih podatkih 4 osebe ubite, 20 pa deloma težko poškodovanih. Zadnje čase vedno spet opažamo, da odpade velik del prometnih nezgod prav na naše kraje. Med nezgodami, ki so se pripetile zadnjo soboto in nedeljo, je prišlo do težjih nezgod v Zg. Bregu pri Brnci, ob Baškem jezeru, v Vernberku in Podgorjah ter na Rudi in v Dobrli vasi.
Če iščemo vzroke prometnih nezgod, vedno spet ugotavljamo: lahkomiselnost mladih mopedistov, neupoštevanje prometnih predpisov, previsoka brzina in alkohol.
Nevarnost prometnih nezgod se je s pričetkom glavne turistične sezone močno povečala. Zadnje čase niso le glavne ceste natrpane z motornimi vozili, marveč se je tudi po stranskih cestah promet podvojil in potrojil. Povečan promet pa zahteva od udeležencev dvojno previdnost. Zato je v korist vsakega udeleženca, da upošteva prometne predpise, zlasti pa predpise o dovoljeni brzini, kajti prav od brzine je najbolj odvisno število nezgod in njihov obseg.
Po nedavnem apelu prometnega oddelka deželnega poveljstva žendarmerije avtobusi na odprti cesti ne smejo prekoračiti brzine 80 kilometrov, tovornjaki 70 in tovornjaki s prikiopki 60 km na uro. Skozi naselja je brzina tovornjakov s prikiopki omejena na 25 km, mopedov na 40, vseh ostalih motornih vozil pa na 50 km. Mopedisti pa tudi na odprti cesti ne smejo prekoračiti brzine 40 km na uro.
jega dirigenta Woschniaka, dimi člani igralske talente, ki pre-nato pa so ji izrekli dobrodošlico cej obetajo.
Avstrijsko-jugoslovansko društvo
Pred 10 leti ustanovljeno Avstrijsko- jugoslovanslko društvo na Koroškem za gojitev ikulturnih, gospodarskih in socialnih stikov je imelo v petek v Celovcu svoj občni zbor.
Po nekaj 'letih mrtvila je pred dvemi Prizadevanja društva podpirajo leti izvoljeni društveni odbor pod razne 'koroške ustanove, predvsem
pa deželna vlada in mestna občina Celovec. Medtem ko se je društvo pri svojem delu doslej osredotočilo le na Celovec in Št. Vid, hoče svojo dejavnost v bodoče razširiti tudi na Beljak, zlasti pa na podeželje. Kakor je bilo razvidno iz poročil, so pogoji za nastanek društvenih sekcij dani zlasti v Podjuni, v Borovljah in v Porečah.
Maturitetno potovanje
V	ponedeljek so letošnji maturanti slovenske gimnazije v Celovcu odpotovali na maturitetno potovanje po Sloveniji in Hrvatski. Na potovanju si bodo ogledali Štajersko ter se nadalje ustavili v Zagrebu, ob Plitvičkih jezerih in na Reki. Nekaj dni svojega potovanja bodo preživeli ob zahodni istrski obali, nakar bodo obiskali Ljubljano, kjer se bodo srečali s slovenskimi maturanti iz Trsta.
Prva skupina otrok v Savudriji
V	torek dopoldne je odpotovala prva skupina naših otrok na tritedensko letovanje, ki ga bodo preživeli v znanem počitniškem domu v Savudriji.
Uprava počitniške kolonije priporoča staršem teh otrok, da pridejo na obisk v nedeljo 25. julija, ker je za ta dan predvidena družabna prireditev, ki jo bodo otroci pripravili za svoje starše.
Druga skupina odpotuje na letovanje v ponedeljek 2. avgusta. Isti dan se vrne prva skupina.
slavije v Celovcu Spiridon Petrovič, ki je bil odpoklican na novo službeno mesto. Hkrati se je predstavil novi vicekonzul Spasoje Jakovljevič.
Koncem minulega tedna pa se je poslovil dvorni svetnik dr. Heinrich R i e s e n f e I d kot uradnik koroške deželne vlade, ker je bil imenovan za avstrijskega generalne-
TO IN ONO
v
cd S mehova do Habcla
BRDO. — V Pasrijah ob Pre-seškem jezeru je Društvo prijateljev narave odprlo počitniški center, ki je stal pol milijona šilingov in ki zaenkrat obstoja iz 10 počitniških bungalovov.
HODIŠE. — V nedeljo so ob Hod iškem jezeru odprli mednarodno mladinsko taborišče, v katerem je sedaj 200 mladincev iz Češke, Madžarske, Sovjetske zveze, Jugoslavije, Berlina in Avstrije.
BILČOVS. — Pomožni delavec Izidor Valentinič (39) od Sv. Lucije se je v petek zjutraj smrtno 'ponesrečil, Iko je na gradbišču v Celovcu, Wulfengasse, padel osem metrov globoko.
BOROVLJE. — Trgovina Ko-metter je povečala svoje trgovinske prostore in uvedla samopostrežbo. Od 400 m2 skupnega prostora je 130 m2 odmerjenih za trgovino z živili.
SLOVENJI PLAJBERK. — Na poti 'skozi sotesko Čepe je v nedeljo spodrsnil štajerski izletnik Stefan Leitner in padel 100 metrov globoko, kjer je obležal mrtev z razbito lobanjo.
SELE. — Lovca Tomaž Piskernik in Janez Gruden sta v soboto srečala mladega okoli 40 kg težkega 'medveda, 'ki se zadržuje v območju Sel.
GALICIJA. — Cesta med Galicijo in Miklavčevim je sedaj v glavnem sanirana. Ta teden je dobila iprvo oblogo asfaLta, dokončno pa bo asfaltirana in urejena prihodnjo pomlad.
KAZAZE. — V 105. letu starosti je 'umrla vaščanika Marija Skok, ki je bila najstarejša občanka Do-ibrle vasi in verjetno najstarejša prebivalka Podjune. Rajna je v okolici 63 let služila za kmečko deklo.
Poglavar Sarikan
ALTAJSKA PRIPOVEDKA
FERDO GODINA:
V
Sarga
Izmed vseh naših domačih živali sem imel najrajši kobilo Šargo. Najrajši sem jo imel zato, ker je bila najmočnejša. 2 njeno veliko niočjo sem ravnal, kakor sem 'hotel. To mi je bilo najbolj všeč. Nosil sem še počeno ritko, ko me je oče že posadil na Šargo in mi dejal:
»Orala bova. Vodi jo po brazdi.«
Med hojo so se Šargi kopita zaradi njene velike teže pogrezala v mehko zemljo. Hodila je po brazdi meni pokorna in se je ustavila samo takrat, ko sem napel vajeti in sem ji rekel:
»Oha! Stoj!«
'Ko sva z očetom njivo 'zorala, sem Šargo odpeljal v hlev. Zlezel sem v jasli in jo privezal. Bil sem ji hvaležen, ker je delala in me ubogala.
Po oranju je imela vedno kopita blatna. Prinesel som v hlev vedro vode. Namočil sem krpo. Krotko je 'dvignila nogo, da sem ji kopita opral. Nisem bil večji od njene srednje noge, toda Šarga me je ubogala kakor očeta.
Ko sem nesel vodo od nje, sem samo vzkliknil:
»Umakni se, Šarga!« in Šarga se mi je umaknila, da sem lahko z vedrom odšel.
Prepričan sem bil, da z njo lahko delam, kar hočem, dokler nisem Šarge spoznal tudi od druge strani. Ona je znala 'biti tudi čisto drugačna.
Z očetom sva se nekoč peljala k mlinu. Oče je Šargo pri mlinu ustavil, ne ida bi se z njo obrnil proti domu. Mlinar je prinesel vrečo iz mlina, jo vrgel zadaj na koleselj in naju vprašal:
»Zakaj se nista obrnila? Z naloženim vozom se ne obrača.«
»Ko se obrnem z njo proti domu, ne mara več stati,« pravi mlinarju oče.
»Kaj ne mara. Jaz jo bom zadržal, če jo vidva ne moreta,« se je repenčil mlinar.
Mlinarjeva ponudba je očetu napravila veliko veselje, ker je bil šaljivec. Popravil si je brke, da bi dkril nasmeh. Vzel mi je vajeti iz rok in rekel mlinarju hudomušno:
»Poizkusi!«
.. Oče se je potem s kolesljem obrnil. Mlinar je stopil k Šargi in jo zgrabil za uzdo.
Takrat se je zgodilo nekaj čudnega. Krotka Sarga se je v hipu spremenila. Zavrtela je ušesa. Telo ji je vztrepetalo. Dvignila je glavo *n z njo je dvignila tudi mlinarja. Od strahu Je zakričal, jaz pa sem se prijel za, očeta.
Mlinar je medtem uzdo spustil in odskočil v 'grmovje. In če bi ne odskočil v grmovje, bi ga Šarga pohodila, kajti potegnila je koleselj in v 'galopu stekla proti domu. Koleselj Je plesal za njo kakor igrača. Šanga je tekla, kar je mogla, ker se je bala, da jo bo kdo
poti proti domu skušal zadržati. v Po tem dogodku pri mlinu sem naši Šargi
pral kopita in tudi vodil sem jo pred plugom, zaupal ji pa nisem več kakor prej. Še ^anj sem ji zaupal po tistem, ko me je oče
V Altajskih gorah je živel poglavar Sarikan. Imel je toliko živine, kakor je mravljincev na mravljišču. Njegovi zakladi so obkrožali kočo kot visok nasip. Sam poglavar pa ni znal razlikovati niti grenko od sladkega. Zamenjaval je črno z rjavim.
Nekoč je poslal poglavar Sarikan sužnja:
„Pojdi in poglej, ali se je moji hčerki rodil sin ali hčerka!"
Suženj je šel in videl, da je hčerka. Prestrašil se je, še! domov in razmišljal: Kaj naj storim? Če rečem, da je sin, bo poglavar Sarikan sicer verjel, toda ko bo izvedel od ljudi resnico, me bo zaradi laži obesil. Če mu pa rečem, da je hčerka, mi bo zaradi slabe novice prav tako vzel glavo.
Prišel je domov.
„No," je kričal poglavar, „kaj je rodila? Hitro povej? Naj bo moje uho zadovoljno!"
Suženj pa niti ust ni mogel odpreti. Rob starega ovčjega kožuha se mu je tresel ob kolenih. 'Čepica v njegovi roki je trepetala. Kita mu je padla na levo uho. Zobje so mu šklopotali kot v največjem mrazu.
„De-klica .. ."
poslal z njo na njivo po travo. Zapregel je namreč šango in mi naročil:
»Dekleta 'berejo po 'koruzi travo. Pojdi s Šargo ponje. Ko prideš 'do njive, jih pokliči.«
Prvič v življenju sem se vozil s Šargo sam. To je pomenilo, da me ima oče za odraslega fanta. Peljal sem se med njivami in zdelo se mi je, da je ves svet moj. Sonce je sijalo prijetno zato, ker sem postajal odrasel. Koruza je poganjala cvetje zato, ker sem postajal odrasel. Šarga je vlekla koleselj zato, iker sem postajal odrasel. In ker sem bil v mislih samo pri tem, kako postajam odrasel, sem pozabil, da Šarge ne smem obrniti proti domu, preden ne naložimo trave.
Šele ko sem jo obrnil, sem opazil svojo pomoto. Napel sem sicer vajeti, a Šargo je spet spreletela želja po domu. Grozeče je zavrtela ušesa, se postavila na zadnje noge, stegnila glavo .in mi z lahkoto potegnila vajeti iz rok. Nato je skočila v galop.
Zaradi močnega sunka sem se zvrnil nazaj v koš in vzdignil bose noge proti soncu. Šarga je v mojo veliko sramoto stekla med njivami, nato skozi vas in je zavila z menoj na dvorišče. Hotela je s kolesljem celo v hlev, a so kolesa na srečo .zadela ob vrata in so (koleselj ustavila.
Šarga je bila zadovoljna, ko je stala v hlevu, pa čeprav je bila še vprežena v koleselj. Bila je doma. Postala je spet najbolj krotka žival na svetu.
Zaradi sramote, ki mi jo je napravila, ji nisem nikoli več pral kopit in tudi očetu nisem verjel, ko je rekel, da je Šarga najboljša kobila, kar smo jih 'imeli pri hiši.
„Jaz pa pravim sin, torej sin. Kje so rablji?"
Pritekli so rablji in sužnja zvezali z jermeni. Tedaj je prihitela prepelica in sedla poglavarju na glavo.
»Hej, suženj," je zatulil Sarikan, „takoj ujemi prepelico!"
Rablji so odvezali jermene. Suženj je iztegni! roko po prepelici.
„Norec neumni," se je zasmejal poglavar. „Ali se z roko love ptice? Vzemi železni drog in udari!"
Sarikan je ukazal. Suženj mora ubogati. Sfokaje je z obema rokama dvignil železni drog in udaril. Prepelica je zavreščala in odletela, železni drog pa je z vso silo padel na golo glavo poglavarja Sarikana.
„i-a, i-a . . .i-o, i-o!" je zahrzaio sedem velblodov in poskakujoče grbe so stekle proti Ditu. Komaj je utegnil vreči na tla sedem palic.
Velblodi so se začeli drgniti ob železne palice.
Dito pa je šel naprej, dokler ni prišel do velike dupline. Pred njo je sedel sam poglavar Karati in pil iz zlate skledice gosto žganje.
„Kako živiš, smrdljivi Dito?"
„Dobro. Kako, dovolite, živite pa vi, slavni poglavar?"
»Imenitno. Ko bi vedel, Dito, kako tu kadimo tobak, bi ne hotel več nazaj na svet med žive. Že samo zaradi tobaka — častna beseda — se splača umreti."
Poglavar Karati je postavil zlato skledico na tla in si prižgal dolgo pipo. Dito pa je naglo zgrabil zlato skledico in pobegnil. Poglavar Karati je stekel za njim, a ga ni
mogel dohiteti: ko je umiral, je bil že zelo star. Ditu pa je bilo komaj šestnajst let.
„Hej, velblodi!" je zaklical poglavar. »Primite Dita, zadržite ga!"
»Tega pa ne," so odgovorili velblodi. »Kadar smo se podrgnili ob tvojo palico, si nas nagnal z bičem, Dito pa je vsakemu od nas postavil železen drog."
»Primite ga, ne pustite ga!" je zaklical poglavar starim ženam.
„Ne," so odvrnile ženice. „ V sedmih letih nam nisi dal niti ene obleke, niti nam nisi dal živalskih kit, da bi si zašile naše cunje; Dito pa nam je vsem prinesel igle z nitmi."
Dito je spet neovirano tekel naprej. Poglavar je neprestano hitel za njim.
»Hej, ve," je zaklical dekletom, »primite Dita, zvežite ga in pripeljite sem!"
»Ne, vseh sedem let nam nisi dal ne enega glavnika, Dito pa je dal vsaki svojega."
Dito je tekel naprej, vedno hitreje, že se je z roko prijel za rob jame.
»Dito, Dito!" je zaklical poglavar. »Pozdravi v mojem imenu mojega sina. Želim mu, da bi se izpremenil v prazen kotel in se prevrnil z dnom navzgor. Snahi pa ukazujem, da zleti od doma kot črna sraka."
Mrale za srnah
Pa hvala lepa, Janezek. Pozdravi mamico in ji reci, da pridem jutri k njej, da se ji zahvalim za teh prekrasnih sedem jabolk."
»Ali bi vam bilo težko, če bi se zahvalili za deset prekrasnih jabolk," plaho vpraša Janezek.
*
»No, Majdka, kaj bi počela, če bi bila že tako velika, kakor sem zdajle jaz?" sprašuje tetka svojo majhno nečakinjo.
»Najprej shujševalno kuro," ji odvrne mala nesramnica.
Očetova veljavnost
Ko sem hodil drugo leto v šolo, smo dobili nalogo, ki je seve nisem naredil. Šel sem raje z drugimi dečki na gmajno orehe klatit. Kar nas je prišlo naslednji dan v šolo brez naloge, smo bili zaprti, kajpak. Zato sem zamudil doma obed.
»Kod si hodili" me vpraša oče. Hudo je bilo povedati po pravici. Toda iaž mi je oče tako pristudil, da se nisem mogel zlagati. Še danes jo sovražim.
Mati je postavila predme skodelico postane jedi, oče pa je segel po klobčičku hodničnega sukaca (lanene niti), odtrgal dolgo nit in mi velel: »Nogo!" Dvignil sem nogo in strahoma čakal, kaj bo. Oče me je otvezel za nogo na nitko in me privezal k javorovi mizi.
»Tako! Sedaj boš pa doma zapri, da boš vedel, kaj je tvoja dolžnost."
Pahnil je prdeme torbico s šolskimi knjigami in odšel z vsemi drugimi iz hiše na travnik nakladat otavo. Hišna in vežna vrata je pustil nalašč odprta na stežaj.
O, ali veste, kaj se pravi tlačiti na vozu seno, otavo v soncu in potem še jahati domov grede na konju! Če ne veste, vas pomilujem, kakor sem — ubogi jetnik — pomiloval tedaj samega sebe. Toda nitke se nisem upal utrgati. Oče me je otvezel — in po pravici! Tudi pajčevina bi me bila držala.	Fran S. Finžgar
^■IIIIIIIIIIIIIMIIHIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIiniinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIMHIIHIIIIlUinillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlllllIHlillllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillltllllMUllllll
VLADO FIRM:
Uskoška nevesta
6. nadaljevanje
Čez svobodnjakov obraz se je vlekla modrikasta podplutba. Levo oko je bilo zaprto in oteklo. Mežikajoče oči izstradanih ujetnikov so se le s težavo privajale migetanju rdečkaste svetlobe. Smrad po smolenkah je počasi polnil Prostor, poln pošastno se gibajočih senc. Opotekaje so postave ustavile pred rdečim grofovim stolom. Slišal le težko dihanje in sopenje. Oba sestradana kmeta sta s Počrnelimi prsti grabila za izsušeno grlo. Otekli jezik s*a le s težavo premikala, ko jima je nasmejani grof po-nudil pod nos poln vrč dišeče črnine. Kot krvavordeč rubin *e je mamljiva tekočina zasvetlikala v žejnih jetniških očeh. Srednje se je z izbuljenimi očmi postavil rdečelasec, se-9el v žep in izvlekel kos belega kruha ter ga pričel nategovati. Ujetniki so za hip zaprli oči.
»Govorite in dobili boste hrano in pijačo," je rezko ^Pregovoril oskrbnik ter pristopil k svobodnjaku. »No, ve-svobodnjak, kako si zadovoljen s komornikom, he?"
Pogledom je ošinil grofa. Na njegovem obrazu je ležal zadovoljen smehljaj. Oskrbnik se je obrnil in počasi stopo' okoli jetnikov. Oplazil je z roko srednjega po plečih ln zasikal: »Govori, govoril”
»Pisar," se je zasekal grofov glas v slabo svetlobo, •Piši: Po ukazu milostlivega gospoda, našega presvetlega 5esarja, vas sodni zbor mehovskega grofa in viteza zlate r°ne fer prvega svetovalca deželnega glavarja ljubljanskega ..."
Beseda mu je zamrla. Slišal si le praskanje pisarjevega peresa. Packe, ki so se kopičile na orumenelem zapisniku, so dražile grofa. Pisarjeva tresoča se roka jih je komaj sproti sušila. Grof je zamahnil z roko. Biriča, sedaj do pasu gola, in stražnik so stopili za hrbte obtožencev. Stražnik je upiral pogled v ilovnata tla.
Glasen smeh se je razlegal po temnem prostoru in se odbijal od vlažnih, spolzkih sten. Svobodnjak se je smejal, smejal. Vse oči so vprašujoče strmele vanj. Grof je odprl usta. Svobodnjak pa je zakričal:
»V imenu svetlega cesarja, ha, visoki vitez, sodni zbor krvolokov, ha, ha, ha."
Njegov smeh je rezal v meso. Grof je še vedno nepremično buljil v zgubane, ponosne kmečke obraze. Svobodnjakova sotrpina sta stopila tesno k svobodnjaku in z leskom v očeh vzkliknila:
»Grof! Le za staro pravdo!"
Oskrbnik je dvignil roko; ko pa je zagledal spačeni, zdaj modrikasti, zdaj rdečkasti grofov obraz, so se mu za-šibila kolena. Z roko si je pogladil kratke sršeče lase. Pogledi upornih ujetnikov so ga dražili. Skomignil je z rameni.
Kot divja zver sta planila biriča na svobodnjaka. Njegova cunjasta obleka, ki je smrdela po vlagi in trohnobi, je bila v trenutku na tleh. Grof je poskočil kot napihnjena trzajoča žaba. Vozlati bič je presekal trepetajočo svetlobo in z vso divjostjo prerezal napeti svobodnjakov hrbet. Rdečkasti curek krvi se je pocedil iz presekane kože. A že je koščena kmečka pest silno treščila po grofovem čelu, da je zabobnelo in se je grof zamajal fer padel kot posekan hrast. Razdraženi biriči, stražnik in oskrbnik so se vrgli na svobodnjaka. Njegovo oslabljeno telo se je še upiralo spočitim, močnim mišicam napadalcev. Ko se je končno svobodnjak le zvrnil poleg grofa v mokro brozgo,
sta kmeta, čeprav sta vedela, da to pomeni njuno smrt, že držala vratova podivjanih biričev.Stražnikov okovani čevelj, ki je meril v kmetov trebuh, je z vso silo treščil v oskrbnikovo koleno, da se je ta zvil od bolečine. Slišal si le hropenje in stokanje. Izpod kamnov v kotu pa so prežale vedno lačne podganje oči.
Oskrbnik se je s težavo postavil po konci, prijel je za zvonec in zvonil, zvonil. Brneči glas je udušil stokanje. Stražnikovo bodalo pa se je počasi zadiralo v pleča na biriču ležečega kmeta. Telo se je prevalilo na tla.
Ko je grof, ki mu je še brnelo po glavi, z oskrbnikovo pomočjo zopet sedel na rdeči stol, obrizgan z tlačansko krvjo, je bil svobodnjak že priklenjen z železnimi vezmi na mučilno mizo. Na steni pa je v železnem ovratniku vzdrgefavalo mlahovo kmetovo telo. Svobodnjakove pod-plute oči so skušale prodreti temo pred seboj. Očesne veke so se razprle in iz kotička se je pocedila kapljica krvi, pomešana s solzo.
Biriča sta si preklinjaje otipavala boleča mesta in pogledovala ležečo telo. Grof je sopel. Hreščeči glas se mu je izvil iz grla:
»Reži, lopov! Kje je pisar?"
Medtem je oskrbnik z vodo polival porumeneli pisarjev obraz. Oster vonj kisa mu je kmalu odprl oči. Prsti pa se nikakor niso hoteli oprijeti gosjega peresa.
Z dvignjeno gornjo ustnico je rdečelasec pristopil k prikovanemu svobodnjaku. Tanko in ostro rezilo njegovega noža se je dotaknilo kože in z lahkoto drznilo navzdol. Bledorožnato meso je pogledalo iz reza. Svobodnjak se je zganil. Tedaj pa so se pod močnimi udarci stresla vrata in se na široko odprla. Skupina stražnikov je pritekla v mučilnico in se zvrstila pred grofom. Poveljnik stražarjev se je postavil pred svojega gospodarja in se mu globoko priklonil. A že ga je odrinil oskrbnik in grofu v naglici
6 _ Štev. 29 (1207)
16. julij 1965
Nekaj o mineralnih vodah
Za vitamine, ihormone in fermente ve danes skorajda že vsak nestrokovnjak. Razmeroma zelo malo pa vemo o mineralnih vodah. Brez njih, ravno tako kot brez vitaminov, ne bi mogli živeti. Železo je potrebno pri tvorbi krvi, fosfor in kalcij za kosti, različne soli za rast las in nohtov — seznam, ki je silno dolg.
Naša hrana pa v glavnem ne vsebuje dovolj mineralnih snovi; skušamo jih nadomestiti z mineralnimi vodami. Uporabljamo jih zlasti pri zdravljenju najrazličnejših bolezni, posebno pri želodčnih in prebavnih motnjah. Seveda ima vsak vrelec svoje posebnosti in le zdravnik lahko z gotovostjo svetuje, kateri mineralni vrelec je za kako bolezen najprimernejši in kakšno količino te zdravilne tekočine telo lahko prenese. Važno je tudi, ali spijemo kozarec tople ali mrzle mineralne vode, ali si ga privoščimo pred kosilom ali po njem.
Negujmo čevlje
Nove čevlje namažemo z ustrezajočo barvno pasto, še preden jih prvič obujemo.
Če so nam čevlji tesni čez prste ali če so zelo trdi, jih čez noč ovijemo z ovlaženo mehko krpo, naslednji dan pa jih posušimo in nato namažemo s pasto. Če so se premalo raztegnili, ponovimo to še enkrat in nič več nas ne bodo tiščali.
Pasto nanesimo na usnje v fenkih plasteh. Potem počakajmo, da se vleze v usnje, in šele nato jih zloščimo z mehko krpo.
Kadar loščimo svetle čevlje, krpico večkrat menjavamo da umazanije ne prenašamo.
Za svetle in temne čevlje, za rjave in črne, imejmo posebne krtače, ki jih od časa do časa operemo v vodi, ki smo ji primešali salmiak.
Ne nosimo dalj časa vedno istih čevljev, ampak jih menjavajmo in jim dajmo oddih, na kopitih napeti se bodo polepšali.
Čevlje nesimo pravočasno k čevljarju, kadar nam manjka že pol pete, bo treba odšteti vsaj petkrat toliko denarja, kot bi ga odšteli takrat, ko bi nam čevljar pritrdil na peto le železce.
Mokre čevlje dobro natlačimo s časopisnim papirjem in jih ne sušimo ob peči, ampak na zračnem prostoru. Ležijo naj postrani. Če je postalo usnje zelo trdo, ko so se osušili, jih najprej zdrgnimo z ricinusovim oljem, čez nekaj časa pa namažimo s pasto.
Ko se na čevljih nabere že precej paste, jih očistimo s terpentinom. Ko odstranimo vso umazanijo, jih pološčimo in z mehko krpico podrgnimo.
Novim čevljem premažimo podplate z lanenim ali ribjim oljem. To ponovimo vsaj trikrat po vrsti in otrok bo lahko prebrodil z njimi nekaj več luž kot sicer!
Zdravniki (priporočajo zdravljenje z mineralnimi vodami za najrazličnejše bolezni. Predvsem za vsa kronična oibolenja želodca in prebavil. Znana poslabšanja želodčnih bolezni spomladi in jeseni lahko preprečimo ali ublažimo s pitjem mineralne vode. Prav tako lahko lepo pozdravimo kronično lenivost črevesja in črevesni katar ter lažja črevesna vnetja zaradi prestanih infekcijskih bolezni. Pra-
Drobni nasveti
■	Jedrca orehov in lešnikov, ki so se posušila, postanejo spet sveža, če jih pustimo en dan v mrzli vodi, ki jo nekajkrat menjamo.
■	Pecivo v pečici se ne osmodi, če potresemo pečico s soljo.
■	Maščobo odstranimo z zmesjo krompirja, moke in bencina. Zamaščeno mesto s tem natremo, pustimo, da se posuši, nato pa očistimo.
■	PORCELANASTE ali lončene vaze čistimo z mlačno milnico; speremo jih v čisti hladni vodi. Trdo vodo, kakršna je zlasti v gorah, zmehčamo z dodatkom iboraksa; taka voda je prijetnejša za umivanje.
a VODENE BARVE v tubah, ki so postale trde, spet napravimo uporabne, če jih vzamemo iz tub in raztopimo v vodi, ki smo ji 'dodali malo glicerina.
■	PRANJE ROBCEV ne bo tako neprijetno, če bomo dali namakalni vodi pest soli in pustili robce, da se bodo namakali vsaj dvanajst ur. Tako bomo dosegli, da se bo sluzasta snov odlepila. Svilenih robcev ne peremo z milom. Dobro jih premečkamo v milni peni, splaknemo v mlačni vodi, nato pa jih še vlažne zlikamo.
vilno zdravljenje pri boleznih jeter in žolča laho predpiše le zdravnik.
Obolenja sečnih organov so hvaležen predmet zdravljenja z mineralno vodo. Kronična vnetja ledvičnih kotanj, vnetja sečnega mehurja, ledvične, žolčne kamne in kamne v sečnem mehurju kar uspešno odstranimo z mineralnimi snovmi. Po preiskavi sestave kamnov ali po reakciji sečnine bo zdravnik predpisal pitje kisle ali bazične mineralne vode. Ni pa priporočljivo uživanje mineralnih vod pri hudih ledvičnih vnetjih, visokem krvnem pritisku, srčnih napakah in sploh obolenjih srca, pri naraščanju dušika v krvi in pri zmanjšanem izločanju ledvic.
Kožna obolenja se pogosto pojavijo zaradi kroničnega zaprtja, slabokrvnosti, bolezni želodca ali žolča. Zato lahko tudi pri teh motnjah pričakujemo določen uspeh, če pijemo mineralno vodo. Vodo, ki vsebuje jod, priporočajo pri arteriosklerozi in v začetnem stadiju golšavosti. Obolenja, kot so sladkorna bolezen, protin in bolezenska nagnjenost k tolščavosti, deloma povzroča porušeno ravnotežje mineralnih snovi v telesu. Tudi ta se, seveda, če jih opazimo še pravočasno, dajo pozdraviti z mineralnimi vodami.
Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na zdravila, kajti treba se ,je zavedati, da vsaka zdravilna voda le podpira dejavnost zdravila in da sama po sebi ni nikoli že zdravilo. Zato se ne smemo zanesti le na delovanje vode. Med kuro moramo skrbno paziti na prehrano, ki naj bo zadostna in 9motrno sestavljena. Če zdravnik odredi dieto, se moramo tudi strogo ravnati po njej. Na počitek po kosilu tudi ne smemo pozabiti. O kakršnih koli spre-mebah zdravstvenega stanja je najbolje sporočiti zdravniku. Mineralna voda namreč zelo pogosto vzburi in še celo poslabša bolnikovo stanje, preden začne s svojim zdravilnim delovanjem. V takem primeru mora vsekakor odločati zdravnik in, če je potrebno, tudi prepovedati nadaljnje zdravljenje z mineralno vodo.
Poskusite!
Sadna krema
1A kg pretlačenega sadja s pol litra mleka, v katerem ste poprej raztopili želatino. Po volji lahko dodate že osminko litra stepene sladke smetane.
S kremo napolnite kozarce in jih dajte za dve ari na hladno
Servirajte jo s suhim pecivom ali pa jo okrasile s sadnim želejem.
Marelice s sodo
V iiroke kozarce ali steklene posodice denite najprej po eno porcijo lesnikovega sladoleda, zatem pa veliko žlico drobno nasekanih marelic. Predtem jih morate posipati s sladkorjem In pustiti pol ure, da ga vsrkajo.
Posodice napolnite do /oba z zelo hladno sodo H) servirajte s slamico.
Jabolka s smetano
Olupite in zrežite na rezine nekaj jabolk, potem pa jih prekuhajte v belem vinu, ki ste mu dodali 10 dkg sladkorja, malo cimetove skorje in vanilije. Maso, ki jo dobite po kuhanju, pretlačite in jo stresite v stekleno posodo. Ko je dobro ohlajena, jo okrasite s stepeno sladko smetano.
Namesto smetane lahko uporabite tudi sladek beljakov sneg, ki ga potresete z naribano limonino lupino.
KOPALCI, POZOR PRED OBADI!
Sredi vročine smo, sredi tistih dni, ki jih po pravici imenujemo pasji! Dobršen del ljudi se namaka na morju, veliko pa jih bo ostalo kar na domči »rivieri*, ob jezeru. Na žalost pa te naše riviere niso brez nadlog. Ena najhujših so obadi in komarji, ki predvsem v popoldanskih urah in proti večeru nadlegujejo kopalce. Pa vse bi še bilo, če ta živad ne bi bila tudi v zdravstvenem pogledu dokaj nevarna. Če bi šlo za samo nadležnost, se ji človek že nekako ubrani.
Vsa ta druščina pikajočega mrčesa je namreč nevarna zato, ker se piki lahko naknadno zastrupe, povzročjo tudi hude čire po koži„ včasih vnetja podkožja, v neredkih primerih lahko iz tega nastane tudi šen ali, kot mu strokovno pravimo, erizipel. Sam mrčes s svojim pikom, razen mogoče konjske muhe, katere pik je že sam po sebi lahko strupen, ni tako nevaren zaradi pikov, pač pa zaradi neznosnega srbenja po njih. Da bi srbečega mesta človek ne praskal, bi moral biti kar špar-tansko vzgojen. Še celo pregovor »ne praskaj se- kjer te ne srbi,« odpove, ker na mestu pika srbi, in to še kako.
V tem je glavna nevarnost pika. Nihče si namreč rok prav gotovo ne bo umil po vseh predpisih sterilnosti za to, da bi se lahko popraskal! Veliko klic pa je tudi ob vsakem času na koži! Z drgnjenjem jih tako spravimo pod kožo ih že je tu infekcija na mestu pika. Obolelo mesto nabrekne, pordeči, postane vroče, boleče in neredko se temu pridruži tudi splošno slabo počutje in visoka vročina.
Kaj napraviti v takem primeru? Takoj, ko opazimo, da se je srbeče mesto, kot temu pravimo, vnelo, dajmo nanj alkoholov hladen obkladek. Pripravimo ga takole: manjšo ali večjo krpo, najbolje frotirko, namočimo v mrzli vodi, jo, ne prav dobro ožmemo ter tako ožeto poškropimo s čistim alkoholom, ki ga je vedno dobro imeti v domači lekarni. Obkladek čim večkrat menjamo, za oboleli ud pa je bolje, da miruje. Kolikor s takim zdravljenjem ne gre na bolje, pa svetujemo pregled pri zdravniku, ki bo po vsej verjetnosti odredil zdravljenje z antibiotiki.
Še mogoče praktično navodilo, ki dobro služi: na kopanje, kjer pričakujete, da bo uspelo kakemu obadu ali komarju napiti se vaše krvi, vzemite stekleničko salmiaka in se z njim takoj po piku namažite.
Za vroče dni sladoled.
O Sladoled na .splošno' — Vzamemo dva rumenjaka, 10 dekagramov sladkorja, 2—3 decilitra mleka, žličko moke, limonine lupinice, naredimo kremo nad ognjem in postavimo v hladilnik. Aroma po volji.
OSIadoled iz svežih jagod ali malin — Vzamemo 4 decilitre jagod ali malin, jih prej pretlačimo skozi sito, pridenemo 20 dekagramov na 4 decilitrih vode kuhanega sladkorja, nekoliko limoninega soka in postavimo v hladilnik.
ORibezljev sladoled — Potrebujemo 4 decilitre iztisnjenega ribezljevega soka in pridenemo 23 dekagramov sladkorja, ga pokuhamo na 4 decilitrih vode ter postavimo v hladilnik.
O Limonin sladoled — Celo limono odrgnemo ob sladkor, pridenemo sok šestih srednje velikih limon, skuhamo 28 dekagramov sladkorja na 7 decilitrov vode, primešamo soku in precedimo. Lahko vzamemo na 3 decilitre limoninega soka 6 decilitrov sladkorne vode ter postavimo v hladilnik.
O Pomarančni sladoled — Celo pomarančo odrgnemo ob sladkor, pridenemo sok 6 pomaranč in ene limone, skuhamo 21 dekagramov sladkorja na 4 decilitre vode. Dobro premešamo, precedimo in postavimo v hladilnik.
OVanilijin sladoled — Skuhamo košček vanilije na sladki smetani, ohladimo, precedimo na 7 decilitrov sladke smetane, pridenemo 28 dekagramov sladkorja v prahu in 4—5 rumenjakov, raztepamo nad ognjem, dokler se ne zgosti. Nato postavimo v hladilnik.
.............................................................................................................................................im..............n........im..............................................................................................iiiiiiiiiiiiiii.......umi.....................................................................................trn......imunimi
zdrdral novico, da je dobil obisk plemičev: graščake z Prežek, Rožek, Vrhovo in drugih.
Ko je oskrbnik odpravil stražo in služabnika, se je obrnil h grofu:
»Plemeniti gospod, ali boste lahko hodili?"
„Bom, je odgovoril grof, goltaje slino. .Oba še živa vrži v ječo k podganam."
Oskrbnik se je priklonil in stopil k biričema. Grof je vstal in šepefaje odšel skozi stranski vhod. Skrbno se je umaknil truplu, ki je ostalo golazni. Za njima je kot grozeča senca smuknil rdečelasec.
Zgoraj, ob vhodu v mučilnico, pa je stal na stopnicah Tudor in s prsti ogorčeno stiskal ročnik bodala,da so se mu pobeleli prsti. Pohitel je za stražo, ker je kričanje iz podzemlja vdrlo tudi v njegovo sobico. Z zlo slutnjo je stekel za stražo, a ga je na stopnišču ustavil stari služabnik:
»Gospod, nikar! Postojte. Gost ste in cesarjev vojščak! Tukaj ukazuje in sodi le grof." Starec je povesil glavo.
»Sodi?" je zakričal Tudor »Zver!"
Ko je slišal topotajoče korake straže, ki se je vračala, mu je legla na ramo čvrsta roka.
»Tudor! Pojdiva! V gradu je veselo. Uskoški sel čaka!"
Tudor se je obrnil. Pred njim je stal Brano, opasan za odhod. Obrnil se je in pljunil po stopnicah.
»Uskoški sel praviš?" je ponovil Tudor. Težkih korakov je stopal čez dvorišče. Veseli, vsevprek se mešajoči glasovi so prihajali z mostišča.
Nasproti mu je prihajal grajski hlapec in vodil s seboj uskoškega sla. Tudor je naglo stopil bliže. Za njim je stopal osedlani konj, ki ga ni hotel prepustiti grajskim hlapcem. Mlad, visok fant je stopil k svojemu poveljniku in ga pozdravil. Tudor ga je vprašujoče gledal.
»Naš stari glavar pošilja na grad Mehovo po ukazu deželnega glavarja za varstvo četo naših konjenikov. So že na pohodu. Najavil sem jih grajskemu oskrbniku," je končal sel.
»Prav," je odgovoril Tudor in potrepljal sla po rami. »Koliko vojščakov šteje četa?"
»S podpoveljnikom petdeset mož.'
»Truden si in lačen, kaj?"
»Nisem, glavarjev sin, takoj se vrnem."
Vrnili se bomo skupaj, zdaj naj te hlapec odpelje v kuhinjo, da dobiš kaj za pod zob." je še dodal in se obrnil h grajskemu hlapcu, ki je zdehaje stal ob strani. »Odpočij se, sel, in bodi čez pol ure nared, si razumel?"
Sel je prikimal in odšel s hlapcem, ki se ni upal ugovarjati.
Iz grajskih soban je prihajalo veselo vpitje lahkožive plemiške druščine. Tudor je zamišljeno stopal z Branom čez grajsko dvorišče. Ob stolpu se je ustavil in ukazal:
»Brano, naroči hlapcem, naj osedlajo najina konja, in čakaj s slom na vnanjem grajskem dvorišču. Skušal bom še do graščaka."
Brano je nekaj zagodel in preden je stopil v stolp po poveljnikove stvari, je zagrmel nad postopajočimi hlapci:
»Hej, zalega! Osedlajte in napojite uskoške konje, sicer bo pel grajski ali pa moj bič!"
Brano je tako sunkovito zavil oči, da se je moral Tudor glasno zasmejati. Ker se nobeden hlapec ni premaknil, se je Brano izprsil, pograbil bič in njegov skremženi obraz je bil tak, da so lenuhi drug za drugim izginilu v hlevu. Preslišal je Tudorjevo opozorilo, naj se nikar ne petelini na tujem dvorišču.
Tudor je na polžastem stopnišču srečal oskrbnika s starim komornikom in ga ustavil. Oskrbnik je malomarno
poslušal njegovo naročilo in na zahtevo, da ga najavi graščaku, je skomignil z rameni:
»Milostljivi gospod vas ne bo mogel sprejeti, ker ima boljše visoke goste!" Pri tem mu je čez obraz legel zloben smehljaj. »Dajte sporočilo meni!"
»Gospod oskrbnik!" je počasi in s preudarkom odgovoril Tudor. »Ker je dežela v vojni nevarnosti, vam kot cesarjev vojaški poveljnik to ukazujem!"
Oskrbnik je onemel. Njegove prašičje oči so se zapičile v Tudorja. Ne da bi še kaj dejal, se je obrnil in odhitel po stopnišču.
Kmalu je stal Tudor pred grofom, ki je bil ves v žametu. Z roko mu je pomignil, naj sede, a Tudor se ni zganil. Nekaj hipov sta se merila z očmi.
»Kaj hočete?” ga je grof nagovoril. Zaudarjal je po žganju. »Vam oskrbnik ni povedal, da imam plemiške goste?” Glas se mu je znižal, »Le urno, kaj hočete?"
Tudor ga je pogledal izpod čela.
»Gospod grof, ker bi mi vaša gostoljubnost, ki jo izkazujete popotniku, zmehčala kosti, odhajam."
Grof je zasopel in iskal zvonec.
»Dalje! Uskoški glavar, moj oče Vukmir, vam po ukazu deželnega glavarja pošilja pomoč. Pomnite, da je četa pokorna le ukazom mojega podpoveljnika z nalogo, varovati vašo osebnost in imetje. In .. ."
„ln?" je vpadel grof.
»In da mi kot poveljniku, ker je dežela v vojni nevarnosti, v imenu presvetlega cesarja izročite vse tri kmečke puntarje, da jih predam sodni oblasti v Novem mestu, ki naj jim sodi po pisanih zakonih."
Tudor se je zravnal in mu ostro pogledal v oči.
»Gospod, nikar ne zvonite! Pozabljate, da sem vrhovni uskoški poveljnik."
(Nadaljevanje prihodnjič)
ERNEST HEMINGWAY
Ni šlo za tkaj posebnega, samo za to, kako se napravi punč, in potem sva se stepla. Meni je spodrsnilo in talko mi je pokleknil na prsi in me stiskal z obema rokama, kakor da bi Rte hotel zadaviti. Ves čas sem poskušal dobiti nož iz žepa in se mu izviti. Vsi drugi so bili preveč pijani, da bi ga lahko potegnili z mene. Stiskal me je in udarjal z mojo glavo ob tila. Nazadnje sem le potegnil nož tn iga odprl. Ni me mogel več držati, tudi če bi me hotel. Potem se je zvalil z mene, se zgrabil za roko in zatulil. Rekel sem mu:
»Zakaj za vraga, si me pa hotel zadaviti?«
Najbrž sem ga ubil. Ves teden sploh nisem mogel požirati. Strašno Rti je zdelal grlo.
No, potem sem šel stran. Z njim )e (bilo veliko njegovih tovarišev in nekaj jih je prišlo za mano iz krčme. Zato sem se obrnil in zavil ob doku. Srečal sem nekega fanta in ita mi je povedal, da je zgoraj nekdo nekoga ubil. Vprašal sem ga: »'Kdo ga je ubil?« Odgovoril mi je: »Ne vem, kdo ga je ubil, samo vem, da je mr-jev.« Bilo je temno in po cestah luže ut nikjer nobene luči. Izložbe so bile Prazne in vsi čolni so bili v mestu, drevesa so se pripogibala in vse se je majalo. Dobil sem čolniček in odrasla! na morje. Našel sem svoj čoln, ki sem ga imel spravljenega v Mango Keyu in bil je čisto v redu, samo poln vode. Izplal sem jo in ga izpraznil. Luna je sijala in bilo je zelo oblačno in precej vetrovno. Potem sem odveslal. Ko se je zdanilo, sem bil že daleč iz Eastern Harbourja.
Fant, to je bil vihar. Moj čoln se Je prvi rešil iz njega. Rečem ti, da še nikoli nisi videl take vode. Bila je bela kot penasta milnica in se je valila iz Eastern Harbourja proti Sou‘-west Keyu, tako da sploh nisi razločil brega. Močan kanalski veter je prhal naravnost proti obali. Drevje in vse se je krivilo v vetru, pihalo Je v sunkih in vsa voda je bila bela kot kreda in vse je plavalo na njej: veje in cela drevesa in mrtve ptice in vse, ikar plava. Na plitvini so bili vsi pelikani sveta in ptice vseh vrst. Najbrž so odletele k bregu, ko so 2ačutile, da se bliža vihar.
Ves dan sem ležal v Sou‘west , a nikogar ni bilo pome. Moj
Keyu
Rbln je prvi prišel iz viharja. Na v°di sem zagledal kos ladje in takoj sem vedel, da je morala biti kje ne-?r®ča. Začel sem iskati ladjo in sem j° našel. Bila je trijambornici šunker !n ravno sem še lahko videl štrclje Jamborov, ki so moleli iz vode. Vendar je bila ladja pregloboko v vodi, tako, da niesm mogel dobiti nič iz Uje. Zato sem šel naprej, da bi našel kaj drugega. Pazil sem prav na vse. Vedel sem, da moram kaj dobiti, naj že 'bo karkoli. Od kraja, kjer sem Pustil trijambornico, sem se zapeljal t^z sipine, pa nisem ničesar 'našel, »otem sem šel še daleč naprej. Peljal som se proti velikim peščinam in spet nisem ničesar našel, zato sem šel še naprej. Ko sem zagledal svetilnik u.fbecco, sem opazil polno ptic, ki so v nekaj zaganjale, in stekel sem Jj?. da bi videl, kaj je tisto, pa je ®ua res jata ptic.
• |aglodal sem nekakšen jambor, ki J® štrlel iz vode. Ko sem prišel bliže, *? Se ptiči vzdignili in potem krožili °!trQg mene. Voda je bila čista in iz ?Je je majčkeno štrlel nekakšen jam-j°{‘- Ko sem prišel do njega, sem vi-eb da je poa vodo 'dolga temna sen-£a tn zaveslal sem naravnost čeznjo. ,°d vodo je bila ladja; ležala je na nu, velika kot ves svet. S čolnom ®ni zavozil čeznjo. Ležala je na bo-»V 'n krma je bila globoko spodaj. ,ne so bile tesno zaprte in na gladi-! seni lahko videl blesk stekla in ves Ujen odsev. Bila je največja ladja, kar (etn jih kdaj videl. Ležala je na dnu v11 veslal sem ob vsej njeni dolžini in ® naprej in se zasidral. Na spred-^Jufti krovu sem našel čoln in ga po-v vodo. Potem sem veslal z Pni Jn akr0g mene je bilo polno
Imel sem stekleno posodo, kakršne uporabljamo, ikadar iščemo morske gobe, a roka se imi je tresla, da sem jo komaj držal. Vse line so bile zaprte, to se je videlo, če si zapeljal čeznje, vendar je 'moralo nekje spodaj biti kaj odprto, ker so ves čas plavale ven razne stvari. Ne da se povedati, kaj ravno. Vse mogoče pač in ptice so se poganjale za tem. Nikoli še nisem videl toliko ptic. Bile so okoli in okoli mene Ln so divje vreščale.
Vse sem videl tako jasno in razločno. Ladja je bila nagnjena in je bila videti zelo globoko pod vodo. Ležala je na svetlem belem pesku in iz vode je štrlel ali sprednji jambor ali pa kakšen škripec. Bil je nagnjen, ker je ladja ležala na boku. Truip ni bil preveč globoko pod 'vodo. Lahko sem stal na njenem imenu, napisanem na boku, in glava mi je še gledala iz vode. Najbližja lina pa je bila štiri metre globoko. Samo dotaknil sem se je lahko z ribiško palico. Hotel sem razbiti šipo, pa je nisem mogel. Bila je preveč debela. Zato sem odplaval nazaj k svojemu čolnu po francoza. Privezal sem ga na konec palice, pa je vseeno nisem mogel razbiti. Potem sem skozi šipo ogledoval ladjo in vse, kar je bilo v nji. Bil sem prvi pri njej, pa nisem 'mogel vanjo. Morala je biti vredna vsaj pet milijonov dolarjev.
Kar streslo me je, ko sam pomislil, koliko je vredna. Za lino, ki je bila najfoližja, sam nekaj zagledal, vendar nisem mogel razločiti skozi svoje steklo. Z ribiško palico si nisem mogel nič pomagati. Zato sem se slekel, stopil na ladjo, nekajkrat globoko vzdihnil, zaplaval in se potopil proti krmi s ključem v roki. Za sekundo sem se lahko zadržal pri lini in pogledal skoznjo. V kabini je (bila ženska in lasje so ji plavali okrog glave. Razločno sem videl, kako plava. S ključem sem 'dvakrat močno udaril po steklu. Slišal sem glasen žvenket v ušesih, a šipa se ni razbila. Potem sem moral gor.
Prijel sem se za čoln, zadihal in splezal vanj. Potem sem spet nekajkrat globoko vdihnil in se potopil. Zaplaval sem navzdol. S prsti sem se prijel za rob line, se držal zanj in s ključem udarjal po steklu, kolikor sem mogel močno. Skozi šipo sem videl žensko, kako plava v vodi. Lasje, ki so bili prej speti na glavi, so ji zdaj razpuščeni plavali po vodi. Na rolki sem zagledal prstane. Bila je čisto pri lini. Dvakrat sem udaril po steklu, pa ga nisem mogel razbiti. Ko sem prišel iz vode, sem videl, da sploh ne bom mogel nič idoseči, če si ne bom nabral zadosti sape.
Še enkrat sem se pognal navzdol in razbil šipo, pa je samo počila. Ko sem prišel ven, mi je kri tekla iz nosa. Stal sem bos na trupu ladje, na črkah njenega imena, in glava mi je gledala iz vode. Odpočil sem se in potem sem splaval Ik čolnu in se skobacal vanj. Nekaj časa sem sedel v njem in čakal, da bi me nehala boleti glava. Gledal sem skozi svoje steklo, pa mi je kri tako tekla, da sem ga moral kar naprej splakovati. Potem sem se ulegel v čoln in se držal z roko za nos, da bi ustavil kri. Ležal sem z glavo nazaj in gledal v zrak. Nad mano in okorog mene je bilo na tisoče ptic.
Ko se mi je kri ustavila, sem pogledal še enkrat skozi steklo. Potem sem zaveslal k svojemu čolnu po kaj težjega od ključa, pa nisem mogel ničesar dobiti, še kavlja za bobe ne. Šel sem nazaj in voda je bila čedalje bolj bistra, tako da sem videl vse, kar je plavalo po belem pesku. Pogledal sem, če je kje kakšen morski volk, pa ni bilo nobenega. Morskega volka lahko že na daleč opaziš. Voda je bila tako čista in pesek je bil popolnoma bel. Na čolnu je bil držaj za sidro, odtrgal sem ga in šel z njim v vodo. Neslo me je naravnost navzdol mimo line. Grabil sem z rokami, pa se nisem mogel ničesar oprijeti. Čedalje globlje me je vleklo, da sem drsel ob ukrivljenem iboku ladje. Moral sem spustiti železni držaj. Sli-
>ooooo<x>c>oooooc>oooooooooo<x>oo<>oo<ooooo<x><>oooooooooo
g HENRY KAISER:
D O B R O T N IK
Wilkins Store je za Knoxville v Teksasu nekaj podobnega, kot so velike trgovske hiše za New York ali Chicago. V Wilkins Storeju je mogoče kupiti vse — od zobotrebca do avtomobila.
Pred kratkim je dal lastnik trgovine urediti celo izložbo, da bi bolj privabil kupce. Pred prav to izložbo se je ustavil Bill Henderson in si ogledoval laso, ki je bil v njej razstavljen. „Tole hočem imeti," je dejal.
Bill Henderson je bil paglavec, star kakih sedem let, njegove besede pa so bile namenjene njegovemu očetu, ki je stal za njim pred trgovino.
Toda Henderson starejši je zmajal z glavo.
»Tri dolarje! Mnogo predrago," je dejal kratko.
»Toda jaz bi kljub temu hotel imeti laso," je trmoglavil sinko. »Daj mi tri dolarje!”
»Če ne boš pri priči utihnil, boš dobil nekaj drugega!" je zagrozil očka.
Bledi Jim, ki je prav tedaj stopil iz krčme Pri divjem mustangu, je slišal pogovor med nadobudnim sinkom in skopuškim očetom. Pristopil je k fantiču, mu stisnil v roko bankovec za deset dolarjev in mu rekel:
»Kupi si laso! Ostanek pa mi vrni!”
Kakor raketa je zdrvel mali Bill v trgovino in se kmalu vrnil z lasom in sedmimi dolarji v roki.
Bledi Jim je vzel denar in hotel oditi.
»Trenutek, misfer,” ga je zadržal Henderson starejši. »Zelo lepo, da ste mojemu sinu tako velikodušno poklonili igračo, vendar ne razumem, zakaj ste to storili."
»Čisto preprosto. Vsi trije smo zadovoljni. Vaš sin ima svoj laso, vi ste si prihranili tri dolarje, jaz pa . .."
»Vi pa imate zadoščenje, da ste napravili dobro delo, kajne?" ga je prekinil Henderson starejši.
»Morda tudi to," je odgovoril Bledi Jim, »predvsem pa sem se znebil lažnega desetdolarskega bankovca in prejel zanj sedem pravih dolarjev."
Z	___
>oooooooooooooooooooo<xxxxxxxxxxxxxxx><xxxxxxxx>oooo
Šal sem, kako je udaril ob tla. Zdelo se mi je, da je minilo celo leto, preden sem prišel na površino. Plima je zanesla čoln malo v stran. Splaval sem k njemu. Iz nosa mi je tekla kri, ko sem plaval, in prav vesel sem bil, da ni morskih psov v bližini. Bil sem strašno utrujen.
Zdelo se mi je, da mi bo razneslo glavo. Nekaj časa sem ležal v čolnu in počival, potem sem odveslal nazaj. Bilo je že popoldne. Še enkrat sem se s ključem spustil navzdol, pa nisem nič opravil. Ključ je bil prelahek. Nobenega smisla nima potapljati se brez velikega kladiva ali česa težkega, 'S čimer bi lahko kaj dosegel. Potem sem še enkrat pritrdil ključ na ribiško palico, gledal skozi svoje steklo, udarjal po šipi in tolkel po njej, dokler se ni ključ odvezal. Jasno in razločno sem ga videl skozi steklo, kako je drsel ob ladji, potem izginil proti .pesku in se pogreznil vanj. Potem nisem mogel ničesar več. Ključa nisem imel več, zgubil sem držaj za sidro, zato sem odveslal nazaj k svojemu čolnu. Bil sem preveč utrujen, da bi spravil čolniček vanj. Sonce je bilo že precej nizko. Ptice so že vse odletele od ladje. Veslal sem proti SouVest Keyu in ptice so letele pred mano in za mano. Bil sem strašno utrujen.
To noč je začelo pihati in je pihalo ves teden. Sploh ni bilo mogoče priti do ladje. Potem so prišli iz mesta in mi povedali, da je fantu, ki sem ga zabodel, dobro, samo roko ima ranjeno. Odšel sem nazaj v mesto in moral sem plačati petsto dolarjev globe. Vse se je v redu končalo, ker je nekaj mojih prijateljev priseglo, da je šel on nadme s sekiro. Ko pa smo se vrnili k ladji, smo videli, da so jo Grki že razbili in izpraznili. Do blagajne so prišli z dinamitom. Nihče ne ve, koliko so dobili v nji. Ladja je peljala zlato in vsega so pokradli. Čisto so jo izropali. Jaz sem jo našel, pa nisem 'dobil niti prebite pare.
Res, prav vražje je bilo. Ladja je bila menda ravno pred havanskim pristaniščem, ko je pridivjal orkan. Ni mogla vanj ali pa lastniki niso pustili kapitanu, da bi to tvegal; pravijo, da je sam hotel. Tako je morala ladja v vihar in v temi so se dajali z njim in se poskušali prebiti Skozi zaliv med Rebecco in Tortugasom, pa so nasedli na peščino. Mogoče jim je odneslo 'krmilo ali pa 'sploh niso krmarili. Saj niso mogli vedeti, da so tam peščine. Ko so nasedli, jim je kapitan najbrž ukazal, naj odpro obtožne tanke, da bi ladja trdneje stala. Pa je zadela na sipino in ko so odprli tanke, se je preobrnila najprej na krmilo in potem na bok. Na ladji je bilo štiristo petdeset potnikov in posadka. Ko sem jo našel, so bili gotovo še vsi v njej. Ko so nasedli, so najbrž odprli tanke in ladjo je takoj pogoltnil živi pesek. Potem je gotovo razneslo kotle, zato je plavalo toliko vsega po vodi.
Zdaj je pa tam veliko rib roparic največje vrste. Večji del ladje je že v pesku, a ribe so v nji. Največja vrsta roparic. Nekatere tehtajo sto-petdeset do dvesto kilogramov. Moramo kdaj s čolnom ponje. Od ladje lahko viidiš svetilnik Rebecco. Zdaj so pritrdili 'tam bojo. Ladja leži na desnem robu sipine na desni strani zaliva. Zgrešila je samo za kakih sto metrov. V temi in viharju so ravno za malo zgrešili. Ker je deževalo, najbrž niso videli Rebecce. Pa še pripravljeni niso bili na ikaj takega. Kapitan potniške ladje ni navajen na tako manevriranje. Ima progo, po kateri vozi, in rekli so mi, da ima nekakšen kompas, ki kar sam krmari. Najbrž niso vedeli, kje so, ‘ko jih je nesel vihar, pa je le za las manjkalo, da bi se rešili. Mogoče pa so zguibili krmilo. Prav gotovo pa bi se težko prebili do Mexica, kakor hitro so zašli v ta zaliv. Nekaj je moralo biti, da jim je rekel, naj odpro tanke, ko so nasedli v tem dežju in viharju. V takem ini nihče mogel biti na krovu. Vsi so morali 'biti spodaj. Ne bi bili mogli zdržati na krovu. Kako je neki moralo biti spodaj, 'ko se je ladja tako hitro potopila. Videl sem svoj ključ, kako se je hitro pogreznil v pesek. Kapitan najbrž ni vedel, da so tukaj sipine živega peska, ko je •nasedel, tudi če je poznal te vode. Vedel je samo, da ni skal. To je lahko videl s svojega mostička. Potem je pa seveda takoj videl, pri čem je, ko se je ladja potopila. Rad bi vedel, kako hitro je vse to šlo. Zani-
f	>
DOMISLICE
•	Posplošenje je livada, na kateri si odpočivajo utrujeni duhovi.
•	Celo če bi moški razumel žensko, tega ne bi verjel.
• Takt: če je mož prepričan, da ima prav, pa vseeno vpraša svojo ženo.
•	Sneg in mladost sta edina problema, ki izgineta sama od sebe, če se ne brigaš zanju.
•	Če dandanašnji ne bi imeli toliko časa, kot ga imamo, marsikdo ne bi zmogel dela, ki si ga jemlje domov.
• Svojim sovražnikom oprostiti njihove dobre lastnosti — to je še večji čudež.
• Zakoni naj bi bili kot obleke. Pristajali naj bi tistim, za katere so krojeni.
•	Mnogi mladi pari hočejo sfartati od tam, kjer stojijo zdaj njihovi starši. To zadržuje mnoge starše tam, kjer zdaj stojijo.
•	Ko bomo ljudje prišli na Luno, seveda upamo, da bomo za njene prebivalce prijazna in zanimiva bitja — ne pa nemara okusna.
*	Včerajšnja domišljija je današnja resničnost, današnja resničnost jutrišnja domišljija; zato smo tudi sodobniki tako malo navdušeni zanjo. Naši potomci bodo šele vedeli, da smo živeli v času domišljije.
*	Upanje obljubi, sreča plača, spomin obrestuje.
* Neumnost je dostikrat modrost na nepravem mestu.
*	Marsikoga imajo ljudje za neumnega, pa je le dober plemenit.
•	Največje neumnosti napravijo dostikrat najbolj pametni ljudje.
• Skromen človek ni nikdar neumen, neumen človek ni nikdar skromen.
• Vsak neumnež upa, da bo našel še večjega neumneža od sebe. Navadno se mu to posreči.
S._______________________________
ma me, če je bil iprvi častnik pri njem. Mislite, da sta ostala na svojem mostu ali da sta se umaknila v notranjost ladje. Nikoli niso 'našli trupel. Niti enega. Nikogar tudi niso dobili, da bi plaval. Z rešilnimi pasovi jih je gotovo zelo daleč neslo. Ali pa so ostali v ladji. No, Grki so jo vso dobili v roke. Prav vso. Prišli so res zelo hitro in jo čisto izropali. Najprej so bile tam ptice, potem jaz in nato Grki, in še celo ptice so dobile več 'kot jaz.
RADIO
pr© gram
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM

Mednarodni turistični promet v letu 1964
Za evropski mednarodni turistični promet v letu 1964 je značilno, da v nekaterih klasičnih deželah turizma, zlasti v Italiji in Grčiji število turistov in njihovih nočitev ni doseglo pričakovanj, medtem ko je ob obali Črnega morja preseglo vsa pričakovanja in napovedi. Rekordno je bilo turistično leto tudi v Veliki Britaniji in v Španiji, prav zadovoljivo pa v Jugoslaviji, Avstriji in Švici.
Italija kot izrazito turistična država lani ni uspela, da bi obdržala porasta zadnjih let. Lani je Italijo obiskalo okoli 23 milijonov turistov, kar je le za 2,2 % več kot leta 1963. Vzrok za upadanje porasta pripisujejo predvsem manjšemu pritoku turistov iz Zahodne Nemčije in Avstrije. Devizni dotok je znašal lani 625 milijard lir, kar je le za 2% več kot leta 1963. V razdobju 1953 do 1964 se je v Italiji število hotelskih objektov povečalo za 43 %, število turističnih sob za 89 %, število turističnih postelj pa za 97 %.
Tudi Grčijo je lani obiskalo manj turistov, kot so pričakovali, vendar so bili z uspehom turistične sezone kar zadovoljni. Obiskalo jo je 673.000 tujih turistov, ki so prinesli v državo 91 milijonov dolarjev. Hoteli v Švici so zabeležili 30,3 milijona nočitev, kar je za 4 % več kot leta 1963, devizni dotok pa je znašal okoli 55 milijonov dolarjev. Daleč boljši uspeh v turizmu je lani zabeležila Avstrija, kjer je število nočitev naraslo za 6,6 % na 40,4 milijona nočitev, devizni dotok pa na blizu 13 milijard šilingov. Veliko Britanijo je lani obiskalo
2,5 milijona tujh turistov, kar je za 14% več kot v prejšnjem letu.
Napori Španije za še večji dotok turistov so se nadaljevali tudi lani. Španijo je lani obiskalo nad 14 milijonov turistov, kar je za 29% več, kot so jih našteli leta 1963. Največ turistov je obiskalo državo z lastnimi avtomobili, najštevilnejši pa so bili turisti iz Zahodne Nemčije.
Uspešno turistično sezono so imele vzhodnoevropske države, kjer se inozemski turizem šele zadnja leta močneje razvija. Tako je Madžarsko obiskalo 1,4 milijona turistov, isto število navaja tudi Češkoslovaška, kjer so za razvoj turizma lani investirali 285 milijonov čeških kron. Sovjetsko zvezo je obiskalo lani nekaj nad milijon tujih turistov, kar je za 10% več od leta 1963. Od teh je prišlo 456.000 iz Zahodne Evrope, kar je za par odstotkov več kot v letu poprej. Romunsko obalo ob Črnem morju so obiskali turisti iz 40 držav, v Bolgariji pa se je število turistov povečalo za 95 %, devizni dotok pa je znašal 31 milijonov dolarjev.
Poročila: 5.45, 6.45, 7.4S, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote In nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi
—	12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert
—	14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 17. 7.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 14,15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika
—	16.00 Iz knjige obiskov — 17.00 Dunajske melodije —
18.00	Kulturni razgledi — 18.25 Kjer pojejo, tam lahko ostanemo — 19.10 Odmev časa — 20.15 Počitnice nekega življenja — 20.45 Koncert dunajskih filharmonikov — 22.25 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 18. 7.: 9.05 Favoriti popevk — 12.45 Ogledalo mestnega gledališča — 13.45 Koroške pripovedke — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Koncert ljudskih pesmi — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Pridi k srečanju — 22.10 Jugoslovanska zabavna glasba.
Ponedeljek, 19. 7.: 8.15 Preizkušnja v Budimpešti, roman — 15-15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Oddaja zveznega mladinskega krožka — 20.15 Med dvema morjema — 20.30 Koroška lovska ura — 21 j15 Operetni koncert.
Torek, 20. 7.: 8.15 Jutranji koncert — 15.30 Po lestvi ne lezem — 15.45 Kulturna dejavnost v deželi — 18.00 Četrt ure mestne uprave — 18.15 Iz prve roke — 18.35 Govorimo o znanstvenih knjigah — 19.00 XY ve vse — 20.15 Nebo polno gosli, slušna igra — 21.30 Pesem za lahko noč.
Sreda, 21. 7.: 8.15 Jutranji koncert — 15.30 Johanna Sebus, kantata — 15.45 Iz delavnic za glasbeno vzgojo
—	18.00 Po Turah sneži — 18.15 Pomoč potrebuje vsak —
18.30	Znanstvena govorilna ura — 20J5 Resnica, četudi je grenka — 21.40 Dela Maurica Raveja.
Četrtek, 22. 7.: 8-15 Jutranji koncert — 15.15 Ura pesmi
—	15.45 Koroški avtorji — 18.05 In ljude so tako dobri
—	18.20 Oddaja za delavce — 18.35 Mladinska oddaja
—	19.00 XY ve vse — 20.15 Gozd, vedro smeti civilizacije — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 23. 7.: 8.15 Jutranji koncert — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 18.00 Koroške pihalne godbe — 18.35 Kaj pravi industrija — 19.00 Slavnostne igre v Bregenzu vabijo — 20,15 Vedre dunajske dogodivščine iz let zasedbe — 21.00 To vedno spet radi slišimo.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pe-
zabavna glasba — 20.15 Oprostite, moje ime je Cox, kriminalka — 21.00 Po Donavi navzdol.
Četrtek, 22. 7.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 13.30 Glasba in družba — 14.00 Pomembni orkestri — 16.00 Varstvo pred zmrzaljo in nega gozda — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Zveneči prt — 20.00 Zveneči filmski magazin — 21.00 Indijski bogovi in tempii.
Petek, 23. 7.: 8,10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 13.30 Za prijatelja oper — 14.35 Folkloristična oddaja — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Mala gledališka suita — 20.15 Vor-arlberški komorni orkester — 20.25 Don jeze, drama.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 17. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 18. 7.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 19. 7.: 14,15 Poročila, objave, pregled sporeda — Vsi so prihajali — 10 minut za športnike.
Torek, 20. 7.; 14.15 Poročila, objave — Žena in dom.
Sreda, 21. 7.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 22. 7.: 14.15 Poročila, objave — Iz ljudstva za ljudstvo.
Petek, 23. 7.: 14,15 Poročila, objave. Od petka do petka — Športni obzornik.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz Poročila: 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.00 Dobro jutro —
11.00	Za avtomobiliste — 12.05 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik.
Sobota, 17. 7.: 8.05 Domače pesmi in napevi — 9.30 Tuje godbe na pihala — 10.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov —	11.00 Turistični napotki —	12.05
Trije dueti iz francoskih oper —	12.40	Prek sončnih
dobrav — 14.35 Voščila — 15.30 Domači zbori — 17.35 Iz baleta Coppelia Lea Delibesa — 18.15 Najbolj priljubljene popevke tega tedna — 18.45 S knjižnega trga
—	20.00 Sobotni poletni večeri in plesi — 20.30 Obe plati postave — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedleja, 18. 7.: 8.05 Zaklad urnih veveric, mladinska igra — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 11.00 Turistični napotki — 12.05 Voščila 13.30 Za našo vas —
15.30	Humoreska tedna — 16.00 športno popoldne —
20.00	mojstrske partiture — 21.10 Bolgarske melodije — 22.10 Plesna glasba.
Ponedeljek, 19. 7.: 8.30 Pol ure z majhnimi zabavnimi ansambli — 9.00 Za mlade radovedneže — 10.35 Naš
GOSTILNA IN PENZION	Vsako soboto zvečer
	ples in domača zabava
Mire ‘Dlišhulnik	v obeh deželnih jezikih
PODJERBERK PRI ŠKOFIČAH	Pričetek ob osmi uri zvečer
stro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15.00 šolska oddaja	—	16.30	Koncertna ura	— 17.10	Kulturne
vesti — 17.30	Reporterji	med potjo —	18.00 Vsakodnev-
na glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer
—	21.55 športni komentar.
Sobota, 17.	7.;	8.20	Prosimo, prav	prijazno	— 9.00
Dobrodošli v Avstriji — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.40 Tehnični razgledi — 16.00 Za delovno ženo	—	17.10	Iz parlamenta	— 19.10	Oddaja
zveznega kanclerja — 19.30 O gospodarstvu in politiki Avstralije — 20.15 Peter Igelhof v študiju — 20.45 Sto let Broadway.
Nedelja, 18. 7.: 8.05 Z veselo igro — 10.00 Dobrodošli v Avstriji — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Preizkušnja v Budimpešti, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina —
18.00	Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodije za nedeljski večer
—	21j15 Moderni hotel.
Ponedeljek, 19. 7.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 13.30 Za prijatelja oper — 14.35 Alpski ljudski instrumenti — 16.00 Otroška ura — 17.25 Brali smo za vas — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Mladi lord, komična opera — 22J5 Ob 20-letnici smrti Paula Valeryja.
Torek, 20. 7.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 13.30 Pomembni orkestri — 14.35 Iz naše umetniške mape —
16.00	Esej v našem času — 17.25 Znanje za vse — 17.40 Najbolj zmešani kraj na svetu — 20.30 Operetni koncert — 21.30 Sloviti glasovi.
Sreda, 21. 7.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 13.20 Teden pri Združenih narodih
—	13.30 Za prijatelja oper — 14-15 Sodobni avstrijski kompnisti — 16.00 Glasba o letnih časih — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 19.30 švicarska
BARVE
ščitijo in olepšajo.
Kvalitetne lake in vse potrebščine za barvanje dobite pri
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
Ta teden vam priporočamo:
Za vsakogar nekaj
■ Janko Pleterski: NARODNA IN POLITIČNA ZAVEST NA KOROŠKEM, obširna
razprava iz zgodovine koroških Slovencev, 480 str., zemljevidi, pl. 165 šil.
B Bogo Grafenauer: KMEČKI UPORI NA SLOVENSKEM, zgodovinski opis
bojev proti krivicam fevdalne gospode, 484 str., slikovne priloge, pl. 115 šil.
f| Lavo Čermelj: SLOVENCI IN HRVATJE POD ITALIJO, zaokrožena slika
položaja slovanskih manjšin v Italiji, 356 str., pl.	97 šil.
H Janko Jeri: TRŽAŠKO VPRAŠANJE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI, diplomatski
boj za novo razmejitev med Jugoslavijo in Italijo, 384 str., slik. pril., pl. 45 šil.
B Bogo Grafenauer: ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA, I. del: od naselitve
do uveljavljenja frankovskega fevdalnega reda, 432 str., ilustr., pl. 62 šil.
B Stanko Janež-Miroslav Ravbar: PREGLED SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI od prvih
začetkov do sodobnosti, 400 str., ilustr., br.	36 šil.
■	Miroslav Ravbar: PREGLED HRVATSKE, SRBSKE IN MAKEDONSKE
KNJIŽEVNOSTI, 436 str., ilustr., ppl.	46 šil.
■	Stanko Janež: VSEBINE SLOVENSKIH LITERARNIH DEL,
vsebinski posnetki iz najvažnejših del, 412 str., ppl.	56 šil.
B Francka Varl: NAŠI KNJIŽEVNIKI IN NJIHOVA DELA, prikaz jugoslovanskih
književnosti in njihovih glavnih predstavnikov, 160	str.,	ilustr., br.	21	šil.
■	France Tomšič: NEMŠKO-SLOVENSKI SLOVAR, 992 str.,	pl.	130	šil.
B	France Tomšič: SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR, 952 str.,	pl.	100	šil.
■	Janko Kotnik: SLOVENSKO-NEMŠKI IN NEMŠKO SLOVENSKI SLOVAR,
Langenscheidtov žepni slovarček, 400 str.	27 šil.
B LEHR- u. LiBUNGSBUCH DER SLOV/ENISCHEN SPRACHE,
slovenska vadnica, 128 str., ilustr., ppl. 30 šil. B France Planina: SLOVENIJA IN NJENI KRAJI, oris zgodovine, kulture gospodarstva in turističnih znamenitosti, 256 str., slik. priloge in zložljiv zemljevid, br. 20 šil. B TURISTIČNA AVTOKARTA SLOVENIJE, večbarvni zložljivi zemljevid z navedbo
prometnih zvez in krajevnih razdalj 29 šil. B France Planina: SLOVENIJA — TURISTIČNI VODNIK, opis krajev in njihovih
zanimivosti, 192 str., ilustr., pl. 25 šil.
B Dr. Karl M. Kirch: KNJIGA O ZDRAVJU IN BOLEZNIH, odgovori na vprašanja o
vzrokih, bistvu in zdravljenju vsakdanjih bolezni, 384 str., ilustr., ppl. 59 šil. B Ing- Mitja Tavčar: ELEKTRIKA ZA DOMAČO RABO, elektrika v gospodinjstvu
in kmetijstvu, 176 str., ilustr., br. 10 šil.
Knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih.
»Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse
podlistek — 11.00 Turistični napotki — 12.05 Znani pi-havci igrajo	—	12.40	Sem šel čez	gmajnico — 14.05 S
poti po Balkanu — 15.30 Pevski zbor France Prešeren iz Kranja — 17.05 Operne melodije —• 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Izbrali smo vam — 21.05 Festival v Dubrovniku.
Torek, 20.	7.:	8.05	Od	melodije	do melodije — 9.15
Počitniški pozdravi — 10-15 Odlomki iz opere Ivan Su-sanin — 11.00 Turistični napotki — 12.05 koncertna simfonija za klavir in orkester — 12.40 Čez hrib in dol — 14.35 Voščila — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonični koncert	— 18.45	Na mednarodnih križpotjih —
20.20 Srečanje na planini — 21-16 Serenadni večer.
Sreda, 21. 7.: 8.25 Jutranji orkestralni divertimento —
9.00	Svet skozi sončna očala — 10.15 Chopinove pesmi
—	10.30 Človek in zdravje — 11.00 Turistični napotki —
12.05 Naši pevci v popularnih operah — 12.40 V narodnem melosu	—	14.05	Iz	koncertov	in simfonij — 15.30
Poje zbor Svešnikov — .17.05 Pianist Svjatoslav Richter — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Ekvinokcij, opera — 22.1Q Lepe melodije.
Četrtek, 22. 7.: 8.05 Trije bojni tovariši, mladinska igra — 9.05 V nove zarje — 10.00 Triglav, reportaža —
11.00	Turistični napotki — 12.05 Čestitka za dan vstaje
—	13.30 Mladina na partizanskem pohodu — 15.30 Zdaj po domače — 16.00 Praktični opoldanski konceH — 17.0S Balada o trobenti in oblaku, igra — 18.15 SpoH na praznik — 20.00 Revija slovenskih izvajalcev zabavnih melodij 21.00 V sonce bo hosta zapela.
Petek, 23. 7.: 8.35 Naglo puške smo zgrabili — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Iz narodne zakladnice — 10.35 Naš podlistek — 12.05 Samospevi za mladino — 12.40 Skozi čas — 14.05 Orkestralni pejsaži naše domovine —
15.30	Na našem kraju žita klasajo — 17.05 Koncert pa željah poslušalcev — 18.45 Kulturni globus — 20.00 Lahka glasba — 20.30 Zborovske skladbe — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
RADIO TRST
Slovenske oddaje
Sobota, 17. 7.: 11.45 Pihalne godbe — 12.15 Največ* nojvišje, najdlje — 15.00 Volan — 16.00 Zgodbe prve svetovne vojne — 17.00 Pevski zbori Furlanije-JulijsKe krajine — 19.15 Poletna srečanja — 20.35 Teden v Italiji.
Nedelja, 18. 7.; 8.30 Kmetijska oddaja — 1i1j15 Oddaja za najmlajše — 14.30 Sedem dni po svetu — 15.30 Belo na črnem — 17.30 Popoldanski ples — 20.30 Iz slovenske folklore — 21.00 Izbrani odlomki iz oper skladateljev naše dežele.
Ponedeljek, 19. 7.: 12.15 Iz slovenske folklore — 18.00 Ne vse,	toda o	vsem	— 18.55 Slovenski solisti —	19.15
Kulturni zakladi naše dežele — 21.00 Umor v katedrali* opera.
Torek,	20.	7.:	12.15	Naš vrt — 18.30 Skladatelji	naše.
dežele — 18.50 Baročna glasba — 19.15 Današnje otroške igre — 21.30 Ko se vname stari panj, humoreska.
Sreda,	21.	7.;	12.00	Zaročenca — 18.00 Ne vse,	toda
o vsem — 21.00 Simfonični koncert orkestra RTV Italije..
Četrtek, 22. 7.: 12-15 Klima, vodovje in vegetacija —
19.00	Violinske skladbe — 19.15 Radijska univerza —
21.00	Otroci sodne palače.
Petek, 23. 7.: 12.15 Ženski tednik — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Moderna simfonična glasba — 19.l5 Od Julijcev	do	Jadrana — 20.35 Gospodarstvo in	delo
—	21.00 Koncert operne glasbe.
reLevizuat
AVSTRIJA
Sobota, 17. 7.: 18.33 Kaj vidimo novega — 19.30 čas v sliki — 20.00 Domišljavi bolnik, komedija — 21.50 Spionska zgodba.
Nedelja, 18. 7.: 19.00 Pogled iz okna — 19.00 Aktualni šport — 20.20 Glasba z Dunaja — 21.20 Na sledi E. T. A. Hoffmanna — 22.45 Sedem dni svetovnih dogajanj.
Ponedeljek, 19. 7.; 19.00 Rojstno darilo — 19.30 čas-v sliki — 20.00 Očividec — 21.00 Prometni razgledi.
Torek, 20. 7.: 19.03 Pot v temo — 19.30 čas v sliki —
20.00	Poletni vrtiljak — 21.00 Horiconti.
Sreda,	21. 7.;	11.03	Poletni vrtiljak	—	12.03	Horiconti*
—	17.03	Za otroke od	11 let — 17.25	Lassie —	19.03 Podobe iz	Avstrije	— 19.30 Čas v sliki	—	20.00	Most po-
vračila — 21.35 Okoli Beatlesov.
Četrtek, 22. 7.: 19.03 Športne reportaže — 19.30 čas v sliki — 20.00 Bogati tok — 20.15 En dan v aprilu.
Petek,	23. 7.:	11.03	Most povračila	—	19.03	Televizij-
ska kuhinja — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Undine — 22.00' Akcija Fischotter.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 17. 7.; 18.40 Poročila — 18.45 Zgode in nezgode — 19.30 Vsako soboto — 19.45 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.30 Glasbeni kotiček — 20.40 Sprehod skozi čos — 21 ./10 Pri sodniku za prekrške — 22.00 Award-Theatre — 22.00 Obzornik.
Nedelja, 18. 7.: 9.00 Kljukčeve dogodivščine — 9.30 Kmetijska oddaja — 18.55 Mladinska tribuna — 20.00 Dnevnik — 20.45 Zabavno glasbena oddaja — 21.45 Dr. Kildare.
Ponedeljek, 19. 7.: 18.45 Film za otroke — 19-15 Tedenski športni pregled — 19.45 Kalejdoskop — 20.00 Dnev-nik — 20.30 Komorni Intormezzo — 21.40 Jugoslovanski Jazz-festival na Bledu — 22.00 Obzornik.
Sreda, 21. 7.: 18.45 Pogumno in veselo — 19.15 Živalski karneval — 19.45 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.30 Beseda in čas — 20.40 Obiskali smo vos —21.40 Danny Kaye Show — 22.30 Obzornik.
četrtek, 22. 7.: 18.45 Turizem, kaj je to — 19.15 P'°' menadni koncert — 19.45 TV-pošta — 20.00 Dnevnik —
20.30	Glasbeni kotiček — 20.40 Zabavna glasbena oddaj a — 21.40 Obzornik.
Petek, 23. 7.; 18.45 Domača zdravilna zelišča — 19.00 Britanska enciklopedija — 19.15 Narodna glasba — 19-4* Akcija — 20.00 Dnevnik — 20.30 Tihotapljenje viski)0
—	22.00 Francoski kulturni film — 22.30 Obzornik.
Izdajatelj, zoloinik In lastnik: Zveza slovenskih organi*0' cij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovom1 urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava: Celov*c Klagenfurl, Gasometergasse 10, telefon 56-24. —■ Ti*k° Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celov«c Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celov«c Klagenfurl 2, Postfach 124.