ftxaxaaxttauxi SPOMNITE SE slovenskih beguncev s kakim DAROM! SSjamxxnrS ^0.25 AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY * DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 5, 1946 WMifc.Trriir,riimiilir 1 isaac LETO XLVIII—VOL. XLVIII OSTRO NASPROTJE JE jed amerikanci in pa JUGOSLOVANI NA MEJ ^olo Truman je sklical za danes sejo da se konča stavke i| 11 it Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te { okolice I je skrajno vznemirljiv, trdijo poročila. Ne- DRŽAVNIKOM JE BI-boje: df bo vsak T, za-el1°: LA ZNANA ZAROTA "»neriskim vojaštvom je malokateri, ki bi bil _ r A sklonjen Jugoslovanom vzpričo njih sovra* |NAPADA HITLERJA 2nega zadržanja. i Washington. — Predsednik i Roosevelt, premier Churchill in ju rst- — Razmerje med Angleži in Amerikanci ter med v Vatikanu so vedeli,da name- da Vani je v Beneški Juliji zadnje čase skrajno napeto,' ravajo zarotniki izvesti bombni v0 bilo nikoli posebno prijazno. Tako poroča ameriški,atentat nf Hitlefia leta 1944- To , J«$kj fa5rtn. lic, p ~ . »m . , . i je razvidno iz listin, ki so bile! ta a casoP's Stars & Stripes. Napetost je tako veli- ' ,, „ . . XT 1 da t-il-^ , v, , -v, , , . . predložene pri razpravi v Nuern- jo> da hM an§leške kot ameriske vojaške oblasti priznava- bergu> kjer gedijo na žatožni klo ' — '"nko nriHp rln Hpianskp.pn snnnada p; nemški naciji I Apel za časopisje— j Clevelandska mestna zborni-ica je sinoči odobrila apel na j predsednika Trumana, da po- Ta teden bo predsenik Truman poklical tudi na kon-; stavko pri cieveianLkih^^ čno posvetovanje unijo in zastopnike jeklarskih ^^^"SrS družb; splošno je veliko upanja, da bo jeklarska V€land Je brez ameriških dnev-stavka ta teden končana. |n?ov že ?• \eden>ke!80 mki na stavki m ni se nobene-Iga izgleda, da bo prišlo do poje VLADA PREVZAME DANES VLAČILNE ČOLNE V NEW YORKU co pride do dejanskega spopada. -----Tako pripovedujejo angleški ravnave. Predlog je stavil odbornik Edward Pucel. w; , . _ Za pomoč stavkarjem— Washington. — Predsednik Truman je nenadoma po-, Clevelandska mestna zbor-klical svoj kabinet k seji za torek (danes) opoldne. Na- niča je sinoči odobrila predlog, vadno je seja kabineta ob petkih, toda predsednik uvideva, da se dovoli uniji CIO v soboto GROBOVI %tJlohij Ahiin fiestni Z',utra.i ob 2 je umrl v {%i hrti ^ P° dveletni H ž :ezni Alojzij Ahiin, po--st«HoValZemberčan' ki je več let .... . .. . . . ... , . Mr- R^sevelta je o vsej stva- da je položaj v deželi zaradi stavk tako resen, da je treba m ameriški vojaki m častniki lz n poučil urad tajne službe iz ' ' s m clairski naselbini, case Pa na 15812 Corsica okupacijske cone "A," ki se na- švice. haja zapadno od Morganove črte. Niti eden se pohvalno ne izraža o Jugoslovanih in mnogi so jim naravnost sovražni. Položaj je postal pa skrajno napet na božični dan, ko je bi ubit nek ameriški vojak v službi UM0 je zaključila raraj zborovanje v ga dva Jugoslovana in ameriške oblasti javno obtožujejo tega dejanja regularne jugoslovanske \ ojake. Ti kraji, kjer je bil ubit ame- na zborovali j u. — Delegacija organizacije združenih narodov se je danes trudila, da bi pomirila razburjene duhove ter preprečila, da ^ Wod°llinWOOd"11"^ boSni;b,izV Morganove črte. Ubila sta; ,London, 4. feb. t še t., rezab nogo, končno je Pštv,?61 na raku. Bil je član m št. 129 SNPJ. Zad- (je. Je bil vdvec. Zapušča P* M °Ve in hčere: Mrs. I kj«-j« u« u»u »m«- se zborovanje razbije. Ruski zu- feuih. art«ičič, William, Mrs.| «škl vojak, so solidno, slovenski.' nanji komisar And ■ višinski ' Ena teh vasi je sedaj okupirana ]C, zahteval; naj zbornica odloči, edmici ameriških srednjih da vzame A ljja syoje ^ ^ tankov. Po okolici patrul,irajo Grčiiei ker s č#imUam ogroža oklepne straže, ki bobne preko svetovni mir An,r!eški zunanji pokrajine kot po Nemškem. I minister Bevin je kazal na grško Močne in težko oborožene pe- delegacijo ki je pričala. da so hotne edmice m inteligenčni vo- a leške čete potrebne v deželi, Finkler, U j°uis in Margaret, dvoj-!'p0 J.j^ephine. Margaret £n!tan Lou J!Sh' lne se nahajata v Kalif or- 'H(ndal)enih sorodnikov je za petek. H §oi p r...... Pogreb Trdinov pogrebni za- Tr 'Ndj, lll)1° bo položeno jutri %emC lla mrtyaSki oder v že-i^J^grebnem zavodu na ^ mNnu,bo \\ ahka ame-preostalim naše Svit i 81 bolezni je umrla ' I2ri cjf' stanujoča na 326:? > w hom& Je bila iz No-'0(ier /ta »a Dolenjskem, od->d2fi* Prišla v Cleveland H, h 'ef 51 sv t,u' ^ila je članica 3. rančiška in Oltarne-a fare sv. Vida. taj Ana za aPušča štiri hčere: Potokar, soproga lastnika Dou-Co., Mrs. Mrs. Antoinette in Mrs. Marv Chal- l\ S Bottlin,g X ob feb i ,l!! sredo zjutraj L^Voj, a'lskovega pogrebne-cerkev sv. Vida in Naj mirno poči- zemlji, preosta-s°žalje. til ČI>°P f In £ ni Sirotišnici je umrl „ p' star 63 let, stanujoč VHe' 49" St Doma je bil L\ Notarja na Hrvat-n!0(ler J'e prišel v Cle-\ 40 leti. Tukaj za-' % b0 cl r° Millie Troha. Po-1 .^raiH63 P°P°idne ob 1:30 T9 Hal Vega pogrebnega '6. Whitehaven poko pa- di preiskujejo kmetske hiše po1 mesta.' da se obdrži red in mir. Bevin j jfe od svoje strani zahteval od zbornice, naj takoj odloči o tem, ! tako ali pa tako. Tedaj je posegel vmes ameriški delegat Stettinius, ki je pred- , . lagal, naj bi obe stranki, to je To se vrši vse od časa uboja| Ang,.ja Jn odneha,. o(] m Slovenci nazivljejo to kot ,z-j svo.jh obdolžitev in da naj Re VSa vajanje terorja, dočim pravijo I zadeva «položi na mizo» zbo. ameriški poveljniki, da "jim J8| rovanje je bi]o za (]aneg konča. treba s silo pokazati, da ne po- no> ng da ge zbornica dotaknf. znamo v tem oziru nobene šale | ]a tega č rašanja. Dasi so Amerikanci m Angle- j__ ži v teh krajih z namenom, da! vzdržujejo nevtralni mir, dokler' ne bo odločena usoda Beneške' Julije, pa je postalo sovraštvo Nuernberg — med Amerikanci in Angleži naj dekle, ki hoče z eni, ter Jugoslovani na drugi, an legkim vojakom strani postalo večje kot je pa vaseh, pa tudi trge in Vsako uro, podnevi in ponoči, | jemljejo iz hiš Slovence na za-j sliševanje. Ustavljajo vlake naj meji in preiskujejo ter izprašu-j jejo potnike. Nemška dekleta morajo biti slikana takojšnje akcije. Glavno vprašanje pri tej seji bo, koliko se dovoli jeklarski industriji zvišati cene jeklu, da se tako* konča stavko. Administrator cen, Chester Bowles, ki je bil poklican s počitnic v Floridi, stoji na stališču, da se jeklarnam ne sme dovoliti več kot $2.50 pri toni jekla poviška, Predsednik Truman je pa za to, da bi bilo zvišanje nekaj malega več kot $4.00 pri toni, dočim zahtevajo jeklarne $6.25 več za tono jekla. Kot se sliši bi bile jeklarne pripravljene vzeti vse od $5 do S7 pri toni višjo ceno, nakar bi dale delavcem lB'J>c na uro poviška v mezdi. Jeklarne trdijo, da ne morejo zvišati mezde pod sedanjimi cenami jekla, Chester Bowles trdi, da se zaradi inflacije ne sme dovoliti jeklarnam več kot $2.50 več pri toni. dočim apelira unija na predsednika, naj ne dovoli nobenega zvišanja jeklu, ker da kompanije lahko plačajo višjo mezdo iz sedanjega dobička. Ko se bo predsdenik posvetoval o položaju s svojim kabinetom, bo poklical na posvetovanje zastopnike unije CIO, ki je poklicala delavce na stavko in pa zastopnike jeklaren. Vsi ti so že v Washingtonu in čakajo na predsednikovo povabilo. Splošno mnenje je, da pride v jeklarski med Italijani in Jugoslovani. Oni dan je prišel iz Jugoslavije čez mejo nek ameriški major. Ko so ga vprašali kako je tam £ ng vidijo, da pripel1ejo voja. •preko (v Jugoslaviji), je na- k- nemške «frajle» y klub> toda kratko odgovoril: "It was Hell! j naravnost branijo jim tega ne. | industriji te dni do sporazuma Vsako nemško;111 tudi konec stavke 750,000 de-ameriškim ali hivcev. v vojaški klub v Nuernbergu, se mora prej! Washington. — Ameriška vla- YAMAŠITO BO PA LE VISEL ZA SVOJE ZLOČINE Washington. — Najvišje sodišče Zed. držav je odklonilo apel japonskega generala Yama-šita, da ga zasliši potem, ko ga je ameriško vojaško sodišče v Manili obsodilo v smrt na veša-lih, kot odgovornega za brutalnosti svojih čet nad ameriškim vojaštvom in domačini na Filipinih. Yamašita se je pritožil, da bi moral priti pred civilno sodišče 9. februarja prositi javno po ulicah doprinose v pomoč stavkarjem pri General Motors, i Račun od nabranega denarja mora unija predložiti zbornici. Za več stanovanj— Mestna zbornica je sinoči naročila finančnemu direktorju Sweeneyu, naj pripravi $100,-00, da se pomaga izboljšati stanovanjski problem, ki je v mestu vedno bolj akuten. V glavnem gre za od pomoč veteranom, ki ne morejo dobiti stanovanj. Jože se je vrnil— Naš zastopnik Jože Grdina se je vrnil v soboto iz Pitts-.' burghij in okoliških krajev. Mo-priti nazaj k letni Toda najvišja sodnija je včeraj , odločila, da je imel Yamašita|ral Priti naz»j k mm ^ ' Slovenske moške zveze, ki se je [vršila v nedeljo. Jože je prinesel s seboj še 14 novih naročnikov, ki jih je dobil za Ame- popolnoma pošteno sodno obravnavo in tako velja razsodba vojaškega tribunala, da bo Yama-šita visel. -o- Jutri morajo vložiti peticije za primarne volitve v Ohio Columbus, O. — V sredo 6. februarja je zadnji dan v drža- riško Domovino v Imperial, Moon Run in Strabane, Pa. ter v Girardu, Ohio. Tako je Jože dobil pri tem obisku tistih krajev 54 novih naročnikov za naš list. Sijajno se je obnesel, kakor se vselej, kamor gre. Vsa čast mu in pa tistim, ki so se vi Ohio, ko morajo kandidati de-;naročiIi ter Jožetu pri tem po- mokratske in republikanske magaii stranke za primarne volitve vlo-',„ , . .... j • . • „ . iTretja obletnica— , žiti svoje peticije. Primarne vo- ,T . , , , , „ ir. , , sche, , A %. . m j • , „ ! V četrtek ob 7:45 bo darova-1 litve bodo 7. maja. Tedaj bomo , . „T. , _ na v cerkvi sv. Vida maša za poslopju sta bila dva razreda dekliške višje šole, stanovanje za redovnice in kapela. Požar je vse uničil. Le golo in obžgano ogrodje štrli v zrak. Kako je nastal požar zjutraj ob 7:10, še ni do-gnano. K molitvi— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida so prošene, da pridejo nocoj ob 7 zvečer k skupni molitvi za pokojno sestro Mary Svirt v Zakrajškov pogrebni zavod. Ob istem času naj pridejo tudi članice 3. redij sv. Frančiška. Vabilo na sejo— Krožek št, 3 Progresivnih Slovenk vabi svoje članice na sejo jutri zvečer ob 8 v SDD na Re-cher Ave. V bolnišnica— Miss Marian Kržič, hčerka poznanega farmarja Frank Kržiča iz Geneva, O. se je v pcmUf.jek podala v St. Alexis bolnišnico, k||r se je morala podvreči operaciji na slepiču. Nahaja se v sobi št. 322. Obiski so dovoljeni od 2 do 3 popoldne ter od 7 do S zvečer. šele v državi Ohio zvedeli, kdo \ se bo v tej in oni stranki poga njal za nominacijo, za guverner-; sP°mm !pokoj nega Josepha Hočevar v 3. obletnice njegove za senatorje ■ smrti. f* u8f da bi hoteli Stassena roit. , , Tukaj se je vršila ' V°^itel • .nca rePublikan" Jev iz osrednjega za- lii.» \ jJj1} ^agner iz Battle »■\6n J'e zanikal, da je nHrolfle8a zborovanja usta-H Stassena, bivšega ^innesote za pred-Joh- kandidata. Navzoč Truman hoče Havaje za 49. državo Washington. — Predsednik Truman je naročil kongresu, naj sprejme Havaje v Unijo kot 49. ameriško državo. V Unijo naj se sprejme tudi Ala-sko, če njeni prebivalci to želijo, je naročil predsednik. Radar bo prvič služil civilnemu letalstvu Indianapolis, Ind. — Neka| firma iz Los Angelesa bo inšta-j lirala na tukajšnjega letališču1 predstaviti pri ameriški inteli-1 da namerava danes prevzeti vla-genčni službi, ki dekleta slika in! čilne čolne v newyorškem prista-j izpraša. Vojaške oblasti nič ra-;nišču. Kakih 3,500 delavcev, ki ' obratujejo te čolne, je odšlo včeraj na stavko. Ker prihaja v mesto do 80% vseh potrebščin po vodi, je morala vlada izvesti ta korak, da zasigura velemestu dovolj živeža in dovolj kuriva. -o-- NAJNOVEJŠE VESTI COLUMBUS, O, —- Guverner Lausche je apeliral na urad OPA, naj stori kaj glede oblačilne industrije, ki ne daje oblek iz skladišč, da si ljudje ne morejo kupiti niti najpotrebnejše obleke. NEW YORK — Iz Londona je radio včeraj poročal, da bo prihodnja seja UNO (organizacija združenih narodov) v New Yorku na 3. septembra. skega kandidata, ter poslance. | Di e važni seji— Najhujša bitka med demokra-' Nocoj imata sejo podružnici ti bo za zveznega senatorja. Za'št. 14 in 18 Slovenske ženske to se bosta poganjala sedanji se- zveze. Št. 14 ima sejo ob 7:30 nator Huffman in pa Stephen na Recher Ave., št. 18 pa Ob 7 Young iz Clevelanda, ki se je v navadnih prostorih in po seji pravkar vrnil iz vojaške službe bo tudi prijeten card party, v Italiji. Na republikanski ^0Ve uradnice— strani bo pa kandidat za ta urad Podružnica 25 SŽZ ima za bivši guverner John W. Bricker.1 letos siedeči odbor: Duhovni Kar bo kandidatov na demo-1 svet0vaiec je Msgr. B. J. Po-kratski strani je edini sedanji nikvar> predsednica Mary Ma-guverner Frank J. Lausche že'rink0) podpredsednica Marga- Davek na importirano pivo se zahteva Washington. — Poslanec Mel-vin Price iz Illinois je vložil vi Frank J. Lausche že sedaj gotov nominacije. -o-- Delavcem na otoku Wake bodo plačali za radar, s katerega pomočjo bodo MANILA — Japonski general Homma je pred vojaško sod-nijo v svojo obrambo izjavil, da so prišli vsi ukazi od generalnega štaba iz Tokia in da on ni kriv brutalnosti nad vojnimi ujetniki, radi česar je zdaj pred sodnijo. lahko v vsakem vremenu določili pozicijo in višino vsakega letala, ki bi rado pristalo tukaj. % iti ty Pa Truman je kupil prvo F. D. R. znamko Washington. — Generalni; poštni mojster Hannegan je pro-' NEW YORK — V pondeljek bodal prvo novo Rooseveltovo spo-j do vsi delavci, ki spadajo k minsko znamko predsedniku uniji CIO, v New Yorku za Trumanu. Pošta je izdala 4 se-1 2 uri prenehali z delom. To Bricker iz Ohio,' rije Rooseveltovih žnamk in ta je bo iz simpatije do elektrikar 111 bilo tam. j zadnja. jev, ki so na stavki. zbornici predlog, da se obdavči Jg^j njjj(j0 vse importirano pivo in sicer " $7.00 na sod. TRUMAN BAJE NE BO KANDIDIRAL LETA 1948 Washington. — Nekateri de- volj urada v Beli hiši in da leta 1948 ne bo kandidiral. Baje je o tem že obvestil načelnika demokratske stranke, Hannegana. Hannegan, tako pravijo, bo skušal Mr. Trumana pregovoriti, da bo kandidiral. Ako ga ne bo mogel, bo začel kmalu agiti-rati za kakega drugega kandidata iz demokratskih vrst. ret Tomažin, tajnica Mary Oto-ničar, 1110 E. 66. St. tel. HE 6933, blagajničarka Dorothy Strniša, zapisnikarica Julia Brezovar, reditelj ica Pauline Zigman, nadzornice: Anna Zni-Washington. — V kongresu daršič, Frances Brancel in Jen-je predlog, da se plača delavcem,'nie Kral, zastopnici za skupna ki so delali na otoku Wake ob društva fare sv. Vida: Cecilia časui napada 8. dec. 1941 polna Skrbeč in Jennie Strnad. Seje plača za leta 1942 in 1943. Ja-'so vsak 2. pondeljek v mesecu ponci so otok napadli takrat kot v šoli sv. Vida. Pearl Harbor. \ Skoda po požaru— Na otoku je bilo takrat 1,140 škodo, ki jo je včeraj povzro-mokratski voditelji trdijo, daj stavbinskih delavcev, ki so dela-'čil požar na prostorih Vila An ima predsednik Truman že do-1 li na utrjevanih delih. Vlada je gela, Lake Shore Blvd., je cenje- po zavzetju otoka odpovedala po- na na $75,000. Goreti je začelo godbe z graditelji, ki so potem v podstrešju nad kapelo ob času, plačali delavcem do konca leta ko je bilo zbranih tam 63 re-1941 vso plačo. j dovnic-uršulink. Redovnice so Od vseh teh delavcev se jih je( pokazale, da so dobro trenirane 900 vrnilo domov, ostali so bili v zatajevanju. Popolnoma mir pa ubiti pri napadu Japoncev, no so odšle iz gorečega poslopja Predlog se glasi, da dobe njih jn ena je celo poprej stopila še družine polno pačo, kot ostali v klet in tam zaprla plin, da bi delavci. , ne bilo kake razstrelbe. V tem Guv. Lausche je naročil komisiji naj študira in priporoča bonus Columbus, O. — Ohijski guverner Frank J. Lausche. ki je že prej naročil, naj se jemlje v državno službo predvsem vrniv-še vojake, zdaj naročil posebni komisiji, UHj preštudira vprašanje bonu s; i za veterane ter načrt za izplačevanje predloži državni postavodaji. V tej komisiji je 9 Članov in sicer je 3 imenovala senatna zbornica, 3 poslanska in 3 pa guverner. Ta komisija se peča samo s problemom vrnivših vojakov. Kakor se je izjavi] Mr. Lau-bi bilo nekaj denarja za [ bonus v državni blagajni, ostalo ! bi se ga pa dobilo iz posebnih j davkov, ki bi jih morali držav-| liani odobriti pri volitvah. ———o-- Pomanjkanje krme bo dalo klavnicam živino Washington. — Poljedelski tajnik Anderson pravi, da bo pomanjkanje krme prisililo živinorejce, da bodo poslali živino v klavnice. Zaradi tega se ni bati, je rekel Mr. Anderson, da bi bilo treba meso zopet racionirati. Pomanjkanje krme je tako akutno, da bo o tem razmotrival vladni kabinet in skušal najti kak izhod oziroma pomoč za živinorejce. Anderson je rekel, da bo on svetoval farmarjem, naj pošljejo v klavnico vso živino, kolikor je ne morejo prekrmiti do prihodnje letine sena in žita. JUGOSLAVIJA IN MADŽARSKA STA REPUBLIKI Jugoslavija in Madžarska sla zdaj formalno postali republiki. Na Madžarskem je bil zaprisežen za predsednika republike bivši premier Tildy. Narodna skupščina ga je soglasno izvolila v ta urad. V Belgradu je bil imenovan za ministrskega predsednika pa maršal Tit\o. Nova ustava republike Jugoslavije je sestavljena natančno po vzorcu Sovjetske Rusije, kar se je tudi pričakovalo. AMERIŠKA DOMOVINA. FEBRUARY 5, 1946 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Obio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4 50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 25 Tues., Feb. 5, 1943 Kaj se je dogajalo v Jugoslaviji ZAKAJ JE SLOVENSKI NAROD ZGRABIL ZA OROŽJE PROTI TITU Ta dirka okupatorja in partizanske vojske po slovenskem ozemlju je povzročila neizmerno gorje. Vsiljevalo je prepričanje, da je zdaj "ničevo" in je pametnega in poštenega življenja konec; ali uničuješ, ali pa si uničen. Edino, kar te je moglo ohraniti, je bilo: ne biti, skriti se pred okupatorjem podnevi, pred partizani ponoči. In skrivali so se zlasti moški, ki niso hoteli k partizanom, ko so izprevideli, da ne gre zp. osvobojenje naroda, ampak izključno samo za boljševizacijo vsega slovenskega ozemlja, ki pa. so imeli enak stiah pasti v roke okupatorju,%kar bi pomenilo uničenje z druge strani. In so se skrivali v svoji domovini — podnevi pred tujcem, ponoči pred rojaki! Posestnik Žagar iz Prezida (na najbolj južnem koncu ozemlja, ki ga imamo v mislih) je na primer skrival svojega 15-letnega sina Štefana nad 14 mesecev, zdaj založenega z drvmi v drvarnici, zdaj zaprtega v svinjaku, zdaj zakopanega v slami, da niti najožji svojci niso vedeli, kje je. Tončkov Tone iz Praprotne police (občina Cerklje pri Krariju) je 7 mesecev prebil založen in skrit v drvarnici pri svojih sorodnikih; iz nemške vojske je prišel na dopust in se je odločil — kot toliko drugih — da ne gre več nazaj; pri svojem sorodniku je opazil drvarnico, ki je imela tak položaj, da je vsaka vojska, katerakoli je prišla v vas, naj bo nemška ali partizanska, postavljala stražo pred njo. V tej drvarnici je prebil 7 mesecev! Na stotine moških pa je begalo po gozdovih in se skrivalo kot zveri, več tisočev brezdomskih družin pa je pribežalo v Ljubljano ali pokrajinska središča. Komunistična propaganda je sicer od vsega početka vpila o "petokoloncih," "izdajalcih," ki "sodefujejo z okupatorjem," o "beli garefi," dasi nad leto dni ni bilo nobenega organiziranega, zlasti ne kakega vojaškega narodnega odpora proti OF in njenim partizanom. S temi priimki je komunistična propaganda označevala vse tiste, ki so že za časa Jugoslavije razkrinkavali komunistične breznarodne namene in s svojo čuječnostjo pripomogli, da se komunizem med narodom, dokler je bil svoboden in je mogel svobodno govoriti, pisati in se združevati, ni mogel razpasti ali priti do kakega znatnejšjega vpliva na javnost. Nad vse te je klicala smrt in pogin. Hotela je izzvati državljansko vojsko,in že vnaprej opravičiti pokolje. Zato je na ves glas vpila o sovražniku že v času, ko je bil še ves narod navdušen za narodni osvobodilni boj, kakor si ga je sam predstavljal (ne pa kakor si'ga je predstavljala KPS). Komunistična propaganda sicer nikdar ni bila brez odpora, predvsem ali edino po zaslugi rajnega univ. profesorja dr. Lamberta Ehrlicha, ki je s svojo dijaško in vseučili-ško mladino pariral vsako potezo komunističnega zapeljevanja; toda! to je bila le kaplja v razburkanem morju splošnega navdušenja za "osvobodilni boj," za "boj proti okupatorjem," ki so s svojim preganjanjem naroda naravnost izzivali,odpor in je bilo ščuvanje proti njim najlažja masovno psihološka naloga. Kakega vojaškega odpora pa okupirani narod itak ni .mogla nuditi. Nad leto dni torej ni bilo izdatnega odpora proti tolpam marčala Tita, ki je v svoji propagandi na vsak korak vpil, da deluje v soglasju z zapadnimi zavezniki. Čim bolj pa so se partizanske tolpe udejstvavale, čimveč bratske krvi je preteklo, tembolj so se tudi mučenemu narodu odpirale oči. Dozorevalo je spoznanje, da bo narod po tej poti — noč in dan med dvema nožema — obenem z osvobojenjem tudi izhiral, po starem pregovoru: Operacija se je sicer posrečila, le bolnik je umrl.' Čimdalje bolj se je tudi razodevalo, da z OF s toliko propagirano narodnostjo nekaj ni v redu, saj je ves narod neštetokrat videl, da okupatorjeve zaščite ni, ko partizani ropajo domove in more komunistične nasprotnike in njihove družine, in da obratno partizanov ni, ko okupator strelja talce, požiga domove in ljudi v dolgih sprevodih vodi v internacijo. Slednjič je naglica in neizprosnost, s katero je. OF priganjala k 'osvobodilnemu boju," kazala, da to le ne more biti v takem soglasju z zapadnimi zavezniki, saj je bila n. pr. skoro vsa Evrooa okupirana, pa nihče od nobenega naroda ni zahteval, da bi že v tej dobi — 1941, 1942 — šel tako brez premisleka v boj na nož z okupatorjem. Odpirale so se oči, da KPS na tem ozemlju ne deluje po soglasnem sklepu zaveznikov, ampak po enostranskih naklepih komunistične centrale, ki hoče ob koncu vojne tu imeti odločitev že v rok?th, da bi tako prehitela vse druge solidarne odločitve, ki naj ne bi bile več potrebne. O končni usodi okupatorjev narod že od začetka vojne 1939 niti trenutek ni dvomil, s t^kim drznim in samozavestnim nastopom partizanstva pa se ga je začela polaščati skrb, da ne bi konec koncev res ostal prepuščen sklopu komunističnega družabnega reda. Ker so ga tudi okupatorji uničevali in preganjali pod pretveio, da je ves komunističen in ves s partizani in za partizane, je čimdalje bolj prodirala misel, da je edina rešitev iz teh strahotnih klešč — samoobramba, silobran. Kakor je meščan smel vzeti od okupatorja živilske nakaznice za hrano in iz okupatorjevih skladišč prejemati živež in iz njegove blagajne plačo za uradniško službovanje, da se obvaruje pomanjkanja in lakote, pa mu tega niti OF niti svetovna javnost nista šteli v zlo ali označevali kot "sodelovanje z okupatorjem," tako se je kmet po tolikem trpljenju in tolikih razočaranjih spoznal za upravičenega, da iz okupatorjevih rok sprejme orožje, da sam brani pogina sebe, svoj dom, svojo družino, ko je bilo po tolikih dogodkih očitno, da ga okupator ne brani, svojo domovino pa da obvaruje grozeče včlanitve v sklop komunizma. Odtlej — jeseni 1942 — so vsi napori neorganiziranega, samemu sebi prepuščenega naroda šli za tem, da od okupatorja izposluje možnost in pravico, da .se pred tolpami maršala Tita sam brani in tako tudi okupatorju izbije iz rok pretvezo njegovega uničevanja. Ko so se taki predlogi ponavljali, je kraljevina Italija, ki je boj proti komunizmu na zunaj proglašala za tako sveto svoje poslanstvo, slednjič morala pristati na nje in v posameznih krajih, od primera do primera, brez poveznosti med Seboj, dovoliti nekaj vojaški organizaciji podobnega. Nastale so "vaške straže," ki jih nihče ni ustanovil, ampak si jih je narod takorekoč od kraljevine Italije izsilil, zdaj tu, zdaj tam, ki niso imele nobenega centralnega vodstva in je bilo vse odvisno od spretnega krajevnega slovenskega zastopnika in poštenosti krajevnega poveljnika italijanske posadke. In zgodilo se je, česar nihče ni pričakoval: vojska kraljevine Italije je po mnogih svojih visokih predstavnikih podpirala partizane (general Carutti), vaškim- stražam pa dovoljevala tako malo svobode akcij in jih tako skopo zalagala z municijo in orožjem, da nikdar niso mogle izdatno poseči v razmere v deželi in ustvariti toliko potrebni mir. To je bila najbolj ponižujoča, psihološko najtežja borba slabo oblečenih, slabo in neznatno oboroženih "vaških straž" — borba za goli obstanek! Kljub temu so po idealizmu in požrtvovalnosti daleč presegali partizanske oddelke in znani so primeri, da so jim poveljniki italijanskih edinic tik pred odločitvijo prepovedali nadaljevanje akcije proti partizanom, ali pa partizanom kako drugače pomagali, da so se rešili iz zadrege. Italijanska propaganda je v takih primerih govorila, da italijanska vojska zadržuje "roko maščevanja." Kljub temu pa so "vaške straže" obvarovale mnogo vasi uničenja in stotinam skrivačem dale možnost, da so prišli iz svojih skrivališč na sonce, med ljudi in ostali čas hrepeneli po sproščenem boju proti zločinskim tolpam maršala Tita v hišah, ki so jih kmetje z veseljem dali v ta namen na razpolago in nad katere vse bi bilo treba obesiti rdečo luč z napisom: Izhod za silo. Zlasti rešilne pa so bile te formacije mnogim Gorenjcem in Štajercem, ki so pobegnili iz nemške vojske. Dotlej so se morali skrivati po vseh mogočih skrivališčih, da niso padli v roke ali nazaj nemški vojski ali pa partizanom; zdaj so se v kakem kraju daleč od doma — po potrebi tudi pod drugim imenom — pripravljali v "vaške straže" ali pozneje v domobranske edinice in se doma za svoj narod borili proti komunizmu. Ko je slednjič vojska kraljevine Iitalije od 8. sept. 1943 vse težko orožje, topove in tanke, izročila partizanom in so italijanski vojaki pod partizanskim poveljstvom s tem orožjem tudi ravnali — partizani sami tega niso bili zmožni — so bile "vaške straže" večinoma v krvi uničene, le majhen I de! se je rešil, nekaj v Ljubljano, nekaj v Kostanjevico. Iz j teh ostankov samih preizkušenih borcev in dobrih pozna-I valcev partizanskih metod in namenov se je potem pod nem-j ?ko okupacijo razvilo "slovensko domobranstvo," ki je za-j četo samoobrambo nadaljevalo. Čimbolj pa je med Nemce i prihajalo spoznanje, da je njihova vojna igra izgubljena, , tembolj se je tudi tu kazala sabotaža, slovenskega protiko-munističnega boja. Ko je po nemški kapitulaciji lansko leto v maju maršal Tito — med Slovenci sicer na glasu kot cerkveni tat — začel zasedati jugoslovansko ozemlje, sklicujoč se, da to dela po soglasnem sklepu zaveznikov, je moralo "slovensko domokranstvo" položiti orožje in se umakniti iz dežele. S tem je edini protikomunistični boj v Evropi, ki jc segal do Drave in Mure, prenehal; kdor ga bo hotel obnoviti, bo moral začeti ob obaii Jadranskega morja in Soči. Zemljevid pove, kaj to pomeni. miriiiiiiTiiii umih lin n rrrii« iimii «» iiihmit BESEDA IZ NAHODA Iz Collinwooda Cleveland, O.—No, sja pravim, naš ta mladi Father Vic jo pa pogrunta. Sedaj, ko je pu-šta in dolgočasna zima, nas hoče razveseliti in nam je naznanil, da bo kazal premikajoče slike in sicer dne 5. marca v Slovenskem domu na Holmes Ave. Najprej bo Slikovna predstava in na to pa bo ples in vse to samo za 50c vstopnine. Po mojem mnenju tega ne -memo zamuditi. Sedaj, ko se približuje post, L i bilo dobro, da se prej še malo zasučennT in razveselimo, saj bo potem sedem tednov pokore in še posebno sedaj, ko .-o moški še doma (na štrajku), l:; se pravi, da je kar dvojna pokora. Torej, lc zapomnite »si, da plesal bo lahko vsak, kdor bo šel slike gledat, mladi in staii. Saj bojno še me ta stare zavrtele, da bo veselje in tudi godba bo prvovrstna, da bo lahko vsak plesal. Slike bodo pa tudi zanimive, da prav gotovo ne bo nikomur žal. kateri bo prišel. Vabljeni ste prav vsi in tudi iz sosednih župnij. Le kar hitro si preskrbite vstopnice, da ne zamudite te lepe prilike. ;— Father Vic Teme vam zagotavlja prav prijetno zabavo. Kaj bo za prigrizek, o tem pa ne bom še nič rekla, ker je za enkrat še Uajnost. Torej, na svidenje 5. marca v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vas vljudno vabi, Faranka. Da se dobro opere Cleveland, O. — Pravijo, da kadar se dene perilo v žehto, da ga je treba dobro oprat ali pa sploh ne začet. Pravijo pa tudi, da če se psu na rep stopi, da zacvili — in prav tako se je zgodilo na zadnji seji podružnice št. 25 SŽZ. So nekateri ljudje, ki se neznansko samim sebi smilijo, priznajo svoje grehe, žalostno preteklost in sedanje razočaranje svojih članic, in kar jim je pa najbolj hudo je to, kaj bodo otroci rekli, ko bedo dorastli. Prepričani so, ker so že itak hudega vajeni, da jim bo Bog pomagal. Torej so popclnoma udani Bogu in v Njegovo pravičnost. Vse to se je prav lepo slišalo in taka oseba bi se morala, še, psu smiliti. Čudim pa se, da je ravno ta oseba .še pred nedavnim obmetavala naše reveže. (begunce) z najbolj podlimi priimki, ki se jih more slišati le iz umazanih ust. Torej ona pričakuje pomoč in usmiljenje od Boga, in samo Bog jo bo sodil. Kaj ni tudi begunce Bog ustivaril za svojo sodbo; ali morda misli ta oseba, da bo begunce in te grde "izdajalce" sodil le Tituš po ukazu Stalina? Kaj niso tudi ti reveži upravičeni pomoči od Boga. Kako so nekateri sebični ljudje čudni, kadar jim gre za nohte. Večkrat tudi slišim, da v A-meriški Domovini ne priobčajo pisem iz starega kraja, ki niso po volji listu. Seveda, jaz se ne bom podajala v to debato, ker sploh ne vem koliko in kakšna pisma so poslana Ameriški Domovini. Vem pa, da tudi pisma, ki so namenjena za "E" niso vselej priobčena, ker se jim ne zde za javnost. Mrs. Šiškovič je prejela pismo od svoje sestre, v katerem ji sporoča, dar ni prejela še nobenega pakete, dasi ji Mrs. Šiškovič pošlje paket vsak teden vse od tedaj, ko se je pričelo pošiljati v stari kraj. Dalje pravi pismo: . . . prosiš me, da naj ti kaj bolj popišem, kako je tukaj? Ha, ha, ha! Vedi, da moramo mi nesti pismo odprto na pošto in ga tam prebrati in ga potem vpričo po-štarice zapečatiti in oddati. . . Vidite, to je tista zlata svo-voda, ki jo tukaj povzdigujejo v deveta nebesa. Ko so se bili zadnjič zbrali v SDD tisti od Jugoslovanskega Rdečega križa, je neka ženska vprašala tisto Nado, če so res partizani posiljevali slovenska dekleta? Pa ji je Nada ljubeznivo odgovorila, da je ona pristna par-tizanka, pa nič ne ve o tem. Svetovala je dotični ženski, da naj svojcem piše in jih vpraša, če je to res. Rada bi poznala tistega, ki bi si upal ziniti o tem ali odgovoriti na tio vprašanje. Zanima me tudi, kje je Mr. Andrica? Zadnjič sem slišala o njem, ko je bil še na Češkem. Ta revež se je toliko trudil in čakal v Napi ju, da mu je končno junaški komunist vendar dovolil, ' da se je s težavo zrinil v notra-injost razbite Jugoslavije, če-! prav'je bil z dušo in telesom za i partizane. Rada bi vedela, ! kakšen vtis so napravili tisti t junaški komunisti nanj. Mary Lach. --o- Nedelja 21. julija Čas za praznovanje 150let-nice je določen za nedeljo 21. julija. Naj ne bi skupine, klubi in društva za ta dan ne prirejala nobenih drugih zasebnih piknikov ali izletov. Ta dan naj bi imeli iz spoštovanja do mesta in mu posvetili ves dan v zvezi z velikansko parado, ki j so jo dolčili narodi. 1 Na zadnji seji odbornikov in zastopnikov narodov 25. januarja, ki se je vršila v mestni hiši, je bil odobren program, ki so ga izvedenci sugestirali namreč, da se vrši parada na trukih, katere je obljubila Standard Oil kompanija, do sedaj 50 po številu, i/. mesta po Euclid Ave., v park v kulturne vrtove. Narodne skupine, naj bi na teh vozilih podale njih kulturne skupine, kakor na primer: pevce, glasbenike, narodne noše itd. Do sedaj je priglašenih ali naročenih 50 trnkov. — Vsaka skupina naj bi c,b enem imela nekakšen "simbol" posebej od strani narodnosti, v ppčast mesta. Slovenci oi tako rekcč lahko imeli tri vozila: za glasbo, za petje ter za narodne noše. Eno za simbol, ki naj bi ga skupine zamislile .skupno, kakšen naj bi bil ta simbol. V tla namen .se bo vršilo skupno posvetovanje enkrat v februarju, kar bo pravočasno naznanjeno. Do tedaj pa naj .sleherni razmišlja, da bo idejo na .skupni seji priporočil. Ker vsi uživamo dobrine A- Pa si še kje kako je bilo. gje pel?" "Aha, pri gospodu uc Ganglu v Ljubljani," sem1 pohvalil. "Pri njem da si pel te je pa že zmuštral, sa| mojster v glasbi in petjU' "Eno figo me je zniuštr- ^ sem postal že kar domač' na prvič. C« verjamete al' pi m ItiKIUXUUU*.«, "Ali si že kdaj pel?" je začel g. Cenčič zdaj bolj po domače, ker je mislil, da mu na prvo j prijaznem gospodu vprašanje, če imam glas, zato ne odgovorim, ker me je vikal, kar je bilo koncem konca tudi prav, saj nisva nikoli pasla skupaj krav po meniševski gmajni. "O, ja," se mi je razlil obraz v blažene potieze, "pel pa pel, gospod učitelj. Največ sem pel naprej, Kranjč Lojze je ba-siral in ... " "Že dobro, že dobro, saj vem, sem zinil, sem bil zaprt." j, "Pa menda j a ne?" se & 8e j g. Cenčič. "Da bi te zap1'1' Vgv radi petja, hm, morda je tga]( pa kako drugače. PoveJ.-&]j kako je bilo, nič se ne mra "Saj se ne. V šolo je P' ltlh popoldne po pouku in ^ bomo peli. Pozneje sen1 M w Nn merike in mesta, je tudi nas del, da mu je bilo ime bert Gangl. Učil je ljišču, pa so ga poslali k » ^ da bi z nami eno rekel. ; |;0r kah je nosil dolgo škat^ vseh nekakšna dolžnost, da bo- katere je vzel nekak cig'u '^ftem mo z veseljem prispevali z na- j da je tako milo zaječalo, ' < šim dejanjem za to praznova-' stopil mački na rep. Jte nje.. Prihodnja seja v ta namen se bo vršila dne 1. marca v mestni hiši v županovih prostorih. Kdor se zanima, je vabljen k udeležbi. Kadar boste pozvani k supni seji, se pa udeležite eni in drugi, kot narodno zavedni in kot ameriški državljani. Anton Grdina, da se nisem naglas zastt'e',, ^ "Tisto so bile gosli, vedel?" me pouči učitelj ^ čič. ■ „9j: VS0(i Kaj bom vedel. P« ^ Menišiji nimamo takih 5 i)^ pa ki se še štejemo, da ivjj zadnji. Pri nas zna skot" na orglice zaigrat, ki so „kq V( najlepša, muzika, na sve^ <( ^ 'Pusti tisto, pa rajši P . ^ odbornik Lige kult. vrtov. J kako vas je učitelj G^jfh, petje," me naravna na f da se je^ kar Vam prisrčna hvala. Zelo ! la tresla> se mi je zdelo-^ j smo se ga razveselili, saj je že j «Meni'se ni pa to petje j toliko časa preteklo odkar smo ' noma njg dopadio. si zadnjič pisali. In koliko sejpetje pa je u če p0jo ^ j .ie v tem času zgodilo, toliko I gias; gmo j0 že pri j gorja, trpljenja in žalosti jejffmajni lepše urezali, 1% bo šlo ta leta preko nas. Tydi | prej, Kranjč Lojze bas-smrt nam ni prizanašala. Saj j »gj spe,t na gjnaJ111^ smo imeli v enem letu kar tri1 ustavi <» Cenčič "Da mrliče; mamo in oba 'brata. |Upadlo'tako petje, Leta 1942 smo morali že veliko ! "Niti malo ne, vam P, trpeti. France je moral beža- ( Nekaj časa sem pan* V ti, da si je ohranil gelo življe-jčim dalje ma,nj se mi je nje in tako je prišel v Italijo n v internacijo. Najprej je bil, v Trevisu, nato pa v Padovi in nazadnje še na Rabu, kjer je nepopisno trpel, domov je prišel tak, da ga ni bile za spoznati — sam okostnjak. Bežal je od doma pred smrtjo v drugi kraj, tam so ga pa | maj sem dobro popriJ^'jL Italijani internirali. In res je!gospod učitelj zamahnir'f^i o. Zato sem sklenil, 1J i , to petje nekoliko $ | vsaj kolikor je v rn0jl,i i ' Zato sem se močno na^jif^ka svojim lepim glasom u'fl t o čez. Aha, to pa že, se pa že poje, sem si •šel še bolj vase po g'las;'ii •iel> * fli" i •h u Jo p Ha M K N' Pičil. Ha k po dolgem trpljenju le še pri-[palico in zavpil: "I)oVO| H1C; pomogel in ozdravel. Tako se ! zelo napek. Potem je ^ je bil popravil, da ga je bilo J gledal po razredu i» ®fj_ veselje pogledati. Res si je j glasom vprašal :■ "Kf^if^ za enkrat rešil življenje, a ne:je pa tako rigal, kot bi za dolge. V jeseni 1943, po j kuril pod repom?" ^ italijanski kapitulaciji je bil | Jaz sem se veselo ^ i mučen in umorjen na Dolenj-iker je tako lepo povesti skem pri Kočevju. Nekaj ted- dovedno sem se ozrl P^s nov za njim Pa tudi Janez i kateri, neki je bil s t®^ t ravno tam. Ne Francetovega' som. Pa vzdigne J ne Janezovega gifoba nimamo J Rr.de Trošt, pokaže ^.F dema, pa za Janezov grob še j name in me zašpeca: nekoliko vemo, kje je, a za! bil, gc,-p;d učitelj!" M ' zaPlC h th ki v0i v'e- Gospod G angel ] "po petju boš ostal svoje žive oči in krat^^j Francetovega pa sploh ne m o. Mama so umrli spomladi 30., _ „ „ ____ j aprila 1943 in sicer po .dolgi in \ Vidite, gospod učit^ ^ mučni bc-lezni. V grob jih je 1 sem bil prvič v svoj®' spravilo samo trpljenje in pre-Jnju, pa še danes ne stano gorje. Koliko smo užili samega strahu! ! Pa ljubi Bog jih je vzel k sebi predno je prišlo najhujše,, da niso dočakali smrti obeh sinov — Janeza in Franceta. Mama s° umrli v Starem trgu, ker so nas bile i-talijanske oblasti izselile iz Podloža v Stari trg še v jeseni 1942 in smo bili tam do druge jeseni, to je, do smrti obeh bratov. Dragi stric! Vi si niti predstavljati ne morete koliko smo prestali trpljenja in gorja v (Nadaljevanje na 3. strani) veiVi Pa ko sem vendar tako fle" • \-el, da jc bilo kar J. j si/pa Trošta sem koj d o brcal za dej za šelo ^ ji stil šele, ko mi je SV? ^ bil, da me ne bo nik0'^, f špecal ali zatožil, , mo." Mennda __________. val, ker gospod $ ol2e P1 -ip- i sem lepo P'. smejal, da so mu ^ti v oči. Najbrž sem lil, ki sem bil tako P . kaznovan. No, bom pa še ju kako sem opravil P1' tli 1 » • CA n L >r ! ^ C * Š fcis % Ji L 'O Svetnik w KHERlSKA DOMOVINA, FEBRUARY 5, 1946 ravdarska strast gotova propast BESEDA OD SVOJCEV DOMOVINE IZ Po resničnih virih spisal dr. M. D. na Gpb , Je napravil pritož-ktor- r, C; Pomagalo ni nič. ec mu je sedaj pi Kisov, da ker bi nič ne po- |galo. i K J'e zauPai v f|ee mrjU' j Dr ®raka j,: . rl i»todi J Je zanJ P®al in ^ L/ 60 kron posodil, da si % jC^V*rat' trikrat. V S jetnik • je naPravil drug ilttno f!P1ritožbo na Dunaj. ,■» Dni i 0 je trajalo, več % 1 ^sitev ^ Preden * Pri" " tem io IPa Pomagalo ni nič. Je šel k domačemu Sfc-ovili, če zve za i C* Scu- šel W1 v Ljubljano k j fori i deželnega sod-išča. !! . d ZVucld> da je sicer MJe»a'„ ,a 36 oče dobil kaj ,5 »vi P° zapuščinski raz- je, jjar". mu Je šlo, ali se-^ več dokazati ni mo- :ep I 1 fet5ad?dpStva goljufije— f)a Ovnu ^ t0 Se J'e Zg0" M\ uSpeha a ni imela nobe- io je a" Državni pravdni 1'rgel v koš! Seveda, h A, ia" r! J' »ičesar Torej lla.i bi bilo v _ Ne, Začel je zopet hoditi k sodišču. Ker so ga tam že poznali, ga ni nihče rad poslušal. Nazadnje ga je sodnik vendar sprejel, rekoč mu, da naj vendar že miruje; naj uvidi, da mu ni pomagati, če — je še pri pameti. To ga je silno vjezilo in odgovoril je sodniku v jezi in kar tako, da materine dediščine ne pusti, in sedaj še celo ne, ko je imel že take stroške, pa — če mora tudi očeta ubiti! Sodnik mu je nato ostro zabi-čil, da naj ne govori tako, sicer pride v zapor ali pa ga dado pod kuratelo! Odslej se ni več potikal po sodiščih, pa doma ga tudi ni trpelo.. Najljubše mu je bilo v gostilni. Žena je stradala, otroci so stradali, ali njemu, Lumbar ju, je šlo samo še po glavi, kako dobiti materino dediščino, kako se maščevati nad očetom. Svojo debelo zimsko suknjo, ki mu je dobro služila, ko je ob mrzlih dneh vozaril za prevoznika, je zdaj prodal za dvaj- d ar'š v gostilni mu Ud Je v je Lii si je mislil. Zdaj je vse pri kraju: ali da oče dediščino, ali pa . . . Par kronic je dal ženi. Prosila ga je, naj ostane doma, naj se poprime zopet dela . . . On pa je sklenil: tokrat še poj-de, samo tokrat! In šel je v Ta je precej | gostilno! a krivica se je nje-zgodila, in sve-se napravi še ovad- (Dalje prihodnjič) --o- neki restavracij i v (Nadaljevanje z 2 strani) tej vojski, pa tudi sedaj ževimo v še zelo težkih razmerah, saj nimamo niti svoje vprežne živine več. Pa kaj, saj za nas i-tak ne bo nikdar več nič dobrega, ko bi bilo že vse drugo dobro, nam je smrt zasekala pregloboke rane, da ne bodo nikdar več zaceljene. Smo pa tudi drugače gospodarsko in materialno zelo prizadeti od te vojske. Doma smoi sedaj same ženske, ta mlada, Janezova žena, Pavla in jaz pa dvoje Otrok od Janeza. Janezek bo novembra star šest let. Marica je pa v maju izpolnila štiri leta. Same tri ženske obdelujemo in vzdržujemo grunt, kakor pač moremo in znamo in kakor nam razmere dopuščajo. Pred nekaj tedni je prišla tudi Metka domov. Bila je ves čas v Ljubljani in bo ostala sedaj doma. Pavla je pa že en mesec težko bolna. K njej hodi zdravnik in ji daje zdravila, da se je še precej pozdravila, a zdravja pa še ne bo tako kmalu in tudi še potem, če ozdravi, ne bo za težko delo. Anica S. Nikodema (usmi- Za tetino smrt smo izvedeli šele sedaj, ko je Metka prišla domov. Ker tudi tukaj doma rfismo imeli ves čas vojske ni-kake prave poštne zveze, tako da nismo vedeli drug za drugega." * * * S tem se zaključuje prvo pismo, ki mi prinaša tako žalostna poročila in ki je obenem tudi odgovor na moje prvo pismo, ki je srečno prišlo v namenjene roke v domovini. Drugo pismo pa ponovi vse, kar je biloi pisano že v prvem pismu, je pa obenem tudi odgovor na kabelgram, ki je bil pred tremi meseci poslan od tukaj in je v pismu povedano, da jim ni bilo mogoče naizaj poslati kabelgrama, čeprav je bilo za odgovor plačano že tukaj ; rečeno je, da bi morali plačati še 500 dinarjev, za kar pa ni denarja in tako je brzojavka ostala doma. In tako je prišel odgovor šele Sedaj v pismu. V tem pismu je še povedano, da je bila ženska bolnišnica v Novem mestu ob času bombardiranja zelo poškodovana, da sta brata padla kot žrtve pri Kočevju na Dolenjskem in da ne vemo, kaj nam je še odmerjeno v tem kratkem pozem-skem življenju, pa saj smo pri-pravi j eni na vse in udani \ voljo božjo. Dragi stric! Pišete, da bi nam kaj poslali, zato bi Vas prosila, da nam pošljete vse. kar ne rabite, ker nam bo vse prav dobrodošlo, saj je ravne za obleko in obutev najhujše. Ta nesrečna vojska nais je pripravila tako rekoč na rob prepada. — Vaša nečakinja Francka.' P. S. V pismu je tudi povedano, da je moj bratranec, Ernest Tomec, profesor v Ljubljani umrl še leta 1942. And. Tomec. dat. Med temi smo bili pa tudi i li. To vam želita in vas pozdrav-mi. Ker se pa mi nismo hoteli j ljata France in Tone Rovan iz nješat v vojsko, smo odšli v J Martinjaka. so dorna prizadeti v vseh ozirih ljenka) je že več let v Novem j od te strašne vojske. Najhujše mestu v ženski bolnišnici. Ob P* Je. ko 111 vec P1'1 bP dobre- bombardiranju Novega mesta v ga in skrbnega gospodarja m jeseni 1943 je bila tako težko j se tako same ženske trudijo in poškodovana in ranjena, da! ubijajo z gruntom —z drugi-, van ai0vensko ljudstvo, ponoči so bilo njeno življenje v veli-1 mi ljudmi, z drugo živino in | hodili po hišah krast — živež, ži- Jakob Pirman je prejel pismo od nečakov Toneta in Franceta Rovan, doma iz Martinjaka pri Cerknici in ki sta sedaj v begunstvu. Pismo se glasi: Servigliano, 27. XI. 45. Dragi ujc in ujna. Po dolgem času se Vam zopet oglašam, ampak ne iz Jugoslavije pač pa iz Italije, kamor smo pribežali. Tukaj nas je dosti moških in žensk, pa tudi otrok, človek bi se kar zjokal, ko pomisli, da mora bežati pred svojimi lastnimi ljudmi. Ker mi nismo nič krivi ne ene in ne druge vojske. Mi smo hoteli samo delat in mir. Mogoče ste tudi v Ameriki že slišali in celo kaj dali za partizane. Ti so ustraho- je največkrat brez vsakih sred- ici nevarnosti, ker je bila dva dni pod razvalinami. Tudi teta | štev. S. Ljudmila (tudi usmiljenka) \ "Pa Vam povem," pravi da-so pa umrli 9. decembra 1943 l.je pismo, "da Bog čudovito v Dultu pri Gradcu, kot begun- skrbi za nas, kadar je najhuj-lca, ker so namreč nemške ob- še, pa se že kako preokrene. — lasti pregnale vse čč. sestre iz J Čutimo iz dneva v dan, da nas Radeč in Hotemeža že 1. 1941. j naši dragi rajni — mučenci — V neki restavraciji v Sanj Tudi č. g. dr. Al. Nastran, I iz nebes podpirajo in prosijo Franciscu so imeli navado, da Misijonar - lazanst v Ljub ja-j Boga za nas. Veliko smo ~ če so gostje vse pojedli, kar | so umrli letošnjo spomlad. I prestali raznega gorja m Uttii lur v koš! mibar, vse drži z i. - je j F revne . . . SDWmS tudi odvetnika v lii' '• '■; --i i%utifsinu - iia l4 pmbar je bil obso-. Vt' ZaPora. Pritožba S jI ' mčesar pomagala. NN odsedeti! , je dolg strašno Je zdaj vložil ra,di razžalje- ne, Je begala od a d0, tia >,.. ^anca, da je dobiva- 2a in tiščim," pa le ni sol. jim je bilo servirano na krožniku, da so dobili 10 odstotkov popusta pri računu. i SI A l. i OGLASI "j --- Sc lahko takoj vselite! Naprodaj je prvovrstna hiša za 2 družini 6 sob in kopalnica spodaj, 4 sobe in kopalnica zgo-rej. Vse prenovljeno; podi iz trdega lesa. Beechwood Realty OR 3713 GA 6079 | (28)' Ljubljano, kjer smo bili malo bolj na varnem. Ko pa partizani e niso hoteli odnehat, je pa to Nemce še bolj ujezilo, da so rekli, da bodo vse kar nimajo zasedeno, porušili. Pripovedovali sc jim naši ljudje, da je tam mnogo takih, ki niso prav ničesar zakrivili in tako. so morali v j tej usodni uri vsi naši pošteni1 ljudje prijeti za orožje, da bi se rešilo, kar se še sploh rešiti da ter obvarje vsaj domačije. Bili; smo v vednem strahu in trepetu.; Odkar sem šel od doma je mi-! nilo že dve leti. Nekaj časa sem | bil na Rakeku, potem v Ljubija-1 ni in sedaj sem pa tu v begun-1 stvu. Naj vam popišem še malo na-' še domače razmere, že leta 19321 1=0 nam oče umrli, nakar sem jaz,' France, prevzel grunt, Janez je še kar naprej študiral, Matija je bil tudi v šolah, ta mali Tone se je pa učil v mehanični delavnici v Cerknici. Micka je služila 15 let v Beogradu in brate zaklada-la, da so lahko študirali; jaz in mati sva pa delala doma, da je bilo res fletno in prijatelji smo si bili med seboj ter skrbeli drug za drugega. Popravili smo hišo, da je skoro vsa nova, prav tako hleve in skedenj, naredili nov kozolec in v hlevu pa je bilo osem glav živine ter šest velikih prašičev. Prej ko smo zbežali, pa smo imeli še samo eno kravo, eno DELO DOBIJO Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje žen&ko e» hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plač« Poln ali delni čas 8 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:4Q |j. Zglasite se r Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-rar zanima, naj se zglasi na 960 E. 185. St. (x) Delo dobijo Sprejme se strežkinja in po-teličko in eno svinjo, drugo je mivalka posode. Plača od ure. Hi ni Ui in,, mogel> nobena go-t%il m hotel da Nekd'r Soba se odda Odda se opremljena soba za dekle ali fanta. Vprašajte na ničesar j 10g3 Addison Rd. (26) sveto-i - Hit „ mu je ** Dr?raf milostn° I Na West Side sv'tlega cesarja, > Naprodaj hiša za 2 družini1 o Veličanstvo bo ■ blizu Triskett Rd; 5 in 5 sob, do-: J' st«rir astem' da se po- ] bra investicija, garaža za 2 avte,1 L v° J. a mu krivica. Za Je bilo zastori, zimska okna; davki $65 zopet na pol leta. s pojasnilom, ni. Potiem je Clifton Realty BO 0911. AC 2471. novcev, ali prošnja! iN s^Oči »lf1' a I',m, ex,r0 scroping around the kitchen will hasten the retjrn S, ,V°3cd »ops. laundry soaps, floating soaps, nylon stockings, cotton sheets, 9 »ti*' »tka 10°ps, laundry soaps, ..„T , . ,t leum and hundreds more needs. Industrial fats and oils are still terribly ^J0^ your used cooking lot helps moke up the deficit. Continue saving '"'"9 it into the meat dealer He pays four cents per pound. Pogled na oljne rafinerije, National Refining Co., Findlay, Ohio. Pet razstreli) je užgalo olje in gazolin, ki je bil shranjen v velikanskih tankih. Dva delavca sta bila pri tem ubita. Ogromni oblaki dima so se visoko dvigali, ko je ogenj vršil svoje uničevalno delo. vse šlo v tuje roke. Pri vsem tem smo morali pa še molčat. Tako sc delali in dejali oni iz gozda in seveda niso ničesar plačali.. Dragi ujc in ujna, tu sva z bratom Tonetom. Brat Janez je pa na neki fari v Avstriji, še prej pa je bil na Rakovniku. Novo mašo je bral leta 1942, ko so bili še Italijani pri nas in takrat je bilo še nekako za živet. Doma pa smo pustili mater in sestro Micko. Najbolj me skrbi, kaj je z njima. Mogoče Vi kaj veste, kako je sedaj v Jugoslaviji dobro, pa vam povem, da če vam kdo! vedno s puško grozi, potem si že lahko mislite kakšna svoboda jej to. Boste rekli: zakaj smo šli od doma? Pa saj mi ne boste ver-j jeli, če vam povem, da so iz' mnogih vasi, ki so bile bolj blizu gozdov in na samem, ljudje kar vse pustili in bežali pod varstvo. V Grahovem so partizani vrgli v ogenj 35 živih ljudi in to stare, kakor je bil stari Kovaček, ki je, menda vaših let ter Pela-nov Miha star 80 let itd. Pri Krajcu so vse tri hiše razbite. Matjaž se je bil preseli! z vso družino v Ljubljano in tudi mar-tinjski Cesar. Iz Loža je tudi skoro vse bežalo. Sploh si ne ,.morete misliti take zmešnjaVe. Vse to gorje so pa povzročili le domači partizani. Z vsakim narodom ali vojsko, ki je šla tu^sko-zi, se je dalo pogovorit in so bili kot ljudje, s partizani pa je bila le puška in ta je tudi opravila svoje delo. I Oba z bratom Tonetom, ki sva i sedaj tu, vas prosiva kake pomo-j ti — kakšen dolar, ali če bi bilo I mogoče, da bi tudi midva prišla k vam, kajti tu n imava sedaj ničesar. Tone zna vozit avto in ac tudi precej razume na s;troje, delal je že v Ljubljani na kolodvoru. star je 28 let. če bi nama i mogli pomagati, da bi prišla v Ameriko, bi vam vse pošteno povrnila. Prosim vas tudi, če ve-j ' ste za naslov Toneta, mi ga po-! šljite, da bom tudi njemu pisal. Prosim vas, ne pozabite naju. j Mogoče ste že pisali ka.i v Mar-j ! tinjak, ali kaj vam bodo mogli : oni popisat pa ne vem, ker tam i je vse P°d cenzuro. Vem, da bo-1 ste reklj, da mogoče pa le ni vse j res. tako, a vi ne veste kaj je komunizem. Saj tudi mi nismo : verjeli prej, sedaj pa dobro ve-i'mo kaj je. Prosim vas, da nama j kaj pišete in potem vam še ' kaj več popisal in poslal tudi najine slike. K sklepu vam želiva vsem skupaj prav vesele božične praznike in srečno novo leto, da bi jih učakali še mnogo zdravi in velse- Delo podnevi ali ponoči. Zglasite se v N. Y. C. R. R. YMCA 615 E. 152. St. _«______________ (25) Pranje in čiščenje ženska dobi delo za pranje in čiščenje kuhinje v restavrantu. Dobri delovni pogoji. Katero veseli naj pusti ime in naslov v uradu tega lista. ■ (25) ženske za čiščenje Poln dnevni čas od 6. z j. do opoldne Plača Stalno delo Zglasite v employment office 5. nadstropje Win. Taylor Sons & Co. ____ (28) Za hišna dela Iščem žensko za splošna hišna dela in da bi skrbela za 2 fantka. Dober dom in plača po dogovoru. Zglasite se po 6 uri zvečer pri H. B. Keller, 5516 Carry Ave., zgorej. (26) MALI OGLASI " Dve hiši naprodaj Radi odhoda iz mesta se mora takoj prodati 2 hiši na enem lotu. Vprašajte na 1227 E. 172. St, med Grovewood in Waterloo Rd. _ (25) Peč naprodaj Naprodaj je White Star plinska peč; iste ta m se proda tudi furnez; jako zmerna cena. Vprašajte Vincencia Pjevec, 1019 E. 66. Place. (28) Novo vodstvo! Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. (M-T-x) Ako iščete dobrega popravljalca za vaSe čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARŽ LIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tuea. x) JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY PRANCES ZULICH, licensed agent IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD ^W&'tiiiiVl- AMEKISKA DOMOVINA. FEBRUARY 5, 1946 od gruče ljudi, ki so vlekli iz žareč. Sam zlodej je kuri pori jega to in ono. — Bo res voj-1 šast. spredaj je bil, iz peči je kuna? Nu, tako kmalu še ne. Res,' ka\ črn, pa roge je imel; da, JJ z Alemanci stoji slabo, Brjanijo Skuk ga je videl na lastne oči. S-j žugajo pomendrati prej ko prej. 1'og prizanesi Skuku in ne pogu-' Ali brjanska vojska se priprav- bi ga spričo tega, saj se ne mara ttjjlja in vsa dolina je budna. Vse'peljati s to poštajno nikoli več. ^ sluti spopad, vse ga prerokuje/ Nak. Ljudje so se križali in od-in borba bo strahovita, take še mikali od Skuka, ki je videl in i i ni bilo. Na oni plati pa škilijo skusil take strašne stvari. Bog Ligurci, kako bi vpadi; v deželo.! mu grehe odpusti! Potem pa še se vname boj, bo zagorelo tu-! morje je videl v pristanu in la-Pogorje. Vse preži, vse slai-'dje, tako velike kot Svetovit, če Trop vojakov je prikoračilo ko šlo, dalje pa težje. Gospodom ša čimprej pogoltniti to krotko,I ne celo večje. En sam dimnik na na vas. — Hej, hej, branci! je curljal s čela pot — in ko so,ya rodovitno Brjanijo. In koliko' ladji je bruhal več dima kot ga Ljudje so obstopili te svoje | si hoteli družipe položiti pod ro-j stane ta neznosna tišina. Kaj i premore vsa fara svetoviška. Saj ljubljence: saj so bili sami vi- rok, so jim zdrknile na tla. Lju-jvedo Pogorci, koliko daje Brja-1 ta svet se mora končati, pogre- nija goltu sosedov! Koliko vreč znil se bo spričo takih grehot! ŽIVI VIRI IVAN MATICIC šin j ski, sami domači sinovi. Pri-jdje so se smejali na glas — in šli so iz doljanskih vojašnic'gosposke "žetve" je bilo konec. domov na žegnanje. Ginjeni so1 jini segali ljudje v roko, matere jih kar objemale, očetje jih sprejeli ponosni. A so bili kar modri ti zali mladinci, ti zastavni dečaki. Večina jih je bila od pehote, izpod gorskega prapora. Imeli so zelenkast kroj, jopiče tesno prepasane, lahke, nizke škornje, tesen klobuk zavihan naprej. Nekaj jih je bilo od kcnjice. Ti so imeli visoke škornje pa irhaste hlače, na čepki jim je vihral šop konjske grive. Tavžljev je služil pri topovih; na čelu temne čepke mu je žarel rdeč zabel j. Res junačni dečki ti brjanski branci! Matere so jokale od sreče, silile jih domov, na pogostitev; možaki jih pa vlekli k mizam, pit; nu, branci so tiščali samo k lipi, do devojk. Medtem so jo ubirali višinj-ski jezdeci proti Zoranju in se srečali z zoranjsko trojko, ki je kopitala na Višinje. Obhodni dir. Kje je lepše? Katero rajanje sijajnejše? Na Zoranju so bili pri "žetvi." Deve, strnjene ob lipi, so se zibale z životom, valovile, sramežljivo pomežikale ženinom. Ti so se jim bližali po-skakovaje. Cim bolj so se bližali dekličem, tem močneje so one valovile. Zdaj so se ženini naglo spognili do tal, pa je zavihtel vsak svojo družico kvišku. Godci so urezali poskočno — in ženini so poskakovali z deklici v naročju, naprej, nazaj, v stran. Potem si je spravil vsak svojo Pred Tisljevo krčmo je stala gruča brancev, obdana od ljudi. Onj od pehote in konjiče so bili kar nekako bolj v ozadju, kajti kovanih klasov mora čez mejo.1 Branč je bil skoro utrujen od Pogorci ne vedo, kam gredo te- tolikih čudovitosti — in kar do-žke davščine, ne, nič ne vedo. | mov se je zavlekel. Avemarijo Višinjci poslušajo te zle vesti,! je odzvonilo. Bršlinbv Velijč je kar mirni, nič se ne vzburjajo,'Pa oprezoval na Jasinju pod mizi. — Vina, za vse Jasinje! boko basirali ti razigrani fantje, cu se je prikazal v mese^® — Tu so ocejali poliče še daljni ki jih je bil razmajal .veliki dan.1 cvetoči obraz. Skozi na' gostje: Kicar in Zavaluh iz Za- Od časa do časa se je kdo odtr- roženkravt sta si šepd lazov, Medar iz Zapotoka, Semen gal od gruče in izginil v bledi ko in kje naj si razodene^ iz Lipeljske pristave, Oskubar mesečini. Kolarjev Jernač se je'sladko skrivnost? Mor® prva sta bila na Zoranju Park-|>^amo ^maj^jo z roko Nu Po-i oknom krčme. Notri je bil vrišč ljev in Loparjev. Vse ju je ogle-j g.Qrci se ne boje nikogar odbije davalo z nekim svetim strahom prav ko samega velikega vojvodo; nihče si ni upal stisniti jima roke. Dva strašna grmavsa, dva bivola brjanske vojske! Lo-parjevemu je visela ob škornjih težka sablja, glavo mu krila visoka črna krčma, na ramah je imel kite iz konjske grive. Služil je doli v Tržcu pri krdelu ju- jo samega zlomka, če pride. Ale-mance naj raztrga Perun, naj jih posekajo bivoli. Ligurcem naj besi izpijejo kri! — Prav, m tru«č, in sopara in dim se je valil skozi odprta okna. Z miz je curljalo vino in objestni fantje in možje-so metali po mizah srebrnce in ržence, krčmarjeve ali Pogorje bo pogorelo in br- hčere vlačile polne bokale in ma-janske dežele bo konec. V niža-' jolike. Potem pa je vstal možak, v,ju vre, tam slutijo opasne ča-da bi udušil objestnost fantov se. Brjanija je zorana, pqseja- pa je potrkal z zlatim klasom po na; če bi bila še divja ledina, bi " imela najbrž mir. in Smetana in Orehovja, Stržen'motal mimo Kresovega kozolca in ičjapec z Razval. V kotu je se-' pa vlekel lestvo. Kresova Neži-dela gruča zoranjskih fantičevJka mu je bila razkopala srce, pa Prišli so iz gole prešernosti sem.'ga je vleklo z neznansko silo pod Pa se je pričelo polagoma pre-'njeno okno. Ni se zmenil za bev-klanje radi mlajev. Kateri je skanje psa, kar pristavil je lestvo bil višji in kateri debelejši? Vsa-' k dekličini izbici pa se spel gor. ka plat je gnala svoje. Nazadnje "Nežika! Spiš?" je šepnil je skočil nekdo od jasinjskih pa skoz priprto okence. Ne, ni spa-usekal po mizi. Bojna napoved,'la. Kako neki, saj je čakala ogenj v strehi! Hiša se je spo-j nanj. Napol oblečena se je pripadla, zamajala in se nesla sun-j bližala po prstih — in pri oken-koma ven. Zoranjski so bili podi kapom, otročad bežala izpod oken,! Velijč Brjlinov pa je ostal in gle- j-^-— dal boj. Vse natanko je hotel videti, kako se ta reč zonegavi. Pa je p'ristopi] nekdo in ga opla-! zil s polenom čez pleča, čemu, j bi rad vedel Velijč. Ko ga je oni! ponovno ubrisal, tedaj je dečalc doumel, kako se ta reč zaključi. Usmodil jo je proti domu — in zanj je bilo žegnanje v kraju. Za druge še ne. Dekleta so drhtela v umnatah pa niso mogle zaspati. Na višin ju so peli fantje. Na široko so zatezali in glo- pri belem dnevu? Ma»',l!; vasi, za vrtom, za ograd0, lo gori pri cerkvi ? Saj . očito pohujšanje! Nihce vedeti za njuno srčno b°J mesec in noč. Mili Bo& . to hudo! Jernač je Potr,j seni bo moral v vojak®' ^ njici je vzet. Saj se je ® junaško izkazal na kP.j ga je videla in kar škodovala. Used Fats Help Paint Ho r.akov, onih, ki so jezdili žrebce i . in so jim vihrala prek glav rdeča' Ljudje so postali tihotni ter j praporca. Parkljev je imel rde-1 se poslavljali od brancev. Bi jih J če hlače ,težke škornje, prek povabili v krčmo? Ne, branci i oprsja surovo usnje, na silnih : morajo do, služba je stroga. Bu-zapestjih usnjene obroče, prek din°v Branče je stopical nemi- Slišal je pa ne more prav ram in za pasom močna jermena, na visoki beli kučmi rdeč vojvodski znak: glavo bivola. Silen je b.il Parkljev junak, brke košate liki sam vojvoda. On je služil prav tam na samem Vidovem polju, pod vojvodskim praporom, pri samem knezu Bojar-ju. To je bil trup udarnikov, cvet brjanske vojske. Stotina izbranih levov iz vse države brjanske. Kadar je pretila nevarnost, so si obesili na prsi po dve sekiri, zajahali žrebce, pa se po- ren. doumeti. Zakaj naj bi Višnje pogorelo? Kdo ga bo zapalil kar tako na lepem, vpričo najlepšega rajanja? Bosec tava sem in tja. Pred Skukovo hišo uzre gručo ljudi. Kaj je tam? Branče jo odpeta tja. Skuk sedi na! klopi in beseduje. Okrog njega I gneča, na oknih slone ženske, v I vratih zijajo otroci, vse posluša! Skuka. On je bil v Svitanu; nje-, gov sin služi tam pri mornarjih.' In Skuk pripoveduje, kako se je j vozil z železno kačo: od Doljanej stavili na čelo vojske, se zaseka li v sovražne roje, razbijali in Prav v Svitan. Kako je to šlo! podirali — in Alemanci niso Pošast Je smodila kot bi jo mogli udušiti brjanske zemlje, sam zlode' nažigal. Skuk se je ifi Ligurci se je niso upali poho- bi> obesil na okno vagona pa je vi-cjjtj i del dim spredaj in zadaj, vse se i h k v i Parkljev je govoril malo, kar J kadil°' je s"lodiU; H pod desno roko, levo uprl ob bok,; ^ ^ y t stajna. Da videl je celo pod ko- pa se zavihtel na peti. Gorjanovi . ^ n v„ lesi ogenj, tir sam je bil cisto je pobasal Tisljevo kar pod levico. Glej, glej! Ljudje so se, spogledali : ta je resnični ženin! On-, ji je s tem izpričal pred vsem zbranim svetom, da jo namerava je stal tu. Včeraj v jutro je šel na pot, a je šele prišel. Vsa vas strmi vanj, ga obožuje. Prej " se niso zanj niti zmenili; kaj bi ™ bajtarjev sin! Zdaj je pa tako izredno odlikovan. Tudi Loparjev je molčeč, ta bajtarski sin, a tako časten junak. Glejte, glej- 4. _ .. , .te, neki pobec se je približal ljudje. On se je pa vihte z njo ParfcUeve £igto k nogi in M moder, kot bi tiščal pod pazduho rdečih ^ zaklad. Ko jo je postavil na tla, si je potisnil klobuk po strani in peljal nevesto okrog lipe k stojnici. Tam ii ie kupil veliko, le- ,