DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20.	— Naročnina:
mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. •— Poštni čekovni računi:	Tret štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto IV. - Štev. 26
Trst - Gorica 30. junija 1950
Izhaja vsak petek
Narod in njegove turisti
Ko smo pred leti zapisali v prvih številkah našega lista, da vstajamo zato, ker nam je narodna dobrobit pred vse ostalo, zato, ker postavljamo narodne koristi pred interese svetovnih nazorov, so nam zakričali, da smo reakcionarni, da se sklicujemo na preživele ideje devetnajstega stoletja. To je bilo v časih komunističnega zmagoslavja, v zlati dobi komunistične edinosti.
Ko smo pred letošnjim občnim zborom Slovenske demokratske zveze za Svobodno tržaško ozemlje zapisali, da so potrebe našega naroda prvo in osnovno merilo našega delovanja in da je njihova zadovoljitev naša glavna težnja, so nam z druge strani zopet odgovorili, da narodnostne vrednote prav gotovo ne morejo biti niti v politiki višje od svetovnonazorskih. Ob tej priliki smo celo ponovno čitali že zastarel očitek: oče je bil liberalec, sinovi pa so postali komunisti. Nismo liberalci, hočemo biti samo zavedni Slovenci, a prav zato nas je tako gledanje neprijetno presenetilo. *
S filozofskega stališča imajo najbrž naši očitkarji prav. Za splošno duhovno usmerjenost posameznika je res najvažnejši njegov svetovni nazor. Toda v političnem pogledu stoje stvari drugače. In mi smo takrat govorili o politiki in tudi to, kar pišemo danes, pišemo kot politiki.
Politika je praktična stvar, borba za močanske položaje, ki naj življenje urede po določenih vidikih. In taka ureditev, če hoče biti kaj vredna, mora prinesti narodom, nad katerimi je izvajana, največje dosegljivo blagostanje in največjo dosegljivo srečo. Zato so za politiko merodajne lahko samo narodne koristi in potrebe. Kdor predpostavlja v politiki svojo svetovnonazorsko usmerjenost narodnim potrebam in koristim, ta ni več daleč od tega, da bo na ljubo svojemu idejnemu nazoru odstopal od narodnih koristi, jih celo gazil in po potrebi tudi prodajal.
Vse je- odvisno od prvenstva, ki ga dajemo posameznim vrednotam,. Eno je filozofija, drugo je praktična politika. Ena dela v miselnem svetu, druga pa v stvarnem življenju, ki ga v primeru enuige obvezno in z zakonsko močjo prisilno urejuje po svojem programu. In sedaj si predstavljajmo, da dobe v roke oblast ljudje, ki jim je njihov nazor vse, katerim je njihova ideja edino in neovrgljivo merilo za sleherno dejanje. Potem se ne bodo ozirali na narodno trpljenje, ne bodo se vprašali, kaj je narodu prav in kaj ne. Saj je ideja pred narodom! Sli bodo svojo pot, brezobzirno uničujoč svoje nasprotnike in tekmece.
Kdor postavlja svetovnonazorska vprašanja tudi v praktični politiki nad narodne, koristi, ta ne more priznati, da ima v poedinem primeru prav morda tudi njegov nasprotnik. Za takega obstoja samo »nezlomljiva volja, da stre s v o j e g a sovražnika in iztrebi njegove sledove povsod, kjer koli jih bo zasledil n, kakor je to pred nedavnim zapisal neki naš tednik, ko je prikazoval velikonočno številko mladinskega glasila. Tak človek je v politiki nujno nestrpen.
Obravnavano gledanje se kaj malo razlikuje od krilatice: »Kdor ni z nami, ta je proti nam! Samo mi imamo prav!« Ali se pod temi vidiki lahko ustvarja resnično demokracijo, je potem druga stvar. Od fašizma, hitlerizma, frankizma pa tja do komunizma nam praksa kaže, da je to nemogoče. Zato bi bil skrajni čas, da prenehamo z mešanjem poj mov. Politika mora služiti narodnim koristim, in ker je istočasna služba dvem gospodarjem nemogoča, ne more politika služiti svetovnonazorskim idejam, a ko bi taka služba lahko pomenila zapostavljanje narodnih koristi. Tega se mo ramo jasno zavedati.
Vsakdo lahko pripada kateremu koli svetovnemu nazoru, toda v praktični poiUifci se nikdar ne bi smel povzpeti do trditve, da mu je •njegov svetovni nazor več kakor pa narodna korist. Lahko se povedo stvari drugače, tako kot jih razla gamo mi, ki zagovarjamo n. pr. v politiki krščansko usmerjenost, vzgojo in moralo, ne zaradi tega, ker bi jo sprejemali ne glede na narodne koristi, temveč prav zaradi tega, ker smo prepričani, da bo na krščanskih moralnih načelih u rejeno medsebojno življenje najple-meniteje, najsocialneje, in ruijsreč-neje. Sprejemamo določen svetovni nazor torej ne zaradi tega, ker bi
apad na Korejo
Amerika vstaja v obrambo demokratičnih svoboščin
Bel 'mirovni golob, ki so ga komunisti slikali in lepili po vseh zidovih, ko so proglašali svojo mirovno ofenzivo, je imel kaj kratko življenje. Ugonobili so ga njeg-jvi lastni gospodarji v trenutku, ko so komunistične čete v nedeljo dne 25. junija v zgodnjih jutranjih urah prekoračile 38. vzporednik, ki je tvoril začasno mejo meid področjem demokratske Južne Koreje in komunistične (Severne Koreje.
iNd :zigolj naključje, da so rdeči korejski komunistični totaliitarci izvršili svoj napad nepričakovano in da je vojna napoved sledila šele pet ur potem, ko so njihove čete že prestopile mejno črto. Tako je postopal tudi Hitler, ki mu je bila nedelja, božji dan, najljubši čas za začenjanje njegovih izločinov proti miru in svobodi drugih narodov. Na korejskem primeru .vidimo, da se rdeči totalitarci ne marajo odreči temu totalitarnemu izročilu. Totalitarizem menja barvo, enkrat je črna, drugič rjava in danes rdeča, toda njegova narava ositaja vedno is,ta.
Napad je prišel nepričakovano in zato je tudi dosegel znatne začetne uspehe. Ze drugi dan so sovražne čete prodrle do predmestij prestolnice, v katerih se še 'sedaj vrše o stre borbe. Nadmoč v zraku in razpolaganje z oklopnimi sredstvi, proti katerim čete vlade Južne Koreje niso imele primernega orožja, je bilo odločilno za prve uspehe komunističnih čet. V ponedeljek so nekateri listi že javljali, da je prestolnica padla, da se je vlada iiz Soula umaknila proti jugu itd. Toda leta-la, ki jih je dal ameriški vrhovni poveljnik na Japonskem, Mac Artur, na razpolago Južnim Korejcem, in poslani protitankovski topovi" so; kakor vsaj i-zgleda, znatno izpreme-nili položaj.
Tako so potekali prvi dogodki, vsaj v .kolikor nam jih opisujejo prva, v splošni začetni zmešnjavi ‘Zbrana poročila.
Toda korejske zadeve ne smemo gledati kot nekaj omejenega. Vso njeno važnost zapopadamo šele, a-ko upoštevamo tudi njen splošen pomen.
V korejskem primeru je komuni-
Napad
izem prvič prešel od taktike notranje infiltracije, revolucij in meščanskih vojn k odprtemu konfliktu. iSvojo potezo je spremljal ’elo s, čeprav (zapoznelo, vendar pravo vojno napovedjo. Ker ni šlo ilzlepa, ker ni mogel uspeti z notranjimi nemiri, je odkrito in v brk vsem mednarodnim obvezam uporabil surovo zunanjo vojaško silo, da bi zagospodaril med še edinim vzhodnoazijskim celinskim področjem, na katerem vladata svoboda in demokracija.
Namere
Moskva se v upor formalno ni vmešala, zato je -mednarodnopravno ne moremo smatrati za napadalca. Toda pri stvarni presoji moramo upoštevati, da je Moskva tista, ki je načrtno pripravljala komunistične čete Severne Koreje, jih organizirala in oboroževala za podvig, ki so 'ga sedaj napravile. In drugič, kje -smo še videli, da bi komunistični IStalinovi vazali napravili nekaj na svojo roko, brez predhodnega odobrenja sovjetskega Politbiroja? Zato odgovarjajo za izvršeno dejanje tudi kremeljski oblastniki, čeprav se zaenkrat skrivajo v ozadju.
Kaj so hoteli doseči komunisti s takim brezobzirnim izzivanjem, demokratičnega sveta, s takim kršenjem mednarodnih obvez, to bo pokazala bodočnost. Morda so hoteli samo preizkusiti reakcijo s strani svobodnega sveta, morda pa žele izzvati tretjo svetovno vojno? Toda v enem ali drugem primeru bi bilo za svobodni svet usodno, ako bi pokazal svojo slabost, ako bi klonil pred izvršenim nasiljem in na ta način priznal nadvlado surove moči nad pravico. Miru se ne kupuje s kapitulacijami!
. ,Ako id ,ayabodiu, sx&-. z, iiftlL .aij, manj bučnimi protesti končno brez
Zadnja poročila:
Seul, prestolnica Južne Koreje, je v sredo zjutraj padla v roke komunistom, toda napredovanje severnih čet je ustavljeno na reki Han.
V četrtek je general Mac Arthur v spremstvu časnikarjev obiskal korejsko fronto ter se je še istega dne vrnil v Tokio. V petek javljajo poročila, da so južne čete, ki jim je ameriška ponioč vlila novega poguma, zopet zavzele največje korejsko letališče Kimpo. Mornarica Združenih držav je obstreljevala mostišča, ki so jih v prvih dneh ustvarile severne čete na morski obali ter jim je z blokado odrezala njihove zveze z zaledjem. Ameriško letalstvo se uspešno udejstvuje v borbi proti napadalcu.
oboroženega odgovora proti oboroženemu zločincu dopustil slednjemu, da pogazi in uniči pristaše svobode in demokracije, potem bi to dalo napadalnemu komunitamu nove vzpodbude, novega poguma za celo verigo nasilstev, ki bi neizogibno sledila. -Ce bi mu uspelo prvo tako grobo izzivanje, potem bi komunistične države nadaljevale s podobnimi nasilstvi tudi po ostalih ‘področjih in celinah.
Zalto smo z napetostjo pričakovali, kaj Ibodo v danem primeru storile demokratične sile, posebno pa, kaj bodo napravile Združene države, 'ki nosijo po volji usode na svojih iramah v teh naših zgodovinskih trenutkih vso težo odgovornosti za ohranitev svobode in 'zapadnega kulturnega izročila.
V prvih dneh so mnogi zmajevali iz glavo in godrnjali, češ, zopet bodo demokrati izgovorili nekaj lepih besed, izrekli obsodbo, toda končno bodo priznali izvršena dejstva in nasilje bo slavilo svoje zmagoslavje. Drugi pa so izražali prepričanje, da se bodo Združene države zavedle usodnega pomena dogodka in da bodo primerno. z dejanji odgovorile na nasilje, ki ne spoštuje pravice* mednarodnih ustanov in obvez.
Veseli smo, da so imeli prav tisti, ki so verovali v moč demokracije, ki 50 se sicer zavedali njenega potrpljenja, toda, ki so obenem spoznali, da je 'z dejanjem, kakršnega so zagrešili korejski komunisti, ta čaša potrpljenja postala prenapolnjena.
Odgovor
Ako smo ob izbruhu 'korejske vojne ugotovili, da so komunisti prešli od prikritih načinov vojne k odkri-Jiro.vojjnim napovedim in k napadom z zunanjimi vojaškimi sflami,
potem smo obenem ponosni, da je ta nasilen podvig dobil obenem svoj dostojen odgovor. Demokracija je dobila svoje branitelje!
Obramba demokracije je od besed in materialnih podpor končno prešla k takim dejanjem, ki so edina sposobna, da vlijejo kršiteljem mednarodnega prava, obvez in miru dolžno spoštovanje do teh določil.
Dne 27: junija je tiskovni uirad Bele hiše oojavil kratko sporočilo, v .katerem javlja predsednik Truman, da je na poziv Varnostnega svata ukazal zračnim in pomorskim silam Združenih držav, naj priskočijo na pomoč napadenim četam Južne Koreje. Obejie-m pa je ukazal drugemu delu mornarice, naj prevzame skrb za obrambo Formoze, na kateri se nahaja Cang Kaj Sek z ostanki svojih nacionalističnih kitajskih čet. Istočasno je izdal potrebna navodila za ojačenje vseh azijskih postojank na ozemljih, ki so izpostavljena ali ogrožena po morebitni komunistični napadalnosti.
Združene države so torej v polni meri izpolnile svojo zgodovinsko dolžnost. Na Sovjetski izvezi je sedaj, da pokaže, kaj je hotela prav >za prav doseči z napadom, v katerega je pognala korejske komuniste. Sedaj ve, da se demokracija ne bo več umikala, temveč, da se bo branila. .In ta odločnost za obrambo, pripravljenost, da se enkrat Za vselej ustavi val komunistične napadalnosti, je močno dvignila ugled Združenih držav. Vsem borcem in braniteljem svobode in demokracije so s tem svojim dejanjem Združene države vlile novega poguma, novo voljo in vero.
Vsa odgovornost Iza bodoči razvoj dogodkov pa pada na komuniste, ki so ta plaz izzvali. Kar hočejo, to bodo imeli. Demokracija je vstala in ne bo več popuščala. * * *
Od srede  do srede_
21. JUNIJA:	Švedski	zdravniki
Mmeriški praznik neoiuisnosti
Pomen in značaj 4. julija sta se v teku ene in tri četrt stoletja stare zgodovine Združenih držav nekoliko spremenila. V spomin proglasa ameriške neodvisnosti je bil izprva dan veselja in nalivale, dan samozavesti svobode. Ker so bila leta, ki so sledila ustanovitvi Združenih držav, leta vojn in kriz, v (katerih je marala mlada država premagati najtežavnejše notranje in zunanjepolitične težave, je postal 4. julij kmalu dan manifestiranja nove državljanske samozavesti, dan priznavanja načel neodvisno-stne izjave in pripadnosti k prvi moderni republiki sveta. Ko so minila prva burna leta mlade republike in je država v raznih krizah uspešno branila svoj obstoj (približno istočasno s koncem napoleonske dobe v Evropi), je začel bledeti bojni značaj 4. julija in postajati počasi vesel spominski dan, dokler' ni končno postal dan sproščenja in počitniškega veselja pasjih dni; samo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, v državljanski vojni med Severom 'in Jugom, je za dobo te kri-ize dal povod še enkrat za svečane manifestacije domoljubne zbirke.
Določitev tega datuma pa temelji prav za prav na pomoti. Drugi julij leta 1776 je bil namreč tisti dan, ko so v Filadelfiji zbrani odposlanci 13 (britanskih kolonij sklenili, da
-še odcepijo od angleške krone in da ustanovijo zvezo »trinajstih držav Amerike«. Tega dne so glasovali odposlanci za »Izjavo o neodvisnosti«, ki jo je sestavil veliki državnik Thomas Jefferson: kasneje za praznik izbrani 4. julij je bil le dan uradne izgotovitve te listine.
Izjava neodvisnosti, rojstva listine Združenih držav, je v svojem prvem delu prav za prav samo filozofski traktat o človeških in državljanskih pravicah, pisan v slogu prosvitljene dobe. Sele v drugem delu našteva razloge, zakaj se hočejo prebivalci ameriških kolonij ločiti od britanske kraljevske krone, kar pa v ostalem združuje Listina s prijateljsko poslanico angleškemu narodu. Končno proglaša v končnem odstavku popolno samo-
mu podrejali naše narodne koristi, temveč zaradi tega, ker smatramo, da bo našim narodnim potrebam na ta način v določenih pogledih najbolje zadoščeno. Zaključek je na koncu koncev na videz res isti, toda izhodišče je drugo, zato je tudi iz tega izhajajoča politična praksa in gledanje drugačno.
O neposrednih ali oddaljenih narodnih koristih lahko obstojajo, kakor smo že dejali, različna mišljenja in lahko ima prav eden ali drugi. Pri svetovnih nazorih pa je diskusija nemogoča. Tam je samo en prav. Zato tudi vidimo, da se v zrelih demokracijah politične stranke razlikujejo po svojih praktičnih programih, ne pa po svetovnih nazorih. Ako hočemo tudi mi uresničiti pravo demokracijo, potem moramo Slovenci hoditi po tej preizkušeni poti in se moramo zavedati, da je politik poklican, da uresničuje in brani narodne koristi, ne pa
da se omamlja z zapeljivim zanosom raznih svetovnih nazorov.
Ako bi naš narod gledal _na tak način tudi v preteklosti, potem se nikdar ne bi pustil izigrati po komunizmu, ki mu je odprto izjavljal, da mu je vseeno, koliko Slovencev bo še ostalo pri življenju, samo da bo uresničena ideja. Zavedajoč se političnega prvenstva svojih narodnih koristi ne bi naš narod nikdar dopustil, da se na ljubo ideji ubija njegovo narodno zavest, kakor je to delal in deUi komunizem, ki je v svojem zmagoslavju pozabil, da ga je prav poudarjanje narodnih koristi dovedlo do zmage, ki jo je enkrat dobljeno nesramno izdal in izkoristil.
Zato upamo, da ne bo v bodočnosti nihče podpiral ponavljanja tako očitnih političnih, v bistvu nedemokratičnih zmot, na kakršne smo danes pokazali.	*	*	*
stojnost in neodvisnost dežele in poziva istočasno vseh trinajst držav, da si naj medsebojno v dobrih in slabih časih pomagajo.
Ta izjava o neodvisnosti in enajst let kasneje nastala ustava Združenih držav sta postali merodajni o-snovi političnega razvoja dežele in so zato globoko vtisnjeni v zavest naroda; verjetno je način vsakoletne proslave »Independence Day«-a, lahko samo zato zadobil značaj brezskrbne sproščenosti, ker dogodka, ki je predmet proslave, med prebivalstvom nihče ne ospo-rava in ker ni bil ta dogodek nikdar predmet političnih sporov. V ogromni povorki praznujočih izletnikov se zrcali konec koncev notranja strnjenost in soglasnost mladega naroda.
Konferenca o evropski prenaseljenosti
V teku so priprave za konferenco,, ri sta izrecno imenovani v izjavi na kateri bodo ameriški, britanski treh zunanjih ministrov, kakor tudi in francoski strokovnjaki razprav-1 Grčije, Nizozemske in Malte, ljali o 'Ukrepih, ki so potrebni, da
se odpravijo težkoče, ki izvirajo iz evropske preobljudenosti. Sporazum za sklicanje te konference .je bil dosežen pri razgovorih ameriškega, francoskega in britanskega zunanjega ministra v Londonu. V zvezi s tem so 13. maja izdali skupno deklaracijo, v kateri so izjavili, da je preobljudenost zahodne Evrope e-den najvažnejših vzrokov za tež koče in uravnovesje sveita.
Kraja in datuma konference še niso določili. Verjetno bo v juliju v Parizu ali Londonu.
Začetna razpravljanja bodo predvidoma samo med zastopniki Velike Britanije, Združenih držav in Francije, ki so dale pobudo za to konferenco. Kasneje pa bodo verjetno povabili tudi zastopnike drugih držav, to je Italije in Nemčije, kate-
..DEM0RR1CI30"
V juliju razgovori o Nemčiji
Kakor je izjavil predstavnik zunanjega ministrstva Združenih držav, se bodo v juliju sestali v Londonu predstavniki Združenih držav, Velike Britanije in Francije in bodo razpravljali o tem, kako bi se ustanovila skupina, ki bi preučila možnost, kako naj se konča tehnično stanje vojne z Nemčijo.
Predstavnik zunanjega ministrstva je podal to izjavo kot odgovor na vprašanje o poročilu iz Pariza, da je francoska vlada Objavila, da bo predložila, naj se izda izjava treh držav, da je prenehalo vojno stanje z Zahodno Nemčijo.
ITe države so v skupni izjavi o Nemčiji, ki so jo izdali njihovi zunanji ministri po konferenci preteklega meseca, ponovile -svoje stališče, -da mora Nemčija postopoma stopiti v občestvo svobodnih evropskih narodov. O napredovanju k temu cilju bodo sami Nemci odločili, je poudarila omenjena iizjava. To napredovanje bodo spremljali ukrepi, ki bodo omejevali sedanje zasedbeno nadzorstvo.
- specialisti za srčne bolezni so prišli na uraden obisk v Jugoslavijo.
— Francija se je izjavila, za sprejem LR Kitajske v Varnostni svet Organizacije združenih narodov. — Predstavniki egiptskih opozicijskih strank so sklenili, da bodo bojkotirali senat in da ne bodo prriznali zakonitosti sklepov, ki bodo v tem času sprejeti v senatu. — Ameriški republikanski senatorji zahtevajo, naj se krediti za Marshallov načrt Angliji zmanjšajo za 50 odst., dokler se Anglija ne bo pridružila Schu-manovemu načrtu za združitev zahodnoevropske iridustrije jekla in premoga.
22. JUNIJA: V Parizu je prišlo do prvih nesoglasij glede francoskega načrta o vrhovnem' organu »poola«: Belgijci in Holandci namreč izražajo najrazličnejše pomisleke. —- Italijanski vojni invalidi so demonstrirali v senatu, kjer so odklonili predlog za izboljšanje njihovega položaja. — Ameriški senat je podaljšal zakon o vojaški obveznosti. — V Beogradu je bila velika spominska svečanost o priliki devete obletnice nemškega napada na Sovjetsko zvezo. —- V’ Franciji so z upokojitvijo generalov Re-versa in Masta spravili z dnevnega reda najnovejšo »generalsko afero«.
23. JUNIJA:	Beograjska revija »Mednarodna politika« piše, da so mednarodna pogajanja med Beogradom in Rimom možna samo na podlagi dejstev o dejanskem stanju v obmejnem pasu med Jugoslavijo in Italijo. — Idrijski rudnik živega srebra jmznuje 450-letnico svojega obstoja. — V Jugoslaviji so aretirali skupino četnikov in ustašev, ki so hoteli ustanoviti teroristično organizacijo. — Anglija izjavlja, da ne more sodelovati na. pariški konferenci šestih zaradi »svojih koristi, svojih odgovornosti in obveznosti«, sicer pa »želi pomagati in ne ustvarjati težave«. .— Ugotovili so vrsto sabotažnih dejanj v angleški vojni mornarici.
24. JUNIJA:	Francoski vladni predsednik je podal ostavko celokupne vlade, ker mu je zbornica s 352 proti 230 glasovom odrekla zaupnico; gre verjetno za začetek akcije socialistične internacionale pod angleškim vodstvom proti klerikalni internacionali na eni strani, na drugi strani pa za posledico francoskega prizadevanja po ustvaritvi evropskega »poola« jekla in premoga. — Jugoslavija trdi, da Italija ne spoštuje pogodbe o ribolovu na Jadranu, kar dokazujejo pogoste zaplembe ribiških ladij v jugoslovanskih ozemeljskih vodah. — Grški maršal Papagos zahteva od Bolgarije severni Epir.
25. JUNIJA: Severna Koreja, ki je poa sovjetskim vplivom, je napovedala vojno južni demokratični ' Koreji; ameriški glavni stan je sklenil, da priskoči napadalcem lakoj na pomoč. — Na svetovnem nogometnem prvenstvu v Braziliji je Jugoslavija v svoji prvi tekmi premagala Švico s 3 proti 0. — Zaradi francoske vladne krize ni izključeno, da pride do razpisa novih volitev. — Zaradi padca francoske vlade je bilo pariško zasedanje evropskega industrijskega »poola« odgo-deno do 3. julija.
26. JUNIJA: Queuille je dobil nalog za sestavo nove francoske vlade. — Tito je pred Ljudsko skupščino javil, da bodo delavci odslej sami upravljali svoje tovarne. — Novi jugoslovanski poslanik v Londonu Brilej je izročil poverilnice kralju Juriju VI. — Ameriški poslanik v Moskvi Kirk se je po desetdnevnem potovanju po Sibiriji vrnil na svoje službeno mesto. — Sovjeti predlagajo izključitev kitajskega nacionalističnega jdelegata iz Zavezniškega sveta na Japonskem.
27. JUNIJA: Ameriške zračne in pomorske sile so na Trumanovo •povelje stopile v akcijo v vojni na Koreji. — Angleška vlada je dobila zaupnico z 20 glasovi večine, čeprav je Churchill ostro nastopil proti njej. — Queuille je vrnil mandat za sestavo nove framcoske vlade. — JVo seji Varnostnega sveta OZN je jugoslovanski zastopnik Bebler predlagal, naj se ponovi poziv za, prenehanje sovražnosti v Koreji, naj OZN posreduje med obema prizadetima strankama in naj povabi Severno Korejo, da takoj pošlje svojega predstavnika na sedež OZN; pri glasovanju o vojaških n-krepih proti Severni Koreji se je Jugoslavija izrekla proti.
POSLHillCH
SRBOm, HRIMTOm m SLOUENCEm
Akcijski odbor za obrambo Svobodnega trž. ozemlja
Tržaškim Slovencem v razmišljanje
Spričo oboroženega spopada na STO. Obe komunistični partiji sta Koreji in drugih visečih mednarod- naravnost tekmovali za zvestobo
Desti s tržaškega
Jugoslovanski narodni odbor v Londonu je objaivil pred kratkim (posebno poslanico na Srbe, Hrvate in Slovence. Poslanico so podpisali v imenu Jugoslovanskega narodnega odbora gg. Slobodan Jovanovič, Jov. Banjanin, Miloš Bobič, Bečir Djonlagovič, dr. Milan Gavrilovič, Bogoljub Jevtič, Radoje Kneževič, Krsta Miletič, Večeslav Vilder; podpisali so jo pa tudi člani centralnega odbora narodnega demokratskega odpora v domovini med vojno, gg. dr. Vladimir Belajčič, Adam Pribičevi^č in dr. Živko Topalovič. To je pnvi primer v emigraciji, da je neka poslanica podpisana od predvojnih političnih voditeljev obenem z zastopniki odporniškega gibanja med vojno.
Po zgodovinskem uvodu o razvoju svetovnih dogodkov po drugi svetovni vojni z vida spora med Zahodom in Vizhodom, prikazujejo podpisniki poslanice vlogo Jugoslavije za svetovni mir na splošno, posebno za Balkan, kar je sam predsednik Truman potrdil z izjavo, da .bo kateri koli napad na Jugoslavijo smatran kot napad na katero koli članico Združenih narodov.
Poslanica nato razglablja o pomenu Jugoslavije za razrvoj in bodočnost jugoslovanskih narodov ter pravi:
Demokratična opozicija komunistični diktaturi v Jugoslaviji ne zahteva niti ne želi enostaven povratek na predvojni politični, gospodarski in družabni red v naši domovini. Ona hoče razvoj in izpopolnitev političnih in socialnih u-stanov v pravcu sodobnih teženj v soglasju s svobodno izraženo voljo narodne večine.
Titovsko časopisje in tudi nekateri drugi listi so pod kričečimi naslovi objavili aretacijo 15. oseb, ki so se iz 'tujine vtihotapile v Jugoslavijo, da bi tam izvajale svoje politične akcije. »Ultime notizie« so se povzpele celo do trditve, da pripravlja kralj Peter državni udar, in stvarno najdemo ta očitek tudi v uradnem sporočilu jugoslovanske tiskovne agencije.
Toda, kdor prečita vest, ta bo lahko takoj ugotovil, da gre pri vsem za zelo napihnjeno zadevo. Med aretiranimi 15 osebami ni nobenega vodilnega poedinca. Vseh 15 oseb je bilo aretiranih v različnih časih. Aretiranci pripadajo popolnoma različnim političnim organizacijam od četnikov pa do u-stašev. Od prve aretacije v septembru 1948 pa do izadnje v juniju letos sta potekli skoro dve leti. Vidimo torej, da ni v vprašanju noben upor, nobena velika stvar. Zanimivo je kvečjemu to, da so bili poedincl kar po dve leti v rokah policije, ki jih je šele po tolikem času izročila sodnim oblastveni. Vsekakor zelo napreden postopek!..
Se zanimiveje pa bi bilo vedeti, kaj je prav za prav napotilo jugoslovanska oblastiva, da po tolikih protikominformističnih procesih pripravljajo sedaj vprizoritev razprave, ki naj zopet prikliče na javno pozornico kralja, Mačka in nekaj ostalih jugoslovanskih politikov. Saj so po titovskem mišljenju (e
V Parizu sta se vršili v letošnjem maju dve prireditvi, ki sta znova potrdili prisrčno prijateljstvo in živo duhovno povezanost med demokratičnimi Jugoslovani in demokratičnimi Francozi.
Dne 7. maja je bila brana v Kar-meličanski cerkvi v ulici Vaugirard slovesna služba božja v počastitev spomina vseh katoliških in pravoslavnih duhovnikov, ki so postali žrtve komunističnega terorja v Jugoslaviji, in obenem za vse, ki jih preganja brezbožni komunizem. Cerkveni obred je vodil pariški po-.možni škof, monsinjor Beaussart, profesor na »Institut Catholique«, eden pomembnih predstavnikov francoskega katolicizma. Maševal je slovenski duhovnik. Med številnim občinstvom so bili skoraj vsi pariški Slovenci, Hrvati in Srbi in zelo veliko domačinov. Slovesnosti so se udeležile mnoge vidne- osebnosti francoskega javnega življenja, med drugimi bivša ministra Louis Marin in Paul Bastid.
Prizadevni in požrtvovalni prijatelji jugoslovanske demokracije, ki vodijo tukajšnjo »Association des Amis de la Yougoslavie«, pa so v veliki dvorani »Ailiance Fransaise« priredili 19. maja zelo uspelo filmsko predstavo, ki je bila v iskreno veselje vsem, ki ljubijo naše kraje in naše ljudi. Pod visokim pokroviteljstvom vdove maršala Fran-cheta d’Esperey in vdove generala Leclerea, vojaškega šefa francoske-
Pri zbiranju emigracije in organiziranju državnega predstavništva naj bi služila naslednja načela:
1. Odpor naroda doma in napor svobodne emigracije morata biti organizirano vzporejena v borbi proti komunizmu in za vzpostavo svobode, .socialne pravice in demokracije.
2. Borbo proti komunizmu je tre-,ba voditi na načelih sodobne demokracije. Ista načela nas morajo voditi pri bodočem urejevanju države.
3. Svobodna Jugoslavija, ki je bila in je zgodovinska stvarnost in mednarodna potreba, je gotovo najmočnejše jamstvo za svobodo in napredek tako .srbskega kot hrvatske-ga in slovenskega naroda.
4. Jugoslavija bodi organizirana na demokratični in federativni o-snovi z osrednjim Narodnim predstavništvom in skupno vlado za vse državne posle.
Posebne narodne in državne zadeve federalnih edinic ostanejo v polni kompetenci posameznih federalnih vlad in federalnih narodnih skupščin.
5. Končna beseda o ureditvi svo-bojene Jugoslavije gre suvereni U-staivodajni skupščini, izbrani z občo, tajno in enako pravico glasovanja.
Odločitev Konsitituante mora stvarno odgovarjati svobodni volji narodnih predstavnikov večine S.-bov, večine Hrvatov in večine Slovencev.
To je kratka vsebina poslanice, ki jo londonsko vodstvo jugoslovanske emigracije javlja sonarodnjakom in ■svetu. Glede tega nas zanima stili-šče, ki ga bodo do poslanice zavzela vodstva slovenske, hrvaške in srbske emigracije v Ameriki.
osebe že zdavnaj politično mrtve. Cemu jih sedaj obujajo?
Na drugem mestu prinašamo vest o poslanici odbora jugoslovanskih politikov v Londonu. Kakor smo izvedeli se stvarno vrše stiki med jugoslovanskimi politiki vseh sitruj. In to pojačana delavnost je tista, ki jo skuša Titov režim s svojim zasilno pripravljenim procesom moralno oblatiti.
Sedanji jugoslovanski oblastniki prav dobro vedo, da resni jugoslovanski politiki ne odobravajo samomorilnih podvigov, kakršne so podvzele ©sebe,' proti katerim bodo titovska sodišča dvignila svojo obtožnico, niti se ti politiki ne ba-vijo s takimi političnimi akcijami. Ce se je Titov režim odločil, da u-porabi orožje prirejenega političnega procesa take vrste, poltem je to storil samo zaradi tega, ker je pač izbral to, kar je imel na razpolago. Pometel je, kar se je v teku dveh let nabralo v njegovih ječah, ki 'hranijo stalne rezerve za vsako priliko.
Bistveno torej nič novega. Ne gre za nobeno neposredno akcijo novejšega datuma. Kakor vsem diktaturam, so tudi Titu potrebni politični procesi, ki naj ohranijo javno mnenje v napetosti, da pozabi na lakoto in pomanjkanje, in da z njimi napade svoje politične nasprotnike. To je1 naloga, ki jo mora odigrati sedaj tudi teh 15 nesrečnežev...
ga osvobodilnega gibanja, so predvajali izvrstno izdelan barvast film o lepotah jugoslovanskih pokrajin, delo pokojne Miss Bliss Lane, hčerke nekdanjega ameriškega veleposlanika v Beogradu. Tretjina filma, morda najboljša, je bila posvečena Sloveniji. Tisočem prisotnih, med katerimi sta bila tudi kralj Peter II. in kraljica, je govoril spremne besede zvesti, neumorni prijatelj Jugoslavije Jean Bourgoin.
Svobodoljubni Jugoslovani so tudi ob teh dveh priložnostih lahko občutili, da na Zapadu niso osamljeni.
Prav tako se je sredi meseca maja v ruski pravoslavni cerkvi v Parizu vršil parastos za umrlim srbskim patriarhom Gavrilom. T. V.
Italijansko uijno sidišCe l Ljubljaii
Italijansko vojno sodišče v Ljubljani je imelo med okupacijo posla s 8.757 razpravami proti 13.186 obtožencem. Od teh jih je bilo 83 obsojenih na smrt, 412 na dosmrtno ječo, vsi ostali pa na ječo od ?0 let in manj, skupaj na 25.000 let. Na strelišču ob Dolenjski cesti so ■Italijani ustrelili 21, v gramozni jami 87, v Ciril-Metodovi ulici pa 24 talcev.
nih sporov med zahodnim in vzhodnim blokom je svetovno zanimanje za tržaško vprašanje stopilo trenutno v ozadje. To stanje je le začasno. Ob prvi priložnosti bo tržaško vprašanje zopet stopilo v ospredje kot mednarodno vprašanje prvega reida.
A zahodni zavezniki imajo interes, da ostanejo v Trstu, Sovjetska zveza pa, da odidejo. Slednja je zahtevala izpolnitev mirovne pogodbe z Italijo, zahodnjaki pa v odgovor na to zahtevo dajajo prednost neposrednim pogajanjem med Italijo in Jugoslavijo, ne da bi izirec-no preklicali svoj predlog od 20. marca 1948. za priključitev Trsta k Italiji.
iNiti Italija niti Jugoslavija ne verujeta v uspeh neposrednih pogajanj. Obe držita svoje adute krčevito v rokah: Italija zavezniški predlog od 20. marca 1948 in dejansko politično, upravno in gospodarsko premoč v Trstu na škodo tržaških Slovencev, z edino skrbjo za cono B., Jugoslavija pa dejansko posest cone B in svoj spor s sovjetsko Rusijo, ki gre v račun zahodnjakom.
Kompromisna rešitev tržaškega vprašanja z mirovno pogodbo j. Italijo je ustvarila pogoje za zlato bodočnost Trstu kot trgovskega em-porija za celo Srednjo Evropo po eni strani in za Obstoj in razvoj tržaških Slovencev kot polnopravnega naroda na tržaškem ozemlju na drugi strani.
To posrečeno mednarodno rešitev, na katero sta s svojim podpisom pristali tudi najbolj zainteresirani sosedni državi, Jugoslavija in Italija, je poznejši mednarodni razvoj postavil na glavo.
Razvoj v mednarodni politiki je seveda vplival tudi na razvoj na iSTO-ju samem. Takoj po podpisu mirovne pogodbe je bila ogromna večina tržaškega prebivalstva za čimprejšnjo ostvaritev ST.O-ja. Tržaški Slovenci razcepljeni v treh strankah, so bili 100 odstotno za
Kajjeanemškimitehničnimi strokovnjaki v Sovj. zvezi
■Nedavno so se vrnili iz Sovjetske ■zveže v Paderborn v zahodni Nemčiji nemški ujetniki. Pripovedujejo o nemških tehničnih strokovnjakih v Sovjetski zvezi.
Nemške inženirje tovarne za Jun-kersova letala v Dessau, ki so jih odpeljali v Sovjetsko zvezo, uporabljajo zdaj pri gradnji lovcev na raketni pogon v Krasnolenki, kakih 40 milj od Kujliševa.
Sovjeti so z njimi dobro postopali, ko so ti inženirji prispeli v Sovjetsko zvezo. Toda njihov položaj se je poslabšal, ko so izvežibali sovjetske inženirje.
Nemški strokovnjaki bi radi pobegnili iz Sovjetske zveze, a jih zelo strogo nadzorujejo. Nekaterim je uspelo pobegniti s tujimi ladjami v Odesi. Od lanske jeseni so pa Sovjeti znatno poostrili nadzorstvo.
Položaj amer. poljikik delaicev
Statistike poljedelskega ministrstva, ki zadevajo gospodarski položaj ameriških poljskih ročnih delavcev, so 'zelo zanimive. Število teh delavcev je v Združenih državah relativno neznatno: na 4,5 milijone kmečkih lastnikov odpade samo 1,3 milijona delavcev. To ima vzrok zlasti v dejstvu, ker so plače delavcev precej visoke, tako da mora zemljiški lastnik delati pretežno sam s člani svoje rodbine, ako hoče imeti iz zemlje primeren dohodek. Obstojata dve glavni vrsti a-meriških poljskih delavcev:	prva
vrsta dobiva hrano in ima stanovanje pri lastniku, kjer dela (teh delavcev je okoli 90 odst.), drugi delavci pa se 'hranijo v svoji lastni hiši in hodijo na dnino na razne kmetije. Povprečna plača prve kategorije je 92 dolarjev na mesec, druge pa 115 dolarjev. Z 92 dolarji se lahko danes v Združenih državah kupi 18 parov čevljev, ali tri volnene obleke, ali 450 zavojčkov po 20 cigaret, ali 90 delovnih oblek iz bombaža, ali 1500 dobrih cigar. S 115 dolarji pa se lahko še kupi enako količino mesa, 5 stotov testenin ali en stot surovega masla.
Važnost izmenjave hmičhe mladim
Rastoči vpliv mednarodne izmenjave kmečke mladine dokazuje dejstvo, da je 17 kmečkih fantov in deklet iz Združenih držav, ki so leta 1948 potovali po inozemstvu, o-pisalo svoje vtise v 1000 razgovo-
STO-ju.
Kar na lepem je v oktobru lanskega leta prišla Titova stranka na dan z »neposrednimi pogajanji« in prati mirovni pogodbi, češ da so direktna pogajanja — boljša... Do sedaj pa nam še niso povedali, ali nam bo to »boljšo« rešitev nudil De Gasperi, ali pa Togliatti! Ko-minformisti pa so začeli lavirati z mirovno pogodbo kat s »začasno« rešitvijo, nato pa z eventuelnim plebiscitom, in končno, da se menda prikupijo italijanskemu iredentističnemu in nacionalističnemu javnemu mnenju, z raznimi sumljivimi izjavami, kakor: »Ce že ne moremo dati Trsta Italiji, dajmo ga potom STO-ja vsaj Italijanom«	(Nenni,
načelnik isocialkomunistov); »realizirajmo STO, da potem lažje priključimo obe coni Italiji« (Pajetta, član CK KPI) in končno naš tržaški Vidali na svoji /turneji za STO po Italiji: »Mi, tržaški komunisti, smo edini pravi zaščitniki Italijanov v Trstu«. Italijanska komunistična partija pa je bila od nekdaj za priključitev Trsta k Italiji.
Vidimo tako, da šahirajo z usodo Trsta na sploh in z usodo tržaških Slovencev še posebej veliki, srednji in mali partnerji. Igrajo se iz javno moralo, z vero v človeštvo! Pogodbe se delajo s »pridržki« in se lahko razderejo ob prvi ugodni priliki.
Mi smo pa trdno prepričani, da bo sila razmer vse te igralce privedla nazaj' na stališče mirovne pogodbe, ker drugega mirnega izhoda iz tega položaja sploh ne more ■biti. Vojno pa odklanjamo in smo gotovi, da si je tudi naši veliki, srednji in mali šahisti ne želijo.
Odklanjamo torej te šahiste, v kateri koli podobi se nam predstavljajo, ker ljubimo svobodo, ki jo nam edino STO zamore dati. Nočemo pod Italijo, in naj nam jo da kdor koli, in pod nobenim pogojem!
Iz tajništva Akcijskega odbora za S T O
rih z nad 125.000 ljudmi, 176 radijskih oddajah in v 690 člankih v raznih revijah in časopisih.
Letos je 45 kmečkih fantov in deklet na obisku po kmetijah 13 evropskih držav in enako število Evropejcev na kmetijah Združenih držav.
Dva člana prve skupine kmečke mladine iz Združenih držav, ki je obiskala Evropo leta 1948, sta izdala knjigo, v kateri opisujeta svoje doživljaje na kmetijah v Angliji in Nizozemski.
HitreiSi kot zosk
Britanska letala bodo letos poleti skušala potolči svetovno prvenstvo 'hitrosti letal. Pri tem podvigu mislijo uporabljati poskusna lovska letala, verjetno vrste Hawker P 1052 ali pa Wickers Supermarine P 510, ki sta še na tajnem seznamu.
Sedanje prvenstvo znaša nekaj manj kot 1.080,31 km na uro, mednarodno prvenstvo v hitrosti na zaključenih prograh 1.000 km pa znaša 823 km na uro. Dosegli so ga z letalom vrste Gloster Meteor.
Na splošno menijo, da omenjeni novi vrsti britanskih letal na reakcijski pogon, lahko dosežeta večjo hitrost kot zvok, to je približno 1.224 km na uro ob morski gladini in približno 1.063 km na uro v višini 9.000 m.
Novo svobodno področje
Pred kratkim podpisani ukaz ZVU št. 108 določa novo svobodno področje med ladjedelnico Sv. Marka in tržaškim arzenalom, ki se imenuje »bivši arzenal«.
Površina področja, označena v mapi, je na vpogled pri pravnem oddelku ZVU. Uprava novega področja je poverjena Javnim skladiščem (Magazzini Generali) v Trstu.
Omenjeni ukaz stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu.
Davčne olajšave
Ukaz št. 112 ZVU, ki je bil pred kratkim podpisan, podeljuje ustanovi industrijskega pristanišča v Zavljah posebne davčne olajšave glede na njene smotre. Ustanova bo deležna vseh davčnih olajšav, katere uživajo državni uradi in bo imela pravico tudi do vseh davčnih olajšav, katere predvideva člen II. ukaza št. 102 z dne 12. maja 1949 in njegove spremembe, v kolikor zadeva dela, ki jih bo posredno ali neposredno izvršila v industrijskem pristanišču v Zavljah.
Članom Glavnega odbora S DZ
SEJA GLAVNEGA ODBORA iS D Z , KI JE BILA NAJAVLJENA ZA 2. JULU, JE PRELOŽENA NA 9. JULU OB 9. URI DOPOLDNE, KER BO V NEDELJO 2. JULIJA DOPOLDNE JAVNO PROTESTNO ZBOROVANJE S D Z V PROSTORIH ZVEZE.
IZ TAJNIŠTVA SDZ
Javno protestno zborovanje SDZ
Slovenska demokratska zveza v Trstu sklicuje v nedeljo, dne 2. julija 1950 ob 9,30 v prostorih v Machiavellijevi ulici 22-11
javno protestno zborovanje vseh demokratičnih Slovencev in iSlovenk, na katerem bodo zastopniki SDZ razkrili vso ogabno gonjo in hinavske spletke fašističnih naslednikov v Trstu proti slovenstvu in proti zahodni demokraciji.
Pripeljite s seboj svoje prijatelje in znance, da ne zapravimo dediščine, ki je stara nad 13 stoletij!
IZ TAJNIŠTVA SDZ
Izlet v MaČkovlje
Lepo nedeljsko popoldne dne 25. t. m. je privabilo veliko število ljubiteljev tržaške okolice, članov in prijateljev Slovenske demokratske ■zveze v Trstu, ki so se udeležili izleta v MaČkovlje. Vas sama leži na pobočju nad opsko dolino ter ima strm dohod z dolinske strani.
Prelep razgled se nam nudi z razgledne točke nad mačkovljansko cerkvijo. Pred seboj v daljavi nad koncem opske doline vidimo Ga-brovico, kjer se v sončnih žarkih kopljejo strehe prenovljenih hiš. Vas so požgali in porušili fašistični zavojevalci v času ‘preganjanja in iztrebljevanja slovenskega in hrvat-skega naroda po Istri in sploh po Primorskem ter je poznana po svoji prvo ustanovljeni kmetski zadrugi iv Istri. Levo od Gabrovice se nam ponuja Crni kal, daleč naokrog viden po svojem cerkvenem stolpu, a na desno od Gabrovice na •vrhu gore vidimo Tinjan, ki je mnogo pretrpel v času okupacije. Prav pred nami se nam smehlja v nedeljskem sonou na strmem bregu Prebenek, kot da ga imamo na svoji dlani.
MaČkovlje s svojo bližnjo okolico slove daleč naokoli po pridelovanju izvrstnega vina. Po strminah so mojstrsko urejeni vinogradi in nudijo vaščanu v njegovem napornem trudu in znoju — poleg mleka — glavni vir dohodkov. Velika ovira v kmetijstvu je vaščanom meja, ki gre po »razsodnosti in dalekovidno-sti svetovnih diplomatov« kar po sredi slovenske zemlje in kmečkih njiv.
izletniki so se po ogledu tamošnje okolice, vinogradov, vasi in cerkve podali na vrt gornje gostilne, kjer jih je sprejela poletna senca murv-nih dreves.
S pesmijo in šaljivimi anekdotami je brzel čas, dokler se niso Tržačanom pridružili še številni vaščani in vaščanke, ki so skupno prišli po blagoslovu v cerkvi. Po prihodu teh je še posebno zaorila slovenska pesem, kjer so prednjačile vaščanke s svojim čistim glasom in dajale ton razpoloženja in dobri volji. So izvežbane pevke in kamor pridejo je polno njihovega sladkega smeha in neprisiljenega veselja.
Se prav posebno razpoloženje je nastalo med meščani in vaščani, ko je izletnike pozdravil župni upravitelj gospod Jakomin in zaigral na harmoniki nekaj slovenskih narod nih pesmi. Z igranjem in petjem je prišlo do splošnega navdušenja. Proti večeru smo se prijateljsko poslovili od vaščanov, katerih skupna želja je bila, da bi bilo še več tako ■uspelih izletov kot je mačkovljan-ski!
■Izlet je družabno zadovoljil meščane in vaščane, s petjem pa je prišla do izraza toliko preganjana slovenska beseda.
Slovenski tabor na Repentabru
DNE 2. JULIJA OB 17. URI BO NA REPENTABRU VELIK SLOVENSKI TABOR. NASTOPILI BODO PEVSKI ZBORI S KOROŠKE, IZ GORICE IN TRSTA. TRŽAČANI, UDELEŽITE SE POLNOŠTEVILNO PRAZNIKA SLOVENSKE
pesmi;
Kaj je s šolo v ulici Sv. Frančiška
S prostori v Mazzinijevi in Pari-nijevi ulici so italijanske šole pridobile precej na šolskih prostorih. Z jesensko derekvizicijo stavbe liceja »Dante« na Oberdankovem trgu bo razpoložljivih nadaljnih 30 šolskih prostorov. Italijanske šole bodo s tem svobodneje zadihale, v kolikor ne moremo celo trditi, da ie glede njih skoro vzpostavljeno predvojno stanje.
Prepričani smo zato, da bodo zavezniška in domača šolska oblastva
začela reševati tudi prostorske pti-like slovenskih šol.
Zaenkrat predlagamo v preučitev naslednje:
Uradno je ugotovljeno, da so naše srednje šole v ulici Lazzaretto Vecchio preveč na tesnem. Nekoliko bi si opomogle, ko bi nižja strokovna trgovska šola bila nameščena v prenovljeni stavbi v ulici Sv. Frančiška skupno s slovensko o-snovno šolo, ki je trenutno gost v tujih šolskih poslopjih. Italijanska strokovna šola, ki je s slovensko o-snovno šolo delila tesne prostore v ulici Sv. Frančiška, ibi pa mogla izasesti prostore v Gatterijevi ulici, iz katerih se jeseni umakne italijanska nižja srednja šola.
Nujno potrebna jo ustanovitev dvorazrednetrgovske šole v Trstu
Vsa zadnja leta smo zaman opozarjali zavezniška in domača šolska oblastva na potrebo po ustanovitvi slovenske dvorazredne trgovske šole v Trstu. Taka šola je za naše tržaške prilike neobhodno potrebna! Zato smo trdno uverjeni, da bo prosvetni urad ZVU na jesen šolo tudi odprl.
Glasbam šola SPIM v Trstu
Zaradi številnih birmancev med našimi gojenci smo morali III. zaključni javni nastop Glasbene šole iSPM preložiti s četrtka dne 29. junija na ponedeljek 3. julija.
III. zaključni javni nastop gojencev
je itorej v ponedeljek 3. julija o b 20. u r i v društveni dvorani v Machiavellijevi ulici 22iII.
Vabljeni starši in prijatelji našega glasbenega naraščaja.
■Gojence obveščamo, da bodo v počitniški dobi nadaljevalni in do-■polnjevalni tečaji za stranske predmete, katerih večina gojencev med tekočim šolskim letom ni utegnila ■obiskovati, t. j.: intonacija, teorija I. in teorija II., harmonija I. in harmonija II., nauk o inštrumentih, glasbeno oblikovanje in zgodovina glasbe.
Filmski prosv. večer SPM
Slovenska prosvetna matica priredi v soboto 1. julija ob 21. uri filmski prosvetni večer v Sem-polaju. Dostop prost.
Izlet SPM v Benetke na «edn. umetniško razstavo
V primeru zadostnega števila pri-javljencev priredi Slovenska prosvetna matica 9. julija enodnevni izlet v Benetke na mednarodno u-metniško razstavo. Zagotovljeno je strokovno vodstvo. Preračunani stroški okoli 1.250 lir. Pismene prijave na odbor Slovenske prosvetne matice v Trstu, Machiavellijeva u-lica 22-11. do ponedeljka 3. julija.
Koncert solistov ljubljanske opere
Glasbena matica v Trstu je v petek 23. junija priredila nadvse u-spel koncert solistov ljubljanske o-■pere sopranistke Zlate Gnjungjenac-Roševe in tenorista Rudolfa Francla.
Skrbno sestavljeni spored je v prvem delu obsegal izbrane samospeve Lajovica, Kozine, Milojeviča, Prochaske, Ravnika, Škerjanca, Pavčiča, Štritofa in Simonitija, v drugem delu pa najbolj priljubljene operne arije Puccinija, Verdija, Masseneta, Dvoraka, Čajkovskega in Bizeta. Ob koncu prvega in drugega dela sta solista zapela še duet i'z Smetanove opere »Prodana nevesta« in duet iz Verdijeve opere »Traviata«.
Koncert je bil v neprimerni dvoranici glavne pošte v Galattijevi ulici. Verjetno so naleteli prireditelji pri iskanju dvorane na iste težave, ki vsem tržaškim Slovencem ne glede na svetovnozarsko opredeljenost oemogočuj) dostojno prosivet-no izživljanje.
Ukrep OEEC proti bolezni kostanja in topola
OEEC poroča, da pride v Evropo ameriški gozdni strokovnjak, ki bo sodeloval v boju proti boleznim rastlin, ki povzročajo trenotno resno škodo gozdovom udeleženih držav.
Navedeni strokovnjak je ar. M. Gravatt, ravnatelj postaje gozdne patologije v Belsville, Mary!and, ki pa bo omejil svoje delo na kostanje in topole. OEEC poudarja, da je gobavost v južni Evropi že uničila nad'70.000 oralov kostanjevih gozdov. Topolovim nasadom pa je povzročila ogromno škodo bolezen, katere še niso ugotovili. Dr. Gravatt pa je že vzgojil nekatere vrste topola, ki so odporne proti tej bolezni.
Državni udar?
Jugoslovani v Parizu
Ob zaključku šolskega leta
Misli ob prelistavanju letošnjih šolskih izvestij
Tudi šolsko leto 1949-1950 je za nami! Naše šolstvo stopa sedaj v šesto leto svojega obstoja — v šesto leto uspešnega narodnega prosvetnega delovanja na Tržaškem.
Naši šolniki so ob zaključku šolskega leta izdali »Izvestje srednjih šol v britsko-ameriškem pasu Svobodnega tržaškega ozemlja za šolsko leto 1949-1950« in s tem nadaljevali z vzgledom iz s diske g a leta 1947-1948. Obžalujemo, da ni izšlo izvestje za lansko šolsko leto 1948-1949, ker bi tako imeli popoln u-radni pregled vsega dogajanja na polju slovenskega šolstva na našem ozemlju v treh najznačilnejših letih naše narodnostne borbe. Izvestje za šolsko leto 1947-48 je obsegalo tudi naše osnovne šole, medtem ko obravnava letošnje izvestje samo razvojno pot naših srednjih šol. Baje
Letošnje izvestje je lično o-premljeno in res strokovno pregledno urejeno. Pogrešamo le sodelovanja naših profesorjev risanja (da ne rečemo umetnikov...), ki bi mogli ovojnim stranem vtisniti pri-kupnejši izgled!
Novota je uvodno znanstveno poročilo priznanega raziskovalca našega ljudskega bogastva prof. Rada Lenčka o naši čupi, prvotnega eno-debelnega čolna slovenskih ribičev v nabrežinskem Bregu. Poročilo pojasnjujejo številne književne opombe in slika. S tem uvodnim znanstvenim poročilom se naše letošnje izvestje vrača k staremu slovenskemu šolskemu izročilu.
Izvestje je ne samo važna uradna listina, marveč tudi dokaz vestnosti naših šolnikov. Vestnosti je sorodna
Število vpisanih na vseh srednjih šolah
lastnost tudi pravičnost, ki daje naši šolski stavbi zanesljivo strokovno in moralno podlago.
Govorice o preveliki, da celo pretirani strogosti, o velikem številu padlih itd. niso točne. V kolikor ne gre za namerno krivo prikazovanje 'z dokaj prozornimi nameni, gre za neobveščenost ali pa za osebno prizadetost, ki ne sme nikoli služiti kot splošno merilo. Ce Slovenec zahaja v slovensko šolo, je to njegova narodna dolžnost; s tem pa še ni rečeno, da mora vsak Slovenec izdelati v slovenski šoli, kot ni rečeno, da se vsak Italijan izmaže v italijanski šoli, ali pa da bi se Slovenec v italijanski šoli bolje izkazal kot v slovenski.
Sola je namreč za našo mladino rešeto, ki nam pripravlja jutrišnje voditelje in upravnike naše narodne skupnosti. Naravni zakon je, da šibkejši v borbi propade; smiselno pre-nešeno na šolsko področje pa to pomeni, da je dana iz šole izločenemu možnost, da se uspešneje u-veljavi drugod. Vedimo pa, da število ponavljalcev le za nekoliko presega 10 odstotkov. Številni primeri popravnih izpitov pa dokazujejo, da streme naši šolniki po tem, da dajo mladini zanesljivejšo oporo za večji napor, ki ga bo od nje zahteval višji razred. Na ta način si bo naša šola vedno bolj večala u-gled, ki ga danes upravičeno .uživa pri tržaških Slovencih in šolskih oblastivih.
* • *
Končno si nekoliko oglejmo najosnovnejše številčne podatke, ki nam bodo zgornja razmišljanja pravilno uokvirili in pojasnili:
Kaj audi Zavezniška čitalnica v Trsta 7
Zavezniška čitalnica je razdeljena v angleški in ameriški oddelek. Ima osem sob. Sest sob je določenih za črtanje knjig, revij in časopisov, ena soba je določena za fotografske razstave, ena pa za okrepčevalnico, kjer je na razpolago čaj ali kalka druga pijača. Poleg tega ima pisarno ter prostor, ki siluži za laboratorij in arhiv.
Zavezniška čitalnica nudi obiskovalcem okoli 6.000 knjig, nad 300 revij in več desetin časopisov. Knjige obsegajo različna področja od romanov do enciklopedij, od bibliografij do tehničnih priročnikov, od medicinskih in psiholoških knjig do juridičnih del ter učbenikov za izpopolnitev v angleščini, od kemije do fizike itd. Čitalnica ima tudi posebni oddelek za slepce s knjigami in revijami v Braillejevi pisavi.
Najvišji smoter, ki ga želi zavezniška čitalnica doseči poleg tega, da bogatim in revnim brez razlike nudi vse, 'kar ima, je, da širi med ljudmi duha dobre volje.
.Zelo važno delo pri tem obširnem programu za kulturno izmenjavo i-majo gramofonske plošče, ki odlično služijo za glasbene prireditve, skioptične slike, razni kratki dokumentarni ali znanstveni filmi, ki so pripravni .za uporabo v normalnih ali ozkih filmskih aparatih. Ti filmi prikazujejo tehnične in ljudem zabavne zadeve. Knjižnica in vse njeno gradivo sta na razpolago vsej javnosti brez izjeme.
Zavezniška čitalnica v ul. Trento št. 2 je odprta vsak dan razen nedelj od 10. do 13. ure dopoldne ter od 15.30 do 20.30 popoldne.
m.
745
z.
815
sk.
1562
Prisotni ob koncu šolskega leta
m.
700
z. 77 9
sk.
1479
Izdelali m.	ž.
312	421
sk. 7 33
Popravni izpit imajo m.	ž.	sk.
221	227	448
Ponavljajo razred m.	ž.	sk.
96	59	155
m. 16•
Neocenjeni
ž.
36
sk.
52
Pripuščeni k zaključnemu izpitu
m.
126
z.
142
sk.
268
v
Življenje v Avstraliji
IV.
Z delom, ki sem ga dobil v zameno za svojo prvo namestitev na žagi, sem zelo zadovoljen. Delam popolnoma samostojno, in sicer pregledujem poslane mi vzorce cementa in opeke ter izstavljam odgovarjajoča službena strokovna mnenja. Kar se naipornosti tiče, je to še neprimerno udobnejše delo, kakor pa je bilo na žagi.
Toda v zadnjem dopisu sem o-bljubil, da bom podal vsaj bežno sliko tukajšnjega življenja.
Svojo obljubo hočem tudi izpolniti.
Vsakega, ki se opravlja v ta del sveta, moramo takoj opozoriti na ,to, da je tu splošni pojem življenja povsem drugačen, to je za 180 stopinj Obraten od onega v Evropi.
Delovni teden znaša, kakor že povedano, navadno 40 ur. Dela se samo pet dni v tednu. Sobota in nedelja sta prosta dneva. Celo trgovine so ob sobotah odprte samo do 13. ure. Jaz pričnem svoje delo n. pr. ob 8.30 in delam do 12.30, ko imam eno uro odmora za kosilo, ki ga po tukajšnji navadi vzamem s seboj ter je mrzlo in sestoji iz obloženih kruhkov z govedino, salamo, sirom, marmelado in ene ali druge
sladice. Nato nadaljujem svoj posel do 16.45, ko se vrnem z avtobusom domov. Doma se okopljem in med 17.15 - 17.45 imam večerjo, ki je po tukajšnji navadi, kakor vidite, zgodnja, a tudi zelo obilna. Večerja je v Avstraliji glavni obed. Po večerji, ker sem sam in emigrant, si perem, likam ali krpam. Ce me ti opravki ne zadržujejo, pa grem na obiske.
Podobno kakor jaz žive tudi vsi tukajšnji domačini. Njihovo življenje se od mojega razlikuje le v tem, da po večerji ne krpajo, niti ne likajo, temveč »flikajo« svojo hišico, ali pleskajo vrata, vrtnarijo, pulijo plevel itd. Ob nedeljah pa so skoraj vsi brez izjeme doma, kjer jih morda poseti kak znanec, v nasprotnem primeru pa sede pred vrati in čitaj-o kako knjigo ali časopis. Za naše evropske pojme je življenje v tem uradniškem mestu dolgočasno in puščobno. Mladina hodi ob nedeljah na tenis, nogomet, rugby ali hockey, toda starejši se podajo kvečjemu na kakšen »party«, po naše družabni sestanek, kjer je potem glavni predmet klepet in obiranje vseh znancev. Ta način družabnega izživljanja, ki je bil nekdaj
udomačen tudi v Evropi, je tu še vedno v modi.
Ce ,se vam posreči dobiti pisca tistega članka v »Selezione«, ki trdi, da je Avstralija dežela lepih žensk, mu jih lahko v mojem imenu takoj naložite 25 na grbo. Morda, da je tu in tam katera, ki je prijetna itudi za tržaške pojme, da ni ravno suha kot trska, visoka kot prekla, rdečelasa in polna sončnih peg, toda kaj ti pomaga, ko se ti Zlomek ne zna obleči!.. Edine lepe ženske, ki jih tu vidiš, so Malajke ali ipa Indijke. In tukaj bi si oblizal vise prste, tudi one na nogah. Toda, ker ne znaš malajščine, in ker je tvoja emigrantska malha presuha, je kaj malo verjetno, da bi se kaka mistična boginja zagledala v tvojo prekrasno oblikovano postavo (to velja samo moškim či-tateljem!). ter angelski obrazek.
Da bi se pa 'zagledal v kako Av-stralijanko je malo verjetno in tudi ni priporočljivo. Najmanjša predrznost ima lahko za posledico po-licijsk-6 intervencijo, kar pomeni 1 funt globe. Ce ti pa uspe in niso prvi napadi odločno odbiti, potem je zopet uspela samo ona. Ce je dekle — pomeni to poroko, če je
poročena žena pa ločitev in njeno vzdrževanje. V item pogledu avstralski predpisi in običaji ne poznajo šale! Sicer so pa to prvi vtisi in za bodočnost bomo pa videli!..
Nedvomno bo vse zanimalo, koliko mi tedensko ostane v žepu. Rekel bi toliko kot večini mladih samskih emigrantov, to je, več ali manj — nič. Kajti danes moraš kupiti likalnik, jutri metlo, potem milo, pa sukanec, šivanke, revije, malo piva, zhiraš denar za radio itd. Vendar je dejstvo in resnica, da z zasluženim denarjem prijetno in lepo živiš ter si vedno lahko kaj kupiš.
Ali iso bile moje predstave o tej zemlji pravilne ali napačne? Rekel bi, vsakega pol. Kajti vedel sem, da je to bogata, socialno napredna zemlja, ki potrebuje le ljudi in ljudi, a nisem se zavedal, kaj pomeni biti skozi 100 in več let kolonija, kaj pomeni to, biti samostojna celina, preko 20.000 km oddaljena od Evrope in več kot polovico tega od Amerike. Zato ugotavljam, da je to zemlja modernih pionirjev, a vendar pionirjev. Zadosten dokaz za to je dejstvo, da je plača zidarja večja kot plača inženirja, in da gozdar zasluži več kot zdravnik.
Vidite, tak je položaj v tej zemlji. Vendar je tu obilo sigurnega kruha za vsakogar, ki ima glavo ne samo na vratu, temveč tudi na mestu. Tak si bo tu z lahkoto ustvaril novo življenje.	LORI
Kaki us SlimSek uči spiStnati suj jizik
Kaj se vam zdi, ali bi bilo bolše, da bi vsi ljudje le samo v enem jeziku govorili?
Kratko nikar! Žalostno bi bilo orgelj petje, ako bi vse piščali e-nako pele; dolgočasna bi bila godba, ko bi ne bilo več vrat godbine-ga orodja; žalosten in dolgočasen bi bil tudi svet, naj bi vsi ljudje le v enem jeziku marnovali. Ravno tako lahko bi bilo vsemogočnemu Bogu vsem ljudem en jezik v govorjenju dati, kakor dati apostolom vse jezike govoriti; toda božja previdnost in modrost tega ni storila:
za to je sv. Duh na binkoštno nedeljo vse jezike posvetil, da vsak svoj jezik, v katerem govori, po vrednosti s hvaležnim srcem obraj-ta (ceni), in zanj Bogu spodobno čast in hvalo daje. To smo tudi mi storiti dolžni.
Ne zaničujte tujih jezikov, in se nemškega le skrbno naučite; lepše bo za vas, ki znate jezika dva, kakor za Nemce, ki znajo samo enega. Kolikor jezikov kdo marnovati zna, toliko glav velja.
Ljubi Slovenci, bratje in sestre moje! dve reči med nami moje srce največ žalostite. Prva žalost moja je, da nas neki Nemci, naši sosedi dostikrat zaničujejo. Oh zadržimo se tako, da bomo vse časti in hvale vredni pred Bogom in pred ljudmi; tako bomo goreče oglje na glavo svojih nasprotnikov nakladali, in ne bojo imeli kaj zoper nas slabega govoriti naši so vražniki.
Druga žalost mojega srca je slaba navada Slovencev, da se svojega rodu in jezika sramujejo, in še marnovati slovenski nočejo, ako jih v maternem jeziku ogovorim. O nii-karte tega! Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik! Za čast svojega jezika vsak pošteni mož tako skrbi, kakor pošten ženin za čast in poštenje svoje neveste. Pred Bogom ni nobenega razločka med Nemci ali Slovenci; vse za ljubo ima, ki njemu zvesto služijo. Kakor je Bog vse narode in jezike v svojo sveto cerkev poklical, ravno tako bo tudi enkrat vse zveste služabnike v svojem večnem kraljestvu združil.«
« • *
Ali se vam ne zdi, kakor bi bile te vrstice napisane tudi za naše današnje tržaške razmere?
FRANCOSKI PRIMER
S pravne strani predvideva francoski načrt ne le prestanek nemške vrhovnosti iza vse področje, temveč obsega prestanek vsakega sklicevanja nanjo -tudi v bodočnosti. Izločiti je treba potemtakem državno oblast vseh -onih držav, ki naj bi sodelovale pri upravi tega področja, in sicer v kolikor prihajajo v poštev za industrijo premoga in železa. Vso gospodarsko dejavnost, ki je v zvezi s temi industrijami, je treba staviti pod okrilje mednarodne vrhovne uprave, ki ibo enotno razpolagalo z rudnim bogastvom in s prodajo istega.
'Z gospodarskega vidika teži Schumanov načrt k povečanju industrijske proizvodnje, k zmanjšanju proizvodnih stroškov in k razširjenju področja 'za izvoz. Rečeno je, da bi posarska skupnost tvorila kartel, pool ali trust, Izaradi česar slutijo protivniki, da se za tem ■krije težnja po zmanjšanju proizvodnje in zvišanju cen. Ali kdo naj bi preprečil znatno cenejšo proizvodnjo? Kdo naj izključuje izboljšanje kakovosti proizvodnje? Kdo naj prepreči možnost poštenega, umerjenega dobička? 'Nj dvoma, da bi težnja po čim večjem dobičku lahko imela nepovolj-ne posledice. Ali tudi ni dvoma, da bi v tem. kakor tudi v sličnih primerih mogli nastati nezdravi monopoli, ki bi jih mogla izkoriščati grabežljiva birokracija. Vendar pa po Schuma-novem načrtu konkurenca ne bi bila onemogočena. Izven konzorcija bo še mnogo proizvodnje premoga in železa, dočim bo francoska in nemšika .ter katera koli sicer priključena industrija v stanju, da zniža stroške za nabavo potrebnih surovin. Lotarinško železo in posar-ski premog bi se vzajemno koristno izpopolnjevala.
Se večje važnosti pa bi ibile politične posledice take skupnosti. Nemčija po taki povezanosti s Francijo ne bi proti njej mogla več posegati po .skrajnih sredstvih. Po drugi strani pa bi sama bila pri svojih .prizadevanjih po vzpostavitvi nemškega edinstva zaščitena na Zahodu.
Vendar pa si ipri tem vsi prijatelji miru morajo biti na čistem o dalekosežnosti te možnosti. Ako se nihče, ki je prepojen s čustvom pravičnosti, ne bo protivil, da se čisto nemška področja vrnejo jod okrilje Nemčije, ,se ibo vendarle treba pobrigati za to, da povečanje nemškega teritorija ne bi seglo na slovanska področja. V evropsko korist je namreč, da se nemško-slovansko nasprotstvo, ki je rodilo že dve ‘svetovni vojni, ponovno ne zbudi.
iZato je nujno potrebno, da se poleg zahodnega varnostnega pasu postavi še Vzhodni varnostni pas, čemur bi najbolje služilo popolno izvajanje vseh določb mirovne pogodbe od 10. februarja 1947, z namenom, da se podobna interesna skupnost držav Srednje Evrope ustvari tudi glede Trsta in njegovega področja.
Tržaško vprašanje
Poskušajmo sedaj, kakor smo to storili ob vprašanju Posarja, tudi v tem primeru ločiti pravno stran vprašanja od gospodarske 'in politične.
S pravnega vidika je italijanska vrhovnost nad tržaškim ozemljem prenehala -že 10. februarja 1947 in je na mesto italijanske vrhovnosti stopil tržaški statut. To pomeni, da je že s samo mirovno pogodbo podano, kar naj v primeru Posarja šele nastopi.
Na zahodu se svobodno posarsko področje, ki dejansko sicer že dbstoja, s pravnega vidika mora šele ustvariti. Pri nas pa je obstoj Svobodnega tržaškega ozemlja s pravne in do neke mere tudi s stvarne strani že .zavarovan in treba je samo še odstraniti vse one ovire, ki izvirajo po eni strani iz italijanskih, po drugi pa z jugoslovanskih političnih in gospodarskih teženj. Treba .bi namreč bilo, da obe sosednji državi odkrito dn pošteno opustita politiko, ki je nevarna in škodljiva za obe in ki eni in drugi državi nalaga nekoristnih bremen in de nepotrebno povzroča stanje neprirodne napetosti. K temu je dodati, da so ljudska glasovanja, ,z enako nestvarnimi pripravami tako z italijanske kakor po italijanskem vzgledu z jugoslovanske strani dovedla samo d.o rezultatov, ki ne prepričujejo. Moremo celo reči, da ako se poražena Nemčija, navzlic svoje 90.9 odst. večine mora ukloniti Franciji, tedaj tudi ni mnogo, ako se po izgubljeni vojni pričakuje od Italije, da opusti zamisel o vladi nad slovanskim domačinskim življem, ko je ,v teku petih let da-la toliko dokazov svoje popolne nesposobnosti, da bi vladala pošteno in nepristransko svojim tujerodnim državljanom. Zelo potrebno je namreč, da se Italija o-svobodi nevarne odgovornosti tlačitelja, ker bo to pomenilo izpostaviti se nevarnosti neprestanega niza novih izapletljajev. Slovani, ki so izpostavljeni nevarnosti, da bodo podvrženi italijanski nasilni vladavini, ne bodo isicer nikdar in za nobeno ceno pristali nanjo, kajti ni zakona na svetu, ki bi mogel siliti kak narod, da se po preko tisočletnem bivanju na svoji .grudi pokorava samovoljnosti oligarhije, ki nima in ni nikdar imela razumevanja za človeške pravice.
Popolna in nepreklicna izločitev Italije iz teh krajev ni torej samo zahteva politične ‘pravičnosti, ampak je tudi nekaka mera politične higijene, ki naj prepreči vsako nadaljnjo nevarnost na tem občutljivem prostoru evropske celine.
Ako to neobhodno potrebo, osnovano na dejstvu, da prebivalstvo tržaškega ozemlja samo 'ne kaže iste narodnostne strnjenosti kot Posarje, držimo čvrsto pred očmi, tedaj ne bo ravno težko očrtati možnost tudi gospodarske in politične uporabe posarskih načel.
Ne more biti nobenega dvoma, da predstavlja Trst v prvi vrsti gospodarsko vprašanje. Do leta 1749 je mesto imelo samo 3 - 5.000 prebivalcev. Tedaj je na podlagi izkušenj iz prve in druge sleške vojne Marija Terezija uvidela potrebo po preusmeritvi državnega težišča proti jugu. Njena odločitev, da Trst odpre vsakomur ne glede na poreklo in da tem prišlekom zgradi .novo mesto, tako imenovano terezijansko četrt ter novo pristanišče in valolom, jasno kaže potrebo Srednje Evrope po tem najsevernejšem izhodu na bližji in daljnji Vzhod ter na Atlantik. Kapital, ki ga je vložila stara Avstrija v izgradnjo in povečanje tržaške luke ter v izgradnjo železniške zveze z njo (ena najvažnejših je po Italiji ukinjena zveza preko Bohinja) je najzgovornejši dokaz, da ima Trst vsaj isto važnost za Srednjo Evropo kot za Francijo Posarje, ki je sicer izključno nemško narodnostno področje.
A prožiti Nemčiji možnost, da se opomore, istočasno pa to možnost odreči in .preprečiti Srednji Evropi bi pomenilo podati bolesten dokaz politične neuvidevnosti. Kajti ni najmanjšega dvoma, da brez gospodarsko močne podonavske Evrope, prirodne posrednice med germanskim in slovanskim svetom, ne more biti govora o izgradnji nove Evrope.
Jcoip Jurčič::
Sosedov sin-
»Pazi se,« reče mati, »ogiblji Ee, da te ljudje v besedo in v jezike ne dobodo. S poti mu pojdi, kjer mu moreš, njemu in drugim takim. Jaz .ti ne bom prepovedovala, govoriti s tem ali onim, kar je pošteno in prav; niti nečem, da bi .bila sama svoja in topa st a, pa da bi se ne hotela meniti, naj bode s katerim je. Veselega človeka je še Bog vesel. Pa saj ti menda ni treba zabičevaii, saj si pametna dovolj,, ter sama veš, da moraš vedno Boga pred očmi imeti in pri vsaki reči pomisliti, kaj bi -oče dejal, ako bi to in to vedel. Zmerom smo te prav učili, doma in v šoli si slišala, da mora otrok tako delati, kakor oče in mati hočeta.«
Hčeri stopijo solze v oči. V izbici je bilo malo svetlo, brleča sveča ni bila odtrnjena, mati teh solz ni o-pazila.
»Sama sebe se najbolj pazi,« reče mati dalje. »Dokler je človek mlad, ne pomisli in lahko se mu
spesne. iSaj veš, kaj mislim. Glej Podselska Jerička...«
»Mati!..«
»Le molči, le molči! Jaz se zate ne bojim, ali moram se bati. Hočem 'ti le reči, da moraš moliti za pravo čednost. Jaz ti verjamem, da ni nič, kar ljudje govore, pa pomisli, kaj bi oče rekel, ako bi kaj ibilo, ako bi 'samo slišal to govorico! Glej, koliko si oče prizadeva, koliko ‘trpi in 'skrhi ponoči in podnevi! Za koga drugega, če ne zaite? Saj imava samo tebe na svetu.«
‘Ta misel ženici zbudi spomin na njene zgodaj pomrle otroke-, in tiho začne jokati. Deklica se ji oklene okrog vratu in tudi njej teko solze, a sirota si ne upa povedati, izaka j.
»Ti ‘boš meni in očetu na starost edino veselje in si nama že zdaj. Zato delaj zmerom očetu po volji, napak le on ne more učiti.«
»Možiti se me ne silite,« šepeče dekle.
ixNe ‘bova te silila. Sicer pa nič ne misli, da je to tako hudo, le počakaj, vse pride zlepa in počasi,« odgovori mati nasmehnivši se, vstane in med vrati reče: »Le Bogu se priporoči pa zaspi! Oče težko da bi nocoj domov prišel. Bog daj, da bi se kaj ne primerilo na poti!«
Rekši zapre mati duri za seboj, a dekle se razpravi, ugasne luč in zleze v posteljo. Dolgo ihti pod odejo in zaspati ne more.
Zdajci, že precej pozno, nekdo na lahko .potrka na okence. Ve, kdo je, pa danes ne misli vstati, ne odpreti okna, danes ne ter nikoli več ne, dasi tudi njej srce glasno tolče. Saj je greh, delati proti volji tako dobre matere. Dolžnost prepoveduje, poslušati glas lastnega srca. Spoštovanje materine besede naj ukroti čut, zaduši klic ljubezni!
Se enkrat potrka ter njeno ime tiho zakliče. Ne, ni mogoče zatajiti še; Bog, ki je človeku čuteče srce ustvaril, naj odpusti! Se enkrat bo govorila z njim, povedalu mu, kaj je mati rekla, in potem — morda ne več.
Vstane, okno odpre. Stefan stoji pri zidu. Ko ,ga vidi v mraku pred seboj, izginejo vsi storjeni nameni, poda mu roko in začne se šepetanje.
Ko dokonča deklica svoje pripovedovanje o materi, stoji Stefan nekaj časa nem ob .zidu. Naglo pa se-
že v žep in ji poda nekaj v roko.
»Kaj je?« vpraša deklica.
»Prstan, ki si mi ga dala, ko sva enkrat v semenj šla. Tvoja mati prav govore, jaz se ti moram umakniti, daleč, daleč proč!«
»Kaj boš?«
»Na vojsko šel, po svetu, — nikdar ne pridem več v to vas!«
»Ne, za Boga ne! Na prstan nazaj, jaz ga ne vzamem.«
»Imej ga! daj ga drugemu, jaz ga ne smem imeti!«
»Ce ga ne vzameš nazaj, vržem ga skozi okno v travo, naj se izguibi v ‘zemlji za vselej! Nikdar ne bom več vesela. Iz moje roke ne bo nikoli nihče ni tega ni drugega prejel, samo ti! — Ceš?« — In Stefan zopet vzame prstanek nazaj.
XI.
Pred pustom, ob času splošnih ženitovanj, jeili so se zopet bolj pogosto snulbači shajati v Smrekarjevo hišo. Povpraševal je zopet Po-greznik-ov Peter, oglasil se je županov sin iz bližnje fare in več drugih bogatih kmečkih sinov se je prišlo ponujat za zeta.
A najimenitnejši je 'bil ter največ govorice je napravil mlad, bogat usnjar, ki se je bil naselil v veliki hiši pri cesti. Nosil se je po mestno, opravljen je bil po gosposki, govoril je več jezikov, bil je 1
lep, sladkih besedi, krotak, pohleven in prijazen, da ga je vse hvalilo. Govoril je posebno rad z materjo Smrekarico ter se ji takoj prikupil, da bi mu bila naravnost dala hčer. Zanjo je bilo že zanimivo in častno, da bi njena hči dobila moža, ki je bil bogat in učen, gosposki in zveden po svetu.
»Naša Franoika se mora zdaj precej omožiti, dokler je mlada. Kadar foo že ‘bolj v letih, ne 'bo več tako,« reče mati Smrekarica možu Antonu, ko sta bila nekdaj sama v hiši ter je ona nekaj šivala, on pa s pipo v ustili gor in dol hodil.
»Nu, saj se ja‘z ne branim,« odgovori Anton.
»Dobiti mora moža, ki jo bo rad imel in ki naju ne bo zaničeval na starost, —- katerega, ki ima dobro naturo.«
»Saj babe imate nos tudi dober, le izberite ga,« reče Anton.
»Pogreznikov sin je preskop, pretrd. Taki niso pridni.«
»Ne? Zapeljivci so pridni in meh-ifcuži kali!«
»Vrhniščakov sin bi k hiši prinesel denar, ki pravijo, da ni ves po pravici dobljen; potlej bi ne bilo božjega imena pri hiši,« šteje mati dalje.
»Ljudje vsakega obrekajo, kdor kaj ima.«
»Jeličev ni delaven; nič ga ne
hvalijo ljudje.«
»Nu, kateri bi pa bil tebi po glavi, kateri?« vpraša Anton ter stopi pred njo.
»Tak, ki bo naju na starost v čislih imel.«
»In kateri je tak?«
»Ta usnjar Lovrčnič,« odgovori ženica.
Anton se zasmeje in gre zopet dvakrat gor in dol.
»Tedaj ta ti godi?« vpraša.
»Dober človek je, mehkega srca in zna s človekom spregovoriti,« reče mati.
»Ka pa dekle? Kaj pravi? Ali je tudi njej v srce sedel, kakor tebi?«
»Ničesar ne reče, pa mislim, da bi ga vzela.«
»Jaz mislim, da je bolj pametna od tebe in da ga neče,« odgovori mož. »Le poslušaj me, stara, jaz tudi ne stavim nanj toliko, kolikor ti. Denar je lepa reč, ali denar je od danes do jutri. Kupčija je dobra, ali nesreča se lahko primeri. Le kdor zna delati, kdor zna vsako stvar v roko prijeti, ta je trden na svetu. Saj veš, da bi jaz rad zeta vzel sem na dom, rajši nego dekleta drugam dajal...«
»Saj nam na izbiro stavi, ali jo k sebi vzame, ali pa se k nam priženi, kar češ.«
(Nadaljevanje sledil
D e s t i z Goriškega
flrfur Manzano v protislovju in nevednosti
»Messaiggero Veneto« od 23. maja t. 1. jo ponatisnil peti članek Arturja Manzana 's pomembnim na-slovpm:	»Z	desetinami	protiitali-
janskih ustanov rjovejo, da so zatiranj«. V tem članku skuša Artur Manzano po svoje in po tradiciji šovinističnih italijanskih »učenjakov« opravičiti pred svojo javnostjo in oprati pred gotovimi krogi sramotno dejstvo, da še danes, po tolikih izkušnjah in svečanih obljubah ter sprejetih obveznostih Italija vedno pritiska na slovensko manjšino v njenih mejah in stremi iza tem, da bi jo iztrebila. Argumenti, ki jih Manzano navaja, odgovarjajo povsem njegovemu ubogemu poznanju zgodovinske resnice in pomanjkljivemu razumevanju človečanskih pravic po božji in naravni postavi ter po državnem zakonu in mednarodnih obveznostih.
Ze iz naslova, ki ga je Manzano dal svojemu članku, izhaja njegovo odkrito sovraštvo proti Slovencem. Ker smo si Slovenci na Goriškem drznili obnoviti nekaj malenkostnih ustanov, od mnogih, ki smo jih imeli za časa Avstrije in pred nastopom fašizma, imenuje Manzano te naše ustanove »protiitalijanske«. Izvzel ni niti našega »Dobrodelnega društva« niti »Slovenskega siro-tišča«. Zakaj pa? Zato, ker so slovenske! Logično bi morali mi izvajati, da so tudi vse italijanske ustanove v Jugoslaviji protijugoslovanske! Kaj pravite k temu g. Manzano? V začetku članka pa trdi, da imamo vse »pravice državljanstva, upoštevanja in spoštovanja«. Zaključuje x>a, da smo proti Italiji, ker si takih pravic poslužujemo. Seveda v meji In v meri, ki nam jih razmere in italijanski pritisk dovoljujejo — dopolnjujemo mi —, ne pa v meji in meri pravic, ki nam pri/tičejo, iu obveznosti, ki jih država ima do nas.
Istočasno nekomu priznavati in zanikati njegove pravice, kakor to dela Artur Manzano, je znak skrajne politične pokvarjenosti in narodnostne nestrpnosti, ki ne morejo nikoli privesti do mirnega in pravičnega sožitja dveh narodnosti na tem ozemlju, kjer sta hkrati o-be zgodovinsko suvereni in avtohtoni. Trenutna številčna premoč e-nega nad drugim ali pred drugim, spričo politične igre raznih umetnikov v preganjanju Slovencev, kot je to bil na primer Mussolinijev režim, nima pomena spričo sijajnih zgodovinskih dokazov, ki jih nobena Manzanova glava ne bo mogla nikoli izbrisati.
Clen 15. mirovne pogodbe obvezuje Italijo, da zajamči vse pravice vseh državljanov v njenih mejah. In člen 6. ustave določa: »Republika ščiti s posebnimi zakoni jezikovne manjšine.« Italijanska republika je take zaščitne zakone priznala in izglasovala ter uveljavila za francosko in nemško manjšino v dolini Aosta in v Poadižju. Ali nam zna vsegavedni Artur Manzano navesti vsaj en zaščitni zakon za nas Slovence v Italiji? Prav gotovo ne!
In prav zaradi tega so vse naše pritožbe zakonito in človečansko u-pravičene, njegove trditve o našem protiitalijanstvu pa prazna slama! Ce zahtevamo naše pravice, ne delamo zarote proti državi!
Pustimo sramotilne izpade Arturja Manzana proti nam Slovencem, o katerih trdi, da nimamo svoje tradicije in da je naš veliki Prešeren, slovenski Petrarca, »malo znani vzorec slovenske duševnosti«. Ti izpadi so pač plod njegove pomanjkljive kulture. Razni italijanski slavisti od Salvinija do Damia-nija, Calvija in drugih, in ves nemški literarni svet se nasmehnejo šo-larčku Manzanu, ki med drugim ne ve niti, da je »Sala Petrarca« v Gorici naš slovenski »Trgovski dom«, postavljen od žuljev naših očetov in iztrgan Slovencem nasilno od roparskih fašističnih rok.
Kot sem že povedal, priznava Manzano, da imamo Slovenci na Goriškem vse pravice. Hitro pa o-pravičuje napad Italijanov na Pre-
Šolske prireditve
V nedeljo 2. julija t. 1. ob 11. uri zjutraj priredijo tri slovenske srednje šole v Gorici razstavo risb v šoli v ulici Randaccio št. 22.
V nedeljo 9. julija ob 8. uri zvečer priredijo slovenske srednje šole svojci prosvetno prireditev za zaključek šolskega leta zaradi pomanjkanja prostora v mestu v Štandrežu pri Gorici.
šernovo proslavo v »Trgovskem domu« februarja 1949; Lep prifner doslednosti in priznavanja pravic. Takih primerov beležimo žalibog mi Slovenci v Italiji na tisoče, saj i-mamo vsak dan na vratih karalbi-nerje, policijske agente, občinske policaje itd itd, ki poizvedujejo, za vsako malenkost, kakšno šolo, s slovenskim ali z italijanskim učnim jezikom obiskujejo naši otroci. In zakaj v šolo s slovenskim in ne italijanskim učnim jezikom? Pri takih prilikah pa navadno dostavijo jasno in pomembno: »Pošiljati otroke v slovensko šolo pomeni biti proti Italiji!« Pa Bog ne daj, Artur Manzano, da bi se moglo tako postopanje in ravnanje omenjenih organov, ki jih pošiljajo okoli oblast-va, smatrati kot »pritisk« nad Slovenci. O ne, saj ste nam »pravice« vse pridržali, že takoj v začetku vašega članka?.. In saj je tudi senator Tessitori vašega mnenja, čeravno nam je sam osebno svetoval, naj protestiramo pri vladi v Rimu zaradi slabega in krivičnega ravnanja z nami, in je tudi odobril tozadevno našo protestno spomenico, še predno smo jo odposlali!
Je že tako v Italiji: »pravic« je vse polno! Ce pa nam jih ne dajo in se drznemo protestirati in jih zahtevati, ali nam ne, odgovorijo ali pa nam rečejo, da jih že imamo. Ce se jih poslužimo, kjer so nam »milostno« v malem obsegu priznane, smo pa »sovražniki« Italije!.. Tako daleč gre nestrpnost raznih Manza-
novih somišljenikov, da se celo nekateri italijanski zdravniki že zaletavajo proti slovenskim pacijentom, ker imajo svoje otroke v slovenskih šolah! SRCE’, SRCE’, OMIKA IN OLIKA, OJ KJE STE DOMA? PRAVICE ČLOVEČANSKE IN NAUK KRSCANSKI, KDO VAS TEPTA!
Potem navaja Artur Manzano številke o Slovencih v Gorici, in jih po svoje išče v raznih domnevnih statistikah ter izvija iz nejasnih stavkov. Tako pravi, da je avstrijska statistika od leta 1910 ugotovila v Gorici 47;8 odst. Italijanov, 35,1 odst. Slovencev in 17,1 odst. »drugih«. O teh »drugih« pravi Manzano, da so bili »italijanski naseljenci iz notranjosti Italije« in da je Avstrija delala krivico Italijanom, ker jih ni prištela k Italijanom. Glej no, kako se je Manzano ujel kar v dve pasti hkrati! Prvič, Ker ne odgovarja resnici njegova trditev, da so ti 17,1 odst. »drugih« bili Italijani iz notranjosti Italije, ampak Nemci, Cehi, Hrvati, Ogri in drugi avstrijski državljani; drugič, ker na ta način, če bi trditev bila resnična, priznava Manzano, da je bilo leta 1910 v Gorici kar 17,1 odst. italijanskih naseljencev, ki niso bili niti avstrijski državljani. Nekaj umetnega torej proti Slovencem, ki so tu rojeni in avstrijski državljani.
Ko pa je Mussolini leta 1926 in pozneje priključil k mestu še kakih deset tisoč Slovencev iz okolice, je ugotovil, da je bilo tu leta 1938 kar 63,1 odst. Italijanov, Slovencev pa še vedno samo 36,3 odst. Res lep rekord v naglici raznarodovanja! Na tako »čast« je Artur Manzano, Mussolinijev sonarodnjak, lahko ponosen!.. On, ki rad »ugotavlja« zgodovinske »resnice«. In da mu ne bomo delali krivice sporočamo javnosti, da nas je italijansko štetje leta 1921 ugotovilo v mestu, brez okolice, le 23 odst."
Kljub temu smo še tu z mestom in nekaj okolice. Drugi so bili priključeni k Jugoslaviji 15. septembra 1947. In kljub vsem spletkam in pritisku je bilo oktobra leta 1948 oddanih za slovenski listi pri občinskih volitvah nad tri tisoč glasov. Toda, da bo Manzano spoznal vso zgodovinsko resnico, mu moram povedati, da smo bili prikrajšani vsaj za pet sto glasov, ker toliko najmanj znaša število Slovencev ne vpisanih v volivni imenik; vsaj za tisoč pet sto glasov pa zaradi pritiska, ki so ga še na dan volitev izvajale nekatere italijanske stranke, med temi tudi demokr-ščanska.
Ob zaključku ugotavljam, da nas Manzano deli v tri dele: v titovce in v »bele«, ki naj bi bili za Jugoslavijo, v Slovence Italijane, ki naj bi bili za Italijo. Hvala lepa za poklon! Le to bi še rad povedal, za zgodovino, da v tretjo vrsto spadajo razni »baštardi« in vsi tisti, ki so žrtev strahu pred šovinističnim' in tudi uradnim pritiskom, od strani italijanov. RADOVAN
Drobne
Prodava pesnika Lada Piščanca
O priliki zaključka prosvetnih večerov je bila v nedeljo 25. junija Ob 20. uri proslava pesnika Lada Piščanca, ki je padel kot žrtev komunizma v Cerknem februarja 1944. Proslavi so prisostvovali pesnikovi starši in sestra Zora.
Pevskim točkam je sledilo predavanje o pesniku, ki ga je imel njegov sošolec škofijski kancler dr. Rudolf Klinec. Med predavanjem so z recitacijami pomembnejših pesnikovih del osvetlili njegovo izredno osebnost.
Za tem je sledilo predavanje dr. Kranerja o komunističnih žrtvah iz Vetrinja v maju 1945.
Uspeli večer je zaključil pevski kvartet.
Ob tej priliki je izšla zbirka Pi-ščančevth »Pesmi zelene pomladi«, o kateri smo že poročali.
V počastitev pesnikovega spomina priobčujemo pesem, ki je zelo pomembna za njegov mladostni čut in usodo:
SPOZNANJE
Ko bil sem še otrok, sem stiskal bela jagnjeta si na srce in .božal rad razjarjene bi pse, ko bil sem še otrok.
Samo zdaj vem, da bi me psi razjarjeni uklali in da mogoče še nocoj hudobneži mi bodo jagnjeta zaklali.
Vse je ostalo kakor prejšnje dni: lajež psov poslušam pozno ,v noč in vsako jutro žene mlad pastir čredo belih jagnjet mimo koč.
Števerjan'
V nedeljo 25. t. m. smo imeli tukaj prvo sv. obhajilo. Popoldne je bila šolska prireditev za prvoobha-jance. Na dnevnem redu so bile pevske točke in deklamacije. Nato je sledilo skioptično predavanje o sv. Tarciziji v pouk in »Rdeča kapica« za razvedrilo.
Parkljevka je Izginila
Goriška prefektura sporoča, da je parkljevka na živini izginila in da je zato kretanje živine na ozemlju pokrajine dovoljeno brez zdravniškega spričevala. Le živina, ki prihaja iz drugih pokrajin, mora imeti zdravniško spričevalo.
Vodavod gradijo
Na griču Fortin nad Faro gradijo vodnjak, iz katerega bodo dobavljali vodo Občinam Gradišču, Fari, Romansu, Kaprivi in Marjanu.
Kmetijske najemnine podaljšane
Vlada je izdala odlok, s katerim so kmetijske najemnine pokmnar-jev (»mezzadri«) podaljšane za kmetijsko leto 1950. Polovinarji bodo torej tudi za leto 1950 dali gospodarjem enake odstotke pridelkov kakor Jani.
Obvezne zatiranje koloradskega hrošča
Goriški prefekt je izdal odlok, s katerim obvezuje vse kmetovalce,
na Travniku. Cinkvina 30 tisoč lir, tombola 50 tisoč, druga tombola pa 10 tisoč lir dobitka. Za priliko bo igrala godba ameriške vojske iz Trsta, ki pride v Gorico že zjutraj in .bo ob 11. uri imela koncert. Dobiček od prireditve je namenjen sirotišču »Oddone Lenassi«.
Vasi brez elektrike
Dobe.rdobska dolina je od tromeje z Jugoslavijo in STO-jem v dolžini deset kilometrov do Devetakov brez električne razsvetljave.
Upamo, da bodo pristojna oblast-va priskočila prebivalstvu na pomoč in nujno odredila električno napeljavo v vse prizadete vasi.
Seja občinskega sveta
Dne 27. junija ob 18. uri se je pri začetku zasedanja gorišfci župan oddolžil spominu pokojnega obč. svetnika Polda Kemperla. Njemu se je pridružil ožji Kemperlov sodelavec obč. svetnik Rudi Bratuž. Svet je nato izrazil najtoplejša voščila bolnim svetnikom Percu, Bonnesu in Culotu.
Nato je svet odobril izvolitev Ivana Brumata za Kemperlovega naslednika v Občinskem svetu. Brumat je takoj zavzel svoje mesto in v kratkem nastopnem govoru izrazil željo po uspešnem sodelovanju med manjšino in večino v korist slovenskega in italijanskega prebivalstva igoriške občine.
Pred zaključkom prvega dela zasedanja je prišlo do prerekanja med zastopniki italijanske večine in našim zastopnikom Bratužem, ki je nastopil v obrambo slovenskega vrtca v Štandrežu. Prerekanju je napravil konec župan z obljubo, da bo skušal ugoditi Bratužeivi zahtevi.
Po enournem odmoru je svet nadaljeval s svojim delom, o katerem bomo poročali prihodnjič.
DAROVI za Slov. dobrod. društvo
V počastitev spomina pokojne Zore Margon daruje Josip Panjek 500 lir, Olga in Ivan Panjek 1.000 lir.
Za nakup postelj za slovenske šolske kolonije daruje iMavec Tereza 400 lir. V isti namen so nabrali Slovenci pri Sv. Jakobu v Trstu 3.200 lir.
Vsem darovalcem najlepša hvala!
Borbeni »Demokraciji« v spomin narodnega borca Darkota TOROS, ustreljenega od komunistov 16. marca 1950 darujeta Viljem Sfiligoj in Perm Jožef vsak po 1.000 lir.
.Slovenskemu dobrodelnemu društvu v Gorici sta darovala gospa Olga Reščič več kosov ženske obleke in obuvala, v počastitev spomina pokojne Marije Bizjak pa '2.000 lir njena sorodnica.
N. N. iz Gorice 500 liir.
ŽIVINOREJA;
KRIŽANJE
Ko je Mendel znanstveno dokazal učinke križanja v rastlinstvu, je ta način reprodukcije začel zanimati tudi znanstvenike na živalskem polju, predvsem tiste, ki so se že dolgo ibavili e vprašanjem, kako Izboljšati razne pasme domačih živali. Res je sicer, da sega začetek najboljše angleške konjske in goveje pasme kot so n. pr. angleški čistokrvni konji ter krave Short-horn in Heuford, že v zadnja desetletja 18. stoletja, torej celih petdeset ali še več let predno je Mendel Objavil zaključke svojega 15-letne-ga raziskovanja (1. 1865), toda do omenjenih pasem je prišlo čisto slučajno, brez kake .znanstvene podlage. Živinorejci so to dosegli nevede in verjetno tudii nehote, saj takrat še niso bili znani temelji genetike, na katerih sloni sodobna tehnika križanja.
Kot je iz teh uvodnih (besed razvidno, je glavni cilj križanja izboljšanje pasme in to v najvišjem pomenu besede. Mirno lahko trdim, da je križanje ta cilj 100 odstotno doseglo. Pri nas je žal to vprašanje premalo upoštevano, kercje živinoreja na isplošno še premalo razvita. Toda za, naprednega živinorejca mora postatii to vprašanje e-no glavnih vprašanj, če hoče res napredovati.
Kat smo že v enem izmed prejšnjih člankov omenili, vidi naš kmet v .svoji živini kapital, ki se mu več ali manj obrestuje. Po tem vidiku se ravna ves odnos med go-'spodarjem-fcmetom ter njegovo živino. Jasno je, da bo vsak živinorejec stremel za tem, da se mu bo ta kapital čimbolj obrestoval. Poleg smotrne prehrane ih higijene sploh je eden glavnih činiteljev res donosnega in ne pasivnega ži-vinorejstva pravilno križanje. Pravimo »pravilno križanje«, ker iz nepravilnim ravnanjem lahko dosežemo popolnoma nasprotne učinke.
Kot znano, je križanje tisti način razmnoževanja, pri kateri se združita dva pripadnika različnih pasem. Vsakemu je iz vsakdanjega življenja razvidno, da nasledniki podedujejo več ali manj dobre kakor tudi slabe lastnosti svojih
prednikov. Ce torej (združimo za oploditev tipična predstavnika dveh pasem, ki imata lastnosti, katere bi radi pridobiLi za svojo živino, smemo upravičeno pričakovati, da se nam bo to is pravilnim križanjem posrečilo.
Naši kmetovalci navadno gojijo ifcrave predvsem za mleko, deloma pa tudi za delo in meso. Tisti torej, ki zahteva od svoje živine predvsem mleka, bo pri oploditvi iskal takega plemenjaka, ki pripada dobri mlekarski pasmi. Kdor pa potrebuje govejo živino za delo, bo moral skrbeti, da >se delavna zmožnost teh živali ne le ohrani, ampak še poveča. Ce se tej sposobnosti doda še lastnost dobrega in o-ibilnega mesa, je vrednost živali veliko večja. To sijajno dosežemo s križanjem delovnih in dobrih mesenih pasem.
Poleg tega moramo še omeniti, da se is križanjem splošno poveča odstotek oploditve, kar predstavlja nedvomno veliko korist vsakega živinorejca. Poveča še prav tako (tudi odpornost do bolezni sploh.
Pni križanju moramo paziti, da ■so pasme /za to primerne. Gotovo se ne (bo obneslo križanje med našo •pasmo in kako pasmo, ki živi v tropskem podnebju, ali med pasmo, ki nima nobenega sorodstva z našo. 'Sorodstvo je tu mišljeno zelo široko in ne v ožjem pomenu besede, kot je to običajno pri ljudeh...
Dobro bi torej (bilo, da bi tudi naš kmet začel smotrno skrbehi za potomstvo svoje domače živali.
Soški
Mizarsko podjetje J
Milivoj Eertot BerHouije, ul. BovEda IS - tel. 39-08 izdeluje:
vsa stavbna dela -pohištva vseh vrst - tudi po načrtu -
čolne
da zatirajo koloradskega hrošča na krompirju. Pregledovati morajo stalno vse krompirjeve nasade in takoj javiti županstvu izsledke ter ukreniti vse jootrebno za uničenje hrošča. Na županstvu dobijo pojasnila in navodila za nabavo tozadevnega sredstva.
Natečaj
Ministrstvo za pošto in brzojave je nazipisalo natečaj za izdelavo pripravnega sredstva za zapiranje dva tisoč poštnih vreč, ki bi nadomestilo sedanji način zapiranja z voskom. Kdor se hoče natečaja udeležiti dobi pojasnila in pravila pri pokrajinskem poštnem ravnateljstvu. Prijavo je treba Vložiti na papirju za 32 lir najkasneje do 31. avgusta 1.1.
Bankovci vzeti iz prometa
S 30. junijem so nehali imeti veljaven tok bankovci, ki jih je izdala Zavezniška vojaška uprava v Italiji, in tudi stari bankovci italijanske banke (»Banca dlltalie«) po sto in po petdeset lir. Taki bankovci se lahko zamenjajo e novimi na italijanski banki (»Banca dlltalia«).
Mrtvo trupelce se našli
V Gabrijah pri Gorici so obmejne straže našle prav pri obmejnem kamnu trupelce novorojenčka. V teku je preiskava za izsleditev nečloveške matere, ki je svoje dete umorila ali zapustila.
Tombola na Travnika
Goriško županstvo priredi v četrtek popoldne 29. t. m., na praznik sv. Petra in Pavla, javno tombolo
Radio Trst II
(3*3.9 m -- »72 Kc-s.k)
Nedelja, 2. julija 1950: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti.
12.00 Od melodije do melodije. —
13.00 Glasba po željah. .— 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. —
18.00 Filmski trak. — 19.00 Pogovor z iženo. —	21.00	Z domače
knjižne police.
Ponedeljek, 3. julija: 19.00'Evropski obnovitveni načrt. —	20,30
Okno v svat. — 21.00 Vokalni koncert Marijana Kosa. — 21.20 (Schumann: Koncert za violino v a -molu.
Torek, 4. julija: 13.00 Glasba po željah. —i 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Vzori mladini - Cle-mens Metternich. — 21.30 Prokofjev: Suita »Poročnik Kije«. Sreda, 5. julija:	19.00 Zdravniški
vedež. — 20.30 Okno v svet. —
21.00 Pevski kvartet. — 21.20 •Haydn: .Simfonija št. 98 v B-duru.
Četrtek, 6. julija: 13.10 Pevski duet. 18.15 Glasbeno predavanje. —
19.00 Slovenščina za Slovence. —
21.00 Radijski oder - F. Dostojevski: »Bele noči«, dramska slika, nato Pestra glasba.
Petek, 7. julija: 13.00 Glasba po željah. — 20.30 Tržaški kulturni .raizigledi. — 21.00 Mojstri besede.
22.00 Paganini: Koncert št. 1 za violino dn orkester.
Sobota, 8. julija:	13.20 Salonski
kvintet. — 18.00 Oddaja za najmlajše. — 20.30 Programski periskop. — 21.00 Sobotni večer. —
22.00 ečerni koncert.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »ADRIA«, d. d. v Tratu
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem onim, ki so na kakršen koli način počastili spomin naše drage mame.
Gorica - Ljubljana - Zagreb
MOZETIČ - ADAMIČ
Dr. R. IUMGO
zobozdravnik
izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. - Največja garancija. — Sprejema od 10 do 12
(Govori slovenski) TRST, ulica Torrebianca 43 Vogal ulica Carducci
DEKLE staro 18 - 24 let, Slovenko, pripravljeno se izseliti v Avstralijo, veščo domačih del išče Slovenec iz Avstralije v svrho ženitve. Naslov v upravi lista.
deske s mre. kooe, mačet snooe in trt dih l e s o o, trame In pan kete nudi najugodneje
Mizarji g kmetovalci J podjetniki a
CALEA
TEL. --------------
@0441 TRST
Vialo Sonnino, 2 4
H ls fl	t e
RflZniH UR5C Z BOGflCO BGRDflSCO IZBIRO
PO TOVARNIŠKIH CENAH
Nekaj vzorcev:
gabarden iz bombaža . . . iz krasne tkanine fresko v vseh barvah ••••■••»• HLAČE fresko v različnih modnih barvah (se ne mečkajo) .... gabarden letne posebne vrste kanete, ki se ne mečkajo . .
HLAČE
HLAČE
HLAČE
HLAČE
Lin 1800
Lin 1950
Lin 2500 Lin 2800 Lin 3600
PREDNO KUPUJETE OBIŠČITE
[Tlagazzini del Corso
Trst - Corso, 1 - Galleria. Protti
ZA BIRMO
Zapestne ure najboljših znamk, zlate verižice in druge zlate predmete dobite po najnižjih cenah pri - ex NORBIO, ul. ROMA 19. Kupuj e m zlato in dragulje
NECCHI novi model B U
z* vezenje, krjpanje, obšivanje lu-keinj, prišitje gumbov, čipke, cikcakaste šive. Vsa dela se Izvršujejo brest okvirja. Pouki za vezenje brezplačno.
ŠIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV. RADIOAPARATI najboljših znamk pri
T U L L I O
MA OBROKE
TRST - ul. C. BATTISTI št. 1* Tel. 85-33 — T R Z I C , na Korzu