"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. NO. — JT. 1330 tk« A*i •! C«»«r«M mi Marak M. lit» CHICAGO, ILL., 9. MARCA (MARCH 9, 1933.) míV" LETO — VOL. XXV1IÍ. KLIC SOCIALISTIÉNE INTERNACIONALE SOLIDARNOST DELAVSKEGA RAZREDA NUJNO POTREDNA Biro delavske socialistične internacionale za enoten boj proletarijata proti fašizmu in reakciji D IftO delavske socialistične internacionale je izdal dne 19. februarja 1933 svoj drugi proglas z ozirom na fašistični teror v Nemčiji in nevarnost svetovne vojne, ki se glasi: "Delavstvu vsega sveta! Ta apel vam naslavljamo v momentu največje nevarnosti, ki preti delavskemu razredu, miru, svobodi in človečki civilizaciji. V zvezi s kapitalistično in fevdalno reakcijo se je Hitler polaatil vlade nad Nemčijo. Med delavstvom in fašizmom v Nemčiji se bije odločilni boj. Velikanska vprašanja so na tehtnici. Ako ae fašizmu v Nemčiji posreči, da konsolidira in utrcli svojo moč, bo izginila ne samo demokracija in republika v Nemčiji, nego tudi rezultati polstoletne borbe delavskega razreda. Ce bo delavstvo v Nemčiji podleglo v boju s fašizmom, pride v veliko nevarnost tudi delavstvo centralne Evrope in reakcionarji v vseh deželah dobe vzpodbudo za vrtanje v socialne pridobitve delavskega Jjudstva. Socialisti vseh dežel so z nemškim delavstvom eno v njegovi težki, z velikimi žrtvami združeno borbo. Zanašamo se nanj, da bo v stanju poraziti fašizem in kontra-revolucijo. Upoštevajoč zgodovinsko važnost te borbe, kličemo proleta-riatu vseh dežel, naj pomaga delavstvu v Nemčiji do skrajnosti svojih moči. Delavska socialistična internacionala je vsikdar priznavala dejstvo, da je medsebojni tboj delavstva temeljni vzrok njegove šibfcosfci in vsled tega najjačji zaveznik fašizma. Delavska socialistična internacionala je bila vedno uverje-na, da pride moč delavskega razreda do veljave edino, kadar se naseli vanj edinstvo in stopi v akcijo s sklenjenimi vrstami. Usodna nevarnost nemškemu delavstvu, in po vsem svetu, ima svoje posledice v tragičnem razkolu. Ta resnica postaja bolj in bolj očitna. Na žalost je nagel izhod iz posledic petnajstletnega razkola in sporov nemogoč. Toda skušnje, skozi katere se pomikamo, morajo ne samo vbujati želje po obnovitvi edinstvenih organizacij delavskega razreda v bodoče, nego tudi voditi v takojšnja prizadevanja za čimvečje pojačanje boifoene sile proletariata. Nevarnost je preogromna in potrebna je splošna želja vsega delavstva za enotnost ,*v ibonbi proti skupnemu sovražniku. Ne sme se dopustiti, da bi kdo delavstvo izrabljal v negovanju medsebojnih strankarskih manevrov. Smoter socialistične delavske internacionale je edinstvena delavska akcija na podlagi odkritega in iskrenega sporazuma. V očigled tragičnim nevarnostim, ki jim groze, kličemo nemškim delavcem in delavcem vsega sveta, naj prenehajo z bojem drug zoper drugega ter se strnejo za skupni boj proti fašizmu. Socialistična delavska internacionala je bila vsikdar pripravljena in je pripravljena danes na pogajanja s komunistično internacio-nalo v namenu za skupno akcijo. Pregovori se lahko prično takoj ko bo za sporazumno delo pripravljena tudi komunistična internacionala. « * Delavstvu vsega avetal V času, ko vas kapitalizem peha v čimvečjo mizerijo in obup, v času, ko organizira fašistične bande za boj proti vam, se ob enem tudi pripravlja za novo vojno, ki prinese človeštvu nepopisno gorje. Pred nami je že krvava resnica vojne na daljnem vzhodu; napeti odnošaji v Evropi groze, da si najdejo konec v novem svetovnem klanju. Na daljnem vzhodu prevladuje japonski imperializem. Prelomil in zavrgel je pogodbe, ki jih je vlada v Tokiu odobrila in sprejela, nasilno okupiral Mandžurijo, ji dal novo ime Man-šuko ter jo spremenil v vazalko Japonske. Z osvajanjem kitajskih dežel nadaljuje. Dolgotrajno zatrjevanje japonske vlade, da to sploh ni vojna, več ne drži. Velikanski naklepi japonskega imperializma so postali očitno in jasni« liga narodov pa se je izkazala za nesipoeobno, da bi jih mogla ustaviti. Medtem ko divja na daljnem vzkodu vojna in grozi, da se neomejeno razširi, v času, ko se vojat konflikti v Južni Ameriki množe in večajo, se tudi v Evropi aami razvijajo dogodki, ki morajo prej ali slej pripraviti mir v največjo opasnoet. Konferenca za omejitev Oboroževanje ae vleč« že leto dni brez rezultata. Evropske dežele so se Uanaformirale v ogromne vojašnice, se organizirale v mogočne zveze in ae oborožile do zob. Vse večja postaja nevarnost, da konferenca za omejitev (Nadaljevanje na 3. strani.) SLIKA FAŠISTIČNE DIKTATURE V NEMČIJI Koncem februarja i® kanceUr Hitler proglasit v (Nemčiji obsedno stenje. Vae «ociali-stično m komunistično čaaopieje je bilo u-stavljeno. Cenzur« je plenila, ali pa prepovedala tudi mnogo drugih listov, lu ao branili ustavo republike in «varili vlado pred blaznim terorističnim početjem. Policij«, ki je zelo oječana, je pod poveljstvom fašističnega ministra začela še posebno divjati po požaru, ki je nastal v državnozbor sk i palači. Vlada je obdolžila nekega Idanskega komunista, ki je priznal, de je zanetil požar, medtem ko socialistični, komunistični in liberalni krogi dokazujejo, da je ¡dotični 'komunist' v resnici le lagent-provokator, V službi fašistične reakcije. Požar je zanetil sato, Ida j« imela vlada tik pred volitvami pretvezo za "drastične akcije" proti "marksističnim zarotam". Več o položaju V Nemčiji je v drugih sporočilih v tej številki. 1 Fašizem, demokracija inkomunističnataktika T BANČNA PANIKA IN INFLACIJE SO ZNAK, DA KRIZA NI SE "NA DNU" Izplačila v zlatu ustavljena. — Predsednik uveljavlja izjemne naredbe.—Izredno zasedanje kongresa V TEJ ŠTEVILKI: Proglas delavske socialistične internacionale za enoten boj delavstva proti fašizmu in za socializem. . Načrt kampanjskega odbora JSZ za pojačanje klubov v članstvu in aktivnostih in za tisoč novih naročnikov Proletarcu. . - i , j , | i Naznanilo, Ida izide letos prvomajski Proletarec v obliki revije, kakor je odločil zbor JSZ 1. 1932 v Mihvaukeeju. Mnogo drugih člankov in dopisov, i, • • — i Nad dva meseca so silili v predsednika Roosevelta, naj izjavi, kaj je njegovo mnenje o zlatem standardu in varnosti ameriške denarne enote. Odgovoril pa ni nobenkrat jasno na taka vprašanja. Včasi je dejal, da bo svoje stališče izrazil, ko prevzame vlado, včasi pa, da je on na vsak način za trdnost ameriškega denarja. V finančnem svetu taka zagotovila nič ne pomenijo. Ko se je nato začela še širiti tiha govorica, da so banke potrošile v kritje izgub že vse svoje rezerve, in da je novi predsednik za inflacijo, so sledili navali na banke ne več od strani malih, nego od velikih vlagateljev, ki so zahtevali zlato in ga odnesli v svoja skri-višča za mnogo milijonov dolarjev. Drugi pa so se zadovoljili tudi s papirnatim denar- Naj prvo je počilo v Michiga-nu, kjer je governer priskočil bankam na pomoč s proglasitvijo "bančnega praznika". Že pred tem se je dogodilo nekaj aličnega v Nevadi, ampak ne-vadake banke so majhne in le lokalnega posnema. Kot strela % jasnega pa je zadela finančni avet v vseh deželah vest, da je tudi governer države New York, kjer je srce ameriških financ in bank, proglasil bančni praznik, in istočasno tudi iliinoiaki governer. Chicago je drugi najvažnejši center ameriškega bankantva. 38 governerjev drugih držav je izdalo enak proglas ,v ponde-ljek 6. marca, dober dan potem ko je prevzel vlado, pa je z diktatorsko naredbo proglasil bančni praznik predsednik Roosevelt, ki je ob enem prepovedal bankam še posebej vsako izplačevanje v zlatu. Niti ne smejo evropski vlagatelji dobiti zlata za svoje vloge v ameriških bankah. To pomeni, da je zlati standard a-meriškega dolarja "začasno u-kinjen". Tudi Inflacija je ie v teku. Vladne tipografije v Washing-tonu in ena privatna v New Yorku, ki specializirata v tiskanju papirnatega denarja, delata noč in dan. V Washing-tonu je bilo dozdaj natiskanih novih bankovcev za okrog milijardo dolarjev. Poročajo, da jih bodo natiskali še za kake tri in pol milijarde, četudi je denarja v "cirkulaciji" (skritega) več ko kdaj prej. Krah v bankah in polom a-meriškega denarnega sistema dokazuje, da kriza ni še "na dnu", nego gre še vedno navzdol m se še ne ve, kje se u-stavi. Predsednik Roosevelt je v svojem inaguracijskem govoru pro|lo soboto izrekel par pikrih na račun "denarnih meše-tarjev" ,ki špekulirajo in igrajo s tujim denarjem, ali ob enem je z njimi vso nedeljo konferiral in se poslužil izjemnega zakona izza vojne dobe, ki mu daje v financah diktatorsko moč, da jih reši. Sklical je tudi izredno zasedanje kongresa v glavnem zato, da se sprejme nove zakone v varstvo bank. Velgbankirji so prošlih par let stali brezbrižno ob Strani, ko je propadlo tisoče malih bank. Ko pa so sami prišli stiske, so jim morali priskočiti na pomoč vsi governerji in končno pa predsednik. Vladna propaganda apelira na ljudstvo, naj zaupa novemu predsedniku, in ljudstvo se res navdušuje zanj, ob enem pa je vzelo iz bank kolikor je moglo. Medtem se kriza veča. Obeta se draginja, pojavlja se nenormalno pomankanje denarja za potrebe prometa in banke. Občine in tudi privatne korporacije se pripravljajo na tiskanje svojega denarja v tej stiaki. Ene občine 30 ga že izdale. AŠIZEM v Nemčiji ni prišel na vlado nepričakovano. Za svojo najvažnejšo nalogo proglaša "iztrebitev marksizma". Po njegovem tolmačenju tvorijo marksizem socialistična in komunistična stranka ter unije nemškega delavstva, ki so pod socialističnim vodstvom. Fašizem vsake dežele je posledica notranjih razmer, predvsem kaosa v gospodarstvu, zmešnjav v političnih strankah, zunanjih pritiskov, posebno v slučaju Nemčije, in pa srednjih ter kapitalističnih slojev, katerim je fašizem zadnja postaja v prizadevanjih, da se rešijo potopa. Edina sila, ki je v stanju ustaviti fašimu pot k obla-Sti'Je vde.lavski razred. Ako v odločilnem momentu nima te moči in zmožnosti, je fašistična vlada sigurna stvar. Fašizem v Italiji je divjal najbolj proti delavskemu giba-nju in ga zatrl. Fašizem v Nemčiji počne isto. V času najresnejših momentov je bilo delavstvo Italije razdruženo in v medsebojnem boju. Mussolini se je* v splošnem notranjem kaosu in polomu političnih strank polastil vlade takorekoč brez odpora. Hitler v Nemčiji je postal kancelar bolj "legalno", ker se je sporazumel za skupen kabinet z monarhističnimi nacionalisti, kapitalističnimi magnati in fevdalnim plemstvom. Kakor Mussolini v Italiji, je Hitler v Nemčiji razsipal z dekreti, ki naj bi čimprej uničili delavsko gibanje. Dasi je bila v teku volilna kampanja, je zadavil skoro vse opo-zicionalno časopisje. Stotine socialističnih in komunističnih žurnalistov, poslancev in agitatorjev je bilo aretiranih. Civilne svobodščine so bile zavednim delavcem odvzete popolnoma, j Fašistične orgije v Nemčiji ne bi bilo, če se bi delavci kaj naučili ii izkušenj v Italiji. Socialisti so storili vse v svoji moči, da obvarujejo ustavo in republiko, in pri tem so napravili nemalo napak. Komunisti so trdovratno vztrajali pri svoji taktiki neprestanih groženj z revolucijo in diktaturo proletariata. Nobene stranke niso prošlih 14 let napadali bolj kakor socialistične. V namenu, da uničijo socialistično stranko in demokracijo, so dolgo nastopali skupno s fašisti. Toda ko so pritirali stvar do skrajnosti, so bili fašisti mnogo jačja stranka in v ugodnejših pozicijah kot pa komunisti. Zato je namesto komunistične prišla fašistična diktatura, kar je bilo lahko jasno vsakemu od začetka, razen morda komunistom. Zdaj demokracijo pogrešajo, kakorkoli jo je bilo malo, in da je je bilo čez-dalje manj, je v veliki meri njihova zasluga. S ščuvanjem, grožnjami in provokacijami delavstvo ne bo izvojevalo socializma, ne takozvane diktature pro-letariata. ^lemčija ni dežela mužikov. Niti ni kapitali- ..........ooo Zem V nji V razsulu ^ imPotenci, kakor je bil zadnja leta Komunisti ! 4,746,000 voine 2nili> v vseh ozireh zastareli ruska carizem. Zato Katoliški centrum . 4,289,000 je taktika, ki meri vse čevlje po enih nogah, napačna. Nacionalisti (zavez- Mecl delavstvom Evrope se kažejo znaki sporazuma. LVftikf1ltaAdra * * 3'000 I Socialistična internacionala apelira na komunistično za enotno akcijo. Potrebno je, da se delavstvo ne samo ze- FAŠISTIČNA "ZMAGA" V NEMČIJI JE ZMAGA NASILJA IN TERORJA Vzlic največjemu terorju v Nemčiji izza Bismarckovih časov se je Hitlerjevi vladi posrečilo dobiti za svoje kandidate le dobrih 50 odstotkov glasov. Ce pa bi smele socialistična, komunistična in druge republikanske stranke voditi svobodno kampanjo, bi bili v resnici na izgubi fašisti ,ne pa levica. Hitler izdaja naprej svoje drastične naredbe in ukaze. Socialistični župan mesta Hamburg je bil šiloma odstavljen, enako vsi socialistični župani v Turingiji. Vsem socialističnim listom je do 20. marca prepovedano izhajati. Dne 5. marca so dobili glasov: "The Detroit Leader" V Detroitu izhaja pod vod- stvom socialistov list "The Detroit Leader". Urad ima na 69 Erskine St Bavarska ljudska stranka........ 1,206,000 . Ostale glasove je prejelo pol dini' ne*° Se P0Vrne tudi na Pota stare' Preizkušene s°-ducata drugih strank. cialistične taktike, namesto da bi butalo z glavo ob zid in V državnem zboru imajo fa- si nakopavalo vlado fašizma, šisti 288 poslancev, socialisti1 120, komunisti 80, centristi 71, nacionalisti 52, bavarska ljudska stranka 20, ostali mandati pa pripadajo manjšim skupinam. Hitler namerava naj prvo proglasiti komunistične mandate neveljavnim, socialističnim pa onemogočiti obstruk-cijo proti diktaturi. Borba v Nemčiji med fašizmom in opozicijo torej ni še končana. Kanada dala dober vzgled Sosedna Kanada ima gospodarsko krizo, ne pa finančno paniko, kakor jo imamo v Ze-dinjenih državah. Tukaj so prišle vse banke na prag poloma, da so jih rešili le z moratorijem in vladno pomočjo. Vlagatelji, ki svojega denarja Stanje bank ni sijajno hiao šr vzel!iz ?jih,Aodo ^^ r ... i iT* morali — hočeš nočeš — pu-Stanje ameriških bank, ki še U j ti pretežni del svojih vsot v poslujejo, ni sijajno, Četudi so"------------------ med njimi večinoma veliki fi Viančni zavodi, kajti mali so v likvidaciji. Dasi beležijo ame njih dokler se bankam ne ota-ja '^zamrznjena aktiva". Pred tem pa je v tej deželi propadlo že nad 6,000 bank. V Kanadi banke poslujejo dalje, izplačujejo vloge na zahtevo, in ob enem so vloge ▼ njih znašale januarja to leto $22,000,000 več kot leto poprej. V Zed. državah pa je ravno obratno. BOJ PREM0GARJEV V ILLINOISU SE NADALJUJE lil« T«\«t* V»J I« 4L/ I MViV«»^ V I riške velebanke in druge veli- Premirje, ki ga je izposloval ke banke na papirju zelo u- governer Homer, ni dovedlo v godno sliko v svojih financah, sporazum med unijo progresivne resnični položaj v njih do- nih rudarjev, U. M. W. in kom-taj neugoden. Mnogo aktive panijami. • Lewjsova U. M. W. _e namreč vrednost samo še se ne umakne in kompanije, na papirju, Za kritje izgub so ki jo priznavajo, obratujejo jorabile ves prebitek, - neraz- rove z njenimi člani, med tem deljen dobiček, in 84 odrfiotkov ko Progressive Miners unija kapitala. \\ (pošilja k premogovnikom pi- kete. Koncem februarja je prišlo spet do spopadov, posebno okrog Springfielda, v katerih je bilo več oseb ranjenih. Tudi par bomb je bilo podtaknjenih. Governer Horner je 24. februarja izdal odredbo, naj bo milica spet pripravljena za vzdrževanje "reda in mira". , NAČRT ZA POJAČANJE NAŠEGA GIBANJA Kampanja, ki jo razpisuje eksekutiva Jugoslovanske socialistične zveze in je pojasnjena ▼ tem članku, določa: 1.) Tisoč novih naročnikov Proletarcu. Kvote so razdeljene po posameznih državah sorazmerno na podlagi sedanjega itevila naročnikov. Ta agitacija se prične 1. aprila in konča 30. junija. 2.) ' Naročnina Proletarcu je tekom kampanje v prej omenjenem roku znižana na $2.50 za celo leto in $1.50 za pol leta« 3.) Pojačanje Jugoslovanske socialistične zveze. Kampanja v ta namen *e prične 1. aprila in traja do 31* decembra. Minimalna kvota poja-čanja je 25 odstotkov, kar pomeni, da mora JSZ ob koncu leta imeti najmanj 25 odstotkov več članov kakor jih ima sedaj. 4.) Zbiranje tiskovnega sklada, ki je določen na vsoto $2,500. S pomočjo tega sklada in tisoča novih naročnikov bo Proletarec v stanju pokriti obveznosti tiskarni, ki znaiajo nad $2,000, prestati to krizo in si od-pomoči, da bo lahko zopet stalno izhajal na 8. straneh. 5.) Klub, ki prvi doseže kvoto v številu novih članov, dobi nagrado, in istotako klub, ki prvi doseže dvojno kvoto, to je 50 odstotkov povišanja v članstvu. - 6.) Določeno je, da se v šestih državah, kjer zdaj ni klubov JSZ, toda so v njih večje slovenske naselbine, tekom tega leta ustanovi postojanke naše zveze. 7.) Vsi klubi imajo nalogo, da o tem načrtu razpravljajo na sejah in si izberejo agitacijske odseke. 8.) Apelira se na naročnike v posameznih naselbinah, posebno v onih kjer ni klubov, da se organizirajo med seboj na svojo roko in pomagajo v tej kampanji. Prečitajte sledeči članek pazno in sodelujte, da se naša kampanja dne 1. aprila prične s polnim zamahom in USPEŠNO dovrši. Sodrugi in somišljeniki! Eksekutiva Jugoslovanske socialistične zveze je na zadnjih par sejah razpravljala o po-jačanju našega gibanja. Sklenila je pričeti s kampanjo za tisoč novih naročnikov Proletarcu, za zbiranje tiskovnega sklada $2,500 in za minimalno pojačanje JSZ za 25 odstotkov v tem letu. Kampanja za nove naročnike se prične 1. aprila in konča 80. junija. Tekom kampanje je celoletna naročnina znižana na $2.50, polletna pa na $1.50. Kampanja za tiskovni sklad in pridobivanje novih članov se prične istotako 1. aprila toda konča se šele z novim letom. _ Eksekutiva JSZ se s socialistično stranko vred prav dobro zaveda mizerije in teških ča-aov, v katerih se nahajamo vsi skupaj, vse delavstvo. Zaveda se tudi največje potrebe a-meriškega delavstva: močnega delavskega gibanja in časopisja, ter resnosti dobe, v kateri živimo. Sodrugi in somišljeniki! Mi — vsi delavci — potrebujemo močnega socialističnega in razredno zavednega delavskega gibanja ter časopisja! Vsi vemo kako ogromne žrtve mora delavski razred doprinašati vsl$d tega, ker se je v preteklosti premalo, zavedal svojih kolektivnih interesov v sedanji razredni družbi. Tarnanje o tem pa nam nič ne pomaga; s tarnanjem se ne pride drugam kot v grob. Potrebujemo akcije! Akcije slehernega delavca za pridobivanje svojih sodelavcev v organizacijo in širjenje delavskega časopisja. Proletarec se bori za delavske interese že 28 let. Pri širjenju razredne zavednosti in v borbi proti socialnim krivicam ima nevenljive zasluge. In kot vsem delavskim časopisom v Ameriki, ki niso naprodaj, tudi Proletarcu ni postlano z rožami. To vemo vsi. Sedanja kriza pa ga je še posebno udarila in napeti moramo vse sile, vsi sodrugi- in somišljeniki, da ga ne-le ohranimo, am- pak tudi razširifho. In Proletarec je vreden podpore vseh slovenskih delavcev, ki se zavedamo, da smo delavci. Izhaja edino v interesu delavcev. Tisoč novih naročnikov v treh mesecih je navidezno in radi velike brezposelnosti mogoče visoko število. Gotovo je to, da par agitatorjev tega ne izvede. Dosegljivo pa je, če gre na delo vsak aodrug in vsi čitatelji. In pridobivanje novih naročnikov v tej kampanji mora biti kolektivno delo nas vseh. Kljub strašni krizi je med nami tisoč slovenskih delavcev, ki se bodo naročili na Proletarca v prihodnjih treh mesecih. ' -----4- Tabela v tem apelu pokazu-je, da je kampanja izvedljiva v vseh področjih. Vsaka država naj stori svoje in uspeh bo na celi črti. Kvoto lahko prekoračijo v marsikateri državi, če postane aktivnih le nekaj somišljenikov. California ima dobiti na primer le pet novih naročnikov in prispevati $14 v tiskovni sklad. Upoštevajoč par l Naša prvomajska izdaja Na željo naročnikov in po nalogu zadnjega zbora JSZ v Milwaukeeju izide prihodnji prvomajski Proletarec v obliki revije kot separaten list, kar znači: 1.) Prvomajsko revijo, ki izide pod imenom "MAJSKI GLAS", dobe le tisti, ki si jo bodo posebno naročili, in ne vsi naročniki, kakor dozdaj. 2.) Večina delegatov na prošlem zboru JSZ je bila mnenja, da spada gradivo, kakršnega priobčamo v prvomajskih številkah Proletarca, v revijo, ne pa v časopis velikega formata. 3.) Priporočilo zbora je upravni odbor Proletarca obravnaval na treh svojih sejah In končno odločil, da izide prvomajska izdaja Proletarca kot posebna publikacija pod imenom "MAJSKI GLAS", Prejšnje prvomajske Številke Proletarca v obliki revije so imele od 32 do 84 strani. "MAJSKJ GLAS" izide najmanj na 54. straneh. V njemu bodo članki o Karlu Marxu k 50-letnici njegove smrti, dalje razprave o stanju jugoslovanskih podpornih organizacij in njihovi bodočnosti, spisi o klubu št 1 k njegovi tridesetletnici, članek iz starega kraja o resničnem položaju v Jugoslaviji, spis o prošlosti, sedanjosti in bodočnosti slovenskega časopisja v Zed. državah, članek o bodoči konvenciji SNPJ itd. Na naročnike Proletarca in čitatelje ter člane JSZ v splošnem apeliramo, da naroči vsaki po nekoliko izvodov "MAJSKEGA GLASA". Cene so sledeče: Posamezen izvod..........$ -20 10 iztisov................ 1-90 25 iztisov................ 4.50 60 iztisov................ 8.50 100 iztisov................. 16.00 L, 250 iztisov................ 37.50 Vsakdo lahko pomaga k pridobivanju na- j ročnikov tej izdaji. Pobere naj med znanci in prijatelji imena in naslove, zaeno z naročnino po 20c za iztis ,in naj pošlje vse skupaj upravništvu Proletarca. Le na ta način bo MAJSKI GLAS dobil veliko cirkulacijo in s tem številno čitateljev. To je pri širjenju delavskega tiska glavni namen. Vsled izredno nizke naročnine za revijo se bomo morali vsi skupaj zelo potruditi, da razliko med tiskovnimi stroški in rednimi do-hcfdki revije pokrijemo na druge načine. V ta namen apeliramo na vas, da pridobite "MAJSKEMU GLASU" čimveč naročnikov, in da pomagate pri nabiranju oglasov. Za pozdravne oglase k 1. maju je cena 85c za vsak palec v širini ene kolone. Za druge oglase je cena višja, toda nižja kot je bila za oglase v prejšnjih prvomajskih izdajah. Ako bo odziv zadovoljiv, bo -"MAJSKI .GLAS" izšel vsako leto kot separatna publikacija Jugoslovanske delavske tiskovne družbe, istotako kot npr. Ameriški družinski koledar. Kdor Izmed naročnikov ProletarčA in drugih prijateljev našega gibanja fteli podati kako sugestijo z ozirom na Ureditev prvomajske revije "MAJSKI GLAS", naj nam sporoči, ali pa naj svoje mnenje izrazi v Pro^» letarcu. Volji prošlega zbora JSZ je torej ugodeno in delavski tisk je s tem za eno publikacijo bogatejši. Naloga nas vseh zdaj je, da Majskemu Glasu pridobimo naročnikov in oglasov. Ljudje, ki so prišli v tej krizi ob vsa sredstva, ali ki so že par let brez zaslužka, gmotno seveda ne bodo mogli pomagati. Agitirajo pa lahko vseeno, kajti še vedno je tisoče naših delavcev, ki so v stanju prispevati 20c vsaki za revijo, ki bo prvomajski glasnik mednarodnega delavstva in borbe za njegovo osvoboditev iz krize in mizerije. •večjih naselbin, je to ne le igrača, ampak bi kvoto lahko prekosili za več sto procentov in koncem leta imeli par močnih klubov. Enako v drugih državah, kjer so večje naselbine naše gibanje pa slabo razvito ali ga pa sploh ni. Sledeči seznam določa kvote za posamezne države. Prva kolona znači, koliko novih naročnikov se pričakuje iz vsake države, druga pa vsote v tiskovni sklad. KroU po «b-iarak. Novih Tiakcrni naročnikov •klad California a $ 14 Colorado 13 30 Illinois 189 4S7 Indiana S 11 Kaaaaa 12 30 Minnesota 17 33 Montana • 14 Michigan 52 159 Now York S9 127 Now Joraay 2 5 Ohio 2S6 747 Oklahoma 3 S Pennsylvania 188 482 Utah 4 11 Waat Virginia 4 10 Wisconsin US 297 Wyoming 14 37 Naslednja tabela določa kvote v kampanji za pridobivanje novih članov v klube JSZ. Določeno je, da moramo do konca leta JSZ v članstvu povečati najmanj 25 odstotkov. Kvote so določene po odstotkih na podlagi sedanjega itevila članov v posameznih drŽavah. Novih Hut Illinois................45 Kansas ............... 3 . Michigan .............26 New York ............ 5 Ohio .................58 Pennsylvania ..........50 Wisconsin.............39 Dalje je določeno, da se u-stanovi nove klube v sledečih državah, kjer jih zdaj nimamo: California, Colorado, Indiana, Minnesota, Montana in Wyoming. Kvota je za vsako državo bodisi glede naročnikov, novih članov in tiskovnega sklada proporčna. Na noben klub ali državo ni sorazmerno naloženo več dela kot na drugo. Vsak klub naj v članstvu naraste najmanj 25% in kvota bo dosežena. Kljub krizi je to razmeroma lahko doseči. Dober kampanjski ali agitatorični odbor lahko v par mesecih pri kateremkoli klubu doseže kvoto. In klub, ki jo prvi doseže, bo dobil nagrado v vrednosti $15 — bodisi v knjigah, slikah socialističnih voditeljev ali v drugi umetnini. Klub, ki bo prvi dosegel dvojno kvoto, namreč narastel za 50%, bo dobil nagrado v vrednosti $25. Prav tako važna, ako še ne bolj, je kampanja za nove naročnike in tiskovni sklad. Eksekutiva se zaveda, da ni vsak delavec agitator, dasi bi lahko in moral biti. Potrebna je le volja in navadna pamet pri občevanju z ljudmi. Vsak član zveze in sleherni čitatelj pa lahko pomaga agitatorjem. In v tej kampanji je to kardinal-na potreba posebno pri iskanju novih naročnikov. Dostikrat so prilike, ko v pogovoru s prijatelji ali rojaki lahko napeljete pogovor na potrebo delavskega časopisja. Izrabite jih in agitirajte za Proletarca, ki je vaš prijatelj in zagovornik vseh delavcev! Delavstvo mora čitati in podpirati svoje časopise ! To je naše najmočnejše orožje! Važen je tiskovni sklad. Proletarec, kot večina delavskih časopisov, še ni nikdar pokrival svojih stroškov z redno naročnino, dasi ni prejemal še nihče v uradu velikih plač in so upravni stroški nizki. Ni mamo pa oglasov in naročnikov je premalo. Znižanje naročnine tekom kampanjo in pa sedanja kriza nas sili na kampanjo za tiskovni sklad. $2,500 je danes lep denar. Moramo pa tekom tega leta zbrati to vsoto, če hočemo Proletarca izdajati tedensko v sedanji ve likosti. Sele ko mu pridobimo tisoč novih naročnikov in abe remo v tiskovni sklad $2,500 smemo upati na zvišanje na osem strani. Eksekutiva je prepričana, da več tisoč socialistično in na- predno mislečih slovenskih delavcev v Ameriki kljub krizi in veliki mizeriji lahko zbere to vsoto za Proletarca. Zavedamo se, da vsakdo, ki bi rad prispeval, ne bo tega mogel storiti. Je pa med nami še dovolj delavcev, ki 'bodo voljni se nekoliko žrtvovati za ohranitev Proletarca. Komur je mogoče dati dolar, naj da dolar; kdor lahko da več, naj to stori; in komur ni mogoče dati več kot kvoder ali dajm, ga bo dal za ohranitev svojega prijatelja in zagovornika — Proletarca. Potrebna pa je akcija! Aktivnost vseh sodrugov in somišljenikov. Potrebno pa je tudi smotreno in vztrajno delo. Brez tega ne bo uspeha. V ta namen eksekutiva priporoča vsem klubom in naročnikom sledeče: 1.) Vsak klub naj izvoli kampanjski odsek izmed aktivnih članov. Odsek naj izdela načrt (listo prospektov itd.) za nabiranje (a) novih naročnikov, (b) prispevkov v tiskovni sklad in ¿) novih članov v klub. Načrt naj bo predložen klubu in člani naj se obvežejo, da ga bodo izvedli. Če nimate v kratkem redne seje, skličite izredno. 2.) Vsak član naj sodeluje s kampanjskim odsekom bodisi informacijami o osebi, ki bi se morda naročila na list ali pristopila v klub, ali pa z aktivnim sodelovanjem. 3.) Na sodelovanje urgira-mo tudi naročnike v naselbinah, kjer ni klubov. Če ste sami ali pa več naročnikov, a-ranžirajte v svojem stanovanju ali kjerkoli prijateljski sestanek, na katerega povabite napredno misleče rojake in rojakinje in skušajte ustanoviti socialistični klub ter pridobiti Proletarcu novih naročnikov. Urad vam je vsak Čas na razpolago z nadaljnimi informacijami. 4.) Vsak klub naj aranžira priredbo v prid tiskovnega sklada, ki naj bo ob enem agi-tacijska prireditev za pridobivanje novih članov. Sodrugi in somišljeniki! Na delo za tisoč novih naročnikov v prihodnjih treh mesecih! Na delo za $2,500 tiskovnega sklada Proletarcu! Na delo za minimalno pojačanje naše JSZ za 25%. Zgradimo močno socialistično gibanje in delavsko časopisje! V tem je edina rešitev delavstva in človeštva pred novim suženjstvom, katerega politična dekla je fašizem. Kampas^jski odsek JSZ. NASA DRAMATIKA V CHICAGU DRUGJE TER NJENE HIBE V Chicagu smo včasi imeli okrog ducat dramskih predstav. Dramski odsek kluba št. 1 sam jih je imel od pet do sedem v sezoni. Druš. "Danica" jč prirejalo predstave in sempatam tudi druga društva. Zdaj ima dramski odsek kluba št. 1 le še kake^ri predstave bližje, ker vjamejo dovtip« vsaj nekaterih igralcev. Na zboru JSZ in Prosvetni matice v Milwaukeeju L 193J se je govorilo o vseh teh po. manjkljivosti, delegatje |3 culi dva zelo dobra referataf oba z navodili, ali dobrih učio! kov razprav in sklepov zbori v sezoni, in pevski zbor kluba j ni še opaziti. Treba bi bilo dva koncerta, torej še vedno človeka—zmožnega čiov^. dovolj kulturnih prireditev v naših okolščinah, dasi bi jih bilo potrebno več, ako bi imeli dovolj občinska, ki mu je za koncerte in predstave, in pa zadosti sposobnih moči za velik diietantski zbor. Toda pogoji za uspešno gojitev kulturnega dela med nami se krčijo. V kvaliteti prehaja v stagnacijo. To je zdaj splošno pravilo v vseh naših naselbinah. Ustavljeno doseljevanje in še v veliko večji meri kriza je vzrok temu stanju. Stotine rojakov, ki so prej prihajali na kulturne prireditve in podpirali l.aše prosvetne organizacije, so zdaj brez sredstev. Brez gmotne pomoči pa je kulturnim organizacijam nemogoče vprizarjati \elike, težke drame in komedije, ali koncerte. Ako kriza ne mine, bodo prenehale tudi naše kulturne pnreditve in ostale bodo le Še navadne veselice v malih lokalih, ker malo stanejo in največ prinesejo. Stagnacija bo potem popolna. Več kulturnih društev po naselbinah je v tej sezoni že prenehalo s predstavami in koncerti, ker ob sedanji ude-ležibi in sedanjih dohodkih ne morejo pokrivati izd^kov. Ponekod škoduje uspešnemu kulturnemu delu razkosanost maloštevilnih igralskih in pevskih moči v več dramskih in pevskih skupin, ki sicer druga z drugo tekmujejo, so pa posamično prešibke ,da bi mogle nuditi občinstvu dobro predvajane predstave in koncerte. Naša dramatika in glasba nazaduje v naselbinah tudi v kvaliteti. Prednost imajo komedije, neglede kako so brezpomembne. Dobrih dram "ljudje nočejo" (kakor tudi ne dobrih listov). Vzrok, da jih "nočejo", je pa v tem, ker povečini niso predvajane niti od daleč tako kakor igra zahteva. Slaba izgovorjava, mešanje dialektov, pomankanje ognjevitosti, kjer jo vloga zahteva, monotono govorjenje in fclične hibe so vzrok, da odhajajo ljudje po predstavi iz dvorane i.e da bi vedeli kaj pravzaprav jim je igra predstavljala, oziroma, kaj je njen smoter in pomen. Zato so jim komedije ki se bi le temu posvetil. Ampak kje dobiti sredstva? Zraven pa še ta velikanska kriza, ki je vrgla tisoče in tisoče na. ših ljudi takorekoč vse me4 trajno brezposelne. Ta dejstva in okolščine j« treba razumeti, kadar razpravljamo o "dekadenci" slovenskega odra v .Ameriki. Kar se tiče dramskih akti*, nosti naših klubov in samostojnih delavskih kulturnih društev, ki delujejo na dram», skem in glasbenem polju, p* je dobro in potrebno, da zač. no spet v večji meri gojiti prd letansko kulturo. Brez te ne bo izobraženega delavskega razreda. Klubi JSZ lahko največ sto-* rc, da izvlečejo kulturno delo v naselbinah iz nižin praznih komedij. Naloga in dolžno* Prosvetne matice je, da čemu vprašanju v teh za našo de laik: sko kulturo kritičnih čas:h posveti zadosti pažnje, in da skuša dobiti primerne igre socialne vsebine s socialistični-mi smernicami, in da napravi tudi več osnutkov za varijetne sporede, ki bi bili primerni Zi večje, srednje in male odre. V kulturno delo naših delavskih skupin bi s tem prišlo vzlic ekonomski krizi novo življenje* F. Z. Napadalci stikalo za domačini Slovenskemu delavstva ? Chicagu in okolici Chicago, III--Ko je Kar? Marx v svojem analiziranju gospodarskega razvoja prerokoval polom kapitalizma v vseh podrobnostih, se je svet v splošnem za to njegovo dognanje takrat zelo malo zanimal. Danes, ko se socialistično razlaganje bolj in bolj uresničuje, pa sega ljudstvo po Marxovih knjigah m knjigah o marksizmu kakor še nikdar poprej. To dejstvo potrjujejo knjižničarji v vseh ameriških javnih knjižnicah. Dne 12. marca ibo 50 let, od kar je Karl Marx, utemeljitelj znanstvenega socializma, umrl. Zavedno delavstvo po vsem svetu bo to obletnico v spomin velikega misleca svečano proslavilo. V Chicagu priredi Marxovo slavnost klub št. 1 JSZ. Vršila se bo v dvorani SNPJ v nedeljo 26. marca. Spored je naveden na 6. strani v tej številki. Na slovensko delavstvo v Chicagu in .okolici apeliramo, da nas 26. marca poseti v čimveč jem številu. Volitve v Milwaukeeju V Milwaukeeju, Wis., se bodo 14. marca vršile primarne volitve, v katerih bodo nomini-rani kandidatje v šolski odbor, dalje za sodnike in v več drugih uradov. Socialisti v Milwaukeeju, West Allisu in v okoliških občinah imajo svojo popolno listo kandidatov. Našemu delavstvu v Milwaukeeju priporočamo, da zanje stoodstotno glasuje. Njihova imena priobču-je Milwaukee Leador. Ko •o Japonci okupirali hr začatku februarja kitajsko maato šanhajkTan in začali od ta »trojo invazijo v provinco Jahol, so pobili v«c tisoč nooboro-ianih domačinov. Maato «o z bombardiran jam skoro popolnoua porušili. Ko «o japonski vojaki prišli v moato, so ztikovali po napol podrtih bišab in ubili viaksit Kitajca, ki so (a našli. j V družbi, na zabavah ali kjerkoli je prilika, spomnita so tiskovnega fonda za obvarovanje "Proletarca". > KLUBOM IN DRUŠTVOM ALI želite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega KSP OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU! KLIC SOCIALISTIČNE INTERNACIONALE (Nadaljevanje a 1. strani.) oboroževanja ne bo zmanjšala militarističnega aparata nego bo služila vsled svojih neuspehov celo za pretvezo za še večje oboroževanje. Jačanje fašizma postavlja v ospredje nacionalistične-militaristične sile. Diktatura, ki ji načeljuje Hitler v Nemčiji, Mussolini v Italiji, Pilsudski na Poljskem, Horthy na Ogrskem, dvorna diktatura v Jugoslaviji, javne ali prikrite diktature v vseh drugih balkanskih deželah—vse so pripravljene, da spuste na druge dežele sile, ob katere se opirajo doma, in spremene Evropo v bojišče. Fašistična Italija, kontra-revolucionarna Madžarska in odstavljena dinastija Habstouržanov poskušajo izrabiti v svoje namene gibanje ljudstev v Jugoslaviji, med katerimi je poostrila razlike vojaški^ diktatura, in na ta način pripravljajo v centralni Evropi zono največje nevarnosti miru. Načrt za formiranje izveze fašističnih držav, ki bi nasprotovala Franciji in njenim vzhodnim zaveznicam, preti, da Evropo zopet razdeli v dve oboroženi skupini za tekmo ene proti drugi. Evropa ve iz tragičnih izkušenj, kam vodi politika vojnih zvez. Aiko bo antagonizem velesil paraliziral ligo narodov, ako bo vodstvo srednjih razredov prešlo v naraščajoči meri v roke fašističnim skupinam, je* čisto jasno, da edino le sila delavstva lahko odvrne svetovno katastrofo; v nasprotnem slučaju bo udarila človeštvo znova in milijone življenj mladih ljudi bo uničenih, i Delavska socialistična internacionala ni v opozarjanju na grozečo katastrofo, v borbi proti vojni in pripravljanjem na vojno nikdar zanemarjala svoje dolžnosti. Zato je upravičena, da v tem odločilnem momentu dvigne svoj glas in opozori svet na tragedijo, ki se pripravlja. Delavska socialistična internacionala kliče delavstvu, naj se »druži za akupno borbo, da odvrnemo grozečo nevarnost nove svetovne vojne. Delavska socialistična internacionala apelira na vsa ljudstva, ki žele preprečiti novo klanje in obvarovati mir ter pridobitve človeške civilizacije, da se pridružijo armadi delavskega razreda. Delavci vsega sveta 1 ' Vladajoči razredi vseh dežel so odgovorni za grozovito nevarnost, ki preti miru in svobodi. Na eni strani so kapitalisti v zmagovitih deželah zaustavili in paralizirali s svojo imperialistično politiko aspiracije mladih demokracij in dvig delavskega razreda v poraženih državah. Na drugi strani so kapitalisti poraženih dežel izrabili priliko posledic poraza v namerni, da podnete nacionalistične strasti in si obnove svoje prejšnje pozicije moči in vpliva s pomočjo morilskega, za vojno razpoloženega fašizma. Vsled teh razlogov je potrebno, da združimo obrambni boj proti fašizmu in vojni nevarnosti zaeno z borbo proti kapitalizmu, za osvojitev politične moči delavskemu razredu, in ;za socializem 1 . Zmaga bo naša če se zedinimo, da si jo izvojujemo! Živela svoboda 1 Živel miri 2ivel socializem I Biro delavske socialistične intemacionale, Curih, Švica, dne 19. februarja 1933. BivH in "bodoč!" krall na sestanka Bivii španski kralj Alfo*. jotbil v Noaplu v Italiji sprajot S dvornim pompom, kakor da jo U vodno vladar Ivalika drsava. Italijanski dVor ja pri sprajaniu zastopal jprastolonaaladiuk Humbsrt Oba trota ja ljudstvo "burno poadravljalo". pis odgovoril—ne v Proletarcu, pač pa v Prosveti, 11. novembra 1932, torej DVA meseca in 11 dni po datumu Langefhol-čevega dopisa. Mahkovec je v svojem dopisu izvajanja J. Lan-gerholca napačno tolmačil, o-ziroma jih je potvarjal in neresnično citiral. Tako se je začel tisti boj proti Langerhol-cu od gotovega števila dopisnikov v Prosveti. Neglede, kako jim je Langerholc dokazo-val^/da trdijo nekaj, česar on nikoli pisal ni, oni so si ga iz- brali za tarčo. Ampak čemu so čakali nad dva meseca, predno so se lotili boja proti njemu? J. Langerholc ni bil še no-benkrat izključen iz soc. stranke ne iz nobene druge organizacije. Ali more isto trditi o sebi dopisnik, ki je Langerhol-ca prvi napadel? Kdor hoče koristiti uniji, kdor je iskren v delavskih organizacijah, ne bo iskal sovražnikov'med prijatelji, nego tam, kjer so res sovražniki delavstva. Preklanje med delavci zato, ker ima eden drugačno mišljenje kot drugi, ali če se kdo ne more hipoma navdušiti, da bi vpil hozana kakemu novemu geslu, pa je potrata energije, zraven pa se listom, v katerih se tak neprimeren boj vrši, jemlje prostor po nepotrebnem. J. Langerholc bo vesel zmage premogarjev v lllinoisu prav tako kakor oni sami. Če obračunajo z £ewisom in si zgrade močno unijsko fronto, ne bo njegovo veselje nič manjše kakor njihovo. Nhm piše, da z dopisom v Proletarcu ni niti malo iskal kakega boja in bi ga ne bilo, če bi bili dotlčni, ki so si ga dovolili napadati, poštenejši v polemiki. Zato ta komentar, ker vemo, da je s. Langerholc stvaren in prepričevalen v argumentih. Polemizirati z ljudmi, ki trdijo, da je belo črno, čeprav vedo, da trdijo neresnico, pa ni prijetno, posebno ne, če se tak neetičen boj vleče tedne in mesece. Razumljivo je, da je s. Langerholcu zoprn. Delavskemu gibanju prinaša vsak neopravičljiv boj škodo, ker povzroča med prizadetimi in med mnogimi čitatelji napeto razpoloženje. Z napadi in zavijanji se ne pomaga nobeni uniji in ne solidarnosti v naprednih delavskih vrstah. NAPREDNE NASELBINE. Naselbina, ki nima socialističnega kluba ni in ne more biti napredna v delavskem smislu. Letni prispevki društev Prosvetni matici Neopravičen bol proti J. Langerholcu John Langerholc je objavil v Proletarcu z dne 1. sept. 1932 dopis o razmerah med premo-garji s posebnim ozirom na boj illinoiskih rudarjev proti zni-žavanju plač. Ves dopis je bil pisan kot se za zavednega, MISLEČEGA delavca spodobi. Bil je stvaren prispevek k razpravi o kritični situaciji. Navajal je dejstva, naglašal, da se iz izkušenj rudarjev v enih državah lahko uče delavci v drugih državah, in ob enem poudaril, da je napačno, če se išče napake samo drugod, ali če se dolži krivde za vse polome samo enega, kajti pravično bi bilo priznati, da je za polome ameriškega unionizma veliko kriva brezbrižnost članstva. Ta brezbrižnost je največ vzrok, Čemu je bilo v teku let prosperitete in med vojno mogoče, da so se vodstva v unijah polastili raketirji in pa reak-cionarji Lewisovega tipa. John Langerholc ni zagovarjal Lewisa. On je v vrstah zavednih AKTIVNIH delavcev že leta in leta. On ni radika- len v dopisih, kot so nekateri njegovi kritiki, nego v DEJANJIH. Ravno zato, ker je aktiven, tudi ve, koliko škode dela delavski stvari na eni strani brezbrižnost, in ko mine ta, pa nepremišljene akcije in za-vajalne bojne parole, ki žive nekaj mesecev in potem utonejo v polomih. Niti z eno besedo ni premo-garjem v lllinoisu svetoval, da naj slede Lewisu, pač pa naglašal, da jim želi uspeh, in prav zato, ker jim želi uspeh, je dejal, da je v teh časih v bojih delavstva proti siloviti premoči nasprotnikov, ki imai«> zaveznic) tudi v krizi, potrebn* največja previdnost. Ko je bil njegov dopis priobčen, se med delavstvom drugod še ni nič vedelo o progresivni uniji premogarjev. Ko je bil njegov dopis pisan, je javnost vedela le o boju radi referenduma v illinoiski UMW. Zato tisti dopis ni bil in ni mogel biti sovražen novi uniji. L. Mahkovec is Carlinvilla je Langerholcu na omenjeni do- PROLETARCU boste storili veliko uslugo, ¿e mu skozi to krizo pomagate s tem, da naročnino če le mogoče točno obnavljate in da mu pridobite novih naročnikov. Tndl prispevki v tiskovni fond bo ma zda) neobhodno potreba!. V sledečem seznamu so organizacije, ki so tekom prošlega leta prispevale članarino Prosvetni matici. V začetku februarja so jim bili iz urada Prosvetne matice in JSZ poslani letni računi v podrobnih postavkah, da jih lahko predlože članstvu na sejah. Število podpornih društev, klubov in kulturnih organizacij je bilo lani v Prosvetni matici skoro tolikšno kot leto poprej, toda njih prispevki so bili manjši, ker so mnoga znižala mesečno članarino. Vzrok kajpada so neznosne razmere. Lani je Prosvetna Matica naročila v večji nakladi Molekovo knjigo "Dva svetova", ki je izšla v seriji knjig Cankarjeve družbe. Bila je poslana pridruženim organizacijam, da jo razdele med članstvo. Na dramskem polju je Prosvetna matica lani sodelovala s 35. slovenskimi društvi, katerim je bilo poslanih v pregled, izbiro in za vprizoritev nad sto iger, med njimi mnogo z vlogami. Kolikor mogoče, je Prosvetna matica sodelovala tudi s pevskimi zbori in bila na uslugo mnogim društvom vseh vrst pri aranžiran ju sporedov. L. 1932 je Prosvetna matica izdala za literaturo $582.17, poštnina in razni izdatki pa so znašali $75. Prosvetna matica je vsled krize pri svojem delu jako ovirana, toda kljub nji je izvršila veliko dela. V tem letu z njim nadaljuje. Ako vašo. društvo ni še včlanjeno v nji, predlagajte, da se ji pridruži. Mesečni prispevki pridruženih društev so od 25c naprej. Koliko so posamezna društva in druge organizacije plaCale Prosvetni matici članarine v letu 1932, izkazuje sledeči seznam: Stavilka >n kraj društva Vsota 1, SNPJ., Chicago, 111. __________________ _____$ 12.00 8, ir Johnstown, Pa. ---------------- ____ 12.00 5» II Cleveland, O.------------ ___ 12.00 6, »» Sygan, Pa.------------- ___ 12.00 8, II So. Chicago, 111.---------- 6.00 10, II Rock Springs, Wyo.------ 18.00 13, H Bridgeport, O. ............ ____ 6.00 14, M Waukegan, 111. .............. __12.00 16, II Milwaukee, Wia. ----------- _ 24.00 21, n Pueblo, Colo, (sa 1931) _ ... 6.00 86, ti Willock, Pa.____________ --- 18.00 47, it Springfield, 111.____ --- 9.00 58, it Collinwood, O. ....... ..... _ 6.00 64, it Weat Newtoi, Pa.------- --10.00 72, tt Radley, Kans._______ --- 4.60 81, ti Red Lodge, Mont.______ __12.00 82, ti Johnatown, Pa. -------------- __ 6.00 87, H Herminie, Pa.___________ _ 12.00 88, II Moon Run, Pa. .... ___ 12.00 »8, II La Salle, HI. __ 6.00 102, II Chicago, 111.____ __12.00 104, II Weat Allia, Wis. .................. ___ 12.00 106, • Imperial, Pa............. __ 6.00 no, II Chiaholm, Minn................... 6.00 119, II V\ aukegan, 111. ............ __ 6.00 121, II Detroit, Mich.________ 12.00 122, II Aliquippa, Pa.----------- ___ 12.00 124, II Forest City, Pa. ............ --- 12.00 126, II Cleveland, O. ------------ ___ 12.00 188, II Canonaburg, Pa. ------------ __12.00 142, II Collinwood, O.---—......... __ 6.00 147, II Cleveland, O.________ ____ 6.00 161, II Witt, 111.--------------- --- 3.00 158, II Youngstown, O. (as 1931) _ _ 8.00 168, M Conemaugh, Pa.---—........ 177, II Reliaice, Wyo.---1-- ____ 6.00 190, II St. Michael, Pa.----- _ 6.00 192, II Milwaukee, Wis.-- --- 12.00 108, »» Willard, Wis. .............. _ 6.00 204, », Luzerne, Pa. ■■■■l... ,...t.-.,- :_ 6.00 206, M Gross, Kans. __________ _ 9.00 284, " Milwaukee, Wis. ____________________________6.00 287, H Conneaut, O.________________________2.00 244, " Kaylor, Pa.__________________________________8.00 245, " Lawrence, Pa.______________________________9.00 254, " Bon Air, Ps. __________________________________3.00 262, " Farrell, Pa.__________________6.00 268, " Ely, Minn._______12.00 275, " Maynard, O.________________________1.00 282, " Little Falls, N. Y.____________12.00 287, " Burgettstown, Pa.__________6.00 296, " Bridgeville, Pa.__________________8.00 297, " Raton, New Mex.______________________12.00 312, Collinwood, O_____________________________________12.00 318, " Baggalsy, Pa............6.00 325, * Gowanda, N. Y_________________________________6.00 344, " Sheboygan, Wis.________________________12.00 358, " Power Point, O.____________________8.00 863, " Galloway, W. Va. __________________2.00 388, " Puraglove, W. Va. __________________________6.00 393, " East Worcester, N. Y. ____________________6.00 412, " Frederick, Colo. __________________________________9.00 434, " Arma, Kans. __________________________________12.00 449, " Cicero, 111.__________________________________6.00 451, " Onnaliida, Pa. ______________________________3.00 476, " Salem, O.______________________________6.00 494, " Point Marion, Pa. ______________________________3.00 535, » Akron, O.______________________________6.00 559, " Chicago, 111_______________________ - 6.00 562, " Barton, O. _____________________________________6.00 564, " Detroit, Mich. ____________________________________6.00 573, M La Salle, III ________________________________________4.00 584, " Milwaukee, Wis.__________________________6.00 589, " Strabane, Pa. __________________________________6.00 600, " Johna town, Pa.____________________________________________3.00 609, " Arma, Kana. ________________________________________3.00 611, " Seattle, Wash.__6.60 614, " Cleveland, O. ______________________________6.00 662, " Anoyx, B. C. Canada____________1.15 683, " Hutchinson, Pa.________________6.00 712, " Johnatown, Pa.__________________3.00 Federacija SNPJ., Minx______6.00 10, SSPZ., Moon Kun, Pa.______________________6.00 13, " Witt, I1L__________________________6.00 20, " Cleveland, O. __________________________________12.00 27, " Forest City, Pa.________________6.00 29, " Enumclaw, Wash.__________________1.50 61, " Barberton, O.__________________________8.00 70, " Krayn, Pa.____________________2.00 80, " Henninie, Pa. ________________________________12.00 181, " Power Point, O.____________________________6.00 211, " Gowanda, N. Y________________________3.00 217, " Girard, O.______________________________________1.00 220, " Detroit, Mich.______f.______________________5.00 7, JPZS., Milwaukee, Wia.____________________6.00 86, JSKJ., Conemaugh, Pa.__________________________5.00 Samost podp. dr. "Vijolica", Milwaukee, Wis. 6.00 KLUBI J. S. Z. 1, Chicago, III__________________________* 18.00 8, Oglssby, 111.__________________________________6.50 11, Bridgeport, O.________________________________________6.00 87, Milwaukee, Wis. ____________________________________12.00 45, Waukegan, 111.________________________________________6.00 47, Springfield, 111.________________________7.00 69, Henninie, Pa.____________________12.00 115, Detroit, Mich.____________________________6.00 180, Weat Allia, Wis.______________________________6.00 222, Girard, O.____________________________________________12.00 235, Sheboygan, Wis.____________________________________6.00 DRUGE ORGANIZACIJE. Soc. pevaki zbor "Sava", Chicago, 11L________12.00 Soc. pevski sbor "Zarji", Cleveland, O--------------12.00 Pevski xbor "Jadral", Collinwood, O.--------5.00 Soc. pevski sbor "Svoboda", Detroit, Mich. _ 6.00 Dramaki klub "Zora", Pueblo, Colo............12.00 Dramako druitvo "Anton Veroviek", Collinwood, O.----------------------------------12.00 Dramski odsek SND., Waukegan, 111.--------------12.00 Slovenski nar. dom, Gowanda, N. Y.------15.00 Draniako druitvo "Soda", Strabane, Pa.--6.00 Klub "Slovenia", San Francisco, CaL----------------------6.00 Čitalnica SDD, Collinwood, O.----------------6.00 Isob. društvo "Vihar", Krayn, Pa.--------------12.00 Slovenski dom, Rock Springs, Wyo.------------------2.50 Ženski odsek Zadr. prodajalne, Waukega 1, IU. 8.00 Čitalnica SND, Waukegan, IU.----------------12.00 t - Skupaj________________$948.65 Nova eksekutiva soc. stranke v Chicagu UV^ eksekutivo socialistične atranlPe likaškega okraja so bili na seji delegatov centralne organizacije izvoljeni sledeči: Maynard Kruger, profesor ekonomije na čikaški univerzi; Roy Burt, soc. kandidat leta 1932 za illinoiskega governer-ja. J. Cripe, aktiven v okrožni organizaciji in sposoben agitator. Anton Garden, član kluba št. 1 in delaven v okrožni organizaciji; Ivar Anderson, ki je član že mnogo let, aktiven med Amerikanci; Meyer Ha-lushka, učitelj po poklicu; Mary Hunter, anouncarka na radio postaji, ena novejših aktivnih delavk v stranki; M. Cohen, ki ima odgovorno mesto v podporni organizaciji Workmen's Circle; S. Cambone, član italijanske federacije. V prejšnjih eksekutivah so velikokrat dominirali židovski sodrugi. V tej imajo večino in vodstvo Amerikanci. Eksekutiva ima devet članov. Kandidatov je bilo šestnajst. Iz dežele pelina Diamond rille, Wyo. — Zopet se oglašam, da ne boste mislili, da nas je burja odnesla. Od 8. do 22. feb. je res tako brila, da bi vrvi za oporo zelo prav prišle. Vzlic hudi zimi pa je šlo z delom v premogovnikih jako počasi. Izjema je le novi rov Kemmemer kompanije, ki je skozi zimske tedne obratoval dokaj stalno. V drugih rovih razen v omenjenem in v Blazo-„ru, pa se je delalo le od dva 'do tri dni v tednu. Kar ne od-računa od plače kompanija, gre večinoma za asesment Le-wisovi uniji, ki je kot taka izgubila vsako bojevnost proti kompanijam in je unija le še na papirju. Premogarjem v lllinoisu in njihovi uniji želimo zmago na celi črti. Njihov boj je naš boj. V svoji borbi so vredni podpore vsega zavednega delavstva. Delavstvo v vseh Zed. državah se bo moralo organizirati v uniji in politično, če hoče Priti iz krize. Druge poti ni. Socialistična stranka s svojim programom vam nudi izhod. Anton Tratnik. Za čikaški "north side^ Chicago, lil. — V soboto 11. marca bo imel novoustanovljeni slovenski socialistični klub JSZ z delokrogom med Slovenci na severni strani- Chicaga «vojo prvo redno sejo. Vršila se bo na 2250 Clybourn Ave. Prične se točno ob 8. zvečer! Prisotna bosta Chas. Pogorelec in Joško Oven. Prvi bo klubu na uslugo z navodili o poslovanju, kolikor potrebno, Joško Oven pa bo po končanem dnevnem redu predaval. Predmet je "Pot iz kaosa". Vabljeni so vsi rojaki in rojakinje na north side. Vstopnina je prosta. — Odbor. Sestanek v SpringfieMu Springfield, III---Klub št. 47 JSZ bo imel v torek 14. marca spominski sestanek k 50-letnici smrti Karla Marxa. Vrši se v Slov. domu v spodnji dvorani. Vabljeni so na udeležbo vsi člani in somišljeniki, da skupno čujemo o delu tega velikega bojevnika za delavski razred in proslavimo to obletnico na najdotftojnejši način. Vstopnina prosta. — J. O. Seje kluba št. 232 Akron, O. — Seje kluba št. 232 JSZ v Barbertonu se bodo vršile vsaki tretji četrtek v mesecu ob 7. zvečer. Prihodnja seja se vrši pri s Leo Bre-garju, 584 Jersey Ave., Ken-more distrikt, Akron, O. Martin Bolha« Postanite član Jugoslovanske socialistične zveze! Znameniti politični umori V času sedanjih neurejenih razmer in ogromne gospodarske panike je bilo izvršenih že precej političnih umorov, posebno v republikah srednje in Južne Amerike, na Japonskem in tudi v EvropL Se veliko več političnih u* morov, ki so bili s svojimi posledicami več ali manj zgodovinskega pomena, pa beleži zgodovina zadnjega pol stoletja. Izmed ameriških predsednikov je bil prvi umorjen Abraham Lincoln in potem še dva. Dne 15. februarja t. 1. je bil izvršen napad na predsednika Roosevelta, toda atentatorju se namen ni posrečil. Izmed onih, katerim je končala življenje atentatorjeva roka navajamo: Abraham Lincoln, predsednik Zed. držav. Umorjen 14. aprila 1865. Jaunes A. Garfield, predsednik Zed držav. Umorjen 2. julija 1881. William McKinley, predsed- nik Zed. držav. Umorjen 6. sept 1901. Ruski car Aleksander II. dne 13. marca 1881. Predsednik francoske republike M. François Sadi-Carnot dne 24. junija 1894. Nadvojvoda Franc Ferdinand, avstro-ogrski prestolonaslednik, umorjen v Sarajevu 28. junija 1914. (Zaeno z njim je bila umorjena tudi njegova žena.) Srbski kralj Aleksander O-brenovič je bil umorjen junija 1903. Zaeno z njim je bila umorjena njegova žena kraljica Draga Mehiški predsednik Alvero Obregon umorjen 17. julija 1928. Francoski predsednik Paul Douroer dne 6. maja 1932. Clemente Vasques Bello» predsednik senata na Kubi u-morjen 27. sept. 1932. Poleg teh je bilo v prošlem pol stoletju umorjenih cela vrata ministrskih predsednikov, dalje policijskih prefektov itd. Za Velikonoč v Evropo Pridružite se našemu vzajemnemu ialetu, - potujoč z orjaškim C una r do vim parnikom AQUITANIA (skozi Cherbourg) odplu>e is New York a > 6. APRILA pod osebnim spremstvom Mr. John Kampoticha is čikaškega urada Cunard linije 1 Zmerne cene — Udobne kabine —- izvrstna hrana—Priznana Cunard postrežba—Hitre m dobre sveže z vsemi kraji Evrope. VPRAŠAJTE ZA NASE CENENO 21-DNEVNO POTO-VANJE JO JUGOSLAVIJI, KI SE VAM NUDI S TEM IZLETOM. Rjc*rrfra)t« »i prostor takoj pri najbliljam lokalnara tastopnUru. CUNARD LINE 346 N. MICHIGAN AVE. IHICAGOl PROLETAREC J* JsUvshssa Izhaja vsak četrtek. • Dolav*k« TbkoTU Druiba, m. GI Mito Tin II ■! IIT ■ A« Socialistično Ztom NAROČNINA ▼ Zedinjenih drla v ah sa celo leto $«.00f m pol leta $1.76; ta četrt leU $1.00. aa celo leto $8.60; aa pol leta $2.00. Y4 rokopisi in oglasi morajo biti ▼ naiem uradu naj-poaz>ejs do pondeljka popoldne sa priobčiter j tterilki tekočtgm tedna. PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoalav Workman*! Publishing Co.. Inc. Established 1906. Editor Business Manager .... Charles Pogorslsc SUBSCRIPTION KATES: Halted Sfcatoi, Om Yiar $3.00; Six Months $1.7$; Thr— Mitths $1.00.—Foreign Countrin, Oes Y< _\ $».$0; Six Month! $2.00._ PROLETAREC • W. 2«tb ST., CHICAGO, ILL. t Rockwall 2864. Rooseveltova zagotovila Milijoni so dne 4. marca zrli v svojem obupu v Washington, da čujejo čudežno poslanico novega prezidenta, ki bi vrnila* zaupanje in okrenila pot iz krize k povrača-nju v blagostanje. Besede so bile izgovorjene, zagotovilo je bilo storjeno in obljubljene so akcije/ki bodo ozdravile bolne ekonomske razmere. Tudi Hoover je poskušal in podvzel marsikaj, vse pa jAnosila veno- tL mer s s^boj in gckprav rada gledala. Ampak nelraj pa le ni v redu! Gospod Petelin ji piše, da je bil šele pred enim tednom pri njej — to pa se je zmotil! In pa podpisal se je tudi tako nerodno, no, roka ga boli, da, tako ji je pisal. Seveda potem je že mogoče, da je vsa pisava tako čudna. Siromak je, gotovo se je urezal. Če je tako, potem ve teta Ja- na dobra domača zdravila, kam jih je neki bila spravila? O aa, sedaj se že spominja. Ta-*o. Do večera je vse pripravljeno — teta tudi. Oblekla se je bila v novo spalno srajco in je čakala na pragu. Pa čudno. Tu bi ž4 moral biti... pa ga še ni. in ga zopet ni bilo! Tudi ponoči ga ni bilo, čeprav je teta prebrtela skoro vso noč. Tretji dan pa je kar naenkrat stopil v kuhinjo. Teta je ravno la kokoši otrobe in krompir stiskala, pa je vstopil. "Jej!" se je začudila ona. Najraje bi ga objela pa je imela na rokah vse polno krompirja in otrobov 1 "Za kokoši pripravljam," se je oprostila. Gospod Petelin je imel sicer čisto novo ob'eko pa je vseeno stopil naravnost k njej in jo objel. Gotovo se ni prav nič bal otrobov; zakaj stiskal jo je tudi za roke. "Saj bi bil prišel že preje," se je opravičeval, "pa saj veš Kaj? Sirota! Hudo ti je bilo?" "Hu-ha-hudo," bi kmalu zajokala ona. Preden sta se ta večer odpravila v posteljo, je vprašala ona: "Kaj pa s tvojo roko? Kako si poreden!" "Roko??" "Ali je že bolje?" Anton Petelin se je začudil. Zakaj naj bi imel on pokvarjeno roko? No, teta Jana se gotovo šali. Ona se čas;l> rada šali. Ampak „ . . sedaj se ni šalila — izpod vzglavja je potegnila pismo in ga pokazala njemu. "Kaj pa to? Beri! Kaj si že pozabil?" "Za boga!" je odskočil on. Bil je že v spodnjih hlačah. O-braz se mu je raztegnil in njegove oči so se čudno zasvetile. "Za boga! Kdaj si prejela to pismo? Kako? Pred dvema dnevoma?" Postal je zamišljen. Zlezel je pod edejo in premišljeval. Kdo naj bi bil pisal Jani v njegovem imenu ? Hipoma mu je postalo vroče. "Vroče mi jo," je rekel, ko je mislil na svojo ženo. (Dalje prihodnjič.) Delavci se premalo brigajo za svoje liste Nanticoko, P». — V Proletarcu se poslednje ¿ase malo oglašam, dasi mi je priljubljen kakor zmerom. Žal mi je, ko vidim, kako malo se slovenski delavci zanimajo za obstoj svojega edinega socialističnega tednika. A ko bi zapopadli važnost Prole-tarca, bi moral izhajati dnevno* ne pa samo enkrat na teden. Če slovenski delavci lahko vzdržujejo nad sto slovenskih duhovnikov in šolskih sester ter prispevajo ststisote sa cerkve in cerkvene ustanove, čemu ne fci mogli podpreti svoj edini socialistični tednik vsaj toliko, da bi mu ne bilo treba zmanjšati obsega? Delavci, ki se s takimi vprašanji ne ukvarjajo, nego naprej in naprej pomagajo ustanovam, katere so jim v škodo, se čudijo, da je ta kriza tako dolgotrajna, da je toliko bede, in da se razmere čezdalje bolj glaMa-jo. Ne vedo si odgovoriti na to za-gonetko. Ako pa bi brali svoje delavske liste, bi vedeli, da'je kapitalizem dosegel gotovo točko, na kateri se je ustavil in zdaj je v razkrajanju. Neglede kako kapitalisti in kapitalistične vlade žele, da bi industrija in trgovina spet prišla v življenje, vidimo, da oboje bolj in bolj peša. Delavci vse to gledajo in čakajo— boljših časov, če pa bi brali delavske liste, kskor je Proletarec, bi vedeli, da kapitalizem, kakor ga poznamo iz prošlosti, ni. več v stanju pomagati delavstvu v boljše razmere. Če jih delavci hočejo, pridejo edino, če se organizirajo in družbo preure-de na podlagi socialističnega gospodarskega programa. Dokler delavci tega ne store, bodo sužnji in v večni negotovosti za kruh. Nikdar v novejši zgodovini ni ljudstvo trpelo toliko kot zdaj in še nikoli ni bilo bolj potrpežljivo kakor je danes. Zakaj? Ker čita zava-jalne liste, ker podpira s tisoči, sto-tisoči in milijoni dolarjev ustanove, katere ga blufajo in slepe, da ne vidi resnice. Slovenski delavci smo lahko ponosni, ker imamo Proletarca in Pro-sveto, kajti oba ta lista sta glasnika nove uredbe. Iz obeh izveste o poteku dogodkov, ki so komentirani s strogo delavskega stališča. Oba sta bila zmanjšana, deloma vsled tega, ker je mnogo naročnikov brezposelnih, največ pa vBled brezbrižnosti tistih slovenskih delavcev, ki so še zaposleni, pa se nočejo naročiti. Kako naj delavec ve, kaj a« dogaja okrog njega in po svetu, kako naj zapopade vzroke krize, vzroke vojne, vzroke zniževanja plač in brezposelnosti, če se ne bo poučil o velikih socialnih in gospodarskih problemih iz socialističnih listov? Kako naj delavci v drugih krajih pravilno motre boj na premogovnem polju v Illinoisu, če ne čitajo delavskih listov? Edino z razumnimi, socialno treniranimi delavci *>o mogoče izvrISti preobrat iz krize v blagostanje za delavsko in kmečko ljudstvo. ' Slovenski ' delavci, ki čitate naše liste, vam je ta resnica znana. Pridobite Proletarcu naročnikov in klubom JSZ novih članov, da bo luč Kitajski zid nt ovira Japonskega imperializma printing by Atlantic Putgl^ hib.Ca 2656-58 S. Crawford Ave., Chioago, IN. TsL La wads Is SOIS Starodavni kitajski zid ni japonski armadi ¥ njenem osvajanju kitajskega ozemlja ni-kaka ovira. Provinca Jehol, katero osvajajo Japonci Sedaj, je med kitajskim zidom in Mandžurijo. Na enih mestih gredo japonske čete tudi opokraj zidu. Kitajska armada je nesposobna za odpor hi je največ na begu. Z osvojitvijo Jehola in Madžurije bo Japonska kontrolirala vsa Važnejša pota in železnice med sovjetsko Rusijo in Kitajsko. S tem hoče preprečiti sovjetsko pomoč Kitajski v slučaju, da ae zaplete s Kitajsko v vojno na celi črti, in ne laamo "neuradno", kakor sedaj. Na sliki je kitajski zid in Tang-Ju-Lin, feoverner province Jehol, katero so Japonci že skoro vso jokupirali. resnice prodrla tudi rrieci najširše mase našega ljudstva. Tu v Nantkoke obdržuje klub št. 33 JSZ svoje seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. dop. pri Fr. Ko-vachu na 130 Center St. Prihodnja seja bo 19. marca. To bo ob enem spominska seja k 50-letnici smrti Karla Marxa. Marx je bil eden največjih mislecev v zgodovini. Zasnoval je ogromno šludijo gospodarskega razvoja, zvana "Kapital". Marx je prerokoval z vso gotovostjo svetovno vojno, ki se je dogodila 30 let pozneje, in konstatiral, da dobimo ogromno svetovno ekonomsko krizo, ki je res prišla pol stoletja po njegovi smrti. To dobo je označil za zadnje poglavje kapitalizma. Ko je živel, so ga smatrali za nevarnega sanjača. Danes pa študirajo njegov "Kapital" in druge knjige o Marzovi razlagi kapitalistične ekonomske u-redbe na univerzah in kolegijih kakor še nikdar poprej. * JL Delavci, sodrugi, če že ne moremo drugega, pridobimo v tem letu, ko praznuje mednarodno delavstvo 50. obletnico smrti Karla Marxa, klubom JSZ novih članov in našemu glasilu Proletarcu novih naročnikov. Taka agitacija je pravo revolucionarno delo za boljšo bodočnost, ki pride pod socializmom.—Hanrik P »caric. Noji nasveti k vprašanju Proletarca Cleveland, O. — S. Jos Vidmar iz Milwaukeeja je podal nekaj nasvetov glede gradiva v Proletarcu in uredništvo želi zvedeti, kaj pravijo k temu naročniki Proletarca in člani JSZ. Moji nasveti se v bistvu ne razlikujejo od onih s. Vidmarja. Angleški del naj se skrči na tri kolone ali pa naj popolnoma izostane. Argument: med naročniki Proletarca in članstvom zveze je tako malo angleško govorečih članov in naročnikov, da se ne splača zaradi njih tiskati celo stran v angleščini; večina naročnikov te strani po mojem prepričanju sploh ne čita in je zanje nekakšna "mrtva stran"; gradivo za to stran je večinoma vzeto iz ameriških delavskih časopisov in naši mladi angleško govoreči člani, ki se zanimajo za gibanje, si te liste lahko preskrbijo na eden ali drugi način ; Proletarec s to stranjo nič ne pridobi, too velja glede zveze, kajti tukaj rojena mladina, ki se jo nam posreči pridobiti v stranko, se ne ogreva za zvezo, temveč hoče biti včlanjena direktno v Soc. stranki Amerike—dokaz za to so člani 32nd Ward Branch S. P. v Clevelan-du, ki ga je ustanovil klub št. 49, a mladih sodrugov nismo Dr. John J. Zavertmk . PHYSICIAN AND SURGEON OFTFICE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1:30—t :S0—6:80—8:80 Daily Tel. Crawford 2212. At 1858 W. 22nd Street 4:80—4:00 p. m. daily. Tal. Rooaoralt 1695 Wednesday and Sundsy by appointments only. RnIW TsI.i Crawford 6440 If no anawar—Call KaakwaN SSOO. fc mogli pridobiti za zvezo. Že iz navedenega sledi, da ni pravilno tiskati celo stran v angleščini, najmanj pa še zdaj, ko je list skrčen na polovico prejšnjega obsega. Vzlic temu pa svetujem kompromis in to največ zaradi naših mladih sodrugov kot na pr. Donald J. Lotrich, Anton Kamniker Jr. in John Rak, ki prispevajo dobro gradivo v angleščini: tem naj se da tri kolone, ostale Štiri kolone pa naj se porabijo za slovensko gradivo. Dopisi: kar je dobrega in zanimivega, naj gre v list po možnosti neskrajšano, nevažne in nezanimive stvari pa naj se skrčijo na minimum. "Zgodovina del. gibanja na Slovenskem" naj se nadaljuje do konca. Dobro bi bilo, če bi uredništvo dobilo dovoljenje ponatisniti Marksov "Kapital", ki je pred kratkim izšel v C. Stukljevem prevodu v Ljubljani. Z "Rimom" naj se nadaljuje. Uredništvu pa svetujem več previdnosti pri izbiri leposlovnega gradiva za bodočnost (to se ne tiče "Rima"). "Romani" kot "Sužnji krvi" in "Smola kapitalista Mejača" bi ne smeli dobiti psostora v Proletarcu. Cemu prinašati slabo šund čtivo, ko bi se nedvomno dalo dobiti iz starega kraja dovoljenje za ponatis dobrih in zanimivih povesti in romanov,tako izvirnih kot prevodov, ki so izšli zadnja leta?! Na pr. Seliškarja "Nasedli brod" ali Juš Kozaka "Senpenter"? Mile Klopčič bo v kratkem izdal prevod Frank Leonhardove novele "Kari in Ana". Itd. Stvar uredništva je, da se obrne na založništva ali avtorje v starem kraju ter poizve za pogoje za ponatis. „ List povečati na šest strani bo najbrže nemogoče v sedanjih razmerah, kajti najprej bo treba zlesti iz dolga, potem šele se bo lahko razmišljalo o tem. Precej prepotrebnega prostora pa se lahko pridobi z o-pustitvijo slik. Ostane naj samo jisba (cartoon) z zadnje strani, ki pa naj gre na prvo stran. Vse ostale slike naj začasno odpadejo. List zaradi tega ne bo izgubil na privlačnosti pri čitateljih, rajši pridobil, kajti bržkone je vsakemu več do ostalega gradiva kot do slik. To so moji nasveti. Nekaj bo treba ukreniti, kajti člani in naročniki postajajo nezadovoljni s Proletarcem s tako skrčenim slovenskim gradivom. In slovensko gradivo—članki, Priredbe APRIL. JOHNSTOWN, PA.—Vaaalica In («rs dr. "Naša »I of a" it. 600 SNPJ. y aoboto 1. aprila 1033. V Slov. dol. domu na Moxham. Opomba i Cona objavam v taj rubriki ja $1.00 sa cal ¿as, to ja do datuma prirodbo. Vabimo podporna in druga druilra, da oglaiajo svoja pri* rodba ▼ taj koloni. dopisi, povesti—je prvo, vse drugo je mnogo manj važnega pomena. In če bodo gornji nasveti vpoštevani, se bo s tem pridobilo več kot pet kolon nujno potrebnega prostora. Ivan J on tez. Kriza in Proletarec Milwaukee, Wis.—Zadnje čase se med sodrugi, sodruginja-mi in tudi posameznimi naročniki vrše zanimive razprave glede položaja, v katerem se nahaja Proletarec. Seveda, vsi obžalujejo, da mora naš list izhajati v zmanjšani obliki in iščejo sredstva, kako temu od-pomoči, kar tvori pač zelo težko vprašanje. Pri teh vpraša-njah igra včliko vlogo način urejevanja lista in njega vsebine. V tem pogledu se skoro vsi strinjajo z idejo, da se izpusti A. Kristanovo zgodovino socialističnega gibanja v Avstriji, oziroma Sloveniji. Stvar je sicer zelo zanimiva in podučlji-va, ker za vsakega dobrega socialista je potrebno, da ve, pod kakimi silnimi težavami so se borili naši stari sodrugi, toda ker primanjkuje prostora in ker nas končno zanima mnogo bolj sedajnost kot pa preteklost, bi bilo na mestu, da se to opusti. Sicer pa piše uredništvo v zadnji številki, da bo ta stvar v kratkem končana. Izpustilo naj bi se tudi "Kapitalista Mejača" vsaj začasno, dokler se list spet ne poveča. Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Tal. 147S. Druge važne spremembe, katere bi priporočal, so: Prvo stran se naj popolnoma preuredi in sicer na sledeči način: Spodnji del, približno eno tretjino strani se naj uporabi za dvekolonske kratke "Utrinke", v katerih se naj komentira svetovne dogodke in razna socialistična vprašanja. Ostali del se naj porabi za nekak komentar najvažnejših svetovnih dogodkov in to v kratkih odlomkih, ki bodo tvorili novice in ktfitiko obenem. Rabi se naj *nanjše črke, kakor se jih raibi naprimer v Prosveti na prvi strani. Slike se naj popolnoma opusti. V celoti se naj ne rabi tako velikih črk za naslove raznih člankov, dopisov ali novic. Uredniški članek naj bo samo eden in naj ne presega pol kolone. \ Na ta način nam bo ostalo več prostora za dopise in druge važne stvari, kakor poročila o socialističnem gibanju ši-rom sveta in drugih važnih dogodkih na polju svetovnega gospodarstva in politike. Nedavno tega me je nekdo sodrugov vprašal glede delavskih razmer v Skandinavskih državah. Vedel je deloma, da imajo v nekaterih delavci, to je socialisti skoro večino v vladah ali pa v parlamentih, ter je izrazil začudenje, zakaj se o delavskih bojih ali o gospodarski krizi teh dežel ničesar ne sliši. Izrazil je željo, da bi se v tem kaj natančnega napisalo. To priča, kako se delavstvo danes zanima za vse, kar se godi po svetu na polju delavske politike in delavskih bojev. Bogatega, zanimivega gradiva, posebno za delavski časopis je v teh časih več ko preveč. Urednik takega časopisa bi moral voditi svoje čitatelje v vsaki številki širom sveta in jim slikati razne dogodke v kratkih, zanimivih potezah. Priznam Seveda, da stori u-rednik Proletarca vse, o čemur je prepričan, da bi zadovoljilo naročnike in napravilo list zanimiv, toda mnogokrat je koristno, da se uredniku pokaže slika njegovega delovanja iz vidika naročnikov/kar mu marsikaj pojasni in mu odpre pogled v stran, ki je njemu drugače nepoznana. Frank Novak* Glede angleške strani Z ozirom na sugestije, da 'roletarec preneha z angleškim gradivom, je na 8. strani v zadnjih treh kolonah članek, na katerega opozarjamo. Vse, ki se za stvar zanimajo, posebno klube JSZ in naročnike, prosimo, da izrazijo svoje mnenje. Pomoč stavkarjem Milwauška socialistična mladinska liga je poslala stavku-jočim premogarjem v Illinoisu nad devet ton živil in obleke. Z nabiranjem nadaljujejo. ♦MM»MMMMMMMM»»M Milwaukee Leader Nah«*}! smsriiki MM aa tats, 98.60 sa psi lata, $166 Naslov: »40 Junara Ave. MILWAUKEE. WIS. SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Narailta ai Aiml "PROSVETA" Stana ma calo loto 66.00. pol lota $3.00. Ustanavljajte nova dratova. D east članov (tc) js traka sa doto društvo., Naslov sa list In ss tajništvo Is: Royal Bakery SLOVENSKA UNIJIKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., Ne. Chicage, III. Tel. 6524. Gospodinje, sahtevajta v ti*ovi-aak kruli is aa*e pekama. Norman Thomas bo debatiral v Johnstovvnu Park Hill, Pa. — V ponde-ljek 20. marca ob 7:30 zvečer bosta v Central High School v Johnstownu debatirala Norman Thomas in rabi Merius Ransom iz Clevelanda. Tema prvega bo, "zakaj sem socialist", drugega pa, "zakaj nisem socialist". Vstopnina je 75c. Soc. klub v Johnstownu in naš klub JSZ sta se zavzeta raz pečati gotovo število vstopnic, ki se dobe pri članih po 50c. Priporočamo ,da kdor le more, naj si jo nabavi. Ne zamudite te redke prilike. Mnogo ljudi se za Thomasa jako zanima. Ob tej priliki ga lahko ne samo vidijo nego tudi ču-jejo njegova izvajanja, zakaj je socialist. S. Thomas je zelo interesi-ran v situacijo med premogar-ji. Istega dne kot bo predavanje bo govoril na shodu premo-garjev na Casandri. Shod se prične ob 2:30. Vstopnina prosta. Udeležite se ga, ne bo vam žal! Rudarji v tej okolici so na stavki že eno leto. Delavski položaj se tod poslabšuje, posebno med premo-garji. Število brezposelnih narašča. Zaposlenim nižajo plačo bolj in bolj. To je vzrok, da je naše socialno življenje vedno bolj pusto. Skoro nikjer ni pravega razpoloženja ne za eno ne za drugo reč. Vse postaja brezbrižno in mrtvo. Tako tudi v našemu klubu. Soc. stranka je odvisna za svoj obstoj in podpiranje aktivnosti od mesečnih prispevkov svojih članov. Le ti pa, če ne delajo, nimajo denarja in ne morejo plačevati, drugi pa zaslužijo premalo celo za najbolj potrebne reči. Ce ravno je z ozirom na finance položaj resen, je naša dolžnost temvečja, da^se držimo svoje stranke z vso odločnostjo. Slabiči in sebičneži jo lahko puste ,ne bo pa je zapustil nihče, ki je resnično razredno zaveden. Za one, ki članarine ne morejo plačati, izdaja soc. stranka izjemne članske znamke. Delavci, pristopite v socialistične klube, da se skupno z drugimi pripravite za odločilni boj, ki prihaja, kajti sedanji kapitalistični sistem poka na vseh koncih in krajih in treba ga bo nadomestiti z novim — s socializmom! Naš klub zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne. — Frank Podboy. < DELO IN BESEDE. Dejanja so močnejša, nego besede. Prehlad vzrok pljučnice Obramba proti njemu je ¿isto drobovje. Driite odvajalne organe v redu lOdstranite zastrup-ljive snovi iz telesa. Jemljite TRINERJEVO GRENKO VINO 90DRUC0M IN SIMPATICARJBM V CLE VZLAN DU. Sajo klaba it. 27 JSZ. aa *t«e prvi po Sait ▼ aoooon ab 7.SS ob S. sraiar. Mladiaaki a a« laiki od-sok raak potok farra« prrag a ab S. ■WW, raa v kkbovib |i»Sml v S. N. D. Sodrugi in aod in priddbtvajta atorib ¿lano* aie Id aba lor savik ai Utaroa. V orfainaaelji in ¿a nafa moi. VWWVWWVWWWWWWW%A/V FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave* Chicago, III. Tal. Crawfard ÍSSS. Priataa ki aknama daaaala ■ama PeetraBba SSS7 S. LAWNDALE AVE.. CHICAGO. ILL. I »66666666....................................... ... ... NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI ► ( JE NARODNA TISKARNA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi a ilavoaskass, Hrraikaw, Slaralka», čaibo», Poljabo«, babor ta «Ii a A mg I »ft— in Naaaft«aa joallm. Naia poaobaaat aa tiaborino sa drwStva la trgoro*. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»***********a** ta* »********< MtXMOMXMMIIIimUMttlIMMM P. ZOLA: RIM P«ilov«ûl Et bin Krûtaa (Nadaljevanje.) In Pierre se je zazdel vpričo tega starega aa svojem škrlatu vztrajajočega mesta slave in gospodstva sam sebi aboten s svojimi sanjami o čisto duhovnem papežu. Tako so se mu zazdele smešne, da je občutil nekakšen osramočen obup. Rimski preiat gotovo ne more razumeti novega evangelskega papeža, ki bi bil čisto duhoven, le duše vladajoč papež. Ob spominu na ta v šegi, ponosu in avtoriteti odreveneli dvor papeža mu je bilo hipoma jasna groza, takorekoč telesni gnus, ki ga je morala zbujati taka ideja. Oh, kako strmeče iA zaničljivo so morali gledati na to Čudno severno predstavo — na predočbo papeža brez dežel in podložnikov, brez vojaškega dvorjanstva in kraljevskih časti, na predstavo čistega duha, čisto mora* lične avtoritete, zaprte v ozadju hrama, vladajoče svet le z blagoslavljajočo kretnjo, z dobroto in z ljubeznijo! Ne, temu latinskemu duhovništvu, tem svečenikom luči in krasote je to gotovo ie stratofrankovska, z meglami odeta slika fantazije. Gotovo—pobožni so, celo praznoverni, ali svojega Boga pudčajo~~ dobro zavarovanega v tabernaklu, da vladajo v njegovem imenu, čimbolj v interesu nebes; zato uporabljajo vse mogoče zvijače, žive sredi bojev človeških poželji-vosti od primer, m stopajo a tihimi diplomatskimi koraki zemeljski končni zmagi Kristusa naproti, ki ima danes ali jutri vladati vse narode v papeževi osebi. Kako osupel bi moral biti francoski preiat, recimo monsinjor Bergerot, ta sveti škof odrekanja samega sebe in ljubezni do bližnjega, če bi zašel v ta Vatikan! - Kako težko bi moral začetkoma razumevati, kako težko se prilagoditi—in kako bolestna bi bila naposled nemožnost, da bi se sporazumel s temi brezdomovinci, s temi mednarodnimi ljudmi, neprenehoma se skla-njajočimi nad zemljevidom obeh svetov, vedno se poglabljajočimi v račune, ki jim imajo zagotoviti vlado sveta! Za to je bilo treba dolgih dni in tednov, za to je treba živeti v Rimu; šele po celem mesecu se mu je nenadoma zasvetilo, šele v silnem potresu, ki ga je v njegovi duši povzročil kraljevski pomp v cerkvi sv. Petra, šele vpričo starodavnega mesta, ki spi tu na solncu svoje težko upanje, ki sanja svoje večne sanje. • Ali pogled mu je obtičal na trgu doli pred baziliko, in uzrl je človeško reko, štirideset-tisoč vernikov, ki so se razlili po belem tlaku kakor črno mrgolenje nepričakovanih kuk-cev. Zdelo se mu je, kakor da se vnovič dviga klic: "Evviva il pa pa re! Evviva il papa re! Živio papež kralj ! Živio papež kralj !" Ravno prej, ko se je vzpenjal po neskončnih ¿topnicah, mu je bilo, kakor da se trese ka-meniti kolos od divjega krika, ki se razlega pod njegovimi oboki; in zdaj, ko se je dvig- nil skoraj v oblake, se mu je zdelo, da ga sliši zopet v prostem prostoru. Ni li bilo to skrajno vz trepeta vanje velikana pod njim kakor zadnja dviganje soka v njegovem starem zidovju, kakor obnovitev katoliške krvi, ki je nekoč napravila iz njega silnega kralja vseh hramov in ki mu izkuša vdihniti silni dih življenja to uro, ko prihaja smrt nad njegove prevelike in samotne ladje? Množica se je še vedno sipala skozi vrata in preplavljala trg; strašna žalost mu je krčila srce, zakaj ta klic je odpihnil njegovo zadnje u-panje. Se dan prej, po sprejemu romarjev v Sala dei Beatificazione se je mogel vdajati prevari, če je pozabil na potrebo denarja, ki tlači papeža na zemljo, le da ne bi videl nič druzega kakor tega betežnega, kakor simbol moralične sile žarečega starca. Ali sedaj je bila njegova vera v tega vsega zemeljskega blaga oproščenega evangelskega pastirja, ki naj bi bil le vladar nebeškega kraljestva, pri kralju. Levu XIII. ni le denar Petro ve/a vinarja nalagal trde sužnosti; bil je razun tega jetnik predaje, večni rimski kralj, ki je priklenjen na grudo, pa ne ame zapustiti mesta in se ne sme odreči posvetni vladi. In konec vsega tega je smrt na mestu samem; stolnica sv. Petra se poruši, kakor se je porušil hram kapitolskega Jupitra; na razvalinah katoličanstva bo raatla trava, v tem ko se drugod zasveti razkolništvo, nova vera za' nove narode. Ta veličanstvena in tragična vizija se j« dvigala pred njegovimi očmi; avoje sanje je videl uničene; čutil je, kako odnaša njegovo knjigo klic, ki se razlega dalje in dalje, kakor da hoče poleteti na vse štiri kraje katoliškega sveta: "Evviva . il papa re! Evviva il papa re! Živio papež kralj! Živio papež kralj!" In zdelo se mu je že, da čuti kako se guga pod njim velikan iz marmorja p zlata v potresu stare strohnele družbe. ^ Naposled je Pierre odšel dol. Se eno razvnetje ga je čakalo, ko je srečal na strehah ladij, na tej oaojni plo&či, ki je tako velika, da bi se na njej lahko zgradilo celo giesto, monsinjora Nanija. Preiat je spremljal francoski dami, mater in hčer, ki sta bili videti zelo srečni in živahni; nedvomno se jima je bil ljubeznjivo ponudil, da ju povede nad cerkev. A komaj je spoznal mladega duhovnika, koj ga je ustavil. "Ljubi moj sin, ali ¿te zdaj zadovoljni? Ali je močno vplivalo na Vas? Ali Vam je dvignilo dušo?" S svojimi vprašuj očimi očmi mu je zrl na dno duše in spoznal, kaj in kako je z njim. Potem se je začel na tihem smehljati. "Da, da vidim. No, pameten človek ste. Polagoma verjamem, da se Vaša nesrečna reč tukaj prav dobro dovrši." (Dalje prihodnjič). Odlašati na jutri, kar je danes mogoče in koristno, je napaka, in včasi velika. Hote-ti za vsako ceno danes, kar bo šele jutri mogoče, je enaka napaka. — Etbin Kristan. Pokrivalo za misli Neiskreni ljudje zakrivajo svoje neiskrene namene z besedami, ki lepo zvene, zato da z njimi varajo iskrene ljudi. Klub št. 1, Chicagcv 111. Spominska priredba k 50 - letnici smrti Karla Marca v nedeljo 26. marca " v dvorani SNPJ, 2657 S. Lawndale Ave. Pričetek ob 2:30 popoldne. Vstopnice v predprodaji po 40c. Eventuelni prebitek gre v podporo "Proletarcu" SPORED 1.) Nastop deškega tamburaškega zbora srbskega kluba št 20 JSZ. Igral bo Pntemacionalo in par drugih selekcij. 2.) Nagovor o pomenu delavskega tiska. Chas. Pogorelec. 3.) Enodejanka "Za narodove žulje". V nji nastopa 12 oseb. Vrši se v katerikoli slovenski naselbini v Ameriki, kjer se naši agitatorji trudijo razširiti "Proletarca". Igra predstavlja večjo družbo, v kateri pojejo, pijejo in politizirajo. 4.) Deklamacija. 6.) Nastop soc. pevskega zbora "Sava" pod vodstvom Jakoba Muha. JE SLEDEČI: II. DEL. 6.) Enodejanka v angleščini, ki je zajeta iz življenja brezposelnih delavcev v sedanjih razmerah. \7.) Govor Joško Ovna o Karlu Marxu. 8.) Nastop tamburaškega zbora. , 9.) Igra v enem dejanju "Krst revo lucionarja". Godi se v Parizu v času, ko je umrl Karl Marx. 10.) Nastop češkega socialističnega pevskega zbora "Karl Marx" pod vodstvom opernega dirigenta Františka Kubine. Igro "Za narodove žulje" je priredil Fr. Zaitz. "Krst revolucionarja" je spisal Joško Oven. Režiserji teh enode jank so Fr. Zaitz, J. Oven in John Rak. Občinstvo v Chicagu in okolici je vabljeno, da pride na to delavsko manifestacijo, ki mu bo nudija obilo razvedrila in duševnega užitki PO KONČANEM PROGRAMU BO ZABAVA V OBEH DVORANAH. V GORNJI BO IGRAL J. KOCHEVARJEV ORKESTER. Na svidenje v dvorani SNPJ v nedeljo 26« marca. Dokazi, ki se jih ne more ovreči Milwaukee, Wis. — Famožna pogodba med glavnim odborom JPZS. in lastnikom njenega glasila, njegovo upiranje resnici in zavijanja, vse to je krivo, da sem primoran poslu-žiti se Proletarca za ta odgovor. Pri vsaki priliki, kadar se kakemu članu nasprotne strani posreči spraviti v glasilo kak protest, se posluži urednik in lastnik glasila ostalih treh strani lista, ki niso pod kontrolo Tiskovnega odbora naše Zveze, za meterske komentarje, s katerimi s spretnim zavijanjem ovrže vse naaprotne trditve. Tako se je zgodilo tudi protestu druš. št. 19 v zadevi računa za konvenčni zapisnik. V komentarju & navaja, da ni samo dal pošteno ceno za priobčitev dotičnega zapisnika, temveč, da je celo prihranil Zvezi |143; trditev, ki je vredna običajne Scautove predrznosti. Ker pa v svojem komentarju navaja, da ni bilo v protestu od strani društva št. 19 navedenih nikakih dokazov, mu bom ustregel jaz v tem dopisu ia mu jih predložil. Predvsem je potrebno pojasniti, da se je račun za zapisnik napravilo na podlagi starih unijskih plač in cen, in sicer: Zapisnik v posebni izdaji ob-M'kra 28 kolon. Vsaka unijska tiskarna zahteva, da postavi stavec tako kolono v % ure, toda v protestu navedenem računu se je dovolilo eno uro časa za vsako kolono. Delo je zahtevalo torej 28 ur, kar znaša $28 za stavca. Ravno tako se je dovolilo za vsako uro rabljenja stroja po $1, to je skupno $28.- Nadalje: za vlaganje kolon v forme 5 ur, $5. Papir $4, tisk $10, razpošiljanje (vlaganje priloge), $5 za korekture, $10 "overhead" stroški to je za elektriko, plin itd., $7.50, skupaj $97.50. To je račun po starih unijiskih cenah glede da znaša sedanja plača tiskarjev poleg znižanja, krajšega delovnega časa in podpiranja brezposelnih, okrog 20% manj, ko za časa prospe- ritete. To jasno priča, da je bil račun, ki se ga je plačalo za tisk zapisnjka v znesku $178 daleč previsok. Toda poleg teh, pa so le drugi dokazi: Za Zapisnik prejšnje konvencije je Mr. S. računal $62. Ta zapisnik je obsegal 2 strani. Sedanji je obsegal 4 strani, torej ravno še enkrat toliko, a stal je $178, dasiravno so seda) v času depresije vse cene mnogo nižje. Zakaj se je to-raj računalo sedaj toliko več? Toda to še ni vse. Kdor ne razume tiskarskih del, pač ne bo našel vseh razlik, toda dejstvo je, da je bil zapisnik zadnje konvencije UMETNO RAZŠIRJEN in sicer s tem, da se je rabilo več prostora med posameznimi vrstami. V prejšnjem zapisniku znaša prostor med posameznimi vrstami 2/32 palca v zadnjem pa 3/32, kar pomeni, da je bilo v vsaki koloni prejšnjega zapisnika povprečno 30 vrst več, kakor v zadnjem. Teh 30 vrst pa znaša v vsaki koloni po štiri palce, v 28. kolonah zapisnika skupno 112 palcev ali celih pet kolon. Afco bi bil zapisnik zadnje konvencije tiskan torej na ta način, kakor je bil prejšnji, bi znašal v celoti samo 23 kolon in ne 28, kar bi bilo razmeroma pravilno, ker tudi zadnja konvencija, kakor prejšnja je trajala teden dni. Nadalje: Kako je mogoče, da se je računalo za 2000 iz-tiaov novih pravil samo nekaj dolarjev več, kot je stal zapisnik. Torej vezana knjiga, ki obsega okrog 150 strani stane samo par dolarjev manj kot zapisnik, ki obsega 28 kolon? Mogoče bo S. trdil, da je delo izvršil iz ljubezni do organizacije, toda proti temu priča dejstvo, da je prvotno zahteval okrog $200 vee *a dotično delo in je znižal ceno ie le potem, ko je dala elevelandska slov. tiskarna »a okrog $200 nižjo ponudbo. To so torej dejstva in dokazi, o katerih je S. pisal v svojem famoznem komentarju, ki je pač tečna hrana za tiste, ki Imenik zastopnikov "Proletarca" Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar, brošure m knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu liatu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agi- tirati za njegovo glasilo Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. CANADA. Sudbury. Out.i Frank Stare. CALIFORNIA. Loa Angalaa: Frank Norsk. San Francisco. — A. Leksan. COLORADO. Cr*atad Butt«: Ant. Slobodnik. Puablot Fr. Baltasar. Som ar »at: Anion Majnik. Walaanburg in okolica: Frank L. Totniii. ILLINOIS. Ckicago. Frank Zaits, Fr. Udovkh, Anton Vifiii, Charles Pogorolec, Anton Andres. Farmington: John Majdič. La Sallax Frank Martinjak in Leo Zevnik, Peter Banich. Mascoutah: John Biskar. Oglatby: Anton Udovich. Panama: Andrew Ilersich. Pooria: Joseph M rezar. Spring fia Id: Jos. Ovca, John Goriek, Anton Per. Vtrdani Fr. Ilersich. Waukagan in Nortk Ckicago: Frances Zakovlek. INDIANA, ladianapolia: Frank Skufca. KANSAS. Anna: Anton Suiar. Groas: John Sular. Waat Mineral i John Marok. MICHIGAN. Detroit: R. Potodnik. Peter Benedict, Fmnk Cesen, John Zornik. MISSOURI Si. Loui*: Anton Nabergoj. MINNESOTA. Bukl: Max Marts. Ckiabolm: Frank Klun. Dulutk: John Kobi. El jr. John Teran. MONTANA. Rod Lodga: K. Ersnoinik. NEW YORK-Gowandat James Deklenra. Littla Falls: Frank Greforia, Fr. Petaos. Sawardt Frank 2sgsr. OHIO. Akron—Kanmoret Jos. Jereb, Leo Bregar. Bridgeport: J OS. Snoy. Barbovton: John Jajikovidi. Cleveland: John Krebelj, Anton Jankovich. Connaaut. Joseph Sedraak. Girardt John Kostn, John Tancek, Anton iv»bnm>lec. Gl an coot Albina ne znajo, ali pa nečejo mislili, ne pa za razumne ljudi. V bodoče pa lahko piše S. o zadevi še več meterakih komentarjev; zame je stvar končana, ker sem zadovoljen, da vedo resnico tirfti, kateri jo.hočejo vedeti; za ostale pa se ne zanimam. — Frank Novak. * Lisbon: J. Bergant. Maynard: Andy ZlatopeT. P i nay Fork: Nace Niemberg ar. Powhatan Point: AnUn Vehar. Nawburgh: Joe.. Lever. Niloa: John Plahtar. . PENNSYLVANIA. Acoata: Geo. Kristell. Aliquippa: Geo. Smrekar. Bon Air: Peter Bukovec. Bulgor: Anna Nagel. Crafton: Jacob Tomec. Canonsburg-Strabana: Marks T*> kavc, John Terčelj. Cliff Mina: Frank Bogstaj. kiddy: John Jenko. Export: Jos. Brits. Foroat City: Frank Ratalc, Tenj Zaits. Groonsboro: Tony Zupančič. HandaraonTilla: Albin Karniínik. Hormini«: Anton Zomik. Imporial: Frank Auguétin. Johnstown in okolica: Andrew VI-d rich, ■♦John Langcrholc, Ilija Bu-bslo. Krayn—Dunlo: Louig Sterle. La t roba: John in Mary FradeL Lawronca: Louis BritS. Library: Nick Triller. Lloyd all: Frank Sustarsich. Luaorne: John Matrtié. Nantiooka: Frank Kovacti in Henrik Pečan«. Park H ill-Con amaugh: Frank Pod- boy, Adolf Kraina. Ronton: Anton Bogataj. St. Michael: Frank Bisjak. Sygan: Frank Units. Throop: John Oreshek. Tire Hill: Jacob Streli. • • Varona: Tony Kreaevich. W. Nawton: Jos. Zorko. «Vindbar: Tony Strašila*. Willock: John Koplenik. UTAH. Spring Canyon: Alton Kokal. Wattia: P. Zmrzlikar. W.i VIRGINIA. Pierce: Frank Polanc. Star City: Lawrence Selak. WISCONSIN. Kenoaka: Frank 2erovee. Milwaukaa: Jacob Roslc, Leonard Alpner. Sheboygan: Fr. 8tih, Fr. Nagode. Willard: Mttce Knilc. Waat Allia: Frank Matkoffich. WYOMING. Dtamondvilloi Anton Tratnik. Rock Springe: John Jereb. Sublat: John H. Krziftnik. BERNARD SHAW PRAVI, DA GOVORI PREVEČ George Bernard Shaw, sloviti pisatelj in satirik, poslednje mesece veliko potuje. Povsod ga oblegajo časniški po- G. BERNARD 0HAW. ročevalci, ki ga imajo radi vsled njegovih satiričnih komentarjev in dovtipov. Shaw tudi veliko predava. V nekemu dijaškemu klubu na Kitajskem je dejal, da govori preveč, zato ni vse pametno, kar pove ali komentira. i-, xi. 0 debati in drugem Detroit, Mich. — Debata o predmetu, "ali je diktatura za dosego socializma potrebna," katera se je vršila med tremi člani mladinskega odseka kluba št. 114 in tremi člani mladinskega odseka kluba št. 115, je bila zelo zanimiva. Obe strani sta se dobro pripravili. Sodniki so prisodili zmago de-batorjem, ki so zastopali negativno stran. Od rojakov na zapadni strani, kjer se je debata vršila, poset ni bil obilen. V Briggsovih tovarnah stavka še traja. Tovarne skušajo obratovati z malim številom skebov, brez katerih ni v nobenem delavskem boju. Detroit je bil v tej krizi menda prvo veliko ameriško mesto, ki je dobilo z ostalo državo bančne praznike. Pozneje so se s proklamacijo drugih govemerjev in končno še s predsednikovo razširili na vse Zed. države. Najbolj jamrajo mali vlagatelji, ker nimajo drugih dohodkov, ne dela, ne jedil v zalogi. Onih par dolarjev, ki so si jih pristradali, pa je v pesteh bankirjev tako močno, da se kar voda cedi iz njih. S prihranki je res nerodno. Marsikdo, ki jih je vložil v banke, je obnje, ker so propadle. Ce niso, mu jih vseeno ne izplačajo, ker so si pozvali na pohioč moratorij. Ako jih zakoplješ v klet, ali zavlješ v podstiešju, ti jih že kdo zavoha in pobere, kakor se je primerilo dvema Poljakoma v Detroitu. Če jih skriješ v peč, se lahko primeri, da nanje pozabiš, zakuriš, in denar je se spremeni v pepel. To se pripetilo rojaku bečlarju v Yale, Kans. Zjutraj, ko je Šel na delo, je potisnil desetake v peč, zvečer pa je zakuril, da si skuha večerjo. Na desetake je pozabil. Šli so v dim. Če nosiš denar s seboj, ti ga vzamejo banditje. Če nimaš nobenega denarja, je pa tudi hudo. Vse to zlo bi se lahko odpravilo, če bi delavska masa ta sistem zavrgla in glasovala za boljšega. Na prošli seji kluba št. 114 je bilo sklenjeno, da se v bodoče vrše seje kluba in pevskega zbora "Svoboda" skupno. Pevski zbor je odsek kluba in ni vzroka, čemu ne bi imeli en© seje namesto dveh. Posebno v današnjih razmerah, ko je e-konomij a tako potrebna ,je to na mestu. Prihodnja skupna seja bo 14. marca ob 7. zvečer. Pridite vsi. — Leo Jtmko. Seja soc. eksekutive Dne 11. in 12. marca bo zborovala v Indianapolisu ekseku-tiva socialistične stranke. Ob tej priliki se bo vršil v Tomli-son Hali velik shod, na katerem bosta govorila med drugimi Norman Thomas in Morris Hillquit. Prosvetna Matica J. S. I j \ iond prosvetne matice i * ,0 vplačala druJtvs, socisli-Lklubi in druge organizacije t ™edi* j&nUa1, ^ febrUAr 1933 kot ®*e*ilk«| druatva ia kraj 2. SNPJ., La Salle, IU. ££ 8, SNPJ., Johnstown- Pa_ a oo 5, SNPJ., Cleveland, O. _ « 00 6, SNPJ., Sytran ,Pa_________12 00 «S 16, SNPJ., Milwaukee, Wis.. 12 00 21 SNPJ., Pueblo, CdaJ~ e°00 47, SNPJ., Springfield, IU..... 3.00 H2. SNPJ., Johnstown, Pa..... 3 00 88, SNPJ., Moon Run, Ps___ 6^00 124, SNPJ., Forest City. Pa..... 12.00 138, SNPJ., Caionsrburg, Pa. 12 00 158, SNPJ., EucRd, O.T!____ «¡J !ZI' Wyo..........3.00 192, SNPJ., Milwaukee. Wis. 5 00 206, SNPJ., Gro«, Ksns______________3 00 237, SNPJ., Conneaut, O. . 5 00 254, SNPJ., Bon Air, Pa. „ 2 00 267, SNPJ., Sublet, Wyo. .. M 268, SNPJ., Ely, Minn..____I ¿00 lil' Litt,c Fa,U- N- Y- 12.00 295, SNPJ., Bridgerille, Pa..... 3.00 299, SNPJ.. WalsenbuTfr. Colo. 412, SNPJ., Frederick, Colo... 447, SNPJ., Nanticoke, Pa. l9A> SNPJ., Point Marion, Pa! 535, SNPJ., Akron, O. ..ÜL 600, SNPJ., Johnstown, Pa. c^r ' Am'*> » ~ 683, SNPJ., Hutchinson Pa 27, SSPZ., Forest City, Pa:..* 29, SSPZ., Enumclaw Wash 48, SSPZ., Arma, 61. SSPZ., Barberton, O.* " 70, SSPZ., Krayn, Pa. . 174, SSPZ., Purglove, W. viu" 211, SSPZ.. Gowanda, N Y ' 3.00 9.00 1.00 6.00 3.00 6.00 2.00 6.00 6.00 2.50 3.00 3.00 2.00 3.00 3 00 97 ín7;S" ~ 12^00 6.00 6.00 S.fO 1.00 1.00 6.00 2.00 *7> SDZ., Cleveland, O. . Vijolica", Milwaukee Wis KLUBI J. S. Z. 1, Chicago, 111...... 3, Oglearby, ni. __________ 69. Herminie, Pa........... 118, Canonaburg, Pa. DRUGE ORGANIZAcijE. Soc. pevski rbor "Sava", Chicago, 111____________________________ Soc. pevski «bor "Zarja", Čle- vel*n1U povečani obliki. Do-ko, 5617 Carry Ave., Cleveland, O. Organizatorji Jog. Lever in Anton Jankovich. it. 4. severni ILLINOIS la WISCONSIN . — Tajnik Anton Garden. 2815 S. Ridgeway Ave., Chicago, III Organizatorji: za Chicago, Chaa. Pogorelec; za Milwaukee, Frank PoliČ-l.ik; za Weat Allia, Anton Demahar; Waukegan, Louis Kuinik in sa Sheboygan, Frances Skrube. iT. S vmkodni OHIO ha WEST VIRGINIA.—Tajnik Joaeph Snoy, R. D. 1 Box 7, Bridgeport, 0. Orgs daatorji: Martin Pire, Glencoe; Louis Gorenc, Bridgeport); Nace žlember-er, Piney Fork. Tajnik* klubov tor Konforonc prosimo, da naj nam vso qprommnk* v odborih in naslovih točno sporočo, 4* jih «»vrstimo v •*an*mn. Vojni dolgovi Evropske dežele delujejo bolj in bolj odkrito za brisanje svojih vojnih dolgov Zedi-njenim državam, ki znašajo 11 milijard, obresti pa deset milijard. To so namreč obveznosti bivših zavezniških dežel vladi Zed. držav. Največ dolgujejo Anglija, Francija in Belgija. Rafea razpečanih znamk J. S. Z. ia m januar 1933. DR1AVA IN MESTO i! ji <3a ij JS S ii ii S 8 J 3* 4 J * U I ~k| Ji 5 2 11 24 CALIFORNIA: Member at large 4 — ILLIONIS: Oglesby________— Springfield _____ 1 La Salle _______± 6 Chicago It. 1_____ 48 Virden____________ — — INDIANA: Jinton .............. 1 2 MICHIGAN: Detroit It. 114 . — 20 Detroit It 115 . 20 5 NEW YORK: Little Falls _______ 10 OHIO: Bridgeport ........ 9 11 Blaine ______________ — 1 NeWburgh .......... — 4 Glencoe ............. 5 — Piney Fork ........ 4 Barberton .......... 2 Cleveland ............ 48 Girard .............. 14 Power Point ...... 1 Powhatan Point.. 6 Maple Heights____ 1 Weat Park _______ 8 Member at large 5 PENNSYLVANIA: Sharon...........— . 4 Member at large 6 Imperial ............ 2 Moon Run _______ 2 Conemaugh ________ 10 _ — $ 1.20 8—— 8--I .40 11 — — 101 5 1.75 1.00 5.65 22.80 .60 .30 1.70 7.20 _ —.— 6.66 . 3.33 — 5 — — 1.00 .25 .12 .30 20 10 4 — — 18 — 89 — 2 — — 20 10.00 7.75 ——.— 3.00 5.41 2.70 — — 4.40 —.— —.60 36 6 8 8 20 72 8 24 2 — — CanonsbuiK .. Forest City .... Library :......... Nanticoke ______ AveHa ....... WISCONSIN: Milwaukee .... West Allis ....." Skupaj 10 6 6 10 2 24 4 10 4 4 6 3 12 10 8 10 — ' 10 12 5 1 — 6.55 .35 1.40 1.50 1.90 .60 32.60 6.30 1.36 4.60 .30 .90 1.50 1.55 1.80 2.00 .60 8.00 3.00 2.50 8.20 5.10 1.65 12.40 4.70 11.33 5.66 6.83 8.41 4.16 £.08 2.10 .10 .40 .50 .60 .20 9.60 2.00 .40 1.40 .10 .30 .50 .50 .60 .60 .20 2.50 1.00 1.20 1.00 1.50 .50 3.60 1.40 kler je Proletarec izhajal v formi revije, je slavnostna prvomajska izdaja večkrat dosegla velikost 84 strani; odkar ima sedanjo obliko, izide za prvi maj običajno na 16. straneh, razen jubilejne številke 1930, ki je izšla na 32. straneh velikega formata. Ker smo pa prejeli izredno veliko priporočil za spremembo oblike prvomajske izdaje, v kateri se priobčujejo članki trajne vrednosti, in ker so bila sprejeta taka priporočila tudi na prošlem zboru JSZ, ki se je vršil lansko pomlad v Milvvau-keeju, Wis., je upravni odbor sklenil izdati poleben prvomajski list v obliki revije, ki bo popolnoma ločena od redne izdaje Proletarca. Dobe jo le oni, ki se nanjo naroče. "Majski glas" bo torej posebna prvomajaka izdaja "Proletarca", Izide najmanj na 52. straneh. Vsebovala bo članke, nanašajoči se na današnje probleme delavstva; dičile jo bodo krasne ilustracije; sploh bo to list, ki bo vreden in časten prispevek k tako važnemu de lavsikemu prazniku kot je prvi maj. Na naročnike Proletarca in somišljenike našega gibanja a-peliramo ,da naroče po nekoliko izsiisov te izredne izdaje in jo razprodajo med svojimi prijatelji in znanci. Cene so navedene v drugem članku v tej številki. Reports and Comments _____274 198 U9 ILLIONIS: Members at large — Springfield ------- 1 Virden................ — Chicago It. 20 8 Oglesby ------------ — Chicago lt. 1...... 48 La Salle ............ 4 Chicago It. 16.... 4 INDIANA: Clinton .......-—. 1 KANSAS Arma .................. 8 MICHIGAN: Detroit it. ..114.. 12 Detroit it. 115 NEW YORK: Little Falls ------- 1 OHIO: Euclid ............... 1 Powhatan Point. 3 Collinwood ........ 12 Blaine ...........— — Maple Heighta.... 6 Power Point ----- 1 Bridgeport ........ 6 PENNSYLVANIA: Herminie ---------- 10 Imperial ------..... 3 Nanticoke .—..... 6 Library .............. 5 Sharon ......-----— 7 Burgettstown .... — Scranton ______..... 8 Forest City _______ 1 Moon Run ______ 8 Avella __________— — West Newton ____ 6 WISCONSIN: Milwaukee......... 24 Sheboygan ........ 10 sa m 6 2 \i 5 24 6 8 2 — 2 54 $161.90 $34.66 $17.33 $46.80 I •bru ar 1933. 11 — — 6 — — 12 — — 2 — — 2.10 1.00 5.20 2.80 22.80 3.30 2.25 — 1.00 .— $—— $ — — — 8.00 — 43 — — — — — — 15 — 10 — — 4 1 6 1 7 — __ 12 10 4 — _ 12 — _ 8 — — 8.60 2.25 2.85 .30 1.95 5.70 .85 1.80 1.85 2.50 3.35 2.65 1.80 3.25 2.45 1.75 3.10 1.70 .90 1.40 2.15 11.40 6.50 10.17 5.08 H .25 .12H .75 .87 H 2.25 1.12M .50 .25 .. T « • —.— * * 3.84 1.92 * • * —.-r —.— —.— " IZ 6.16 3.08 4.66 2.33 1.60 .30 1.60 .80 7.20 1.00 .70 .30 .90 1.20 2.5b .10 .60 1.80 .10 .60 .40 1.00 1.10 .80 r- .60 1.00 .80 » .60 1.00 .80 .80 .40 .70 8.60 2.00 Skupaj _____194 186 120 — 16 $108.00 $28.58 $14.29 $38.10 , Tajniitvo J. S. Z. Izcrpek zapisnika vzhod-noohijske konference JSZ in Prosvetne matice i Konferenca zastopnikov društev Prosvetne matice in klubov JSZ se je vršila 22. januarja 1933 v Bridgeportu, O. O-tvoril jo je tajnik Jos. Snoy. John Rebol je bil izvoljen za predsednica seje in Tony Kravanja za zapisnikarja. Zapisnik prejšnje konference je bil sprejet, V poročilu tajnika je s. Snoy med drugim omenil, da je bilo sugestirano pridruženje kluba št. 189 h klubu St. 11. V razpravi sklenjeno, da se zadevo uredi sporazumno med obema kluboma. Dalje je s. tajnik Snoy poročal, da je bilo v času tega zborovanja v blagajni konference $35.16. Nadzorniki izjavijo, da so knjige pregledali in da so v redu. Poročilo tajnika in nadzornikov je bilo sprejeto. S. Snoy. je poročal o konferenci tajnikov soc. klubov, ki se je vršila v Clevelandu in o svoji agitaciji v prid lista in stranke. Obe poročili sta bila vzeta na znanje. Poročila zastopnikov. Klub št. 2, Glencoe, ni bil zastopan. Od kluiba St. 11 je poročal s. Snoy o njihovem delu v strankini kampanji. Uspehi so bili v danih razmerah dobri, kar je dokazovalo tudi število socialističnih glasov. Klub deluje tudi na glasbenem in dramskem polju. Ostali zastopniki so izjavili, da se strinjajo s poročilom. John Mrzel od kluba St. 25 je dejal, da so bili profilo jesen in zimo vsi člani kluba med brezposelnimi. Za stranko deluj.ejo kolikor mogoče. Kostrevc soglaša s poročilom. Klub št. 95 ni bil zastopan. Pavla Glagovšek od kluba 189 je poročala o vzrokih akcije za pridruženje h klubu št. 11. Prosvetna matica. John Rebol od druš. št. 13 SNPJ pravi, da to društvo ostane v Prosvetni matici. Martin Koss st. izvaja, da je Prosvetna matica dobra ustanova, ki koristi posebno z razpečavanjem knjig, in jo priporoča. Od druš. št. 275 SOTJ so poročali pismeno, da ostanejo tudi v naprej v Prosvetni matici. The Street Corner Orator When I used to hear street-corner rantings from emotional and gesticulating speakers I laughed and conaoled myaelf with "That guy ikea to be heard", and ambled aiong my whichever way I was bent. It comes back to me today and I reminisce "What were the phrasea", Oh! Solidarity of Labor! No Compromise! Capitalism is Doomed! Whether they were phrases from someone that was a neurotic revo-utionist one can maintain that he was right to this extent Capitalism ig doomed, there are no palliatives, no cure alls, except into the direction of Socialism. To deny this marks ignorance in the doubters of the Socialist philosophy. > Let's see what is the most pressing problem to-date. "Unemploy-ent", naturally. Of course, this is a secondary problem if we are to question our bourgois psychologized average citizen. They complacently regard this problem as temporary and if people are out of work "They are bums". Let'g consider that problem sufficiently answered and enter the banking situation. I am informed that every private bank in the United States has defaulted to its depositors. In this, the bourgois psychologized average citizen is considerably concerned. What should we do in this case "Mr. Average Citizen?" Oh! you want precedence? Well for an example. 1 understand that the banks in Canada are O. K. and in our own country the postal banks are paying dollar for dollar. Ah! you get my point Government ownership of banks. Ex actly! Agitate for it, for your security in the future. Then there will b-no such thing as the present pocket-book lifting policy of our sacriligous ragged individualism'. Coming back to the gesticulating street-corner orator, maybe he wasn't giving me humbuggery. I was the institution that was preserving it Permit me at this point to announce the Zarja festival There will be good food, good singing and good dance music whichever way you make it on Saturday, April 1st, at the Slovene Auditoriurri. Make it a success by bringing a friend along. L. Jartx, Cleveland, Ohio. Milwaukee Activities The Comrades of the English Section of the Soc. Club No. 37 sincerely thank all friends, comrades and symphatizers who attended our dance Saturday, Feb. 25. We especially thank comrades Mrs. Teresa Juvarw-, Mrs. Mary Mihelcic and Mike 8o-Jtarich for their co-operation and help, which was an important factor In making our affair a social success a The Milwaukee Federation of SNPJ will hold al)omada Zabava oa Saturday, March 18, at S. S. Turn Mall, (downstairs). Please keep that date open and come to thia affair. Further detaila will appear H the next iaaue. e The joint educational meeting given under the auspices of the Milwaekee •nd West Alii. JSF branches wag a huge success. Some 200 peopU crowded into Krai's Hall in Weat Weat A Ilia, Buech and Biemiller ad-drwed the audience. Comrade ochnieder, member of our English Section presided. The next educational meeting will be held in Milwaukee Watch for it, announcement. Everyone is welcome, e , Tuesday, March 14, a primary election for the school board and judicial candidates will be held. The following are endorsed by the Socialist Party. Candidates for the school board: J. R. Cotton No. 5 on the ballot; Martin Baumann N0. 8; Hejry Rutz No. 18; Meta Berger No. 27; Leo Wolfsohn No. 31 and Rudolph Beyer for the unexpired term No. 2. Judiciary Candidates: Robert Hess Circuit Court Branch No. 3; George Mensing, Civil Court Branch No. 2; Arthur Shutkin No. 3; Rudolph Mudroch Branch No. 6. Let's do our utmost and put Socialist representatives into our Courts and on the school board. Do your duty and vote for all the candidates that are endorsed by the Socialist Party. Anton Kamniker, Jr., Milwaukee, Wis. Ambiguity means telling the truth when you don't mean to. te OLD-TIM h POLITICIAN : "Who arc you?' "I'm Socialism, the guy you ignored—I've gr (/ti. II up. Naš tisk. S. Snoy je poročal o boju Proletarca s krizo. Priporoča, da naj naročniki in sodrugi store vse v svoji moči, da ohranimo ta list. Bilo je sklenjeno, da se prispeva v tiskovni fond "Proletarca" $5 iz konferenčne blagajne. Nato je s. Snoy v angleškem jeziku poročal o poteku konference tajnikov soc. organizacij v državi Ohio, Katera se je vršila v Clevelandu. S. Baznosiki je poročal glede okrajnih volitev. Po razpravi je bilo sklenjeno, da se z ozirom na nominiranje kandidatov in o kampanji posvetujejo in sklepajo klub št. 11 ter angleški in finski klub skupno. Za sedež skupne seje so si določili Martins Ferry. O možnostih za kampanjo in nominiranje kandidatov je govoril s. Bradly. Bilo je sklenjeno, da konferenca plača polovico stroškov delegata na omenjenem zborovanju tajnikov v Clevelandu. Klubu št. 11 je bila dana polna moč, da sme v imenu te konference poslati delegata na državno konvencijo soc. stranke, ki bo koncem aprila. Prihodnja konferenca bo v Bridgeportu. Datum se določi sporazumno s klubom št. 11. V odbor konference so bili izvoljeni: Joseph Snoy, tajnik-blagajnik; organizatorji: za Glencoe Albina Kravanja; za Piney Fork, Frank Završ-nik; z& Powhatan Point, John ' r Mrzel in John Kostrevc; za Blaine, Pavla Glegovšekza Bridgeport Louis Gorenc in Fr. Blatnik. Glavni organizator in zastopnik Proletarca Jos. Snoy« Nadzornika Frank Matko in Joseph Skoff. Po končanem dnevnem redu je predsednik Rebol zborovanje zaključil s pozivom, da delujemo za pojačanje našega gibanja in pripomoremo, da bo prihodnja konferenca še bolj uspešna. Tony Kravanja, zapisnikar. Vadlanje za službe S spremembo administracije v Washingtonu in posameznih državah so ti.|>či, ki so imeli službe v občinskih, državnih in federalnih uradih odslov-ljeni, oziroma morajo "resig-nirati", njihova mesta pa so oddana demokratom. V IIIi— noisu npr. je 330 "državnih" bank, ki so propadle. Prejšnji državni avditor jim je imenoval upravitelje iz vrst republikancev. Novi avditor je demokrat in on hoče, da mesta receiverjev zavzamejo demo-kratje, namreč oni, ki so mu pomagali k izvolitvi. Za vlagatelje je tako menjavanje receiverjev in odvetnikov jako slabo. Prejšnji so vzeli iz proe padlih bank kolikor so "legalno" mogli, in novi receiverji ter odvetniki bodo storili isto. Vlagatelji so brez moči, ker so poverili moč napačni stranki. A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. OFFICIAL OK(iAN OF Jugoslav Federation S. P. ROLETAR EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH OfjM «■ft? The R.F.C. Should Reconstruct But That's What. It's Not Doing To turn a famous saying of history to good use: What is the Reconstruction Finance Corporation ?—Nothing, for the people. What could it be? Everything. If only it would reconstruct! Leading the march of the experts before th Senate committee, Bernard M. Baruch dared to say: "We have not yet taken one really constructive step." What a blow that i was! Applied to the R.F.C., ft had the full force of truth back of it. Such testimony as that of General Charles G. Dawes wipe* out any pretense of some / bankers to play a fair game with the government for its money. The petty cash thus far returned by the railroads for the many millions they borrowed is another part of the same answer. And the skating of insurance companies close to the danger signal helps make the picture one of distress without relief. By JOSEPH E. COHEN. issue to get funds for the K. F. C. As for labor: If any number have been put to work through the open-handed generosity of the corporation, the proof is sadly missing. Figures of unemployment keep on shooting upward. Wages are still tumbling. Prices are sinking. And misery is deetping and growing more widespread and terrifying. Doe* Not Reconstruct. The Reconstruction Finance Corporation is not reconstructing. Instead of business being any better off, only the bankers have been getting their money (back after the the government borrowed it at a high rate the interest in its bond In every section there is the tramp of idle thousands begging for food and impoverished farmers claiming legislative relief. The gold of the R. F. C. has turned to moonshine, so far as the people go. That fond offspring of a Hoover fancy is well named "The Romance Corporation". But a romance with a very sad end. Started Wrong. Small wonder there is talk of finishing it forthwith. That scheme never started right. The thought was that all the industrial pump needed was priming with ready cash. Existing assets were frozen. They required thawing out. So money was poured down the old well. But the entire industrial system is cracked. Before production reaches the top where it can hire men and yield earnings, it is seeping out Confiscating Farms of the Farmers The Bureau of Agricultural deeding back to avoid legal Bfeonomics, reviewing forced action and other related caus- sales of farm lands for a five-year period ending March 1, 1932, presents some interesting information of what has happened. There haa been a big turnover in ownership during this period, nearly 10 per cent of the farms having passed out of the hands of owners. Of the increase in the number of forced sales in 1932 compared with the year before, the Bureau declares: "Not only were there more farms sold as a result of tax delinquency, but a greater number changed ownership as a result of mortgage foreclosures, bankruptcy proceedings, sales to avoid foreclosures, es." The bankruptcy of farmers has continued from year to year, the average number of farms changing handa aa a result of mortgage foreclosure and related defaults being 28.4 per 1,000 in 1932 as against 18.7 in 1931, while for all types of forced sales the average rate was 41.7 per 1,000 as against 26.1 the year before! That is, the number of farm tax sales nearly doubled in 1932. No doubt many of these farmers have thought that Socialism will confiscate their holdings but they face a confiscation now that is real. —The New Leader. Our Doings Here and There By JOHN RAK Saturday, March 11, the newly oiganized branch her« on the North Side will hold their regular meeting at S25Q Clybourn Are. Chas. Po-gorelec and Joseph Oven from the executive committee of J&F wtil b« p*e*5nt to give abort talks. All members of this branch are uiged to invite their friends along. * A Slovene local, with 23 members, of the Workers ConAnittee on Unemployment was organized last Thursday night at the 8NPJ Hall. ▲U workers, employed or unemployed are eligible to join. For the next meeting which will be held Thursday, March SO, it was decided to have a lecturer from tke central office. Everybody is invited to attend, e gar! Marx memorial meetings ar« being sponsored through-out the world by working class organizations. Branch No. 1 has undertaken to Sonsor an Appropriate Program for is occasion on Sunday, March 26, at Um SNPJ HaU. The Life and Work of Karl Marx will be given in an address by comrade Joseph Oven; staging of revolutionary songs by 3a vm and Karl Marx singing societies; sfcort one act sketch«* portraying the diiflcullies of our agitators, th« dis couragement and hope to better condition; musical numbers and recitations make up the afternoon per-{fcaaAntea. This program la well worth its price, 40c, and every com-rade having ticket« should try to dis-poae as «M|T as po6sit>l»>. la the evening them will be a dance with ISHaSy Koefevar's orchestra playing. It is seldom we get any news from Little Falls, N. Y. A recent letter from that part of the r country informed us that their branch No. 14 plans to give a dance Saturday, March 25. A good time is assured to all that come, the committee says. « The executive committee of JSF at its meeting last Friday discussed the plan submitted by the campaign committee to increase the circulation of Prola-tarec and membership of JSF. On« thousand new readers sustaining fund of $2,500 and a 25 per cent increase in membership is the goal set. Each state is given a quota from these figures to raise. The campaign committee will send its outlined pian in the near futurie to all branches who should take action on it at once. The campaign begins April 1. It was also decided to publish the May issue in magazine form. « Our comrad« John Langerholc hi Johnstown sent in last week 8 subs. From Cleveland Anton Jankovich conies across with 14 and from the Pennsylvania cities Anton Zornik, Frank Ursits and John Ban are credited with two each. Down in Diamondville, Wyo., Anton Tratnik is a real hustler. His last letter contained two subs and tells us that as sooa as conditions improve somewhat, they will try to organise a branch. John Zornik el Detroit, Kozic and 9noy, our regular go-getters, are always listed la each report published. on all sides through channels in the subsoil. If the old well can be rebuilt the same soft clay cannot be used to plaster the walls. The masonry will have to be new, solid and per-mament. The R. F. C. will have to reconstruct. It will have to begin at the bottom. It will have to be firm in requiring that money it advances goes for industrial improvement. Whether through this corporation or any other governmental agency. Federal funds must start with bettering the condition of the masses. That means, building up the buying power of the public by putting out more spending money. Must Pay Real Wages. Real reconstruction would pay reconstruction wages on all work done through government money. Prevailing union rates would be adhered to. Decent standards would be maintained. There would be no starvation rations cruelly labeled "Relief. What public works the government sets out to do would be backed by the resources and confidence of the richest nation on* earth. The government would take hold where the industrial and financial lords fell down. Railroads, insurance companies and the banks would he reconstructed by government aid.The patient would not die, but it would never again be the same. For all time to come, it would be a public servant. What the broken-down well of wealth-production needs is reconstruction. Where that is to begin is with the providing of just incomes to the great bulk of the people. There will be no reconstruction until everyone is allowed to work and every family entitled to buying power to consume the tremendous wealth created. That is where to begin. Motor City News On February 25, the debators for the English Section of branch 115 were awarded the judges decision over the young com'rndes representing branch 114 in a debate held at the Slovene Workers Home. The subject was "Resolved that Dictatorship is amentia! to attain Socialism". The losing side had a very good deliver) , but comrade M. Korosec, their opponent who recently spent a year in Russia stressed the dictatorship there and why it cannot bring about Socialism. The debators were, for branch 114 E. Menton, S. Kavcic and S. Menton. For branch 115 M. Korosec, F. Cesen and L. Korosec. A mushroom supper was served at 11:80 and dancing followed which ended as another good time for all. « Our dramatic players of both English Sections are rehearsing twice a week on their play R. U. R. which is scheduled to be staged the early part of April. Watch for the definite date and place. « » Police clubs are still busy at the Briggs Highland Park plant where picketing has been broken up several times. But the striken are still waging a good battle. At the Maok plant, picket lines are not being bothered but the plants are working and many new men were hired to tske the place of strikers. « The Mutual Benefit Club, branch of the Slovene National Home Society »dissolved March 2, 1983. It was organized September 14, 1930. I'he club had 75 members insured for $100 death benefit each. Assessments for only seven months were collected, thereafter a moratorium declared which lasted about 11 mmths. . The economic depression caused this organ isation to dissolve. * The executive committee of branch 114 elected a committee of four to look for headquarters for our branch where we can meet every night. It is something we need badly. Andrew Gram, Jr., Detroit, Mich. Is What Are Your Suggestions? It Advisable to Discontinue the English Page of Proletarec? You 1 can' say one thing for bandits. When they clean out a bank they don't blame it on world conditions. Better Use for Heads Some nfen who apparently consider themselves very radical don't seem to use their heads for any purpose except to put them under policemen's clubs. We refer, of course, to those Communis s who court arrest. Situations occasionally arise in whi^ it is necessary to put the authorities in their place. Where authorities take it upon themselves to violate the constitutional guarantees of freedom of speech and assemblage, stretching the police powers of regulation so as to make them prohibitive, it becomes necessary for patriots to check the lawless authorities by defying them and submitting to arrest. But indiscriminate defiance of and abuse of the police is silly. It indicates puerility, semi-criminality, or semi-insanity. There is better use for heads.—T. M. L. A number of readers urge us to discontinue the English section until, Proletarec will again be in a position to appear regularly on eight pages. Others propose that only about three columns should be reserved for articles in English, such as Searchlight by D. J. Lotrich and for communications from our active workers in Youth brsnches of J. S. F. Some of the Slovene readers claim that only a small number among our younger people are interested in the English page of Proletarec. For proof they cite a fact that they don't gather subscriptions nor do they show much anxiety in the struggle of this publication for its existence. On the other hand sowti,subscribers insist that the English page has even more readers than the Slovene section, because practically all know English while the Slovene section of the paper appeals only to the more intelligent Slovene workers. That's why our field in circulating Proletarec is so limited. The controversial issue sprung up on account of reduced space in the Slovene section. There is not enough range the reading matter in room for all the communicat- Proletarec in the light of above ions the paper receives from mentioned reccomendations, we the various Slovene settlements are also anxious to hear from throughout the Union. Many comrades and friends of important articles must also be this paper in the ranks of our omitted. Four more columns Socialist Youth movement for Slovene reading matter on I Of course, the best solution page four, now devoted to would be to increase the cir-English material, would some- culation and to build a sustain, what relieve this congestion, ing fund, which would enable but on the other hand, thia us to again publish Proletary would also be a step backward, regularly on eight pages. With especially as far as our work this in mind, we outline plant among Slovene and other Jugo- for the campaign, the purpose slav youth is concerned. Also, of which is to get one thousand the value of a foreign language new subscribers and an in-paper with an English section crease of 25 per cent in the J. is, at the present tjme, consi- S. F. membership. Details of dered greater than without the campaign are in the Slo-such a supplement. j vene section of this issue. — Before we decide to rear- What are your reactions? Marx Studied During Panic A strong demand for the works of Karl Marx has been f«lt in recent weeks by the Public Library of St. Louis. "Circulation of these books has been tremendous," said Miss Elisabeth Summersby, head of the circulation department "They are out practically all of tke time. "We first felt ""'the demand for books on economic questions last spring. At the start it was principally for the more recent works, but gradually the demand has increased for the older, radical theorists, particularly Karl Marx. "Books by Thorstein Veblen (whose theories are often said to underlie technocracy) also have been in con stant demand. "The demand for books by Norman Thomas has increased since his recent addresses here. "I believe this condition extends throughout the public Ifbrary system."—St. Louis Star and Times. w^'-~^tiir ARCH LICHT r SUN CAN'T SHINE ON THAT MOUNTAIN K A lot of serious events transpired during the past week. The feeble banking system has acquired apoplexy but the utter collapse of our banking insUtutions has been averted by the declaration of bank holidays, by the Governors of the various States and the concurring proclamaUon of the newly installed President This is only going to made bad matters worse. It will trip the already crippled industries and trade and the whole capitalist system a few degrees nearer the complete ruin and give the captains of industry another reason to tighten their dictatorial powers. All of this, of course, is being done at the expense of the working class. The bank holiday was declared to save the investments of the big bankers. Had they wanted to protect the savings of the poor why didn't they take some steps in 1930 ? * No, they wanted to freeze out most of the small bankers and depositors so they let some 600 banks go to the "dogs" and with the banks went the saving of hundreds of thousands of worki igmen and women to the tune of hundreds of millions of dollars. • • • The Socialists'have been demanding that the government take over the banking industry during the past 50 years without any avail. Bankers objected because there was a lot of profit in the banking game and more than that, the bankers were able to speculate with other people's money. During all this while the bankers led the forces to keep the "government out of business". However, just as soon as the big banker's began to get shaky they called for government help and "Hells Maria" Dawes and his ba ikers set up a government institution known as the Reconstruction Finance Corporation to assist the shaky bankers, thereby admitting their inability to run the banks. But even that wasn't enough. They have had to ask for the support and assistance of the States a id finally the Federal Government thru the new President Bankers have bankrupt*! private initiative in banking. There remains only one resolution now, government banks. • • « Franklin D. Roosevelt became the 32nd president of the United States of America last Saturday. His inaugural address has been acclaimed by many Americans. For me it was an address of a lot of sentimental expression« that are undefined and therefore meaningless. He had no direct program but only a few generalities that can perhaps materialize later. Everywhere, the people spoke of the message. To them, it looked and sounded good, just as his campaign speeches did but upon the explanation that very little could be etxpected from Mr. Roosevelt even some of our close sympathizers say, "If he does what he said he would do, it will be good." That's the psychology of the workers. An appeal for patriotism, courage and sacrifice upsets years of study, teaching and knowledge. At once they become ardent patriots by capitalism even tho they be without jobs and bread. And that's true of ^ the Socialist agitation for government bank«, also. People agree that it would be a great thing but they cannot learn to insist upon it and cast their votes for it Militarists of «very description are lining up to protect the property of the capitalists. Last Sunday night t listened to th* American Legion ra- dio program and how they extolled « desire to do away with every kind of ism but Americanism. How they appealed for patriotism and the readiness for action as they did in 1917 and 1918. But they didat dare tell the truth, that our boys hsd no businesT on foreign soil. The American Legion is being used by the Majors and Generals and the rest of the militarists to prop up the decadent system even by force if necessary. Things are happening fast these days and this continuous talk of war and appeal for patriotism is bound to lead the workers into anothe* battle. . • • « Another great victory was recorded last week by the Progressive Miners when John Walker and his crew resigned as officials of th« United Mine Worker« of America. Lewis now takes complete charge. No doubt these steps were necessary be. cause the miners are rapidly leaving the old union. Now Lewig will have a free hand for his reign of gun rul« and terror. Our men are putting, up a splendid battle and reaping one victory after another. Chase Lewis from Illinois forever, should be their slogan. • e « Our campaign committee reported ^ecutive Committee meeting Friday and plans were adopted. We want every member to begin with April 1st and continue until our ftill program of gains is realized. With all the disheartening news and hsp-Pemngs about us we must build snd tram a strong labor movement to combat the evils before us. "Hurt is our only course, 0ur only salvatiou. Militaristic Morons It is hard for a low-grade person to understand that he is low-grade; otherwise our militarists and apostles M of preparedness" might be able to savvy the fact that they are not as far developed from the ape as others, and they might be ready to have the world disarm. Physical violence is primitive. When one indulges in or advocates physical violence, it indicates that he has a primitive mind. Instead of such men setting themselves up as judges of what the country should do, it would be in order for them to seek some way to evolve themselves out of the moron type.—T. M. L. • 41 and the dis- Bay English" A young housewife stood gazed for several minutes at meat which the butcher had played on his stall, with a keen eye as to its merits. "Is that £nglish mutton?" she inquired. "Well, madam," said the butcher, "the sheep was born in New Zealand, but," suddenly brightening up, "its parents were English". Chipp Off the Block Uncle: "And what are you going to be when you grow up, JohnT" Nephew: "The same as you, unci« insulting «nginaar." A national election Is a referendum that decides whether the people or their masters shall rule. Since the people mostly vota ^gainst their owa interest« the mas Um stay la control