Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI Upravništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6"80 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 154. Telefonska Številka 65. Celje, v pondeljek, 11. julija 1910. Čekovni račun «8.817. Leto II. Volitve v celjski okoliški j občini. O tem se je že mnogo govorilo in pisalo, kakoi ie naravno, akoravno časniški članki tu ne morejo ničesar pomagati. Včeraj se je pa o bližajočih se volitvah resno govorilo. Izrekli so svojo voljo zastopniki te obsežne občine. V natlačeno polni sejni dvorani na Bregu se je vršil včeraj popoldne pod predsedstvom dr. Jurja Hrašovca shod zaupnikov, ki bi naj določili skupno imenik bodočih odbornikov občinskega zastopa. Sprejel se je konečno soglasno kompromisni predlog, ter se je postavilo 30 kandidatov za odbor in 15 namestnikov. Letošnje volitve v ta zastop so tem važnejše, ker so nemški Celjani zastavili v zvezi z vlado vse svoje moči, da bi spravili v okoliški občinski zastop svoje kreature. V kratkem se bode morala v Celju zvišati vodna doklada od 6 na 10 odstotkov, nejem-ninski novčič znaša že danes deset odstotkov. V ta namen odpade ne oziraje se na direktni najemninski davek in na deželne, okrajne in občinske doklade na vsakih 100 kron kosmatega dohodka iz najemnine 20 kron za celjsko mestno blagajno. Zato vse beži iz Celja, skoro polovica hiš v Celju kaže na vratih tablice, s katerimi se ponujajo prazna stanovanja. — Pred tremi leti si se še moral čutiti srečnega, če si v Celju sploh stanovanje mogel dobiti. Naravno je, da v teh razmerah nemškonacijonalna klika v Celju išče nove vire dohodkov v celjski okolici. Dr. Zang-ger je še nedavno prosil velikodušne Nemce v nemškem cesarstvu, naj darujejo 2 miljona za Celje, ker je Celje sicer za nemštvo izgubljeno. Toda mož, ki bi nabral za celjske Nemce 2 miljona, se ne oglasi. Kajti kdo bi hotel onečastiti svoje ime za polnjenje žepov celjskim renegatom? Zato naj pomaga kmečko ljudstvo celjske okolice. Sleparstvo in pijača naj pomagata k zmagi. Tovainai Westen je naznanil naenkrat letos za tri svoje uslužbence take dohodke, da se jim je predpisal večii davek nego največjim pesestnikom celjske okoli :e Na pod a h ga slepar-stva so sklenili Nemci število svojih volilcev v prvem razredu pomnožiti. Tudi vlada je obljubila pomoč na stroške slovenskega ljudstva. Ze mesec dni vnaprej je poročalo nemško časopisje, da bode okr. glavarstvo ustreglo vsem nemškim pritožbam, kar se je čez mesec dni res točno zgodilo. Komisar dr. Breschar, ki je vse to odredil, dobi plačilo v tem, da se ga pokliče v ministerstvo, dočim bi na njegovo mesto kot vodja okrajnega zastopa prišel zagrizen nemškutar iz Savinske doline. Za pijačo in za agitacijo je pa »Siidmarka« poslala 20.000 kron. Priredila se je cela vrsta nemškonacijonalnih turnarskih in veteranskih slavnostij v Celju, sokolski izlet v Gaberje se pa šikanira Zoper okoliškega občinskega tajnika se je iz ničevih vzrokov izposlovala kazenska preiskava zaradi hudodelstva zlorabe uradne i oblasti, ki se je pa moniia kot iicutcinljeiia takoj ; ustaviti. Vsled ovadbe dr. Ambrocshitzeve klike je nemški deže'ni odbor odredil preiskavo ok»-;*ke občinske blagajne, ki se je pa našla v najvzornejšem redu. V vseh nemškutarskih celjskih in okoliških gostilnah je že zboroval ali dr. Ambroschitz z Dergan-cem, ali Rakujch z mladini Zamorcem S časopisnimi racami so preslepili Nemci povrh celo del slovenskega časopisja k miadodušnim cn.niijadam Toda pri včerajšnjem zborovanju slovenskih zaupnih mož voiiistva se je izkazalo, da v-a ta Mrsšila na slovensko volilstvo niso napravila onega utiša, kakor so sanjali celjski škrici. Po pretresenju imenika volilcev, kterih šteje občina blizu 1000, smo prišli do prepričanja, da je Slovencem mogoča zmaga kliub vsem težev^m celo v vsth treh ra/rmtlh Nem. naskok se bode sramotno ponesrečil. Slovenci bodo dr. Ambroschitzu in Dergancu dokazali, da niso zajci in da se ne dajo kupiti niti za »Siidmarkine« gro-še niti za mestno človeško blato niti za Štefane piva. Razpoloženje med slovenskim volilstvom je izvrstno. Ravno ničvrednost ljudij, ki vodijo agitacijo zoper najvplivnejše može celjske okolice, je vzbudila še večjo odločnost in požrtvovalnost na naši strani. Izvršili so se povsod agitaciiski shodi, ki se sicer niso naznanili nezadovoljnemu slovenskemu časopisju, ki so pa ljudstvu zadostno oči odprli. Sedaj in sicer še popolnoma pravočasno se je uvedla podrobna agitacija za udeležbo pri volitvah, ktere se bodo vršile takrat, kadar bodemo mi hoteli in ne bode ho- tel puklasti zastopnik »Siidmarke« in nfeniškega narodnega sveta. Narodna stranka se poda za skupno določene slovenske kandidate z,,vso močjo y volilno bitko zoper celjsko mesMf ftffio. Nži-Mlo! Celjska okoliška občina bode ohranila tudi po svojem zastopstvu slovensko lice. Vsi obziri na stran, drzni naskok naših narodnih in gospodarskih sovražnikov se mora sijajno odbiti. Slovanski dnevi v Sofiji. Dočim je bil četrtek posvečen sprejemu slovanskih gostov in otvoritvi slovanskega shoda, se je v petek pričelo resno delo. Dopoldne je imel Radulo-vič predavanje o srbskih kulturnih razmerah, Zla-tarov predavanje o trgovskih stikih Bolgarije z drugimi slovanskimi deželami in Bechtjerov predavanje o kulturnem zbližanju Slovanov, katero je napravilo velik utis. Popoldne sta zborovala kulturni in gospodarski odsek; seji obeh odsekov ste se v soboto brez plenarnega zborovanja nadaljevali. V kulturnem odseku je predlagal češki poslanec Klo-fač sestavo enotne slovanske terminologije za znanost in trgovino; o tem predmetu bode podano obširno poročilo na bodočem vseslovanskcm shodu. Nadalje so bile v st.boto v tem odseku spn-jetc rt-zolucije o slovanskem znanstvenem shodu v Pragi, o stikih me dslovanskimi akademijami in znanstvenimi družbami, o slovanski antologiji, o stikih med slovanskimi gledališči in glede slovanske gledališke agenture, konečno rezolucija o zvezi slovanskih turistov. Vse te rezolucije so prišle včeraj pred ple-num. Sprejet je bil konečno predlog Rusov Stahovica in Pogodina, naj se pošljejo na grunwaldski slavnosti v Krakovu in Smolensku brzojavni pozdravi. O razpravah v gospodarskem odseku se ni ničesar priobčilo. Znano je le, da se je sklenilo prirediti 1. 1913 v Pragi vseslovansko umetniško, obrtno in godbeno razstavo. Izmed Slovencev so na kongresu dež. posl. Gaberšček. urednik »Slov. Naroda« Pustoslomšek in ravnatelj Mestne hranilnice v Ljubljani Terstenjak. * Zanimive bodo še nekatere podrobnosti. — Veliki ruski filozof in pisatelj Tolstoj ni samo posvetil novoslov. kongresu v praškem dnevniku »Union« posebnega članka, v katerem zlasti želi, da bi novo-slovansko gibanje doseglo bratstvo med slov. narodi, tako da bi veliki ne tlačili malih, ampak je poslal tudi poseben pozdravni spis predsedniku vseslov. shoda, Bobčevu. — Čudno je, da se ni udeležil no-voslovanskega kongresa noben član srbohrvatske koalicije, dasi so bili izvoljeni 1. 1908 v Pragi v vseslovanski izvrš. odbor iz Banovine dr. Lorkovič, dr. Vinkovič iit Liu )a Babič-Cijulski. V Sofijo je samo dr. Tresič-Pavičič iz -— Dalmacije. Govori se o Khuen&vih vplivih... — V četrtek so se otvorile v Sofiji tudi nekatere razstave, in sicer srbska čebelarska, ruska obrtna in književna razstava. — Zastopniki bolgarskih Makedoncev so poslali shodu spomenico o makedonskih razmerah * »Narodni listy« priobčujejo govor, s katerim je otvoril dr. Kramar v češkem, ruskem in bolgarskem jeziku vseslovanski shod v Sofiji. Priobčujemo iz njega nekaj odlomkov. »Razume se samo od sebe, da ne smejo biti načela novoslovanskega gibanja, katera so bi'a sprejeta v Pragi z vuVkim in <«•> e im navdušenjem, niti najmanje spremenjena. Qna so fundament, na katerem stojimo ...« »Zalibog se krasne naše nadeje (glede rusko-poljskega zbližanja) niso spolnile in sešli smo se v Sofiji brez Poljakov. Mi vsi to obžalujemo, tembolj, ker se gotovo ne motim, ako pravim, da bi Poljaki našli med nami razumevanje za svoje opravičene težnje, posebno ker stojimo mi Novoslovani na stališču, da ni Slovan oni, ki stiska drugi slovanski narod; to velja za vse, tudi za Ruse in Poljake. Na celi črti slovanskih spornih vprašanj zahtevamo in moramo zahtevati mir in svobodo razvoja vsakega naroda.« (Gromovito so-glašanje in demonstrativno ploskanje naprednih Ru- sov.) Govornik je nato omenil uspeh ruskopoljske sporazumne komisije v Petrogradu — kateri pa ne sme tozadevnega stremljenja issMviti: tviba je de>o LISTEK« Oče Kondelik in ženin Vejvara. es Češki spisal Ignat Herrrnann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. XXVIII. K oltarju. Kakor da bi imela budilko v glavi, se je prebudila gospa Kondelikova na poročni dan takoj, ko je udarila ura šestkrat. Čeprav so se včeraj zadržali čez polnoč, čeprav je pila nad svojo navadno mero pivo, vino in na koncu tudi sladko žganjico, vendar ni bila prav nič zaspana. Z jasnim očesom se je ozrla v temačno jutro; dobro se je naspala in vendar se ji je zdelo, kakor da bi legla pred eno uro. Tako blizu so se ji zdeli poslednji trenotki včerajšnjega dneva. Prva njena misel je bila Pepica. Kakor nehote je dvignila desnico izpod pernice, prekrižala se je trikrat in je začela moliti očenaš, pri čemur so se ji nstna komaj vidno pregibala. Trikrat ga je izmolila, potem pa je vstala iz postelje, prav nalahno, brez najmanjšega šuma, da ne bi zbudila soproga. Naj stari še kako uro poleži. Včerajšnja ljubezniva toplota se je sicer ponoči zgubila iz spalnice, vendar ni gospa Kondelikova čutila listopadovega hladu. Zavest, kako pomemben dan je danes, ji je razlivala po vsem telesu prijetno razburjenost, kri se ji je živeje pretakala po žilah. Hitro je oblekla jutranjo obleko, nataknila mehke šlape in je tiho prestopila prag sosedne sobe, kjer je spala Pepica. Poslednjikrat bo spala danes tu! Nič več ne bo v skupnem stanovanju s stariši! Ustna gospe Kondelikove so se stresla in jasno razpoloženje, v katerem se je prebudila, je naglo preskočilo v žalobno ginjenost, oči so jo začele peči. Vstopila je sem z namenom, da Pepico zbudi, toda ne napravi tega. Naj se naspi, revica, zadnjikrat se naj naspi srečno, blaženo, otroško. Tu je vedno spala kakor pod krilom koklje — danes je konec tega. Nikdar več se ne prebudi tako kakor danes. Po prstih, oprezno, da se ne bi ob kaj zadela, je stopala mati proti kotu, kjer je stala hčerkina postelja, da bi pogledala drago, speče dete. V trenotku, ko je napravila teh par korakov, ji je prišlo na misel celo dosedanje življenje Pepičino, od onega dne, ko se je oglasil njen prvi jok. Kakor blisk so hitele mimo nje posamezne življenjske postaje dragega otroka. Ko" je dobila prve zobke, kako resno je pestovala prvo punčko, mamica vidi Pepico, kako jo je spremljala prvič v šolo, in zopet čez leta belo oblečeno k prvemu obhajilu, vidi jo v prvem dolgem krilu; v plesni šoli, naglo se prikaže poleg nje Vejvara — in od tega trenotka pa do današnjega dne je preteklo vse bliskoma. Stopala je bližje in je napenjala oči, da bi predrla temoto, a tu se je oglasilo: »Ali si ti, mamica?« »Kaj ne spiš, dete?« je vprašala mati. »Od kedaj že ne spim!« je odgovorila Pepica. Sedela je na postelji, koleni je imela pod pernico sklonjeni do brade in jih je s sklenjenimi rokami objemala čez odejo. »Zakaj ne spiš? Nisem te hotela buditi, samo pogledati sem te hotela, hčerka. Danes bi se mora- la dobro naspati — zvečer ti bo to primanjkovalo...« »Ne morem, mamica, nič ne pomaga. Prebudila sem se, kakor da bi me kdo sunil.« »Jaz tudi, dete, jaz tudi. Vidiš, take smo me ženske — spimo kakor na vodi. Oče še tam hrope, in jaz vem, da Vejvara tudi.« »O ne,« je odgovorila Pepica tiho — »ta je gotovo že pokonci--in v cerkvi.« »Kaj bi tam delal?« se je mati začudila. Pepica je mamici zaupala, kar ji je Vejvara včeraj priznal. Sedaj misli torej nanj. »Vidiš, vidiš, to je dobra duša. Vse pove. Ne, to ni greh. Pozabljivost ni greh.« »Ampak da ne poveš tega očetu, mamica!« je prosila Pepica. »Kaj ti ne pride na misel! Kaj takega ni za očeta! — Kaj res ne boš več zaspala?« Pepica je namesto odgovora zlezla s postelje, objela je mater okrog vratu in ji je zašepetala: »Vesela bi bila, mamica, ko bi bilo že danes teden!« »Poteče to, niti vedela ne boš kedaj, dete. — In če si že pokonci, pojdi, pripraviva zajutrek.« Katinka je že zakurila v kuhinji in čez nekaj časa je škripal mlinček za kavo Okrog osmih se je skobacal izpod pernic tudi gospod Kondelik. Včerajšnje je že tako dobro prebavil, da je sedel takoj k zajutreku, še predno se je obril, kaj je bilo pri njem nekaj nenavadnega. Boljinbolj se je jasnilo, gospa Kondelikova je rekla soprogu: »Vidiš, kako je prav napraviti poroko popoldne, stari. Človek se dobro naspi in se na vse pripravi.« nadaljevati in tako bode mogoče tudi Poljake pritegniti k novosjovanskemu gibanju. »Cilj, katerega imamo pred seboj, je vreden, da pretrpimo za njega tudi zasmehovanje in mnogokrat razočaranje ... Slovani morajo konečno zavzeti med svetovnimi narodi ono mesto, katero jim gre ne samo zaradi njihovega števila, temveč tudi zaradi kulturnih vrednot, s katerim obogatijo svetovno kulturo. Naš shod je vkljub neugodnim svojim auspicijam zase korak do zbližanja slovanskih narodov, je dokaz, da isti, ki hočejo biti in živeti kot Slovani, nočejo haka-tistične morale tlačenja drugih, še manj pa slovanskih narodov: naš shod je kmifiiui <'• kaz. dn se nc izpolni radostna nadeja naših sovražnikov, da so se Slovani tako sprli, da se zbpet dolgo časa ne bodo našli... * Sijajen sprejem je čakal slovansko sokolstvo že v Belgradu. V četrtek zjutraj je pripeljal ogromen vlak češko in hrvaško sokolstvo na belgrajski kolodvor, ki je bil ves v srbskih, čeških in slovanskih barvah. Kolodvor je bil prepoln odličnega občinstva; uradništvo, meščanstvo, častniki, razumništvo vseh slojev. Ko je zavihral v jutranjem vetru prapor češke sokolske zveze, je spregovoril imenom belgrajskih srbskih sokolov SOletni starosta Todoro-vič. Ognjevite, bratske besede iz navdušenega slovanskega srca ... Med ogromno množico ljudstva, spremljani z dvema vojaškima godbama, so korakali sokoli v mesto... Z oken in balkonov so pozdravljale belgrajske žene in dekleta prihajajoče sokolstvo; vse mesto je bilo v praporih ... Cel Bel-grad je praznoval veliki praznik slovanskega sokol-stva. — Po slavnostih in javni telovadbi v Belgradu, so se odpeljali sokoli v Sofijo, kamor so došli v soboto in ostanejo tam do jutri, do torka. Udeležba sofijskega zleta je sledeča: 750 čeških, 640 hrvaških, 270 srbskih in nad 3 tisoč bolgarskih sokolov. Slovensko sokolstvo je poslalo samo zastopnike. SiajersKe novice. Baron Beck v Solčavskih planinah. Te dni se je mudil v Solčavskih planinah bivši ministerski predsednik baron Beck. Došel je z avtomobilom v Solčavo, odkoder je potem obiskal romantično Logarjevo dolino. Pri Sv. Bolfenku blizu Središča se je vršil včeraj občni zbor pododbora Zveze slov. napredne mladine. V imenu osrednjega odbora ZSNM je govoril tov. Trstenjak iz Celja o namenu in izobraževalnem delu naše mladinske organizacije. Shoda se je udeležilo precej mladine, izvolil se je nov pododbor in tudi vsa nastala nesporazumljenja med člani so se poravnala. O tem zanimivem shodu poročamo obširneje v »Narodnem listu«. V spodnještajerskem »nemškem« šol. okrožju ni vse v redu. »Untersteir. Volkszeit.« poroča, da se z združitvijo vseh nemških šol in ponemčevalnic v jeden šolski okraj z nemškim šolskim nadzornikom ni doseglo za nemško šolstvo ničesar(l) v narodnem in strokovnem oziru koristnega, pač pa se je stlačilo nemško učiteljstvo v hud jarem, se ga je izročilo na milost in nemilost gotovim mogočnežem in znani koritarski nemškonacijonalni kliki. List na to vehementno napada nadzornika Steringa, kateri je dosegel svoje sedanje mesto le po protekciji in mu očita med vrstami popolno nezmožnost. O boju za to nadzorniško mesto — ki je po vladni uslugi bogato dotirano — so se godile stvari, o katerih noče »Unterst. Volksz.« natančneje razpravljati.. Ste- ringu sc očita, da pospešuje elemente, ki so se zara- ditega ponemčili, da bi si zaslužili mnogo denarja in ki stremijo le za tem, da bi si na stroške poštenih Nemcev priborili osebne dobičke. . (Gg. Cmerešek — Zmereschegg in tt., kaj pravite k temu?) Prva učiteljska konferenca tega okoliša v Celju da je »Zato se pa tudi čudim, da morejo nekateri ljudje vstati že ob šestih zjutraj. Takole bi se jaz nikdar ne oženil.« »I, le molči, bi se, bi. Vendar tako je najbolje. Da, ali si v Besedi naročil, ob kateri uri naj bo pripravljeno?« »Rekel sem, da bo poroka ob štirih.« »No, da,« je odgovorila gospa Kondelikova skrbno, »tedaj pojdemo v cerkev. Toda obed mora biti pripravljen ob petih.« »Saj oni vedo, Beti, kaj in kako«, je rekel mojster malo nejevoljno. Za nič na svetu ne bi hotela danes gospa Kondelikova napraviti kako razprtijo, niti sence o tem. In spregovorila je popolnoma dobrovoljno: »No, da, stari, toda vendar bo bolje, ako pojdeš še enkrat tja pogledat, ko se obriješ in oblečeš. Da ne bi bilo kaj preveč kuhano ali preveč opečeno. — Prej nego ob petih gotovo ne pridemo tja. Rajši pozneje. Takoj, ko pridemo iz cerkve, ne moremo pasti na jed.« In potem, da bi imel soprog tudi kako zaslugo, — čeprav ni prišlo to njemu na misel — je gospa nadaljevala: »ln dobro je tako, kakor si napravil, stari, da nimamo namreč gostije doma. Jaz bi se morala s tem ukvarjati — od jutra bi bila zaposlena — in sedaj sem prosta kakor ptič. V začetku mi ni bilo po volji, toda sedaj sem tega vesela.« »No vidiš«, se je oprijel Kondelik zasluge, njemu pripisovane. Ženske ste vedno take. Tudi mi nekaj razumemo! Seveda, da je to dobrota! Tu bode povsod tiho, red, in ko se povrnemo domov, ne bo vse narobe — in kje pa naj bi dobili postrežnice!« bila skrajno klaverna, tako klaverna, da si jo še celo dr. Ambrožič ni upal pohvaliti v »vahtarici«, ki sicer o nemškonacijonalnih , prireditvah laže in jih povzdiguje, da je veselje... Zabilježimo ta nemški glas s tem večjim veseljem, ker so letošnje uradne konference slov. učiteljstva žive priče edinstva, narodnega navdušenja in hrepenenja po strokovnem napredku... Ciril-Metodova podružnica za Gaberje je priredila včeraj v »Skalni kleti« veselico z igro v prid jubilejnemu daru Ciril-Metodovi družbi. Igro so domači gaberski diletantje še dobro pogodili. Za nameček je zapel gosp. Plankar kuplet »Krošnjar«, ki je ugajal s svojim koroškim dijalektom. Po igri se je vršila prosta zabava. Obisk ni bil posebno obilen, akoravno je bilo vreme nad vse ugodno. Sosebno iz Celja ni bilo veliko narodnega občinstva. Pač potrebno bi bilo malo bolj podpirati okoliško društvo, saj je okolica pri vseh slovenskih prireditvah v mestu častno zastopana. Roparski napad celjskih nemčurjev. Tik pred občinskimi volitvami celjske okolice so začeli celjski nemškutarji prihajati trumoma v okolico. Čutijo se že gospodarji v naši okolici in kažejo to z vso svojo barbarsko surovostjo. Do sedaj je bila navada, da so bili Slovenci surovo napadeni samo v mestu, sedaj je njih predrznost in surovost dozorela tako daleč, da si še celo Slovenci v okolici niso varni več svojega življenja, kakor se je pokazalo to včeraj pri napadu Slovencev ni P.regu. Vračali so se trije akademiki v mraku iz mesta domov; dospevši do občinske hiše, jim piiue naproti razgrajajoča in v slovenski okolici iiei!-tiiieča tolpa celjskim nemskutar-jev, ki jih je biez vsaKiga povoda prav po ceijsko napadla. Ti junaki so bili oboroženi z Rakuževimi železnimi palicami in pokazali, kako bi radi gospodarili v naši okolici. G. visokošolca Radeja so pobili na tla tako, da je moral iskati takoj zdravniško po-moč! Da nobenemu ni prizanesla nemška železna palica, je razumljivo. Stvar je naznanjena na pristojnih mestih in še posebej zahtevamo strogo preiskavo od strani žandarmcrlie! Mi n'e bodemo pustili, da bi celjske barabe pobijale in tulile po naši okolici, posebno še zato ne, ker vemo, da so ti razgrajači najeti od znane celjske klike. Istotako pozivamo občino, kakor tudi okrajno glavarstvo, da stori primerne korake, posebno ob nedeljah, da se enaki roparski na-' padi ne bodo ponavljali, sicer bodemo porabili drugo pomoč! Nemškutarji, ko so se včeraj večer pokazali pri napadu Slovencev na Bregu, so pred očmi žand:-.rmerije pobili šipe na posojilnični hiši v Savinjski ulici. Ta dogodljaj se je prigodil o mraku, ki zopet kaže, da se Slovencem v Celju lahko pri belem dnevu pobija šipe, ne da bi jih zasledovala celjska slavna policija! Ker so nam ubijalci in razgrajači znani, upamo, da jim bo pristojna oblast pokazala, kako se pobijajo slovenske šipe! Iz finančne službe. Coluinsko skušnjo v Inomo-stu je napravil s prav dobrim uspehom c. kr. fin. nadpaznik g. Jože Lužar iz Maribora. Za definitiv-nega finančnega nadpaznika je imenovan provizo-rični nadpaznik g. Jakob Kaiser v Ptuju. Premeščeni so: gg. nadpaznika Ignac Horvat iz Celja v Brežice, Ivan Dren iz Brežic v Šmarje, paznika Franjo Drosg iz Šmarja v Brežice in Alojz Ermenc iz Radgone v Ljutomer. Hmeljske cene in rast hmelja v žateškem okolišu na Češkem. Tvrdka Henrik Melzer, hmeljska komisijska trgovina v Žatcu, nam je poslala sledeče poročilo: »Zadnja dva tedna smo imeli v našem hmelj-skem okolišu dnevno veliko dežja in hladno vreme, tako da je mogel hmelj v tem času le malo ali celo »Da, ko se povrnemo — to je ravno!« je vzdih-nila gospa Kondelikova. Že sedaj je slutila, kako bo žalostno. Okrog Pepice so hodili danes vsi z nekalkim svetim spoštovanjem. Nevesta je postala! Gospa Kondelikova ji je vedno sledila z očmi in kadarkoli se je hčerka kam zagledala, je brž priskočila k nji. »Kaj pa iščeš, hčerka? Cesa želiš?" Le reci, danes ti mati zadnjikrat postreže.« »No, no,« je menil mojster Kondelik dobrovoljno, »no, no! Menda vendar ne zadnjikrat! Saj ona te bo še potrebovala, mati.« Pepica se je delala, kakor da ne bi slišala in je bila vsa rdeča. Gospa Kondelikova je svareče pogledala soproga. In bila je vesela, da je odšel v Besedo. t »Ako ne prideš prej, stari, bodi točno opoldne doma. Danes bomo jedli ob dvanajstih. Toda dobro bi bilo, ko bi se vrnil prej; morda dobimo kake obiske ...« »Ravno za te mi ni nič mari, je odgovoril hitro Kondelik. »Bolj me nisi mogla posvariti.« In šel je. Ob desetih je prišla teta Urbanova. »Ne, da bi se ti vsiljevala, Beti, toda vem, kako je na tak dan v hiši in da dvoje pozornih oči in dvoje postrežljivih rok ni odveč. Pepica ima samo poroko v glavi, to vem — Katinka je motovilo, Kondelik ti je najbrže ušel — no, saj sem si mislila! — tako torej, tu sem ...« Gospa Kondelikova je bila res vesela. Vrata so se danes neprenehoma odpirala in zapirala. Zdaj je nič rasti. Rastlina je pa drugače krepka in je to hladno vreme dobro prestala. Želimo pa si toplega poletja, da se bode mogel hmelj vsaj odslej pravilno razvijati, da ne bode škode. — V hmeljski kupčiji je bilo zadnji teden po dolgem, celo za mrtvo sezono nenavadnem mirovanju, nekoliko življenja. Povpraševalo se je za hmeljem od domače, pa tudi nemške strani ne da bi se cene mogle kaj utrditi in kupčija oživeti. Zateški hmelj je notiral K 170—200; tuji, osobito štajerski in ogerski po K 145—160. Poročila sta se v soboto v Gradcu g. Franc Lovrec, odvetniški koncipijent pri Sv. Lenartu v Slov. Gor. in gospode. Anka Kandušerjeva, hčerka hišne posestnice g. Kandušer v Celju. Bilo srečno! Goljufija. V Tinjah pri Konjicah je izvabil čevljarski pomočnik Anton Ornik svojemu mojstru Fr, Jančiču 80 K in z njimi pobegnil. Razstava ženskih ročnih del in šolarskih risb se priredi v sredo, dne 13. julija in četrtek dop. na ljudski šoli v Studencih. Požrtvovalni občinski odborniki. Nemški listi poročajo, da se plačuje v Hajdinu pri Ptuju obč. odbornikom odškodnina za udeležbo pri občinskih sejah. Ako je to res, je treba tako navado čimpreje odpraviti, že zaradi tega, da se ne nudi nasprotnikom prilika za agitacijo. Nemška deželna zveza požarnih bramb bo imela svoj redni letni občni zbor dne 4. sept. v Ptuju. _ Slovenskim požarnim brambam, ki se še vesijo Nemcem in renegatom v tej zvezi na škrice, bodi povedano, da se je sklenilo, v seji društvenega vodstva dne 4 julija, nabirati že za drugih 2 tisoč kron v prid nemšemu Schulvereinu .. Ali je še treba kaj dostavljati? V pokoj je stopil na lastno prošnjo poštni ekspeditor Kari Novak v Gradcu. Ženo mu je zapeljal. Mizarski mojster Jernej Senegačnik od Sv. Tomaža pri Vojniku se je preselil pred dvema letoma na Westfalsko, kjer si je poiskal v rudnika dela. Žena s hčerko je šla za njim. V istem rudniku je pa delal tndi njegov rojak Franc Napotnik. Ta je začel hoditi za njegovo ženo, vsled česar se je Senegačnik preselil v domovino nazaj in se je nastanil pri Sv. Tomažu. Toda Napotnik je tudi zapustil West-falsko, in doma se mu je posrečilo pregovoriti Senegačnikovo ženo, da je zbežala s hčerjo vred z njim baje v Alzacijo. Ogoljufani mož je vložil tožbo. Promet poštne hranilnice na Štajerskem. Meseca junija je vložilo na Štajerskem v poštno hranilnico 7443 strank 612.013 kron s čeki pa plačalo 123.067 strank 23,000587 kron. Vzdignilo je r istem času 6782 strank 186.588 kron hranilnih vlog, v čekovem prometu pa je vzdignilo 34.944 strank 13,143.677 kron. Iz Podsrede. Umrl je 10. t. m. po dolgi mučni bolezni in težav polnem življenju znani župnik Matija Vaupotič, star 45 let. Sam se je imenoval »pokora podsredške fare«. N. v m. p.! Vzel mu je akt. Iz Brežic nam poročajo: Pri naši okrajni sodniji je bil obsojen pos. Franc Iljaš iz Bizeljskega na K 10.— globe ali 24 ur zapora, ker je vzel bizeljskemu občinskemu slugu neki akt in mu ga ni hotel vrniti. V kolodvorski restavraciji na Zidanem mostu se nahajajo na mizah »Siidmarkziinder«. Opozarjamo restavraterja, kakor tudi druge faktorje na Zi-danemmostu, da iste takoj odstranijo. Mi potniki se ne pustimo žaliti in izzivat od kakih privandrancev na naših slovenskih tleh. Naše potujoče slovensko bil tu pismonoša, zdaj posel z brzojavko, znane gospe so prihajale z gratulacijami — seveda bolj iz radovednosti kot zaradi voščila, in dekle in sluge so prinašali darove od gostov, povabljenih k poroki. Teta Urbanova je vse skrbno pregledovala in je takoj natihoma ocenjevala. »Glej, Beti, to je že tretji zavitek s pol ducata žličk za kavo! Ko bi se ti ljudje vsaj kako med seboj zmenili. Eden bi lahko poslal ducat onih malih, veš, za črno kavo ali za sladoled...« »Prosim te, Katinka, kdaj pa človek je sladoled!« — »I no, to je res, da se vedno ne je, to vem. Toda kaj pa naj da Pepica v stekleno omaro za parado? Ako pride kdo k nji na obisk?« »Toda Katinka, za samo parado, to bi bilo vseeno malo preveč ...« »No, dobro, dobro, meni je to vseeno. Toda vendar si mislim: same žličke za kavo — in niti ene zajemalnice!« Gospodu Kondeliku vendar ni dalo. Vrnil se je ob enajstih. Čez nekaj časa je prišel za njim Vejvara — ki je imel danes celi dan prosto — in je naznanil, da je ravnokar prišel oče s sestro. - »Glej no«, je zaklicala radostno gospa Kondelikova, »glej no, Pepica, sedaj imaš drugo družico!« Zakaj do tega časa se je dvomilo, kaj in kako bo »z drugim parom«'. Ena družica ne zadostuje na noben način, ako hoče namreč biti poroka poštena; toda do sedaj ni bilo gotovo, če pride Vejvarova sestra. Ako ne bi prišla, je sklenila gospa Kondelikova, potem pojde z gospodom Hupnerjem ena izmed malostranskih sestričen Vejvarovih. Seveda — občinstvo se tudi žal ne poslužuje slovenskega jezika. Zahtevajmo, da nam ne bodo več stregli slovenščine nezmožni natakarji. Kdor je naš kruh, mora tudi slovenski z nami govoriti. Razpisano je v Cezanjevcih pri Ljutomeru mesto proviz. učitelja, ozir. učiteljice. Trirazred-nica, 2. plač. razr., prošnje do 10. avg. na krajni šolski svet. T Ljutomeru se bo ustanovila nemškutarska kletarska zadruga. V pripravljalnem odboiu so podžupan Honigmann, stotnik Kodolič, živiao-zdravnik Schmidt, lekarnar Schwarz in zdravnik dr. Varda. Pripomnimo, da ima istotam skladišče tudi „Prva južnoštaj. vinarska zadrnga v Celju" in se je torej treba Slovencem obračati na to domače podjetje. Zrelostni izpiti na mariborskem moškem učiteljišču. K zrel. izpitom na tem zavodu se je oglasilo 35 kandidatov in sicer 24 Slovencev ter 11 Nemcev. Trije Slovenci ponovijo v jeseni izpit iz po enega predmeta, ostalih 21 pa je napravilo maturo. Ti so: Brglez Fran od Sv. Roka ob Sotli, Čater Fran iz Gomilskega, Čuček Fran iz Št. Martina pri Vurberku, Fiirst Ivan iz Veržeja, Gobec Vekoslav iz Št. Vida pri Grobelnem, Golež Fran iz Št. Petra, Gselman Božidar iz Št. Martina pri Vurberku (z odliko), Horvat Ernst iz Št. Benedikta, Ivanuš Robert iz Zdol pri Sevnici, Kokot Ferdinand iz Pišec, Koprive Aleksij iz Maribora, Kraujc Ivan iz Št. Lovrenca, Križ Vo-jeslav iz Zavrča, Rožanc Fran iz Št. Jurja ob Taboru, Rumpret Kari iz Krškega, Steinberger Jože iz Devine (z odliko), Sušnik Mirko iz Trbovelj, Šnuderl Stanko iz Št. Lovrenca, Vavda Mirko iz Ormoža, Velnar Jože iz Ljutomera, Žel Ivan iz Spod. Kungote.. To je sedaj po dolgih letih menda prvič zopet lepo število slov. abiturijentov na mariborskem učiteljišču. Naše narodne stariše in učiteljstvo pa pozivamo, naj spravijo čimveč fantov na ta zavod, da ne bode slov. učiteljski naraščaj na Štajerskem nazadoval. Druge slov. dežele. Iz Borovelj. Odbor I. tel. dr. „Sokol" v Borovljah na Koroškem se najprisrčneje zahvaljuje slavni „Narodni tiskarni" za 100 K, katere je .podarilo vodstvo na občnem zboru, gosp. Omerz-i v Kranja za 50 K kot ustanovnino in gosp. Milko Hrašovcu, pravniku v Celju, za nabranih 27 K na promočnem večeru gg. dr. Kisovca, dr. Ber-ceta in dr. Laha ter za nabranih 7 R v veseli družbi, ki je slavila odlični izpit pravniku Wie-serju. Še enkrat prisrčna hvala in krepki Nazdar! Odbor. Gorenjska Sokolska župa priredi 17. t. m. I. žnpni izlet na Jesenice. Pričakuje se, da se zbere tega dne na Jesenicah na tisoče Slovencev. Še en „čukarskr evet! V Šempasu na Goriškem so aretirali in prepeljali v goriške zapore 20-letnega Antona Škarabota, odbornika šempa-skega „Čuka", ker se je na polju pregrešil nad svojo — sestrico! Krasni sadovi čukarske vzgoje in božjih potov. je menila skrbna mati — ako se to odloži na poslednji trenutek, ne bo brez vsake neprilike. Zato je gospa tako veselo pozdravila Vejvarovo novico. »No, in kje sta?« je vprašala Vejvaro. »Sedaj sem ju peljal k sebi«, je odgovoril ženin. »Morata se odpočiti od dolge poti in sestra se mora pripraviti. Pripeljem ju popoldne.« »In vendar bi ju bila že sedaj tako.rada videla!« je obžalovala gospa Kondelikova. »In lahko bi prišla k nam na žlico juhe. Veliko seveda nimamo —« »Na tak dan se vsled raztresenosti niti mnogo ne je«, je hitela teta Urbanova. »Ne, ne, mamica«, se je branil Vejvara, »danes imate tega takointako čez glavo. Na kosilo pojdemo že kam skupaj — saj se boste danes še nagledali drug drugega. Sicer pa ostaneta naša dva tu do pondeljka.« Pepica je že vlekla Vejvaro za rokav in ga je odvedla strani. »Ali ste bil, Vejvara?« »Vse je v redu. Danes sem rajši počakal v cerkvi.« Pepica mu je odkritosrčno stisnila roko. »In tu, Fran,« ga je vlekla k mizi pri oknu, «tu imate od mene mal spominek na današnji dan.« Odprla je pokrov velike, štirioglate škatlje, v kateri je počival album, prevlečen z rdečim plišem, na kterem so bile všite cvetlice V sredi je bil srebrn ščitek z Vejvarovim monogramom in z današnjim datumom. Te všite cvetlice in ta monogram je bilo delo Pepičino. Žensko učiteljišče v Gorici. Za sprejem v I. tečaj se je oglasilo 95 Slovenk in 76 Lahinj. Sprejme pa se jih v I. tečaj največ 40. Veduo bolj očitna postaja potreba primerne dekliške šole. S pretepa na božjo pot, z bažje poti v zapor. V Orehovljah pri Mirnem na Goriškem je neki miren fant Miha Kogoj prijatelj mirenskih Sokolov in je šel tudi parkrat tja telovadit. To pa je tako jezilo mirenske „Cnke" Petrovčiča, Leštana, in Petrovčiča ml., da so ga nekoč v noči napadli, pretepli in ranili s čukarskim orožjem — noži. Par dni na to so šli na božjo pot na Sv. Goro. A komaj so se vrnili, že so jih odpeljali v goriške zapore, in sodnija jih je za njihovo ču-kovsko pobožno jauaštvo obsodila na 8, oziroma 5 oziroma 3 dni zapora. Nedosežna ^katoliška" izobrazba! Na slov. zasebni gimnaziji bodo poučevali sledeči gospodje: dr. A. Pavlica, prof. bogoslovja, verouk, M. Mastnak, c. kr. prof. na [gimnaziji, slovenščino, A. Ipavec, c. kr. prof. na gimnaziji, latinščino, šolski svetniklF. Plohi nemščino, Lj. Vazzaz, prof. na ženskem učiteljišču, zemljepis, šolski svetnik A. Šantel, matematiko, dr. Peter Šorli prirodopis, A. Schaup, c. kr. učitelj telovadbo, akademični slikar I. Žnidarič, prof. risanja na realki, risanje in pisanje. Telovadba, risanje in pisanje bodo na tem zavodu obligatni predmeti. Po Vipavskem je 5. t. m. pobila strašna toča in napravila velikansko škodo. Tudi v Istri, osobito okrog Podgrada, ljudstvo obupuje zaradi škode, ki jo je povzročila tam toča 5. t. m. Imenovanje. Za komisarja novo ustvarjenega gosdarsko - inšpekcijskega okraj i v Št. Vidu ob Glini je imenovan dozdajni vodja koroške gozdarske šole, c. kr. gozdarski nadzornik Kari Pusch. Socijalna demokracija v Trstu igra jako dvomljivo vlogo nasproti Nar. Del. Org. Slednja je sklicala za včeraj javni protestni shod delavstva c. kr. javnih skladišč. Soc. demokratični voditelji pa so v svoji slepi strankarski zagrizenosti šli tako daleč, da so delavstvo naravnost hujskali, naj ne gre na ta shod. Komu bo to na korist — pokaže bodočnost. Delavstvu — tudi socijalnodemokratičnema — gotovo n