&L 1. V Gorici, dne 3. januarija 1896. Teč^J XXVI. „Soča' izhaja v.-ak petek o poldne in velja s prilogo „Biip»Jarikl Uit' vred po pošti prejemana ali v Gorici na iKiin pošiljana: velelo.....irld. 4-40. ,.»lWa......*-'<>- (•¦elrt i 1-10. 7,a tuj« dežele toliko ve«1., kolikor je večja poštnina. • Deiavmiin in ilriijiim manj jireiiiužniiit miviu. naročnikom naroriiiuo znižamo, ako «e oblast! pri upravništvu. ,/fi«ir»c" izhaja vsakih li linij \>ak le'-" 80 kr. ..Gospodarski Lisi" izi>a> in se prilapa vsak rnesec v obse;.'-.! !¦• strani;. Kadar je v pelek praznik, izidela lista že v četrtek. SOČA (Izdaja za deželo) Oznanila in .COSLAMICE« plačujejo se za petslopno pelil-vrslo: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, Veckr.it - po pogodbi. — Za vefje Črke po prostoru. Tosamionc številke dobivajo se v tobakarnah v Nunski ulici in v šol-ki ulici, v Trstu pri LavrenCicu nasproti veliko vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Fabra po S kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročniua in rekhmu.-ije pa upravniSlvu „Soče*. —.Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. — Rokopisi se ue vračajo. Uredništvo in upravnišlvo je v Gosposki ulici 9. Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabrsček. „ Bog1 in narod l - Podpisani javljajo s U-iii, da ...» se kot členi deželnemu /»ura jiokiif-/i>u<> Krnim ine (loriPktfdJrudiškt' združili , .>(i!i(lumo delovanji« _v klul> <\n-venskih pos i a nec v ii i; ž i11 n n |.m zboru k«>i'i s k i-g a" lor si izvolili predsednikom dr. Aniona litvimi-i-iča. njt'r'rt namestnikom Altivdu grot.i Co-ro ni n i -j a ii. tajnikom dr. Henrika T n m o. V (iorir-i. fini* :>*, domnSiM IMKi. Di. Josip Atmmi, pnt!. Ivan Kn-lmt*. AlfrtMl uvoi Coroiiiui, /upnik IMa/.ij < i rito, dr. Anton (iregortli*, župan Anton Klimrir. ^" >:,!. |vuu Lapanjr, / ipm Anton Mulia, dr.Alcksij Hojlc, dr. Henrik Turna. 0 volitvah na Krasu. '..ivor pu-kinci di. An!. (k^t>:;\-.i v J. s»*ji de/elm^. aI»..:.i >. de-, ivi:,. Vi-ii.k.i iW.r-M.il lI .:¦•/.'., .»...-i, ,,-ir podu por.>M>w;l''ti o »i»:itw u.i Kr.nu. di ;» -piv,;.'| v fn-iio _vs- glavu«- pritožbe, katere ii.iv.ijiiju n,!t!ci ti) voltlm uiozjc v prulc-lu, ki -o ,.:.! vluž.li proti ti-, volitvi, ka,ti v, Iivm bo iV-lilmi go-,pud.m. jM.-i.a,-" m iinguf'' .--pn/adi, kako /:v.di;iu in Liku r. .'pJMVl.Vii'! -' j»> Olk.lii 1. ki. vl.nl.l 4 (.11 tuah-v. (ii-pnd pKn.Vv.iler mm;, d i Volilni ap,.;i:kt |>:wtii:!i v.nie«. \u g i v,m- v-mUc, ..i :¦(• ;¦¦ vi -ii t tU, .v-|i!r-ia!ua t S. Um, >n S -.itn v na,i>p'.r:u rnlu; il.i iz u;:|i m r.i ¦• vidna, •'••¦ smo; pa dokaz iiia kaka u>-p".'/,;;» j:,(-t ali rie/akoriifo,l ; da pritu/bv. ki m» n.i-\f-5cni i pint.>-tii, iit-.ii (akakur sjn-i^.ifii*. Hit.Hijii liiDida jiilnu tfttko, kidtri) piir.it.i i.-.a imit/..i /. pf>-» inui t/javo, a - tako tivV.iina j M.Ipi-ioiua, ^.i ,<> ilvutir.ti, a!i >U um. i i \;.->,:'ti! |.f,)!.'a. da m; (mi to:vj \.,:il.-v ¦aiiatr.ili ko! pajiiiino pravilu«* i/.vr-rjia v v.-si-li -vujih delili. S t.>iiii (nlilv.r.iii .n. izva;;i!.ji ri)-pu Ša pi>tua:vaa-.i se >.w :i/-ntaiii pi!p:il-!;u!i»a, niarvi\'- iiinrara v iii.i!»uYui tipur«--kaii mu. Da : ti.t Kra.su, d.i ne ^fovornu o ortdi v vt-lfpo-i-.-Uu -aiVL-iiakein, lio /jih!!mU> 'udi lislt« kruj;«'. ka-'< vUu priiicjo /api-uiki pu-Javaiui pi»*.o:» v M*-. l»i pa \uI:!ui juipL-si":^. pri v-ui h»m • -o pc»|,.»:!;:. r.i.*.\id».> ii- Httv«. da sp:i.\it:i tki pri i:.k.it.-rdi \.».-.\.di. ::. pr. ;:-»s- Tiska „Goriika Tiskarna A. Gabrsček" (odgovoren Josip Krmpoti*). -I i ¦.:pnk.» v K-: up- p«-:..*. i>r,.v.t-. t.-d.i; i,„.Jo v v«.:.;:.: k-»:i::--:;i s.;-;.; ii Wia.'S.iU it> ,-..p:t t se ir> ;u p!;-.!:!: i.art ki>\.it« /.ip:<';;it .t'-; p.i-»; !--,-'iit- »ir-i _ >: i.p;,^„',»,., tr iit-v ^.»-pit Lt po:..:»-vai a. d.t :/. /,i,.;.Mlik„v ni pn^ti-t. :;,kik-....."¦"¦"-.......o kater: r-..vori:». I.- n"p;'.»VLan;.d; j,n itutjuikov prvdtu.tl Vi,!"'; cV v (,U" • ;.- ra/\:d:ut, di j-d..!^-.,'.;^,."„'"{,:' vi.Ii:k.>:i: i- .- i.-.ku ?a .1. i- ;:ji /tl(.-kr>;ir!i; i.s: iioai. »:.-t uA>v.>ra /aMopnika. da-: '•• \ni;.ua ko.[ji-: s Kani t'«,nii i po vi! vlada; komisar, ki ni p.:.'.;jivu pri,.., ..;,,| d'?;:eaui2l»or-kd: \e;i;!:ih iui-tiik-sv ;: jvie='lL- V« «ibi-ii;sko yi:|;t.-v. s,; .i: dop Hli: .iprava-vt; iti t.a siojt* iiiif vaiiljon volilno k vo/lvi: in Jo J'- lipiiVido pa i,-.id vniitv. kaj!i i/;;.0(S dvvii i'»r,-C;li se strank je zmagala eaa proti dri^i ?-t r.ekateriii.i volilnimi možmi samo za en I?, volilnih imenikov je dalje razvidno, <:.i v konionski občini so brli sprejeli med v«'aice štiri obcinarji na ptnllajri g. 1., o,i-s"Y'lk i., črka a in b rdjciusk^a volilnega |«'da, kateriii o Oasn zadnjih občinskih vo-''fev ni bilo še v občini; a neki dru;?i ob-V!l'ar s popolnoma i.nakimi znaki ni bi! spre-j« v volilni imenik. Volilni zapisnik sam mora 1°poJ. ako je popolun, pričali o dvojni meri, s k«tero se je v Komnu merilo. Iz volilnega zapisnika prvolm- volitve v lej občini in dotietiili akto\ je razvidno, da prej navedeni Siir,e voiiici nico bili klieani pfi prvi vuldvi, a da tudi niso prišli k vo-litvi, m da niso ugovarjali TnT*prnli zamolčanju svojih imen, ne proti volitvi, ki se je vr-ita bte/. njib. I/, zapisnika in k ii|emu r-liauajoCib pisem je tudi razvidno, da ti Miri oliriti trji bi ne bih nic prem»uili na izidu volitve, Ce tudi ))i se je bili udeležili. Vkljub tema je okrajni glavar ra/.veljavil prvo volib-v ter razpisal drn/o, ki je doljto Oasa razburjala duhove v občini. '/. razveljavljenjoin prve volitve in s podvojeno .i^rilacjo od stranke, za kale ro -e p- ukiapii ^lav.U' nd'!-Uierv. m pi^uieinva priznanja okrajnega lr'lav..r1a :»amiv>i, ;.¦ p.i znam), da I a muzi .-•i- tu-t.i udeležila volitev v-!ed pritiska okrajnega j/lavarja na nje, Ktiako je priti.-kal okrajni aknar u.t dva dru/a v.ililua moža, uC.lelj.i, Ki -" mu nista iidala. Z bolj-im ii-peiiom priti-kid je u.i razne druP'o vulilce s sjiodnje^a i". (;oriijePM Krasa, katere je vabil v -vojo pi.-.,iinn ali obdeloval jih po svojih <>dpii:!.iiinli, C-saiski namestnik je vedel /a \-n In a^it..nj«> iikrajnejr.! glavarja ter jo ji> odidu-aval, kakor ju te brez dvoma liuli ukazal. Iz i-bv ui.iliniM zapiMiika bi moralo liiti razvidno. ,iko je re, jiraviluo pisan, da pri j/livni volitu ;e okrajni glavar, ki ui Clau volilne kome.i;i\ •..... cdal imena volilnih.....2 ter t" s prodira;o<'iiii pogledom, !;|er se mu je /ArUt potnbno. -.pieml|,il do me-la. kjer ?o se oddajali j»!a• ovi, da-i volilni red od-! ločno pravi, da dan volilne komiaje klife j volile, da oddajo <>oj ,!.... | Vm1 to --.o oit.i v zapiuikih in iz za- | p"liikoV, ako -e p.i/Pivo elt.ijo in ako eda-! ie|| pozna podrobne okoiisCiue, v katerih so ! .-e vr-i!- leto.n;«' d.v.eluo/.bor-ke volitve v | okraju M-;..in-keni. | Co-pod tnnocevalec pravi, il.i pritožb.' j nt;ih, ki -o vložili prolesl. ni-o spi-iCijie. A I tu tu-ha opomniti, da prole>t (.> je godilo, katerim p'ie torej popolna vera. ('.-• >ta dva moža podpisala svoji j imeni - triko roko, je treba opomniti, da v : odv.-lui-kdi pisaimdi iu jin-d sodnijo ta oko-! i^rina nikoli ne manjSa veljave pmipisa. Iu j kaj pripovedujejo li inožie ? ¦ I'ravM... di «.kr.-i;ai glavar je raz-la-il pn."i{ki;:i vo. Hi' i'::: vi iilne može kot Člane v.-ii:-.. k.r;.,-,;,.. ne >U bi .-.• bii.. O Iljlh i!la- ' -..V.i.o, ili !. m e dodal tli vollllie luož.e :¦¦!.¦ vo.:....- -Sianke. |.,;j„ d.\ .¦n.t izmed bo-i-Cli -«• -irank ni b::.i v komiki po -iavar-,'v; ki.vdi piav t;:r za-topana: da okrasni .: A..:1 i p .-t '.:: Voliiiie lilije v eno M.bn. vi-...!... k:i:a:-:;i, v di.i.ro. a s..:u -el>e med ' -p!,-:::i:a'. p: i .i,;o. ne xU bi b;io volll-ejii t!ior'n,v -Li.tli. kako po-auu/niki -las:r.-;o: da ;<• bila toH'j v Sr/ani vt.i.lev, kak' r-ne ni-o -e iti.i i:. rr„vi;o tudi, in to bi moralo bi-\A volitev, je okr.jiii P'liva:' ;:b:-.i!i;m voliliem naznanil, d.i eden ka::d:d.i!ov nima pa-svin- volilne praviee. dasi je !•:! V Volilu«-!:! imeiliktl, ki .;•' ime; že . pravi.u i;:o", iu a- -e daiiilane.- podžupan s.-/ iu-fc:. i'r\ tlni't"i prvotni voliUi v Kniiiini . iii iiii dopn-i\n jedeii voiiieo k voiilvi, k-r ;e bilo njegovo krstno ime napaCno pisano \ itianik;:, da-i »o njegovo malerij.dno vo- ¦ !:!r.o pi.ivieo p:i/navali vsi Člani volilne ko-i:;i>i;e, torej >aiuo radi formaiinva pivre.-ka. V »ežan.-ki m voliiuetii imeniku b:lo je jrlede :ia omenjene,:.! kandidata v foruiahieiii o/.iiti v-" v led.:, ker sež.-uski podžupan je !>il s . p:avj:is imenu' i :i pni'!ikn:u uplsan v prav-; :io::»t)Cni tiiu-u.k prvotnih volile-:'.': ali okrajni \ r'!.ivar ya je razr':asii kot nesjiosobmva kan-! didata, Ce.s, ker iduia inalerijalne vohhic pra-| vioe. Tor*j v Komnu je veljal po^ivsck v j obliki, v -Sežani stvarni po.^rešek; a vedno v i prilog iili stranki. Go.?pod vladni xaslopnik bo morda ugovarjal, da v!adiK'iiiu komisarju je naloga, poučiti volilt-e. da ne bodo volili neveljavno iu torej brezuspešno. V "in mu ne oporekam. Ali kako se strinja s to vladino nalogo ono, kar so vladni komisarji razkladali prvotnim voliiceni tia mnogih krajih, da namreC učitelj, Ce opravlja ob onem začasno službo občinskega tajnika, nima pasivne volilno pravice? Taka trditev je v nasprotju z zakonom in z razsodbami deMne vlade; tak poduk je popolnoma kriv iu je zapeljal volilce, da niso volili volilnih mož, za katere so se bili namenili.. Možje, ki so podpUali protest, priCajo, kako je vlada po svojih organih iiplivala na volilce, jemala jim Častno besedo ter na nje pritiskala, da so volili v njenem smMii, kar se nikakor ne more odigravali, NnCem spuSCati se v nadaline podrobnosti ; le lo bodi reCeno, da se Čudim, kako je pri-la e, k. vlada do lega, da je ua slovenski, torej mi šibkejši strani, skušala pridobili katerega poslanca zu se, med lom, ko med Italijani, to je ua močnejši strani, se ui vtikala, kolikor meni znano, v letošnje deželuozborske volitve. Ali I udi ua slovenski strani si« jej poskus ni posrečil. Moža, za katera se je bila vlada ogrela in vpregla, je spravila sicer v neprijelen položaj, da s» je o njih domnevalo, kakor hi imela ž njo kako /vezo, ter jima je tako -kodovala pri volilcih; a -aiiiu se nista udeležila vladne lilije in je liisla odobravala, .leden i/uied njih j.-' izreCno izjavil, d., ni imel in nima opi-avila z vlado; a oba sta s svojim poslopaii|e!ii koj, ko sta stopila v deželni /.nor. pokazala, da hoCeta kol prosi a zastopnika svojega naroda zastopali po svojem prepričanju iu po svoji vesli korisli svojih volilrov in dežele. Pokiiznlu sla, da imata odprtih o C i j za lo, kar se nudi, ler široko srce, ki objema ¦/, enako ljubeznijo vso d-želo; a da nisla iaka, kakor-uia jih je hotela pokazali vladna agitacija, Zato izjavljam v hvo-jeni iu svojih somišljenikov imenu, da bomo glasovali za potrditev le volitve, a da ob enem obsojamo ozuaCeno vladno vtikanje v nase volitve ter lo odloČilo za\ raCaiuo kot uozakouilu in nevredno vladnih organov. Interpelacija po-lancev ilr. (.'rofforMea in tovarišev do Njegove Vzvišenosti gospoda e. k. namestniku v 1'rimorju radi slovenske ljudske šole v Gorici. Deželni šolski .; !.«n ¦/, dne d. maja IS70.. dež. zak. st, Hi), določuje v g. 7, kakor -dedi: .Vse okoh-čine, ki so za usta-iiovlie|i|e šole ui za nje uravnaiije merodajne, ima določili Luihi-ij:.. sestavIjena iz vseh udeležencev, ter jih, Ce je treba, ua mestu samem pregledali: komisijski zapisnik je podlaga daljnim določbam". Ihi/.sndha upravnega sodiva z dne 17.m:.ja 1S-.I1, šieje med okoliščine, ki so za uslanovljenje šole merodajne, kraj, na katerem se ima postavili šolsko poslopje. Ha/sodbe z dne 2S. junija ISSO., \, februarja 1SSI. in S. julija lSSo. pravijo, da šoNki pro-lor se ima določiti po komisiji le tedaj, ko se u^aiiavlju nova šola, a tedni bre/piigojuo, in sicer lako. da se udeležijo komi-ije vse prizadete stranke. Ko -e je določevala kosama v 1'odbuuu kat šolsko podopje edini >Ioven,• Iiili udeležili oni, ki so zahtevali to šolo in ki -o pri lej slvari gotovo prizadeli. Minisler-ka naredlu z dne «1. jimija IV/M. ju 'JO. maja Iss.i. določu;.- v g. r>, odstavku I. in i., da šolski prosim- se ne sme za stalim izbrali, dokler ni privolil v to okrajni, oziroma v Goriti mestni šolski s vel, in da se mora izbrati po mo/.nosli v središču "•oiskega okoliša. Kalineli.evo kosamo jo pa odobril deželni šoUki svet kol šolsko poslopje 1:5. novembra, predno je ineslni šolski svet v to privolil, na podlagi spričeval raznih odsekov mostnega itarašinslva, ki se nikakor ne umrejo idciililikovali z mestnim šolskim .-vetom, iu kim oblastim, ker, ko se je imel pisali 1^. novembra zapisnik o oni komisiji, naznanil je predsednik, da od dež. š. sveta je do^-l mod tem dopis, ki pravi, tla ni liviia, da bi se komisija izjavila o tej zadevi. Dne -J7. novembra bila je že drugi komis-ija v Podlurnu, poslana od dež. sol. sveta, kateri je dia baje dana naloga, izrazili se o rabljivosli kosarne za šolsko rabo brez ozira na i.jeno daljavo od mesta, dasi je ta daljava sama na sebi zadosten uzrok, ila se kosama l.e moro sprejeli kol šolsko poslopje edini slovenski šoli v Gorici. Po vsem tem je dež. š. svel oslal pri svojem sklopu, da slovenski otroci v Gorici, ki hočejo bili deležni šolskega pouka, morajo hodili v Podluren, poldrugi kilometer iz mesta, na mejo proti Št. Petru. Goriški otroci, ki hodijo zdaj v »Slogino" šolo, bi imeli v Podluren skupne poli 34-sJfi kilometrov, tako, da bi prišlo na enega otroka povprek 7*73 km poli na dan. Mnogi otroci bi morali prehodili po 10, 12, 15, celo 10 km na dan. Naravno jo, da vsem tem bi bilo nemogoče hoiliti v šolo, kajti ni oCeta, ki bi pustil otroka po zimi in po leti po :), 1, 5 ur na I dan na poli v šolo in i/, šole, kjer se mu prav goiovo telesno in dušno pokvari. Tako poti more odobravali le on, ki noče, da hi otroci hodili v šolo iu da bi šola uspešno delovala, ki hoče, naj bi šola hirala iu zamrla. Iu vendar pravi g- •» zgoro omenjenega šolskega zakona: »Šolske ohliistnijc imajo pazili na I o, da se polrolme ljudske Šolo, kjer jih še ni, brez nepotrebnega"odkiadiinju ustanove, iu da se zagotovijo vsi potrebni pogoji zalrdnega in blagonosnoga njih obstanku". Ta določba so je popolnoma prezirala, ko se jo izbrala KnlinHijovii kosama kot šolsko poslopie edini slovenski Šoli v Gorici. Ob onem se je preziral odlok dež. S. sveta r dne 21, junija lS!M„ kateri nalaga mostnemu šolskemu svetu, naj poišče središče šolskemu »»kolišu z ozimni ua lo, tla stanujejo slovenski šolski dolžnosli podvrženi olroi-i po raznih krajih most noga ozemlja, nit lak način, «la bo iiiogočo vso m otrokom, ki so v Gorici všolani, doseči šolo s pomočjo poti od 1- km, Kuliiielijova kosama ima pa ob mostni moji laki/lcjm, da mnogo olrokbi imelo nad ! km do 5 km poli v šolo. Tem iu mnogim drugim jo nemogočo obiskovali šolo, ki bi so ustanovila v Kiiliiielijovl kositrni. Obiskovanje šolo jo državljanska dol/-nosi zu nlrok<> od li, do !i!„ oziroma 11. leta, katero jim nalagajo državni iu deželni zakoni, kateri žugajo strogo kazni roditeljem, ki u» bi pošiljali svojih otrok v Šolo, Namesto, d,i bi šolske oblasti, kolikor mogočo, olajšavale izpoliiovnnje državnih zakonov, obtožujejo v tem slučaju iz.poluovaii.jo in jo delajo rolo nemogoče. Komu na ljubo? Slrauki, ki žuga z nemiri iu izgredi, ako bi vlada hotela pravilno izvajali šolske zakone. Ta stranka je dandanes višja instanca nego deželni š. svel v zadevi slovenske ljudske šole v Gorici. Z ozirom na vse lo slavljajo podpisani do Njegove Vzvišenosti gospoda e. kr. namestnika v Primorjii naslednja vprašanju: 1. Kako moro Njegova Vzvišenost zagovarjali okoliščino, da se je določil kr\i slovenski ljudski Soli, ki se ima ustanovili v (Jorici, ne da bi se bila sklicala kenisija, kabro zahteva g. 7. zakona z tlne (5. maja IS/0., bila 27. novembra v Podlurnu naj so im-eo o rabljivosli Kaliueli-jeve kosarne za slovensko ljudsko šolo brez ozira na lo. da je zunaj mosta in oddaljena od središča? Ako je to res, zakaj je Njegova Vzvišenost izločila iz naloge, dane komisiji, oziranje na ti okoliščini in izjavo o rabljivosli kosamo za šolske namene z oziromna ekscen-trično lego in oddaljenost kosarne od mesta ? .">. Kateri razlogi so nagnili Njegovo Vzvišenost, da je odločila slovenski ljudski šoli. ki so ima ust">iovili v Gorici, tak prostor, ki direkino ivasprolujc njenemu uspavanju in obstanku? G. Kako more opravičiti Njegova Vzvišenost to, da ju odločila slovenski ljudski šoli v Gorici tak prostor, ki je za mnogo v šolski dobi stoječe otroke lega šolskega okolica oddaljen nad postavno daljavo 1 km., dasi je bilo možno dobili primerne prostore blizu središča šolskega okoliša? 7. Kaj je napotilo Njegovo Vzvišenost, da je odločila slovenskim, šolski dolžnosti podvrženim otrokom goriškim tako šolsko poslopje, ki dela mnogim otrokom obiskovanje šole, lo je izpolnovanje postavne dolžnosti, nemogoče ? V Gorici, 2s. decembra 181)o. Interpelacija poslancev dr. Al. Rojca in tovarišev do Njegove Vzvišenosti gospoda predsednika niini-slerskega sveta radi slovenske ljudske šole v Gorici. Goriški Slovenci se borijo že od leta 18'J1., da bi dobili ljudsko šolo na mestne stroške, kakor določujeta državni šolski in temeljni znkon. Ta zahteva goriških Slovencev jo popolnoma opravičena, kajti večina šolski dolžnosti podvrženih olrok ua ozemlji goriškega mesta jo slovensko narodnosti, ' ki morajo obiskovati italijansko mostno ali slovenske zasebno šolo ali šolo zunaj modnega ozemlju, ako hočojo bili deležni javnogu ftolakogu pouku. Opravičeni zalilovi goriških Slovnnoov se trdovratno upira mostni znstop goriAkl, ki je ilulijankoga mišljenja, in umnim kot svojo glavno nalogo, varovali italljniroki značaj mostu goriškemu, Po dolgih pravdah razsodili ho; dezolnl šolski svet, 34. junija t8'.i1.., uuiičnn mini-slorslvo ilo, oktobra lKi)t. i:i upravno sodišče 2li. junija 1 St)5., du mostu goriško jo dolžno ustanovili Slirirazredno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom s lit. septembrom IKllI, '/, odlokom od dno 1,1, fobni-nrja IKDo. SI, 17111» podaljšalo jo liiilično ml-nislerslvo Iu rok do lu. sopt, |h!m, Uprava inoslii goriškega so Jo Irdn-vndno ustavljala miingošloviluim ukazom višjih obliiHlIj, du bi ustanovila potrebno ljudsko šolo, iu pogosto so jo cul glas, du mostni zaslop so uda lo sili, to Jo okno-kuciji, fcš, da drugaro mu no dupiišču narodna časi. Iu ponos. Zalo jo o, kr, muiiiohI« nik dolul vhIimI vlftjili nkuKov pripravo, da izvode n.zundbi) upravnega HodlArii okHfkii* cijskim polom, To jo bila njcgn\a dolžnost, knjll kol najvišji uradnik v deželi mora čuvati In w-sili zakouo in naredim, čo tudi ho v prilog Slovencem in neprijetno kiitornum Italijanu. Slovenci so se oksiikuoijo veselili, ker ho prepričani, da po drugi puli no pridejo du lako šolo, kakeršiiu polrobujojo, in !