H Itnllta. I UMri. 11* fl. m KL ' LMkta. ^--- __ . ___ Um **wm t Prostor 1 m/m X 54 «/w xa naradne ta male ofttte «0 vln^ a uiadne razglase 120 K, u poslano in reklame 2 K. — Prt imoCUb nad 10 objav poput Vpnlaajefli glede iamtov na| te prUofi nauka a odgovor. D|pra*Btttvo „Sior. ffar«te» ta „■«r*4aa Tiskaru« Easlto*« ultea *L S, pHtUtao. - TOlotoa *t 00. •i8lt)va«tvkl lartr *•** v UriM|«Bl ta »• piMi v IbbjmUvII! i V ImiimIii i eeloietno naprej pU&u . K 120*- eetoleteo •.....K140-— polietno.......m 6fr— poUetno.......„ 70>— 3 aese&io....... 30*— 3 netctao • •••••„ 35*-* Novi naročitild atj poiljejo v prvlč naročnino vedao 9^T po nakaznicL Na samo nismeni naročita brez potlatve deaarje «e ne moreno oziratL iroJBlIiisj „H*v. War***" batova sita at ■» L ■a«rtrep|#. Telefon ilov. $4. »ofloo •froioama i« podplsaao ta laiaaflM iraafcOTaaa. 0eF* RofcopUo* em vrata* "fM Posameina itevilka vella 00 vinariev* Poltnlna Dlalana v aolaitlnl. V Predseđnik višjega đež. sodlšča Ivan Kavčnik: Našim oraDnlkom! Ko so se ob ustanovitvi naše nove države obrazovala ministrstva, smo dobili tuđi posebno ministrstvo za »Ustavotvornu Skupštinu i Izjednačenje Zakona^. Mnogo nas je takrat pač mislilo, da se bode pod egido novega ministrstva začelo v vseh pravniških krogih prav živahno delovanje oko-lu izenačenja zakonov. Smatrali smo to delo iz pravnih in gospodarskih ozirov za nujno in potrebno, pa tuđi za toliko zanimivo, da bo s privlačno silo pobudilo vse naše pravnike v celej kraljevini na tekmujoče de-lovanje. Pa varali šino se temeljito. Ta-* ko tiho kot na tem polju, ni bilo v vsem času našega narodnega ujedinjenja v nobeni drugi panogi javne-ga delovanja. Od ministrstva nobe-ne pobude, iz kroga pravnikov no-benega klica. V naši državi imamo troje pravničkih društev: hrvatsko »Pravnić-ko društvo u Zagrebu«, ki obstoji že 45 let, slovensko društvo »Pravnik«, ki ^teje nad 30 let in srbijansko ^Udruženje Pravnika«, ustanovljeno leta 1908, ki je lansko leto preme-nilo svoje ime v »Udruženje Pravnika u kraljestvu Srba, Hrvata i Slovenaca«. >>Pravnićko društvo« se je po vojni toliko vzdramilo, da je imelo dne 9. marca 1919 svoj redni- občni zbor in izdalo 2 zvezka svojega organa »Mjesečnik«; od aprila 1919 dalje pa zopet počiva, Živahno je pač delovafo »Udruženje«. To društvo je za časa vojne popolnoma prenehalo. Takoj po vojni — meseca oktobra 1918 — pa je preštelo svoje ude in jih naštelo Še 58! Začelo je takoj z nabiranjem novih članov in jih nabralo đo 27. oktobra 1919 skupno 665, od teh 552 iz Srbije, 113 iz novih krajev (med temi nad 60 Slovencev), priredilo ćelo vrsto predavanj in diskusijskih večerov, imelo svoj občni zbor 26. in 27. oktobra 1919 in izdalo pravkar svoj »Almanah«, obsegajoč 23 tiskovnih pol, v katerem je priobčenih 10 predavanj. A z vprašanjem o ujedinjenju prava se tuđi ono ni obšir-neje bavilo. Le na glavni skupštini je bil predmet razgovora moj dopis o tem vprašanju in koreferat dru-štvenega predsednika M. P. Jova-novića, predsednika kasacijonog suda. Sklenila se je samo pohlevna re-solucija, da se naproša vlado, da vsako zakonsko predlogo, ki bi se tikala ujedinjenja prava^ da uprav-nemu odboru društva na pretres. Naše društvo »Pravnik« se pa iz spanja še sploh zbudilo ni. Pač se je napravil meseca decembra 1918 po-skus zdramiti ga. Sklical se je občni zbor, da bi se sklen'lo, prepustiti organ društva »SIov. Pravnik« pravo-sodni upravi za priobčevanje naredb poverjeništva in odločb višjega de-želnega sodišča. Ali večina ni hotela, da bi »Slov. Pravnik« postal »vladni organ« in tako se je društvo s svojim organom vred vleelo nazaj k sladkemu počitku in počiva še dandanes. Med tem časom je poslovalo višje deželno sodišče kot zadnja instanca; svojih odločb, ki so bile mnosotero principi jal ne važnosti, ni moglo nikjer publicirati, tako da so nižja sodišča ostala brez vsake orijentacije. Gospodje tovariši pravnik!, tako ne srne itf dalje! Sedaj imamo svoje vrhovno sodišče v Zaerebu. Niesove odločbe se bodo morale priobčevati. če hočemo stremiti za kolikor mož-no enotno judikaturo. Tmamo uni-verzo in če hočemo, da se naši pro-fesorji vobče udejstvujejo v pravni literaturi, jim moramo pripraviti po-treben organ. In — da se povmem k svoji prvotni temi — z izenačenjem prava moramo pričeti. V to nas sili faktična potreba, ki že nastaja vsled ra-stočega prometa med vsemi delf naše nove države. Će ne začno drugi, pa začnimo mi. Ne mislim pa pri tem stvari tako, da bi se kar začelo fabricirati razne zakonske predlože in jih ponujati zakonodavnim faktor-jem. Ampak prične naj se diskusija o raznih pravnih tvarinah, ki so v raznih pokrajinah raziično urejene. Najprvo medsebojno spoznavanje, kritičen pregled in pretres tod in tam veljavnih zakonov in obstoječih pravnih razmer, potem sele konkretne predloge. Za take diskusije pa potrebujemo strokovnega lista in ta mora biti naš »Slovenski Pravnik«. Apeliram na vse naše pravnike, zlasti pa na člane društva Pravnika in njegov odbor, da nam vskorf zo-petno delovanje društva in vzhudi »Slovenski Pravnik« k novemu življenju. To bi biii nam Juristom, ki iskreno želimo koristiti državi pri vrejevanju pravnih razmer, pač naj- lepši — piruhi. —— „Odkritia fffnančneaa ministra'4. Gospod urednik! V današnjih listih čitam poroči-Io o odgovoru, ki ga je dal finančni minister g. Velizar Janković v Na-rodnem predstavništvu na vprašanje posl. Nikodije Miletiča glede izvozne politike bivše demokratsko-socijali-stične vlade. Vprašanje je bilo oči-vidno naročeno in odgovor gospoda finančnega ministra naj bi značil »odkritje«, kako je prošla vlada »omogočala izvoz na škodo državne blagajne in valutne situacije v državi.« V koliko se tičejo »odkritja« g. fin. ministra trgovinskega ministrstva, katerd sem upravlja! jaz, naj kar v naprej povdarim, da so po-vsem rrosta zr^^ravania nepoučene javnosti, ki pričajo samo o tem, s kakšno lahkcmiselnostjo (da ne rabim hujšega izraza) in s kako ne-veđnostjo razpravlja sedanja vlada pred javnostjo važne zadeve ter jih predstavlja v nepravi lučf, samo da bi ocrnila svojo predhodnico. Ta način politične borbe, mora omajai zadnje ostanke državne avtoritete in uničiti zadnjo trohico zaupanja v državno upravo. Morda bo še prilika podrobno govoriti o metodah, ki se jih poslužuje vlada gospode Protića in Korošca v borbi za svoj obstoj ?n o nosledicah, ki iz tega nastajajo za naše politično in crospodarsko življenje, za naš ueled na zrmtraj in na zunai — deru ta naše valute, ki je nas+opila po sv^ečasni famnrni iz-f^vf sedanje^ra fr^ančne^a ministra o ft"inčnem polo?^}u na^e države Je eden izmed zn^Č?lnth primerov, kam vodi šlepa strank^irsVa strast, ki se vsede na minMrske fotelje. Pravim, da so »odkritja« gr. ff- ft*e tflvn^^ ToVpip En^stavTin zato, ^er so ta »odkntja« v gfavnem prost? citati Iz naših državnih po- fWf**Um frf ?*f| o^lvM«n ";tj fr, f»tif»TiČni minister niti komisija, ki mu Je izde-'~io ^senzacijonalni« referat, Še ne pozna. Prvo: »Centralna uprava Je iz-važala blacro brez izvozne carine, in ne le to, izvažala Je ^Tdi predmete, katerih izvoz je bil po sklepu min. sveta striktno zabranjen.« Kaj je na tem resnice? Centralna uprava Je naša d r-f a v t* p dr>^^v»ta!i""R 7a <^ne države k? so skientfe z nam? pogodbe za dobavo hrar?e. Kot taka je po sami mfn. naredbi od 5. novembra o p r o-Š Č e n a plačan]a carine. Država pa vsled tc*^ ni troela nitcake Sko-d e, ker Je C. U. po tivedbf izvornih carin na robo, ki Jo Je dobavljala drugim državam, odpadajoče carin-«;ire Tn^ir* Va 1V 't| ?r a 1 a v same c e n e in je torej carina, če tuđi ne formalno na dejansko v državnih blagajnah! Centralna uprava je res izvaža-la tuđi predmete, katerih izvoz je si-cer preDovedan. To je povsem naravno. Prepoved se tiče privat-nega in ne državnega izvoza in ne more csvoboditi državo obvez, ki jih je prevzela v posebnih od nje ratificiranih mednarodnih pogod-bah. Tako smo v septemberski nogodbi se bili obvezali, da dobavimo Avstriji izvestne količine pred-metov (n. pr. jate), katerih izvoz je bfl poznefe 5. novembra prepovedan, S to prepovedjo se seveda nismo mosrli ^nostransko onrostiti obveze kot država nanram drujri državi in vsak pameten človek uvideva. da se ic rr^noved tikala le privatne-z a izvoza, kakor se ćela naredba od ~. novembra ranaša izVljučno le na nrlvatni eksport, tako kar se tiče kontireentov. kakor tuđi raznih -»rn^t^v ?n T^^ni^ov jarlede izvoz-nesra postop^a. V ostalem pa je Centralna uprava do mojem navodilu ^krbela. da se z obvezamL ki smo jih •'n^i nanram dniseh*j« ne sedajo n«i lima- j niče, ki jih nastavlja g. SkrbinŠek. Citirani pogovori z mano, kot sploh vsa natolcevanja, zavijanja in pod-tikanja so fantazija šibkih in razka-čenih možganov. Njih prozorni in naivni namen je, dokazati to, kar je povod vsej pisariji in kar tako ne-rodno zija izza slehernega stavka: Kdo je sposoben za ravnatelja drame? Skrbinšek! Zakaj naša drama ni na umetniški viSini? Ker nima SkrbinSka! Komu Je dal Stvamik sposobnosti, da je lahko prvi igralec vrhovni režiser, ravnatelj, dramaturg in pisatelj obenem? Skrbin-šku! Sedaj je vse slabo, toda čez noč bo vse dobro, ie za ravnatelja postavite — Skrbinška. Kje je spas za na5o dramo, za človeštvo in ob-činstvo? Pri Skrbinšku! Zatorej, o drama, o človeštvo in občinstvo. mi visoko še ne letamo, če hočeš zle-ten visoko, zletiš lahko, toda le — s SkrbinSkom. fn tak je konec te storije. Oo-spod Skrbln^ek namaka svoje slabo pero v lastni žolč in piše, piše član« ke, drama igra dalje, »ubogo« občin-stvo se pa še vedno ne zaveda, da hodiv — »cirkus« . . , —~"~"Sedaj pa še par besed o članku »Naša drama, feralci in kritika« (Slo-venec, št *60. 62 in 63). kjer sem de-ležen laskavega naslova »lajik — idealista. Članek se mi je zdel na prvi pogled silno znan in Je v resnici — kar je bistvenega na njem— prepisan iz knjige »Der Mirne« Karla Hagemanna (Dritte Auflage, Schu-ster und Loeffler. Berlin und Leip~ ziK. 1916.). Prevod je dobeseden, ponekod malo nerođen. Težji stavki in odstavki so izpuščenL Original Je mnogo botiši. Kosrar zanima, naj čiU omenjeno knjigo, stran 93—113. »Strokovnjak« m »ustvarjaioč utnet-nik«. ki se lišpa s tujim perjem, v našem gledališču zaman išče sebi enakega »strokovnjaka« in v meni upravičeno vidi »lajika - idealista«. Takih stvari res ne znam. V tem oziru sem v resnici I lajik i idealist Stran 2._____________________ .SLOVENSKI NAROD*, dne 31. marca 1920. Stev. 73. ostalem bo še prilika govoriti o tem predmetu in raspravljati o naših gospodarskih odnoSajih dvema drža-vima. Za đanes se zadovoQujem s fcredstoječimi potrebnim i konstatad-Jami, da naš svet tuđi iz njih vidi, pakšen je režim, kateremu je izro-čena danes ubo^a Jugoslavija. Prejmite gospod urednik iskreno zahvalo za Vašo Uubeznjivo ao-stoljubnost in izraz mojega odlične-ga »poštovanja. V Ljubljani, 29. marca 1930. Dr. Albert Kramer, mlnister na raspoloženju in narodni poslanec PolIflCne uesfl. • = Tajna pogajaoja med Paif-čem in NlttJjem. >Newyork Globe« iporoca iz Londona, da se vrše ne-jprestano privatna pogajanja međ ttalijo in Jugoslavije radi jadran-frkega vprasanja. Italtjaiiski ministr-«ki predsednik Nitti je baje imel več tajnih sestankov s predsednikom ju-feoslovenske mirovne delegacije Pa-&ćem. Nitti igra pri tem zelo pre-frieteno vlogo. Pri debati jdede mi-frovne pogodbe z Madžarsko, je iz-javil, da ako ne velja dokaz o strategijski važnosti Reke za Italjjo, ne j^eljajo ti dokazi tuđi glede jugoslo-ženskih zahtev na pokrajine ob Dra-!fi. Ta Nittijeva izjava je baje napravila na iugoslovensko delegacijo v Parizu globok utls, ker se boji, da bi ^avezniki z ozirom na italijansko fctališče dovolili v spornih obmejnih Skrajih plebiscit kar bi baje ne bilo v korist Jugoslaviji. Zato se zdi, da se fca kulisami vedno boli zbližujejo Italijanski in jugroslovensk? delegati In da obe stranki znatno popusčata V vseh spornih vprašanjih. — Vest ■Je v tej oblik? gotovo netočna, ker Je čisto gotovo, da Jugoslavija nima pobenega vzroka, da bi se kjerkoli bala plebiscita. = Uspeh zveze z Jugoslavijo. »L?dovy Dennik< piše: »Pametni čin naše politike, da se naša država združi k skupni akciji z Jugoslavijo In Romunsko, prinaša že ugodne sa-dove. Najvišji zavezniski svet je dne 24. t. in. dol oči I končne pogoje za mir z Madžarsko in ustanovi!, da morajo Madžari mirovno pogodbo podpisati najkasneje v 10 dneh. Do-ločbe glede teritorijalnih vprašanj nišo spremenjene. Uveljavile so se .samo neke nebistvene spremembe v fSnančnib in gospodarskih vprašanjih. Seveda to še ne pomenja, da je t Madžari sklenjen končni mir. Madžari še ne mislijo mirovati, jasen dokaz tega še, ponudba madžarske vlade neki sosedni vladi, da so Madžari pripravljeni nastopiti proti Cehoslovaški republiki, ako bi bilo to potrebno in ako bi to zahtevali •skupni interesi Madžarske in one so-sedne države. = Ljeninova poslanica. Znan! angleški socijalist Lansbury se je nedavno tega vrnii iz Rusije na An-gleško ter prinesel sabo poslanico rpredsednika ruske sovjetske republike Vladimira Uljanova-Ljenina, ^naslovljeno na angleško delavstvo. 'V tei poslanici izreka Ljenin želja, da bi se prevrat v Angliji izvršil mirnim potom. Češ da 5e »nasflstvo in prelivanje krvi zelo nevanta stvar.« Nadalje poziva delavstvo v strokov-rrih organizacijah k skupnemu delti. Pri tem naglaša, da ni moeroče de-fiti, kjer ni ničesar za razdeliti, fn povdarja, da vstaje in prevratni po-skosi le malo zaležejo. Končno odo-sarja angleško delavstvo, naj se ne da zapeljati k nasilstvom. — Ljenin. vodja ruskih boljševikov, torej svari delavstvo, da bi z nasilstvom in te-rorjem skušalo uveljaviti diktaturo proletarijata, kar si naj njegovi ob-čudovalci dobro zapomnijo in tuđi nvažujejo. = Stambollski in bolgarski komunisti. Pariški >Le Temps« prjob-čuie interview z bolgarskim ministr-skim predsednikom Stamboliskim o raznih aktualnih vprašanjih, ki so sedaj na dnevneni redu v Bolgariji. •V tem interviewu je Stamboliski tuđi označi! svoje stališče glede komuni-stov. Rekel je med drugimi: »V Bolgariji imamo tuđi nekaj kmetskih občin, ki so se izrekle za komuni-zem. Naša vlada bo to uvaževala. Dala bo zapleniti imetje vseh dotič-j nih občinarjev, iz teh občinarjev bo i napravila organizovane oddelke pod vojaškim poveljstvom, iz teh čet pa se bodo formirali polki, ki jiti bo i vlada preselila v posebno v to dolo-i čene kraje, kjer bo organizirano njih življenje točno po komunistiskih načelih. Na Bolgarskem imamo do-kaj močvirnatih pokrajin. V te pokrajine bomo poslali kmete komuniste. Nastanili jih borno v kasarnah in odredili, da se bodo posvetili delti za osuševanje zemlje. Vsa zemlja, ki se bo Iz moevirja pretvorila v plodne njive in travnike, bo skupna last Na ta način bomo resili komu-nistično vpra^anje. Ne bo šio dru-gače. Gre se za borbo na življenje in smrt. Ako bi pri nas zmagali komunisti, se zaveđamo. kako bi po-stopali z nami. Ker pa nišo zmagaH, moramo j!m mi pokazati, kaj mi pre-moremo.« Nazori g. Stamboliske-ga o rešitvi komunlstičnega vprasanja so vsekakor originalni, ako pa so izvedljivi, je to drugo vprašanje. r^r Za sporazum in iKinirpĐJ<» me-Sranskih strank. Novosadska > Za -tava t, ^la^ilo radikalne stranke, priob-či-je rauimiv članek, naslovljen >tz-icijienje roeščanskih strank<. ki vibu-ja v političuili krogah veliko pozornost. V članku Ka^ je naž^ prva »lolžnost, da obvarujlem'^ družl»o p-cloma. propasti in rpvclnci]e. V tre-nrtku ko s© n^tvarja na5a nova država, ko bolisevi^ko komu'\ i stidno stni.io podpirajo Da^i nailjutejši državri in nsrodni sovragi, Nemci. Madžari in Židje. kar je poireba posebno nagla-t>ii\.i, ko yi \;~car ii v;o t ■-■,.-- ^ --nf»Jrti radi razornep^a delovanja dri&v nih sovražuikov, je đolžnost vseh me---■"'•T" -T"Hi i.trs.ik. da. sq med t^abo dohiO-t\jo in osnr»iei*o sveto r\re«o za ^T>as države. Me«^ftn«ke stranke roor^io uvi-detf. da so prevratrii e!eraenfi s1©*^! v ^?oji težnji, da izpodkopljeio sedanr družabni red in unićijo n*»«o ^ržtvo. ustanovljeno po stoletni borbi* docim -?o ttešcancke .rtrinke istoeasno %>rerjirai * radi malen!iosfnih, jalovih in 25a državo brfczpomenibnih rprašanj. Da se sd*51 država, \o ti-el>a proffla-iti er<*S1c>-2». w»fPiri^"'C vs«»h ?n*š#an<»Mi, srrpv*^ ^*truj, sknTiin in osebKr Seveda pe t*» alosra in ta sporazum mora izvršiti nn Tta.tbolj nanredni in n^iradikainc^ši t>oI-ifigL< Ako t© nvežnje, da je >7«sta-ve< glasilo radikalne stranke v Bana-tr?. ki preje ni hotela niti slišaii o kak-i>em .^oo^-iziLTtiti z ocfaiimi raesčanskiri'.i ?trankaini. je ta poziv na sporazum v rnenlh predf»1ih nadvp.o simp^ti^^Ti. — Vprašanle pripadnosti Bana« ta še nerešeno! Nedavno tega smo zabeležili vest romunskega tfskov-nega urada, da je vrhovni zavezniski svet banaško vprašanje resil na korist Romunom ter prisodil Romuntii ozernlje ob izlivu reke Maroš 2 Ver-šcem in Belo cerkvijo. To vest de-inentitje sedaj z vso odločnostjo naše diplomatsko zastopstvo na Du-naju. — Ljudsko f*tet$e v Čehoslov&ški. zakon o splošnem ljudskim šteti i v Cehoslovii?ki rei ubllki. Ako bo ta zakon snrrjet. se to vršilo ljudsko r.t^ije v Čehoslaviji v roku od 1. noveTribrn 1020. do 31. marca 1021. Vsakih nid-ilj-r;h 5 le* se ima nato vršiti novo Ifnđ-sko stetje. 7- Po?it!rTic stranke v podkarpat-**ki RiiHijjii. PorlkarDatskn Rasija* katere središče 3*» meetece Užhorod, fe pri-padla po Sf. GeTrnain^ki mirovni po-frodbi k Č^ho^laviji. Rusko prebival-stvo je ra^deljieno v 4 poliHSn© stranke, izmed katerih zastoja ena veliko-rupki. dmsra rusiflinski, tretja ukrajinski in cetrta madžaronski prograra. 'njbtli orsr^Tiizirauc eo medžar. ^'rMp-k<*, pređveem socijalno-roet 2 navadnlni poitnimi zatoU z označeno vređnoetio do 5 te in pod po* goji, kl jih predrideva mednarođnl poštni dogovor, kl J« Ml padpiaan ▼ Rima 96. maja 1906. Zavoji ofoti no-▼votht m bodo sprefcaali Me, ko m vgpostavi promet z mednarodnimi potl* »Inai nakasnicamL Ob vsakem prehodu poftiljater ees Đrenner bo opravli»l skiibo carinarnie« urad na ietosolSki postaji v ftoleanti r% ftalijansko upra- 3» • * *!nrtriial» itaai nad m *+1 bo opravljati« poltljatve, kl bodo pf** bajale ces Trbli, poStnl uiad na po-•taji ▼ PMrtabljm ta ItaiUJo, a nm A?-sdijo poatni ura4 v Bedaku. VOLITVBNA raBKEML LDU. Praga, 29. marca (CTU). 2 včerajAnjim dnem je notekel rok sa vloiitev kandidatnih listin za volitve v državni zbor. V prrem praiketn voli In em okraju je aknpno prigladenHi 12 strank za volitve In aicer nationaliii demokrati z agrarno opozicijo, čobosl> vaska aoeialistična stranJca^ deboelova* ^ka ljudska stranka, združena židovsko stranke, čehoslovažk* stranka delav-skoga ljudstva (Modračkova stranka). Čcho^lovaška socialnodemokrataka dev Uvska stranka, nemžka socialnodemo-kmtska stranka, stranka malih kmetov in obrtnfkov, cehoslovačka obrtna in tTgovska ^tmnka srednjega stanu, fe-hoslova^ka agrarna stranka, nemeka svobodoiiiiselna etranka in narodna so-oialistična (Chocova skupina). Od koalicijskih stranka, kandidirajo v posl^in-sko zbornico v prvem praSkein volll-p.em okraju čehošlovačlca soeialistična stranka na prvom mesfri ministra Ir. fienef-a. na dru sr em me^tu posl. Jar i ja st?ii)iin'ga, r-eUoslovaška sociftlnodemo-kratka stranka na prvem mostu mtni- strs;ke2ra ^reH^^dnikti Tusarja. na dru-ctem niestu Antona Nemca, čehoslova-^ka apraj'iia stranka na nrvem mestu ministra Švehlo, na drugem mestu F rana Masato. Na rcerajSnjcra posvetov>i-Tiju volilnookrožne homisiie co &e tt.n-didafne listne odobrile, medtem ko \e tilp Choctova stranka pozvana, naj bvo-jn lieto popravi, ker iiosi isti naslov kakor čehoslovačka eo^ialist stranko. DELO POSLANIŠKE KONTE- RENCE- LDU Pariz, 29. marca. (Dun. kor. ur.) Agence Havas javlja: Po-slaniška konferenca je nadalje pn> učevala odgovor na opazke madžarske mirovne delegacije glede mirovne pogodbe, nato pa vprašanje evakuacije nekaterih kraiev v Južni Rusiji, ki jih ogrožajo boljševiki. Nato je odobrila noto glede brezžič-nih postaj in končno sklenila, da so prebivalci ozemelj, v katerih se bo vršilo ljudsko glasovanje, izkluičeni od volitev v nemski državni zbor in za nemškega državiiega predsedni-ka. — »Matin« lavlja iz Londona, da bo mirovna pogodba s Turčijo gotova dne 2. aprila. V San Remu bodo mirovno pogodbo še enkrat pregledali; predložena bo tuđi maršalu Fochu, kateri ima končno sodbo glede vojaških določb. NEM5KI KABINET. LDU. Berolin* 27. toarca. Kthinet je Ml sestavljen takole: Državni kancelar Miiller, ki ostane ea-*"• ^o minift^r fzn ?mnanic stvari: r pc>-elih znnanjega nrada ga bo, kađ&r bo z »držan, sa^topal državni podtajnik po felanik vod Hanlel; namestnik državne e: a kancelarja in državu! minister sa notranje s;\ari Koch; državni finaner.i minieter Wirth; državni brambnt m!nl«ter Gessler; državni pravosodni mini^ter Blunck; državni gospodarski minister Schmidt; državni zakladni mi-nistor Baner; drža^nU prometni mini-Rtcr Bell; državni minister za prehrano Hermes; državni minister brez portfe-Ijia David; državna ministarstvo za uf-novo zemljo se bo podelilo te dni. Novi kabinet «e bo v ponedeljek predetaTtl fsarodni «lnipp?lni. NA RUHRSKEM OZEMLJU. LDU Berlin. 29. marca. (Dun. kor. ur.) Kakor noroča >Berliner Tageblatt« iz Essna. je izvršilni svet za industrijsko ozemlje pri včerajš-nji skupščini izjavil, da delavstvo ne odloži orožja in da se bo no^ajalo le na podlagi sedanjejra stanja. Ako zasedejo Ćete državne brambe Industrijsko ozemlje, bo takoj proglašena splošna stavka. UPORNTKI V REKMKO - WE8TFAJL-SKEM OZEMUU. LDU. Bcrolin, 29. marca. pOKU. — Wolff.) D»*žavnA vlada je izdala na upornike v rensko - westfalBkeni pre-mojjovnHB okolicu rasgla«, v kateren* jim dajo 9e sadnji rok, preden m stopi s oro*i«n. Vlada sahtora, da §m do 80. t m. ob 12. sprejmejo na^toDs! po<>ji* 1 Neomeieno priznanje zakonite dr-žavne avtoritete. 2. vzpostava državne uprave in varnoetnih oblasti« S. takoj-šnji r^azpast rdece ann«det 4. popolna rr:sorožUev vsega prebivalstva z bram-bo prebi-ralstv^ vred pod nadatorstvom zakonitih đrtavnih oblaeti- NaMii, kako se bo razorozitev izvršila, bo do* ločil imetnik izvršilne oblasti, 5. takoj« iuji izpust vjetnikov. — Ako se ti po-gojii sprejanejio, državna vlada no bo izvršila napada, ako pa ne, dobi imetnik imrršiln© oblasti prosto roko, «K ▼?!»•• stavi popolnoma zakonito stanje Posebni porodevalec lista »Frankfurter 7>tft.< javila is Essnna: Voja5ki povelf-niki menijo. da ee mora boi bojevaU d*-(Je ia da bo odlomilo mamo oroi]«. Dt-lav^ca fronta pa zabteva, da se državna bramba pooolnoma razorožl in raz-pnsti ter da se osnuje narodna bramba delaveev, kateri ae mora l»ročlti ▼«« orofcfe. Ako bi noizraiaziia ostala brea-nspesna, bo ▼ Nemaj! nanovo Isbrah-nila (»DioSn'« stavka. Pristopafte k Jugos!oven-1 $ki lUticT. Sfaod komnnlstDD. Javea ttođ »Đelavske sodjall« sdčiie stranke sa Sloveoijoi $e Je vrBl včerai. ob 19. pred Mestntan domom. Shod je otvoril sodrug J. Pe-tri6» plavni referat pa Je imel sodrnjr Oolouh, V svojem temperamentnem govoru Je pozdravijal g. Golouh najprvo nspehe sodrugov - komnnistov na Hrvatskem nato pa se je obšlme-je bavll z evropskim oziroma sve-tovnim položajem In ori tei priltki krepko udrihal na vse strani. Nato Je prešel g. Golouh polagoma na našo notranjo politiko in ob tej priliki ob-lekel rokavice, kar sicer pri komuni-stih ni v navadi. Fraze o »močnatem liberalizmu, cukrenem klerikalizmu in koruznem socijalpatriotizmu« nišo našle med vnetimi poslušalci zado-voljive^a odmeva. ker so zborovalci prfčakovali močnejŠih, krepkejSih In radtkalnejših izrazovr. Govornik se je v svoii kritik! sedanjc fn preteklih vlad povzoel do trditve. da je oknr)a-cfja zasedenepra ozemlia po ftalijan-skih karabinjerjih manjše zlo, kot okupacija naših dežel po koruptni biiržuaziji. kajtl v zasedenem ozem-lju se je rodil v našem človeku od-nor, pri nas na vlada potrtost na eni strani, veselje verižnikov pa na dru-?ri strani. Inienoval je našo državo borzo političnfh verižnikov In spe-kuIaTitov ter slikal bodoenost Jugoslavije le v okrilju delavskili }n kmetskih sovjetov. Nato se je govornik v svofih izvajanjih žale tei v ob-rtoječe tri »oficijelne« stranke in slika! sredstva, katerih se poslužtiiejo te stranke pri agitaciji. »Liberalni« stranki je očitel, da lovi pristaše po đeželf s tem. da jim daje moko po 7 kron 1 kjr. med tem ko se prodaja moka v ubožni akciji po 9 K 1 ksr, klcrikalcem je očital, da lovi pristaše s slađiconem, »sociialnatrijotjec pa love svoje kaline na koruro, Oo-vornlk je apostrofiral spaslteljlco Ru$Uo, kl je baje porazila antantnl kapltalizem ter nastopila zmago-slavno pot po celem svetu, ter kon-čal svoja izvajanja s pozivom, da se naj Jugroslovenski proletarci zđruŽijo v enoto, ki se bo borila za ideale pravega socijalizma in pravega de-mokratizma. Stranka, ki pozfvlja proletarijat k ujedinjenju. Je čista, neomadeževana in se bori le za ideale socijalizma brez vsakega korupt-nega zadržka. (Zanimivo bi bilo, če bi bil govornik obenem pojasnil. od-kod je dobila »đelavska socijalistična stranka za Slovenijom potreline svote za nakup raznih hiš in tiskani v Sloveniji. Interesantno je nadalje, da se je govornik z vso opreznostjo in r^revidnastio ogibal izrnzov ^komunizma in boljševizma-*: Edino ob prf-ifVi. ko je zasrotavljaJ, da bi bila nova stranka zadovo!tr?ejša. če priđe na krrnflo Dotom volitev, da pa bi se v nasprornem slučaju ne strašila nasilnih sredstev, žel je govornik tuđi s strani onih ekstremnih elementov, ki žele krvave revolucije na račun drugih, zasluženo odobravanje.) Končno je bila prečitana in spre-Jeta sledeča resolucija, Socijalistično delavstvo zbrano na shodu v Ljubljani, dne 29. marca 1920 pozdravlia socijalistični proletarijat Jugoslavije, s katerim želi bit! čimpreje tesno ujedinjen na temelj« nei^nrosne^a. čistega razredneira boja. Protestira orotf neznosnfm r>r> litičnim in življenskim razmeram ustvarienim od nesposobnih jusroslo-vanskih vlad ter zahteva energično, da se čimprej razpišeio volitve v ob-Činske zastope |n v parlament, da ?j& pokaže volia ljudstva. Nitti 0 ireh tnožnostih rešitve jadranskega uprašanja. LDU Rim, 28. marca. (Dun. kor. ur.) Agenzia Stefani poroča: Odgo-varjajoč na izvajanja govornikov, ki so se prijavili k besedi slede vlad ne izjave, je rekel ministrski predsednik Nitti, da zahteva jasno, določeno in razločno zaupnico, da ne bo ne-sporazumljenj. Ko se je parlamentarno delo zopet začelo, je ministrski predsednik obljubil, da se bo po-svetil trem nalogom: preosnovi dav-karstva. agrarni polttiki in zastop-stvn delaveev v preosnovanih delav-skih svetih. — Govoreč o zunanji politiki pravi Nitti, da je srečen, ko more poudarjati, da većina poslan-cev vseh strank odobrava politične smernice vlade. Glede jadranske^a vprasanja je Nitti izjavil: Nlkdar ni-sem smatral Jugoslovenov sa so-vražen narod. Obžalujem nevanio vojno časopisja, ki bi utegnila iz-zvati nezaupanje v odnošajih do Ju-goslovenov. (Odobravanje.) Upam, da bomo dosegli sporazum, ko na-daljujemo dosedanjo lojalnost in odkritost. V Jadranskem vprašanju se nam nudljo tri reSitve. Najeno-stavnejša bi bila, ako bi se dosegel prijateljski sporazum med Italijfo in Jugoslavijo. Želim, da bi se to poiz-kusilo. Druga rešltev bi bila, da za-htevamo izvrSltev londonske pogodbe. Tuđi v tem pogledu mora biti iz-ključeno vsako nesporazumljenje. Prosi! sem Francijo in AngHjo, da bt priznali, da bi bila njuna dolžnost, temu pritrditi, ako bi zahtevali izvr-šitev londonske pogodbe. Francija in Angrlija sta odgovorili, da tega ne moreta odreci in da se smatrati vezan! s pogodbo. Ako bi bila Haltlan-sfea vlada prisiljena, da zahteva iz-vršitev, bo to storila v polnl merl. Nitti omenia nato pogodbene določ-be In pondaria, da se mora, ker pogodba ne vsebuie obale od Voloske-ga do severne dalmatinske ožlne, zahtevati polna Izvršitev pogodbe, ne da bi bila Reka v tem zapopade-na. Nitti iz javlja: Ako se zahteva iz-vršitev londonske pogodbe, se mora zahtevati taka, kakršna je. Vsled tega sem na londonski konferend izjavil, da bi mi dovolili Dalmaciji tuđi avtonomijo, ako bi zahtevali izvrši-tev londonske pogodbe. Ta izjava ie napravila na vse, tuđi Jugoslovene in ćelo Dalmatince najboijšl vtis. Tretia rešitev obstaja v tem, da bi se s primerniml predrugačbam! sprejel predlog z dne 9. decembra 1919, kl so ga podpirale Zedinjene države, An^Iija in Francija. Zadnja rešltev bi obstajala v tem, da bi prišli do svobodnega dogovora z Jugo-sIovenL (Odobravanje in međklici.) Glede Rusije izjavlja ministrski predsednik, da smatra za koristno,' ako bi se dovolilo zastopniknm delaveev. da gredo v Rusijo in pro-učavajo tamošnji položaj. Olede Turčije je za. to, da ostanejo Turki v Carigradu in da se spošruje kalifat-Italija s! ne želi pridobiti ozemlja v Turčiji ali Malf Aziji, vendar pa se mora udeleževati kontrole morskih ožin in odkrltia maloazijskih bosra-stev. Nato je govoril o italfianskili preskrbovalnih težkoČah. posebno srlede zelena in premoga. Pravi, da je notranji poloŽaf države utrjen m apelira na vse stranke, da bi med delavcf SfriH propagando za inten-zivnejše delo in da bi se zmanjša! konzum. (Odobravanje v vsej zbor-nid, izvzemši ekstremne socialtste} Donls iz Gradca. (Nemiri in klerikalna banka.) Sila uči moliti, je stari nemški pregovor. Moderno navajan pa se glasi: sila uči revoltirati. Zivljenske prilike v Avstriji so res straSne. Na dva dni dobi odrasla oseba en četn hlebca, ki ga Iahko za zajtrk poieš prvi dan. Meso se razdeljitje. In sicer enkrat na teden, vsako soboto, dobi oseba 15 dek govedine. To je le pravica na papirju, zadnji teden nišo do-biH ničesar, imeli so brezmesni teden. Ko je kazalo, da se ponovi brez-mesni teden, se je dvUmilo lačno ljudstvo, delavci so nehali delati Iz* vedeli so, da je na postaji 7 vagonov mesnine. Bili so oštri nastopi v de-zelnem dvorcu In vladni palači« dela-la se je škoda in deželnega sve to val-ca Maholda, soclalista r>o barvi, so se takozvani neodgovorni elementi četo dejansko lorlii. Meso drobnice. pred vsem preSIčfe se prodajo prosto na tnrn. Stane oa 1 kg prasetine 132 kron, 1 k* sveže slanine pa 160 K. V okolici Cmureka je vlada zaitkazala. I da morajo kmetje oddati živino za Javno prehrano. Km«t ima malo jfmisla za javne potrebe, ker pra kle« rikafei povsod orientirajo proti me-scanom. Kmetje so se unrli. oboroŽe-n! s puSkami in strojnimi puškami so zajeli 100 orožnikov ter iih držali en dan zaprte. Udali so se, ko se jim Je grozilo, da pokličejo jugoslovanska vojake. Teh se boje ćelo klerikalni štajerski kinetje, ki ro na meji odlični tihotapci In verižniki. Orožnike so morali prositi odmiščanja zaradi lepšega. Ljudje so klerilcalnega blagoslova Jn socialistične nezmožnosti siti. Pametni socialisti nimajo več potrebne veljave, ker so predolgo dali povoričiti raznim m^adeničem z neuležano teorijo, kakor jih morate hidi v Ljubljani Drenasati. Upati je, da izprej?leda delavstvo, ko vidi, da ti nere$ni izroeliancki znajo le pođi-raii, ne pa voditi in upravljati. Dne 18. marca je bfl v Gradca nstanovni zbor za novo banko »Stel-risehe Bank«. Imela bo 30 milijonov kanitafa. Duševna očeta sta klerikal-ca deželni jsrlavar dr. Rintelen in nje-jtov namestnik. V Oradcu pravdo, da bo bačka poklicana flrpflrtirri - *tev* **• ______________________________,_____________ .SLOVENSKI NAROD«, 4m 31. «wca IWg_________________....... Strm 3. kupčOe, ki Jih dela đežela tartdl aprovizacije. To je sedaj tako v cvc-tu. V ustanovnem poročilu pa se čita, da hoće biti banka arijska (proti-semitska) m pa štajerska. Na občnem zbor« banke je bilo samo šest gro-fov. en knez, trlje baroni in ena ba-ronica. Podjetje je »originalno« klerikalno. Koliko je tem Budem za ljudstvo, kaže udeležba na zboru. V od-beru Je tuđi bivši ftnančnl minfster Sumpeter. kateri Je posta! odkrit kle-rikalec. Socialisti jra uazivajo kulturni bolJševiV z akademicmm gradom. Interesantno ??, da >Abeiterzeitting« oštro kritizira sodelovanje deželnesra fflavarja. nje^ovesra namestnika ter aktivnegra vseučifiškeira profesor* ▼ novi banki. List pravi: »Doftojbost te meada v Kraških \ roirfh oanarla. slcer t*Č ne bi bilo nio*oce. đa bi vodila deiehri tlavar in nlecov namest-niv banko, kf ho*e delatt kuDČfte s đežefe. Deželn! glavar Je naivliU uradnlk dežefe, Sef uoravc ttt postane (dobro plaćani!) upravni sretnik banka V katerlh rokah je uorava de» žele. ako delajo najvlifl uradnlkl Kupcfie z deželo.« Dnevne oesti. V LmbUani. 30. mama. /O9/> I — J^ovratek đe3f. predvodnika dr, Brejca iz Beograda, Predeednik dežel. vlsde za Slovenijo g. dr. Brejc se \* reeraj vrnil iz Bectrradft v Ljubljano. V čerrtek, 25. t. m je bi! na dvoru za-T>rieežen. potem pa sprejet v polurni i avdijenci od Nj. Vis. prestoloiiosleđn!-ka regenta Aleksandra, ki se je živo zanima! za razmere v Sloveniji. Od Nj. Visočanstva je pooblaščen objaviti, di c-e bodo v najkrajšem ča^u resile pro^š t»je za sprejem bivših avstro-ogrrskih osstnikov v jugoslovensko armađo, in ^glasati, da v edinstveni jugosloven- Igki armadi niti pri častnikih, niti pri moštvu ne sme biti nohene razlike med 5rbi, Hrvati in Slovenci — Vo Av^triii in Habsburžanfh pretakajo erenke -olzc! Na katoliškem ^hodu na Drmaju je irael baron Franc Walterpkirchen velik qr«'vor. ki je izvedi v tole tožbo: »Vedno so nam pra- • ili: DvanBJst* ara ie tu. Na tem kato U^kem fthodn pa moram primati, da je t? nxa 7/č odbila m da na* ni našle, ^a-^stno ori pravilnih, ne dovol"1* oboro-^enih. Naša velika fknpna lomovina, katere smo se oklepaJi » vsemi ži*i v.im svojega .*rea, j> razpadla, ko je podlegla v jnna^kem odporu proti ce- • inu ?&vefu ljutih srvTflžnikov. Pobož do, veetno in slavno dinastijo so iz-_rnali iz rodne njene cnidc. Ne čudim *e, da so peklenske sile za.-ledovale z t rnijiute;j§Iin sovraštvom to državo ki je bila kljub vsemu zavetišče kršo^n&ke hulturo in ki jo še v toj svetovni vojni odbila vzhodno barbarstvo od krfičan--i:? ?cn^-'-nrr icr ^iM'.-i to kulturo, ne fu^im se, da so hoteli vniciti to dinji-stifo' katere uraded* oo si izbrali križ ?ft. ^ezlo in ki ee je še na predvečer Trojepra padca Dosvetila evharif*tienenni •'veličnriu. česar do d»»nee svet §e ni vHel. Toda Čudim pa se, da -3e drzneio neso slavno sedemstoletno zsrodovino »'tHvati « posmehoii, r lažio in pbre--'ovflnjem, obmetavati 7 gnojnico in jo vlačiti t blato. Ne srne ne več peti pe-?om o Andrefn Hoferjti, ne srne se ij^ra-ii Rađeckega koračnica, nihče vec si oe .•\ou f>eri n«?5rr;i *> r>rJT>cu EvseciT, Havd- nn so pr^povedali In pesnika - knen ^ehillena so konfiscirali.. .•: Tako t"5i m lama avstriiski ari*»tokrat in to?i iebele solre za dneve, ki so bili. Av- -tri]o in TTa.r">sfi!ir:" m° rrVi nar'i. kc? s*-- >• stari Avstrin pl^nenifpSi bili v?e. l'idstvo. narod pa nifc. Tođa oni č«^pi '.» pr^li za ve^no in ne povmejo jih *ec Tkitf potoki \Valterskin-Lnovih Ti»l^a. — DrnStva opozarjamo na avojc-•«^no objavo oredcIJtev vseh Ijubljcn-*kib dnevnikov, da se sprejem&jo in ob-iavljajo društveno veeti, tičoce se dni-^tvenih DrirediteT*. samo ako so opremljene s koTkom »Oruitva jncoslov. no-\4nariev«. To velja za vsa društva, ia-*zeta so le nr.rodno obra.mbn«. buira-aifcvrna in kulturna društva. Zato za-oadejo nredni^kenm košu brez izjeme v«i đonlsi o društvenih prireditvah, ki i?o kolkovani. To v veđnost in ravnanje vsem onim' ki so nam v z&dnjtem '•zsm T>o«lali v objavo porobila o rt»K-Vih ođboTOvib «eiah. obenih rborih in imštvenih ve^elicaK. — V Spižu in Oravi. (Zips - A/-?&) se ima v kratkem vršiti ljudsko 'lasovanje o končni pripadnosti teh no-vraiin. Osebe, ki so doma iz teh krajev, :n id imaio tn gla^ovalno pravico, naj ' nj prijavi jo i;esT<:oslova?kim oblastem ! n jim sporome svoje osebne podatke. Potovalni stroški v plebiscilno ozemlje iii vse izdatke za prehrano ves ca*». do--Jer se bodo dotičniki mndili doma ra- ' li plebiscita, se dotičnim osebam ševe* da povirilo. ' — PodaliSane po^toice. Pover- ] ieništvo za uk in bogočastje je k ve- \ iikonočnim počitnicam dodalo pone- . (ieliek in torck 29. in 30. marca, o \ nožicu se je dodal 3. in 5. januar. Ce \ e že podaljšajo počftnice, bi bilo 1 ^rimernejše, da se dodajo tam, kjer i fe manj prostih dn! od praznfkov, da J otroci lahko nemoteno prebijejo praznike pri starših zlastt pri seda- J njih nrometnlh razmerah. Torej o 3 božicu bi se naj dodali dnevi pred \ Pra7niki^ o velik! nočf pa po praz- < nikih. j — Srebrni tentur. FinanSni mini^t^r t je v mnoejo oetrejšf obliki ponovil t»v t '•cdbo o izvozu Brebrnejara kovinekejra t f^narja iz države. Ijbvob ie absolutno ] prepovedan Kdor bi ravnal nafiprotao. t tomu se vzaroe denar ob meji na korist V državne blagajne in ražen tega bo vsak I ^o^nik kaznovaa po čiena 100 flnan« ^nega zakona sa leto 1913* i — Centara fibnor. KrimtnaHetlka % k poslednji č&s spoznala, đa Mn*j«» ki- r teraato^rafi mno^o slabe^a vpliva na j duševni raavoj otrok. Zato je po v»«ni 2 bitumeni itretn uvedena eenzim M- J ^ov. Kadar strokovnjakl ngotoviio, da I film nima slabih posledie sa otroke. Je I n šijo za pre&ojo filinov bođo sese fe vr5il v gradu grofa Sa-h-irifn in gt% je sprtno vodil $e. ravna teli $trekeli. Na pozdravni Rovor rav-i-.nlelja ^trek'ji povzel je besedo domaćin raztofana^il ranjen shođa iu JugoslovansVe Matice. V tom zrni-Ju ^o zhranemu narodu, ki sa Te bilo obranoga do 800, š« na-vdušeno govorili gg. K>der. dr. Zavr-rik. CeTkveniTc, ^pauger. Po g/ Kodru predlasrane resolncije so bile soglasn:> florejete. Pred uhodom zape! jie peveki sbor primarno pesero^ krkor tiuli med eovorom ravnatelja Streklja in ebod za-ključil z >I^epo n;i^> domovinoc. Prek-murci so z zanimanjem sledili govornikom. ?s T>oseT>nini z^jiiman.iem pa naši lepi pe^mi. Vrle naše narodne ženske pa so pred zborovanjem in po istem nridno prodavale cvetke in nabrale za -Ta£o^Tov*n-Tro c^+i--» ^o ^OO K. K Tnsroslovnn«1'! Mptici je pristopilo do 50 članov. Prvo to javno zborovanje r *fn~ski Sobnti Je uspelo nad vse častno. — V 8evnfri ie v zadnji soji obein-skeea odbora dne 25. marca t. 1. odsto-ril žnpan sr. Ludovik Smole, kateremu je odbor soglasroo izrekel zahvalo in nriznanje za n.iecrovo požrtvovalno in skrbno po?solovanie. Županptr-o ie pre-vze! I. obS. svetovalec. naduSitelj g. Jc«ip MeJicek. Obenem se je obfinski odbor ^ahvalil eol. ravnat*u%* g. Frann Bajtu. kl ie kot vojni bejnnier 4 in Dol let opra vi jal službo obč. tajnika spretno, svesto in natančno, a je to ehižbo odtK>veđal b koncem marca, ker ae aso-pet vine v evojo domovino. — Povodom 25.!etni©e ot>«tofa trrđ-ke Fr. Stupica, veletrgovina z železni-no, sta fir. Frane Stnpica In njegova bo-proga Inna Stnpica naklonila >Glas-beni M^tiH*- y l,mh]\nvi znatno vsoto s posebnim namenom. da jo }e porabiti v Y>ri<$ JuGro^lovanskemu konservatori-jn. Naj bi »H-ovalna Lia^i^ obilo posne-malcev. Obstoj konservatorija |e v re-rl Ptuju na j glavni kolodvor ▼ LJnblfsno trsnsport j primorskih begroncev« vračajoSih se r saseđeno domovino. Tran f>ort je Stel . akoli 8 voz. Ker je momentano prevoz * zabranjen, so vozove premaknili na io- ! iezniški tir št. 14. Med vra^ajočimi *« * begnnei je bila tuđi etarka - begunka < Frančička K ran jeo, «amska, kuha- < •iea, rojena \etrx 1812 na Vrhpolju pri r ^oric!, VraCafo?? se v Miran. Đanee ob ^ 5. uri 20 minnt zjutraj je etarka ato-oiUk i« železrti^kega vo«a ter ila pod * ljega, V ^stem času bo premik»li to- a w>ve, nekateri -»ozovi eo Ili po fstera I im od smeri Dunajske ce«to. Zadeli f> 3 yh transport, vozovi eo se eilona po- t ^iaK dalje, pri tem je prl§l» stark* j ako nesrečno pod koleaa, da Je bila | akoj po>^žena in na Hcn m«4a — | nrlva- Bilo je ▼» rasmecarjei^ — yot zdiavnik dr. Dri !• nojfel oeo- T oviti »amo še «mrt. Truplo poneerecen- J1 :e fio preneali v mrtvainico pri St. « W5tofo. ._ . _ M P — Me^naroi^ part*^«. Dun%j- n te kriminalna policija Mledoje p« s ^eh glavnih evroprirfh swCih tri im&- d »rodne pustolovce* ki eo i«^T*ili v«6- r niliionnke sleparije. P«stol«rei fto? | SsgreMaii Folnegovic Marenl m ijegOTa ««na Marjeta ttr CeHiv**« « * a r t h Ervin. Najpreje m ođkrill «1^ J ^arije denamUi traaukcH neđ Zngr«- ti ^^^a T^^B^^B^^^^k 9^ ^^MA^^k ^^^^^^^B ^^^A^Mh A akih dokumentov. 8eđa| pa J* duM>k« \jolicii* odkrila veliko ponerarbo. (Hm. njena troji«4 J* »ZvmI krakrndcik tr-gOTo»T< poaeVerila I milijon 800.000 neiigođanih krott. ^____ ____ — fltiv||aa|9 mi 1^8**MieTrnšrvo PHiatelfev polj^kecri naroda v [.jubljani si je na občnem zboru dne 26. marca izvolilo ta-le odbor: dr. Fr. IleSič, pred^ednik; dr. Fr. Stele, podpredsednik; srdćna. Lida Cer-nakova, t«inica: dr. Joe. Debevec, blagajnik; odl>orniki gg.: Branimir Ko zine, Viljko Mazi, dr. Jak. Mohorifc, Al-bin Prepoluh, dr. B. Mole. Prep;ledriikt govori v imenu demokratske stranke \ zastopnik Milan KreSič, ki izraza ve* < selje, da se bo mestno zastopstvo I < kot pravi predstavitelj vsega zagreb- I j §kega prebivalstva moglo posvetiti j delu v korist celote. To radost pa j moti dejstvo, da razvaline stare pro- 7 padle habsburške monarhije mečejo j le temno senco v mestno posveto- ^ valnico. Pri minulih mestnih voli tvah ^ so postavili svojo listo ta bili izvo- c Ijeni tuđi taki elementi, ki 90 vedno J služili tujcem v borbi proti svobodi ^ našega naroda. Svojih grehov se r nišo kesali hi sedaj nameravajo tudl r v tej naši novi svobodni državi nada- j [jevati svoje razdiralno delo, kar ^ najbolje pokazuje njihov proglas, s € katerim so zahtevali zaupanje od j; dela zagrebSkih volilcev, ki je Se za- c [>stal in ni prosvetljen. Pravi: Ker s limamo opore v postavnem zakonu« n la bi se protivili verifikaciji takth c castopnikov, dajemo s tem Izraza y svojemu globokemu ogorčenju tn n jrotestu, ker mora to zastoostvo 0 tprejeti tuđi take žalostne predstavi- s elje tnjske sile v svoje kolo. To te- p avo so spremljah* oštri protesti pro- T i prisotnim nanovo izvoUenim fran- 2 covskim zastopnikom. Nato le vstal D ^ođja frankovcev dr. Prebeg, kl Je r, Irtal v rok! kos popisanoga papir]* v o hotel prečltati izjavo svojt stat- c )Ine. V vrstah komunistiCne stranke. R ned demokrati In m galerifah m« tane oglnSojoč brup, vendar pa ie Ir. Prebeg n ves fta prečltal to* avo, v katerf pravi med drugim: * »rvatska stranka prava obsofa mj« ^ Klločneje vsako poseganje Italije v , laSe kraje in na Jadransko morle ^ er vsleđ ten poctvUe mestno za* 11 topstro % zm*+ dt fton iveču I j ta odloCea protest proti temu posc-ganju s tem, da pozove celokupni sai narod« da zastavi vse svoje sile v brarabo naših pravfc v jadranskem vpraSanju. Komaj je prečital to izjavo. Je priskočil ob splošnem protestu zastopnik komunistične stranke Qla-vač ta hotel Iztrgati dr. Prebegu iz rok papir z Izjavo, kar pa je Ie - t& preprečil in spravil Izjavo v svoj žep. Nato Je zastopnik Delič (komunist) najodločneje protestira!, da so se v mestni posvetovalnici pojavili Ijudje, ki so bili prej krvniki našega naroda in ki so komunistom pripravljali vešala In ječe. Na te besede nasta-nejo zopet burni protesti proti pri* sotnim frankovskim zastopnikom. — Poročevalec dr. Đogdanovlć prečita poročilo o razpustu bivšega mestne-ga zastopstva in o razpisu novih vo-litev. Omenja, da je došlo pismo dr. Hinka Hinkovića, ki je izvoljeti kot kandidat Hrvatske zajednice, v ka-terem le - ta pravi, da ne more spre-jeti svojega mandata, ker mu ni ma-goče položiti prisege brez pridržk^ Ako bi se navedbe dr. Hinkovića uvaževale, bi se moral mesto njega pozvati kandidat Hrvatske zajednice dr. Lav Mazzura. V imenu komunistične stranke Izjavlja zastopnik De- Ilć, đa ne more sprejeti odpovedf dr. Hinkovića in pravi: Ako tudl smo» mi najodločnejšl republikanci* veo-dar podajemo izjavo in hoćemo za-* dostitl predpisom, kl se zahtevajo« od nas kot mestnih odbornikov ter borno zadostili tudl formalnosti za-* stopniške prisege, ker nas je, kakorj se pravi« poslal semkaj narod in hen čemo izvrSevati svoje odborniSke dolžnosti. Dr. Hinković mora tuđi kot republikanec delati tako in spre~« jeti konsekvence. Temu razlaganju se je pridnižil tuđi zastopnik WHder (demokrat). O tem je govorilo §e( već govornikov, nakar je vladni po-» verjenik dal na glasovanje predlog: poročevalčev. Za poročevalčev pred« log so glasovali zastopniki Hrvatske zajednice, Hrvatske pučke stranke in zionisti. Proti pa so glasovali ČlanJ komunistične stranke, hrvatske stranke prava, demokratske stranke ter dr. Politeo in Jura] Bukšeg, torej 19 proti 33. Vladni poverjenik dr. Ooglia ugotovi, da je s tem sprejel predlog zastopnika Delića. NatoT preide zbornica na dnevni red. Prf končanem dnevnem redu je bila seja zaključena ter se je občinski svet mirno razšel. flalnoDeiša noraflla. ZASEZEN ĐENAR ZA BOLJSE- VIŠKO PROPAGANDO V JUGO- SLAVIJL Variava, 29. marca. V ekspres-nem vlaku Varšava - Pariz so konfiscirali na postaji Osviećin velika vsote denarja, ki so bile skrite v za-bojčkih pod osebnimi vagoni. Ko ss zabojčke odprli, so našli v njih 250 tisoč dolarjev, 250.000 lir, 200.000 nemških mark ta 200.000 poljskih mark. Ugotovllo se je, da Je bfl ta denar namenjen za revolucijonarno propagando v Južni Evropi, pred« ▼sem v JugoslavUL NAŠI DIPLOMATSKI IN KONZU-LARNI ZASTOPNIKI. * LDU Beograd« 29. marca. Pres-biro objavlja uradno. Ministrstvo za zunanje stvari lavlja v zvez! z odlo-čitvijo zavezniških in pridruženih držav na mirovni konferenci v Parizu: Kr. vlada je sklenila. da obnovi diplomat stike z nemško republiko, in je imenovala za opravnika posla-ništva kraljestva SHS v Berlinu z. Rajka Vintroviča, ravnatelja L razreda konzularno-trgovskega oddelka y minlstrstvu za zunanje stvari, ki ima čin poslanika II. razreda. Oprav-nik bo v najkrajSem času odpotoval na svoje mesto. LDU Beograd, 29. marca. Pres-biro objavlja trrađno: Ministrstvo za zunanje stvari daje v vednost intere*-siranim: I. Do sedaj so bila izdana načelna dovoljenja za otvoritev na-stopnlh inozemskih konzulatov na ozemlju našega kraljestva: 1. Orški v Skoplju, 2. Franciji v Zagrebu ta Skoplju. 3. Arudiji v Zagrebu, 4. špa-nlji v Beofiradn, 5. čehoslovnški v Beogradu in Sarajevu, 6. Nizozemski v Beogradu In Zagrebu. TT. Dala so se začasna dovoljenja za poslovanje nastopnlm inozemskim konzulatom: 1. Belgiji v Beogradu in Nišu, 2. Frand$ v Negotinu (konzularna agencija). 3. Poljski v Sarajevu. 4, Svici v Beogradu, 5. Nizozemski v Sarajevu, 6. Rusi]! v Zagrebu, 7. Italiji v Ljubljani (konzularna agenci-la). TTT. Da!a 5;o se definitivna dovoljenja za poslovanje nastopnlm Inozemskim konzulatom: 1. Angiiji v Beogradu fn Skoniui, (vicekonzulat), ?. Zedinjenim drža\ram v Beogradu. \ Rusiji v Beogradu (vlcekonzulat), Službeno: Od mlnistrstva za zunanje stvari 29. marca 1920, Beograd. V zadnjem času so se mnogi posa-Tiezniki in posamezne korporacije -»bračale do Inozemskih misij v kra-jestvu s proSnjami in zahtevamL da ; >i se v nekaterih krajih na naSem J >zemlju ustanovili inozemski konzu- ( ati. Ministrstvo za zunanje stvari >pozarja na neumestnost takega po-ttoDanfa, ker se s tem ne samo tuje nisijejcaterim moramo kot domačlnl )osvečati vso pozornost, spravljajo } r neprijeten položaj, temveč to tuđi ( i! pristojna pot. Nove konzularne i Masti tujih držav v našem kralje- ' itvti se morejo ustanavljati samo po »redhodnem odobrenju minJstrstva :n zunanje stvari ki mora spora- 1 »mino z drmriml našimi oblastmi ►resođltl ali je v kakem kraht z oslom na trgovske odnošaje naše držale potreben tuj konzulat Uradno: : )d mfnistrstva za zunanje stvari 29. j aarca 1920, Beoffrad. '. ItBKA NEODVISNA HRVATA! ( Rak% 99. mm. £• toč tednov •o j Tužile po mtmtm Te^CI, đa se bo Roka cmeeiB tega nmet proglasila ta ne- đvfcmo mmbMko, Ta vesti so se na to 1 stTođaJn« etnud veHiio đementiraK j «-nđar p* ja na *o*wrietih mnom> i^»- 2 icc DeJ«tvo je> jto •» vrle wm& D* Aj^ « p^edeedmkomc De A:f*bria6m na etrf strani Jn med narodn'ni svetom (Consl^ p!io Nazionale) nepro^faao poavetova^ nja, ki se nanašajo na preokret v stali-*] &ća italijazvke vlade -jl^de ja-dranakegaj \*prašanta. Tz popoli«om& saaesljiT«)^1 vira »e latrjoje, ča s© je izvršilnl od^ l***r Narodnoga sveta ie popolnoma sprijaBnil z idejo, da -c promaši Reka tu. neodvisno državo. S to proelasUvii* je računati že v n*jkra$šem Času. WILSOVOVA KANDIDATURA! LDU. Pariz, 29. marca. (DKU.) Kar tor porooajo iz Wa4iin?fona# je ▼ jj-I»rci'.ODtaci}f!;i zborni i govornik demokratske stranke ob živahnem pritrj«va-r.ju svojih tovarišov vf-ra*al pnedseđ-Dika Wilsono, ali namerava kandidii-ati-t-etjic za pređscdništvo. Dostavil ja, d*j bi stranka ne dovolihi trikratne obncK viive predaedništva. Poročevaleo lista >}:Icho de Parišz javlja, da so se vodt-i te)jl demokratske ?tranke združili, *k* ouemogočijlo kandidaturo "\VilsouovirK POIiJSKA IN SOVJET. LtDU. Moskva* 29. marca. (ĐKU.J Na mirovno ponudbo sovjetske vlade ft* odgovoiila poljska vlada, da je pri-] pravljena poslati avaje zastopnike dntf 30. aprila v meato Boryslaw. Izpred sodlšCa. — Nemški aristokrat Schmid»-Zar bierow pred sođiščem. Danes, 30. ta c^ 10. uri 50 minut se je prifiela preii lJDblianslkm deželnđiu sodišSem glavna^ razprava proti Fi'i«Jic^m Sehmiđt-Za- • bierowD* rojenenm v Volovski, uradnf kit aprovisaci3ske$& urada pri nem*? škem konaulatn v Trsta. Obtoien j*', pregre^ka po § 104. srb. kas. »ak^ k«! jo dne 18. t. m. na Verdn "*b priliki re* vizije potnih liMT>rr r&^žaHl jugoslo* veu&kega vojaka — rojerega Srba — %t beeedarci: -OParla italia*>, moćna!« OS-teženeo dejanje priznava. Pri5a pr+-^J^j.nik finrnfine straže Fianc 8ul po*-trdl. da je vojak zpIo vlinđno nastoy)il proti nerojskemn aristoJcratu, 8ohmidt-Zabierow je bil ob^ojen na pet đni sa-pora. ~ Prvomestnik, dvoral svetnlfc Re|^a11y po pročitani rarsođbl: >Gospođ državni pravdnik?« — Državni pr&vđ-rik. dvonii avetnik Bežok: >Se prt toiimf< — Ker je ->btof«»nec inozemec^ mu sodišče ni te izrooilo potnih doka* raentov, dokler ne resi pritoibe vifife deželno Bodišče. HproolzacQfl. '^r Telečjo meso. Vnovčevalnloa 4» ^iVino in m-ist ie razdelifo sledečim m«-sarjem: škrianeo ,TVtoik, Rihtar, K&-steiic, Mariir. licm. >'utija Hop. Lebin. Javornik, Cua&k, ĐolsdČar» Prime, Kocv jan, Bizilj, Ivan JaneaiC, Cernivec, CVvirk. Janeš. I ran Zafc, Bre«lf CeAet Xovak. Ahlin, Zupapčit Zagmeistfr, Siska in Seljan, vaakemu po dva teleia, kojih meso ee bo prodafalo v sredo dne Hl. rasv^a 1920. Kilogram ^aAnje^a ma*'* f-'i.'s pTiPAčfto velja 19 K. ksr sprednj«j?fc mesa s prikiado 18 K. Vaaka stranica đcbl največ 1 kg raeaa. Polzuedbe. — Iagvfcila se je 13. t m. 08 tmpv naleljstva policije do sodmjskih sopo-ror svota 40.000 K. Pošten najditclj n«j odda svoto proti dobri nagradi v na-tem npravni^tvn. Glavni urednik: Rasto Pustotlemšelr. Odgovorni urednik: ________Božidar Vodeb.________ Ste prereč občutljfrl ta mn$ frak? Vsakovrstne bolečine se takof X)javHajo? Slabost? Oj, kako to ubkv tajejo bolečine In utrjulejo telo masa-, Ke s Fellerlevim pravim Elra - fluidom!; 5 đvojnatfh ali 2 veliki Specijalni ste-tlenfci 36 K. Potreboralf b§ odvil«joC% Modte >krepć«joee sredstvo? Posluiite se b; PeUerjevih pravih Elza - krogljic, 6 EkatUlc 18 K. Omot in poštnina do-lebej, a naiceneje. — E«m V. Mm a^^^Mta^K ^^^^^m_ H^^^^tav IM ^HSL fl^^^ ^^^^^ ^^^^ ^^^BP' JSLJ^^H—55* Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*. 4— 81. —a 1MO. .„-.,• _________________Hev. 73. niski saii se prodaja 5 i ooTđ0 780 1, 4 a 300 !, 1 & 200 litr Polzvc pri Anončnem zavodu DRAGO BESE-LJAK, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 OM loziftfe se proda. Več v trgovini Iva ŠiJer, Kongresni trg «. 6. 2359 IVlftUnttn za iedno d!ctc od 6 g0«"™ ! lljVIVj&a jedno od 3 podina koja govori hrvatski, francuski i njemački traži se. Reflektira se samo na bolju osebu Ponude na ravnatelja 0. Jeliiae-fcu, Zigreb, BoSkOTićevi ulica 411 2349 ttuAtma ffi zdrava poštena varuhinja IW]M «8 k 2 leti stari deklici. -Prednost ima, ki je zmožna več jezikov, tuđi neraškega. Poizve se v Izubijani, Poijanska cesta 55. i 361 imtotom jfiiiiaaiHeiieBta ko- mwM Ponudbe na Kendovo graščin-51831. sko upraviteljstvo, Bled. 2299 Predam dva lepa vhoka liela konja lipičanca, v starosti 8 let. Cena po do~ govoru. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. Meblovano sobo ^sftssr & piši pod »Praga 2263* na upravništvo Slovenskega Naroda. 2263 Wi mili flomeiB inriEEf ssj ~ reloletno dobo proti dobri plači Franc Pust tcsaretl nojster. LjnOllaaa. 2253 liad soiideo UM ^"ta* na uprav. Slov. Nar. pod ,.Miađ tastoifc Z306\ 2308 komptoristinja) kateri je zmoŽen slo« 'venskega \n nemškega jezika in stroje- pisja. Pismene ponudbe naj se pošlje-•jo na Jugoslovansko industrijo olja in barv v Dolu pri Ljubljani. 2319 Strojepiska in stenegraflnia," noma nemškega in slovenskega jezika, se sprejme tako;. Ponudbe s sliko In navedbo Željene plače pod N. A. U. na Anončno ekspedicijo, Al. MateliC, Ljubljana, Kongresni trg 3. I. nad. 2306 Sa se takoj vrt stroj Sftšš noma kompletcn z visokostojetim stabilnim kotlom 3 m visok, tO cm debel, 15 ktnjskih sit ter do 7 in pol atmos-fer. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 2252_______________ ĐnHon hhfior vaien vse£a kraetskega rUSlBU DUPtl, dela, trezen in zane-'sljiv, dobi stalno službo blizo Ljubljane. Oskrba v hiši. Sprejme se tuđi ženska vajena vsega dela na polju in pri živini. Naslov povc upravništvo 'Slovenskega Naroda. 2266 Ifirita pta JM*T sa*1 sortirana, ie dobiti pii M J- Jferatn« Maribor, Ooapoaka ni. 5 8. 2317 Rčem rznnenega Miicitaturja. Vstop čim preje. Odvetnlk dr. Ha-jpoc, Maribor,_____________ 2340 tfhtfhialta dobro izvežbana v trgov. nl'tldjdlMl, z meSanim blagom, starej-sa moč, se sprejme takoj pri J. Mnđicn! t Hori vui pri feketa. 2338 TteIb se ifalinaSa pmtioika že^ezarske struke. Nastup odmah. Reflektira se samo na stalne in sposobne starije sile. Kranjska tvornica željezne i bravarske robe u Kamniku. 2348 fiimuniba Tražimo tri vrstna činovni-UuDlDlKfi. ka iz žeijeznarske struke, podpuno samostalni radnici, koji su u tvorničkim poduzećima bili. Ponude na Kranjsku tvornicu terene 1 tora* ▼arske robe u Kamnlfco. ^347 PiafAilai hiliaH dobro obranjen; na-rtuiIflO3| DHlClO, slov: Josip Dntfko*lć, Slovenji Orađco 2337 Kranjske ali Koroške, ki želi zameno na mirno postajo v okraju Celje, naj se javi dođ „P. G. 2336'1 na uprav. Slovenskega Naroda._____________2336 tlniiamilnd znamke .Zeis" 6><, malo U21]IluyK!D rabljen, je naprodaj. Ponudbe z navedbo cene na upravniStvo SI. ftaroda pod ,,?■ C, Ž83ga. 2335 1« kralia Petra v velikosti 47X65 cm priporoča lUna teiipa i Liiiaoi. .Cena v trdem ovoju po pošti K. 1§ Prola » Mini ]iiOu a* (hrast), servis in kuhinjska oprava. — Kje, pove upravnlttvo Slovtaskega Naroda. 2325 liniff Majg dobelost od 19 cm, LtflVC HIUR, naprej, po zmožaosti suhe, kupi ReftTC * Kaap. IJaMiaaa Kalodforska ni U SI. 2328 Preda se emafttnpn Mii A lom na Korošktm. V hiši se ruha ta gostilna z inventarjem, vrtom in feozd. Natančna pojasnila se dobe v Sp. ^JSki Jernejeva cesta 50. 2)30 19'OBir za P°sebno ^in0 mehanično lOituCl, stroko se tako i snrejme Tbt Rex Co, LJnbljaaa, Oradi&če 10. 2331 Dltalli ftrti amerikan-kega sistema, rliOlBl Silili komai rabljen, znamke The Fox, se proda. KHaeat. Dalaatiaova ■lica 10. IL niđstr. 23J3 im Wnmm issTdSSi nm ■•. Petn msU 7«. 2334 Pula si urafflBfm Kje. pove upravniStvo Slovenske pa Naroda. ?35r> IfimiiB wiln ali fcffn v LJub'iani» Celju IMiPlm f 110 911 UŠI ali Mariboru -Pozoji z navedbo cene pod .TiUJinJe pUCilo 2345" na upravništvo Sloverske-ga Naroda. 2345 Kanim misestvo ali nlemststvo v Sloveniji, eventualno kakšno to vam o Na zahtevo plaćam v tu\i valuti. Ponudbe pod »Reien kipec 3340" na nm. Slovenskega Naroda_____________2346 Kopirna stislalaica £XZA™ ponudniku. Na ogled v srtdo od 9—12 ure Gradišće 8/11. desno. 2351 Proda je stojele ogledali '/UK slov pove upravništvo Slovenske«« Naroda. 2352 VllflVa z dvema otrokoma ište dela. fUUlD Razume se v kuhinji, v sobah ter tuđi na polju. Sinkovic, a. Ikmžile var A Baamp., fctaaHaaa, WoUovasO. 11. 2364 Tntiiifdfft " l^tudi^davaaTTSa UCljCiuKl, službe. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 2368 Kfofiar M spiejme tako| v kliu^vni-ULERl carsko obrt. If ai Sckancr, Zalcc. 2370 Vnifli večje količine na vagone: jelo-RnplB ve deske. materijal (gradja), tate, kolje za vinograde, apno, oglje in pla* čatn najviije cene. Ponudbe pod Tla-dlsalr Itkov, Siapar9 (Vajvo^Jaa). 2260 Kiii 9 SiaTiiiiiirp^r ti tančnim ropisom m ceno na .Impel* RrekM trg 10. LJaktjaaa. 2023 Flkllffik granora In grah »e dobi naj-LBOlILci* ceneje in nafbolte v rrpo- vlmi s semeni Savar h Kaajp. Mvbttaaa, WatSava mu im. 2i3i Hllfirail kala 9 prtklopnim voztčkom RUlBlflU IDU v dobrem stanju na 2 cilindra, 7 HP, se po ugodni ceni proda ali pa ramenja za manjSega. Poizve se na Vrhniki St. 128. 2293 Rigii lintaa w (tttarla) c?^ 1.—4. mesca Ponudbe pod ,Tieir/»lo* na uprav. Slov. Naroda. 2310 Ye*Ji ufarafiln dralba tafejat iMiKga BnMka. V tej stroki izve£bani imajo prednost. Ponudbe z opisom đosedanjega službovanja ter z navedbo zahtevkov |e nasloviti na poštnl predal 4, Ljubljana. lenslii! detovodja pfi pradnji čest. Sposobnost sem si pridobil v vefietni praksi pri gradnji čest in pri đelih sradatočin v to sti oko Ponudbe pod »DelOTOtf ja/2369* Lož, poStno ležeče. 2369 Rodltelli! 28 leten drž. uradnlk se želi radi ude* k2be pri večjem podjetju seznaniti z naobraženo gđ€ (do 25 let) z večjitn rremoženjem v svrho ženitve. Tajnost zajamčena ! Prosi se obsiren in_ podro-ben dopis s sliko pod .?esaa/233t" nn uprav. Slov. Naroda,. 2339 Kupim đve prodaialni mizi (padel) 3 — 4 mtr. delgi. 0«val« D«b«i«, L|akliaaa. •v. Jakoba Iraj •. 2353 |4t Prodajama jA II velike iiSu II II bntakln! II I^B VpraSanja na postni Um m^^L predal 31. ^BM Iščese taaesljiv preiemalec, strokovnfaJi v industriji s trdiai lesom, ofenjea, kl se dobro sporna v Hrvatski ia Slavoniji Pogoii: prosto stanovanje i 1 orafom vrta la K 2000. — meseCae plate. Po-nndbe aa uprav. Slov. Naioda pod .EiMmUEC/ttta«.__________________ Trgouec v vseh trgovskih strokih, tuđi v vinski kupćijl isvežban, slov. in nemile jezika zmolen, želi vstopitl v dobro Idofa trgovino kot drutabnik ter se ude I eliti fnancialao in osebno. Tuđi bi prev-zel samostojno vodstvo dobro tdoče trgovine. Naslov pove upraf. Slov. Naroda. 2332 Vinara Fiai Jibnc JaAa. Imlfo. priperoča pristna ralate la kala wlaa po ugodni dnevni ceni 511 Staro železo plaćala po aalvttllH ctaak rr. itaplaai trsjovina * tmfvmimm v B4«fM|awM. 2258 Hfla đvonadstropna, nova, ob glavni cesti v Spodnji ŠiSkt, sa aroaa. Pripravna |c tttdi za kakSno obrt. VeC se poixve ■a Ilaoak tit. g?60 »au kontoristka, rmožna strojepisja, se takoj sprej-me. Ponudbe pod »Jogo* na Anončno Ekspedicijo, Al. Matelič, Ljub-Ijana. _____________________2304 Proda se: blagajna (VVertheim) St. 3» omara za led, konska oprava za jezo t sedlom, kineski servis in srebrno namizno oro-dje. Naslov pove Anonfnl zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 2302 a^a ■flAaaMBhaava^A sW s^sa^aa^aflMBalBa^ffatt Dr. Milan Dan. Oteli Kaaaiafa Maklce al. 1- TaL 1UI Korespondiia srpski, nemački I madjar- {arskL Kancelarisko vreme £—12 pre, 2—6 popodne. Matamate vlaatallaatv* .afakava prodaja pata« tavaa paaatftoaao iratka oko 600 hl vino, 10 hl ŠIJI- vovice. 29 hl komeve zz nkilc. za Ponude imadu se do dne 15. travnja 1920, u 10 sati prije podne podnesti ravnateljstvu biskupskog vlastelinstva u Djakovu. Prodajni uvjeti mogu se uvidjeti u centralnom vi. uredu. 2245 KONJAK ::: Pri slabosti vsted starosti« težkočah v! lelodcn. pešanjs moei* je I star vinski konjak pravo življenje vzbujajote sredstvo. Dve potHtrski steklentd po§Ije s zabojem vred kot zaporno blago za 80 K MBUfil veleposestnik, grsd Oollč KITIt pri Konjicah, ŠUjertko 12^0 ^^^^ Veletrgovina ^^^= P. Teslić i drug, Sisak KUPUJE I PRODAJE: mJeSovitu robu, vino, žestoka pića i žestu, žito, surovine, gradj vni materijal, ugljen, kemičke i tehničke proizvode, manufakturnu robu i stoku. SAMO NA VELIKO r 2038 ^aaaa^ —_- -m so večje partije gumijevih cevi ^^^^ ^^. ^t ■ ^-^ v raznih dimenzijah in plošč s ■ ■ d^^^ ^P ■ a^^am platnenim in bakrenim vložkom, ^JU^IPS azbest v Plo^>h in vrvicah, ■aw ^a^r ^mw W ^aaV manganisol, volnati, crni in beli izolirni trakovi, pasovi iz kamdne dlake r raznih širinah, kolofo-nija in več V7st drugih tehničnih prtdmctov. Ljubljana Kolodvorska lit 31, dvoriiUe; „ALKO" veletrgovimi ftganja* <■*■**■ m o- «■ LfaMlaaa, (KaliitD taU tatarark. 131, Velika zaloga slivovke, tropinovca, brlnjevca, ruma, konjaka in liker-je v po najnižjih cenah. Pri odjeniu celih vagonov izjemne cene I aa^^a^^^F ^B^^B^s^^s^^BJHB^^s^ ^s^^^^f ^Bs^saa^msaa B I NAD KNIIflftDNH »"■um.m-I 8 pCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX9CK|| ||$weže_,Mira'|| M * omotih od kg, yi K kavo, modro 9«Hco Wl K iiaice, ivepto, Hl E korimo, oves. Si B moko vi V ia ortde mdjske pieiivođe ter plodine prađtja]o um* SI S ■• nHN po tmemlh ceaab £91 x OurnU, GjivK, A Pitarović Pl ft lagrafc, Srln|«mc 19, Jđ a^ai l^ahaa^aAajaja^BaaAaV^Bia> ^bTbSbWbVaa^aj A^a^a ^&^*M aa^aa^ ^Baak aTVa^l sjj a« V^WvM*l^vW ABaHlBsHa* ■!• VSaV ^s^Br^^^alBL S ^sH K I--------------..... XBJ K —^—————• trn B«xxaacM3eacacxaeseMM3cač3eseaeacaoe51 ^^^^^^^^^^^^^^^^B^^5^^^^^^s^^^^^a^Bi^^^^^^^^^^^^^^^^^BBHBflBs^HB^avB*BHB^BiBaaaBiBaaBaapBpB^BjBaaaaa