MARIBORSKI Cena 1 Din VFfFBlVIK’ w Ali^ 111. Uredništvo In upravni Mertber, Ooepoak« ul. 11 / Telefon uredništva 3440, upnve 1*8« Izhaja razen nedelje In praznikov veak dan ob 16. uri / Velja meaeBno preje man v upravi »H po pošti 10 Din. doetavljen na dom 13 Din / Oglasi po ceniku t Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani / Poštni čekovni račun št 11400 99 •JUTRA’ Prvi nemški poizkus za revizijo meja ZAHTEVA po novem plebiscitu v eupenu in malmediju. S svojimi zahtevami po reviziji mirov-pogodb se razvija nemška zunanja jetika po točno določenem programu, pjprej so prišle na vrsto reparacije, za roni določbe o oborožitvi, tem pa bodo nit-t za^eve po reviziji meja in vrle m k°l°nij. Da se osvobodi reparacij, Nemčija započela trmasto borbo, ka-ro ie izvojevala v Lozani do nenavad-ugodne zmage. Prav na isti način in trtiri?^0 neizprosno trmoglavostjo se ornvi* a* za priznanie pravice do ob-j znve in zato si prav lahko predstav-kako bo vodila akcijo za svoje s . inie revizionistične zahteve. Doslej q pri zahtevah o spremembi meja ' Sevala večinoma le na svoje vzhod-veJUkrajine ob Poljski. Govorila je naj-t, c o potrebi odstranitve poljskega ko-rev°.r'a' o priključitvi Gdanskega ter o j, >ziji vseh ostalih nemško-poljskih me-j' 1^ri omenjanju mej napram Franciji n, l!a dosti bolj skromna, dočim onih ytn Belgiji skoraj ni omenjala. #0v za^njem Casu pa se zaliteve Papeži® vlade vedno boli Širijo in precizi-. v Berlinu se govori zopet o Alza-* » Loreni, in te dni sta presenetila dva zaporedna dogodka, ki doka-^ da streme Nemci tudi po spre- j --u, nemško-belgijske meje. rri nu-I agitaciji se razglašajo sploh nače-(jQ “da Nemčija ne bo mirovala, dokler ne ^nobenega Nemca več izven Nemčije«, ihiro 'e *ore^ z Belgijo? versajski pogodbi in po 'sporazumu v Loška Vta ®^a Belgiji prisojena prej nemila eitlu so se v Berlinu res pritožili zavir m ^vu nar°dov, toda to je pritožbo OrnJ1 °’ in Pozneje je nemška vlada s fazu °^no sklenie°ini locarnskim spo-nie tm°m Sveceeo priznala dejansko sta-ia va se odrekla Eupenu in Malmediju Šel čase- Pred nekaj dnevi je pa iz-*■ v Pariškem dnevniku »Journal des lts_« intervju njegovega urednika z ra-,.rt|n,eVa narodov v primeru vojne. V >DanJJ*1 »vojne Društva narodov« pa bi Him, z®vzela zelo samosvoje stališče, bog . a bi tedaj nedvomno dobivala po-Tl,Jz Svojlh kolonij preko Španske. idu r: naglažajo, da 3o Herriot v Mad-,fŽav navluarjem o propagandi tujih 'M* n-01,04! Franciji, a po prepričanju ® Po»neiija ugotavljanje dejstev no- REKORDNA ŽETEV V NEMČIJI. BERLIN, 3. novembra. Letošnja žetev je bila v Nemčiji uprav rekordna, zlasti pa je dobro obrodila rž. Zaradi tega so cene žita in moke tako padle, da se bo z zadevo ukvarjala tudi državna vlada. brezposelnost ponehuje. LONDON, 3- novembra. Statistike o stanju brezposelnosti kažejo v vseh državah padanje številk. Napredek v tem vprašanju je nedvomen, čeprav izboljšanje ni preveč znatno. Skupno število brezposelnih je padlo od preteklega tedna že za 100.000 oseb, in vse gibanje Španski general o možnosti vojne ITALIJA BI MOGLA DOSEČI SVOJE NAMENE SAMO Z VOJNO PROT! FRANCIJI. - MOŽNOSTI TAKE VOJNE. - PREORIENTACIJA ŠPANSKE ZUNANJE POLITIKE. MADRID, 3. novembra. Španski general Rodriguez el Parrior je dal uredniku službenega Usta »Luxa« izjavo, v kateri naglaša, da so pokazali zadnji vojaški manevri, ki jih je vodil v okolici Pisuer-ga, prav dobre rezultate. Španska mora skrbeti za svojo armado in mora biti pripravljena na vsako eventualnost. General je med drugim dejal: »Nekateri govore o možnosti vojne med Italijo in Francijo. Vzemimo, da M do tega res prišlo. Francija je v vojaškem pogledu močnejša od Italije, vendar bi jo kljub temu Italija lahko napadla in bi bila Francija prisiljena, da se brani. Zakaj bi naj prišlo do te vojne? Zato, ker hoče Italija zasesti in si prilastiti Korziko in francosko Savojsko. Revlndikaclje Italije se ne morejo uresničiti drugače, kakor samo z oboroženim konfliktom. V pričetku takega konflikta bi bila Italija napadalec in bi se Franclja samo brainHa, da pozneje nastopi v protinapadu !n tako konča, ozi- roma vsaj skrajša vojno. Kako dolgo bi trajalo defenzivno stališče Franclje v taki vojni, se ne more reči, ker je to popolnoma odvisno od takratnih okoliščin. Zato pa mora Španska biti dobro pripravljena.« General Rodriguez je na koncu svojega govora naglasil potrebo, da se v državnem proračunu odpre kredit 17 milijonov pezet za obnovitev vojnega materiala in da bodo v septembru leta 1933. veliki vojaški manevri, pri katerih bo sodelovalo 50.000 mož. MADRID, 3. novembra. Službena »Luga« Je registrirala članek »Manchester Guardiana«, v kateri se vzporeja obisk predsednika francoske vlade Herriota pri španski vladi z znanim potovanjem bivšega španskega diktatorja Prlmo de Rl-vere v Rim. Pri tem pa list naglaša, da se današnja španska zunanja politika popolnoma revidira. Nobenega dvoma nf več, da Španska dela na utrditvi miru v Evropi. Izpad generala Throussona NAPADEL JE HERRIOTOV RAZORO Ž1TVENI NAČRT. - VOJNI MINISTER BONCOUR GA JE ŽE ODPOKLICAL. PARIZ, 3. novembra »Populaire« se šbandalizira nad kritičnim govorom šefa generalnega štaba porenske armade generala Throussona o priliki odkritja nekega spomenika v Rousafneu. General je neumestno kritzlral razorožltvenl načrt Herriotove vlade in poudaril, da s© pripravlja Nemčija že sedaj na bodočo vojno, dočim stoji Franclja prekrižanih rok ob strani. »Populaire« protestira ostro proti generalovemu govoru in zahteva, da se takoj odpokliče. Ogorčenje levičarskega tiska odobrava tudi desničarski. Nacionalistični poslanec Plerre Cot je iz- javil včeraj, da če namerava general Weygand kot šef generalnega štaba opo-ntrati vladi, je potem bolje, da se takoj umakne. Vlada, je Izjavil Cot, je dolžna temu stanju takoj napraviti konec, da se ne zgodi kakor v Dreyfusovem procesu, ko so imeli višji častniki svoj lasten tisk in lastno politiko. PARIZ, 3. novembra. Šef generalnega štaba porenske armade, general Throus-son, je bil s posebnim dekretom vojnega ministra Paula Boncourja odpoklican t svojega mesta. Borba za ustavo Nemčije BERLIN, 3. novembra. Zelo ostri napadi bavarskega ministrskega predsednika dr. Heldta v njegovem predslnoč-njem govoru v Stuttgarta so Izzvali v Berlinu veliko nezadovoljstvo. Kakor se govori, ho predstavniku državne vlade v Monakovem, poslaniku dr. Lerchnerju v bodoče prepovedano vsako vzdrževanje kakršnihkoli odnošajev z bavarsko vlado tako dolgo, dokler se dr. Heldt ne bo opravičil. Ta odločitev je torej nekako Prekinjenje diplomatskih odnošajev med državno in bavarsko vlado. BERLIN, 3. novembra. »Berliner Bor-senzeitung«, ki je zelo blizu Papenovl vladi in je navadno dobro informirana, piše, da se bo reforma ustave izvedla na vsak način. Na pacljentu, katerega življenje je v nevarnosti, bo Izvršena operacija ne oziraje se na to, če jo želi ali ne. Stave za. Roosevelta NEWYORK, 3. novembra. V Wall Streetu stoje stave sedaj v razmerju 3:1 v korist Roosevelta. V Chicagu pa je bila predvčerajšnjim sklenjena neka stava v znesku 48.000 dolarjev, da bo Roosevelt zmagal v razmerju 16:5. LOS ANGELES, 3. novembra. Gospa Wllliama Brix-Mac Adou, hčerka bivšega predsednika Wllsona, je imela pred-slnočnjim v radiu govor, v katerem le Pozvala vse žene v Združenih državah, da glasujejo za demokratskega kandidata Roosevelta, ker je teorija sedanje vlade, da išče rešitev Iz zla s tem, da ga absolutno taH, povsem napačna In zgrešena. IMENOVANJE BOŽIDARJA BORKA. PRAGA, 3. novembra. Slovanski institut je na svoji poslednji seji imenoval znanega slovenskega publicista in novinarja g. Božidarja Borka, urednika »Jutra«, za svojega dopisnega člana. G. Borko Je pač najmlajši član te visoke korporacije in edini jugoslovanski novinar, ki ga je doletela ta visoka čast. PRVA SLOVENSKA LETALKA. BEOGRAD, 3. novembra. Z odličnim uspehom je dovršila pilotski tečaj in izpit poštna uradnica gdč. Kristina Goriškova, doma iz okolice Ljubljane. Posta-la je tako prva slovenska letalka. SNEG NA IVANŠČICI. VARAŽDIN, 3. novembra. Včeraj ie zapade! na Ivanščici prvi sneg. Ponekod ga je 10 cm. Temperatura je padla v Varaždinu na 9 stopinj. DEMISIJA ZALESKEGA. VARŠAVA, 3. novembra. Po sedmih letih delovanja ie včeraj odstopi! poljski zunanji minister Zaleski. Zaleski odhaja iz svojega kabineta zaradi slabega zdravja. Izmučile so ga baje neprestane evropske konference. Zatrjuje pa se, da bc postal poslanik nekje v zahodni Evropi in stalni zastopnik Poljske pri Društvu narodov. Njegov naslednik postane polkovnik Jožef Beck, dosedanji namestnik zunanjega ministra WšnT ' StarRjors¥j »VFC FRNT Jnlr* 'VMarlHoru, 'dne 3. XI. I9& Dnevne vesti SRESKI ODBOR JRKD ZA MESTO MARIBOR sklicuje za nedeljo 6. novembra ob pol 10. uri dopoldne v veliki unionski dvorani JAVNO ZBOROVANJE. Na zborovanju bodo poročali: dr. Albert Kramer, minister; Ivan Pucelj, minister za socialno politiko In narod«) zdravje. Juraj Demetrovlč, minister za kmetijstvo, Inž. Laza Radivojevic, minister za promet, Ivan Mohorič, minister za trgovino in Industrijo in s e n a-torji ter narodni poslanci Iz dravske banovine. Ker bodo govorili na zborovanju odlični voditelji naše državne politike, bo ne' dvomno zbrana na shodu vsa naša se. verna meja. Seja banovinskega odbora JRKD bo v Mariboru. Predsedstvo banovinske, organizacije JRKD sklicuje II. redno sejo banovinskega odbora JRKD v soboto 5. t. m. ob 16. uri v Mariboru v prostorih Narodnega doma, Ii. nadstropje. Dnevni red: 1. Otvoritev in odobritev zapisnika I. redne se?e banovmskega odbira z dne 19. junija t. 1. v Celju. 2. Določitev šestih zastopnikov banovinske organizacije v glavni odbor stranke (čl. 32. t. 1. statuta). 3. Poročilo banovinskega tajnika dr. M. Zajca. 4. Poročila ministrov dr. A. Kramerja, Ivana Puclja in Ivana Mohoriča. 5. Debata o vseh poročilih in razgovor o morebitnih predlogih za kongres stranke (čl. 32. statuta). 6. Slučajnosti. Vsa ostala navodila dobe člani banovinskega odbora pismeno. Zadnja pot msgr. dr. Jerovška. Včeraj popoldne se je razvil izpred Cirilove tiskarne, kjer je ob krsti spregovoril pokojniku v slovo dr. Anton Korošec, pogrebni sprevod njenega ravnatelja dr, Jerovška čez Glavni trg, državni most in Kralja Petra trg do nove jezuitske kapelice, kjer je duhovščina pod vodstvom škofa dr. Karlina zapela libero, v slovo pa je spregovoril pomožni škof dr. To mažič. V žalnem sprevodu so bili razen mnogoštevilnih pokojnikovih.znancev, prijateljev in sodelavcev tudi okrajni glavar dir. Ipavic, mestni župan dr. Lipold s podžupanom Golouhom, predsednik okrožnega sodišča dr. Žiher, šef državnega pravdništva dr. Jančič, več občinskih svetnikov, dr. An ton Korošec, rektor ljubljanske univerze ar. Slavič, univ. prof. dr. Lukman in velika množica mariborskega prebivalstva, Sprevod je nato krenil čez železnico na Tržaško cesto do mestne meje, kjer je bilo truplo ponovno blagoslovljeno, ža-lostinko so pa zapeli pevci »Glasbene Matice« in »Maribora«. Poslovilne besede sta še izpregovorila dr. Leskovar in v imenu mariborske Mestne hranilnice Viktor Grčar, nakar je bila krsta nalo, žena v avtofurgon in prepeljana v Slovensko Bistrico, kjer je bila položena na mrtvaški oder v tamkajšnjem župnišču. Danes dopoldne ob 10. pa je bil ob veliki udeležbi pogreb na slovenjebistriško pokopališče, kjer je bilo truplo dr. Jerovška položeno k večnemu počitku. Dn« 6, XI. ob 16. uri Jubilejni koncert rtznih moških zborov in solistov v UNIONU Cetrtinska vožnja Redek jubilej. Jutri slavi poštni pod-uradinik g. Josip Pavlin svoj šestdeset rojstni dan in obenem z njim obhaja pet-intridesetletnico poroke z ženo Julijano. Poteče pa mu na jutrišnji dan tudi 35 let odkar je stopil v državno službo, ki jo opravlja še danes čil in zdrav, kakor je bil vse svoje življenje. Do prevrata je jubilant služboval v solnčni Gorici, pozneje pa je bil nastavljen pri tukajšnj pošti. Z ženo Julijano sta vzgojila dve hčerki, Lidijo, ki je omožena s postaje načelnikom v Sevnici g. Milostom in Pavlo, ki je žena poštnega uradnika g, Munde v Mariboru. K redkemu jubileju kličemo g. Pavlinu tudi mi: Še na mnoga, srečna letaj Nov direktor ljubljanske poštne direkcije. Po odhodu bivšega direktorja ljubljanske poštne direkcije g. Alojzija Gregoriča! je prevzel začasno vodstvo g. dr. Janko Tavzes, ki je znan v vsej. naši ožji domovini kot odličen strokovnjak v poštnih zadevah, razen tega pa tudi kot izvrsten prevajalec in literarni delavec. Z 29. oktobrom pa je bil g. dr. Tavzes definitivno imenovan za direktorja. Z njim je pridobila naša poštna direkcija idealnega voditelja in šefa. V zakonsko zvezo so stopili v zadnjem času naslednji pari: Alojzij Ošlak, trgovski nameščenec in šivilja Štefanija Kopčičeva; delavec Gabriel Petek in kuharica Katarina Žnidaričeva; pek Ignacij Ramenski in delavka Pavlina Krajnčeva; delavec Stanislav Ivnik in delavca Angela Kolarjeva; Tkalec Adolf Rajšp in tkalka Avgusta Šerupševa; mizar Rudolf Potrč in kuharica Marija Polanče-va; kovinotiskar Alojz Jakopin in de-avka Julijana Kerčeva ter kovač Josip ešnik in zasebnica Ana Harnerjeva. Inženjersko podčastniško šolo v Mariboru so med drugimi absolvirali tudi naslednji slovenski gojenci: s prav dobrim uspehom Vinko Novak, Franc. Pfaj-:er, Janko Krmelj, Rudolf Križanič, Fe-iks Čuček in Martin Zličar, z dobrim uspehom pa Franc Kotnik, Branko Stupar, Anton Suva, Jakob Kuhar, Josip Novak, Franc Počkar, Vlado Mrak in Alojz Smole. RatiD iiHliln JullfeJni koncert pevskih ziborov »Drave«, »Glasbene Matice«, »Jadrana« in »Maribora« bo, kakor že javljeno, dne novembra popoldne. Za zunanje udeležence je dovoljena četrtinska vožnja, Program prireditve je zelo zanimiv. Poleg naših miljenk, kakor »Kje so moje rožice«, »Tam za goro zvezda sveti«, »Savica« in dr. se bo izvajala tudi prva slovenska kantata »Kdo je mar?«, ki jo je točno pred 70 leti uglasbil Benjamin Ipavec, in sicer za moški zbor, soli in klavir. Posebna zanimivost prireditve bo tudi nastop svojevrstnega seksteta: šestih bratov Živkov s priljubljenim tenoristom Avgustom na čelu. Poleg tega so delujejo solistka Ljudmila Vedralova in baritonist A. Faganeli. Na koncu programa nastopijo združeni vsi 4 zbori z Jenkovo »Molitvijo«. Po koncertu bo prosta zabava, prav v smisla nekdanjih »besed« ali poznejših veselic, tako da bo imela prireditev skozinskoz zgodovinsko obeležje in pride vsak na svo; račun. Koncert učiteljskega pevskega zbora v Mariboru. V vrsti mnogih velikih prireditev o priliki otvoritve prvega Učiteljskega doma v Mariboru ter »Mariborske jeseni« bo v soboto 5. t. m. ob 20. uri v veliki unionski dvorani kon cert, na katerem bo nastopil Učiteljski pevski zbor iz Ljubljane pod taktirko prof. Srečka Kumarja. Sodeloval bo pa na koncertu tudi mariborskemu občinstvu dobro znani mladi violinski virtuoz Miran Viher, ki ga bo spremljala pri klavirju ga. Mirca Sancinova iz Celja. Mladi umetnik bo izvajal Griegovo violinsko sonato v G-duru, Dvožak-Kreislerjev »Slovanski ples« in Cassadov »Ples zelenega vraga«. Skupna pevska vaja sodelujočih zborov Ipavčeve župe za nedeljske koncerte bo v petek 4. t. m. ob 20. uri v Glasben Matici. Udeležba obvezna. Darilo, ki ga pokloni naše učiteljstvo svojemu pevskemu zboru pri sobotnem koncertu, je razstavljeno v izložbi podružnice Učiteljske knjigarne v Gosposik ulici. Je to zanimivo izvedena slika »Učiteljskega doma« s posebnim posvetilom Posestno gibanje. Posestnica Ivanka VVeitzlova je prodala hišo št. 41 na Meljski cesti zasebniku Ludviku Gerkmanu iz Ljubljane za 425.000 Din, posestnik Fran Karba je prodal hišo št. 67 v Vrbanov ulici odvetniku dr. Karlu in Josipini Kie ser za 400.000 Din; gostilničar Alojzi; Horvat pa je kupil hišo št. 17 v Racija-nerjevi ulici od posestnice Zofije Toma-žičeve za 220.000 Din. NAŠIM NAROČNIKOM! Ponedeljkovi številki »Večernlka« smo priložili položnice in prosimo vse one naročnike, ki jim je naročnina potekla, naj jo blagovolijo čim prej obnoviti. Prosimo vse, zlasti pa one, ki soz naročnino zaostali, da jo čim« prej poravnajo, kajti s tem olajšajo upravi delo in sebi zasigurajo redno dostavo lista. — Uprava »Večernlka«. Zborovanje pogodbenih poštarjev dravske banovine bo v nedeljo 6. i m. ob 16. uri pri »Orlu« v Mariboru. Poročal jo g. Engelman. Legitimacije za četrtin-sko vožnjo dobe poštarji pri poverjeništvu v Cirkovcih za ceno 5 Din. Pozor na ponarejene srebrne kovance! 3red dnevi so se pojavili v prometu pri Sv. Juriju ob Južni železnici ter tamkajšnji okolici prav dobro ponarejeni srebrni kovanci po 20 Din. Novci se razliku-ejo od pravih pb nekoliko bolj motnem sijaju, slabo izdelanih zobčkih na robu n po slabem žvenku. Ni izključeno, da bodo skušali ponarejevalci razpečati svo-e izdelke tudi v Mariboru in okolici, za-o je potrebna pri sprejemanju kovanega denarja največja previdnost. Zanimiva predavanja. V nedeljo 6. t. m. dopoldne bo v dvorani kina »Apolo« na Slomškovem trgu v Mariboru več zanimivih predavanj o raznih vprašanjih iz perutninarstva. Predavanja se bodo pričela ob 8. zjutraj v naslednjem redu: 1. Pospeševanje perutninarstva po banski upravi, predava inž. Beno Venko, jan. referent za živinorejo. 2. Zakaj naj gojimo štajersko kokoš in kakšna je, pre dava kmetijski referent Zupanc Martin. Nato bo sledilo predavanje o zgodovini štajerske kokoši, o kokošnjakih, krmilih in krmljenju, o boleznih in končno vzgoji in reji piščet. Predavanja bodo spremljana s filmskimi in skioptičnimi slikami in bodo tako res zelo poučna Vstop je prost. Obenem pa si udeleženci 'ahko ogledajo tudi razstavo štajerskih kokoši na verandi unionske pivovarne. Sneg na Pohorju. Na zapadnih višjih vrhovih našega Pohorja je v zadnjih dneh že večkrat zapadel sneg, tako da nudi ta del že zimsko sliko. Naši smučarji torej ne bodo več dolgo zdržali doma in bodo ob prvi priliki pohiteli ven na prekrasne grebene zapadnega Pohorja, kjer jim daje impozantna planinska postojanka »Senjorjev dom« pri Ribniškem jezeru priliko udobnega prenočišča in bivanja. Zlasti v zadnjem času je močno napredovala zunanja in notra- danes Narodno gledališče Repertoar. Četrtek, 3. novembra ob 20. uri »Za narodov blagor«. Red C. 3etek, 4. novembra. Zaprto. Sobota, 5. novembra ob 20. uri »Fride* ri-ka«. Red. B. H Nedelja, 6. novembra ob 20. uri »Ceus*i grofje«. Premiera. Iz gledališča. »Celjski grofje«, večje dramsko delo priznanega pisatelj** režiserja ljubljanske drame in opere Bratca Krefta, doživi mariborsko premer v nedeljo, 6. t. m. ob 20. uri. Vsebinsko . e to delo silno zanimivo, ker obravnav zgodovino poslednjih Celjskih grofov UP* di se 1. 1428.) iz povsem novih vidiko n slika njih moralno in dejansko propf* ter prebujanje meščanstva. Delo rezu* J. Kovič. Igrajo kraljico Barbaro Starce* va, Hermana II. Furijan, Friderika Grofl* njegovega sina Ulrika Blaž, kneza Picc<^ ominija Nakrst, poveljnika Jošta Ras* berger, Veroniko igra Kraljeva, Pa“f Gregorja J. Kovič, gvardijana P. K0/1?1 Veliko vlogo pravdaca igra Skrbinšek-Družbo celjskih tržanov, ki so delom pripadniki celjskih grofov, deloma P* ~ že zavedajo prihajajoče nove dobe, j?ra' io: sodnika Tovornik, padarja Danes, P®| ka Harastovič, trgovca Gorinšek, žar ja Standeker. Novo scenerijo je nas»* kal gled. slikar Ussar. Premieri bo P11' sostvoval tudi autor ID Kino Uiin nja oprema tega doma. Zadnjo nedeljo so se Številni planinci ponovno prepričali o tem, da »Senjorjev dom«, če je tudi izpostavljen najmočnejšim vetrom, nikakor ne zaostaja za drugimi planinskimi postojankami, kar se tiče prijetnega miru v notranjosti. Dasi je zunaj tulil vihar, se o tem v koči nič ni čutilo. Prijeten mir je bil v domu in najboljše razpoloženje je objelo došle planince. Samomor ključavničarja. V soboto je nenadoma izginil 351etni v Radvanju stanujoči ključavničar delavnic državne železnice Viktor Šlauer. Ker ga do pone deljka niso našli, so pogledali tudi na podstrešje, kjer so ga zagledali visečega na vrvi. Kaj ga je gnalo v smrt n znano, zanimivo pa je, da si je na enak način končal življenje pred nekaj me seci tudi njegov brat. Pokopali so ga v sredo. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 86. številki: uredbo o prejemkih v naravi Šumarskega strokovnega osebja pri upravi državnih gozdov navodila za izvrševanje nadzorstva nac poslovanjem direkcij državnih gozdov po banskih upravah, prepoved nakupovanja naturalnega semena detelje in lucerne po prekupcih brez pooblastila, opozorilo in navodila živinorejcem glede pobijanja slinavke in parkljevke, nadalje telefonski promet s tujino, razglas banske uprave o pobiranju taks po zbornici TOI v Ljubljani in razne objave iz »Službenih novin« Ljubitelji fotografske umetnosti obiščite prvo razstavo Fotokluba Ljubljana v kazinski dvorani. Nad 200 izbranih del Vstopnina nizka, za šolske skupine samo 1 Din' na osebo. Razstavljene slike so po .zmernih cenah na prodaj. Danes v četrtek 2 atrakciji v »Velik kavarni«. 1. spored: Singing Boys; 2 spored: SvengalU V primerih zastrupljenja, povzročene' ga po pokvarjenih jedilih, kakor tudi P alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju in k ' kainu je uporabna naravna »Franc žefova« grenčica bistven priporno®® Zdravniška strokovna dela navajajo-pri zastrupljenju s svincem staroPrel'j* kušena »Franc Jožefova« voda ne ® g pravi samo trdovratne zapeke, teBlVf:, da učinkuje tudi kot specifično ^ Pr° * sredstvo. »Franc Jožefova« grenčic dobi v vseh lekarnah, drogerijah in ® cerijskih trgovinah. Za ženo, za moža in za otroke „TEMPO14 čevlji na obroke LJUBLJANA CELJE MAR'0®* Aškerčeva 3 Slove«** igr3 Gledališka 4 Lutkovno gledališče Sokola matice ldn® v nedeljo 6. novembra ob 4. uri P01*0* 1». v mali dvorani Narodnega doma pr?., co v štirih dejanjih: »Janko pri K®** števu«. Preiskava proti vlomilski tolpi« k'i bila izsledena in prijeta o priliki zadnJ ^ velikega vloma v Rižnikovo trgovin ,g za- pri* Košakih, je bila danes zaključena bilo vseh 7 aretirancev izročenih v pore okrožnega sodišča. Vlomilci so znali pri aretaciji le 9 vlomov, v PreI v2. vi pa so na podlagi v njihovih stain° “ njih zaplenjenega blaga priznali Se daljnjih 7 vlomnih tatvin v Mariboru^ na deželi. Policija pa je prepričana, imajo vlomilci na vesti še več vlon> ^ izvršenih v Mariboru, v primeru kat doslej storilcev še ni bilo mogoče 12 diti. danes Kino IIP Policijska kronika. Od včeraj na.^b, je policija prejela 20 prijav in 0 ge aretacije pa ni izvršila nobene, kar precej časa ni zgodilo. s0jjj Nezgoda mestne uboge. V sv°ij. sj. v tukajšnji mestni ubožnici je P* gra. noči 821etna mestna reva Marija . jerjeva in se močno poškodova a n vi. Zdravi se v javni bolnišnici. ^ Ukradeno kok). Včeraj dopoldne i ginilo sodarskemu mojstru J°®lf* v0« koviču z dvorišča gostilne »Kd Vetrinjski ulici 1500 Din v'edn*teVjlK<> znamke »Nero« s tovarniško 29941 i f>m s«' Brez dovoljenja Je spal na niku v mariborski okolici smo {a|nega delavec Valter Jazbec, ki nima blaP- bivališča. Izsledili so ga pa doma ci, ki so ga tako pretepli, marjborski poiskati zdravniško pomoč bolnišnici. Zapeka. Dolgoletne izkušni^ vo nišnicah uče, da uporaba n urejuje Jožefove« grenčice izb°r lovanje črevesja. y M a r 1 E o r n, 'dne 3. XI. 1932. /UTarlB#«! ^W-WWHN Jtrtr« Sfrtm 9 KBBSaKU^lraB« Spominu odličnega šolnika ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE MIHAELU NERATU. .• Odkritje Neratove spominske plošče “o v soboto, dne 5. t. m. točno ob 10. Uri v osnovni šoli v Krčevini pri Mariboru, po sledečem sporedu: 1. pozdrav, “• moški zbor »Čolničku« (poje pevsko oruštvo »Luna«), 3. govor g. Pučelika, ’■ govor g. Senkoviča, 5. deklamacija *vana Cvetka, 6. moški zbor »Zadoni ‘}am • • •«, 7. izročitev odlikovanja gospo-5“ Pučeliku, 8. defilacija pred odkrito *Pominsko ploščo. Odbor za oskrbo plo-ce vabi k udeležbi učiteljstvo, zastopata oblasti in raznih učnih ter drugih Zavodov v Mariboru, stroke, sorodnike, pujatelje in znance pokojnega šolskega 3-vn.atelja Mihaela Nerata, občinska od-°ra in prebivalstvo iz Krčevine in Korakov, krajevni šolski odbor in šolsko ™»dino. _ Mihael Nerat je prišel kot nadučitelj a ljudsko šolo v Krčevini—Košakih v eseni leta 1874. Bil je vzoren šolnik, I n navdušenja za svoj poklic, ljubezniv n s‘guren svetovalec svojemu učitelj- stvu ter iskren narodnjak. Mnogo se je trudil, da je kljub vsem navalom nemštva ohranil narodni značaj ljudske šole v Krčevini—Košakih, da se je do prevrata držala kot edini šolski zavod v bližnji mariborski okolici. Njegova zasluga je tudi, da se je na prostoru ob sedanjem Tomšičevem drevoredu leta 1898. zgradila nova šola. Imenovan je bil za šolskega ravnatelja in je kot tak po 351etnem službovanju ha ljudski šoli v Krčevini-Košakih v jeseni leta 1909. stopil v zasluženi pokoj. M. Nerat pa je bil razen tega dolgih 36 let urednik pedagoškega lista »Popotnik« ter si je kot tak nesporno pridobil neprecenljivih zaslug za razvoj narodnega šolstva v Sloveniji. — Umrl je 2. maja leta 1922. Ob lOletnici njegove smrti mu poklanjata spominsko ploščo s sliko krajevni šolski odbor v Krčevini in slovensko učiteljstvo, včlanjeno v J. U. U., sekciji za dravsko banovino v Ljubljani. Zanimiva aretacija. V Gradcu je bil Pfed kakimi 5 tedni aretiran zaradi su-tatvine 14.000 šilingov na škodo go-•uničarke Lucije Radeschnigove 381et-‘ brezposelni mizarski pomočnik Ru-Vrečko iz Voska v Slovenskih go-r.=ah- V graškem preiskovalnem zapo-ie presedel mesec dni, nakar je bil 3radi pomanjkanja dokazov izpuščen in s .°dgonu prignan v Maribor. Ko je še li p v odgonskem zaporu, se je pripela a, v Maribor okradena gostilničarka, , r ie sumila, da je v Gradcu vzel skriti Sonar >n ga prinesel s seboj. Na policiji ta preiskali, toda zaman. Komaj pa B ga izpustili, je povedal dežurnemu ,jidniku neki drugi aretiranec, ki je se- del 2 Vrečkom v istem zaporu, da mu je .,ravii, da bosta odšla ko bosta oba pro-t,3’. v Gradec, kjer ima veliko denarja. °licija je seveda pohitela in te Vrečka r®čno izsledila na Ruški cesti, ko je atao odhajal na kolodvor, da bi se od-? -al. Sodišče bo skušalo sedaj spraviti Vrečka tajnost skrivališča ukradene-a denarja. dNerodna pomota. Ko je včeraj dopol-L,‘e kupovala zasebna uradnica Milica prenova v Pošovi manufakturni trgo-i' na Aleksandrovi cesti neko blago, Položila na prodajno mizo poleg sebe „ J0 rjavo aktovko, v kateri je imela ,d 5000 Din gotovine, ki jo je dopoldne i as'rala pri Taznih strankah za svo-S(5a službodajalca. Med izbiranjem blaga I ,Je tako zamotila, da ni opazila, kako tovt ne^a e'e2ar|tna ženska odnesla ak-^ko. Kmalu pa je ugotovila neprijetno ^tajkanje in pohitela na cesto v lov v beznanko, ki je pa ni mogla več najti. devo je prijavila policiji, razen tega Sl> ta ie še sama podala na kolodvor v * tnji, da se bo neznanka najbrže od-v ,la'a iz Maribora. In res jo je izsledila lii.^nutku, ko je vstopila v popoldanski anski vlak. Poklicani stražnik je ®nko odvedel na stražnico, kjer so ugotovili, da gre za gostilničarko K. iz celjske okolice. K. je tedaj izpovedala, da je vzela aktovko, katere ni niti odprla, pomotoma. Policija jo je po pojasnitvi zadeve izpustila, aktovko pa vrnila lastnici. Ijllblj; ,ie2m Miran Viher H koncertnemu nastopu 5. novembra. Mislim, da je pet ali šest let tega, kar sem imel priliko spoznati tega fantička s svojo violino, na kateri je že znal prav čedno in s čisto intonacijo zaigrati pesmice. Naučil se jih je doma in videlo se je že, da tiči v njem nenavaden talent, katerega ie treba prav previdno in smo-treno razvijati. Je pač kakor pri nežni cvetki; vsaka nepravilna nega in forsi-ranje bi lahko napravilo največjo in nepopravljivo škodo. Sreča je torej bila. da je prišel v roke odličnega violinista, ravnatelja K. Sancina v Celju, ki mu je postal najboljši muzikalni vodja, učitelj in vzgojitelj. Uspehi, s katerimi ie mladi umetnik sedaj nastopil — in to zadnjič v Ljubljani s simfonijskim orkestrom — potrdijo to. Vsi poro&svalci govore uprav v superlativih. Kakor je to pač najti le pri izrednih talentih, se omenja njegovo prednašanje uprav kot neverjetno zrelo, pri tem pa toplo, poglobljeno, tudi samozavestno. Poslušalci so imeli vselej vtis, kakor da bi imeli pred seboj že zrelega violinista, tako presenetljiva je njegova muzi-kalnost in umetniška usposobljenost. Spominjam se, da sem videl takrat, ko sem ga imel pred seboj, tudi njegove risbe. Tudi na tem področju se izraža njegova umetniška narava. Talenti za razne umetniške panoge so kaj radi združeni v isti osebnosti. Nadalje izkazuje njegov rodovnik več priznanih glasbenikov in komponistov. V tehniškem pogledu kaže mladi umet nik istotako visoko izpopolnjenost. Igra bravurozno in elegantno. Svoj mladi instrument (polovično violino, ki je mojstrsko delo italijanskega graditelja iz prejšnjega stoletja) obvlada virtuozno in to glede leve in desne roke. Povsod je s svojo igro navdušil, da fasciniral; gromovitega odobravanja ni hotelo biti konca. Njegova spremljevalka na klavirju je odlična umetnica in koncertna pianisti-nja ga. Mirca S a n c i n o v a. Vsi poročevalci so si edini v ugotovitvi, da ima mladi violinist pred seboj še veliko bodočnost in da utegne postati kdaj še ponos domovine. Medtem pa nam je prišlo v roke tudi še poročilo graške »Tagesposte« z dne 25. oktobra o nastopu mladega umetnika v Gradcu, dne 22. oktobra. Pod naslovom: Violinski koncert deset-letnika« piše med drugim: »M. V. je simpatičen dečko, ki smatra, kakor se vidi, svojo umetnost prav resno. Občudovanja vredna je njegova tehnika in njegov velik in topel ton, ki izdaja že globoko notranje pojmovanje. Pred vsem Dvofak-Kreisslerjev »Slovanski ples« v e-molu je dokazoval presenetljivo zgodnjo muzikalno zrelost mladega virtuoza. Tudi drugi komadi, Bachov koncert v a-molu, Griegova sonata v g-duru, Paga-nini in Vieuxtemps so dokazovali odlično šolo, tako da prerokujemo dečku uspešno pot življenja. Številni poslušalci so navdušeno ploskali, kar je veljalo tudi gospej prof. Mirci S a n c i n o v i za spremljavo«. Njegov nastop ob priliki učiteljskega koncerta bo za nas resnično poseben muzikalni dogodek. H. D. Skavtlzem Kraljeva zahvala. Uprava Dravske žu-pe je te dni prejela od uprave policije v Ljubljani ta-le dopis: »Po nalogu pisarne Nj. Vel. kralja mi je prijetna dolžnost izjaviti vam zahvalo za vdanostno brzojavko, ki ste jo poslali N j. Vel. kralju ob priliki redne letne skupščine 25. 9. 1932. v Ljubljani.« — Upravnik policije: V. Keršovan. Glavna skupščina Zveze skavtov kra-Hevlne Jugoslavije bo 6. novembra 1932. v Banjaluki s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Izvolitev 2 zapisnikarjev in 2 overovateljev zapisnika. 3. Izvolitev verifikacijskega in proračunskega odbora. 4. Poročila glavne uprave in nadzornega odbora. 5. Absolutorij. 6. Izvolitev nove glavne uprave, glavnega sveta in nadzornega odbora* 7. Poročilo zakonodajnega odbora. 8. Predlogi. 9. Slučajnosti. Za udeležence je dovolilo prometno ministrstvo z odlokom št. 24.341 z dne 15. X. 1932 75% popust. V Celju sta se oba stega združila v enega. Odbor: starešina g, prof. Pavlič, namestnika g. dr. Voršič in g. Ana Trin-ko, stegovodja br. Karlo Božič, namestnika s. Anica Božič in br. Dušan Valenčič, tajnica s. Danica Svetek. Novo upravo Dravske župe je glavna uprava v celoti potrdila na seji 11. oktobra 1932. ■giVi"? *■,' VIUJIMLU ODOL ohranjuje jcobi čiste, sneznoblesteče-in ima slasten, osvežujoč okus. Sm ee! Soort Jugoslovanska »Table-tenls« zveza vabi vse klube dravske banovine, ki imajo »ping-pong« sekcije, da jih včlanijo v JTTZ, katera bo razpisala prvenstvo dravske banovine. Prvenstvo bo koncem tega meseca v Ljubljani, pravico do udeležbe bodo imeli samo v zvezi včlanjeni klubi in njih verificirani igralci. Nova pohorska postojanka. Celjski smučarski klub je kupil na Planinki obširnejše zemljišče, na katerem bo postavil spomladi svoj smučarski dom. Novs postojanka bo stala poldrugo uro oddaljena od koče na Pesku. Celjski smučarji bodo posečali svojo postojanko preko Vitanje. Kaj je s smuškim državnim prvenstvom? V zadnjem času se mnogo šušlja o peripetijah okrog smuškega državnega prvenstva. Nas Mariborčane pa je prav posebno razburila vest v zagrebških listih, da bo letošnje prvenstvo v Delnicah. Mariborska zimskošportna podzve-za in tudi zveza sama pa kljub temu še nista s kakšno objavo objasnili položaja! Sokolst Lep dar Učiteljske knjigarne. Podružnica učiteljske knjigarne v Mariboru je na prošnjo in posredovanje br. Womerja darovala Sokolu I. 56 vezanih knjig svoje založbe. Knjige je br. Womerju izročil lastnoročno predsednik br. Engelbert Gangl. Med njimi so tudi vsi slovenski mladinski klasiki. Sokol I. je s tem velikodušnim darom dobil podlago za svojo javno knjižnico, ki je v. petem okraju že zelo potrebna. Mogoče bi tudi še katera druga knjigarna mogla utrpeti kakšno knjigo? Sokol I. bi ji bil za to hvaležen in pomagano bi bilo važni nacionalni ustanovi. Sokolsko društvo Maribor III, Krče-vina-Košaki priredi v nedeljo 5. nov. ob 16. uri v VI. razredu krčevinske šole (Tomšičev drevored) na novem odru veseloigro »V Ljubljano jo dajmo!« Člane-ice društva in prijatelje Sokolstva vabi k številni udeležbi odbor. Zdravo! Polovična vožnja je dovoljena za po-setnike sokolske razstave v Beogradu, ki bo od 13. do 25. novembra. ^ko Giaser: slovenski koncert v Maribora in njegove posledice In^K Zveni skoraj kakor napoved boja. fa b°i je tudi v resnici izzvalo. Da pa ! unierno položaj in ne bomo delali dr. krivice, češ: Čemu je kršil do-z tatni mir in razdrl dotakratno prija-sožitje, je treba, da si to sožitje še t, rat jasno predočimo. Temeljilo je ne ^Podlagi medsebojne strpnosti dveh (.sopranih članov, ampak na podlagi 3 plapolala na njem tudi slovenska trobojnica. Z nemškega stališča ie bilo to — glede na ugodni položaj nemštva - umljivo. Drugače je bilo s Slovenci. Ti do takrat narodnostno sploh niso bili pri-znani, čim so se torej začeli zavedati svoje narodnosti in skušali^ postati v na-rodnem oziru enakopravni, so že s to primitivno vitalno svojo zahtevo brez vsake agresivnosti — zrušili dotakratno razmerje. Kajti to razmerje je bilo osnovano ravno na podlagi slovenske pasivnosti, zato je moralo takoj priti iz ravnotežja, čim je Slovenec začel nastopati aktivno. Prvič je jasno prišlo to do izraza ravno na prireditvi, katere 70-letnico danes slavimo. Po vzorcu nemške pevske slavnosti ob Binkoštih, ki sem io prav- kar omenil, so sklenili prirediti nekaj podobnega tudi Slovenci. Kot povod za to so izbrali obletnico čitalničnega obstoja in proslavili to obletnico z veliko slavnostjo 3. avgusta 1862. 2e na predvečer so došli prvi gostje, med njimi dr. Bleiweis iz Ljubljane in 12 Varaždincev v narodnih nošah. Drugi dan so prišli dunajski visokošolci, dr. Josip Muršec in Gregor Krek, poznejši vseučiliški profesor, iz Gradca, iz Ljubljane dr. Toman, iz Celja Davorin Trstenjak in cela vrsta drugih odličnih mož, mnogo pa tudi kmetskega prebivalstva. Ob 10. uri je bila slovesna služba božja, pri kateri so peli slovensko mašo, ki jo je nalašč v to svrho zložil vadni-ški učitelj Ivan Miklošič, brat slavnega slavista; ta Ivan Miklošič je bil tudi pevovodja čitalnice. Cerkev je bila nabito polna in vsi, tudi Nemci, so priznavali, da tako lepega petja v Mariboru še ni bilo. Po maši so se razšli po mestu, popoldne, ko so se ob pokanju možnarjev pripeljali na okrašenih vozovih Slove-nlebistričani pod vodstvom dr. Vošnja-ka, po Dravi na splavih pa Pohorci iti Rušani, pa so se zbrali v največji takratni dvorani v Mariboru, v gostilni Macher, da tam prisostvujejo slavnostni »besedi«. Dvorana je bila olepšana s trobojnicami in cvetjem ter s ščitki, na katerih so bili napisi, povzeti iz raznih slovanskih pesnikov v vseh slovanskih jezikih. Z nepopisnim navdušenjem so udeleženci, ki jih je bilo okrog 700, sledili govorom raznih narodnih voditeljev in izvajanju pevskega zbora, ki je na prvem mestu zapel Jenkov »Naprej«, nato Riharjevo »Savico«, spevoigro »A 11 smem Slovenec biti«, pesem »Kje so moje rožice«, »Z v e -z d e«, »S t r u n a m«, končno slovansko himno »Hej Slovani.«. In zopet je sledil govor govoru, zdravica zdravici. Napivalo se je Slomšeku, Strossmajerju, Bleiweisu, Tomanu, Hr-vatom, vsem Slovanom. Višek pa je doseglo navdušenje, ko je stopil na oder dr. Toman in med drugim izjavil: »Ko Vas gledam tako navdušene in vnete, mi prihaja na misel pripovedka o onih grških bratih, ki so se dali na meji svoje domovine nji v blagor pokopati. Tako se mi zdi, ste tudi Vi pripravljeni za blago i svojega naroda, za njegove pravice vsakršne žrtve prinesti, katere bi terjal« (Konec jutri.) 'V M a r i a o r u, 'dne. 3. XLJ93^ B^T«CSS«3HaiHBI!Ki9SBSi3Klar:f $kne£M £tUiievažwUev %omm 3e PfijjUžSil sem se Pomarinamu dvorec... Kraljičine dvorjanke so sedele v vrtu in so molčale,.. Kakšna čudna »tvar lih je zadržala, da nam niso vesele prihitele naproti, kakor nekoč?... Vendar so bile vse okrašene; oblečene so bile v dolge 'bele tunike in v laseh so imele zataknjeno cvetje. Čakale so... Neka mlada ženska, ki se je oddvojila od drugih, ženska, malo bolj vitka ko ostale, je VBbudila mojo pozornost, da sem se napotil naravnost k njej.... »Aue! Loti!«... je kriknila nenadoma in 9e me strastno oklenila... In v mraku sem naenkrat začutil mehka Rarahina lica in njene sveže ustnice... Vil. Tisti večer sva preživela z Rarahu v sprehajanju po papetekih ulicah in po kraljičinih vrtovih; včasih sva hodila po stezah, ki sva jih slučajno našla, včasih pa sva.la®la « dehtečo travo, med gosto bilje... So v življenju trenutki zanosa, ki naglo minejp, a se jih človek vendar vedno spominja, zanosa srca in zanosa čuv-stev, in na tisti večer je oceanijska narava zgrinjala svoje nedoumljive čare, svojo nenavadno, opojno noč. In vendar — bila sva kljub vsej najini sreči zopetnega svidenja precej tiha in nevesela; občutila sva, da je napočil konec vsega, da se bova kmalu razšla za vse večne čase... Rarahu se je bila močno spremenila; v mraku sem čutil, da je slabotnejša in da ji oni suhi kašelj neprenehoma razburja prša. Drugega dne sem pa pri svetlobi opazil, da‘ je pbbledela in so poteze njenega obraza postale dosti bolj ostre, kakor so bile ob slovesu. Stara je bila šele šestnajst let in bila je še prav tako mladostna in otroška, kljub temu je sprejela zelo dosti nove zunanjosti, nekakšne odličnosti in resnosti. In njena lica so dobila nekakšen nadzemeljski Čar onih, ki bodo kmalu umrli... Bilo ji je nekaj padlo na pamet, da stopi v dvorno službo. Prosila je posebno, da jo pridelijo v r’n0bovanje k kneginji Arifteji, kar so ji ustTegli. Tako je bila ushižbena pri kneginji, katero je iz vsega srca ljubila. Na dvoru je dobila mnogo novih pojmov o življenju evropskih žen; zaradi mene se je naučila angleščine, ki 'jo je govorila precej dobro, dasi z nenavadnim, nekako otroškim naglasom. Glas ji je bil postal še milejši ob tistih besedah, ki jih ni bila vajena in jih je zaradi trdoče težko izgovarjala. Zares, bilo je nenavadno, čuti iz Rara-hinih ust besede angleškega jezika; poslušal sem jo z začudenjem m zdelo se mi je, da je neka docela druga ženska... Prijela sva se za roke, kakor v prejšnjih časih, in se napotila po mestu, kije bilo nekoč zelo živahno. Tistega večera pa ni bilo nikjer ne pesmi ne vencev pod verandami. Bilo je vse nekako’ pusto ih Zapuščeno, Neki duh, poln žalosti, je prevzel ves Tahiti odkar smo bili odšli. Bil je dan sprejemanja pri francoskem guvernerju. Približala sva .se njegovemu stanovanju. Skozi odprta okna so se videli-razsvetljeni saloni. Notri so bili vsi. moji tovariši z »Rendirja«, bile so vse žene z dvora, kraljica Pomare, kraljica Moe in kneginja Ariiteja. Nedvomno so se večkrat vprašali: »Kje je neki ostal 11arry Grant?«...A Ariiteja je lahko odgovorila s svojini mirnim smehljajem: »Gotovo je z Rarahu, ki je sicer moja dvorjanka, ki ga je pa že od solnčnega zahoda dalje čakala pred dvornim vrtom .:■.«■ Zares, Loti je bil z Rarahu, in v tistem trenutku ni bilo zanj razen nje nič drugega na svetu. Neko malo bitje, ki so ga držali na kolenih v najmimejšem kotu salona, me je edino opazilo in spoznalo, njegov- glas, Čisto tih in kakor izumrl, je zaklical: -h »Ja ora na, Loti!« (Pozdravljam te, Loti!) To je bila mala kneginja Po-mara V., mila vnukinja stare kraljice. Skozi okno sem ji poljubil ročico, ki mi jo.je prožila, in nihče ni tega opazil. Odšla, sva dalje po ulicah, saj nisva več imela strehe, pod katero bi se napotila. In Rarahu je bila, kakor jaz, vsa prevzeta od svidenja, tišine in noči. Opolnoči je dejala, da mora v dvor, v službo k kraljici in kneginji Ariiteji. Ne- I slišno sva odprla vrtna vrata in šla pr®‘ vidno dalje, ker sva morala paziti, * naju nč vidi stari Arlifaite, kraljičin mož, ki se često ponoči sprehaja pod verandami kraljevega dvora. Dvorec se je dvigal osamljen na cm prostranega zaliva; njegove bele stene so se odražale v bledi svetlobi zvezd i nikjer ni bilo niti najmanjšega šuma. Sredi Tiste, tišine se nli je zdela Poman-na palača prav taka, kakršno sem bil n-koč gledal v domišljiji svojih mladostn sanj. Vse naokoli je že davno spalo. K * rahu mi je pomirjena želela lahko noc, in izginila je po stopnicah v grad. Vrnil sem se na obalo, sedel v čoln se vrnil na ladjo; ves otok se mi jeza tiste noči strašansko zapuščen. V resnici je pa bila lepa tahitska no in na nebu so žarele južne zvezde.. • VIII. Naslednjega dne je Rarahu zapusti službo pri kneginji Ariiteji, ki temu prav nič nasprotovala. . Najina hišica pod visokimi kokosovi palmami, ki je po mojem odhodu a prazna, je zopet oživela. Vrt i6.'3!*.. ■ bolj zapuščen kakor kdaj koli prej, bil J ves zaraščen s travo in gojavami; ro -nati zimzelen je bil vzniknil in zacve celo v najini sobi... V njej sva se ^nova naselila vsa polna nepopisne sreče i veselja. Rarahu je prinesla svojo star zvesto mačko, ki ji je bila ostala naibo r ša prijateljica, in se je znova počuti doma. Stani dnevi so se vrnili... Ko se govori o razorožitvi... Amerika ima najmodernejše podmornice. Mnogoštevilne povojne podmorniške katastrofe so pokazale, da ta vrsta bojnega orožja še ni tako izpopolnjena in dovršena, kakor se splošno misli. Med vojno se ni posebno gledalo na izgube zaradi nesreč. Tedaj je bilo dovolj kapitala, pa tudi človeški material ni bil ne drag, ne redek, šele po vojni, ko so državni proračuni pričeli kazati luknje na vseh straneh, se ni več mogel razmetavati denar v proračunih za vojne mornarice, kakor nekoč, pa tudi človeška življenja so dobivala višjo vrednost. Pričelo se je raziskovati in eksperimentirati, toda so žal. mnogi taki poskusi končali z novimi nesrečami. Najresnejše so se vrgli na študij izpopolnjevanja podmornic Američani. Skrbno so zbirali izkušnje, dosežene v drugih državah In zgradili končno tako podmornico, ki se more označiti po današnjem stanju tehnike kot najdovršenejša. To je podmornica »V — 5«, ki je dodeljena pa-cifičnemu brodovju. Ta podmornica je prva oskrbljena s posebnimi napravami za reševanje moštva v primeru, nesreč, kakršne so povzročile katastrofe podmornic »S — 5 1« in »S — 4«, ki so pripadale ameriški vojni mornarici. Ta podmornica je namreč opremljena s tremi zasilnimi izhodi za tre nutek, ko bi podmornica padla na morsko dno in bi se več ne mogla dvigniti na gladino. Prvi izhod je v stolpu, drugi v zadnjem in tretji v sprednjem delu podmornice. Vsak izhod vodi skozi ozek hodnik, ki je Tazdeljen v več delov, V primeru reševanja skozi te izhode si vsak mornar pritrdi na telo specialen aparat za dihanje, ki mu služi med gibanjem skozi hodnik do prave odprtine, skozi katero se potem dvigne na površje. Vrata v posameznih oddelkih zasilnega hodnika in pri samem izhodu iz podmornice se zapirajo za vsakim mornarjem avto-tnatično. Razdelitev hodnika na posamezne oddelke služi v to, da se mornar polagoma privadi na spremembo vodnega pritiska od dna do povšja. Tako se rešijo skozi vse tri izhode brez gneče vsi mornarji,' zadnji pa zapusti ponesrečeno podmornico njen poveljnik. Trije izhodi so predvideni tudi zato, ker se prav lahko zgodi, da se podmornica tako močno zarije v morsko dno, da sta eden ali dva izhoda popolnoma zaprta za rešitev; tako ostane en izhod v vsakem primeru prost in uporabljiv. Na tej podmornici, ki je dolga 111 metrov, je urejfin tudi poseben sistem ventilacije, tako da trpi posadka mnogo manj, kakor pa na podmornicah starejših tipov. Ta ureditev zračenja je za sedaj še stroga tajnost ameriške vojne mornarice. Znano je le to, da ima posadka relativno mnogo več prostora za svoje gibanje, kakor ga ima na sedanjih navadnih podmornicah. Zelo Važna novost nove podmornice, pa ne le važna, temveč tudi nad vse potrebna, kakor so pokazale zadnje pod- morniške katastrofe, je novi sistem ' pravijanja podmornice, ki se. da vodi bodisi ploveča na površju, bodisi po morsko gladino, iz raznih delov svoje n * tranjosti. Tako se na pr. ne more v zgoditi, da bi obstala podmornica, v tero je zavozil kak parnik in ji v sredi ^ uničil vsa krmila in ostale aparate vodstvo. Iz raznih delov svoje n°tra!% sti se da podmornica voditi in uprariJ zelo še naprej brez vsakih težav, kar je ^ ugodno tudi za samega poveljnika, lahko neprestano nadzoruje delo v vS oddelkih, ne da bi mu bila s tem oneI11 g gočena tudi nadaljna kontrola plovbe-tem poveljnik ni več navezan na sv \ stalno poveljniško mesto, s čemur ie 0' stranjena nevarnost, da bi bili v prir11® njegove smrti izročeni pogubi tudi vsi stali mornarji. Razen tega omogoča n°' sistem upravljanja takojšen pr_e^z®, vodstva podmornice kateremukoli *a niku iz kateregakoli oddelka, še pre nastopi katastrofa. Zadnja novost je vs ' kako nekaj najdovršenejšega, kar si 1 moremo želeti pri podmornicah. Engiish Lessons, Miss Edith Oxley, Krekova ulica 18/11. ^______________________________________3567 Stanovanje, sobo in kuhinjo takoj oddam v Studencih, SJotnŠekova 9. 3638 Stanovanje takoj oddam, ca 93. . Studenci, Jurčičeva uli- Na prodaj poceni nova ulica 9. hiša. Pobrežje, Gozdna 3633 Priporočamo znamk« „Labud“ priznano izdatno pri uporabi. „Kluft‘* volna 10 dkg Din 12*- hkratno zvita, skoro neraztrgljlva. posebno primerna za kratke nogavice, palčnike in - dokoleaice. „Teka“ volna za jopice 10 dkg D 18‘- 4kratno zvita, eno ln večbarvna, za puloverje in jopice zelo pripravna. ,,Frlesia“ 5 dkg Din 9'- 2kratno zvita, v vseh modnih barvah. Izdatna volna za Muze. čepice itd. , .Srebrni labud‘ 5 dkg d 12"- dvakratno zvita, svileno se 'bleščeča, za otroške oblekce, čepice, zelo mehka in prijetna. Novi ivoikl za pl«t«nj« to dospeliI C. BUdefeld«, Maribor Oospoaka ulica 4. Kupujte svoje po-trebitlnc pri nailh inserentih l Stanovanje, sobo ip kuhinjo, v sredini mesta išče zakonski par brez otrok. Pismene ponudbe pod »Suho stanovanje« na upravo VeČeraika. 3636 Lamperija, primerna za gostilniške sobe se poceni proda. Vprašati Gosposka ulica 60. 3634 Sobo • ... s posebnim vhodom iščem. P°n[r_ pod »Soba« na upravo »Večerni* j Sobo . „ s štedilnikom takoj oddam. NasiP_ ulica 58, ob Tržaški cesti. Lepo. opremljeno sobo ^ oddam boljšemu gospodu. Sodna , ca 14/Ii, vrata 8. PRODAJA HIŠE Iz konkurzne mase Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru se področno proda hiša na Aleksandrovi cesti št. 34 v Mariboru, vi. št 474 k. o. Cirajska vrata, za ne manj kakor cenilno vrednost, t. j. Din 85.2.210.80 netto. Kupnina se mora plačati takoj v gotovini, vse stranske pristojbine mora plačati kupec. Hiša je dvonadstropna z velikimi trgovskimi in skladiščnimi prostori, obširnim dvoriščem in skladiščnimi stavbami, leži na najprometnejšem delu mesta. , Interesenti naj vpošljejo obvezne ponudbe z označbo ponudene kupnine konkurznemu upravitelju dr. Žnuderlu Maksu, odvetniku v Mariboru. ,tekom 14 dni od objave tega oglasa, ki daje tudi vse informacije. Hiša se bo prodala najboljšemu ponudniku. . ^ 3631 Izdaja konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik izdajatelja in STANKO DETELA v Mariboru