Št. 37. V siorici, v torftk dne 9. inaja 1905. Letnik VII. Izhaja vsa' torek in soboto oh 11. in i preilpoMnc z;i mcsto ter oL 3. uri po| . /;t (l»>žf'lo. Ako pad»» na ta cJnrva pnt/.nik i/.iil^ dan pr<»j dIj (>. zveOii'r. Stan** po poSti prcjt'nian ali v (iorici na dom poäiljan ct'lolf Ino H '{, polhUno \ K in cftrtlKno 2 K. lJni(laj;t s(> v (Jorici v lo- bakariian Schwarz v ttolskili ulicali. J i'I 11'r M i t/. v Nunskili ulicah in L»*- ban na Venlijevciu l<*kaliaču po 8 vin. GORICA (Zjutranje izrianje.) IJrediiiatvo in upravniätvo se nahajata v ( raöunijo po p«>tit- vrstah in siccr ako so tiskajo 1-krut po 12 vin,, 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako hh večkrat tiakajo, rafiu- nijo »e po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). „Soča" in naše šolstvo v Gorici. „Soča" javka v eni svojih zadnjih številk, da se v Gorici poilalijančujo alo- venska mladina in pravi, da so toga krivi edino lo „klorikalci". Da razvidijo naži čitatolji noaram- noht in periidnost tega očitanja, hoi-emo tuiii mi o solskem vprašanju «pregovoriti nekoliko beaedij. Dokler ni hudobni duh razpora za- aejal, »mo bili ludi na Goriäkem vhi jed nakib mislij, da je žolstvo najvažnejši faktor za obranite? naže narodnoati. Zato smo na äolakem polju delovali vza- jemno in »mo imeli tudi lepe uspehe. Sezidal se je nSolski Dom", ustanovili «mo slovensko Solo in razne otroške vrte. Velike zasluge je imel pri tern posebno dr. Gregorčič, o katerem je pisal dr. H. Turn» 1. 1899 : „Kdo bi ne pripoznal ne- umorne delavnosti in zaslug dr. A. Gre- gorčiča na Šolakem polju? Kdor je bil v njegovem obližju, ve, da je šoIbIvo ono polje, na katerem dr. A. Gregorčič dela z vso vnemo in se veseli najmanj- Sega uspeha s pravim otroškina veseljem. In do danes je vsakdo to pripoznaval, vsakdo lo pondarja javno in zaupnim potom, in celo A. Gabršček in jaz." Vzajemno delovanje za razvitek slovenskega šolstva v Gorici je prenehalo 1. 1899. Kako je prišlo do tega, je znano. Dva bivša ljudaka učitelja — sedanji ad- vokal dr. Tama in tiskar Gabräcek — sta se hotela v deželi polastiti neomeje- nega gospodstva. Da bi obrnila pozornost na se, Bla začela ustanavljati celo vrsto draštev in društvic, ki bo seveda skoraj vsa že zaspala, že obstoječa draätva pa sta skuäala dobiti v svoje roke. V ta na- men »la razposlala lajno okrožnico, v kateri sta pozivljala avoje pristaäe, naj se ökuäajo polastiti vseh javnih zastopov, vweh druätev in zavodov. Družtva in za- vode, katerih nista mogla vpreči v svoj politični voz, sta začela razdirati in na- padati po gesln : „Naj hudič vse vzame, kar ne služi našim naklepom." Med temi društvi je bil tndi „Šol- «ki Dom". Politična strast in atrankarski egoizem nista prizanesJa niti temu dra- šlvu, ki bi moralo biti sveto vsakemu hlovenon. Tuma in Gabržček, ki sta v prejfinjib lotih za „Šolski Dom" ludi de- lovala, Kta ga zapustiia tor ga začeia na- padati, kor ni prešel v nju roke in jima ni služil v polilično Hvrbe. Tuma je to jasno povedal na nekem shodu z bese- dami: „Ko pride čas in bo tudi „Šolski Dom" pro«el v iiai^o onkrbo, bomo tudi mi zanj skrbeli." S tern je priznal svoj narodni greh; on je obrnil hrbet naSemu najvaznojäemn, najpotrebnejSemu druätvu, kor ni preälo v njegovo oskrbo, ker ni mogel „Šolakega Doma" izkorii5čati v svoje politične nameno. Gabr^čeka vodi $e dandanes pri njegovi gonji proti „Šolskemu Domu" še drug, veliko grši nagib, namreč ozir na njegov žep. Odkar je društvo „Žolski Dom" (?alo svojo staro hiäo v na- jem „Cenlralni Posojilnici" in „Narodni Tiskarni", nima ta človek več miru in napada neprenehoma „Solski Dom", ker vidi v teh dveh zavodih konkurenta svoji obrti. On ima namrfč fiksno idejo, da ta dva njegova konkurenta pogineta, ako jima odpove „Šoski Dom" svoje prostore! Da bi to dosegel, napada „Šolski Dom". Da plačujeta „Centraina Posojilnica" in „Narodna Tiskarna" primerno najem- ščino, da podpirata ta dva zavoda „Sol- ski Dom" z znatnimi denarnimi doneski, za to se Gabräöek ne zmeni, marveč po- navlja vedno svojo staro pesem o zlo- rabi „Šolskega Doma", ker se boji kon- kurence, katero si je sam ustvaril. Znano je, da sla Tuma in Gabraček v smislu svojega programa zanesla boj tudi na gospodarsko polje in da sta spra- vila I. 1900 „Goriäko ljudsko posojilnico" v svoje roke. Pri tern je imel Gabräöek glavno ulogo. Saj se je nedavno v „Soči" sam bahal, da je „Goriška ljudska poao jilnica" največ po njegovi zaslugi preäla v druge roke, in je iz tega izvajal posle- dico, da smo on v posojilnični liiši ce- neje stanovati nego kdo drug. Tudi nje- gova „Soča" je 1. 1900 kar naravnost zahtevala, da se mora „Goriäka ljudska poBOJilnica" brž ko mogoöe iznebiti „kle- rikalnega" denarja. To zahtevanje se ji je izpolnilo z ustanovitvijo „Centralne Posojilnice". Če ima torej Gabräöek vsled ustanovitve novega slovenskega denar- nega zavoda manj zaslužka pri „Goriäki ljudski posojilnici", je tega le sam kriv! Njegova Skoda sicer ne more biti velika; saj se steguje ludi v „izčiščeni" „Goriški ljudski posojilnici" kakor jež v znani basni. Tudi konkurenco „Narodne Tiskar- ne" in „Gorice" si je Gabräcek le sam nakopal. Mož se je bil preobje- dol. Tiskarska obrt, ki ga je d o b r o r e d i I a, m u n i v e č z a d o- stovala; on, nekdanji ljudski učitelj, je hotel tudi koman- dirati in celo deželo straho- vati. Svoje dobrolnike, ki so mu izro- čili „Sočo" brez vsake odškodnine, ki so mu p(»magali pridobiti koncesijo za ti- skarno, je začel I. 1899 napadati in me- sariti. To je trajalo od meseca aprila do julija, in Gabräcek je že mislil, da bo imel na časnikarskem polju monopol in da bo tern lože terorizoval Goriäko. Na- rodno vodstvo je bilo brez lastnega gla- sila in ni moglo zavračati napadov in sumničenj GabraČekove „Soče". Iz te čudne siluvacije se je reäilo äele z usta- novitvijo novega lista, kojega prva äte- vilka je izšla v novi „Narodni Tiskarni" äele 7. julija. Ako ima pri tern GabrSček sploh kaj Škjde, naj to le voljno pre- naäa, ker tudi „Gorica" in nova tiskarna Be je ustanoviia le v silobranu vsled njegove brezobzirnosti in samooblast- nosti. Boj proti „Šolskemu Domu" izvira, kakor smo videli, iz politično strasti in sebičnosti dveh oseb. Ta boj se je vršil in se se vräi v raznih oblikah. „Goriška ljudska poso- jilnica", ki jo v prejänjih letih podpirala slovensko äolstvo v Gorici, je odtegnila „bolskemu Domu" vBako podporo, ko sta jo dobila v roke Gabräcek in Tuma. Dokler je bila „Soča" glasilo gori- ških Slovencev, je poudarjala pri vsaki priliki eminentno važnost „Šolskega Do- ma" in njegovih äolskih zavodov ter zbi- rala milodare za slovensko šolstvo v Go- rici. Ko pa je poslala strankarsko glasilo dveh političnih „štreberjev", je začela äuntati proti „Šolskemu Domu" ter je večkrat celo karala tiste svoje pristaäe, ki so vkljub njenim hujskarijam podpi- rali slovenske äole v Gorici. Kodoljube, ki so ostali zvesti podpiratelji „Šolskega Doma" in ki so poudarjali važnost alo- venskih äol v Gorici, je Gabräcek v „Soči" smeäil, imenoval „abecedarje" in pisal v svoji oholoBti tako-le: „MoŽakarji tarn pri „Gorici" se ne morejo povspeti nad navadni abc. Ali goriäki Slovenci res ne potrebujemo drugega — nego abc ?" „Naša zastava je: „svoboda, omika, na- predek lw in nele — ljudski abc, ki je dan danes umljiv sam po sebi ter mora biti zanj poskrbljeno tako ali tako." Da smo ohranili vkljub takemu ne- patrijotičnemu boju, vkljub tako grdi gonji proti „Šolskemu Üomu" dosedanje šolske zavode in da smo sezidali äe novo äolsko poslopje ,,Mali Dom", je zasluga modrega vodstva „Šolskega Doma" in požrtvovalnosti naäega naroda, ki se vsaj po veliki večini ne zmeni za „Sočine" hujskarije in ki mnogo žrtvuje za slo- vensko äolstvo v Gorici. Da pa ni mogel „Solski Dom" raz- ' äiriti Bvojega delokroga, da „je naä od- por proti raznarodovanju slovenske dece preäibak", je kriva le „Soča" in njeni pa- troni, ki so zavirali na vse mogoče na- čine razvoj „Šolskega DomaM. Zato p a j e p e r fidno in p odl o, da z v r a ö a j o zdaj ti Ijudje Bvojo krivdo na drage in da trdijo v „S o Č i", da so edino le „klerikale i" krivi, da nam gin e s 1 o v e n s k i i i v e 1 j v Gorici. Da ni javkanje v „Soöiu o poitali- jančevanju slovenskih otrok v Gorici le gola hinaväcina, naj dokažejo raožakarji v krogu tega lista z dejanji. Nehajo naj podirati, kar drugi zi- dajo ] Stopijo naj v naäe kolo ter delu- jejo z nami vzajemno vsaj na äolskem polju. Razume se samo ob sebi, da se jim ne sme „Šolski Dom" izroöiti, ker bi T njihovih rokah gotovo poginil prej ali slej, kakor je tekom zadnjih let izgi- nila cela vrsta njih druätev in druätvic. O njih „piruhih" niti ne govorimo ! Ako pa ne marajoz nami vzajemno delovati in jim je res mar reäitev naäe mladine t Gorici, naj nstanovijo vsaj par prepotrebnih otroäkih vrtov! Hie Rhodos, hie aalta ! kličemo tem dosedanjim nasprotnikom „Sol. Doma". PODLISTEK V znamenju mini- Püvest. Spisal J.uiko B r a t i n a. (l)alj<0 Med tem je nekaj zunaj zaropotalo — vstopil je gospod Anton. — Ven, kedo le je klical, zavpil je oskrbnik. — Le pocasi. — Govoriti moram s teboj, daleč si že prišel in svariti le hočem, da ne slopaš več po tej poti. — Ven — kaj liudiča te to briga------- — Nisem prišel sem s kruto roko in z divjo silo, je odgovoril svečenik, le mir Gospodov sem hotel prinesti v ta kraj, v tem znamenju sem hotel delovati. Ti pa nočeš, tvoj želodec ti je več kot vse drugo, skrbiš ne za ubogo ljudstvo, ki si mora tako potnagati, kot je to storilo. V znamenju miru sem prišel, v miru sem hotel rešiti ta rod tu gori in v miru božjem pomagati revnim in pritiskanim. V miru sem te opomiujal, a nisi hotel, sedaj moram tudi jaz storiti korak — in morda ti ne bo ljubo, da se bo vse to, kar si storil, poročalo škofu in grofu, kateri še ne ve o tvojih krivicah tu gori. Ti ubogo ljudstvo znpuščeno, tu gori si oddaljeno od vsake pravice, iiikdo ne ve zate, le Bog nebeški še čuva nad tabo — ta te ne bo zapustjl------- Končal je. Berger je bil zelen od jeze in naj- rajši bi ga kar vrgel veil na prosto. — Zapomni si moje besede, dejal je gospod Anton, in že je odšel skozi vrata. — Ta hudič, kaj hoče tu, kričal je Berger. Jaz mu pokažem, jaz. In zopet je začel dirjati po sobici gori in doli, kakor bi bežal pred kako pošastjo in bi se ji ne mogel vbraniti. Obstal je potem še nekaj časa sredi sobice in premišljal------- — Da, gremo —------- Stopil je ven, sklical hlapce, ki so bili vsi zaviti v kosmate kučme in debele domače jopiče. — Sedaj pa le, na drugo stran gremo, kovača pustimo nocoj, nocoj pride tale črni na vrsto. Zunaj je kadilo in snežilo, da ni bilo ničesar razločiti. Tla so bila zmrzla in trda, sneg je priletaval v gostih kosmičih ili burja je žvižgala doli čez Golake, da je drevje škripalo in se ječaje pripogibalo. To vam je zima, ki jo ne pozna nikdo, kdor je ni sam doživel! Človeku kar sapo jemlje, če se prikaže na dan in veter ga suče, da ni stopinja gotova. Bog te varuj, da bi tak dan prijel z golo roko za kamen ob cesti, kar koža bi ti ostala na skali. Bergerja to ni motilo. Ni gledal za pot, ki je bila takrat še dosti slabejša kot danes, ampak drvil je kar naprej po šumi, ki se je takrat še dokaj gosto razprostirala tarn gorj. — Le naprej, le naprej! Hlapci niso bili posebno zadovoljni, kajti dovolj neprijetno jim je bilo poditi se sedaj po noči okolu, mesto se zariti v toplo ležišče. On je drl le dalje in dalje, a pri tem ni pazil na pot, in tako so kmal» zašli v goščavo, kjer ni nikdo vedel, kje je. — Hej, naprej, naprej, kričal je oskrbnik, ko je opazil, da se hlapci vpirajo in da ne gredo več veselo za njim. — Tu ni poti, oglasil se je jeden. — Kaj pot, to nas ne briga, le naprej------- In lomil je dalje po , goščavi, a naenkrat je zavpil in izginil izpred hlapcev. Ko so ti prišli do tja, so opazili pred seboj dokaj veliko luknjo, kakor- šnih je pri nas — svet je kraški — povsod precej dosti. Hlapci so obstali, nikdo se ni zganil. — Ej, kaj vraga bomo, nazaj pojdimo. Jutri je še čas, ta ne bo vtekel. — Prav praviš, le nazaj, kdo se bo v tem mrazu podil tod okoli, ga že jutri dobimo. Odšli so nazaj, počasi so se kobacali skozi gosto grmovje. Tu pa tam je zavijal volk, ki je iskal živeža za svoj prazni želodec. — Še tega nam manjka, dejal je jeden hlapcev iu zavzdignil težko sekiro — — (Dalje prlh.) Na delo torej, „da Dam ne bodo laški vrtci in šole požirali leto za letom slovenskih otrok!" Dopisi. S Tolmiuskega, dne 5. raaja. — „boča" je dosedaj modro molčala na vse članke „Gorice" o nžitnini; äele v bvo- jem ätevilu z dne 3. maja je prinesla dopig z dežele, ki se peča s tem vpra- šanjem. Üopis je tako nizek, da ni vreden odgovora; toda Andreja GabrSčeka moramo vendar poBebno opozoriti nanj. Dostikrat je trdil, da ni bral tega aii onega članka ali dopisa v „Soči", kateri se je njemu podlikal. Ni treba zalrdila, da ni bral tudi tega dopisa ; *>, ravno to je, na kar ga moramo posebno opozoriti. Co bode dopuščal, da Be sprejemajo take spake v njegov list, mora list priti v kratkem ob ves kredit, ako ga Še sploh kaj ima. Pomislite, Andrej Gabršček, da je napisal dopisnik v dotičuem dopisu tudi gorostasno neumnoat, da je dr. Gregor- čič pogruntal, da ni priälo do zboljša- nja učiteljakih plač, in vendar je to v dkodo in sramoto davkoplačevalcem in kmetom. Vsakdo ve na Goriäkem, da dežela ne pobira užitnine v svoji apravi, inarvec da jo pobirajo sinančni orgaai, torej vlada, in vendar piše dopisnik, da imajo dvakrat več sitnosti „potom d e- ž e 1 n e u p r a v e" nego prej, zato «o bili proti pobiranju po sedanji poti. Dopisnik pravi tudi, da krčmarji morajo plačevati davke in doklade na drožje in goste o^tanke v soda, kar se jim je prej odbijalo. Znano je pa vsemu svetu, da financa pobira užitnino šele od 1. januvarja tega leta, a da ogromna večina posestnikov prelaka vino uže me- ßeca decembra Kako opraviöujete torej sprejem take bndalostne trditve v svoj list? — Dopisnik z dežele piäe tudi, da so letos porasli dohodki užitnine radi gra- denja železnice. No, ali se lani in pred- lanskem ni tadi gradila železnica v naäi deželi V Ako bi bili sprejeli ostale dopis- nikove neumnosti v svoj list, bi bili molčali; a da ste sprejeli navedene „koštronade", je za Vas odveč, to mora uničiti ves ogled vaäega lista, Osobilo mora pa osupniti vsakoga to, da pripnščale vihtenje biča takim pačuhom. Ta imenitni „Strument" pride na ta način ob vsako veljavo. Ljudje bodo imeli zanaprej pred njim toliko rešpekta, kakor pred komarjevim kaš- ljanjem. Sv. KrižuaVipavskem. --Kakoräen je človek »am, tako misli o drugih ljudeh — pravi pregovor. Ker tuk. dopisnik „Soče" ne more napisati niti najmanjäega dopisa brez laži, zato misli, da laže tadi dopisnik „Gorice". Nič ne pomaga, ako se poziva tacega človeka, naj poskasi do- kazati svoje neresnične trditve; on ostane trdovraten v svojih neresničnih trditvah, a mesto dokazov nakopidi äe novih su- mničenj in neresnic. S takim človekom ni vredno pričkati se. Radovedni smo, koga misli dopisnik v 34. §t. „Soče" pod imenom svetokriškega nedavkoplačevalca. Prosimo, na dan z imenom, da se potem lahko pri davkariji prepriča, da dopisnik „Gorice" plačuje bržkone toliko, če ne več davka nego oni „Soče". Zopet mo- ramo ovreči vsaj glavne neresnične trditve zgoraj omenjenega dopisa v „Soči", katerega se sramujejo celo čitatelji in pristaši „Soče". Že veökrat pogreta pod- kev okoli postaje ne da miru dopisnika ter zvrača krivdo na občinsko zastopslvo. Kdor je bil navzoö pri obhoda, ko se je imela graditi naša železnica, ve, da so ob<5. zastopniki storili vse mogoöe, da bi se odstranila podkev na načrtu; ve tadi, da so bili vsi ugovori zastonj. Kdor se hoče prepričati o tem, naj gre na kom- petentno mesto, kjer mn pokažejo črno na belem, da so bili vsi agovori zastonj. Z glavo skozi zid zamore iti pa le naä dopianik „Sočeu. Pri njem ne reljajo ni- kaki razlogi. Hazsvetljava v mesta nas tndi obilo stane, trdi dopisnik, četndi izkazujejo občinski raöani tako majhen znesek, da ni vredno o tem govoriti. Zivinski trg nas stane ogromnib krön, trdi dopisnik, a res je, da je staJo razširjenje le par Btotakov; a neresnica je, da je trg ostal tak, kakräen je bil pred 200 leti, ampak res je, da se je poveöal toliko, da za- doäca razmeram, da je trg potrdila c. kr. vlada. Da se dopisnik drega zopet ob tistih par nemäkih besed, katere se mo- rajo rabiti pri poveljevanju meäcanske straže, je naravno, kor drugače ne bi im ei kaj pisati. Da so obč. poti, izvzemäi glavnih, nele one, ki peljejo v mesto, podobne klancem, so krivi oni 8oposestniki, ki no- čejo dobajati v soboto, ko se jih kliče. Obč. ceste iz Sv. Križa na Cesto, v Place in skozi Dobravlje so take, da ne delajo sramote obč. upravi in le za te je od- govorna; za stranske poti so odgovorni sosedje, ki jih rabijo ter so dolžni po- pravljati jih. Ako so njim prav, so prav tudi obö. apravi, katera ni dobila nikdar sredstev, da bi jih vzdrževala. Dopisnik „Soče" bi imel lepe poti v avoji bližini, ako bi porabil das, katerega zgublja za kovanje dopisov, za popravljanje poti. Torej na delo in ni potreba tožiti o slabih poteh. 0 tajnih shodih naše stranke, pravi dopisnik, da lahko dokale, da se vrše. Četndi smo ga že parkrat pozvali, naj pride z dokazi na dan, vendar tega ni storil, ker ni mogel. Ostane mu torej na öelu pečat nesramnega lažnjivca. Jedno resnično trditev srao vendar zasledili v dopisu „Soče". Kakor tadi slepa kura najde zrno, tako je tadi do- pisnik povedal resnico, da so volili za stareäino iz nevednosti, v kakänem položaja je. Da, da, iz nevednosti in morda tadi iz hadobije se rije proti marsičema in marsikomu v naäi občini. Za to in za tiste, kiiz nevednosti sejejo zdražbo, veljajo besede: Bog, od- pusti jim, s aj ne redo, kaj delajo. Djpisnik „Soße" je znan kot ma- äcevalen človek, ki je imel za svoja dejanja maäöevalnosti opraviti Že s ka- zenskimi kljukami, zato pa meni, da so tudi dragi ljudje njemu jednaki, tako oöita naäemu g. žapanu, da je stransko ma- ščevalen. Konečno pečejo dopisnika „Soče" one krone, katere so v proračunn za kajenje proti slani. Njemu kot „na- prednjaku" po rakovo, ni znano, da pri- poročajo vsi strokovnjaki nele pri nas, ampak po vsem naprednem svetu, da naj se kadi po slani, drugače bi se ne mogel repenčiti proti takemu hvalevrednemu sklepu. Letos smo imeli res nekoliko slane, a hvala Bogu, le malo. Res na- predni krnetovalci imajo pripravljeno snov za kajenje in ho tadi pripravljeni kaditi ob potrebi. Ako hočemo, da bode kajenje uspešno, morali bi kaditi vsi in povsod. Doprinaäati pa bi morala v prvi vrsti poleg posestnikov tudi država. Tudi ona je interesovana na tem. Zato je po- stavilo stareäinstvo v proračun malo svoto, da bi lažje dobilo državno pod- poro in da bi olajšalo delo vsem po- srstnikom. Z občinsko in državno pod- (oro bi se nabavil materjal in bi se kadilo na najbolj izpostavljenih meßtih, kjer bi posamezniki ne kadili. Tako oböno kajenje bi bilo vsem v korist. Ako dopisnik „Soße" noöe, ali ne more ra- zameti, ne moremo ma pomagati. Doslej se ni porabil proračanjeni znesek, ker ni bilo potrebe in ker ni še zagotovljena državna podpora. „Bog ve, kam so po- slali tiste krone ?" — vpraäa gotovo iz nevednosti dopisnik. Povemo mu, da jih dobi na roko on, ako bode kot prihodnji župan prevzel obč. blagajnico ; sicer pa ostanejo v obč. blagajnici med gotovino. Tako velova obč. red in nauk o obč. gospodarstvu. Zakaj pa ne prihajate po- gledat obč. računov, ko so razpoloženi ? Čemu se smeäite po časopisih ! Politični preglecL Dr^avnl zbor. V nadaljevanja razprave o car. tarifu je v petek posl. Seitz izjavil, da bodo so- cijalni demokratiglasoealiproti carinskemu tarilu, ki je le Bredstvo za oi'iranje de- lavskih krogov od strani veleposeHtnikov in agrarcev obeli državnih polovic. Po- slanec Schrott je rekel, da zamorejo Ti- rolci glasovati le pod pogojem, ako ae jih primerno od^koduje za škodo, ki jo bo trpela Tirolska. Posl. Stein je za go- spodarsko ločitev od Ogerske, a je od- \o('no za carinsko zvezo z Nemčijo. Posl. Kolischer je zagovarjal agrarne carine, ki so potrebne za ohranitev sile ljudstva in izlasti kmečkega stanu. Govornik je na- glašal, da je vzroka draginji jskati v ne- smiselnem prekupovanju živil; boj med Avstrijo in Ogrsko je za obo polovici äkodljiv, in sadove bo uživala Nemčija. V soboto je poslanska zbornica dokončala splošno razpravo o carinskem U.rifa ter sklenila z veliko večino, da se preide v podrobno razpravo. Glavna govornika bila sta čeaki poslanec, radi- kalec Baksa in poslanec Kink. Prvi jo obžaloval, da so (Üehi opuslili obslrak- cijo ter privolili v razpravo o carinykein tarifu. Govoreč o razmerah na Ograkom je rekel, da bo morala krona mnofio popustili, ako se bo hotela pogodili s sedanjo večino v ogrskem parlamentu. S tem pa bo trpel njen ugled. Posl. Kink pa je zagovarjal carinski taris ter akupnost carinske zveze z Ogrsko. Pri- hodnja seja ponlanske zbornice bode jatri. Minister grof Goluchowskl proslavi v tem meseca desetletnico svo- jega ministrovanja. Minlsterskl predsednik baron Gautsoh jo ozdravil ter prične v tem tednu Bvoje konferenco z načelniki strank. Ta teden prevzame zopet vse svoje uradne posle. Česki deželnl zbor. Kakor je izjavil poslanec dr. Ep- pinger, bo zboroval češki dež. zbor od 18. majnika do 3. junija. Od postopanja nemäkih radikalcev je odvisno, če bo zborovanje uspeäno ali ne. Českl naplsl na vojašklh poslopjlh. Češka poslanca Pacak in Pantaček sta bila te dni pri vojnem minintru Pit- reichu ter predložila prošnjo praSke mestne občino, po kateri naj bi se poleg nemäkih napisov na vojaških poslopjih napravili tudi češki. Vojni minister je v to privolil in se izjavil, da morajo imeti vojaška poslopja tudi napise v jeziku prebivalstva. Nadalje je zapovedal vojni minister, da se morajo tadi v Pragi napraviti na vojaških poslopjih j češki napisi. Take napise začeli bodo napravljati na poslopja praäkega kornega poveljništva. Madjarski jezlk v akupni vojskl. Državni vojni minister je pozval častniški zbor vseh madjarakih polkov, naj častniki, ki slučajno niso vešči mad- jarskemu jeziku, zaprosijo za premeščenje. V umislu te odredbe bodo tnnogi častniki prosili za premeščenjek nemškim polkom. Nas cesar v Rlmu ? Neki francoski list hoče vedeti, da pojde naä cesar meseca oktobia v Rim. Ta obisk sta baje sklenila v Benetkah Goluchowrfki in Tittoni. Po naäem mnenju bi bila ta vest neresnična, ker se je naä cesar lani izrazil, da ne bo letos potoval v inozernstvo. Oblsk srbskega kralja v Carigradu. V saltanovi palači se govori, da obižče srbski kralj Peier Garigrad koneom meseca maja. Tja — oziroma nazaj — grede obišče kralj tadi srbski samoslan Hilander na gori Atos. Meseca junija utegne obiskati Garigrad italijanski kralj. Papež In Rusija. Iz Rima javljajo, da se je papež Pij X. brzojavno zahvalil carju Nikolaju na ukaz, s katerim je proglaäena svo- boda veroizpovedanj v Rusiji. Papež je pripomnil, da istotako, kakor je sedaj uveden v Rusiji verski mir, tako naj se čim prej povrne Rusiji tudi politični mir. Novl ruskl parlatnent. V Moskvi zbranim zastopnikom zemstev je bila predložena spomenica, v kateri se nahajajo nastopna vodila kakor predpogoj za nameravane volitve ljudskih zastopnikov: Odpravili se mora tajna oblasl pokrajinskih načolnikov nad kmeti, shodi in društvi; dovoliti se more svo- boda govora in tiska. Glavna naloga prvega sestanka zastopnikov bo usta- novitev pravnega stanja, proglaäenje pravic ruskega državljana in sestava te- meljnega zakona o organizaciji in po- slovanju zakonodajne zbornice. Ta ima obstojati iz dveh zbornic; iz zbornice narodnih zastopnikov, ki jih bodo v tajnem glasovanju volili najmanj 21 let stari ne- omadeževani možje, izvzemäi aktivne vo- jake in publicists in iz „Zemskaje Pa- late" (zbornice deželnih slanov), v katere ndpoäljejo svoje zastopnike zemstva gu- bernij in zastopstva najznamenitejih mest. Narodne zastopnike, od katerih se ne zahteva ni premoženje ni kaka po- sebna stopinja omike, se voli po teri- torijalnem principa. Vsak okraj voli po- prečno na 2000 prebivalcev enega za- stopnika; za „Zemskajo palato" volijo ^ubornije in velika mesta po števila pre- bivalstva 1 do 5 poslancev. Vseh po- slancev bo približno tisoe. Oogodkl na Ruskem. Reaterjev biro poroča iz Varäave: Poljska Bocijalistična stranka je izdala v soboto proglas, v katerem pozivlja de- lavce, naj se povrnejo na delo. Ni Se prižel čas, da se prične z revolucijo. De- Uvci naj ae inejlem potrpežljivo pri- pravljajo Za konečne boje za svobodo. Združltev Krete z Grsko. Iz Rima poročajo, da bodo nasto- pile na Kreti najbrže velevlasti s svojimi četami, ki bodo končale sedanji nevarni položaj. Proti vstaškim Kreöanom bodo odposlali mednarodno brodovjo z med- narodnirni čelami, bi bodo uduäile vstajo. Kakor poročajo iz Garigrada, je turška vlada dobila iz Aten brzojavno obvestilo, da ho zagrozili konzuli Krečanom s silo, ako ne ostanejo mirni in ne odslranijo KrSkih zastav. Rusko-japonska vojska. Po zanesljivih poročilih iz Šangaja namorava ruska križarka „Askold'' h lorpedovko „Grozovoj" uleči iz Vuzunga, čim se prikaže v bližini ruskq brodovje. Na krovu ima polno slreljiva in premoga. Kitajska Uofre „Askoldov" beg preprečiti 8 tem, da je dala vse trdnjavske tope naravnati v smeri proti izhodm iz pri- stanišca. „Matinu" se brzojavlja iz Petro- grada : Veliko pozornost, vzbuja jo sedaj operacijo v MandŽnriji. Vojski si zopet stojiti v bojni vrsti nasproti in se okrepljujeli. Zadnji spopadi sprednjih vojev äe sicer ne naznanjajo pričetka veliko bitke, kažejo pa, da se obe stranki z vsem naporom pripravljati na odločilne operacije. Vojski sta razvräöeni približno tako, kakor pred Mukdenom. Na skrajnem levem krilu se nahaja ar- mada generala Nogi, poleg nje je raz- vrščena Nodzujeva armada, general Ka- vamura Hloji v gornji dolini reke Hun, Oka in Kuroki pa tvorita rezevno ar- mado severno pri Tjelinu. V Londonuse govori, da Japonci na- meravajo sredi maja polastiti se otoka Sahalina. Čete, ki imajo zasesti otok, se nahajajo v Hirosaki. „Petersbarski Listok" poroöa iz haje zanesljivega vojaškaga vira, da ae jzoneral Kuropatkin povrne na Rusko. Kuiopatkin se umakne na svoje posestvo. Poveljnikom prve mandžurske armade bo baje imenovan poveljnik četrtega sibir- sk(jK» armadnoga zbora, generalni laj- tonant Saruhajev. * Stiri torpedovke ruske vladivostoške oskadre so se v petek pojavile zapadno od otoka J«sso ter so blize Sutsu vlovile malo jadrenjačo, katero so zažgale. Ka- pitana jadrenjače so Rusi vjeli. Torpe- dovko so potem izginile v severno-za- padni smeri; najbrž so se vrnile v Vla- divostok. Možtvo jadrenjnče se je zamoglo reAiti na kopno. Iz Londona se poroča: Zavladala je znova velika napetost zaradi dogodkov na morju v vzhodnoazijskih vodah, ker se sodi, da se v kratkem priöno po- menljive ali celo odločilne operacije na morju. Prihod eskadre admirala Nebo- Ratova v Kitajsko morje se smatra kot začetek nove dobe v pomorskem voje- vanju. Kje se pravzaprav nahaja admiral Rožestvenski, se äe vedno ne ve natanko * Tretja ruska eskadra, močna 6 vojnih ladij in 4 tranaportne ladije, je v petek ob 5. in pol uri zjutraj pasirala Singapore. •K- * * „Agence Havas" porača iz Petro- grada: Admiral Roždestvenski je poslal udmiraliteti brzojavko, v kateri javlja, da ae v teritorijalnih vodah otoka Borneo nahajajo japonske ladije. Ako se to dejstvo pokaže kakor resniöno, bo ruska vlada protestirala pri holandski vladi „Agence Havas" poroča iz Saigona: Ruska eskadra, ki je že od dne 2. t. m. usidrana v zalivu Honkoe, ki leži severno od Hankhoa,se pripravlja, da v prihodnjih dneh zapusti mesto. Admiral Rožde- stvenski je že o tem obvestil francoske oblastnije. Domače in razne novice. Za „Solnki Dom" ho plačali pred- sedništva : Janez Jarec, Žapnik v Hn- činju za narodni kolek 2 K ; dr. Andrej Pavlica, stolni vikar v Gtirici 60 K ; profesor R. Č. v Gorici 2 K ; J. G. v K. (po pomoti zakasnjeno) 10 K ; dr. Ant. Gregorčič 20 K. Srčna hvala t IVs. zaznamck daril doälih c. kr. okrajnemu glavarstvu v Goriei za pogo- relce v (iepovanu : Občina Desklo 50 K; nbčina Dornberg 25 K; župni urad Skedenj 8 K 20 v ; župni urad Oprtelj 3 K s>8 v: župni arad Tinjan 11 K; župni urad Buzet 50 K ; c. kr. okrajno glavarstvo v Kopru 8 K 8 v ; c. kr. okr. glavarstvo v Pulju 13 K 90 v; c. kr. pol. espozilura na Krku 22 K 50 v ; školijski ordinarijat na Krku 2 K 60 v ; c. kr. okr. glavarstvo v Sežani 183 K 54 v ; škofijaki ordinarijat v Poreču 41 K 34 v; c. kr. okr. glavarstvo v Tol- minu 77 K 70 v ; c. kr. okr. glavarstvo v Lošinju 32 K 10 v; dekanijski nrad v Kastvu 72 K. Skupaj 601 K 54 vin Pomožni odbor se prav toplo zahvaljujo vsem darovalcem. — V Gorici, cino V.). aprila 1905. Za pomožiii odbor: Allems, si. kr. dvorni svetovalec. Odlikovanjc. — C. kr. nameslnik je naducitelju v Tomaju g. Antona B e - n i g a r podelil častno kolajno za 40 lelno zvesto službovanje. Politilna upravu na Priinor.skem. — Prejsnji teden je proračunski odsok razpravljal o proračunu ministerstva za notranje reči. Pri ti priliki je irnel tr- žaški posl. dr. Mazorana daljši govor, v katorom se je bavil z razmerami pri politirni apravi na Primorakem. Posebno se je pritoževal o tem, da poäiljajo na Primorsko skoro same Nemce k poli- tičnim uradom, Ijudi torej, ki ne poznajo ne jezika in tudi ne razmer prebivalstva, med katerim morajo opravljati svojo službo. Posl. Mazorana je dokazal to s podatki, ki se ne dado ovreči. Povedal je namrec", da je v Trstu pri namestništvn 28 konceptnih uradnikov. Od teh je 20 Nomcev, 5 Slovencov in 3 ltalijani. Vseh političnih nradnikov na Primorskem je 65. Od teh je 43 Nemcev, 13 Slovanov in 9 Italijanov. Iz tega se razvidi, da vladajo na Primorskem, kjer ne živita na vsakih 1000 prebivalcev niti dva Nemca, vendarle Nemci. Da niso take razmere zdrave in da ne more biti pri njih politična aprava posebno dobra, je popolnoma amevno posebno za onega, kateremu so natančnejše poznane dol žnosti in delokrog političnega aradnika. TukajSnji postal in brzojavnl urad nag prosi, da objavimo v svojem listu to-le: Počenši od 7. t. m. raznaäali bodo pismonoäi pisma, in to kar sploh pismonoše raznažajo, ob praznikih in nedeljah samo po jedenkrat in sicer od 1. aprila pa do 30. septembra ob 7. uri zjnlraj, od 1. oktobra do 31. marca pa ob 8. uri zjulraj. Po odhodu pismonoäev do poldneva pa zamore občinatvo mej tern časom doäla pisma in časopise v oddelku za pismonose pri poštnern arado dobivati. Prvc jagode. — V soboto smo vidoli na tukajänjem sadnem trgu prve jagode. Prodajale so se po 2 K 80 vin. kilogram. Dražba lova. — V soboto so bili oddani sledeči občinski lovi na dražbi, in sicer: Lov v občini Černičah v gorenjem delu dobil je g. Josip Kosovel za 130 kron, onega v epodnjem dela iste občine g. Avgast Glessig za 131 K. Batujski lov ostal je g. Ivanu Valetiču za 106 kron, selski lov g. Jourdanu za 141 kron. Lov v Gabrijah, in sicer od zgoraj vzel je g. Henrik Gollmayer za 25 kron, onega od spodaj pa za 81 kron isti gO8pod. V Gojačevem ostal je lov g. Andreju Gigoju za 137 kron, v Aj- dovščini notarju g. Arlara Lokar za 20 kron, v Kamnjah g. Petra Spazza- panu za 152 kron, v Sv. Križu notarjn g. Art. Lokarja za 160 kron, v Dobrav- Ijah g. Avgustu Glessiga za 101 krono, v Šmarjah g. Henriku Gollmayerju za 75 kron, v Skriljah g. Avgustu Glessiga za 51 kron, v Št. Tomaža g. Francetu Hmelakn za 91 kron in v Vrtovinu g. p. Spazzapanu za 246 kron. Vlom v poštiii urad. — V poštni arad v Hadajužni na Primorskem so vlomili v poštni arad. Odnesli so mnogo znamk v vrednosti okolu 1000 K, nekaj drobiža, nekaj priporočenih pisem itd. Iz Boh. Bistrice se poroča, da so v potnem nabiralniku dobili za kakih 600 K znamk z naslovom na poätni urad v Hudajužni. Potovauje ^euerftliie^a štaba je pričelo v soboto. Do 10. t. rn. bodo vajo v Postojni. Dne 12. t. m. pride generalni Slab v Sežano, kjrr bo v okolici ontal 6 dni. Duo 19. t. m. je povralek na Dunaj. Velik pozar. — Dno 2. t. m. je prod polu dne poRorela vas Poljo pri SenviSki gori. Ognnj je naslal v neki kuhinji vsled vetra, torej popolnoma po nesreči. Uničenih je 21 poslopij ; äkoda znaäa okroglih 200.000 kron. Pretep ined /idarji. — Včeraj popoludne nastal je pretop v gostilni Lasič v Rabati šču med 9 zidarji, doma deloma iz Gor. Vertojbe in deloma iz Dol. Vertojbe, ki so pa vsi v Gorici v dein. V pretepu je bil najbolj ranjen neki Ludovik Gorkič, kateremu je zagnal Guiin I. v glavo kozarec. Gorkiö je moral iskat zdravniške pomoči v tukajänji bol- nišnici. Hud pretep v Pod^uri. — Vče- raj popoludne popivali so v Podgori to- varniäki delavci Kocrjančič Vincenc, Mar- gerit Angel, Silvostro Anton in Susič Franc. Nazadnje priäli so tudi h krömi Bregantovi, nahajajoči se blizu železni- škega vijadukta. Tarn sprodaj stal je s svojim vozičkom neki Leban, ki prodaja sladoled. Delavci zavlekli so tudi tega v krčmo in pili so notri vsi skupaj. Jeden izmed njih, namreč Kocijančič, pa jesto- pil iz krčme ter ai začel sam jemati z rozičkasladoled, zakarje hotel bajo kasnejo od^kodovali Lebana, ki je ilak z njego- vimi tovariäi in ž njim v krčmi pil. Pri ti priliki pa je priäel v krčmo kovač Anton Debevec, stanujoč na Placuti v Gorici, ki pa ima svojo delavnico v Podgori v bližini Bregantove krčme. Ko vstopi v krčmo, opozori Lebana, da mu zunaj jeden jemljo sladoled. Koci- jančič, ki je to čul, poakoči naglo v krčmo tor z»vpije nad Debevcem, rekši mu, naj w odstrani, pri öemur ga ob- iednem tuü pnpahne. Knsneje pa se je Debevec nad KocijanfiČem pri svoji de- lalnici, ali celo v nji, kamor je baje Kocijanči^a pozval, s tem maščeval, da ga ie s kladivom vdaril tako močno po glavi. da se je Kocijančič nezavesten zgradil na tla in so ga morali prepeljati v tnk. bolnišnico, kjer se nahaja v ne- varnem stanju. Debevca so pa aretirali in pripeliali v tak. zapore. Debevc je doma z Brezja na Kranjskem. Članl „Slov. kalol. polltl^ne^a in pospodarskepfa dru^tva za koba- rlškl okraj" so vabljeni v nedeljo, 14. t. m., k rednemu občnemuzboru, katerega priredi društvo ob 2. uri popoludne v Nemčevem salonu v Kobaridu. TržaSka al^ra bomb. — „Sole" poroöa in iamči x» vest, da sta neki dve osebi ponudili vdoviBoniciolli izdatno pre- skrbljenje, ako pri obravnavi zastran bomb krivo priča, da je namreö njen umrli mož porazamno s policijo napravil bombe in da so torej vai obtoženci ne- dolžni. Tatvina znamk. — G. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trsta javlja: Dotičnika, ki bi mogel o tatvini, iz- vršeni dne 30. »prila t. I. v c. kr. postnem uradu Trst 3 (Tergesteum), podati oblasti takih podatkov, ki bi omogočili zasačenje ßtorilcev, zagotovlja se nagrada tisoö (1000) kron. Za slučaj, da bi več oseb priobčilo takove podatke, se omenjeni znesek raz- deli mej ovaditelje ter si pridržuje oblast, da ga razdeli po lastni razsodbi. Strašen čIq maščevanja . -- Včeraj zjutraj okolo 7. ure, ko je šel prvi in- ženir ladjedelnice pri Sv. Marku pri Tr- stu g. Karol Jaegersen v svoj urad, srečal ga je neki France Zegler, ki je bil pred letom zaradi nepovoljnega obnaäanja odpuščen z dela. Zegler je zopet inže- nirja nadlegoval s prošnjo, naj ga vzame na delo. Ko mu je pa ta proänjo odbil, potegnil je Zegler iz žepa revolver ter ustrelil iz njega 5 krat na inženirja. Zadel ga je dvakrat v glavo in trikrat v hrbet. Inženir' zgrudil se je v neza- vesti na tla. Zegler pa je zbežal, pustivši na lieu mesta svoj dežnik. Med tekom pa je zopet nabasal revolver, in prispevši do nekega mesta, ustrelil se je äe samega sebe v sence ter ostal takoj mrtev. In- ženirja prenesli so v bolniänico, kjer se nahaja sicer v nevarnem stanja, a je vendar upanje, da ostane äe pri življenju. Neprljeten poset. — Zelezniäki Čuvaj v Preserjih, Anton Zgonec, je imel priliko bojevali se v sredo ponoči z volkom. Zgonec se je bil vlegel ob 12. uri ponoči, ko je odpravil svojo službo, na klop pred čuvalnico in zaspal. Sve- tilko je bil postavil pod klop. Ko je tako j nekaj časa spal, je začutil, da nekdo voha po njem. Na pol zaspan je Zgonec ! planil po koncu in pahnil stvar od sebe. Toda beatja se je takoj zopet zagnala v ! njega, in äele sedaj je Zgonec opazil, da ima pred seboj volka. Ko sta se tako 1 nekaj časa borila, je priäla čuvaju v ¦ glavo misel, da bi bilo morda dobro, če 1 bi volkn po«?vetil s svnio «.vatilk«. — To je sedaj vzel iz pod klopi in jo pokazal volku, ki jo je popihal, kar so nesle noge. O.nvaj se je potem zaklenil t ču- valnico in gledal skozi okno. Okrog tretje ure je prišel volk zopel nazaj vohat okrog klopi. K o je pa videl, da njegovega sovražnika ni več, je počasi odkorakal. j Ker je čuvaj ranjen pod desnim očesom I in na roki, so ga odpeljali na Üunaj v Pasterjev zavod, kjer ga bodo preiskali, ako bodo mogoče imele te rane kake posledice. Istanove /a obrtna učilišča. — Naučno ministerstvo razpisuje za obisk obrtnih äol večje ätevilo ustanov. Dotični razpis se nahaja v IX. številki lista: Verordnungsblatt des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht. Iz njega je razvidno, da veljajo ustanove tudi za obiskovalce zimskih kurzov za stavbne obrtnike. Nepremožnim, a podjelnim in nadarjenim pomočnikom (in tudi mojstrom) zidarskegö, tesarskega in kamnoseškega obrta je torej dana prilika, dobiti za obisk takih kurzov, ki se nahajajo tudi na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani, izdatno podporo (40 kron na mesec). Proänjam, katere je vložiti do li'i. maja pri ravnateljatvu imenovane obrlne Sole v Ljubljani, je pridjati krstni ünt (zahteva se starost najmanj 17 let), domovinski list, ubožno izpričevalo. šolska izpričevala in učni list dotičnega obrta. V interesu naäih stavbnih obrtnikov opo- zarjamo na te ustanove. Nesrec^a na železnici. — Po noči od sobote do nedelje je železnica v Oteßah na Gorenjskem povozila kmet- skega moža pri 25. letih. Ne ve se še, je li ta slučaj samomora ali nesreča .Po- klicana kohiisija bo dognala okoli^čine in razlog. Prešeruov spomenik v Ljubljani. — Na Marijinem trgu, na prostoru Ma- yerjevih hiä, katere sedaj prodirajo, bo stal PreSernov spomenik. Kip pripeljejo baje meseca avgusta v Ljubljano. Govori se, da bo odkritje spomenika meseca septembra. Čcsa sc Nemcl bojijo ? — Pod tem naslovom piše „Mir": Nedelj ska „Kärntner Zeitung" je prioböila ve3t, ki ima naslov : „Das bedrohte Deutschtum in den Alpen". (Nemätvu preti nevar- nost). V tej vesti tarna neki neznan politik o velikanski nesreči, ki preti Nemcem z italijanske strani ter pravi, da bi bilo sedanje bojno stališče koroških Nerncev v nacijonalnem boju popolnoma izgubljeno, ako bi se na Tirolskem cela dožela do Brennerja poilalijančila. Potem pa pravi dobesedno : „Zveza Slovencev z Lahi, če bi tudi bila le prehodna, bi imela najhujäe posledice za nemäko poaest v jugovzhodnih Alpah". — Torej zveze Slovencev z Italijani se bojijo Nemci. Res imenitno 1 In zato tudi sku- äajo na vsak način netiti prepir med tema narodnostima, kajti po starem pre- govoru ima tedaj tretji dobiček, kadar se drupa dva prepirata. Nemci hočejo le v kalni vodi loviti in to se jim je do- sedaj še vedno posreČilo. Vpraäamo pa le, kaj bi res bilo potem, ako bi se Ju- goslovani združili z Italijani v boju proti Nemcem? 0 takrat bi na-n začeli Nemci kazati vse drugače prijazno lice, kakor pa sedaj, kajti älo bi jim res za kožo in njihova oäabnost bi se kmalu izpre- menila v krotkost. Prepovedani slovenskl napisi v Mariboru. — Dne 2. t. m. je sklenil rnnriborski mestni zastop, da so pre- povedani slovenski napisi na vseh pred- mestih, ki segajo v zračni prostor občin- skega ozem'ja. S tem so toraj prepovedani . ter »e b>> nadaljcvala naslednje četrtke in ponedeljke. ()<1 ravnut^Ijstva zaHtavljiilnlee in i njo zdriiAene hranilnicc. V sioriei, 4. maja 1905 Krava na prodaj. Lepa 145 nn visoka, sivkasta krava, stara 3 7-2 lela, ki jo zvalila ravnokar drugo tele, je na prodaj, in sicer na Banjšicah, v vasi Pod- lešče. Kdor bi jo hotel kupili, oglasi naj se pri občinskem slugu Ma- tevžu Stergarju iz Podlešč hšt. 55. Razglas. Nazuanja se, da je skle- nilo variištvo deželnega hi- potociiega zavoda v seji 28. aprila t. 1., da se eskomp- tujejo zastavna pisma ob Ufj'otovitvi posojil prifiensi s 1. majeiu t. ]. naiiiesto po V Gorici, 29. aprila 1906. Varuštvo deželnega hlpotečnega zavoda. Ferratin in Ferratose (tekoči Ferratin) najboljše krepčilo in bledici, od zdravnikov najtop- leje priporočeno. Fer- ratin je v zvezi z be- ljakom. sestavljen že- leznat hranilni preparat. Povekšttje tek in aboljšuje prebavo. Qobi se v leharnah C. F. BoehPinger und Söhne Mannheim - Waldhof. „Centralna posojilmca registpoüona zadruga 0 Gorici, ulica Vetturini hiš. štev. 9. PoHOJiijo svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5%\ na vknjižbo pa po 5°|0 z 7s% upravnega prispevka za vnacega pol leta. Obreatna mera za hranilne vloge ostane nospremenjena. Samo enkrat..... naj vaakdo kupiti svoje potrebäcine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, ^in nikdar več ne bode iskal drugod boljšegaj 1 lepšega in kakovosti primerno cenega blaga,! #kakor se tu dobi. ' p Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za poiiiIadmiHko in poletuo se- KOiio v nedoaegljivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki. moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Prosiva h a h t e v a t i listke Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement', stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniSko orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postre/ba! Kno krCMIO nagraile izplačava vsakemn, kdor dokaže 8 potrdili najine nove «imerlkanske blagajne, da je knpil pri naja za 100 krön blaga. ProBiva aahtovati listke! ' PoBor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! " Anton Ivanov Pecenko, Gorica Veliha zfllogs pristnih belih in črnih vin is lastnih in drugih brizna- nih vinogradov. Dowtaylja na dom in razpo- šilja po ieleznici uavNekraJe avntro-ostrHke mouarnije v«o- dih od 56 luaprej, Na xahtevo pošilja tudi u/orce. Zaloga piva Auerjevih dedičev v Ljubljani, in plzenjskega piva „pra- zriroj" iz sloveče češke„Me- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, kalerega ae od- duja le ua debelo od 100 kg. napej. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. S A M O L O VOSIŠKE tvornice za čokolailo, sladkorno blago iu kavne surogati;, «1**1. h<1i>i1' m- bojsikih in okroglili /avilkih, krepčalua sladna kava 111 vsc drugc S UROGATE . Dobiva sc po vsch kolonijalnih tr^ovinah.