IZDAJA CP »GORENTSKT TTSK« LETO XV. >UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR . GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SOCI KRANJ, SOBOTA, 21. JULIJA 1962 ŠT. 82 IZHSTA OT> OKTCTORA 1947 KOT TEDN > K OD l i \\UAKJA 1956 KOT POLIEDN1K OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN i ORENJSKO VSEM BRAVCEM ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU! »Del komunistov tava po alpskem pobočju nad Jesenicami in Dovjem. Od 25. junija (množični odhod Jeseniških komunistov v ilegalo) so na tem področju tako množični vlomi v planinske koče, tatvine ovac in mazanje Ibvsklh in pastirskih koč z boljševiškimi simboli da se niti orožniki, kolikor jih je na razpolago, ne morejo temu odločneje upreti.« Tako je prve znake vstaje opisal nemški propagandni urad z Bleda svoji centrali v Celovec že 3. juii]a 1941 Zato je prišlo že tiste dni tudi do prve hajke na partizane, ki pa še takrat niso bili organizirani v oborožene udarne skupine. Toda to ni bilo samo nad Jesenicami. Prav tako so v tistih dnevih vstaje oživeli gozdovi okrog Storžiča Kriške gore, Jelovice Pokljuke, Ratitovca in vse naprej do Pohorja in Gorjancev, od Zclengore do šarplanlne. Zasužnjeni in na sirirt obsojeni narod se je začel pripravljati a končni, odločilni boj za lepšo prihodnost, za svobodo in življenje svojih otrok in za naslednjih pokolenj. \'a sliki: Storžič, kjer so se v prvih dneh vstaje zbirali gorenjski partizani z levega brega Save Seja občinskega ljudskega odbora Skrb za varstvo na Gorenjskem pred 21 leti Vzporedno z diplomatskimi in tajnimi pripravami za napad na Jugoslavijo in za pohod proti Vzhodu je mreža nemških nacističnih organizacij zelo sprc.no pripravljala konkretno načrte za črlom zelo zadovoljen, obratno pa je Gfiring vso stvar ocenjeval tudi z ekonomske plati in je bil zaskrbljen, ker ob tem ni videl zagotovila, da bo industrija v teh krajih nemoteno delovala in do- otrok Številna imenovanja Tudi na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Kranj, ki Je bila pretekli četrtek dopoldne, so odborniki uvodoma zahtevali nekatera pojasnila, ki so se pretežno nanašala na komunalno problematiko. Po dopolnitvi dnevnega reda skupne seje obeh zborov j« ljudski odbor imenoval upravitelje nekaterih osnovnih šol oziroma drugih vzgojno-izobraževalnih zavodov. Prav tako jc razrešil tudi direktorje podjetij Remont čevljarskih strojev Kranj, kmetijske zadruge Kočna Preddvor in kmetijske zadruge Cerklje. Za generalnega direktorja podjetja Iskra pa so odborniki Imenovali DUŠANA HORJAKA, za direktorja spojenih podjetij Avtopromet in Agroservls Kranj STANETA BOšTJANCICA in za direktorja podjetja Kavarna-ilaićlčarna Kranj MILOŠA PRISLANA. Za direktorja Zavoda za turizem pa je bil na zadnji seji imenovan FRANC DOLINAR. Potem, ko je predsednik komi-i tudi samoupravni organi v gospo-hje za izvajanje predpisov o do-|darskih organizacijah, ki naj bi Htvi čhfega dohodka seznanil od- 1 - bornike o ugotovitvah te komisije pri pregledu podatkov nekaterih locpodarskih dejavnosti, sta oba ibora zasedala ločeno. Kot prva točka ločenih ©ej je bilo poročilo o problematiki vzgojno varstvenih Matov, ki je izzvalo na obeh zborih še dokaj živahno razpravo. Zl»ti na zboru proizvajaveev so «foorniki poudarjali, da je ta problematika izredno pomembna in da zato zahteva prizadeto reševanje tta širokem področju. O toj Mderi naj bi večkrat razpravljali priskočili na pomoč tudi s financ nimi sredstvi. Višina prispevka, ki bi bila odvisna od števila otrok, katerih starši so zapečeni v posamezni tovarni, bi glede na ekonomsko moč določene gospodarske organizacije verjetno ne predstavljala večjega problema. Hkrati z razpravo " o problematiki vzgojno vanstvonih ustanov so odborniki potrdili tudi nekatere spremembe v pravilih sklada za varstvo otrok. Na ločenih sejah so sprejeli tudi sklep o najetju investicijskega posojila iz stanovanjskega sklada za adaptacijo oziroma za nakup stanovanj. Med preostalimi točkami dnevnega reda je na zadnji seji ljudski odbor sprejel tudi sklep o ukinitvi šole za bolničarje na Gol- kot javno strokovno Solo. Prav tako je bil pouk na tej šoli tudi preveč enostranski, zlasti praktični, ker 6e je razvijal v specialnem zavodu za tuberkulozo. Vrzel, ki bi nastala z ukinitvijo te šole, pa okupacijo oziroma za pripojitev j polnjcvala oskrbo nemškega mili ' larističnega stroja. Vendar so vse te nakano preprečile partizanske paške. To je najbolj prepričljivo priznal kasnejši šef civilne uprave za Gorenjsko, vojni -zločinec gaulajter Rainer pred sodiščem v Ljubljani julija 1B47 leta. Povedal jc, da je bil deloma izveden le »prvi val« in da so zatem, pod pritiskom mno- Stajerske in Gorenjske k Nemčiji To delo so začeli že leta in leta prej z raznimi »znanstvenimi« razpravami o nemških pravicah, o nemškem poreklu in nemških etnoloških izsledkih v teh krajih. Tako so nekateri »zgodovinarji« i prepričevali javno mnenje o ne-' Izpodbitni pravici * Nemčije Gorenjske in Štajerske. Ob takih pripravah je gaulajter - •/•'•nega upora' iz taktičnih razlo-Kutsche ra 24. aprila 1011 po na- | gov odložili preseljevanje na pologu Hitler.;?, prevzel civilno upra- ] /nrjši čas. vo na Gorenjskem in Imel na razpolago kupe arhivov in načrtov o stanju v teh krajih In o nalog-h okupatorjev. Ena izmed prvih nalogo je bila: udarili z vso silo po slovenski inteligenc:, preseliti vse kar bi utegnilo ovinki popolnn germanizme; io ic'.\ krajev- In s konkretnimi iv.črti, ki .so bili na- Korenine vstaje bi bilo treba iskati že v stavkah jeseniških že-lezarjev in tržišklh in kranjskih tekslileev. Zlasti pa ne bi smeli pozabiti nekaterih vodilnih orga-! '/.''i t-iev revolucionarnega gibanja. Med temi je bil dolgoletni P'hUični vodja, učitelj Stane Žagar i/. Ri>hrave. Na plenumu OK Vlak bratstva in enotnosti na Gorenjskem od 7. do 9. sept. Pred kratkim smo že poročali, da bo na Gorenjsko, tako kot v Maribor, pripeljal iz Srbije VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI ljudi, ki so med NOV z odprtimi rokami sprejeli gorenjske izseljence. To ne bo samo srečanje med nekdanjimi gostitelji in internirana, marveč srečanje vseh Gorenjcev z gosti iz Srbije in hkrati krepitev bratstva in enotnosti. Vlak bo odpeljal iz Beograda žc v četrtek, 6. septembra, zvečer. V petek, 7. septembra, bodo vlak najprej sprejeli v Zidanem mostu, Trbovljah in v Ljubljani. V Kranj bo prispel vlak okrog JL ure. Z avtobusi bodo potem goste prepeljali na Trg revolucije pred spomenik padlih borcev. Tu bo krajša slovesnost. Za slovesnostjo na Trgu revolucije v Kranju bo vse goste sprejel predsednik okrajnega ljudskega odbora Kranj v avli OLO. Po vseh gorenjskih občinah delujejo tudi posebni pripravljalni odbori za sprejem gostov iz Srbije, posebno delaven je odbor na Jesenicah. V vse centre gorenjskih občin bodo gostje i/. Srbije pri-iii okrog 14. ure. Od tu bodo odšli vsak k svojemu znancu. V soboto, i. septembra, se bodo okoli 14.30 ure vsi zbrali na Bledu, kjer si bodo najprej ogledali blejski grad in nato z avtobusi še vso okolico blejskega jezera. Z Bleda bodo vsi, gostitelji in gostje, odšli f Podvin, kjer bo partizansko srečanje. Tu bo pripravljen tudi kulturni program. Zadnji dan, v nedeljo, 8: septembra, bodo gostje iz Srbije izkoristili za ogled begunjskih zaporov in grobišče talcev v Dragi. Od tod se bodo vsi odpeljali na Jesenice, kjer bo skupno kosilo. V nedeljo popoldne, če bo čas dopuščal, bodo gostje iz Srbije naredili fcdet v dolino Vrat pod Triglav, ali kam drugam. Zvečer okrog JI. are bo VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI odpeljal z Jesenic. O vieh podrobnostih, o poteku akcije za sprejem gostov iz Srbije, bomo v našem listu sproti poročali. M. 2. bo nadoknadila srednja bolničar- | rejeni 6.'m:ija 10Ji ,,t;i v Grazu ! KPS, ki Je bil na Viču pri Ljub- ----sita šola na Jesenicah, ki jo je že niku. Sola namreč nima izgledov, I ustanovil občinski ljudski odbor da bi jo svet za šolstvo verificiral j Jesenice. — P. Jeseniška občina praznuje Prireditve ves mesec S praznovanji za letošnji občinski praznik na Jesenicah bodo začeli drevl, ko se bodo na Hrušici nad Jesenicami oglasile fanfare, zaključili pa bodo v nedeljo, 19. avgusta. Praznovanje 1. avgusta, praznika jeseniške občine, so letos združili a praznovanjem 20. obletnice streljanja talcev na Belem polju nad Hruško. Po fanfarah, ki se bodo drevi slavnostna seja občinskega Ijud-ob 20. uri oglasile na Hrušici, bo skega odbora Jesenice. V nedeljo, slavnostna seja krajevnega odbo- )5. avgusta, se bo ob 9. uri začel ra SZDL Hrušica, razen tega bojna igrišču pred domom na H runa sporedu še nastop občinske gasivske brigade z bengaličnim ognjem pred domom na Hrušici. Na Jesenicah bo istočasno taborni ogenj s kulturnim programom pred železniško postajo, ki ga bo izvedla jeseniška Svoboda v sodelovanju s taborniki in mladinsko delovno brigado. Jutri zjutraj bo že ob 5. uri na sporedu budnica, ob 6. uri pa bodo začeli pre-bivavci Hrušice s prostovoljnim delom pri urejanju parkirnega prostora in igrišča pri domu družbenih organizacij. Popoldne ob 15. uri bodo odkrili tudi spominsko ploščo borcem NOV pod Me-žakljo. V petek, 27. julija, in v soboto, 28. julija, bosta žalni komemoraciji na grobovih talcev v Begunjah in v Dragi oziroma pred spomenikom na Belem polju nad Hrušico. V torek, 31. julija, na večer pred praznikom, se bodo ra kopališču v Ukovi že ob 18.30 uri pričele kulturno-športne prireditve. Organizirala jih bo prav tako jeseniška Svoboda v sodelovanju z domačim plavalnim klubom. Od tu bodo patrole odnesle vence k spomeniku padlih borcev na Ob-ranco in na pokopališče na Jesenicah. V sredo, 1. avgusta, bodo ob 18. uri otvorili razstavo spominskih obeležij NOB v mali dvorani doma na Hrušici, ob 19. uri se bo začel štafetni tek po ulicah Jesenic. S praznovanji v jeseniški občini bodo nadaljevali v soboto, 4. avgusta, ko bo na sporedu promenadni koncert godb na pihala pred domom na Hrušici. Ob 18.30 uri bo na Hrušici otvoritev dvorane in odra, nato pa bo in 4. julija istega leta v Zagrebu j. liani 1. in 2. junija 1941. leta, je je bilo določeno, da bi v »treh | bilo ugotovljeno, da pogoji vstaje valovih« izselili z Gorenjske nad j najhitreje dozorevajo prav na Go- 80.000 ljudi. Zanimivo je, da jc ob tem na- renjskem, h kateri pa so prištevali tudi kamniško območje. Teror Čriu prišlo do nesoglasij v naj- t okupatorja je bil tu najhujši. V višjih vrhovih nacističnega vodstva. Himmlcr, ki je zahteval od vzhodnih mejah kar najbolj »čisto nemško kri,« je bil s tem na- begunjskih zaporih je bilo že maja meseca zaprtih več kot 300 ljudi. Ze v maju mesecu sta bila (Nadaljevanje na 3. strani) šici odbojkarski turnir, na katerem bodo sodelovale ekipe Partizana z Dobrave, Mojstrane, JLA in Hrušice. V soboto, 11. avgusta, bo v tfomu na Hrušici še večer plesov in pesmi jugoslovanskih narodov v izvedbi DPD »Svoboda« Jesenice. Kot smo že v uvodu omenili, bodo s praznovanji letošnjega jseniškega občinskega praznika zaključili v nedeljo 19. avgusta, ko bo na sporedu ljudsko rajanje na Hrušici. Vmes se bodo zvrstile se najrazličnejše športne prireditve, ki jih bodo organizirala športna društva in klubi. - M. Z. 20 let od požiga Kokre V soboto, 21. julija, na predvečer dneva vstaje slovenskega n<>-roda bodo zagoreli kresovi tudi na vrhovih okoli Kokre nad Preddvorom in naznanili pričetek praznovanja pomembnega dne, 22. julija, — dneva vstaje in njihovega tradicionalnega krajevnega praznika. Prebivavci Kokre so izbrali za svoj krajevni praznik mesec julij prav zato, ker je okupator v juliju 1942 v vasi izvršil vrsto zločinov in končno požgal vas. Od tega je danes minilo dvajset let in so v vasi še vidni sledovi tega nečloveškega dejanja nemškega fašizma. V spomin na padle borce, talco in interniranec so vasčani pred 10 leti odkrili lep spomenik, ob katerem se vsako leto zberejo in počastijo padle. Letos ob 20-letni-ci teh dogodkov bodo še posebno počastili spomin padlih. 2e sporni adL so okolico spomenika nasadili z grmičevjem in cvetjem. V torek pa so na spomeniku obnovili tudi napisne črke, tako da bo v nedeljo ob 9. uri, ko bo pri spomeniku velika žalna komemoracija in proslava, kar najlepše urejeno. Med proslavo bo krajevna organizacija ZI5 Kokra razvila tudi svoj prapor, ki mu bo kumovala sindikalna podružnica gozdnega obrata Jezersko. Popoldne pa bo v bližini osnovne šole še partizansko srečanje, z zabavnim programom. Obrazi in pojavi • Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi o Obrazi in pojavi o Obrazi in po Mirko, les in praznik Bib je letos 4. julija. Nekaj je bil se to mlad, slok kmečki tovarišev se je bilo odločilo za fant, danes pa je prileten očka, dan borca na krajši izlet. V to- kmet. varni so sc zmenili. Rajko Je po- Stekla je beseda. Rajko je želel, nudil sedeže v svojem jičotu m Ja skupai šla po tistih hišah rano zjutraj so krenili. tist;„ lj„Ji> pri katerih so bili Sli so v vas, ki je bila vseskozi takrat za časa vojne. Mirko ni zelo dobra, partizanska kot pra- bil za to. »Delo imam. Na kme- vimo. Rajko se je za časa NOB tih, če ne delamo, ni nič," je dc- tod zadrževal.. Bilo je tam vojno jal. področje, okrožni odbor OF in razne druge organizacije. Rajko je pripovedoval, kje je nekoč hajkal, v kateri hiši so imeli bunker, od kje so nekoč prišli Nemci in za katerim kozolcem je padel njegov tovariš. Nenadoma pa je ves presenečen srečal Mirka. Kar planil mu le v objem. Toda deževalo je in Mirko je vse tri povabil k sebi na dom. Z Rajkom sta se namreč »Pa danes je vendar praznik! Mirko usmerili pogovor na vreme in se kmalu poslovili. Potem jc Rajko s tremi tovariši obiskal še tri hiše. Povsod so bili zelo, zelo prijazni. 5 simpatijami so obujali spomine iz tistih dni, ko so skrivali literaturo, ko tO prenašali v dolino letake, ko so zvečer skupno zapeli tisto »Počiva jezero.. .* Na mizo so nosili klobase, šunko, žganje, prve češnje so ponujali. v Rajko se jc opogumil in neki prijazni mami omenil, kako je Naš praznik, praznik vseh, ki so nam pomagali, ki so v tem sodelovali,* ga je prepričeval Rajko. »Praznik! Lepa reč! Lahko imate praznik, ko vam država daje! Od nas pa samo terjajo in zagrenjen. »Nobene sile mu ni,* je dejala ženica. »Lani je bil kaznovan. Sekal in prodajal jc les k#> brez dovoljen].' In od takrat jc txk. Nobene članarine ne plača več. Niti otrokom ni hotel dati ta zahtevajo. Zdaj pravijo, da bodo Rdeči križ v šoli. Vsi v vd-pirala političnih ciljev Evropske gospodarske skupnosti. Potrpežljivim Avstrijcem, ki se jim žolč ni razlil v dobi najhujšega sovjetskega nasprotovanja, je bilo to dovolj. Avstrijski žolčni kamni so postali lažji. Avstrija jc z uspehom v Moskvi Ubiia ^v muhe z enim samim udarce^ S sovjetsko privolitvijo *t jP bolj zavarovala hrbtenico zahodu. Zdaj Avstrija ne bo vJ; tista, ki bi kot nemočni sledil Upala okoli zahodne ograje, ^ pak bo skušala v razgovorih Bruslju doseči takSne pogoje, t-ji vnaprej ne bodo zvezali rok T oči. Pri pogajanjih za brusetJiC okroglo mizo ji bo veliko pj^! mogel ugodni izhod pogajanj . Moskvi in sporazum, ki Kremlju dosegli. ZDRAVKO TOMAŽA logov. Zaposlenost avstrijskega kanclerja, ki Je najprej preromal zahod In se po ugodnem počutju v Parizu že dwn kasneje usmeril na vzhod, ni t>Ilbrez pomembnega političnega ozadja. Znano je, da Avstrijo oviralo »žolčni kamni« gospodarskega značaj«. Njeno gospodarstvo žo več let h^dl »rakovo pot« in naslonitev na Skupno evropsko tržišče bi bila re'llna bilki, ki so Je na Dunaju želijo oprijeti. PreblvavcI alpske republike Imajo dovolj skrbi s gospodarskimi težavami. Trgovinska In blagovna Izmenjava z zahodnimi drŽavami sili Avstrijo, da išče prlstnejšlh tvez s Skupnim tržiščem In gospodarsko zbliževanje s to akup-nosljo. Okoli 70 odstotkov avstrijskega izvoza je usmerjeno v zahodno Evropo, od tega izvoza od- vzhoriu, so bili precej različni. V zahodnih državah se je Avstrija zanimala za pogoje pristopa k Skupnemu IrSUču, na vzhodu pa je skušala v Moskvi Izprositi odobritev, da jI spričo določil državne pogodbe, ki prepoveduje navezavo na skupino držav, ker se s tem krMjo načela avstrijske nevtralnosti, ne bodo metali »polen ped noge«. Se pred leti je bilo povjetsko stališče glede pristopa Avstrije k Skunnemu trgu neprimerno bolj oilkloni'no lB prosno. Avstrijski kancler Gor-ha^h se Je kljub opori na svojo palico počutit na moskovskem letališču nelagodno zaradi pretirane naloge, ki si Jo je naložil na hrbet. To, kar sam nI mogel napraviti, .je napravil Hruščev. Sovjetski premier je pogoščenemu gostu Znameniti dvor Schonbrunn na Dunaju, kuhinja avstrijske politike, kjer pripravljajo politični jedynik po nevtralnih receptih Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki KOPICA USPEHOV Nekaj podatkov o delu združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev Združenje rezervnih oficirjev In podoficirjev kot prostovoljni družbena organizacija je med drugim sprejelo tudi nalogo, da bo še nadalje čuvalo pridobitve ljudske revolucije In v tem duhu kropilo politično zavest In patriotizem svojih članov. Organizacija nenehno skrbi, da se članstvo povečuje In da to aktivno todeluj* prt organizaciji izvenarmadnega izobraževanja prebivavcev. Prav tako ta organizacija pomaga tudi organom ljudske oblasti In JLA pri njenih pripravah za obrambo domovine. i Rezervni oficirji in podoficirji so v letu 19G1/G2 dosegli mnogo uspehov. V n^šem okraju je bilo 184 strokovnih predavanj, ki se jih je udeležilo več kot 15.000 rezervnih oficirjev in podofocirjev. Ti so individualno rešili nad 2100 strokovnih nalog, kar je nodvom-no lep uspeh. Tudi na strokovni časopis UROP je naročenih 98 odstotkov članov združenja. Predvideno jo, da bo ob praznovanju 20- Strožji ukreni V poletnih mesecih skoraj ni nedelje, da ne bi to ali ono društvo priredilo veselico. V takih primerih seveda gostinske usluge opravljajo izven poslovnih' prostorov. Pristojni organi pa ugotavljajo, da prav opravljanje gostinskih uslug na teh veselicah in drugih zabavnih prireditvah pogosto ni skrbho pripravljeno. O tem je razprnvljm ha svoji zadnji seji tudi svet ?:\ *cslinstvo in turizem pri ObLO Kranj. Člani isveta eo menili, da je treba poskrbeti ta kvalitetnije- usluge. Zato eo sprejeli tudi sklep, da je treba pri izdajanju dovoljenj z» opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov poostriti dosedanje ukrepe cei roma zahteve. Opravljanje gostinskih uslug m o* ra biti solidno, izvedba strokovna ih v skladu s sanitarno-tehrtiorti-mi predpisi. Obrnem je potrebno poskrbeti tudi za pravilno odvajanj« ustroznih dajatev. leinieo JLA nanredovalo 320 rezervnih oficirjev. Rezervni starešinski kader je pokazal veliko zanimanje la patrolne pohode, kjer so preizkusili Znanja taktike, topografije in streljanja. Te vaje so pokazale, da je povprečno znanje dobro. Pač pa se lepo vidi razlika mod vojnimi in mirnodobnimi oficirji. Mladi oficirji so namreč boljši v topografiji, medtem ko so starejši spretnejši v taktiki. Omenjeno združenie jo preteklo l«tO ob pomoči .ILA organiziralo tudi posebno razstavo, ki jo je obiskalo nad 32 tisoč Goromcov. V sto kilometrov dolgem pohodu po partizanskih poteh pa jo sodelovalo 119? starin borcev in mladincev. Prov tako je združenje Obisk iz Indije pa — NOVO — NOVO — NOVO — NOVO NOVO »Sobotni GLAS« Mnogi so izrazili željo, da bi se radi naročili samo na sobotno številko Glasa. Zato smo se odločili, da bi razen rednih naročnikov GLASA sprejemali tudi naročnike za SOBOTNI GLAS. V SOBOTNEM GLASU bo tudi v prihodnje izhajala priloga »Glasova panorama«, ki bo na 12 straneh prinašala zanimivo berilo, radijski in televizijski spored, turistični informator itd. Mesečna naročnina je samo 75 din. Priporočite SOBOTNI GLAS svojim znancem in prijateljem. Naročnino lahko nakažete na bančno St 607-11/1-135 Kranj. Pri naročanju in plačevanju časopisa vedno navedite, da je to za SOBOTNI GLAS. Naročniki SOBOTNEGA GLASA seveda ne morejo biti deležni ugodnosti pri zavarovanju in oglašanju, ki jih nudimo rednim naročnikom. Iščemo nabiravce naročnikov za SOBOTNI GLAS. Za vsakega pridobljenega naročnika plačamo 75 dinarjev. Prodajavci SOBOTNEGA GLASA pa dobijo 2,5 dinarja provizije za vsak prodan izvod časopisa. Za vsa pojasnila se obračajte na upravo Glasa ali na našo podružnico na Jesenicah. organiziralo tudi številna politična predavanja irt kulturno prireditve. V tem pogledu so bili najaktivnejši rezervni oficirji in podoficirji tržiške občine. Tržiški oficirji in podoficirji bodo 22. julija obiskali novomeški garnizon, k'er se bodo seznanili s sodobno vojno tehniko, ti Nivc-"-mesta boc?o krenili v MeUiko, Tu pa bo prijateljsko Športno sreča^ nje. Nedvomno je bilo v preteklem času doseženih vrsta usoehov in prav zato je notrr-hno, da pohvalimo tiste, ki delajo v odboru UROP in ki ima'o paMthfo ra ta uspehe. Napačno pa bi bilo. če bi videli samo uSOeh« in prezrli Vs« nnrnnnjkllivesti. Mnncr0 mladih oficirjev na.ttreč nI bilo nikdar na nredavrmj;h in tudi v druifih oo,:-tičnih organizacijah ne sodelujejo. Premalo j;h )e tudi v strelskih družinah, pri civilni Wtfčltl ln rtrl predvo'aški vzgoji. P^nv bi bilo. če bi Zveza borcev, Zveza komu-nfotov in P7r>T bolj kot ctoslel pn-marpli rezervnim oficirjem ln po'iofieiHem nri nlihovem delu. V strokovnem časonisu »GIrs-nik« bo izšlo deset tkanih tem kot posebna priloga. Tako bo lahko sleherni starešina spremljal program in morda tudi tisti tovariši, ki se sestankov ne udeložu-iejo. Dcsednja predavanja pa bodo zamenjali s posebnimi seminarji, na katerih bodo aktivni oficirji pojasnjevali morebitna nerazumljiva vprašanja. V maju in juniju '1963 bo tudi izpit «v obliki testiranja vseh rezervnih starešin ne glede na to, ali so delali individualno oziroma se udeleževali seminarjev in praktičnih predavanj. Ocene bodo vpisali v kartone osebnih podatkov na komandi vojnega odseka. Doseženi rezultati bodo tudi merilo glede napredovanja oziroma za to, kdo izmed rezervnih oficirjev je lahko oproščen vojnih vežb. Omenjeni izpiti bodo obvezni. Prepričani smo, da bodo rezervni oficirji in podoficirji naslednji 22. julij proslavljali še z večjimi delovnimi uspehi. BELEŽKA 80 potnikov v avtobusu Ko sem v ponedeljek h vstopi, v avtobus šk*2S£ podjetja Transturist. Ki k** odpelje s kranjske fikoljo Loko, sem nehotV**** I na lanskoletne avg^tov S?*Z ljuhe avtobusnih podjetij bodo hkrati s povišanjem *** zovnieam omogočili bo4ww dj bolj kultureu prevo * e teh obljub ne bi ***** če v avtobusu (pet mh,S',<><,B,''j odhodom) ne bi bilo toii^ kov, da sem se s «as mednje in ostal na st mano se jih je v prepojT?*^ \ prebilo še kakih Šest JI **X**t proti Slkotll Loki. Ko , ^ ^ ml peljal, je nekatere nja« (posebno iznuzit* j«/** ^ ovinkih) zabavala, me^JL^1* * drugi prepoteni pr^jjU?HM avtobusni promet. In fc0^*^ na drugem, tretjem ia stajališču že pričeli kuJu** ^ voza, ki je izdelan *a m!!?**1 met, ne pa za kakšne }C oije. sem v avtobusu nJT? <* 80 ljudi(!): prostora v Zff? ^ kot vemo - m 7A toliu«. * lou*» Potnic Avtobusno podjetje m * ob takih trenutkih nai^ oskrbeti dva avtobUsa 5 *\, omogočiti normalen t*r»*J ^ kov, ki so si z denarjem Wr nico plačali celo sedet H vsaj avtobusna podjetj* povišanje cen svojim^ ne pa prerivanje t* stou^' gotovo bi moralo ptcv«>> jeljc pri organiziranju ^ K tobusnih voženj BfitZM tržne dni v mestih ZI * \a dvojno naraste, in v " povečati kapaciteto Dr*JL** 8 £ ko bo med potniki man/'°v (kot vidimo - eest«, J na račun naših avtoba»n*?Vi,rfc J. V ln hotel napasti sina SbT^' ' v obrambi odrinil, tako ,S delili usodo's partizani. Se huje! Dražje kot parti-zani so plačali izid tistih bojev. Na spomeniku je imenovanih le sedmin borcev tega bataljona, ki so takrat padli, medtem ko j« v arhivih ZB označenih 42 talcev iz vrst domačinov samo ob tistem dogodku. Skupno s padlimi borci iz njihove vasi v NOV in skupno 0 pomrlimi v internacijah, pa je ta mala vas s 55 hišami dala 76 žrtev. Ros, večino teh žrtev je terjalo naključje - zato ker si j0 Cankarjev bataljon izbral njihovo vas za trenutni počitek in organizacijsko okrepitev, zato ker .so se Nemci prav v tistem času pripravili in odločili da »uničijo« partizane. Sleherna naša vas bi bila ob tistem času in ob takih pogojih sodelovala s partizani. Toda žrtve so žrtve! Slava jim' Tako smo vajeni CESNJiCA JE OSTALA SPODAJ Ob vsakem cestnem zavoju je bil razgled po dolini vse lepši. A izredno lepa je tudi vas Dražgoše. Morda najlepša, edinstvena" v naših krajih - vso hiše so pravljično lepe, bele, z velikimi okni. Celo hlevi so tako lepo ometani in urejeni da se skorajda ne ločijo od stanovanjskih hi5. In povrh vtsega tega se polno rož! Veliki gorenjski nagelji visijo z oken in balkonov. Plugi, brane, vozovi s steljo, to res več ne sodi v to okolje. Vas, ki je bila po osvoboditvi v celoti obnovljena z veliko skrbjo in spoštovanjem do teh ljudi, ta vas je dobila povsem drugačno obeležje. Okrepčevalnica Na Pečeh. Kar v dveh krajih v Dražgošah se človek lahko »okrepča«, a -pogostiti* se nima kje. Dve okrepčevalnici namreč opravljata gostinsko funkcijo v vasi. Zena. gospodinja jc bila prijazna. Peč je basala s trskami in vejevjem. »Mi kar doma pojemo kruh. Tako smo navajeni. Kruh v trgovini ni dober. Pa tudi dobi se ga težko. Se v dolini imajo težave . . .-< To me je iznenadilo. Toda ©b poznejšem sprehodu po vesi, ob pogovorih z ljudmi ob štedilnikih, na koScnicah ob dišečem senu. sedeč na hlodih pred hišo jtd., sam se počasi prepričal, da je tisla žena povedala povsem nekaj splošnega — značilnega za vse življenja v današnjih Dražgo-ah. Tako so navajeni! Življenje, običaji, način življenja in dela na strmih njihav in kovnicah, vse je ostalo nespremenjeno kot bilo nekdaj, čeprav imajo zdaj nove hiše. ee.sto do vasi, elektriko itd. ostali brez moške roke. Njenega mladega moža, očeta dveh malih otrok in tudi očima — oba moža iz hiše so Nemci ubili. Zen&ke so ise morale sprijazniti z usodo: same so morale prijeti za sekiro, za kopačo in koso. Danes pa je Marija ostala Ni bolj Kama pri hiši. Matere ni več, sin se je odselil v dolino in prav na tej poti je hčerka Slavka. Ze ?;edem let je zaposlena v Cešnjici. Le zvečer hodi domov. Toda naporno je to, pravi Slavka. S kolesom se pripelje do Rudnega in potem pa skoro uro hoda peš v kreber. Kakih 2u ljudi iz Dražgoš tako hodi vsako jutro rano v dolino: v Cešnjico, Železnike... Popoldne pa se vračajo. Se ve:'-pa je tistih, ki imajo že za seboj to »prehodno« dobo, ki so se že povsem preselili v dolino in v rojstni kraj prihajajo le še včasih, ob praznikih, ob letnih počitnicah. Ena Izmed praznih, a tako prijaznih hiš — »Pri Kalendr«, v Dražgošah, kjer ni nobenega prostovoljca za stanovanje 1942, sama z malo hčerkico, ki ji je bilo komaj 4 mesece. Po vojni se je morala sprijazniti s tem in se oprijeti dela, gospodarstva. Danes pa 6e imata s hčerko lepo. »Zvečer poslušava radio, ob nedeljah gremo kam z avtom,« je povedala. Da, celo fičota imajo! Prijetno nas je to iznenadilo. In kako lepo urejen in opremljen dom!« Samo zdaj nas nekaj stra- Potem smo se spustili navzdol PTOti Rudnem, Cešnjici... Misli pa so ostale tam gori pri tistih ljudeh, pri lepih praznih hišah v naših zgodovinskih Dražgošah. In ob vsem se je vsiljeval neprijeten strah, strah praznih novih zapuščenih hiš. Niso mar te lepe prazno hišo znak neprimernega, ,i «n Tiražffošani dali tolike žrtve, je prinesla novo življenje, nov polet izbojevana "voh^aja v kateri so ^»^/^^je^ in prihodnjim pokolenjem. Toda te spre-razvoja ln napredka "^^^^Jta ekonomskem razvoju, v družbeni ureditvi in podobno. ; membo so občutne le v "f*™™\Xhwkih Dražgošah pa izbojevana revolucija ni in ne more pri-I * °^del*m^ ™le njivice, sami pečejo kruh, S? BSt? 3E**3£^& maslo in prav tako nakladajo seno na vozove, kot prika-zuje posnetek našega fotoreporterja Oče uči sina kmetijskih del, h katerim sodi zlasti košnja. Ali ho sin Tts zavestno prevzel kmetijo in košnjo tudi ko bo dorastel In spo-*aal svet? To Je neprijetna slutnja mnogih staršev v takih krajih Rezka in Mira sta grabili, obračali seno. Samo stari. 62-letni oče Je še pri hiši za moška dela, pravi Rezka. Oba odrasla sinova sta odšla v dolino. Nihče noče biti na gruntu. Ne obnese se, pravijo. Niti r.a njihovi kmetiji, dasi imajo 6 krav, gozd! Mleka nimajo kam prodati! Zato iz njega v plnjah izdelujejo maslo. A tudi z maslom ni kam. Nekateri ga nosijo M Kropo. Kamor kdo more! Težko gre v denar. Pri cerkvi smo srečali Maro Jelene z grabljami na rami. Antonija, njena mama pa je doma povedala marsikaj iz prestane voj Marija I!.-hjan »pri IJžblc-« je 1 vcu«ia iimn«ik»j i« y»—■■■ -bila pri košnji. Tako kot mnoge ne in kasnejšega življenja. Tudi družine so tudi pri njih po vojni 'ona je ostala takrat, januarja Vstafu obsojenih (Nadaljevanje e 1. strani) •■trnovijena v tem predelu dva *'ino revolucionarna komiteja. V ^članskem komiteju za jesene območje so bili španski Wee, komunist Jože Gre-*HU, Polde Stražišar, Ivan Bcr-'•»eelj (edini preživeli), Alojz "nmt h« Joie Ažman. Prav tako * bili v vojno revolucionanarnem ^uuteju za kranjsko območje sa-preizkušeni stari komunisti: Tf\ac Vodopivec, Franc Mrak, ff*nc NarttzJk, Rudi Papež In Jo- Sedemnajstega julija 1911 so se *^aUl na Vodicah pođ Malim Gre-**jeveem na Jelovici člani voj-revolucionarnih komitejev z Senic in Kranja medtem, ko se j*n* iz Tržiča sestanku niso mog-" odeležlti. Posvetovanje je vo-JD Stane Žagar, kj je bil elan C* KP Slovenije. Glavni sklepi: % Vse Ilegalce in partizanske jjfcupfoe Jc treba povezati v čete *> bataljone. Vstaja naj začne 27. Preskrba partizanskih enot c'" sme sloneti na inkvizicijah, še *<*ij pa na Individualnem odha-jViju v dolino in obiskovanju fodJ, marveč je treba hrano za-'•toviU preko odborov OF ln "*»alnih organizacij na terenu, ki 1 že ustanovljene. I £ Vzporedno s tem je treba /;».-četi z večjimi akcijami ln s temi dvigati razpoloženje ljudi ter njihovo zaupanje v partizanske enote. Tako Je treba pripravljati množice na sodelovanje ob splošni vstaji. Do vstaje je najprej prišlo v kamniškem predelu. Tam so imeli le poseben sestanek 19. julija z Ilegalci in prvimi oboroženimi partizani. Govorili so o .sklepih vojno revolucionarnih komitejev na VodiškI planini ter o smernicah Glavnega poveljstva Slovenije o začetku splošne vstaje. In prav tam so sklenili, da bodo že pred določeno vstajo, in sicer 22. juliji likvidirali tri izdajavce, ki bi, kot so sodili, lahko ogrožali ali preprečili dogovorjeno vstajo. Naslednjega dne so se zbrali še ilegalci iz Pirnič, Tacna, Skaruč-ne in iz Sel. V sklopu teh priprav je šmarno gorska partizanska, enota, ki je bila ze organizirana, na cesti med Tacnom in Smartnlkom 22. julija tudi izstrelila prve strele na sovražnika, in se ta organizirana akcija zaprisežene partizanske enote šteje kot začetek vstaje. Čeprav dan vstaje po naših krajih ni označen z večjimi udarnimi akcijami, kot Je to bilo v kamniškem območju, pa je vendarle v tistem času prišlo do vse števil- 1 nejšga odhoda v ilegalo in do ustanavljanja oboroženih partizanskih enot. Do konca julija je tako nastala Tržiška in druga kranjska četa pod Storilcem, na Mohorju so se zbrali delavci iz Kranja in okolice ter ustanovili I. kranjsko četo, na Jelovici je bila ustanovljena Jelovška in Polja nsa četa. Prav tako jc bila 28. julija ustanovljena Jeseniška četa z dvema vodama: na Mcžaklji in pod Stolom. V Bohinju je bila nastala partizanska skupina že v Juniju, ko so šli v ilegalo trije komunisti: Jože Ažman, Ivan Zupane ter Tomaž Godec. V mesecu juliju so se tej skupini začeli pridruževati še drugI ilegalci, ki se doma niso počutili varne pred aretacijami in drugimi represall-jami s strani Nemcev. Tako Je tam nastala Bohinjska četa. ki je imela svoje taborišče nad vasjo Nomenj. Na podoben način je nastala Tržiška četa 26. Julija. Prvi ilegalci iz Tržiča so se začeli zbirati pod Kriško goro že konec junija. Nekateri vidni organizatorji delavskega gibanja, komunisti, so šli v ilegalo že 25. Junija. To so bili: Tončka M okorel, Stanko Beča n, Peter Ahčin, Stanko in Peter Uzar, Jože Janežtč, Tone SpraJ-car, Ludvik Janezi«, Peter Debeljak, Tine in Lojze Teran, Janez Perko, Ivan Štucin in nekateri drugi. Ko je bila na Vetrnem vrhu 26. julija zaprisega njihove čete, je v njej bilo 30 borcev. Iz Kranja je 25. julija odšlo kakih 60 delavcev v partizane. Zlasti živahno Je bilo na Jesenicah. Tamkajšnje vodstvo je zvrdelo za nakane Nemcev, da bi aretirali večje število komunistov In političnih delavcev. Zato so Jih 22. junija obvestili o preteči nevarnosti In Jim svetovali umik v Ilegalo. Tako so nastale partizanske enote. Konec Julija je bilo na tem območju pet partizanskih čet ter manjša partizanska skupina nad Bohinjem. Vse te čete pa so se I. oziroma 5. avgusta povezale v dva bataljona. Pod Storžičem Je bil ustanovljen Kranjsko-tržlški oziroma Stcržiški bataljon, v katerem Je zapriseglo 63 borcev. Na Jelovici pa so se zbrale skupine z desne strani Save s 120 borci ter ustanovile Cankarjev bataljon. Sledila Je neuspela akcija na Begunje, krvavi dogodek pod Storžičem, kjer Je bil napaden Storžlškl bataljon. Približno 400 Nemcev pa jc hkrati zasledovalo Cankarjev bataljon na Jelovici, kjer Je prišlo 8. avgusta v KotH-ču do krvavega boja. Vse to je povzročilo določeno stagnacijo v zbiranju partizanskih enot. Vendar pa so izkušnje te, prve vstaje pred 21. leti omogočile naertnejše priprave za kasnejši, še množič-nejšl val vstaje, M je sledil v decembru istega leta in se ob vsestranskem sodelovanju prebivalstva nadaljeval do končno zmage. (Iz arhivov in dokumentacij zbral in priredil K. Makuc) šijo zaradi gozdov,« je zatem povedala Antonija. »Pravijo da ne bo več tako kot doslej,« je dejala z določeno zaskrbljenostjo in marsikaj je bilo ob tem razumeti. »Češnje šele sedaj komaj dozorevajo. ' In vodene so, slabe.«. Tako je pravila stara ženica, ko smo se srečali. Pritoževala se je nad letošnjim vremenom, nad točo, ki je bila ondan in nas vabila na češnje. Potem pa je pravila o življenju v Dražgošah nekoč in danes. Vse gre v dolino. Mladi nočejo več gruntov. Ponekod so ostale doma samo stare ženice. A ponekod niti teh. Nikogar več ni. Več je že takih primerov. »Poglejte tu Pri Kalendr« je dejala in pokazala skozi drevje lepo, veliko novo hišo. Nikogar ni v njej. Vsi so odšli. Čudili smo se temu. Tako lepa in nova hiša in nikogar ni, ki bi bil pripravljen tam stanovati, živeti ! Ker je opazila, da se temu čudimo je povedala še za drug primer: »Za Kališneo.« Tam je bila prej skromna lesena hišica. Takrat v vojni je tudi ta zgorela kot vse. In kot vso vas so tudi to hišo obnovili - napravili so večjo, lepšo, zidano z velikimi okni in belimi pročelji. In danes? Prazno je tudi tam! V leseni hiši so se včasih ljudje dobro počutili, danes pa so drugačni časi - niti v lepi hiši v osamel j enih Dražgošah nimajo obstanka. Ob dišečem senu PRIVOŠČILI SMO SI NOV SPREHOD. Na Jelensču, Na pečeh, Pri cerkvi — povsod so bile hiše prazne. Le tu pa tam Je bil kdo doma. Seveda ne vse to zaradi preseljevanja v dolino, marveč zaradi nujnega dela zunaj. Muhasto vreme je grozilo in seno je bilo treba čimprej spraviti pod streho. Ustavljali smo se pri grabijicah, ob vozovih, ki so čakali na tovor, ee igrali z otroki. dragega spomenika današnje dobe? Bodo ljudje še silili v dolino in zapuščali Dražgoše? Vse današnje razmere dajo to slutiti. Kmetijstvo je bilo za te ljudi že zdavnaj le postranska stvar. 2e rodovi njihovih prednikov so v glavnem živeli od Jelovice: kot gozdni delavci, kot »furmani-« in seveda v ne mali meri kot lastniki lepih gozdov. Toda v današnjih razmerah so vsi ti viri začeli usihati. Zlasti za lastnike gozdov, d tem strahu jo pravila Antonija in mnogi drugi. In v tem prehodu je že narejen velik korak: ljudje, zlasti mladi, se selijo v dolino, so tam zaposlujejo... Nekdanja vas gozdarjev in kmetov ob vznožju Jelovice se počasi in neopaženo spreminja v delavsko naselje. A še kot tako nima prihodnosti. To I slutnjo vsiljujejo prazne hiše. Ob pogledu iz doline Pri Cešnjici smo se znova ustavili. Bele hiše z rdečimi strehami po zelenem strmem pobočju so se zdele še lep.še kot sicer. In da iso te hiše začele ostajati kot spomenik prestanih represallj teh ljudi, kot spomenik izbojevane revolucije, spomenik novega časa? In vendar jc tako. Naša skupna skrb z obnovljeno, lepšo v«6jo, da bi tem ljudem dali priznanje za njihove žrtve, vse to ostaja v zraku. Tudi tovarna, delavnica, obrat nekoga podjetja, ki naj bi v Dražgošah zaposlil ljudi, tudi to bi bila le trenutna, sentimentalna rešitev, ki bi jo ekonomsica zakonitost čez čas ovrgla m izao-dila v še večji, nekoristen spo menik časa. Niti njihova žaga nima več perspektive in ekonomske računice. O tem so prepričali celo mnogi domačini in se sprijaznili z novim časom. Cas, življenje in zakonitost razvoja podirajo in brišejo za seboj vse, kar je bilo umetno postavljeno. A to se najlepše vidi v praznih dražgoških hišah, na poprl-šču naše vstaje. KAREL MAKUC SREDA, 1R. joltj* WC Iz naših komun £ Zvedeli smo, da bodo predvidoma že danes popoldne, za gotovo pa jutri, če bo le ugodno vreme, skakali iz letala v blejsko jezero zagrebški pa-davci. Zakaj, za osvojitev srebrne in zlate »C« značke so pogoji: skok v vodo. 13 Turistično društvo na Po-saveu je pripravilo 2 novi opozorilni tabli za svoj dom na Brdu, ki jih bodo postavali na odcepih ceste za Brdo, brž ko bo to odobrilo Cestno podjetje Kranj. 0 Te dni je Komunalna uprava iz Radovljico asfaltirala avtobusni izogibališči na postajališču pred hotelom »Union« na Bledu, tako da potniki no bodo več požirali prahu. — »Kaj, ko bi se še drugod takole zmotili?« — je pripomnil eden izmed šoferjev. 0 Po ureditvi prostorov v radovljiški graščini, ki jih je zasedal DOZ, so danes v lo-teh naslednjo občinske institucije: zavod Delavska univerza, ob-' činski odbor Zveze borcev, ONZ z matičnim uradom in odsek za gozdarstvo. # V prihodnjem tednu bo v festivalni dvorani razstava idejnih predlogov za urbanistično uredlitev središča na Bledu. # Pri »cajhnovem jezu« v Bodeščah tabori že druga izmena pripadnikov predvojaške vzgoje, predvsem delavsko-kmečke mladine. V obeh izmenah se bo zvrstilo okoli 200 pripadnikov predvojaške vzgojo iz radovljiške komune. Kaj je ugotovila komisija, v obrtnih, gostinskih in prometnih podjetjih? Pot do racionalnejšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti TUDI V TEH PODJETJIH SO PONEKOD OSEBMI DOHODKI PRESEGLI REAT MF EKONOMSKO UTEMELJENE MEJE Tale ovinek na Cešnjici v Selški dolini je zaradi slabe preglednosti oviral promet .Sedaj bodo cesto na tem delu razširili za dva metra, tako da bodo odrezali vogal kmetijske zadruge. (Foto: F. Perdan) O ugotovitvah ln rezultatih, ki jih je dobila komisija za izva-janje predpisov o delitvi čistega dohodka pri proučevanju podatkov iz zaključnih računov industrijskih, trgovskih, gradbenih in komunalnih podjetij, smo v našem listu že poročali. Tokrat pa lahko nekoliko konkretneje pogledamo, kaj je ugotovila omenjena komisija v obrtnih, gostinskih in prometnih gospodarskih organizacijah. a obrt v kranjski občini je J majhnih gospodarskih organizaci-čilno, da je zelo razdrobljena. |jah posamezni faktorji proizvodnega procesa ne morejo biti smo-To se kaže tudi Za znač Isto velja tudi za gostinstvo, Jutrišnji praznik v loški občini Osrednja prireditev ob dnevu vstaje slovenskega naroda v škof- [ jI Loki bo danes zvečer, torej na predvečer praznika, v domu Svobode. Tu bo tradicionalna akademija s slavnostnim govorom In kulturnim programom, ki jo jc pripravil občinski odbor ZB NOV. Na njej bodo nastopili recitatorji igravske skupine domačega prosvetnega društva In pevci iz Virmaš. Jutri ob 19. url pa bo godba na pihala škofjeloške Svobode na Mestnem trgu izvajala prome-nadni koncert. Občinska odbora SZDL in ZB NOV sta poslala vsom svojim krajevnim in terenskim organizacijam priporočilo, naj za dan vstaje pripravijo manjše proslave, uredijo grobišča in spomenike padlih borcev, medtem ko bodo sindikalne podružnico podjetij organizirale za svoje člane Izlete v znane partizanske kraje. Mladina bo danes na okoliških hribih zakurila kresove, jutri pa bo' medse sprejela nekdanje borce, ki bodo^ pripovedovali o bojih v času narodnoosvo-) bodilne vojne. Za sistematične j še delo Te dni je bil na Jesenicah posvet predstavnikov smučarskih klubov ter nekdanjih znanih tek-movavcev, ki ga je organizirala Zveza za telesno vzgojo pri ObLO Jesenice. Tu so govorili o veliki tradiciji smučarskega športa na področju jeseniško občine, hkrati so ugotovili, da so današnji uspe-hPsmučarjev z jeseniškega konca precej manjši, kot so bili nekdaj. Na posvetovanju so bili. mnenja, da bo treba nujno poiskati ustrezno rešitev za smotrnejše delo v posameznih klubih in društvih, v večji meri izkoriščati bogate iz* kušnje starejših tekmovavcev in najti ukrepe, ki bodo pripomogli k množičnemu smučar.stvu na Gorenjskem. V razpravi, ki je bila objektivna do še tesneje sodelovali s šolami' in začeli s sitematičnimi in stal-' nimi treningi vrhunskih tekmo-' vavcev. futri na Jesenicah tekme v skokih v vodo V počastitev dneva vstaje je organiziral plavalni klub Jesenice tekmo v skokih v vodo. Tekme bodo na jeseniškem kopališču jutri dopoldne ln popoldne. Najboljši jugoslovanski skakavci se bodo pomerili za memorial Branka Zi-herla. Letos je ta prireditev prva na kopališču in je zanjo veliko zanimanja. Dopoldanski skoki bodo ob 11. uri, popoldanski pa ob Polde Ulaga ln samokritčna, so sklenili, da bo- 16. uri Varstvo otrok v ospredju Med posameznimi krajevnimi proslavami bo zlasti svečana v Zmincu, kjer bodo jutri prekopali posmrtno ostanke padlih borcev s Florjanskega hriba na pokopališče v Gabrk. Ob tej priložnosti bo govoril tudi člen občinskoga odbora ZB o 1ed<:njih bitkah. V Železnikih in Gorenji vasi bosta proslavi tudi danes zvečer. V 2eloznikih bodo organizirali akademijo s kulturnim programom, medtem ko bo mladina v Gorenji vasi izvedla klubski večer s partizansko tematiko. trno izkoriščeni, pri razmeroma nizkih osebnih dohodkih; zlasti za tista delovna mesta, ki zahtevajo precejšnjo strokovnost. Zato komisija meni, da bi bilo smotrno, da bi se ta majhna podjetja reorganizirala. Tako bi namreč lahko dosegli racionalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. Zboljšali bi lahko tudi organizaoijo dela, zmanjšali število vodilnih uslužbencev, ekonomska mo5 podjetij pa bi se povečala. Ta bi bila ustvarjena tudi osnova, da bi se osebni dohodki v obrtni dejavnosti vskla-dili z enakimi delovnimi mesti v industriji. Trditev o razdrobljenosti obrtne dejavnosti naj potrdijo podatki, da je v kranjski občini šest podjetij, ki imajo do deset zaposlenih, sedem podjetij od deset do petdeset, tri od petdeset do ČEPRAV LETOŠNJE POLETJE GLEDE VREMENA NE ZASLUZI P°HXAf *N S TE M V ZVEZI TUDI ŠTEVILO PLATNENIH HIŠIC V NARAVI PRECEJ MANJŠE KOT PKcJS-NJE LETO, JE VENDAR DOBA TABORENJA SEDAJ V ZENITU. NA PROSTORIH ZA TABORENJE HITRO RASTEJO PLATNENE HIŠE sto in dve podjetji z nad sto » poslenimi. Mogoče ne bi bilo odveč razmišljati o tem, da bi ta po* jetja reorganizirali tako, da * vsa obrtna podjetja gradbene stroke priključili k enem* izroe<* gradbenih podjetij. Vsa proizvodna obrtna podjetja pa naj bi * spojila s sorodnimi podjetji v m dustriji. Za nadaljnja dela n* organizaciji bi bilo potrebno * delati posebne analize, ki bi toi-neje in konkretneje pokazale ekonomsko utemeljenost posameia^ ukrepov . Komisija je ugotovila, da jc * med 27 obrtnih, gostinskih in I*0" motnih podjetij osem gospodskih organizacij izplačalo P***4 sredstev za osebne dohodke. Steklarstvo Kranj je svoj« šoke osebne dohodke utemelje**^ s povečano delovno storil*"06*^" Komisija pa je menila, da ti osebni dohodki le niso sarno za6lu$* povečane delovne storilnosti. ^ je predlagala podjetju da naj P°" išče najprimernejšo pot, da bo le* tos preteklo leto preveč izplačan* osbne dohodke nadoknadilo- ^tt1 tako mora letos nadoknaditi P"*" več izplačane dohodke tudi Brdsko-frizerski salon Kranj. Anali* ze so pokazale, da so preveč osebnih dohodkov izplačali tudi Obrt*, no podjetje Cerklje, puskatt* Kranj, Instalater Kranj, Elektrotehnično podjetje Kranj', RerflC** čevljarskih strojev Kranj in Al" roservis Kranj. — P. Razstava ob 22. julijv Kranjska gora, 21. julija - Ju- Ze dlje se je stanovanjska skupnost center v" Tržiču zavzemala za varstvo otrok tistih staršev, ki so zaposleni. Z dograditvijo novega stanovanjskega občinskega bloka pa so zadevo glede tega v omenjenem predelu Tržiča lahko Jeseniški brigadirji za dan vstaje Brigadirji v jeseniški občini bodo letošnji 22. julij, dan vstaje slovenskoga naroda, proslavili zelo slovesno. Organizirali bodo srečanje z mladimi graditelji kranjskega centralnega športnega stadiona. Brigadirji z Jesenic, Kranja in Kranjske gore se bodo na Jesenicah pomerili v najrazličnejših športnih panogah, zvečer pa bodo pripravili skupni kulturni program. — M. Z. O novem zakonu o zdravstvenem zavarovanju Jesenice, 20. julija - Včeraj je jeseniška delavska univerza organizirala posvetovanje s predavatelji, ki bodo imeli v teh dneh po Vseh delovnih kolektivih v jeseniški občini predavanja o novem zakonu o zdravstvenem zavarovanju. Razen tega bodo predavatelji seznanili član - delovnih kolektivov o organizaciji te službe pri nas na 6orenjskcTO. Danes so bodo o tam pogovorili tudi na soji predsedstva občinskega sindikalnega sveta Jesenice. - M. 2. rešili. Skupnost je dobila prostor, v katerem bo lahko v Oskrbi 30 otrok. Vrtec, če ga že lahko tako imenujemo, bo v sklopu tržiške vzgojno-varstveno ustanove. Doslej je bilo med starši za novo pridobitev že precejšnje zanimanje, interesenti pa glede tega še lahko dobo vse potrebne informacije v pisarni stanovanjske skupnosti center vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure ali pa v petek od 15. do 18. ure. Na jeseniškem občinskem ljudskem odboru so ukinili 15 delovnih mest Na občinskem ljudskem odboru na Jesenicah so imeli doslej skupaj 148 delovnih mest, in 6icer 113 rednih, 14 honorarnih in 21 pripravniških. V zvezi s posvetovanjem predsednikov občinskih ljudskih odborov kranjskega okraja in zaradi proračunske štednje ter zaradi doslednega izvajanja zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov, so tudi na jeseniškem občinskem ljudskem odboru zmanjšali število delovnih mest. To se jo najprej zmanjšalo za 23. in sicer za 15 rednih, 2 honorarni in 6 pripravniških mest boljšega stika z državljani samostojen zavod katastrski urad. Ta ima štiri delovna mesta, in sicer 3 so določili na novo, 1 mesto geometra pa so prenesli iz oddelka za gradbene in komunalne zadeve. Ukinjen je bil tudi center za izvenarmadno vzgojo na Jesenicah, zato so dve delovni mesti, snažilke in skladiščnika prenesli v pristojnost oddelka za narodno obrambo. V oddelku za notranje zadeve so ukinili dve delovni mesti, in sicer referenta za volilni imenik in evidentičarja pri referentu za promet, na novo so uvedli delovno mesto strojepiske. V stavnega knjigovodstva za državno upravo in razširitve poslov, povečali število delovnih mest od 5 na 6. Torej na novo so uvedli delovni mesti knjigovodje in likvidatorja, ukinili pa so delovno mesto referenta za posojila in tri dopoldne bodo tu v prostori osnovne šole, v počastitev vstaj* slovenskega naroda, otvorili ***" stavo pod naslovom »»zgORNJJ-' SAVSKI MOTIVI«. Razstavo P*"" reja kranjskogorsko turistJ*0 društvo, na njej pa sodeluj« ** \V. Belač. Razstava bo cdpr* od 22. julija do 10. avgusta in • jo vsak dan lahko ogledate od I do K. ure in od 15. do 18. ure. M. 2. Delovna akcija na Cešnjici Krajevna organizacija Soo**-" siične zveze Cešnjica v Selški dolini je v minulih dneh rala prostovoljno delovno za zgraditev primernejšega *%'t0" busnega •postajališča kot pa tf> £ imeli doslej. Delovna ak^U*« je trajala teden dni, je u***" la, saj je v njej sodelovalo 80 stotkov vseh tamkajšnjih čl**** SZDL. Ker pa bodo to postaj*1* šče koristili tudi prebivavci liskih vasi (Podlonka, Pral** Rudnega), so tudi ti prispe*''*1 del sredstev za dograditev te ^ staje, ki bo nekakšno zida*10 i**7* gibališče. - Prebivavci CešnJ10* sklade. Tako je sedaj v upravnih orga- J dobro vedo, da škofjeloškemu ar" nih občinskega ljudskega odbora Jesenice 133 delovnih mest, in sicer 104 rednih, 14 honorarnih in 15 pripravniških. V celoti se je število delovnih mest zmanjšalo za 15. - M. Z. tobusnemu podjetju TTrfKtur*' prevozi potnikov v Selško doU10 pomenijo precejšen del dohod**' zato so tudi nanj naslovili P"0*" njo za pomoč pri izvajanju te *** koristne akcije. — 2. Pri jeseniškem obi-inskem ljud- oddelku za finance - odseku za skem odboru so ustanovili zaradi proračun, so zaradi uvedbe do- Prvič na meu Nepopisno doživetje puljskih pionirjev V zadnjem času spreminja svoj zunanji Izgled tudi Kropa. S porušitvijo hiše, v kateri je bila trgovina, bo odpravljeno »ozko grlo«, hkrati pa se bo ponudil pogled na nove prostore podjetja »UKO«, v katerih bo ključavničarski obrat. Na sliki: K novemu poslopju bo »UKO« prlzidal še en del, kjer bodo izložbe, v le-teh pa razstavljeni njihovi izdelki. v _ Med puljsko in tržiško občino obstaja dogovor o izmenjavi otrok za letovanje. Tako je te dni v Tržiču na desetdnevnem letovanju deset pionirjev iz Pule, ki so bili pretekli četrtek na izletu na vrhu ljubeljskega prelaza, na jugoslovansko-avstrijski meji, kjer so se prav v tistem času vrstili mimo carinikov avtomobil za avtomobilom z najrazličnejšimi oznakami držav. Vožnja na Ljubelj je bila za puljske pionirje edinstvena v življenju. Ovinek za ovinkom, 34 stopinj strmine in močno brnenje avtobusnega motorja. Pionirji so prebledeli, brez besed in skoraj malce prestrašeni zapuščali avto-' bus. Po krajšem presledku so v en glas rekli: »Se malo, pa bi bilo čudno. Se sedaj se mi kar vrti.« Vendar dolgo le ni bilo treba čakaj ti, da so se pionirji razživeli. Pogovori med njimi pa so bili prav zanimivi. Tonči Hočevar je rekel: »Nikdar si nisem znal predstavljati, da Je Jugoslavija tako velika. Ko sem jo v šoli primerjal na zemljevidu z nekaterimi drugimi deželami ,se mi je zdela tako majhna, zdaj pa sem se moral tako dolgo vo/iti. da sem prišel do meje.« Divna Cabrić je Bvojim tovari- šicam takole pripovedovala: lepo. Nepozabna narava, 1° w zrak!« Vprašal sem jo, če pog"*** morje. »Kje neki,-, mi jo cdf**0" rila. »Lepšega, kot Je tu. m' m0** biti, razen tega pa sem pr"* dela v Tržiču plavalni ba*"* ** se v njem tudi kopala.« Med vsemi je bila najboii vorna Biserka Kem: »Tajioj sem prispela v Tržič, sem P*5*** mami, da sem srečno in *dr»vi pripotovala. Danes pa ji bet" ""^ rala še enkrat pisati. Kaj, *• ** vem? Vse jc tako lepo. — p. f« Sodelavcem Glasa Sodelavce obveščamo, d* mo v prihodnje glede n* lok, ki je bil objavljen v Cr' listu št. 23 - 6. junij i#2 -lahko nakazovali honorarji mo na žiro račune. Zato p***' mo, da nam sporočite ste*"**' svojega žiro računa pri k"10"" nalni banki. Tiste sodelavce pa, ki jim P° uredbi ni potrebno odpreti **' ro računa, prosim«, naj i*** pošljejo izjave, da tega dolžni storiti. SOFOT- -M TTTTTT« 10,? Pred kratkim je izšla pri založbi »Borec« dokumentarna razprava Staneta Terčaka »Ukradeni otroci«. Knjiga izčrpno obravnava nasilna preseljevanja Gorenjcev in Stajarcev ter usodo naših otrok v tujini. Iz knjige smo ob Dnevu vstaje povzeli krajši odlomek: (P J Otrok Jože Pajer, visokošolec v Ljubljani, doma iz Hrušice 7 pri Jeaenicah, je bil sam izseljen v taborišč«. Očeta eo mu ca Ustrelili Nemci dne 27. 194Ž, njegovo mater pa od-V taborišče smrti Auschwitz. Pripoveduje nam: •Dva dni pred napadom Nemčije na Jugoslavijo je vdrla preko Karavank skupina petokolonažev v esmovsklh uniformah. Njihova taloga Je bila, preprečiti miniranje karavanškega predora. Grani-"arje so napadli ob 2. uri zjutraj, • ro bili odbiti. Naši so jih to-•ttan n*«je nekaj tudi ulovili. Pri tem se je posebno odlikoval Lojze Levstik, ki je s. svojo skupino ujel 10 petokolorvašev v popolni vOJBi opremi. Naši so naslednjo tttto minirali predor. Dan za tem, bilo je 6. aprila 1941, pa sta so dopoldne ob deveti uri pripeljala na motorjih proti Hrušici dva nemška vojaka. Pri nas, kjer jo bila gostilna, sta se ustavila. £den izmed njiju je prislonil pu-tko k motorju. Moj oče, ki je stal ■red hišo, je vzel prislonjeno pulte in jo začel ogledovati. Ko je eVugi Nemec to videl, je takoj ■Stegnil revolver, ga naperil na ećeU in Štel: »»Eins, zwei____« Tedaj je nekdo zavpil nekaj po ■emško in Nemec jo povesil revolver. Mama in jaz svu vsa odre-;eoeia stala na veznem pragu in glrdaig prizor. TO to bili prvi usodni trenutki, fc so ee ml desetletnemu dečku tUMll glbboko v spcfmin. Cez Mko u*» po tem dogodku so pri-eV že nemške in nato še italijnn-eto ftHte, ki so se valile v dolgih kolonah kar trt dni mimo naše fHi oddelki, ki so se ustavlja-k, so nas že skoraj pomirili. V f^ednjlh k*>loriah pa je bilo prtoej koroških Slovencev in ti m nam povedali, da so nimamo flKteJati ničesar dobrega, ker prihajajo za njimi gestapovci. ReS, nista minila dva meseca, le «mO morali na Jesenice, kjer M nas preimenovali — dobili smo nemška imena ln primko. V tem času so se začele pri na« že prve fgbotažne akcije in kmalu nato 10 padli prvi talci na Gorenjskem V tem času so ee pri nas večkrat zbrali aktivisti, ker- je bila fOftilna za to primeren kraj. Med njimi so bili tudi taki, ki so Itfi »prezgovorni« pri zašli šcva-v zaporih. Tako so policisti ki gestapovci dne 10. julija 1942. zvečer pridrveli z avtomobili v Hruiico, obkolili nekatere hiše in is U večer odpeljali glavne voditelje oziroma njihove družino. V Uj noči »o oapeljali Brančevo, Krivćevo, Gorjancevo in Ambro-fjčevo družino, a tudi mojega etet* in mamo. V hiši smo ostali te Se bratranec Maks, natakarica Kelt in jaz... Aretacije naših ljudi po Go-•eajakem mo oe nadaljevale. Dne IT. julija 1942 ob 6. uri zjutraj so Nemci obkolili Hrušico in aretirali 20 družin, ki so štele okoli SJg ljudi, med temi je bilo 39 etrok. Zbirališče vseh aretirancev J« bflo v naši gostilni. Vse moške, stare nad 17 let, ln nekaj žena so takoj odpeljali v Begunje, n-s ostale pa v flentvid pri Ljubljani. Ta dan sem bil jaz zadnji are-tiranec iz llruJico. Dodelili SO mi posebnoga stražarja, da bi jim no pobegn;l. Kar doma v gostilni me jo znrni jeseniški gotapovoc Druschko prV1el zasliševati. Od mene je zahteval, naj mu pokažem erkito zalogo hrane in pijaco za partizane. Dejal mi je, da jo mama naročila, naj mu skrivališče pokažem. Odgovoril sem mu, da za to skrivališče ne vem in naj pripelje mamo, da jim ta pokaže skrivališče. Za moj odgovor sem prejel dve krepki zauS-nici. Nato jo pričel zasliševati našo natakarico Kali. Ker ni ničesar povedala, čeprav je vedela za to skrivališče, ji je med pretepanjem izbil dva zoba. Ob slovesu mi je vsa krvava naročila, naj bom priden. Hleb kruha in nekaj salame sva si razdelila kot zadnjo popotnico, preden so naju odpeljali iz domače hiše. To je bilo tudi vse, kar sva lahko vzela s seboj. Ko sem tako s kosom kruha v roki stal ob točilni mizi v gostilni ob stražniku, je prišel mimo naju neki nemški oficir in vprašal stražnika, kaj sloji tam. Dejal mu jc, da me straži. Poklical je gestapovca Druschkeja in ta mu je dejal: »Razume se, tudi mali bandit pojde z nami.« Bil sem sam. Maksa in Kat i so med tem časom že odpeljali v Begunje. Pojavil sem se na vratih salona, kjer so bile ostale družine, namenjene v Šentvid. Več družin me je povabilo, naj se jim pridružim. Pristopil sem h Kavalarjevim, katere sem najbolje poznal. Po dolgem Čakaju so nas odpeljali v Šentvid v bivše škofove zavode, kjer je sedaj kasarna Borisa Kidriča. Tja smo dospeli okoli 14. ure popoldne. Ta dan so Nemci vozili aretirance z vse Gorenjske, predvsem matere z otroki. Nekaj ljudi med njimi je bilo celo ranjenih. Neka mati iz. Moravč je bila ranjena sko^i vrat. Nemci ji niso nudili niti bolniške nege. Ljudje iz Moravč so prinesli male otroke kar v koših. Pretresljiv je bil za nas upornike 27. julij 1942. Ta dan so na Hrušici ustrelili 46 talcev, med njimi tudi mojega očeta in bratranca Maksa. Kaj se je zgodilo z mamo, nisem vedel. Ta negotovost me je najbolj pekla. Kasneje eo jo iz Begunj odpeljali v taborišče Auschwitz. Natakarico Katl so izselili v Bamberg pri Nilren-bfergtt, kjer je ob velikih bombnih napadih izginila za njo vsaka sled. Dne 19. septembra 1942 je od-fil naš transport. Dvo uri pred odhodom so prignali iz Begunj preostalo žive moške, ki niso padli kot talci, da jih priključijo našemu transoortu. Na železniški postaji v Šentvidu smo ostali več ur, dokler niso vseh porazdelili. Vo.s ta čas so nam ljudje Iz Šentvida nosili hrano v velikih jerba-sih. Vsi smo se jim s solznimi očmi zahvaljevali. Naš transport je odšel iz Šentvida šele ob 21. uri zvečer preko Jesenic-Munchcna v Starenberg. V tem taborišču je skrbela zame družina Dolžan. Bili so mi drugi starši. Med njimi sem se počutil dobro, tudi lačen nisem bil. Vse to pa nI trajalo dolgo. Po nekako dveh mesecih je prišlo povelje, da je treba otroke brez staršev poslati v posebna otroška taborišča. V taborišču Starenbergu sva bila samo dva taka otroka — France Ambrožlč in jaz. Mislim, da je bilo to konec novembra, ko 60 naju odpeljali iz taborišča Starenberg v neko taborišče, katerega ime wm pozabil. Tam sva bila kakih dvajset dni. Spominjam eo samo tega, da so bile tudi tam družine z otroki. Tudi te slo-ven3ke družine so za naju lepo skrbele. Dne 8. decembra 1942 sva Spomenik 46 talcem na Belem polju nad Hrušico ustreljenih 27. Julija 1942. V ta spomin slavijo na Hrušici krajevni praznik morala z Ambrožičem povezati svoje cule, da so naju poslali v deško taborišče Seligenporten pri Ambergu. Tu je živelo okoli 110 fantov, starih 6 do 18 let, in pa okoli 20 malih otročičkov, starih do 6 let. V tem taborišču so bili sami Štajerci, razen naju dveh. Vsi so naju lepo sprejeli, vendar so se nama večkrat hudomušno smejali. Sele kasneje sva izvedela, kaj je bilo temu vzrok. Govo- rila sva čisto gorenjsko narečje in to jih jo motilo. Postali smo dobri prijatelji, saj smo vsi do. živeli enako usodo. Naši najdražji, so bili ustreljeni kot talci, umirali so v kazenskih taborišcih ali pa so bili v partizanih. Skoraj ni bilo tedna, da bi kdo izmed nas ne zajokal ob sporočilu tubo-, rišča, da mu je umrla mati ali oče. V naših srcih so z vsakim dnem naraščale težke, moreče slutnje, z njimi pa tudi odpor. .. Za male otročičke so pod fcd-zorstvom skrbela naša dekleta v starosti 16 do 18 let. Nekatera so bila najbrž tudi starejša. Kakor hitro je kdo teh otrok dopolnil šesto leto starosti, so nam ga priključili. Z nam: je moral vežJbati in hodili na delo h kmetom po več kilometrov daleč. Taniošnjim kmetom smo morali opi'avljati vsa težaška dela na polju iti doma. Ti eo nas odbirali ob nedeljah po maši. Taboriški vodja Se-eberger nas je postrojil pred cerkvijo ali na drugem primernem mestu. Kmotje so prišli kakor na semenj, izbrali so najmočnejše. Nekateri naši tovariši so naleteli na dobre kmete, pri takih je bilo dovolj dela in tudi dovolj hrane. Nekaj pa je bilo slabih, ki so nam hrano pri trgovali, kolikor so mogli. Najtežavnejše delo jo bilo v jeseni, ko smo pobirali krompir na dolgih njivah. Vsakemu je bila točno določena dolžina njive. Traktor je hitel orati krompfr iz zemlje, mi pa smo ga pobirali od zgodnjega jutra do poznega večera. Pomagali smo drug drugemu, tki smo vsi hkrati končali z delom. Tudi žilo »mo mlatili in opravljali vsa druga dela. Tako tirno pi zaslužili z dolom ozimnico — krompir in kolerabo. To je bila glavna hrana po vseh naših taboriščih...« I / C. f f»1 POMENEK OB DNEVU VSTAJE Skrb za borce ni zapostavljena Našli smo ga na njegovem domu, na Bledu. Njegovo ime-IVAN ZUPAN-NESTOR. Njegova funkcija: predsednik občinskega odbora Zveze borcev Radovljica. Zaprosili smo ga za razgovor ob DNEVU VSTAJE, toda zapletli smo se v razgovor, ki ga ne moramo Imenovati intervju. Pripovedoval nam je o delu, problemih in uspehih organizacije ZB v radovljiški komuni, ki ji predseduje že deveto leto. Zdaj pa zdaj so mu misli ušle v čas pred enaindvajsetimi leti. »Zal, vam ne bom mogel po- streči s številkami,« — se je v začetku opravičeval — »zakaj te dni sem na dopustu ...« »Lani je stekla akcija zft pridobitev kvalifikacije. Za razliko ©d prejšnjih, ko se je priporočalo ESS, je le-ta temeljila na strokovnem izobraževanju. Uspeh ni izostal. Večina naših članov je zaposlena v jeseniški Železarni, kjer so organizirali tovrstne tečaje. V naši komuni so se tega lotili le v »Verigi«, medtem ko je za borce, zaposlene v drugih gospodarskih organizacijah, izvedla tak tečaj delavska univerza v Radovljici. Pri tem naj pripomnim, da je ta akcija 2ajela nad 50 borcev. Tu gre za starejše borce, predvsem ženske.« Nato je govoril o šolanju otrok padlih borcev. Le-ti so večinoma vsi na visokih šolah. »Problemov v zvezi s šolanjem otrok nI. So pa problemi pri zaposlovanju. Zaklji /.a razliko od ostalih Štipendistov, naši niso vezani. Večkrat jo bila potrebna intervencija pri posameznih gospodarskih Organizacijah in dosVj smo naleteli še vedno ha raauJ8evenjfe<< n-nOST v In skrb za spomenike? »Zli manjše Spomenike in spominska obeležja skrhijo predvsem Šole. Sicer pa jih urejuje Komunalna uprava, tako pokopališče padlih na Blodvt, v Oorjah, Hipnem, v Begunjah, Draču'... iskrut-ka vse na svojem območju.« Pri tem Se je spomnil: »Po direktivi padlega narodnega heroju JAKA BERNARDA, ki je bil pravzaprav orJRMUAtof vstajo v našem okolišu, sva tineli v »zakupu« rajon Ribno s Torkar.jevim Mihom. Gre za napisne akcije. Za barvo n! bilo p^r*mn »ržim, zakaj bil sem soboslikar. Bilo mi je __', Razstava o življenju angleške družine Med privlačnosti letošnjega XII. Gorenjskega sejma lahko prištevamo tudi razstavo mesta Oldham iz Anglije, s katerim ima Kranj že nekaj let prijateljske stike. -Podobno razstavo je mesto Kranj priredilo leto« spomladi v Old-hamu. Osnovna značilnost irazstave, ki si jo bomo lahko ogledali na 250 kvadratnih metrih razstavnega prostora Gorenjskega sejma, je prikaz življenja angleške družino. Številne fotografije, najrazličnejši grafikoni in makete bodo seznanile obiflkovavce sejma in omenjene razstave o delu očeta ln matere v tovarni, otroka pa v Šoli oziroma v vrtcu. Poseben del razstave bo posvečen temi, kako .angleški delavec preživi prosti I čas. Tu bomo videli, da se otroci V počastitev dneva vstaje in krajevnega praznika na Bledu Likovna komisija občinskega sveta svobod in prosvetnih društev Radovljica prireja v počastitev dneva vstaje in krajevnega praznika na Bledu drugo umetniško rastavo. Odprli jo bodo v soboto ob 18. uri v preddverju festivalne dvorane. Odprta bo do 4. avgusta. Razstavljala bosta kipar p fm CERNE in slikar ANDREJ JEMC. Na Bledu bodo poleti in jeseni umetniške razstave. Likovna komisija sveta svobod je s sodelovanjem vodstva Jakopičevega paviljona iz Ljubljane sestavila celotni spored nadaljnjih razstav. V prvi razstavi sta se predstavila s svojimi umetniškimi deli k i nar POGDAN ME$KO in slikar ALADAR ZAHARIAS. V jeseni bosta razstavljala domača slikarja M^TJTA VOVK in JANEZ RAVNIK. Jože Bohinc in starejši v prostem času ukvarjajo z najrazličnejšimi športnimi igrami, nekateri obiskujejo krožke, bodisi glasbene in podobno. Razstava bo odprta od 3. do 13. avgusta. Otvoril jo bo predsednik r?b*lne Oldham g. Jrthn StryriK od gostov 12 OTjmsma nofflrotvoritvi razstave prisostvovali še tajnik občine Oldham g. Edivard Helnes ih direktor liudskih knjižnic, umetnostna safcrtia m ftruzeki, mesta Oldpama Mr. Certcr. Vsi trije bodo no!:;\! dni g osi Je kranjske občine. . itA^t Na "•»■■ '• i <;- topničarjt radi streljajo. Najbrž zato, ker moramo vselej varčevati s strelivom. Nič ni hujšega, kot če moraš čepeti v jarku in prisluškovati: predaleč? Preblizu? In tale je namenjen prav tebi! Sam pa se moraš stiskati k steni in najraje bi tulil, ker ne moreš streljati... Sedem k dvokrakemu daljnogledu ter prislonim oči k steklu: tamle sta obadva s svojima čeladama, kakor ptička v gnezdu. Obide me občutek usmiljenja, nikar pomišljati! Opazim, da tiho izdajam povelja ket bi me oni na drugi strani utegnili slišati. »Cilj številka dve!« glasno, urno in veselo ponavlja telefonist. »Malce v desno, ničla-dvanajst!« Nad nami se osiplje zemlja. Dva opazovavca z daljnogledi ležeta ntiv/..i-,or. k-zeta v koruzi na trebuh in čakata na ogenj. Obotavljam se: močan veter piha in nosi dim naravnost semkaj, zaradi tega moram naglo zadeti in udariti, še preden bosta dojela, kaj se dogaja. Prvi strel mora biti prekratek. Ukažem: »Rušilno!« Onkraj strojnice je vdrtine, ploskega zadetka ne bo videti, rušilna granata pa bo vrgla v zrak steber blata. Telefonist začudeno ponovi: »Rušilno.« Vajen je, da streljajo z rušilnimi le na bunkerje, tukaj pa gre le za strelsko luknjo. Nenadoma se oglasi strojnica — v temni senci jablane razločno vidim pobliske. Nad glavo zaslišim vpitje. »Ogenj!« ^ ^; Rafal zamre, čeladi izgineta v luknji. Za njima se Vzpenjajo kosmičasti, umazani oblaki po eksploziji. Zgoraj spet vpijejo: ] »Levo, lezi vendar proti levi!« j Komu hekl vpijejo? »Ogenjl«,_..... ---~............ — • Luknja jc zavita v dim. Razkadi ee in čeladi so previdno dvigneta. Zdaj zagledam tudi fanta, ki se plazi prek polja. Na eno nogo si je privezal kabel; na drugo telefon. Vaših! Semkaj leze. Njegfe so klicali. Zarjovem:, »Lezi, lezi, umazanec!« » Mar je slišal! Otrpne. Z obema rokama si potegne čepico prek ušes. Spet leao. 1» koj: ta-ta-ta-ta. »Ogenjl« Veter mogočno prinaša odmev strejn. Čez trenutek se znova oglasi strojnica. Zagrize" se v vasina. živoga ga ne izpustijo. Ne morem ga več jdedall^ *ie vzdržlm. Zgoraj eo onemeli. Mar je mrtev? Tišina je grozotna. »Baterija, štirje streli skupinsko!« Tresk! Vrel dim nad strelsko luknjo in v sredi bliski. Se tukaj se vse strese. S sten se osipljejo stapovi peska. Nenadoma je vse tiho. Tišina le?e na ušesa. Ko veter razžene dim, zagledam razklano jablano, škorenj, ki ga je Zagnalo iz luknje, zmanjkalo pa je strojnice. Luknja je skorajda nedotaknjena. Zdaj ni več v senci, temveč pod pripekajočim soncem. Z deblom je zmanjkalo tudi sence. Dim že ToTggrgMMlB]!: — Zgoraj, notrjo nad .-lavo. z&sllftm rjovenje kot na tportnem igrišču in v luknjo se privali Vasin s kaBlom in telefonom. Ze ga ima v roki. Umazan, pnlšfn^ broz sapo .-»• vendar žtv! Prekleti trag! Se danes mi zaradi tega drhte kolena. Vasin takoj priključi telefon: »Psovali so! Nogo »i a*.moral polomiti, da bi vas našel...« Sedim na zaboju za streliva pri daljnogledu in ga ogledujem: njegov vrat, rdeč, svetel ocf znoja ln porasel s temnimi lasmi, obla ramena, mišice pod tesno vojaško bluzo, ušesa, težka od utripajoče krvi, mu štrlijo'navZVen kakor pri dečkih. Zdra\f mlad, ognjevit, poln življenja. In adaj bi ga utegnila zadeti krogla, ena Sama krogla... Pravzaprav bi so morali sčasoma žo vsega privaditi. Toda človek lahko o toliko premišljuje, tega se ne more niti privaditi niti nc more razumeti. 757463 J«ck LONDON • W O MT|% W Priredil: Stanko *»I?1ENĆ Krist o 1 IIimae rišc: ja«« grudi> 112. Kriš ln Cok sta odšla v kočo dveh onemoglih bo'.nikov. V skodelici sta zmečkala tlsočdolarski krompir z olupki vred. Dobila sta gosto tekočino, ki sta jo po kapljicah spuščala v usta. Vtirala •fa zdravilno tekočino v otekle dlesni, v katerih so se majali zobje. 113. Wentworth je zatrjeval. Krišu, da mu je dal zadnji krompir. »Prodal sem ga zato, da bom spomladi plačal vožnjo domov.« Kriš mu ni verjel. Ko je nekoč odšel stari lisjak po vodo, je pre-mclal vso kočo, a brez uspeha.« J0 ž« imam!« je planil zvečer Kriš pokonci. »Cok daj petrolej!« vrata in zažgala __. je Wentworfh.aNh*^ 114. Neslišno sta polila s petrolejem sta se v temo in opazovala. Pojavil se j* "tumunn. Neka j« divje zrl v plamen, potem pa je izginil v gorečo kočo. PrVtltt* je minuta. Spet se je prikazal. Stopal je globoko sklonjen, kald* hrbtu ma je čepela težka vreča. * ^*Xl ** prodam Prodam Vespo 125 cem v voznem Stanju. Cena nizka. Koželj, Smar-ea pri Duplici, Kamnik 2743 Prodam stanovanjsko hišo v Tržiču, eno stanovanje takoj vse-Ijivo. Informacije pri Zupan, Pod-(jubelj 41 2888 Prodam takoj dobro ohranjeno Primo 175 cem, zaradi odhoda k Vojakom. Sp. Duplje 26 2892 Prodam radio za Fiat. Naslov v Oglasnem oddelku 2895 Prodam nove sode. Viktor Ho-man, sodar, Ljubljanska 19, Kranj 2896 Prodam večje število malih pujskov, starih po 6 tednov. Zemlja, Žirovnica 2905 Dobavim naravne bruse od 30 do 180 cm. Karel Rojs, Dobovec, Rogatec 2925 Ugodno prodam rabljen vzidi j iv štedilnik in kuhinjsko kredenco. Lovro Marinšek, Pivka 17, Naklo 2926 Prodam motorno kolo »Pretiš« 150 cem, zaradi vojaščine. Naklo 47 2927 Prodam zelo dobro ohranjeno prikolico znamke »Steib« L. S. 200, Otoče 9 2928 Prodam kravo, ki bo avgusta [ teletila. Franc Eržen, Sp. Desnica 20 2929 čestita vsem poslovnim prijateljem za 22. julij dan vstaje slovenskega ljudstva Priporočamo svoje usluge, ki so kvalitetne in hitre! OBVESTILO PREPOVED PRISLAN JANJA KOLES V KRANJU Oddelek za notranje zadeve ObLO Kranj obvešča kolesarje, da je v torek, dne 17. 7. 1962 »topil v veljavo odlok o ureditvi prometa na območju mesta Kranj. S tem odlokom je med drugim prepovedano prislanjanje koles ob robnike pločnikov in naslanjan je ob zgradbe in druge objekte na naslednjih ulicah in trgih: Koroška cesta, Trg Revolucije, Maistrov trg, Prešernova ulica, Tavčarjeva ulica, Titov trg, Poštna ulica, Reglnčeva ulica, Jenkova ulica in Cankarjeva ulica. Za shrambo koles so urejene kolesarnice v Mladinski ulici pri Komunalnem servisu, Na skali pri Domu JLA, na levem bregu Kokre pri novem mostu in v Tomšičevi ulici vrh Mohorjevega klanca. Kolesarnica v Mladinski ulici pri Komunalnem servisu posluje tudi ponoči. V kolesarnicah so kolesa pod nadzorstvom čuvaja. Dosledno izvajanje določb navedenega odloka terja varnost prometa in kulturnoprometni odnos do sodržavljanov v cestnem mestnem prometu. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve ObLO Kranj Po sklepu UO podjetja »Instalater«, Kranj razpisuje komisija za sklepanje delovnih razmerij mesto strojnega tehnika ali mojstra za vodstvo kleparskega obrata za prezračevalne, toplo-zračne, klimatične naprave in stavbno kleparstvo. Pogoj: zaželjena praksa vsaj 5 let v podobni gospodarski organizaciji kot strojni tehnik ali kot mojster vsaj 10 let. V po-štev pride tudi kandidat strojni tehnik, ki ima veselje do zgoraj navedene službe. OD po pravilniku podjetja. Oglas velja do zasedbe mesta. Ponudbe poslati na upravo podjetja »Instalater«, Kranj. Dne 19. julija Je minilo 1 leto odkar nas Je zapustil najin atl JANKO ME2EK ( mojster elektro del. »Iskre« Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Žalujoča žena Sonja ln sin Bojan Prodam moped Colibri. Kokrica 100 2930 Prodam 8 tesanih stropnikov 18 X 20 X 830 cm ali zamenjam za plohe. Poizve se Preddvor 16 2931 Prodam rabljen pisalni stroj znamke Undervood in strojček za pobiranje zank. Gospodinjski biro, Koroška 16 . 2932 Ugodno prodam napravo za hišni vodovod. Godešič 80 A 2933 Prodam kravo, dobro mlekarico, 4 mesece brejo. Olševek 52 2934 Prodam trodelno okno 111 X 141. Podreča 64 2935 Prodam sobo s podstrešjem. Naslov v oglasnem oddelku 2336 Prodam ročne grablje na kolesih. Zg. Brniki 51 2937 Prodam telico s teletom ali brez. Zg.Bela 7, Preddvor 2938 Prodam otroški športni voziček In moško kolo. Šenčur 152 2939 Prodam italijanski otroški šport ni voziček. Partizanska 21. Kranj 2940 Prodam kravo, težko 500 kg, ki bo čez 1 mesec tretjič teletila. Vajena je tudi vožnje. Podreča 11, Smlednik 2941 Prodam brezhibno .f/preino kosilnico z žetveno'napravo Reber-nik, Visoko 37 2942 Prodam 3000 kom. zidne opeke. Kocjanova 14, Kalvarija 2943 Prodam 2 posteljni mreži -182X 82. Zbogar, Kidričeva 11, Kranj 2944 Prodam konja alf; zamenjam za vprežnega vola. Peter'Sitar, Križe 2945 Prodam klavirsko harmoniko z 72 basi in 5 registri. Naslov v oglasnem oddelku 2946 Prodam desni vzidljhr štedilnik. Stirnova 9, Kranj - pri Avtopro-metu 2947 Prodam brejo kravo bohinjko, brejo telico, nahrbtno škropilnico in 2 rabljena brzoparllnika. Kokrica 37, Kranj 2948 Prodam rdečo semensko deteljo. Sp. Brniki 25. Cerklje 2949 Ugodno prodam štedilnik Tobi, vrtljivo pomivalno mizo. moško in žensko kolo in sadni mlin. Naslov v oglasnem oddelku 2950 Prodam hišo na Kokrškem bregu 1, Kranj. Za informacije dobite naslov v oglasnem oddelku 2972 Novejšo hišo ob glavni cesti prodam. Visoko 3 2973 Novo enodružinsko vseljivo komfortno hišo z vrtom prodam. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Gotovina 47« 2974 Prodam kuhinjsko opravo, nekaj kosov dragega pohištva in modroce. Potušek, Cesta JLA 7, Kranj 2975 Prodam 35 kg težkega prašiča. Olševek 53, Preddvor 2976 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko omaro. Naslov v oglasnem oddelku 2977 Dve izložbeni roleti 108 X170 centimetrov in vrata 80 X 230cm s pripadajočimi zastekienimi izložbenimi okvirji poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku 2978 Prodam kuhinjsko opravo: omaro, mizo, 2 stola, zaboj za premog. Ogled v torkih od 14. do 16. ure na Cesti Staneta Žagarja, št. 16, Kranj 2979 Prodam vrtalni stroj Dupleks 380 V, 350-700 obratov, vrta do 15 mm ter 200 kg betonskega železa 8 in 10 mm. Janko Setina, Zbilje 23. Smlednik 2980 Prodam motorno kolo DKV 350 cem. Trboje 9 2931 Poceni prodam 1000 kosov rabljene strešne opeke v dobrem stanju, štedilnik na drva »Goran- in dobro ohranjeno lončeno peč. -Nosan, Suha 24, Sk. Loka 2982 Prodam mlado kravo. Bašelj 18, Preddvor 2983 Prodam elektromotor 220 V, 0,5 KM. Naslov v oglasnem oddelku 2984 Prodam 7 mesecev brejo telico. Sp. Brniki 10 2985 Poceni prodam rabljeno samsko sobno opremo in otroško posteljico. Petek, Križnarjeva pot 4. Kranj (Vrtnarija Stražišče) 2986 Prodam moped Colibri. Prevoženo 2000 km. Zlato polje- 16. Kranj 2987 Prodam več kosov raznega pohištva. Dolenc, Stritarjeva 8, Kranj (za okrajem) 2988 kupim Kupim nov ali malo rabljen Fiat 600 D. Naslov v oglasnem od delku Kupim 600 kg detelje ali sena. Ivo Gašperlin, C. na Klane 18, Kranj 2908 Zazidljivo parcelo v Krizah ali Kranju kupim. Gotovina. Danilo Gradišar, Križe, telefon 217 ali Ljubljana, Trubarjeva 26 - Tanin, telefon 21-869 2909 Manjšo, tudi starejšo hišo ali stanovanje kupim. Podhom 26 2951 Kupim rabljeno peč za kopalnico. Vidmar, Smledniška 39. Kranj 2952 Kupim dobro ohranjeno kad fli sod za namakanje. Okroglo 4, Kri- žaj 2953 Kupim stroj za Victorio 125 cem Luznarjeva 20 A, Kranj 2954 Kupim 1000 kg sena. Pošljite ponudbe s ceno. Naslov v nem oddelku 2955 Kupim 2 prašiča, tetka 40 do 2906 i 50 kg. Zg. Senica 4. Medvode 2956 Zahvaljujem se vsem, ki ste spremili mojega moža in očeta Štefana valant na zadnji poti ter darovavcem vencev in vsem, ki ste sočustvovali z nami. Žalujoča žena in sin z družino RAZGLAS ŽAGANJE LESA V OBČINAH JESENICE IN RADOVLJICA Vse interesente z območja Občinskega ljudskega odbora Jesenice in Radovljica obveščamo, da opravljamo uslužnostno žaganje lesa na naslednjih žagarskih obratih: 1. na žagi Lesno ind. obrata »Tomaž Godec« v Boh. Bistrici 2. na žagi Lesno ind. obrata Rečica na Rečici pri Bledu 3. na žagi Vintgar pri Bledu 4. na venecijan. žagi Ribno (kersnik) pri Bledu 5. na žagi Lesno ind. obrata na Jeseniaah 6. na venecijan. žagi Žerjavec nad Jesenicami (erlah) i. na žagi Belca pri Dovjah-Mojstrani 8. na žagi Kranjska gora 9. na žagi Razinger — Podkoren 10. na občinski žagi v Javorniškem rovtu (obratovala bo po potrebi) 11. na občinski žagi Lipnica 12. na venecijan. žagi Hlebanja — Sred. vrh (obratovala bo po potrebi) Vse informacije o režimu žaganja lesa za uslugo dobe interesenti pri gozdarskih organih Občinskega ljudskega odbora Jesenice in Radovljica ali na upravi Lesno industrijskega podjetja Bled na Bledu ter pri področnih poslovnih enotah Lesno industrijskega podjetja Bled, t. j.: na Lesno industrijskem obratu »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica, na Lesno industrijskem obratu Rečica in na Lesno industrijskem obratu Dovje-Mojstrana, kakor tudi na žagarskih obratih, ki stalno obratujejo. Interesenti predložijo dovoljenje občinskega gozdarskega organa o količini lesa, ki ga želijo razžagati. Za potrebe kmetijskega gospodarstva je predložiti tudi bon o oprostitvi občinskega prometnega davka, kar prejmejo interesenti na občinskem ljudskem odboru — pri referentu za gozdarstvo. Interesenti imajo možnost, da na obratih, navedenih pod toč. 1, 2, 5 in 7, zamenjajo hlodovino za žagan les v ekvivalentu, ki odgovarja izkoristku hlodovine. Prodajo izdelkov žaganega lesa iz lastne blagovne proizvodnje opravljamo za vse interesente na Lesno industrijskem obratu »Tomaž Godec«, Rečica, Jesenice in na Belci ali direkciji t. j. upravi Lesno industrijskega podjetja Bled na Bledu. Plačilo uslužnostne storitve z davkom na promet in prodaja lesnih proizvodov na drobno, se izvrši ob naročilu. LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED OBVESTILO SEMINAR ZA REVALORIZACIJO Grupa za revalorizacijo osnovnih sredstev OLO Kranj, obvešča vse gospodarske organizacije, da se vrši v dvorani OLO Kranj seminar, na katerem bo pojasnjen način dela v zvezi z revalorizacijo. Seminar bo 23. julija 1962 in sicer za gospodarske organizacije na območju občin Kranj, Jesenice, Tržič ob 8. uri; Skofja Loka, Radovljica ob 15. uri. Gospodarske organizacije naj pošljejo na seminar odgovorne uslužbence. Grupa za revalorizacijo pri OLO Kranj Izdelamo vam m oder vek ri. Najnovejši kroji tudi ^ "2** palke. Titov trg 24, Kranj Sprejmem vajenca *a nir^h , stvo in soboslikarstvo nZ-T*^ oglasnem oddelku " * Gospodinjsko pomočnico me gostilna Benedtk. Straži^ Delavcu, ki bi po «• gal v kmetijstvu, nudim stanovanje. Kokrica 37 ,r*°° P Sorejmemo šivilje za <» domu. Gospodinjski biro Z m ška 16. Kranj ' K<»tr- Starejša zakonca hrt* o^"* menjata en osobno stan«^. pritiklinami za enako »1*2?* ' liko sobo s pritiklinami v Jelenčeva 27, Primskovo ^9"J Novo garažo dam v n • Smledniški cesti. Flejrar*^ n0* čevo 55 B • p^ecw' Mirna zakonca iščeta rt,_M stanovanje s pritkunarni SlMJ Kranja ali bližnji okolici v"?* 100.000 din nagrade. L oglasnem oddelku ^aeleVV Šolski odbor »Stane 9 Kranj razpisuje naslocm^ '^*r* uslužbensko delovno m«! **ce* fesorja ali predmetne** !L ra likovni pouk. Rok ra Ponolnitve delovnega rtvŽ-^51*3 & Brivsko frizersko vaJ^S** 3985 mem takoj. Stanko K,., šornova 4, Kranj "^^J. Pre- Aktiv LMS PrimskoVrt z'ra v soboto 21. t. m oh •v?1*** Zadružnem domu mlart;« w Urif T