Naročnina Ljudskega tednika se plačuje: za STO In Italijo pri upravi v Trstu ul. S. Frančiška 20 za cono B pri Centru tiska v Kopru. za Jugoslavijo pri ADIT-u v Ljubljani, TyrSeva 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, N. 6 . 1 - 90603 - 7 Cena listu: lir 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 8 v coni B. CENA 20 lir. Poštnina plačana v gotovini, TRST 14. aprila 1950 LETO PETO številka 209 Spedizione In abb. post. II. gruppo Uredništvo Ljudskega tednika: Trst, ul. Montecch! 6-II. Rokopise pošiljati na naslov u-redništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja Je treba pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega tiska v Trstu, ul. S. Frančiška 20. ODGOVOR NA LAŽI REAKCIJE 2 i kioski Tf- PNIK Politični obzornik KRONIKA SFORZAVI IMPERIALISTIČNI MANEVRI naleteli na odločen odgovor vlade tLRJ in našega ljudstva Protestne stavke proti izkrcavanja ameriškega orožja so bile v Torinu, Bologni in v Neaplja, kjer )e množica protestirala pred ameriškim konzulatom. Danes pa je po vseh tovarnah Piemonta, Lombardije in Ligurije dveurna protestna stavka kot opozorilo in-dustrljcem, da bodo delavci branili domačo industrijo. Tem stavkam bodo sledile stavke v Emiliji, Venetu, Toscani in drugih pokrajinah. V nedeljo so bile volitve v arabskem delu Palestine, s katerimi Je kralj Abdulah formalno priključil ta del Palestine Jordaniji Volitve so potekale v precejšnji napetosti, ker so se druge države Arabske lige izrekle proti tej priključitvi. Izkazalo se Je, da upor na Ma-kasaru, ki ga vodi kapitan Abdul Azis še ni končan. Zaradi napetega položaja na Celebesu je Jaila v jakarti včeraj vojaška konferenca, na kateri so razpravljali o bodočih ukrepih proti Abdul Azisu. ZSSR je protestirala pri Italijanski vladi, ker ta napram njej ni izpolnila svojih reparacljskih obveznosti. Zopet je tajna policija CSR pro. staško napadla in aretirala novega uslužbenca jugoslovanskega poslaništva v Pragi Milenka Tomiča. Sestanek treh bo v Londonu 15. maja. Odprt je bil milanski velesejem. Na njem razstavlja 60 držav. Venizelos je izjavil, da bo v kratkem razpisal nove občinske volitve. Dejal Je tudi tla do konca Junija ne bo dovolil nobenega povišanja mezd. Smešno je tudi izjavil, da se ne bo pri svojem delu opiral na nobeno stranko. Ce bi bilo to res in ne bi iskal podpore populistov, bi moral pri prvem glasovanju v parlamentu odstopiti. Thomas Finletter je novi minister za letalstvo v ZDA. Znan je kot zagovornik močnega ameriškega letalstva, ki naj bi imelo 70 eskadril. Kazim Hikmet, napredni turški pisatelj, ki Je v zaporu že 12 let, je pričel z gladovno stavko. Vorošilov je v Budimpešti na dolgo in široko govoril o miru, obenem pa je pozval narode FLRJ, naj se upro svoji zakoniti vladi. Res čudna je ta «propaganda» za mir, če obenem padajo vojnohujskaške izjave. Zastopniki 31 držav so podpisali v Lake Successo konvencijo za razglasitev za mrtve. Konvencija velja za pogrešane Iz zadnje vojne. LR Kitajska in Poljska sta podpisali trgovinski sporazum. Poljski konzul v Goeteborgu je zbežal. Saarak) parlament je odobril francosko-saarsko konvencijo, ki so Jo podpisali v začetku marca v Parizu. Zastopniki Commonwealtha so se pogovarjali v Londonu o zmanjšanju uvoza nafte z dolarskega področja in o povečanju uvoza s štcrlinškega področja. I« opatov in menihov so obsodili v CSR. Zahodna Nemčija Je sklenila, da bo odprla 45 konzulatov po vsem svetu. V Angliji se bodo živila zopet podražila. Nova Zelandija je zaprla svoje poslaništvo v Moskvi. To je sto. rila pod Izgovorom, da je ukinje-nje diplomatskega kurza rublja povzročilo malim državam prevelike stroške pri vzdržavanju svojin zastopstev v ZSSR. Zastopetvo vlade province Sin-kjang ic zapustilo Moskvo. Pred odhodom je podpisalo tri sporazume, po katerih so bile v Sin-kiangu ustanovljene tri sovjetsko-kitajske družbe za Izkoriščanje rudnih bogastev in civilno letalstvo, Anglija In ZDA so odklonile Izraelu dobavo težkega orožja. A-merlčani so svojo potezo opravičili z Izgovorom, da Izrael s tež. kim orožjem predstavlja preveliko vojaško silo. Ponudili pa so lahko orožje In letala na reakcijski pogon, Kongres francoske Kp se Je končal. Na zaključnem govoru Je Maurice Thorez Izjavil, da se Francozi ne bodo. nikdar borili proti ZSSR. Obdelal je tudi problem titoistov, priporočil tozadevno pazljivost, ker primeri titoizma v francoski KP niso redki. Imperialistična politika italijanske vlade do TržaSkega ozemlja, do vse Julijske krajine, Istre in Zadra se je v poslednjih dneh ponovno približala Imperialističnim metodam, ki Jih je Mussolini zaključil z roparskim pohodom italijanske imperialistične vojske proti Jugoslaviji. Dejstvo Je namreč, da se poražena italijanska reakcija nikoli ni sprijaznila z novo nastalim položajem v Julijski pokrajini, kjer Je bila s priključitvijo večjega dela Primorske delno popravljena krivica, ki Je bila jugoslovanskim in posebno slovenskemu narodu storjena po prvi svetovni vojni, ker je kmalu spoznala, da spričo nasprotij, ki vladajo v taboru velikih sil, še naprej lahko računa z možnostjo, da svoja imperialistična stremljenja ponovno uveljavi. Ce je bil račun italijanske* reakcije .glede na nasprotja velikih sil dober, pa je Italijanska imperialistična reakcija na vladi pozabila, da interesov jugoslovanskih in posebno slovenskega naroda ne «brani» več gnila, stara buržoazna kraljevska Jugoslavija, pač pa da stoji na braniku teh interesov nova socialistična Jugoslavija, ki je odločena In zmožna zagotoviti svojo nedotakljivost in neodvisnost. Prav na to dejstvo ni računal italijanski zunanji minister stari lisjak grof Sforza, ko je pred dnevi dopolnil gonjo italijanske buržoazne In komin-formlstične reakcije proti administrativnim volitvam v coni B z Jezuitskim in zvitorepsklm govorom v Milanu o stališču italijanske vlade do «tržaškega vprašanja» In odnosov do Jugoslavije. C e bi namreč Sforza na to dejstvo računal, kot računajo resni diplomati in državniki, potem pač ne bi mogel pričakovati, da bo kdo njegovim preizkušenim diplomatskim trikom nasedel. Kaj Je poleg kopice jezuitskih fraz povedal «conte» Sforza bistvenega? Nič več in nič manj kot to, naj Jugoslavija, če hoče vsaj zaenkrat po-talažiti neutešljlv italijanski imperializem, takoj pristane na znano tristransko noto zapadnih velesil, ki predlaga vrnitev celotnega «Tržaškega ozemlja» k Italiji ter naj bo tak Jugoslovanski pristanek osnova za «sporazumno» reševanje «tržaškega vprašanja» med Jugoslavijo In Italijo. Da bi dal temu predlogu večjo učinkovitost, je pozval Sforza Sovjetsko zvezo, naj tudi ona pristane na tristranski predlog, računajoč pri tem seveda na sovražno stališče Sovjetske zveze do Jugoslavije. Po drugi strani pa je Sforza izjavil, da mu je ljubše, da bi se na tej osnovi Italija in Jugoslavija sami med seboj pogajali in je dal razumeti, da bi v teku teh pogajanj italijanski imperializem bil eventualno pripravljen popraviti kakšen «paradoksalen obmejni primer», ki bi se tikal manjših narodnostnih kompleksov. Svojo velikodušnost, seveda vse v primeru, da se Jugoslavija odreče vsem Svojim pravicam do Tržaškega ozemlja, pa bo Italijanski Imperializem pokazal tudi s tem, da bo olajšal razne «sporazume» o železnici, tarifah in celo šolah, tako da bi Jugoslavija od svojega pristanka na priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji pridobila mnogo več, kakor pa Italija, ker so vse nadaljnje možnosti, ki bi jih tak pristanek dal Jugoslaviji več vredne, kakor pa nekaj dolin....» Vse ostalo, kar Je še Sforza povedal, spada v slovar vsakega, pa zato tudi italijanskega cunjastega imperializma (tako Je* Imenoval Lenin takale imperialistična stremljenja). Popolnoma Jasno, da Sforza s tem ni naredil nobene usluge rešitvi «tržaškega vprašanja», sicer pa njemu za resnično rešitev tega vprašanja niti ne gre. Prilil je le nekoliko kapelj olja razgretemu italijanskemu fašizmu, ki so mu zopet cilj tukajšnji slovenski predeli, Kominformisti se zgražajo ker... Siorza premalo zahteva Ce je italijanska reakcionarna javnost sprejela Sforzove izjave z odkritim zadovoljstvom, pa svojega zadovoljstva niso mogli prav tako odkrito pokazati italijanski kominformisti, če ne zaradi drugega že* zaradi forme. Zato so preko svojih glasil Unità in Avanti obsodili vlado, da se je premalo odločno postavila za priključitev celotnega «Tržaškega ozemlja» v Italiji, da je vsako sporazumevanje z Jugoslavijo o tržaškem vprašanju le v funkciji protisovjetske politike in da vsako eventualno popuščanje Jugoslaviji pomeni voditi protinacional-no politiko. Nenni pa se v Avanti jezi na Sforzo, da še ni prižel do spoznanj, kje je najboljša rešitev za priključitev Trsta k Italiji in predlaga rešitev tržaškega vprašanja na sledeči način: «Ali naj tripartitna nota postane dejstvo (operante) all pa izvršitev mirovne pogodbe v tistem delu, ki določa imenovanje* guvernerja, ki naj Po odhodu jugoslovanskih čet iz cone B izvede priključitev Trsta k Italiji. V bistvu so kominformisti torej tudi ob tej priliki dokazali, da se njih stališče do «tržaškega vprašanja ne razlikuje od stališča italijanske* imperialistične reakcije», Sforzo vi računi so brez krčmarja V istem času, ko je Sforza razvijal svojo tezo o «imperialistični rešitvi», kominformisti pa svojo o boljši rešitvi tržaškega vprašanja v bodočnosti «pa Je maršal Tito izjavil dopisniku «Timesa» v Beogradu, ko Je govoril o odnosih z Italijo, da mora biti tržaško vprašanje rešeno tako, da bo možno sodelovanje med obema državama, da pa to ni vprašanje, ki je na prvem mestu. V spomenici, ki jo je pred dnevi poslala Jugoslovanska vlada italijanski je jasno označeno Jugoslovansko stališče glede tržaškega vprašanja in ko «Borba» komentira Sforzov govor, pravi: Prijateljstvo med italijanskim in jugoslovanskimi narodi se ne more V torek ob 1«. uri je v Neaplju I pristal ameriški parnik «Exilcma» s 309 tonami ameriškega orožja na krovu. Da bi omogočila izkrcanje tega orožja, Je De Gasperijeva vlada pripravila do potankosti pripravljen načrt, po katerem je izvedla pravo vojaško zasedbo tega mesta- Policija in vojska sta zasedli pristanišče, oddelki policije v civilu nadzorujejo ulice, izpraznili so nekaj javnih prostorov, v katerih imajo poveljstva te «akcije» svoj glavni stan. Ta načrt so deset dni pripravljali ministrski svet, ministrstvo vojske in trgovinske mornarice ter vojaške in civilne oblasti v Neaplju. Sam načrt, razporeditev oboroženih sii ter vestne priprave siičijo velikemu vojaškemu načrtu proti močnemu sovražniku, katerega se vsi boje — in ta sovražnik Je italijansko delovno ljudstvo. BELGIJSKA "kraljeva kriza« ŠE TRAJA Prejšnjo sredo Je dobil navduienJ Leopoldov pristaš Van Zeeland man-dant regenta za sestavo nove belgijske vlade. Ob izročitvi mandata mu Je regent naročil, naj vprašanje nove vlade čim preje reši, saj belgijska vladna kriza traja že cel mesec. Van Zeeland se Je Vrgej na različne kombinacije In po okrevanju nekaj dni res predložil regentu osnutek Imen, ki bi prišla ob koncu njegovih pogajanj s predstavniki različnih strank v poštev za sestavo nove vlade. Seznam Je obsegal 9 krščanskih socialistov, ministrov Iz prejšnje vlade, 3 katoliške senatorje In 3 liberalce, ki nimajo zveze z liberalno parlamentarno skupino in seveda ne uživajo njene podpore Kljub temu, da je Van Zeeland užival vso podporo princa regenta, se ta ni mogej odločiti za šibko vlado, ki ne bi imela zaslombe v parla*-mentu In bi bila odvisna od vsakega glasovanja o zaupnici. Zato je regent izjavil, da raje razpusti parlament In razpiše nove volitve. Zaenkrat se Van konkretizirati na podlagi izsiljevanj in tem manj na podlagi sile. List nadaljuje: Sforza ni upošteval dogodkov bližnje preteklosti, ko so jugoslovanski narodi prelili potoke krvi za svojo narodno osvoboditev in za združitev s svojimi rodnimi brati, ki so stoletja trpeli pod tujimi vladavinami. Sforza tudi ne upošteva dejstva, da je }>lla mirovna pogodba vir težkih krivic za Jugoslavijo in ne za Italijo, in to ker Je kljub velikim žrtvam, ki so jih doprinesli jugoslovanski narodi, znaten del jugoslovanskega ozemlja še nadalje ostal pod tujo vlado. Sforza ni tudi upošteval potrebe, da pride do rešitve vseh sporov med obema državama, med katerimi tudi vprašanje Tržaškega ozemlja na podlagi dogovorov, ki naj temeljijo na vzajemnih Interesih obeh držav in ne na podlagi izsiljevanja in spletk, kt nimajo nič skupnega s sporazumno in prijateljsko rešitvijo tega vprašanja. Ustanovitev Tržaškega ozemlja je bila velika koncesija Italiji kljub neizpodbitnim argumentom zgodovinskega, etničnega, zemljepisnega in gospodarskega značaja, ki so zahtevali priključitev Jugoslaviji, njegovi naravni domovini, vsega ozemlja kot sestavnega dela slovenske zemlje. Jugoslavija želi živeti v miru in prijateljstvu z vsemi narodi, ki hočejo imeti z njo enake odnose na podlagi vzajemnega spoštovanja neodvisnosti in zakonitih interesov. Toda potrebno je poudariti, da Jugoslavija nima namena ne sedaj ne* v bodoče «kupiti» kakršnega koli prijateljstva ! Pri izkrcavanju so bili navzoči tudi ameriški oficirji. Orožje so izkrcali v sedmih urah in ga poslali na 35 vagonih v notranjost države. Ladjo so iztovarjali na pomolu Duchessa d’Aosta prav tam, kjer je pred sedmimi leti eksplodirala nemška ladja, polna orožja in uničila cel del mesta. Pri žerjavih niso delali pristaniški delavci, temveč policaji. Pri celi akciji so bili zaposleni cel bataljon karabinjerjev «Lazio», 241. oddelek artilerije, konjenica, oddelki «Celere», policaji v či-vilu itd. V znak protesta so delavci v pokrajini Neapelj organizirali v sredo S-urno stavko. Vršila so se tudi protestna zborovanja. Na njih je italijansko ljudstvo obsodilo ta novi teror kierofašistične vlade, ki ni izbirala sredstev, da potlači odpor italijanskega ljudstva proti njeni voj-nohujskaški politiki. V Bruslju j« prišlo do manjših neredov ob priliki zadnjih stavk, s katerimi s delavci protestirali proti kraljevi vrnitvi. Na sliki vidimo policijo ko napada stavkajoče delavce. Zeeland še posvetnje in išče nove rešitve. Socialisti se pripravljajo na ostra za ceno mešetarjenja svojih zakonitih interesov in tem manj za ceno koncesij, ki bi imele pomen odrekanja od njenega ozemlja in prebivalstva, ki na tem ozemlju prebiva. Na drugem mestu piše «Borpa»: Jugoslovanska cona ne more postati problem, Potrebno je, da je Io jasno enkrat za vselej. Možnost sporazuma obstoja če se upoštevajo pravi interesi narodov Možnost sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, zaključuje «Borba», obstaja vedno, če se upoštevajo pravi interesi narodov in če se upošteva, da Jugoslavija nima namena pristati na to, da bi še drugo ozemlje, kjer prebiva po večini naše prebivalstvo, ki ni bilo dodeljeno Italiji niti na podlagi mirovne pogodbe, pride pod tujo oblast. Sporazum je vedno izvedljiv, če se bo z italijanske strani pokazala dobra volja, ker samo a te strani prihajajo ustrahovanja, špekulacije, iz-koriščevalne spletke in diplomatične intrige. Beograjska «Politika» pa zaključu: je svoj komentar k Sforzovemu govoru z besedami: Varajo se ljudje, v imenu katerih je govoril gospod Sforza, ko mislijo, da nas bodo zastrašili s kakimi meglenimi pretnjami, ker imamo še pr,o-dbbre živce, in to smo do sedaj mnogokrat pokazali. Jalovi so njihovi upi, da se bodo v krogih visoke politike rešila medsebojna vprašanja Italije in Jugoslavije. O mnogočem je potrebno razgovar. jati se z Italijo, ker še vedno velik del našega življa ni v sestavu FLRJ, toda razgovorov o jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja ne more biti. NIC manj odločen odgovor na ne-sramen izslljevalen in hinavski covor italijanskega zunanjega ministra pa je dalo ljudstvo v Jugoslovanski coni STO-ja, ki v zadnjih dnevih pred volitvami na številnih shodih manifestira svojo odločnost, da se upre vsem poskusom ponovnega zasužnjenja po Italijanskem Imperializmu In odločnost v obramj)! velikanskih socialnih pridobitev, ki jih varuje Ijudskà oblast in jugoslovanska armada. Velikanski val odobravanja so zato sprožile besede tov. Babiča na nedeljskem zborovanju v Kopru, ko je dejal: Na tej zemlji nima Italija kaj Iskati! Minister hrvaške vlade Dušan Dimič pa je na zborovanju v Bujah* dejal: Plebiscit je bil tukaj Izvršen že v letih 1942, 1943 In 1944 takrat, kadar je naše ljudstvo vodilo svojo krvavo borpo. To je bil zadnji plebiscit za Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo In za ljudsko oblast. O na-štem položaju in o našem življenju ne bo odločala nobena velika sila, tem-več samo Jugoslavija, naše ljudstvo In naša Jugoslovanska armada. Naši sinovi so tisti, ki čuvajo svobodo teh krajev In jugoslovanska armada bo to svobodo branila. borbo proti kraljevemu povratku. Ko se Je zvedelo, da jc dobil Van Zeeland mandat, so izdali proglas v katerem pravijo med drugim: «Socialistična stranka Je odločena boriti se proti vladi, ki bi bila Ob mahinacijah reakcionarne duhovščine največja nevarnost za našo stvarnost». Liberalci so predlagali premirje v borbi okrog kralja za dobo dveh mesecev, v kateri bi našli osnovo za obnovo «na>-rodnega soglasja». Komunistično glasilo «Le drapeau rouge» pa poziva delavstvo, naj se Zbere in naj bo pripravljeno onemogočiti kraljev povratek, ki bi prinašal bedo In vojno. Indijsko - pakistanski sporazum Kljub temu da Je že dazalo, da so se pogajanja med Nehrujem, indijskim ministrskim predsednikom in Liaquat AH Kahnom, pakistanskim zastopnikom, končala neuspešno, je bil po enotedenskih razgovorih vseeno podpisan sporazum o zaščiti indijskih in paklnstanskib manjšin v vzhodni in zapadni Bengaliji. Besedilo sporazuma bo prebrano v ponedeljek hkrati v indijskem in pakistanskem parlamentu, VOJAŠKA ZASEDBA NEAPLJA ob izbiranju ameriškega orožja Marša lizi ra na Turčija na robu propada Turčija je danes dežela, kolero so njeni vladni predstavniki popolnoma predali amcriskčnm izkoriščanju. Ta dežela si je pred vojno zgradila precejšnjo industrijo za iz-koi-iščanje svojih naravnih bogastev. Tako je tekstilna industrija predelovala v veliki množini bombaž, svilo in volno, pričela sta rasti kovinarska in kemična industrija za predelovanje premoga, nafte, železa, bakra, svinca, manga, na, kroma itd. Danes se je to spremenilo, Industrija se ne razvija več s tistim tempom in celo propada. V začetku leta 1948 so zapili 10 tovarn za izdelovanje nogavic in svilenega blaga, naslednje leto pa p, Smirni nadaljnjih 12 podobnih tovarn. V Turčiji obdelujejo po večini zemljo po starem načinu, in vendar so zaprli največjo tovarno poljedelskih strojev, in uničili 25.000 izdelanih plugov. Nadomestili so jih s plugi in stroji, ki so bili uvoženi po Marshallovem načrtu. tiljub protestom domačih indu-slrijcev proti pravi invaziji ameriškega blaga, turška vlada še rtedno sklepa pogodbe z ameriškimi frusti in jim izroča ne samo trg, temveč tudi narodno bogastvo. Tako na primer turške nafte ne izkorišča več Turčija sama, temveč Američani, ki jo v sami deželi prodajajo po špekulantskih cenah. Tudi rudniki prehajajo drug Za drugim V ameriške roke. Turška zunanja trgovina s tem propada, ker to koristi Američanom, da lahko na tujih tržiščih prodajajo svoje blago. Samo en primer: turški pridelek tobaka iz leta 1948-49 je še skóro popolnoma neprodan, hkrati imajo V zalogi še 85 milijonov kg tobaka iz prejšnjih let. m Ameriška tako imenovana pomoč seveda tudi nujno vpliva rušilno tudi na turške finance. Zlate zaloge so se zmanjšale po uradnih poročilih od 213 ton na 141. Ob devalvaciji turške lire je vlada mislila, da bo s tem mogla razširiti svoj izvoz, toda sedanji položaj kaže, da so bila vsa predvidevanja samo prazni upi. Ob tem težkem položaju se mora vprašati, koga predstavlja ta vlada, ki ja jrripeljala turško ljudstvo v tako težak položaj. Kot znano ni bila Kernel Ataturkova de-mokratično^neščunska revolucija leta 1921 izvedena do konca. Res je bit odpravljen kalifat, proglašena republika, ločena država od cerkve, ustvarjeni so bili početki industrializacije, zboljšana državna uprava in je bila izvedena cela vrsta socialnih reform. Toda pri tem niso bili prav nič prizadeti fevdalci, ki imajo še danes v svojih rokah 75 odst. rodne zemlje in ka-tei-ih predstavniki danes vodijb turško državo. Zato je od Atatur-kove smrti pa do danes napravila Turčija ogromen korak nazaj in pričela zopet z ukrepi, ki se prav nič ne razlikujejo od polkolonial-nega suženjstva iz dobe turških sultanov. Danes ima uprava Marshallove pomoči V Carigradu enak po- Predaji tujemu imperializmu na zunaj je sledila V notranjosti stroga diktatura. Kljub parlamehtarno-demokratičnemu režimu so pralctič-no prepovedane vse delavske stran, ke, sindikati in meščanska opozicija. Pri zadnjih volitvah je glasovalo samo 10 odst. volivcev in šc ti pod grožnjami. Sindikate je postavila sama vlada, ko je razbila delavske sindikate. Prepovedane so stavke, sklepanje skupinskih delovnih pogodb in pritožbe, dovoljeno je samo ovajanje delavcev pod obtožbo «komunizma». Zato so turške ječe, ki jih je približno 400, vedno bolj polne. Danes je v. Turčiji 2 milijona ložaj, kot ga je imela fiUprava oto-1 brezposelnih (IG milijonov, prebi-manskih dolgov», ki je preje uprav- valcev). V deželi vlada lakota. Obijala Turčijo na račun francoskih, j delane je bilo lansko leto 1,3 mi-nemških in angleških kapitalistov. \ j ona manj zemlje, kot leta 1948, ker. so si veleposestniki prisvojili vsa semena, ki jih je razdelila vlada. Polovica državnega proračuna jo namenjenega za vojsko, dočim je polovica turških otrok brez šol. 30 odst. Turkov je podvrženo tuberkulozi in ob pomanjkanju zdravniške pomoči umre GO odst. otrok. Kljub terorju je prišlo večkrat nezadovoljstvo ljudstva do izraza v javnih manifestacijah. Lačni kmetje so pričeli zasedati neobdelana Zemljišča, v mestih protestirajo delavci. Nejevolja prehaja tudi v sabotažo. Ameriška ladja Cecum, ki je prepeljevala orožje, je zletela i> zrak, izginja vojaški material iz skladišč, skrivnostno beže politični jetniki; vse to kaže, da vedno bolj raste organizirana opozicija proti vladi. , Vedno večja prisotnost ameriških vojaških strokovnjakov t> Turčiji, ki vežbajo turško vojsko,- sklepanje «prijateljskih» paktov in razne izjave turških državnikov kažejo, da ima sedanja turška vlada namen s politiko vojne, zajamčiti svojo neomajno oblast v državi. Letalski incident med ZSSR in ZDA Zopet se je dogodil incident, ki kaZe, da bo imel za posledico izmenjavo nekaj ostrih not med vladama ZDA in ZSSR. Tp pot je nepričakovano napetost povzročilo izvldniško letalo ameriške mornarice tipa «Privateer», ki je v soboto Izginilo na Baltiku. ZSSR je prva izroCila protestno nO' to, v kateri pravi, da je 8. aprila ob 17.30 Stlrimotorni bombnik B 29 južno od Libavo (Letonska) letel v globi ni 21 km nad sovjetskim ozemljem Sovjetska lovska letala so ga pozvala, naj pristane, čemur se pa letalo ni odzvalo In je pričelo streljati. Vodilno letalo formacije sovjetskih lovcev je odgovorilo na streljanje. Takoj nato se Je ameriško letalo obrnilo proti morju in izginilo. Protestna nota zaključuje: «Sovjetska vlada zaradi te kršitve odločno protestira pri vladi ZDA». Letalo «Privateer» je zelo podobno trdnjavi B 29. obe imata 4 motorje In visoko krmilo. Poveljstvo ameriškega letalstva V Wlesbadenu, od koder Jetu-di letalo odletelo proti Kopenhagnu izjavlja, da Je bilo to edino ameriško letalo, ki se je v soboto popoldne nahajalo na baltiškem področju. V zvezi s tem ameriškim letalom, skušajo dati na celo zadevo v Washing-tonu poseben pečat. Izjavljajo, da ZDA niso nikoli priznale priključitev Leton-ske ZSSR In plebiscita, ki se je zato Izrekel. V trenutku, ko to pišemo, pa iz Washlngtona še ni uradnega odgovora in komentarja k sovjetski noti. Po poročilih Iz Zahodne Nemčije, so morala zaradi slabega vremena ameriška letala opustiti iskanje pogrešanega «Prlvateerja». V ZDA demokrati V zadnjem času so v Washingtonu občutili take strankarsko-politične po. tresne sunke, da je bilo misliti na skorajšnje omajanje dosedanje soglasne zunanje politike demokratske In republikanske stranke. Prvi sunki so prišli s strani republikancev v januar, ju (Formoza), drugi v zadnjih tednih (McCarthy); oba sta se tikala a-meriške azijske politike. Kot pravijo washingtonskl politični preroki se bo zaenkrat stanje pola-! goma umirilo, vse do trenutka, ko I» v Evropi končan Marshallov plan; takrat pa bo dosedanja ameriška politika prod svojo največjo krizo.. «Mc Carthyjeva zadeva», ki je toliko razburila ameriško javnost, obstoji v naslednjem: Republikanski senator McCarthy je pred časom obtožil ameriško zunanje ministrstvo, da je v njem na vodilnih mestih 81 komunistov, V nekem svojem govoru pa je celo trdil, da Je v državnem departarr.entu z znanjem Deana Achesona kar 205 članov KP, ki so «angažirani za vohunsko protl-ameriško delavnost». V glavnem je obsodil ljudi, ki se bavijo z ameriško azijsko politiko, med drugim Jessupa-letečega poslanika, ki je po obisku v Južni Aziji izjavil, da je tam za ZDA položaj kritičen: ljudstva tam mrzijo zapadne kolonizatorje In niti tam ni zrelih tal za sklepanje tihomorskega pakta. Odsvetoval je pošiljanje orožja nepopularnim režimom in svetoval, naj dajo ZDA tem deželam rajši go spodarsko in tehnično pomoč. McCar-Uiy je obsodil tudi Owcna Lattimora, ki je že leta 1944 obsodil ameriško politiko do Cangkajška, in predlagal na Kitajskem kolikor toliko liberalni režim, ker je sicer nevarno, da bo ameriški kapital izgubil Kitajsko. Cela zadeva, ki jo Je sprožil ta desni republikanec, je seveda dvignila precej prahu. Imenovali so preiskovalno senatno komisijo, ki Je ugotovila, da ni na stvari nič resnice. Sama kampanja se je razvijala pod okriljem Tafta In drugih desničarjev, ki so hoteli preprečiti nove tendence v razvoju Achesonove politike (počasno priznanje LR Kitajske). To akcijo desnih republikancev moramo razumeti tudi kot prcdvollvno akcijo proti Trumanu in demokratični stranki. Hkrati pa jo smemo smatrati kot tendenco najreakcionarncjšlh krogov v ZDA (desno krilo republikancev), ki težijo ukiniti obstoječe demokratične oblike v ZDA in uvesti odprt totalitarni režim. Truman in Acheson sta se tem manevrom Izmaknila s tem, da sta pričela zopet uvajati republikance v zunanje ministrstvo In Jih s tem enostavno naredila za soodgovorne pri njunih diplomatskih potezah, ki jih pripravljata za to pomlad. Republikanec Poster Dulles je postal njegov svetovalec (ob imenovanju je dal izjavo, da bi republikanci, če {M bili na vladi, preprečili «kitajski diplomatski poraz»). Sedaj so v teku pogajanja še o novih republikancih, ki bi prevzeli važne državne posle. Pred- SO SI V LASEH in republikanci Ameriški desničarski senator Me Carthy je obtožil Trumana in njegove sodelavce, da se opirajo pri svoji politiki na številne komuniste, ki Imajo vsa glavna mesta v ameriškem zunanjem ministrstvu. V zvezi s tem je narisal karikaturist Švicarskega tednika «Die Weltwoche» vodstvo ZDA, kakršno si Je predstavljal Me Carthy. In tako vidimo na sliki očeta ameriških narodov Trumana, komisarja Jessupa, tovariša Achesona in rdečearmejca Lattimora. gLOBUs Potresne sunke so čutili v Italiji. V ponedeljek so čutili v Reggi Calabrii dva sunka. Na Siciliji je potres po-j varočil precej škode. Nekateri trdijo, da so potresni sunki na Siciljl v zvezi s ponovnim bruhanjem Etne. Epidemija koz je v Glasgowu zahtevala že šesto žrtev. Cuenco, tretje največje mesto v, Ekvadorju je poplavila reka Teme-vamba. To Je že druga večja poplava v zadnjih dveh tednih v tej državi. Pri prvi je reka Chanchan prestopila bregove in uničila železniško prt»; go im cesto, ki vodi proti mestu Quitu. V Detroitu so uspeli zdravniki presaditi 15 cm glavne srčne arterije s umrle osebe na nekega bolnika. Operacija je uspela. Na progi Madrid-Gijon so se Iztirili 4 potniški vozovi ekspresnega vlaka. Pri nesreči je 'bilo 20 mrtvih in 63 potnikov težko ranjenih. V Braziliji pa se je v istem dnevu tudi Iztiril ekspresni vlak. Tam Je nesreča zahtevala 30 mrtvih in 40 ranjenih. Nesreča se je zgodila, ker je deževje pokvarilo progo. Pričakuje se,da sebo število mrtvih pri obeli nesrečah Se povečalo, ko bodo odkopali vse ruševine. Ng univerzi v Detroitu so morali čakati pol ure, da je nek delavec po. pravil kratek stik. V tem času bi morali v predavalnici obravnavati temo: «Napredek fizike elektrike». Podmornico «Truculent», ki se J« potopila na Temzi 12. januarja bodo razdrli. Kakor Javljajo, bodo lahko u-porabljall samo motorje in nekatere dele podmornice. Kakor javlja «Ltteraturnaja Gazela». so se sedaj spomnili v ZSSR, da je tiskarsko umetnost iznašel v X. sto. letju Rus Smera, ki je bil zdravnik na dvoru velikega kneza Vladimira. Smera naj bi tiskal že pet stoletij pred Gutembergom in eno stoletje pred Kitajcem Pl Senom, ki mu tudi nekateri pripisujejo to iznajdbo. Prejšnjo nedeljo je v Belfastu v Severni Irski eksplodirala že četrta bomba v zadnjih treh tednih. Zaradi tega so zaprli dve sumljivi osebi. Predsednik indijske republike J« prepovedal pitje alkohola. Lani so delničarji Sueškega prekopa zaslužili 6 milijonov egiptovskih funtov. Epidemija črnih koz je v Kalkuti zahtevala 2.385 ljudi, epidemija kolere pa 685. lagali so na primer Henryja Cabot Lodgeja v zunanje politično senatno komisijo. Bavil bi se z vprašanjem Japonske. Kar pa se tiče vprašanja evropske politike po Marshallovem' Planu se bosta po Trumanovem nasvetu z njo bavila Gordon Cray (prehaja iz vojaškega ministrstva) In tr-govskopolitičnl strokovnjak Herbet Feis. Ta dva človeka, je dejal Trumanu senator Vanderberg, (republikanec) se {»osta najprej bavila z vprašanjem «evropske «Jolarske luknje». Te spremembe in uvedba zopetne soglasne zunanje politike obeli strank po znanem «potresu» je še pomembnejša v trenutku, ko se pripravljata Acheson In Dulles v London, kjer bosta razpravljala na sestanku treh o strategiji nvrzle vojne. Tu ne bodo razpravljali o Isti smeri politike ZDA, Anglije in Francije, temveč razdelitvi vlog, nekakšni «politique concertée», ki še ne pomeni, da mora vsakdo v enakem položaju narediti isto. V zvezi s pomladansko vojnohujska-Sko gonjo so že napovedali v Washingtonu petletni načrt za podvojitev rezervistov, ki predvideva i milijon vojakov in 2.000 častnikov ter 186 milijonov Izdatkov. Kot pripravo za to konferenco lahko smatramo tudi tri nova najvažnejša vojaška oporišča, ki jih je Kanada odstopila ZDA. Razpravljali bodo o povišanju proizvodnje vojnega materiala v Zahodni Evropi. Kljub temu da se pripravljajo važni razgovori, ne dajejo v Washingtonu o tem še vedno nobenih izjav, To Jim narekuje čista previdnost V ZDA se jasno zavedajo težkega položaja, v katerem so danes Francija, Anglija in Belgija. 2e sam primer Haaga, kjer so morale te države prevzeti težke odgovornosti, jim je pokazal, da so hoteli nekateri ministri, kljub znani ubogljivosti, ugovarjati, da bi se vsaj nekoliko «opravičili» pred ljudstvom svoje države. Za ta primer bodo prišli Američani v London ojačeni. miERilACIOliALIZAGIJA JERUZALEMA ne more zagotouiii miru med Židi in Arabci Na predlog resolucije Glavne skupščine OZIM z dne 9. decembra 1949, je v teh dneh Skrbniški svet odobril točko r.u točko predloga o internacionalizaciji Jeruzalema. Pri glasovanju o posameznih točkah se je Anglijo večinoma vzdržala glasovanja. Angliji sta se pridružile tudi ZDA in Belgija v točki, ki predvideva meje internacionaliziranega Jeruzalema. Pri končnem glasovanju je bil statut odobren z 9 glasovi, vzdržali pa sta se Anglija in ZDA in s tem pokazali, da hočeta še vodno izkoriščati spor med Židi In Arabci v svojo korist. Sprejeli predlog še ni rešil spora jneà Židi in Arabci. Kot je znano, izjavljata obe stranki, da pomeni posest Jeruzalema zanje simbol njihovih zgodovinskih vezi s tem mestom. Njune zahteve so neločljivo zvezane tudi z njihovim nacionalnim in verskim ponosom. Zato stg obe sranki lan; po 9. decembru pokazali, da se, kljub odločitvi Glavne skupščine njuno stališče ne spremeni niti Za milimeter. Izrael je proglasil Jeruzalem za svojo prestolnico, preselil parlament in ministrske urade. Trairs-jordanija p« si je priključila arabski del Palestine in proglasila novo državo-Hašemitski Jordan. Transjordanski kralj Abdulah je razpisal nove volitve v parlament, v katerem je pustil prostor za enako število poslancev’ Iz zapadne kot vzhodne Jordanije. Palestinska zadeva je imela svoj odmev tudi na severu, v Siriji, kjer so letos uprizorili na priporočilo in ob podpori tujih sij kar tri državne udare. Zanimivo pa je, da Arabska zveza podpira predlog o internacionalizaciji Jeruzalema. To stališče je morda narekovalo Arabski zvezi dejstvo, da je izšla iz krvavega sporg z Izraelom kot »pražena stranka in po prejetem nauku zastopa to stališče. Za internacionalizacijo »e je zelo potegoval tud! Vatikan. Po statutu bo imel Jeruzalem posebno mednarodno cono, y katerem bodo tako imenovani sveti kraji. Ta bo pod nadzorstvom OZN. Vr-liovno oblast bo imel guverner, fcj jo bo izvrševal ob podpori mednarodne policije. Sam Jeruzalem je danes razdeljen na dva ločena dela. Izrael kontrolira novi del mesta, Jordanija pa stari del, v katerem so arabska četrt in severna ter južna okolica mesta. Zadnje čase vodijo med Izradom in Jordanijo razgovore o točni razdelitvi obeh delov mesta. Zaradi vmešavanja tujih sij, ki imajo na tem koncu sveta velike interese, se vprašanje že n! premaknilo z mrtve točke. Ko bo sprejet statut o interne- ■ cionalizacijl Jeruzalema, bo poslanik Garreau, predsednik Skrbniškega sveta, obvestil q njegovi vsebini obe prizadeti vladi v Tel Avivu in Ammanu in jih povabil k sodelovanju. Njihov odgovor bo sporočil svojim kolegom v New York ob pričetku julija, kjer bodo razpravljali o tem, v koliko sta obe vladi spremenili svoje mnenje. Na vsak način bo prišla Generalna skupščina v zvezi z odločitvijo o internacionalizaciji Juruzalema v zelo težak položaj. Zaenkrat ima samo dva izhoda: ali bo Skrbnišk^ mu svetu uspelo pregovoriti obe nasprotujoči si stranki, da se pogovore, ali pa da se Generalna skupščina sprijazni z obstoječimi dejstvi. 4 »mama Jugoslovansko področje STO-ja FAŠISTIČNI ŠKORENJ ne bo nikoli več teptal Istre ki je že v osvobodilni borbi izrekla svoj plebiscit Velika množica Istranov se Je KRONIKA V Nabrežini je bila v torek seja občinskega sveta. Na seji so predlagali resolucijo proti izkrcanju orožja v Trstu, resolucijo SDZ za ohranitev STO-ja in resolucijo informbirojevcev za imeno- . vanje guvernerja. Nobena teh resolucij ni bila sprejeta. V Dolini pa ni bilo seje občinskega sveta, , ker ni prižla nanjo niti polovica občinskih svetovalcev. Roparski napad v zlatarni Kumis na Korzu St. 4 so pri belem dnevu ob 11,40 uri napravili trije Angleži. Dva sta prišla v zlatarno ter udarila lastnico z revolverjem po glavi. Ta pa je napol onesveščena stekla na ulico in začela kričati na pomoč. Roparji so zbežali, za njimi pa je tekel neki policaj, ki je končno enega roparja aretiral, nakar je vojaška policija aretirala še ostala dva. Znatno količino gardenala je zaužila v samomorilne namene 50-letna Julija Sussan ilz Ul. Industria 20. Vse tržaško prebivalstvo je sil. no razburila vest, da bo ameriška ladja «Exilona» iztovorila v Trstu orožje za Italijo na račun Atlantskega pakta. Po nekaj dneh se je končno zganila VU in izjavila, da je vest o izkrcanju orožja neutemeljena in da bo ladja priplula v neko italijansko pristanišče, kjer bodo orožje izkrcali. Ladja je kasneje res priplula v Neapelj in so jo tam raztovorili. Vsekakor pa bo prišla potem ladja v Trst. Med Miljami in Lazzaretom se je smrtno ponesrečil z motociklom 46-letni Mauro Ivan iz Sv. Jerneja št. 202. V bolnici se bo moraj zdraviti V dni 72-letni Bromaro Henrik iz i Dl. Giulia 57, ki mu je njegova 22-letna hčerka vrgla v glavo krožnik ter ga ranita na čelu. V bolnico pa je prišla tudi njegova hči zaradi rane na desnem licu, ki ji jo je prizadejal oče. Podoficir angleške vojske Parsons je šel s svojo ženo v kino, doma pa sta ostala njuna otroka Grean in Movels. Ta se je igral z očetovim revolverjem ter je po nesreči ustrelil svojega mlajšega brata Greana, ki je podlegel rani. Brezvesten vozač je v ponedeljek malo pred polnočjo povozil 22-leinega študenta Ennia Colaut-tija iz Ul. Carduccii 24 tik pred njegovim domom, ko se je vračal iz bara «Moncenisio». Avto je vozil z veliko brzino in je zavil v Ul. Battisti, da bi zakril vsako sled za seboj. Pravijo, da je bil avto ameriške znamke. Stanje študenta je zelo resndl Grafični delavci, včlanjeni v Delavski zbornici, so imeli skupščino, na kateri so razpravljali o predlogu grafičarjev Enotnih sindikatov, da hi se združili v skupno strokovno zvezo. Večina grafičarjev DZ je združitev odklonila. N* velikonočni ponedeljek je bila razsvetljena kapniška jama pri Briščkih. Posebni avtobusi so vozili na kraj. Za tržaški velesejem sta se prvi prijaviti Jugoslavija in Brazilija. V ta namen bo prihodnji teden prispel v Trst jugoslovanski predstavnik pro.'. Mihek. S svetilnim plinom je napravila samomor 79-letna vratarica Sebič Roza iz ul. Rossetti 25. Na Veliko noč se je s plinom zastrupil tudi Marco Mozzetti iz ul. Costalunga 41. Ko je bil že napol zastrupljen, je napisal celo ACEGAT-u pismo, kjer se pritožuje, da je plin prešibak. Pred velikončnimi prazniki so žeparji pomnožili svoje podvige in okradli večje število žena. V Dolini so razstrelili 500 kg težko letalsko bombo. Namesto tramvajev na progah št. 5 in 11 bodo vozili filobusi, tako da se razbremeni promet po Korzu. Državnim uslužbencem so izplačali velikončni predujem na povišanje plač. V borovem gozdu pri Kmetičih je izbruhnil požar, ki je povzročil 100.000 lir škode. Policija je v Italiji prijela dva Arabca, ki sta v Trstu v zlatarni Peterlina Narcisa odnesla več briljantov v vrednosti 700.000 lir. Volitve v coni B so pritegnile pozornost vse svetovne javnosti. Marsikomu se bo to zdelo na prvi pogled čudno, saj gre vendar za upravne volitve na razmeroma majhnem področju. Toda" za tako bučno reklamo ob volitvah v Istrskem okrožju so poskrbeli najprej tržaški šovinistični in informbirojevski listi, nato italijanr-ski tisk, zborovanje v gledališču «Rossetti», kamor so prišit tudi številni šovinistični poslanci in senatorji iz Italije, končno še zunanji minister italijanske vlade grof Sforza s svojimi ekspazionističnimi in iredentističnimi zahtevami. Ob vsej tej bučni gonji se bo pač vsakdo vprašal, kakšen je prav za prav njen namen. Kaj hočejo ti ljudje s to gonjo sploh doseči. Na prvi pogled postaja jasno, da so jim volitve v coni B le pretveza, da oživijo svoj iredentizem, da izsilijo v sedanjem mednarodnem polažaju Jugoslavije kako odločitev sebi v prid. Zato torej vse to kričanje, vse te grožnje, zahteve po plebiscitu in podobno. Ti ljudje merijo seveda diruge ljudi in tudi dogodke po sebi in mislijo, da bodo s svojo gonjo koga prestrašili, mu ošibili živce, ga prisilili na popuščanje itd. Pri tem pozabljajo, da imajo opravka z istrskim ljudstvom, ki si je s ti do borbo priborilo svobodo in si je ne bo daio iztrgati iz rok, z ljudstvom, ki ga podpirajo v njegovi pravični borbi vsi narodi Jugoslavije. Istrsko ljudstvo je na vso to gonjo, na to lažno propagando najprej odgovorilo z delom v predvolivnem tekmovanju. Odgovorilo je na številnih predvolivnih zborovanjih, s slavoloki, napisi, zastavami, zelenjem in transparenti. Najlepši in najoiiiočnzj-ši odgovor pa je dalo istrsko ljudstvo tržaškim in italijanskim šovinistom ter kominformistorr.' in grofu Sforzi s svojo ogromno udeležbo v ponedeljek na velikih predvolivnih zborovanjih v Kopru in Bujah, V Kopru se je na Titovem trgu zbralo nad 15. tisoč ljudi z zastavami in grafikoni, ki so prikazovali delovne uspehe v podjetjih in zadrugah. Ljudje so se najprej zbrali pri bivši koprski postaji in prišli na Titov trg v povorki, ki je trajala nad eno uro. Tudi v Bujah se je zbrala ogromna množica ljudstva. Spregovoril ji je minister vlade LR Hrvatske Dušan Diminič, za njim pa je govoril tov. Eugenio Laurentl. Minister Diminič je med drugim dejal: Čeprav so vaši kraji ostali izven meja Jugoslavije, smo vam vsi mi, kakor tudi vlada KLRJ in vsi jugoslovanski narodi vedno blizu, pripravljeni, da vam damo ob vsaki priložnosti svojo pomoč. Vi ste ostali izven jugoslovanskih meja proti vaši volji, po volji drugih. Vaše želje so težile vedno k bratskim narodom Jugoslavije. Dokler je vladal tukaj fašistični režim, je bilo prepovedano obiskovati hrvatske šole in govoriti v materinskem jeziku. Prebivalstvo Je bilo zatirano in kdor se je drznil spregovoriti v svojem materinskem jeziku, temu so pljuvali v obraz. Ni se smelo govoriti o svobodi in koloni so morali delati za svoje gospodarje. Zato ni nič čudnega, če se je ljudstvo uprlo in svojega sovražnika napadlo. i\e bomo žrtvovali niti pednja svoje zemlje Nihče noče priznati tukajšnjih umet. nih mej, kajti ljudstvo v teh krajih govori isti jezik, katerega govori ljudstvo onstran meja. žrtvovali smo nniše interese, da bi se končno moglo doseči mir na svetu. Mirovne pogodbe ne spoštujejo niti Angleži niti Američani, še manj pa Italijani. Sklenili so sporazume, ki kršijo mirovno pogodbo In storili so vse, da bi dejansko priključili čim-prej Trst k. Italiji. Oni so tisti, ki so prekršili mirovno pogodbo in zaradi tega se ml ne moremo držati ničesar, kar v resnici ne obstaja in kar samo škodi interesom našega ljudstva. Storili bomo vse, kar bo potrebno, da bo prebivalstvo ■ teb krajev moglo živeti na dostojnejši način, ki bo vreden njegove osvobodilne borbe. Reakcionarji, italijanski in tržaški tisk pisarijo o nekakšnem terorju v coni B. Zakaj delajo tako? Zato, da bi zakrinkali tisto, kar počnejo oni sami z našim ljudstvom, ki je še vedno v Italiji in v coni A. Zato imamo pravico protestirati. Mi smo tisti, ki smo žrtvovali del našega ozemlja. Zgradi tega bo zavladal na tem delu ozemlja mir le tedaj, ko bodo na pravičen način rešeni vsi odnosi med Slovenci, Italijani in Hrvati. Mi jim svetujemo, naj najprej rešijo vprašanja v svoji lastni hiši. Sramota Je, da narod, ki Je tako velik kot italijanski, še vedno zatira naše ljudstvo; moramo jim jasno povedati: z našo borbo smo si priborili svobodo in jo bomo znali sami tudi braniti. Tu je Jugoslovanska armada, tukaj Je ljudstvo, ki Je sklenilo, da ne bo žrtvovalo več niti pednja svoje zemlje. Tega dejstva ne more nihče izpreme-niti. Mi smo pripravljeni sporazumeti se z Italijo. Ne more pa biti več govora o izpremembi položaja v tej coni. O našem življenju odločajo Jugoslavija, naše ljudstvo in JA Grofu Sforzi in vsem ostalim je treba odgovoriti, da Je vse tisto, o čemer govorijo, smešno in da ni nič drugega kot nestvarna iluzija, ki se ne bo mogla nikdar dejansko izvesti. Mi zabtevamo od njih, da spoštujejo naše manjšine v Italiji, naš živelj v coni A. Le na ta način bo mogoče doseči sporazum, medtem ko se o coni B ne more razpravljati. Plebiscit Je bil tukaj izvršen že v letih 1942, 1943 in 1944, takrat, kadar je naše ljudstvo vodilo svojo krvavo borbo. To Je bil zadnji plebiscit, plebiscit za Federativno ljudstvo republiko Jugoslavijo in za ljudsko oblast! O našem položaju in o našem življenju ne bo odločila nobena velika sila, temveč samo Jugoslavija, naše ljudstvo in naša Jugoslovanska armada. Naši sinovi so tisti, ki čuvajo svobodo teh krajev in Jugoslovanska armada bo to svobodo branila. Grof Sforza dela račune na podlagi mednarodnega položaja ne pa z našim ljudstvom. V zadnjih dveh letih so vršili velik pritisk na Jugoslavijo. Toda danes je prestiž Jugoslavije mnogo večji kot tedaj. Danes Jugoslavija ni več sama, na njeni strani so udeležila predvolivnih manifestacij vsi pošteni ljudje: zato se nimamo ničesar bati. Na vaši strani je močna neodvisna hi enotna Jugoslavija, na vaši strani Je junaška Jugoslovanska armada!« Besede ministra Dimniča so bile jasne in odločne, pravo nasprotje z zavijanjem starega lisjaka, zunanjega ministra Sforze. Tem odločnim m odkritim besedam je zalo vse navzoče ljudstvo dajalo duška svojim čustvom vzklikalo, da noče imperialistične Italije, da ne bo nikoli dopustilo, da se vrnejo v Istro Scelbovi policaji in karabinerji. V Kopru sta spregovorila ogromni množici tov. Branko Babič in Bortolo Petronio. Tudi ob njunih besedah je ljudstvo dajala duška svojim, čustvom in jasno povedalo, da noče imperialistične Italije, da se ne bo nikdar odpovedalo pridobitvam.' osvobodilne borbe. Revolucija pojde naprej Tov. Baplč Je dejal, da italijanski reakcionarni tisk izkorišča volitve v coni B za šovinistično kampanjo ter hoče sprožiti plebiscit za priključitev tega ozemlja jc Italiji. Predstavniki same italijanske vlade so se zganili, in kričijo, da hočejo cono B. Njihovi tajni agenti pa strašijo ljudi in groze, da bo že v maju prišla Italija v cono B in da naj zato ne gredo na volitve. S tega mesta jim odgovarjamo, naj si ne delajo nobenih utvar, ker je naše ljudstvo v svoji junaški osvobodilni borbi že davno izvršilo svoj plebiscit in v to deželo se ne bo. nikoli več vrnil fašistični škorenj. Naše ljudstvo noče več nacionalnega zatiranja In Izkoriščanja delovnih ljudi in ne bo dopustilo, da se vrnejo stari časi imperialistične in fašistična Italije. Ono hoče živeti svobodno, hoče samo urejevati svoje življenje in si zgraditi lepšo bodočnost. Slovenci, Italijani in Hrvati, ki prebivajo na tem ozemlju, nočejo več nacionalnem ga sovraštva, ampak hočejo živeti v bratski skupnosti, kar jim lahko zagotovi le ljudska oblast. Istrsko ljudstvo bo dalo z volitvami prihodnjo nedeljo odločen odgovor vsem reakcionarnim spletkam in pokazalo, da je odločeno še naprej hoditi po poti narodno osvobodilne borbe. Tudi tov. Petronio je v svojem govoru jasno tolmačil voljo vsega istrskega ljudstva, ko je dejal: «Kaj hočejo grof Sforza in tisti šovinistični časopisi, ki jih urejujejo bivši fašisti? Oni bi radi plebiscit v Istri, potem ko pl prej pripeljali vanjo fašistične tolpe in svoje zločince, da bi ta plebiscit «primerno pripravili». Ti ljudje pozabljajo zgodovino, pozabljajo poraz nacifašlzma, pozabljajo zmago ljudstva, ki Je dokončno obračunalo s fašisti. Zahtevati priključitev k Italiji, je tak zgodovinski nesmisel, kot zahtevati povratek fašizma tam, kjer je zmagalo ljudstvo. Mi odklanjamo sporazum, ki zahteva povratek fašizma, kjer je bil ta poražen, kakor n. pr. v coni B. Samo norci bi hoteli kaj takega. Vidi pa se, da nekaterih ljudi vsi dosedanji porazi niso izmo-drili. Revolucija mora iti naprej, nikoli pa ne nazaj. Tu se razvija socialna revolucia In grof Sforza Je predstavnik starega sveta, ki je poražen in spada v petek-lost. Govore tudi o zvijačah in sle, parijab pri volitvah. Naj pridejo sa-mi pogledat V nedeljo in tedaj jim bo istrsko ljudstvo s svojim nastopom zagodlo mrtvaško koračnico tako močno, da jo bodo lahko povsod čuli. To ljudstvo namreč noče nikoli več povratka civilne policije in tudi ne ka-rabinerjev. Po govorih io manifestacijah so nastopili tudi pevski zbori. LiuDSKi TEDNIK 5 VOLITVE V OKRAJNE ODBORE praznik istrskega delovnega ljudstva Bližnje volitve v coni B Tržaškega ozemlja silno vznemirajo vso tržaško in italijansko reakcijo in ne dajo spati kominformistom. Ves njihov tisk je osredotočil svoj bobneči ogenj na Istrsko okrožje, vse svoje obrekovalne in lažnivske sposobnosti so usmerili na napadanje ljudske oblasti. Povprečen Tržačan, ki se ne gane iz Trsta, ki bere samo šovinistične in kominfor-mistične časopise in ki jim verjame, je prepričan, da se je v coni B, zlasti sedaj ob volitvah, odprl pekel, da je tam postal položaj ljudstva neznosen, da ne more nihče več prenašati «terorja» policije itd. Vsi ti časopisi so polni fantastičnih izmišljotin o dogodkih, o katerih se ni/ccemur v Istrskem okrožju niti ne sanja. Ce jih tam ljudem omeniš, se ti smejajo v obraz. Toda pisunov v Trstu to prav nič ne moti. Oni lažejo naprej, ker je tb njih naloga, ker delajo po ukazu. Poglejmo samo v Koper. Kje je tu ta zloglasni «teror»? Povsod vidiš mirne ljudi, ki delajo in hite za svojim poslom. Mesto je praznično, odeto v zastave in zelenje. Ljudje postavljajo slavoloke, na njih bleste napisi na čast ljudski oblasti, partiji, Ljudski fronti. Po zidovih so lepaki Ljudske frontet «socialistov», krščansko * socialne skupine. Nikjer ni onih tisočev «rio_ vih obrazov», «calatov», ki naj bi prišli volit v cono B. Le tu pa tam je kak novinar, ki lovi vesti za svoj časopis in hiti okrog s svojo aktovko ali fotografskim aparatom. Slavoloki in cvetje Voziš se po cesti proti Piranu. Povsod slavoloki, transparenti. Najlepši slavolok nas je pozdravil že tik za blokom in nam pokazal, da so te volitve za istrsko ljudstvo velik praznik. Delavci opekarne ex Nardone, ki se odlikujejo po svojem delu, so tudi postavili na ce sti slavolok, enako delavci v. Izoli pred tovarno Arrigoni. «L’Unità» je v petek 7. aprila med drugimi izmišljotinami objavi, la tudi tole: «V Kaštelu pa je bila med titovci «Fronte» in titovci «Socialistične stranke» prava in resnična brdtomorna bitka. Neki pristaš «Fronte» je bil ranjen v glavo. Naslednji večer so šli titov ci «Fronte«, oboroženi do zob, čakati titovce «Socialistične stranke», da bi jih «uničili». Radovednost nas je gnala na kraj te «bitke». Sli smo v Kaštel k čevljarju, ki naj bi «ranil» onega ti-tovca. Pokazali smo mu «L’Unità». Široko se je zasmejal in nam dejal: «Res, preci dvema tednoma smo bili v Kaldaniji v gostilni in smo malce pregloboko pogledali v kozarec. Diskutirali smo in se nekoliko razgreli. Nekemu Nežiču sem dejal, da mu bom prisolil klofuto, če ne bo molčal. To je bilo vse, pretepa sploh m bilo'in mirno smo se razšli. O ljudeh, oboroženih do zob in podobno, pa se pri nas nikomur niti ne sanja», Buje so tudi vse okrašene. Z oken vise zastave, vrata so ozaljšana Z zelenjem. Na siedi trga je steber, na katerem je na eni strani Zapisano, koliko je dal bujski okraj borcev, na drugi pa je napis: «Socialistična preobrazba poljedelstva: Z agrarno reformo je bilo odvzetih 7364 ha zemlje, ki jo je dobilo 1630 družin. 506 ha zemlje je bilo vrnjene družinam, ki so jo izgubile na prisilnih dražbah». To ni prazna propaganda, temveč stvarnost. In za to stvarnost oo glasovala večina bujskega prebivalstva. Veliko delo in polet Na griču gradijo hrvaško gimnazijo, katere zidovi vidno naraščajo. Delavski kolektiv «Edilità», zaposlen pri gradnji gimnazije, šteje 56 ljudi. Od teh jih 40 tekmuje s prostovoljnim delom v enomesečnem predvolivnem tekmovanju. Mnogi so sklenili, da bodo dali do 40 ur prostovoljnega dela. Med temi je na primer Perič Ivan. Urbač Ivan Se je obvezal, da, bo napravil 30 ur prostovoljnega dela, doslej pa jih te napravil že 42. Vprašali smo ga, kaj misli o volitvah in o življenjskih pogojih sploh: «Delavci bomo seveda volili za Djudsko fronto, ki nam jamči vedno boljše življenje. Naš gospodarski položaj $e vedno bolj izboljšuje. Pri «Edilitu» delam že tri leta in nimam skrbi, kako bom preživljal svojo veliko družino, ki šteje šest otrok. Vse drugače je bilo pod fašizmom. Takrat smo bili vedno, lačni. Bil sem dolgo časa brezposeln in so me spre-jeli na delo v rudnik v Sečovljah šele-tedaj; ko mi je'Zbolela žena: da jim ni bilo treba plačevati stro-škbv za bolnico. V rudniku sem delal nekaj let in sem tam dobil revmatizem. Sedaj se ne bi vrnil več v rudnik, čeprav bi se ponovno odprl, ker dela ne primanjkuje in ga lahko izbiram». Ribiči gredo v zadrugo Iz Buj smo hiteli v Novi grad. Mimo nas so bežala lepo obdelana polja, zarasle zelene njive in zorane njive .z rdečo prstjo,, vmes pa so se belile cvetoče češnje. Vse od Buj do Novega grada je, bilo eno samo krasno prelivanje spomladanskih barv. V Novem gradu je mnogo ribičev. Sedaj sedijo v svojih čolnih, se grejejo na opoldanskem soncu in šivajo mreže. V malem pristanišču sta tudi dva čolna. zadrugo. Imajo 30 repov, goveje živine, 120 ovac. Večji kmetje niso stopili v zadrugo in o kakih «kulakih» ni tu, kakor tudi V nobeni drugi zadrugi, ne duha ne sluha. Čeprav imajo še razne težkoče, so imele družine zadružnikov od 30.000 do 50.000 dinarjev čistega zaslužka. V. kleti bivših fratov so veliki sodi, polni vina in močni kletar, zadrugar Vittorio, nam ga prijazno ponudi kozarec ter pravi, da se niu še nj nikoli tako dobro godilo. Temelji za nov zadružni dom V Sv. Mariji na Krasu je velik vrvež. Nad sto ljudi, fantov, deklet, žena in tudi starih mož koplje, vozi kamenje, razklada, zida. Danes je zanje velik praznik: polagajo temelje zadružnemu domu. Pri delu pojejo, mlad fant igra na harmoniko, na bližnjih drevesih vihrajo zastave. Le kaj bi dejali Vidalijevi pisači, če bi videli navdušenje tega ljudstva, o katerem pišejo, da ječi pod terorjem? Pogledali smo še v Korte. Tudi tu se vneto pripravljajo na volitve. Mladinci ràvnò dokončujejo slavolok. V vasi je predložila svojo kandidatno listo samo Ljudska fronta. «Socialistov» in «krščanskih CVETKE Iz tržaških listov Človek bi po tem pisanju dejal, da se je vsa cona B pretvorila v pravo taborišče in da je vsa preprežena s šotori. Kje naj bi sicer bili vsi ti desettisoči Jugoslovanov. Šovinisti pri «Giornale» si pač ne morejo zamišljati drugačnih volitev, kot so bile one v Trstu, ko so desettisoči Italijanov prišli voli* v Trst. «Il Lunedi» se je spravil na koprski radio in piše med drugim: «Kar žalostno je poslušati «druže-ta» ali «drugarico», ki se obrača na poslušalce z mučno izgovarjavo v značilnem slabem narečju mlekaric, ki prihajajo zjutraj v Trst s svojim vozičkom iz Dekanov, ali pa v narečju služkinj, ki so komaj prišle iz Sežane. Spotikajo se ob besedah kakor se kmetom, vajenim grušča, polzi na mestnem tlaku. Glas in način izgovarjave teh dveh kmetavzarjev, povišanih v radijska špikerja, jasno kažeta, da sta se rodila daleč onstran hribov. Jasno je, da polkovnik Lenac misli, da govori po radiu množicam nepismenih gozdarjev, ali pa zborovanju dekel in umivalk krožnikov. Vsebina teh govorov so prave svinjske pomije». Kak bes teh mestnih sinčkov proti Slovencem, kakšen prezir proti delovnemu ljudstvu in kakšna nadutost in oholost golobradih gospodičev, ki so morda komaj malce prebavili Horaca in Danteja, pa mislijo, oa so izpm z enim zajemom žlice vso modrost! Takšni so torej tt izvoljenci, ti sinovi dvatisočletne kulturel Ali ne bi bilo bolje, da bi šli raje solit svojo modrost analfabetom v Južni Italiji in pustili mlekarice in služkinje pri miru? Vsekakor jim gre koprski radio hudo na živce. Le zakaj ga poslušajo saj, jih nihče k temu sili. O O volitvah v coni B smo bral! v tržaškem časopisu cel kup bu-dalosti. Poglejmo jih le nekaj iz «Giornale di Trieste»: «Ko so zvedeli, da bo komunistična Jugoslavija zasedla njih zemljo, so desettisoči Italijanov, ki so vedno ljubili svobodo, začeli zapuščati svoje domove». O Ce so ti desettisoči Italijanov vedno ljubili svobodo> zakaj so bili potem po večini fašisti? Saj vsakdo ve, da fašizem in svoboda spadata skupaj kot hudič in zegnana voda. O «V coni B ne bodo glasovali v večini domačini, temveč priseljenci». O Ce je v coni B tako malo domačinov, ki so po mnenju «G orna-ia» seveda vsi Italijani, potem res ne razumejo odkod tolika skrb za Italijane, ki jih po tej logiki skoraj ni, saj spomeniki in beneški zvoniki najbrž nimajo volivne pravice. Pa kaj bi se čudili, saj je tudi župan Bartoli v «Rosset-tiju» dejal, da je zapustilo Istro 300.000 Italijanov, medtem ko ni vsa Istra nikoli štela toliko prebivalcev. o «V coni B bodo volivne skrinjice sprejele glasove Srbov, Hrvatov in Črnogorcev. Cez osem dni bo več desettisoč jugoslovanskih državljanov, ki so bili masovno premeščeni v cono B Iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Crne gore in Makedonije, soglasno volilo za priključitev Istre k Titovi «federativi». Morda bodo tudi Istrani, pristni Istrani, položili kako volivnico v skrinjice». Po vsej coni B so postavili slavoloke ki jih je dalo ribiški zadrugi pod-1 socialistov» tu jetje «Riba». Skoraj vsi ribiči ho- povedo, da je tu čejo loviti na teh čolnih in se pridružujejo zadrugi. V njej uživajo socialno zavarovanje, dobivajo družinske doklade in živilske nakaznice Rl. Zadovoljni so in pravijo, da bodo volili za ono oblast, ki jim je zagotovila boljše življenje. stavimo se tudi pri skupini ribičev, ki še niso v zadrugi. Najbolj gostobeseden je starejši ribič in kmalu ugotovimo, da je lastnik ribiškega čolna. Pritožuje se nad novima ribiškima čolnoma, češ: «Preveč čolnov je sedaj, devet jih je opremljenih s plivaricami in ribičev ne moremo najti zg svoje Čdlne, ker silijo vsi v zadrugo». Razumeli smo, kam pes taco moli. To je tu ob morju splošen pojav. Bivši izkoriščevalci, večji trgovci, veliki posestniki, lastniki ribiških ladij ne morejo več živeli od tujih žuljev in nergajo, večina delovnega ljudstva pa je za ljudsko oblast, ki mit vsak dan izboljšuje delovne pogoje. Hitimo ob morju proti Umagu. P.ovsod, po vaseh, postavljajo slavoloke in transparente. Ustavimo se v Dàjli pri bivšem, samostanu. Okoli in okoli zelenijo lepa rodovitna polja. Pred poslopjem, kjer so nekoč živeli v brezdelju fratri, počivajo in se sončijo starčki, ki jim ljudska oblast zagotavlja kruh v starosti. Tudi tu je že vse okrašeno. 16 družin se je združilo v ni. Mladinci nam samo eno poman-kanje: pomanjkanje delovnih rok. Mladina gre za delom, teži k bolj- šemu, k napredku, tako da imajo ostali polno dela na polju. Mnogo deklet je zaposlenih v. tovarnah Arrigoni in Ampelea. Delala so tam tudi že pred vojno, toda bila so zelo bedno plačana in so morala hoditi 8 km daleč peš. Sedaj pa jih vozita ng delo in nazaj dva kamiona. Mladinci nam tudi povedo, da prej ni v vasi študiral nihče, sedaj pa je mnogo dijakov iz Kort v Kopru in Piranu. Vse to in še mnogo drugih stvari je prinesla ljudska oblast in z njo je prišel napredek tudi tu gor na ta hrib. In s hriba gledamo v dolino na cesto, ki se vije proti Smarjam, na novo opekarno v Bandeljih, na novo cesto iz Šmarij v Novo vas in šmarsko šolo, katere okna se bleščijo v zahajajočem soncu. Tedaj privoz; dol na križišče kamion poln deklet, ki se vračajo z dela iz Izole. V rokah nosijo dve zastavi in pojejo. Ta Živahna dekleta so živ odraz nove Istre, ki se je prebudila, ki odpravlja nazadnjaštvo in zastarelost, ki koraka s pomočjo ljudske oblasti pogumno naprej. In na tej njeni poti je ne bo nihče ustapil, ne grožnje in ne kričanje, ne laži, ne klevete, ne zborovanja ti «Rossettiju», ne govori raznih Sforz. Se dobra dva tedna nas ločita od prvega maja. Zato se tudi na vseh področjih vedno bolj intenzivno pripravljajo za ta veliki praznik delovnega ljudstva. Vedno večje število telovadcev se udeležujejo telovadnih vaj, vsak dan pa tudi narašča število prostovoljnih delavcev na stadionu «Prvi maj». Med seboj tekmujejo razni delovni kolektivi kakor «Primorski dnevnik», «Glas mladih», «Prosveta», uslužbenci Založništva tržaškega tiska», «Ljudski tednik» itd. Med temi kolektivi je napravil do sedaj največ ur «Primorski dnevnik», sledi mu nato prosveta. «Ljudski tednik» je nekoliko zaostal, toda člani tega kolektiva so odločili, da bodo krepkeje poprijeli za delo in da se ne bodo dali ugnati v kozji rog od svojih tovarišev. Vsekakor se bo moralo pri ocenjevanju rezultatov upoštevati tudi število ljudi v kolektivu. Ce upoštevamo to razmerje, je še vedno na prvem mestu «Ljudski tednik». Med seboj tekmujejo tudi mestni okraji in vasi v okrajih. V Plavjab so osnovali koordinacijski odbor za proslavo prvega maja in so napovedali tekmovanje Dolini. Med drugim bodo tekmovali tudi v naslednjih točkah: kdo bo organiziral večje število telovadcev in telovadk; kdo bo organiziral večje število pevcev; kdo bo napravil večje število udarničkih ur; kdo bo pisal več novih članov OF; kdo bo nabral največ denarja in živi) za proslavo prvega maja itd. V petem okraju so Škofije napovedale tekmovanje Boljuncu, Borštu pa Ricmanjem. Sindikalni akcijski odbor za obnovo razrednih sindikatov STO-ja Je za prvi maj izdal poziv na delavce Tržaškega ozemlja. Poziv pravi med drugim; Borba delavstva za prvi maj je bila ena najtežjih že od vsega početka. V tej borbi je delavski razred žrtvoval številne mučenike, prispeval je ogromne žrtve, preganjanja in leta in leta ječe. Kapitalizem ni hotel nikdar priznati odločUoosti in velikega pomena dela v življenju narodov. D» lavski praznik je bil vsiljen kapital*» stom z vedno krepkejšim uveljavlja» njem in porastom sile delavskega ras» reda in z razvojem politične zavesil delavskih množic. Kot posledica stoletne borbe de kav»» skega razreda in poraza nacifašizma jn mogel bit) prvi maj mogočen pregled sil, kot je to bilo v štirih letih od 1945. do 1948. zaradi silne organizl-rane enotnosti. V zaključnih dnevi* praznovanja prvega maja so dajad delavci Tržaškega ozemlja v oni do» bi s svojo strnjenostjo in revoluci» narnostjo tukajšnjim kapitalistom tee imperialističnim eksponentom in vseM njihovim opornim političnim silan trde nauke, zaradi česar se Je reak. cionarna koalicija v tem času vedo# bolj majala. Prvi maj 1950 mora biti prvi razredne sile. Za uspeli tega prazni» ka morajo biti mobilizirane vse demokratične sile z enotno akcijo konkretnega dela tržaških delavcev ta delavcev Istrskega okrožja. Delavci! Pripravite se na tak prvi maj, udeležujte se z navdušenima vseb priprav, ustvarite okrog teh priprav herojsko ozračje preteklih le*, vtisnite tem pripravam pečat razredne tradicije, antifašistične borbe ia osvobodilne borbe! Delavci cone A! Naj vidi prvi mat 1950 razvito obnovo razrednih sindikatov, razširjeno osnovo zdravih d» mokratičnih sil, enotoost borbe ia razkrinkanje političnega in sindikalnega oportunizma, razvito borbo proti razbijaškemu delu Delavske zbornice, ponovno vzpostavitev tovarn*» ških odborov, posplošeno akcijo strnjeno borbo tržaškega delavstva proti gladovnim plačam, brezposelnosti in siromaštvu upokojencev, proti vstajajočemu fašizmu in proti ponor-ni vzpostavitvi kapitalističnega •»-silstva. Naj živi prvi maj! Naj živi «Se*** skl razredi Iz republik Jugoslavije KRONIKA Laza Stefanoviča, podpredsednika Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije so pokopali v Beogradu. Laza Stefanovič je bil eden izmed ustanoviteljev razrednega sindikalnega gibanja Jugoslavije In aktiven borec v revolucionarnem delavskem gibanju ter na raznih vodilnih dolžnostih v političnih in sindikalnih organizacijah skoro 5 desetletij. Dr. John Rogge in Conny Zìi-liacus sta prispela v Ljubljano. Ljudska mladina Jugoslavije bo v letošnjem letu sodelovala predvsem pri gradnjah v domačem kraju. Večje Število brigad bo sodelovalo le pri gradnji Novega Beograda in pri dokončanju avtomobilske ceste. Bogata ležišča premoga so začeli Izkoriščati pri Osijeku. 30 milijonov cigaret več kot določa plan bo delovni kolektiv tobačne tovarne v Mostaru izdelal med prvomajskim tekmovanjem. 1S00 študentov ljubljanske univerz« in visokih Soj se bo letos že lahko vselilo v novo Študentsko naselje pod Rožnikom. Naselje bo imelo 5 velikih modernih Stanovanjskih poslopij. Priprave za letošnji zagrebški velesejem so se že pričele. V ino. zemstvu vlada veliko zanimanje, zlasti v državah, ki so lani razstavljale. V Tetovem v Makedoniji grade moderen kombinat za predelavo svile. Proizvodnja bo začela že v letošnjem maju. Normalnotima proga Bosut-Bi-jelina je bila izročena prometu. Proga je zelo važna za izvoz kmetijskih pridelkov In premoga iz premogovnika Ugljenik. Litijska predilnica ima najboljši predilniški kolektiv Slovenije, zato Je prejela diplomo. 3007 industrijskih objektov so dokončali gradbeni kolektivi v letu 1940. Srbska revija «Letopis matice srbske» je proslavila 125 obletnico svoje ustanovitve. Splošna konferenca sindikatov Jugoslavije, na kateri bodo obravnavali vprašanje odnosov s Svetovno sindikalno zvezo, bo 15. in 16. aprila v Beogradu. Trgovinski dogovor med Jugoslavijo in Svico so podpisali. Izmenjava blaga v obeh državah bo dosegla 80 milijonov švicarskih frankov, 26 vrst zobozdravnikih inštrumentov in naprav izdeluje tovarna «Jugodent» v Novem Sadu. Humoristična gledališča delujejo že po več mestih Jugoslavije. V Beogradu je bila pred dnevi prva predstava novoustanovljenega gledališča te vrste. Jugoslovanski strokovnjaki so polagali prvič radijski kabel. Kabel bi morali prejeti' iz Nemčije po posredovanju sovjetskih oblasti, kj pa niso izpolnile te obveznosti. Jugoslovanski inženirji In monterji so delo opravili z največjim uspehom. Napravo za mehanično razkladanje kamionov sta skonstruirala dva mehanika v Beogradu. Naprava Je cenena In preprosta In izprazni kamion v treh sekundah. Sleherno delovanje Ljudske fronte Jugoslovanov s sedežem v Pragi in vseh njenih podružnic aa Češkoslovaškem je vlada CSR prepovedala. V Hidrocentrali Medvode na Gorenjskem bodo letos postavili prvo veliko turbino. Traktorist Andrija Krivošič Ji; v 15 urah zora! nad 16 ha. S tem Je presegel traktorista Sajberta iz Osijeka, ki je pred dnevi zoral v 17 urah 15 ha. Blizu 50 milijonov bo investiranih letos v državna pitallšča in farme. Moderen mlin, v katerem bodo zmleli dnevno nad tri vagone žita, grade v Metkoviču v Dalmaciji, Nov železniški most grade čez Dravo pri Varaždinu. Dolg bo 210 metrov. Vsi delovni kolektivi In množične organizacije po vsej državi tekmujejo za Prvi maj. Ključne poziciie donavske plovbe so na jugoslovanskem ozemlju Na zasedanju Donavske komisije | pator, ko se ie umikal. Uničene v Galacu so infonabirojevski predstavniki izglasovali brez diskusije vse predloge sovjetskega delegata, medtem ko so jugoslovanske predloge in pripombe odklonili ter na koncu celo predstavniku Jugoslavije odvzeli besedo, čeprav sc ključne pozicije donavske plovbe nahajajo v Jugoslavija. Donava je z» Volgo največja evropska reka. Preko 950 km teče po jugoslovanskem ozemlju: od jugoslovansko - madžarske mejc na Mrtvaji do tromeje med Jugoslavijo, Romuirtijo in Bolgarijo pri izlivu Timoka y Donavo. Donava veže Jugoslavijo z državami ob njenem gorenjem toku, z Madžarsko, Češkoslovaško, Avstrijo in Nemčijo z onimi ob dolnjem toku: z Romunijo, Bolgarijo in Sovjetsko zvezo. Zaradi tega ima Jugoslavija ključne pozicije celotnega prometa na Donavi iz zapadne. y vzhodno Evropo In obratno. Druga 1 svetovna vojna je povzročila ogromno škodo jugoslovanskim pristaniščem na Donavi. Tudi veliko število ladij j« bilo potopljenih, ali pa jih je odpeljal oku-, so bile tudi vse. ladjedelnice na Donavi, veliki mostovi pri Beogradu in Novem Sadu so bili vrženi v zrak. Toda po vojni je tudi obnova objektov na Donavi naglo napredovala, čeprav pogosto s prav skromnimi tehničnimi sredstvi. Ze v letu 1948 ie Jugoslavija zavzela ponovno prvo mesto y plovbi na Donavi z 18 potniškimi parniki. 91 vlačilci, 514 tovornimi ladjami s skupno tonažo 335.806 ton, kar predstavlja 22,49 odst. celokupne donavske tonaže obalnih držav. Mednarodni promet po Donavi, in vzporedno s tem tudi po njenem jugoslovanskem delu je znatno padel po letu 1945. To je bila posledica vojne, uničenja plovnih objektov in pristanišč. Od leta 1945 do 1948 je promet na Donavi vedno bolj rasel, po tem letu pa je skoro popolnoma obstal. Obrežne države, članice Kominforma Madžarska i» Češkoslovaška ter Romunija, Bolgarija in Sovjetska zveza so z blokiranjem Jugoslavije povzročile ogromno škodo" mednarodni trgovini na tej reki, pa tudi DJerdap klisura na Donavi PMDVOIIlìilll VICO» HREPI ■Maia domita wsko ta Onim Maršal Tito je sprejel predstavnike vzgojiteljev predvojaške vzgoje in funkcionarje državnih odborov Zveze borcev. Predvojaška vzgoja zajema sto tisoče mladih ljudi iz mesta in vasi. V številnih vzgojnih središčih so mladinci, delavci, kmetje, študenti in srednješolci deležni potrebne osnovne vojaškostrokovne in vojaškopolitične izobrazbe, ki omogoča mladincem, da se pripravijo za obrambo neodvisnosti svoje države ter ustvarja iz njih dostojne, požrtvovalne In zavedne graditelje socializma. Pomena predvojaške vzgoje maršikdo ne razume, čeprav je njen pomen velikanski. Maršal Tito je predstavnikom o tem dejal: «Po mojem mnenju Je predvojaška vzgoja ena najvažnejših zaposlitev. Predvojaško vzgojo smo uvedli zaradi tega, ker mora bitl^naša vojska zaradi obrambe neodvisnosti naše male države pred vsakim napadalcem kvalitativno v vsakem pogledu na visoki stopnji. Dobro kvaliteto pa Je mogoče doseči ne le v vojski, temveč tudi v predvojaškl vzgoji. Razen tega bo s časom mogoče, da se bodo naši ljulje, Izšolani v predvojaškl vzgoji, čtm-prej vrnili iz vojske v gospodarstvo, kar nam bo prav tako prineslo velikanske koristi. Naši državljani morajo doseči vojaško kulturo, s časom pa prav tako obširnejšo tehnično kulturo. Eno kot drugo pa bodo dosegli v prvi vrsti v predvojaškl vzgoji, nato pa v vojski. Predvojaška vzgoja krepi umsko in fizično mlađega človeka" in neverjetno ostri njegov razum ter njegovo sposobnost za hitro razumevanje in reagiranje. Naše pripravljenosti v pogledu predvojaške vzgoje ne smemo razumeti kot nekaj, kar delamo zato, ker je vojna na pragu — zato, da bi se jutri lahko borili. Gre za to, da se bomo, čim bolj močni in pripravljeni, toliko manj predajali zaslepljenostim, ker nočemo dopustiti, da bi bili iznenađeni od eventualnega napadalca. Pripravljeni moramo biti, ker moremo samo tedaj, brez razburjenja in popolnoma skladno delati. Ml nikomur ne grozimo, zavedamo pa se, da varujemo in branimo, kar je naše». same sebi, saj sta ti dve skupini držay Izolirani z blokado Jugoslavije. Po osvoboditvi je Jugoslavija z velikimi deli in stroški usposobila ves svoj tok Donave za plovbo. S tem da je sprejela avgusta 1948 na mednarodni konferenci novo konvencijo q svobodni plovbi na tej reki, je pokazala, da želi, da se razvije Donava v prometno žilo, ki bo spajala vse obrežne in zainteresirane države na področju miroljubnega gospodarskega tekmovanja. Ko zapusti madžarsko ozemlje, priteče Donava v Vojvodino, kjer se razcepi v mnogo rokavov. Počasi se spušča po plodnih poljih. Na njenih, v tem delu močvirnatih bregovih, poraslih z bičevjem, leže manjša naselja, od katerih je najvažnejše Bezdan, kjer so začeli s kopanjem velikega prekopa Do-nayarTisa-Donava, ki bo važen za promet in za namakanje ter odvajanje vode s tega predela Vojvodine in Apatin, kjer so na Donavi stalno razpete mreže znamenitih apatinških ribičev. Qđ Vukovara, važnega pristanišča in železniškega križišča, kjer z ladij na Donavi prenašajo tovore proti Jadranu, se Donava nekoliko zoži in teče dalje do Novega Sada, ki ie danes živahno donavsko pristanišče in važna železniška postaja na progi Beograd-Budimpešta. Z velikim mostom Je Novi Sad vezan a Petrovaradinom, trdnjavo iz XVIII. stol., kjer so sp borili Turki, in Avstrijci. Od Novega Sada do Beograda spremlja tek Donave zelenje. Ob obali leže znamenita zgodovinska mesta Sremski Karlovci, Stražilo-vo, kjer se z ladje vidi spomenik velikega srbskega pesnika Branka Radičeviča, Slankamen in končno Zemun z modernimi stavbami in številnimi tovarniškimi dimniki. Največj’e roško pristanišče y Jugoslaviji je Beograd. Ima dve pristanišči: na Savi in Donavi. Obe pristanišči sta bili med vojno popolnoma uničeni. Danes sta obnovljeni. Zvezani sita z železniškimi programi, ki se razpredajo od tam po vsej državi. Skozi beograjska pristanišča vozijo velike količne žitaric iz Vojvodine, premoga iz Srbije, lesa iz Bosne in 'Slavonije, industrijskih proizvodov iz Hrvatske in Srbije. Kljub trenutnemu zastoju y mednarodnem prometu na Donavi sta ostali beograjski pristanišči živahni, prav zaradi notranjega živahnega prometa in trgovine. Od Beograda dalje ostaja leva obala Donave ravna in tvori južno mejo Banata, najibogatejšega žitnega predela Jugoslavije. Iz ravnine se dvigajo le visoki stolpi silosov. Desna obala pa postaja vse bolj gričevnata. V tem predelu leži Vinča, staro naselje znano po arheoloških izkopaninah, Ritopek, kjer so bile krvave borbe v drugi svetovni vojni, Grocka, rimska trdnjava In važna postaja za karavane na poti v Carigrad ter Smederevo, za Beogradom najvažnejše pristanišče, ki je obenem središče vinorodnega okraja in nove kovinske industrije. V Smederevu in Golup-cu, zadnjem kraju pred Djerdap klisuro, so ostanki nekdanjih močnih trdnjav, spomin na zadnje borbe srednjeveške Srbije pred njeno popolno oki-catijo po Turk'h. Pri Golubcu se Donava naglo zoži od 2 km na 400 nv in prehaja v znamenito ožino Djerdap, ki jo je Donava izvrtala y granit Karpatov. Tek Donave je tu zelo hiter in ima nevarne vrtince. Djerdap klisura le najlepšl del Donave in eden najlepših predelov Evrope. Planinska obala je fiesto 700 do 800 metrov visoka in je skoro nagnjena nad reko. Zaradi velike brzine vode, mnogih podvodnih sten in ožine, ki doseza na nekaterih mestih komaj 130 m, se plovba po Danavi vrši na nekaterih mestih po pomožnih prekopihj s pomočjo posebnih ladij in kompliciranih signalizacij. Posebno v Sirskem kanalu, dolgem 2000 m imenovanem Železna vrata je prehod posebno težak. Da bi bila plovba olajšana, je bila na obali zgrajena železniška proga, da lokomotive pomagajo ladjam, ko plovejo proti toku Donave. Vode Djerdapa, plave in izredno globoke — na nekaterih mestih 80 m — so bogate Z najraznoyratnej-šimi ribami. Čeprav so jugoslovanske sosede blokirale jugoslovanski del Donave in zavrle mednarodni promet, je na Donavi vendar le živahno. Jugoslavija izkorišča vse možnosti, ki jih nudi reka za prevoz blaga in Potnikov, tako na njenem toku, kakor tudi na plovnih tekih Drave, Tise, Save in Alorave, naj večjih pritokov Donave, ki se vanjo izlivajo na jugoslovanskem ozemlju. (Po «Naprijedu.») Noia jugoslovanske vlado Bolgariji Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ je izročilo veleposlaništvu Ljudske republike Bolgarije protestno noto v zvezi z nedavnim insceniranim procesom V Sofiji. V tej noti je rečeno, da je bolgarska vlada skušala s pomočjo tega procesa prikazati v napačni luči miroljubno politiko socialistične Jugoslavije, da bi na ta način opravičila svoje sovražne postopke proti FLRJ. Cilj takih mračnih sodnih inscenacij je v tem, da bi se ustvarili «dokazi», ki naj bi opravičili protidemokratično, protisocialistično in napadalno politiko, ki jo vodi bolgarska vlada proti jugoslovanskim narodom, da bi oblatila jugoslovanske narode in zaslepila mednarodno javno mnenje ter da bi na ta način prikrila resnični napadalni in nasilni izraz politike , ki jo v splošnem vodi v protijugoslovanski gonji. Poskus bolgarskega vodstva, da s pomočjo takih procesov očrni Jugoslavijo, je preračunam poleg drugega tudi na to, da bi razširil v bolgarskem ljudstvu šovinistično mržnjo, da bi povečal napetost in zaostril odnose med Bolgarijo in Jugoslavijo. To sojenje je surova žalitev pravosodja, zaradi česar ga tudi svetovno demokratično javno mnenje obsoja, kot je bil to tudi primer s prej na isti način insceniranim procesom. Reorganizacija državne uprave FLRJ Z ukazom Prezidija so ukinjena zvezna ministrstva za poljedelstvo in gozdarstvo, za lahko industrijo, ministrstvo za gradnje, trgovino in preskrbo ter ministrstvo za državne nabavke. Za vodstvo teh poslov so ustanovljeni sveti za kmetijstvo in gozdarstvo, za pridelovalno industrijo, za vinogradništvo, gradbeno industrijo ter svet za promet z blagom in svet zr promet. Setev-velika skupna naloga vsega ljudstva Ministrstvo Za kmetijstvo in Kmečka komisija za IO Osvobodilno Jronto Slovenije je izdala proglas na vse kmete, splošne kmetijske zadruge, Izmečke delovne zadruge in državna posestva, na frontne organizacije in ljudske odbore, naj z veliko delovno vnemo izpolnjujejo izredno vaino nalogo-obdelavo in setev površin po letošnjem pomladanskem setvenem planu. Pri letošnji setvi je delovnim kmetom v veliko vzpodbudo to, da si bo odslej v.sak kmet, ne glede na velikost svojega gospodarstva, za vsa oddane pridelke driave nakupil potrebno industrijsko blago po vezanih cenah. Razen tega bo kmeta vzpodbujalo k boljšemu obdelovanju zemlje in večji proizvodnji življenjskih potrebščin tudi to, da bo po izpolnitvi obvezne oddaje, ki jo bo poznal vsak kmet leto na-pi-ej, presežke prosto uporabljal. To pa pomeni: čim več boš pridelal, tem več boš lahko prodal. 16. aprila bo dan množičnega pregleda opravljene setve. LitiDSKi TEDNIK 6tauc odslej v FLRJ din 50 mesečno in no več din 60 mmDQI mednarodna organizacija novina rieu ne služi več smotrom, zaradi katerih je bila ustanovljena Zveza novinarjev Jugoslavije je poslala vsem* zvezam novinarjev v svetu odprto pismo, v katerem javlja sklep svoje zveze, da izstopi iz Mednarodne organizacije novinarjev. To so bili jugoslovanski novinarji prisiljeni ukreniti zaradi diskriminacijske politike tajništva Mednarodne organizacije novinarjev, ki se je spremenila v orodje Sovjetske zveze. Tajništvo Mednarodne organizacije novinarjev je trikrat odložilo kongres, ne da bi pri tem obvestilo Zvezo jugoslovanskih novinarjev ter sklicalo sestanek Izvršilnega odbora v Pragi, katerega pa se je udeležila le tretjina Slanov. Jugoslovanskemu predstavniku, ki bi moral na kongres, čeSkoslovaSko poslaništvo ni hotelo izdati vizuma. Zveza novinarjev Jugoslavije je pooblastila svojega predstavnika v Pragi, da zastopa njene interese na seji, toda tudi temu niso dovolili vstopa na sejo. Jugoslovanski predstavnik je izročil pismeno poročilo, v katerem' Zveza novinarjev Jugoslavije predlaga naj bi na dnevni red kongresa v Bruslju sprejeli točko: Borba proti obre-kovalnim in zlaganim vestem ter dezinformacijam kot sestavni del borbe za mir in za prijateljske odnose med narodi. O tem predlogu sploh niso razpravljali na seji. Sprejeli pa so predlog madžarskega delegata, da se na bodočem kongresu v Bruslju predlaga izključitev Zveze novinarjev, kajti po statutu je določeno, da mora Izvršni odbor, če gre za tožbo nacionalne organizacije proti kaki drugi organizaciji, hkrati obravnavati tudi o-brambo obtožene organizacije in oba ta dokumenta skupno s svojim mnenjem dostaviti pismeno vsem organizacijam članicam najmanj dva meseca pred kongresom, ki lahko sprejme dokončno odločitev. Tajništvo Mednarodne organizacije novinarjev tega ni storilo. o«! tedaj ne prejema Zveza novlnar-Jev Jus°slavlje nobenih obvestil od tajništva Mednarodne organizacije novinarjev. Članarino, ki so jo jugo- slovanski novinarji poslali izvršilnemu odboru, Je ta brez vsake utemeljitve vrnil. S takim ravnanjem je tajništvo Med- SE VEDNO KOMENTARJI O JUGO. SLOVANSKIH VOLITVAH Sovjetska revija «Novaja vremja» je v svoji zadnji številki objavila članek s podpisom Piradova o volitvah v Jugoslaviji. V njem Plradov piše, da so volitve potekale pod nezaslišanim terorjem, njih značilnost pa je goljufija In falsificiranje. Pisec članka dalje trdi, da Je klika Tito-Rankovlč morala razpisati volitve v Skupščino, da bi z demagoški mi govori o demokratičnih svoboščinah zapeljala delavske množice in prikrila fašistično narav vlado. Volitve v Jugoslaviji so bile po preteku petih let, kakor to določa zakon In nobeno kominformistlčno potvarjanje in podtlkovanje ne bo moglo spremeniti tega dejstva, kakor tudi ne bo moglo zmanjšati velikega uspeha jugoslovanskih volitev. narodne organizacije novinarjev pokazalo, da je stopilo v službo hegemo-nistlčne politike Sovjetske zveze, ki hoče onemogočiti Jugoslavijo v vseh mednarodnih forumih, ker se ta noče podvreči zasužnjevanju in izkoriščanju ruske velesile. Mednarodna organizacija novinarjev dokazuje, da ne služi več smotrom, zaradi katerih je bila ustanovljena. Tisk, ki služi hegemonistični politiki velesile in se poslužuje obrekovanj, laži In potvorb, izgubi lik demokratičnega tiska, za kakršnega bi se morala borili Mednarodna organizacija novinarjev. Ta organizacija se je spremenila v ozko skupino, ki je odvisna od politike sovjetske velesile proti Jugoslaviji in Je s tem prenehala biti organ mednarodnega demokratičnega sodelovanja. Ker ni mogoče v okviru Mednarodne organizacije novinarjev voditi borbe za demokratično mednarodno sodelovanje, za enakopravne odnose med narodi in državami, kateri hoče Zveza novinarjev Jugoslavije ostati zvesta, je ta izstopila iz Mednarodne organizacije novinarjev. Montiranje turbine v zagrebški tovarni «Rade Končar» IZJAVE INOZEMCEV O JUGOSLAVIJI JOHN ROGGE ČASTNI DOKTOR BEOGRAJSKE UNIVERZE: Namesto, da se velike države vmešavajo v sadove malih narodov, na) jim v okviru OZN nudijo pomoč Ameriški znanstvenik John Rogge Je bil promoviran za častnega člana beograjske univerze. Njegovo znanstveno delo na pravnem področju je borba proti tradicionalnim in dogmatičnim stališčem v pravu. V svojih delih brani John Rogge demokratična načela mednarodne skupnosti, brez katerih ni miru in varnosti narodov ter napredka človeštva. John Rogge Je odvetnik v ZDA. Želel Je postati profesor ter napisal disertacijo, ki Je dobila najvišjo oceno. Vendar pa Rogge ni postal profesor, ker so bila njegova načela preveč drzna in nova za poučevanje prava na ameriških fakultetah*. Ob svoji promociji na beograjski univerzi je Ime; g. John Rogge govor, v katerem je obsodil tendenco, da b' dogmatizem zavladal na svetu. «Ljudje ne smejo graditi nove Meke ali Rima ne v Moskvi ne v Washlngtonu. Tako ZDA kakor Sovjetska zveza morajo priznati, da je pogostokrat več istih rešitev za isti problem. Sleherna država bo našla lastno rešitev za svoje probleme. Taka rešitev bo v skladu z njeno lastno zgodovino in kulturo. Ne bo vedno enaka in tudi pričakovati nam ni treba, da bi bila enaka. To pomeni, če hoče biti Velika Britanija socialistična, če hoEe Italija uresničiti program agrarne reforme ali pa, če hoče Franclja nacio- EDITH THOMAS: Jugoslaviju je lota 1II5U za mednarodni proletariat tisto, kar je lula leta 1H20 Sovjetska /.vozu Napredna francoska književnica Edith Thomas, ki Je zaradi politike Kominforma izstopila iz francoske Komunistične partije, je objavila v «Franctireur» dva članka o Jugoslaviji, v katerih poudarja, da je komunistom iz vzhodnih držav prepovedano iti v Jugoslavijo, da se prepričajo, kaj se v nji dogaja. Kajti brez dvoma bi spoznali, da se ljudje, Id so se z nadčloveškim pogumom borili proti okupatorjem in lastnim fašistom niso mogli Eez noč pretvoriti v gestapovske agente. Edith Thomas opisuje svoje potovanje po Jugoslaviji, obiske v tovarnah, obdelovalnih zadrugah. Jaslih itd. ter izraža v svojih člankih popolno priznanje demokratični ureditvi državne uprave kakor tudi demokratični ureditvi posameznih ustanov. V članku: Beograjski komunisti so ml rekli, da imajo raje demokracijo od birokracije, piše: «Na strani svetovnega proletariata je pravica in zgodovinska resnica. Stvar proletariata se nima bati resnice. Nedopustno je, da se v očeh svetovnega proletariata obtožuje proletariat Jugoslavije, da je postal fašističen samo zato, ker je jugoslovanska vlada v sporu s sovjetsko vlado». Svoj članek zaključuje Edith Thomas: «Jugoslavija je 1950 leta za mednarodni proletariat tisto, kar je bila Sovjetska zveza leta 1920». nalizirati vedno bolj svojo industrijo, se ZDA ne smejo vmešavati ter ovirati potrebne in zahtevan« reforme. To prav tako pomeni, če T.oče Jugoslavija graditi socializem* na svoj lastni način, se Sovjetska zveza ne sme v to vmešavali. Sleherni narod Ima pravico reševati svoje notranje probleme na svoj lastni način brez vmešavanja katere koli države ali skupine držav». G. John Rogge Je v svojem govoru nadalje dejal: «Ne vidim velike razlike med ameriškim poskusom, da bi izolirali vzhodne države zato, ker jim njihov način vladanja ne ustreza in poskusom Korninforma, da izolirajo Jugoslavijo zato, ker mu njena vlada ne ugaja. Ce morajo ZDA in Sovjetska zveza že tekmovati med seboj, naj tekmujejo za čast, da bodo šampioni malih narodov, zlasti nerazvi- tih. Namesto da se vmešavajo v za- tu. g podpiranjem Jugoslavije ne na. deve malih narodov, naj jim dajejo v okviru Organizacije združenih narodov tehnično pomoč, naj Jim pomagajo razviti svoja naravna bogastva in industrializacijo. Te pripombe veljajo zlasti za Jugoslavijo, ker Je nerazvita kljub svojemu naravnemu bogastvu. Jugoslavija ima pravico razvijati svoja naravna bogastva in se industrializirati na svoj lastni način brez vmešavanja bodisi Sovjetske zveze, bodisi ZDA. Jugoslavija Ima pravico biti neodvisna tako od prve kakor tudi od druge države m biti prijateljica obeh. Sovjetska zveza in ZDA so dolžne tako z njo ravnati. Ljudstvo in vlada Jugoslavije, ki sta danes med mlinskima kamnoma Vzhoda in Zapada, imata težko nalogo in veliko odgovornost. Njuna naloga je, da se industrializirata in s tem dvigneta z lastnimi silami, hkrati pa je njuna dolžnost, da ostaneta neodvisni. Morata ne le vztrajati pri pravici Jugoslavije, da se industrializira na svoj lastni način, temveč se tudi upirati diktatu in pritisku od zunaj. To izključuje tako ZDA kakor Sovjetsko zvezo. Prepričan sem, da bodo jugoslovanski narodi in njihova vlada to storili». John Rogge je v svojem govoru opisal vtise, ki jih je dobil na svojem potovanju širom Jugoslavije. «Videl sem že dovolj, da vam lahko sporočim, da sem zadovoljen z delom, k' ga opravljate. V meni povzroča cb čutek, da ste se vrgli na graditev in industrializacijo svoje države z istim partizanskim duhom, s katerim ste se borili v vojni. Hkrati s tem partizanskim duhom imate tudi vedrino. Po mojem mnenju je to kombinacija, ki bo -rodila uspeh. Seveda bi potrebovali več strojev. Toda če ne boste dobili pomoči, če ne boste dobili strojev, ki jih potrebujete, boste delali z rokami, dokler ne boste izdelali svojih lastnih strojev. Se nadalje se boste dvigali s svojimi lastnimi silami. Prepričan sem», je zaključil Rogge, «da bo prišel čas, ko bo incident med Vzhodom in Zapadom končan. Zeljno pričakujem čas, ko bodo vsi narodi delali v okviru Združenih narodov kot enakopravni udeleženci In ko bodo mirno gradili svet, ki ga lahko zgrade naše roke». Na tiskovni konferenci s predslav-niki jugoslovanskega in inozemskega tiska je g. John Rogge, podpredsednik Progresivne stranke ZDA na vprašanje, kakšen odmev bo imel njegov govor na beograjski univerzi oj) priliki promocije za častnega doktorjav Progresivni stranki, ki se o sporu med FLRJ in SZ še ni izjavila, odgovoril: «Nemogoče mi je, da vam* že sedaj povem, kakšno bo stališče ortodoksnih komunistov. Moje stališče bo še vnaprej sodelovanje in delo z vsemi ljudmi, ki žele mir. Ce* bodo smatrali, da ne morejo več sodelovati z menoj, tedaj je to njihova stvar. Moja linija je, dia se mora delati za zmanjšanje napetosti, ki vlada sedaj v sve- padam Sovjetske zveze samo zato, da bi jo napadal, temveč zato, ker smatram, da ona v tem vprašanju resnično nima prav. Upam. da bodo ljudje, ki se v te probleme poglabljajo, odkrito govorili in povedali, kaj mislijo. Morda se bo na ta način, pod pritiskom javnega mnenja rešil ta problem». O Izključitvi Jugoslovanskega predstavnika iz Svetovnega odbora pristašev miri%je Rogge izjavil: «Akcija te organizacije proti Jugoslaviji je bila napačna. Prepričal sem se, da Jugoslavija dela za mir». Ko so predstavniki tiska vprašali g. Roggeja o njegovem mnenju o Rajkovem In Kostovem procesu, je odgovoril: * «Nimam zaupanja v taka priznanja, posebno kadar se pride đo njih z inkvizitorskimi metodami. Procesov ne morem točno oceniti, ker bi moral proučiti ves dokazni postopek. Vem samo, da je Rajk imenoval štiri osebe, ki so bile zapletene v zaroto, stvarno pa te osebe niso bile tam, kjer so zaroto organizirali». Ob zaključku konference je g. Rogge izjavil, da bi bilo treba dati Ju-j goslaviji pomoč za industrializacijo. «Po mojem mnenju so imeli Trumanova doktrina, Marshallov plan In Severnoatlantski pakt bolj namero, da izolirajo Sovjetsko zvezo, kakor da bi pomagali evropskim deželam, da se industrializirajo, kakor same hočejo, Jugoslavija je pa, na moje zadovoljstvo, pokazala namen, da reši svoje potrebe na svoj lastni način in zato mislim, da bi morala dobiti pomoč brez vsakršnih pogojev». BIVŠI CLAN VLADE V LONDONU NOSEK O CLEMENTISU Češkoslovaški zunanji minister Cie« mentis Je prejšnji mesec podal ostavko. Minister za notranje zadeve Nosek je na sestanku komunističnih funkcionarjev na notranjem ministrstvu izjavil: «Clementisova ostavka ni nič presenetljivega, raj ni rečeno, da bi moral ostati v vladi do svoje smrti». Tudi je Nosek izjavil, da je Ciemcntis podal -ostavko zaradi tega, ker ni hotel priznati, da je zagrešil velike napake in odklonil samokritiko. Nosek jc dalje kritiziral Clemen-tisa, češ da ni hotel reorganizirat» češkoslovaškega diplomatskega zbora, čeprav je vedel, da je nezanesljiv. Tudi Je bil, po Noskovih izjavah, Cie-mentis nasprotnik sovjetsko-nemške-ga pakta in napada Sovjetske zveze na Finsko. «Clementis bo imel zdaj dovolj tz sa za razmišljanje o svojih napakah in o samokritiki,» je baje zaključil svoj govor notranji minister Nosek. Prav ta Nosek je bil v zadnji sv kominfonr.istl po svoje prikrojili tudi pojmovanje napredne kulture. Za njih je kultura socialistična po obliki, a nacionallstič. na, hegemonistična, sovjetsko-veliko-ruska pa po vsebini. KOMINFORMISTOM ŠTEVILKE NIC NE POMENIJO 'številke kominformistom nič ne pomenijo, če so Jim v napoto pri njihovi kontrarevolucionarni gonji proti Jugoslaviji. Tako poroča Radio Bukarešta, da so jugoslovanske oblasti prepovedale izdajanje del marksizma leninizma. .«Kljub temu», zaključuje Radio Bukarešta «je Zgodovina VKP (b) najbolj čitano delo v Jugoslaviji». V tem svojem zadnjem stavku ima Radio Bukarešta prav. Zgodovina VKP(b) Je med najbolj čitaniml knjigami v Jugoslaviji. Res pa je tudi, da je samo založništvo «Kultura» tiskalo 280 tisoč primerov Zgodovina VKP(b), 30 tisoč «Vprašanja leninizma», 40 tisoč izvodov «Stalinova dela» in 45 tisoč Stalinovih knjig-«Marksizem in nacionalno vprašanje». KOMUNISTIČNA MLADINA ITALIJE IN «MISS POMLADI» Kakor v Franciji, tako pada naklada listov KP tudi v Italiji. Tako je naklada glasila KPI «Unità» padla v letu 1948 od 700.000 na 500.000 Izvodov, konec leta 1949 pa na 420.000, v letošnjem letu naklada glasila še vedno pada. Na nedavnem kongresu italijanske komunistične mladine v Livornu so ugotovili, da organ komunistične mladine «Patulja» kupuje le 70.000 članov, čeprav jih* je organiziranih 370.000. Da bi povečali naklado, so razpisali celo konkurz za «Miss ponvladi», ki bo dobila nagrada 50.000 lir. To so res «zdrave» ideje komunistične mladine Italije, ki se razvija pod kominformlstlčnim vodstvom svoje KP, in ostaja Se vedno na buržoaznem nivoju. ČITAJTE LIUDSKI tednik Pod nami Sumi in se peni, pada v mleCnobelem slapu, se za hip umiri v zelenem tolmunu, nato pa po zglajenih kamnih in pragovih urno skaklja dalje v dolino — Šota. Prijateljico Alenko, ki je bila rojena na Hrvatskem in je zdaj prvič v Izvir reke, ki Je po Gregorčiču postala naših planinah, nad katerimi Je navdušena, mika tudi sam in do nedavnega ostala za vse Slovence otožen simbol ne-odrešene Goriške. S. Staro fužinarsko zaselje Pri eerkvj je prav prikupno. Stopite k dobrosrčnim Tožbarjem, kakor Jih označuje že Kugy, in popro-«ite mladega gospodarja, že vnuka slavnega Špika — Medveda, đa vam razkaže bogati in skrbno •rejeni alpski botanični vrt «Ju-liana» v soseščini, ki mu je •skrbnik. Tu so zbrane v svojem prirodnem okolju v travnato — »kalnatem bregu pod mehkoigla-«timi macesni in ob živahnem planinskem potoku vse razne planinske cvetke, ki ste jih neštetokrat srečali in občudovali na «vojih turah po naših gorah: svišči, planinski nageljčki in maki, evončnice, očnice, volčini in sleči in še sto drugih. Najlepši je vrt pač spomladi, konec maja in v začetku junija, ko v njem vse poganja, cvete in dehti, razkazuje bogastvo barv, oblik in vonjev, vešča beseda oskrbnikova vam pa c ljubeznijo odstira zaveze v «krivnostno snujoči in vedno znova se prerajajoči svet prirode. Od cerkvice sv. Marije dalje se pot ob deroči Soči, med seno-Jctmi in gozdiči polagoma dviga. Ob njej srečuješ v kamnito ograjo postavljene starinske in vegaste lesene križe, katerih podobo z napisom, «Slikano z okorno. a'sočutno, žalostno roko», za-slanja pred sončno pripeko, nalivi in snegovi poševna skodlasta «trešica. To so spomini na pogoste «nagle smrti» Trentarjev — gozdnih delavcev, lovcev in pastirjev, ki so sicer zelo trdoživi In navadno dočakajo visoko starost. «Kdo je hodil pb dolini Boški? Milost božja, kaj je znamenj tam!» poje o teh spomenikih ♦aše ljudske umetnosti in ljudskega trpljenja v svoji mojstrski pripovedni pesmi «Znamenja» Oton Zupančič. V Zgornji Trenti smo. Po prvih hišah, ki . I v dolino gornje Soče stoje mično majhne in svečano tihe sredi samotnih sončnih ograd, krenemo pred mostom navkreber na desno. Steza nas vodi po pobočju malega pašnika, kjer nas obsujejo od vseh strani ovce, ovohavajo naše nahrbtnike in nam ližejo dlani s svojimi raskavimi jeziki. Včasih sem na svoje ture vedno nosil s seboj dve stvari: cigarete ali tobak in pa šol Prvo za preproste ljudi, ki sem jih srečaval in se z njimi vedno rad zapletal v pogovore, plan- šarje in graničarje, drugo za živali po planinah. Vojna doba z dolgoletnim in hudim planinskim postom me je nekako odvadila tega, tako da danes nimam ničesar s seboj, s čimer bi se mogel prikupiti mehkorunim četve-ronožcem. Pod nami šumi in se peni, pada v mlečnobelem slapu, se za hip umiri v zelenem tolmunu. nato pa po zglajenih kamnih in pragovih urno skaklja dalje v dolino — Soča. Prijateljico Alenko, ki je bila rojena na Hrvatskem in je zdaj prvič v naših planinah, nad katerimi je navdu- šena, mika tudi sam izvir reke, ki je po Gregorčiču postala in do nedavnega ostala za vse Slovence otožen simbol neodrešene Goriške. Nekaj starejših članov naše družbe je ostalo na trati pri. ovcah, kjer so sc začeli krepčati, drugi pa stopimo še nekaj korakov. prekobalimo na ovinku par zajetnih kamnov in že se našim očem odpre pogled v visoko in globoko skalnato špranjo pod pobočji Mojstrovke. Tu neslišno In komaj opazno vre na dan Soča, polzi bistra in mrzla nekaj časa med kamni, na katerih . razkoračeni stojimo. In se nato kot bučeč slap meče v prepad pred seboj. Kolikokrat sem pred letom 1941 gledal kot mlad, idealizma polh študent z vrha Triglava in njegovih sosedov v zeleno Trento, ki Je bila za nas tedaj skoraj kakor zgubljeni paradiž, kolikokrat sem z njega hrepeneče iskal pelo strugo v soncu se lesketajoče Soče; Od blizu je nisem Imel nikdar prilike in sreče videti. V meni je živela kot pesniška reka, v katerih odsevata sočna zelenina gorskih trat in pašnikov ter «vedra višnjevost višav» in katere tek je razigran in lahak «ko hod deklet s planine». Ta idealna predstava v meni je bila tako lepa in hkrati živa, da sem se .resnično bal, da me stvarno srečanje s Sočo nekoč ne bi razočaralo. Danes ko po-^ znam Sočo tudi v prirodi, vem, da je v polni meri zaslužila Gregorčičev slavospev, prav tako pa tudi rad verjamem Francozu Charlesu Nodieru, ki je v dobi Napoleonove Ilirije živel pri nas in je tudi Sočo videl, da reke s tako čudovitimi barvami nobene več ni na svetu. Opoldansko poletno vročino smo Izkoristili za počitek, pot v hrib na Vršič bi bila ob teh urah preveč utrudljiva. Polegli smo v senco košatega jesena, za zglavje nam služijo kar naše podivite roke. Vsi smo tihi. Nekatere je prevzel višinski zrak in so, kakor )>i odrezal, pospali. Drugi se vdano predajamo lepotam narave. Pred nami se razprostira obširna zelenica z raztresenimi pastirskimi stanovi — planina Trenta, ki Jo v polkrogu zapira orjaška veriga gora od Bovškega Grintovca preko Ozebnikov in Jalovca do Mojstrovke. Sinjina neba je tako čista, da kar skeli v oči, in tako globoka, kot da imaš nad seboj morje, ki te bo zdaj vsega oblilo. V zčaku brcnčs žuželke, travniško cvetje dehti okrog mene, zdi se mi, da čutim skrivnostno pretakanje sokov v zemlji in da sem v tem nepreneh nem snovanju prirode samo njen sestavni del. Prevzema me občutek prvotnosti, sproščenosti, enovite ubranosti in pokoja. Od nekod se je pritihotapil metulj dremavice in tudi meni sedel na veke... KONEC Odkar sp je človek naučil Pluti, leže pp vseh morjih raztreseni potopljeni zakladi. Samo ob obalah Severne Amerike leže ogromna bogastva, vredna okrog 150.OO0.Q0Q dolarjev. Mnogi so sanjali, kako bi dvignili iz morskih globin te bajne zaklade, ki so tam zakopani že desetletja, celo stoletja, ali zelo redkim se je iskanje posrečilo. Znani graditelj moderne podmornice Simon Lake, je s posebno podmornico poizkusil dvigniti iz morja potopljene zaklade, toda podmornica se je pokvarila in sam sg je komaj rešil. Po drugi svetovni vojni sta dva bivša vojaka Bud Sharp in William Conway hotela najti mesto, kjer je poizkušal svojo srečo Lake. Toda ona dva nista imela takih priprav,, kakor jih je imel Lake. Bud Sharp pa hoče na vsak način dvigniti potopljeno bogastvo ladje Delaware, ki se je potopila v juliju 1898, tri milje od Point Pleasanta. Kljub temu da je Delaware med drugim vozila tudi zlate palice v vrednosti 420 tisoč dolarjev, se ui nihče, razen Lake ja v. letu 1936, lotil dviganja. Iskanje mladih vojakov zahteva mnogo časa in mnogo potrpljenja, a Bud je tako gotov uspeha, da se je odrekel avtomobilu, samo da bi si lahko kupil potrebno opremo. Spomla. di 1949 sta bila pripmvljeiia, Vedri, polni denarja, ki ga je ekspedicija Arno našla v železni blagajni potopljene Nettuno. Za vsak knjižni jezik Je potrebna enotna izreka ali Izgovarjava. ICam bi prešli, bo bi vsakdo izgovarjal knjižni! jezik po svojem narečju! Najskrbnejša in najple-menitejša oblika govorjenega knjižnega jezika se imenuje knjtž. na ali zborna izreka. Kakor določa pravopis enotno pisavo, tako določa pravorečje enotno izreko knjižnega jezika, zakaj vedno, kadar govorimo pred zborom, t. j. v jav- nosti (pri predavanjih, zborovanjih, sestankih, v šoli, v gledališču Itd.), ne govorimo v narečju, marveč knjižno, in sicer v zborni iz-reki. Kakšen pa je govorjeni knjižni jezik? Mar zadošča, da poznamo njegovo pisano obliko, to se pravi, mar naj govorimo natanko po črki? Mar naj beremo: tem bilj, je hodilj, bolnjha, moljča-li? In kako naj rečemo: téla ali Ičta? posebno ali posébno? Vóda Mi vóda? Stéza ali stèza, ali ste-Eà? Govorllj ali govórilj ali gavoriu? Ve šoli ali u šoli? Se tinelom ali s Tinetom? Ze materjo •li z materjo? Vidite, pisava nam na ta vprašanja ne aa odgovora. Zaradi pisave bi lahko brali téla In téla, govorllj in govóriu, jtd. In vendar je samo po ena oblika Izmed neštetih pravilna, Pravilno Je samo sem biu, je hódiu, teta, posébno, vóda, mdž, stezà, govóriu, u šoli, sTinetom.zmaterjo. Naša pisava je torej pomanjkljiva. llllllllllllllllllilllll llllllllllllllllllllllll ©govori o jeziku Dr. Mirko Rupel ker ne pove, ali jè treba Izgovoriti ozki e (kakor v besedi poseb. no) ali široki e (kakor v pesedi teta), ozki o (kakor v besedi m6ž) ali široki o (kakor v besedi voda), potem nam pove. da je 1 treba izgovarjati kot u (bil, hodil, bolha, molčati), ne pove nam, kje naj besedo naglasimo (da je pravilno govoril in ne govoril) itd. Tudi v drugih jezikih je pisava v tem smislu pomanjkljiva: spomnite se na italijanščino, kjer se o In e tudi izgovarjata zdaj ozko, zdaj široko, pa to iz pisave n! razvidno, spomnite se francoščine, kjer se čisto drugače piše, kakor govori itd. Pisana slovenščina nam torej še ne da pravilnega Izgovora zborne Izreke, Zato Je treba poznati posebna pravila. Najdemo jih v slovnici, vendar ne more imeti slovnica vseh besed, da bi videli, kako se poudarjajo. Imamo tudi posebno knjižico, ki nosi naslov Slovensko pravorečje in je izšla 1946. Najlaže pa sl bomo pomagali z novim Slovenskim pravopisom, kjer Je vsaka beseda opremljena z akcentom, da vemo, kako naj jo naglasimo; dalje je označeno, ali sta o in e ozka ali ali široka, ali je v besedi polglas. nik, ali je treba črko 1 izgovoriti kot u ali kot 1 itd. Največje težave dela Primorcem izgovor ozkih in širokih vokalov in akcent, zakaj v tem.' pogledu se slovenski knjižni jezik ravna po centralnih govorih, torej po dolenjščinl in gorenjščini, kakor se tudi drugi jeziki ravnajo po centralnih govorih (francoščina se na pr. pravilno izgovarja tako, kakor se govori v Parizu in ne na pr. v Mar. seillu, pravilna italijanščina se glede izreke ravna po florentin- skem govoru, ne pa po sicilijanskem ali beneškem, ruščina se opira predvsem na moskovsko narečje, češčina na Prago itd.) Tu bi vam priporočal, če nimate druge priložnosti, da poslušate radio, ki mora posebno paziti na pravilno izreko, da poslušate kako izgovarjajo v gledališču, ki je tu-dl poklicano, da goji zborni govor. Tovariš B. Z. iz Skednja sprašuje, ali se reče s Primorskega ali iz Primorskega, Reče se s Primorskega, ker pravimo na Primorskem. Pač pa bomo rekli iz Primorske, ker pravimo v Primorski. Prav tako na Kranjskem — s Kranjskega, v Kranjski — iz Kranjske, na Hrvatskem — s Hr-vatskega, v Hrvatski — iz Hrvatske. Mislim, da ste zdaj že dognali pravilo. Imamo dve obliki: Primorska (ki se sklanja Primorska —c —i) in Primorsko (ki se sklanja Primorsko —ega —emu. Prvo se veže s predlogom v in iz, drugo pa s predlogom na in s (z). Potem je tovariša Uilka iz Dekanov, ki bi rada izvedela, ali pišemo materializem z —ia— ali —ija—. Pravilo se glasi: pri tujkah iz latinščine in grščine pišemo skupine —ia—, —io—, —ie — brez vmesnega J, če besedo čutimo kot tujko; torej: dialekt, socializem, diagonala, biblioteka, biolog, orient, higiena. Ce pa čutimo tako tujko kot domačo, pišemo j: milijon, milijarda, špijon. Končnico —ija pa pišemo vedno z J: kemija, koncesija, konstrukcija, diplomacija itd. Tovarišica bi rada še pojasnila, ali je izraz pašten, paštndtj domač. Da, je domač. Beseda pašten, ki pomeni v tržaški okolici «obdelan In ograjen kos zemlje, kjer rasto trte», drugod (na pr. v Šempetru pri Gorici) «zeleno Planico na hribu, kjer se živina rada pase», je nastala iz praslovanskega pažitene. Tudi v ruščini je beseda ohranjena kot pažit' v pomenu «oddaljen pašnik». Iz pašten je potem glagol paštnati, ki pomeni Isto ko tujka rigolati. Tovariša Franja s Proseka zanima beseda bugance, ki se rabi v primorskem narečju, za knjižno ozebline. Beseda bugance je nastala iz gubànice, od gubati, nagubati se, ker se pri ozeblinah koža naguba. Tak pojav, kakor ga imamo v gubanice — buganice imenujemo v Jezikoslovju meta-tezo ali premeno. Po metatezl je nastala na pr. gomila (iz mogila), cebniti (iz becniti), narečno re-petnica (iz perutnica). Nekaj po. dobnega je tudi narečno reženal (iz arzenal) in regenist (iz organist). Navedel bom še za nekatere spačenke, ki so pri naših ljudeh vzela sta v noj* ladjo in začela Ko se je Sht) v morje, je zadt gajno, ki je && kopana v pesd škripec ni bil ^ močan, da bi dvignil take hotel prebiti sf* nje, a mu je & --- je moral dvigkS-^elca nato preskrbelrt’krinep dnu fuMfU staro ribiško delom. Prtič potopil ia železno blati polovice za-Toda ladijski tto. Sharp je • železne skri-Poielcel in se , sfa sr tlcripec, ki bi lahko vdignil cè' tmo, pa tudi ta poskus jima id uspel, našla sta samo nekaj etbitin iz brona, nekaj drobci, a niti ene zlate palice. /sWcemEi. Zelo kvarni®* vpliva na drsalo ^ močen zračni tok' « inVtvar-ia nad drve^^omoti-vo. Zrak **j|v fctednji strani lokom ^meri navzgor stran. drugo. Širok in 12 m globok. V njem lahko poprav-Ijdjo 35.000 tonske o-klopne ladje. Plavajoči dok v Sou-thampton-u (Anglija) lahko dvigne 61.000 ton. Naivečji plavajoči dok v Tarantu pa lahko dvigne 22.500 ton. ♦ V Ameriki so sestavili zrcalo, v katerem lahko šofer vidi ne samo vozil, ki mu slede. ampak tudi tista, ki prihajajo z desne ali leve strani v kotu 160 stopinj. Zrcalo sestoji iz 5 manjših zr-zal. ki so pritrjena na ukrivljeno ploščo in med katerimi je luknjičava guma. Paul Briggs iz Miamija je zgradil velik avtomobil, s katerim se lahko vozi na dolge izlete in v njem prenoči s svojo družino. V avtomobilu je prostora za štiri osebe, izletniki, imaj'o na . razpolago mrzlo in toplo vodo, W.C.. majhno shrambo, divan pa preko noči spremene v udobno posteljo. Od šoferja jih loči zavesa. Iz plastičnega materiala so napravili majhno mehanično torbico za naboje karabinke 0,22, ki si jo lovec pripne na hlačni pas. Sestavili so ročno svetilko, katere majhna e-lektrična žarnica daje svetlobo 25.000 sveč. Mp bru 1812, prevažal je 2 milijona dolarjev v srebru, zlatu in bakru. V istili, vodah je neko holandsko brodovje zadelo ob 15 španskih ladij, polnih zlatih in 'srebrnih zakladov. Holandci so zaplenili le del bogastva, vrednega 9 milijonov dolarjev,' vse-■ ■ ostalo pa so Spanci raje potopili, kakor da bi pitepustili zaklad sovražniku. V. morju pri Floridi leži Španska ladja Santa Rosa, ki skriva v sebi vrednost 30 milijonov dolarjev v zlatu, katerega so zaplenili Spanci Astekom. Največjo vreanost vseh znanih zakladov, ki so zakopani v morskih globinah, pa ima piratska ladja, potopljena približno 40 milj od Pensacole. Njeno bogastvo vrednotijo na 76 milijonov dolarjev in kdo ve za vse one zaklade, ki so jih pirati Jeana Lajittea skrivali v močvirjih Lavace v Nbches Riversu in Matagordi Bay v JXexaSU?,. Avgusta 1901 je zadel ob neko čer parnik Islander in se potopil 15 milj od Juneana. Ko , so hoteli rešiti velike vrednosti zlata, se je ladijsko ogrodje zlomilo in vse zlato se je usulo v morje. Zaradi goste megle je leta 1909 trčil italijanski parnik Florida ob parnik Republic, ki se je takoj pogreznil v globine, kamor se je izgubila tudi velika železna blagajna s 3 milijoni dolarjev. Blizu obale Severne ■Amerike, v Baia di Vigo, leže na dnu zakladi 16 španskih ladij, ki so se potopile v bitki 1702. Njihovo vrednost cenijo na 150 milijonov dolarjev. Toliko je do danesznanihimen ladij, zakopanih v morskih globinah in nikomur se ni treba bati, da bi zakladi pošli. Saj jih je na milijone, ki čakajo drzne iskalce. Primorski ljudski napiš (Nàdaljevàhjé ŠL 27) «Cez sedem let — če prej ne — vse prav pride!» Nekateri naši stari sodeiavfci mòrda niso več " pričakovali, da bodo videli svoje prispevke objavljene. Jasno, da nikoli in z ničimer ne odlašamo .-r: ■ .... ( ' nalašč; vendar se zgodi, da mora „ta ali ona stvar čakati prave priložnosti preden jo porabimo. Vse ob svojem času. Tako nam je n. pr. Branko Pipan iz Kobjeglave na Krasu poslal že 7. oktobra 1947 prispevek; ki prihaja na vrsto komaj danes: 66. napis ...- — z nagrobnika na kobjeglav-skem pokopališču: JOSEFFA . PIPAN 1 JE . KOMPLILA . NJE , DOLGO . TRPLENJE . NA . 3 ; DAN . NOVEMBRA v 18 6 3 U . BOSCHJIMU . JMENU . OD . 49 . LET . Novi pravopis (gajica) je že prodrl v splošno rabo, vendar se v šestdesetih letih še tu in tam pojavlja bohoričica, kakor priča med drugim tudi gornji kobjeglavski nagrobnik. V sedemdesetih letih bohoričica sicer izgine, a jezik je še zmeraj domač, močno pobarvan z narečnimi oblikami. To je lepo razvidno iz dveh napisov, ki ju je sama prinesla na sedež ured- Mehanična potapljaška obleka Merman, ki si Jo je nadel kapitan AKan Loesche, ko se je potopil v morje, da bi dvignil zaklad Meride. tako pogoste, Pr3 6 SIovensk« izrayp* Nam. bižlt-fcorša-. -nvtPj< Sn!i grzun — vaj®111 Zah .— ovratnik; kaS'i%j®ia; k-,!,.1*3201 - baraka, - dimnik; špa®a mci- i, ^ni- kar; ležanji " ^ 'KJIce- «Usl.n ~ blazina; perun (p»frnat’?aliS ~ štenjak — v i9(«5 vrečka; ^ «as; '-d* stre- svinčnik; šparovc Krščanstvo, kolonizacija in germanizacija Nemški ško.'je, že dokaj dobri poznavalci slovenskega ljudstva, so prvi skušali organizirati cerkev med Slovenci; hoteti so iztrgati našemu človeku naravno verovanje in mu vsiliti svoje. Niso pa našli za to ugodnih tat, kajti Slo. venci so čutili, da se za misionarsko vnemo skriva še nekaj druge-Sa — nemški politični pritisk. Med slovenskim ljudstvom je nastala protlkrščanska in obenem protinemška struja, ki je za dolgo pregnala s slovenskih tal nemške duhovnike z svajalskimi nameni. Proti takšnemu uporniškemu gibanju so Nemci (Karel Veliki) nastopili z vso krutostjo i.n nasiljem ter so tako zatrli vse upore. Slovensko ljudstvo, ki je sicer živelo in delalo v miru ter se ni zanimalo za tuje skrbi in želje, je zaradi takšnega postopanja še bolj zasovražilo Nemce. Toda nemški škofje so spet In spet pošiljali svoje duhovnike med Slovence — ti pa tem tujcem niso nuditi ne zavetja ne hrane. To je bil prvi vzrok, da so nemški škofje posegli po drugem načinu obrambe lastnih podanikov in zavzemanja čim trdnejših položajev za nadaljnje razširjanje svoje oblasti in mi. sli. Škofje so namreč podelili cerkvi posestva na slovenski zem. SLAVKO PERSlC streho in vse, kar jim je potrebno za življenje pri izvrševanju misio. narsko-osvajalske službe. To je začetek kolonizacije in germanizacije slovenskega ozemlja (IX. sto. letje), ki je bilo od vseh dob tedaj največje, saj je zavzemalo 70.000 km2, to je trikrat več kot danes. To ozemlje ni bilo povsod, pa tudi ne enakomerno naseljeno, zato so Nemci v neobljudene, puste predele zlahka naseljevali nemške kmete (X.-XII. stoletje). 2e v tisti dobi je med Južnimi slovanskimi narodi tlela misel po enotni, močni neodvisni državi (Ljudevit Posavski), toda zasnovano slovansko zvezo so Nemci razbili z vojaškimi akcijami, plenjenjem in požiganjem. Da bi se Nemci še bolj utrdili na slovenski zemlji, so med slovenski živelj vse bolj vrinjali svoje kmete, pri čemer so izbirali zemljo, ki jo je bilo lahko obdelo. vati. Pri tem naseljevanju jih je vodil žq močan gospodovalno-osvajalski duh. Osnovali so dvore, ki so bili gospodarsko središče vseh zemljišč skupaj. Tem dvorom so podredili nemške kmete, ki so uživali prednosti in ugodnosti ter slovenske kmete, ki šb postajali 4. [P c« k U od dne do dne bolj odvisni od dvora, dokler končno niso bili povsem zasužnjeni. — Dva takšna dvora na našem področju sta bila verjetno Bazovica in Dolina. Slovenskemu ljudstvu so sicer že vladali slovenski knezi, toda ti so bili v glavnem vazali zapadnih vladarjev, bili so pod vplivom leteti in Rima, skrbeli pa so predvsem za lastno blaginjo in za koristi sVoje družine. Se pomagali so utirati krščanstvu pot med slovensko ljudstvo; Rimska duhovščina pa je že imela na slovenskih tleh svoja oporišča — zemljo in samostane —• odkoder je svojo vero in svojo moč uveljavljala, če ni šlo drugače, tudi s silo in u-strahovanjem. Ni bilo težko izkoriščati in izžemati ljudstvo, pahnjeno v nevednost in temo. Iz te dobe so prve kapelice na naši zemlji. Postavljene so bile poleg nekrščanskih svetišč, kjer so naši predniki oboževali naravo in njene sile. V glavnem so bile posvečene svetnikom z orožjem v ništva v Trstu tov. Slava Sancin januarja 1948. 67. napis Na škedenjskem pokopališču beremo: , TUKAJ POČIVA TELO OD JOŽEFA GREGORIČA ROJEN LETU 1796 UMRO 22 AGOSTA 18 7 1 JE (N) 2 OTROKA OD MIRATA GREGORIČA JOŽEF ROJEN 6 FEBRARA 1868 UMRO 9 OTOBRA 1873 SANTO ROJEN 1 NOVEMBRA .........1868 *’ UMRO 8 NOVEMBRA 1873. 66 napis V SPOMIN ZA MARIJO GREGORIČ ROJENA LAZ ARI C NA 26 MARCA LETA 1806 UMERLA NA 9 FEBRAJA LETA .18 7 8 BOG JI DAI V MIRI POČIVAT. Zadnja dva napisa sta nastala v Skednju, torej v samem okviru tržaške mestne občine. Ob taki skromnosti, ob preprostem jezi. ku bo vsak kdor ni zaslepljen, uvidel, da pri tem še daleč na gre za kak «slovanski šovinizem», ampak le za spontano, naravno željo, oddolžiti se spominu dragih pokojnikov v materinščini. In vendar je pri nas tudi po četrt stoletja veljalo za zločini Zadnjič žal nismo mogli razložiti temnega «Kowareshaii v 64 napisu. V razgovoru s prijateljem Bovčanom pa smo izvedeli, da gre za lepo domače ime, ki živi še danes in se glasi prav za prav Kobareš. V Bovcu je pač tako, da se v spreminja v b in narobe. Saj ste morda že slišali tisti izrek: «Mojga vrata voli brat, ker je na bratih stani. (Mojega brata boli vrat, ker: je na vratih stal). (Se nadaljuje); roki proti poganskemu zmaju ali zverem. Vrh nad Boijuncem (239 m), imenovan Hrib sv. Mihaela, ima ime po kapelici, ki je nekoč stala tu — danes vidimo njene ostanke le še v rahlem obrisu temeljnih zidov. Iz nerazumljivih razlogov je na italijanski specialki ta vrh imenovan St. Daniele. Tak obris temeljev je tudi ob vznožju severovzhodnega grebena Malega Krasa; to mesto imenujejo domačini «pri kapelici». Močan izvir, Zvirek imenovan, je bil našim prednikom svet kraj, kot so bili izviri rek često sveti kraji. Kapelica pač kaže na to, sicer ne bi stala na tem mestu. Ko so nekoč hoteli kapelico povečati v cerkvico, so del nanesenega materiala našli naslednjega dne tanr.', kjer danes stoje razvaline cerkvice Sv. Marije na Pečeh (235 m). Seveda je o tem prehosu kamenja čez noč nastala pripovedka. Cerkvico so postavili v XII. stoletju pod vrhom Malega Krasa LJUDSKI TEDNIK STANE: v coni A in v Italiji: posamezna številka lir 20 mesečno lir »0 y coni B posamezna številka Din 8 mesečno Din 30 V Jugoslaviji Posamezna številka Din 15 mesečno Din 50 Vsaka posamezna stara številka stane dvojno. nad šumnim slapom, Sopet imenovanim. K tej cerkvici so često romali Slovenci. Najbrže je takjš, no zbiranje Slovencev motilo rim. sko-katoliško laško črnosrajčna mladino, saj je leta 1937. vanda-f listično razrušila to umetnostnot, zgodovinsko stavbico In se potem med njenimi, napol porušenimi zidovi še brezbožno in divjaško vedla. Močna nemška ekspanzija je zajela tudi Istro in Tržaški Kras, kjer sta si nemško plemstvo in cerkev pridobila zemlje ter imetja. To ozemlje je sicer spadalo pod oglejskega patriarha, ki pa je bil pod nemškim gospodovalnim vplivom. Slovensko ozemlje sta si bolj in bolj prisvajala In delila nemški gospod ter cerkev s svojimi samostani — njen pravi gospodar, slovenski kmet, pa je bil suženj na lastni zemlji. Svoje podložništvo je plačeval s tlako, z dajatvami v pridelkih, z desetino, končno pa je moral svojemu gospodarju graditi še močno utrdbo — grad na težko dostopnem kraju. Tuja politična nadoblast, tuja krščanska cerkev, naseljevanje tujega življa med slovensko ljudstvo — vse to je polagoma spreminjalo staroslovanski način življenja, navade in običaje iz pradomovine, gospodarski in družbeni red in vse to je zatrlo skromne začetke neodvisnosti Slovencev ter edinstva Južnih Slovanov In tudi že v narodno cerkev usmerjene začetke. (Nadaljevanje sledi), Za gospodinjo in dom Očistimo stanovanje Gotovo te }e že babica učila, da~ je pomlad čas, ko je treba prečistiti stanovanje, očistiti volnena oblačila, jih zašiti, zimska plašče dobro prekrtačiti in jih spraviti v naftalin do prihodnje jeseni. Res, da zahteva tako pospravljanje mnogo časa in truda, a je najbolje, da sc takoj odločiš. Kako in kje začeti, da bo najbolj praktično? Najprej poskrbi, da boš imela dovolj čistih in mehkih krp na razpolago, očisti omelo in mu obdaj leseni obod s klobučevino ali volno, da ne boš poškodovala pohištva; nabavi si zadostno količino sode, čistilnega praška, Sidola itd. Obleci se primemo in si izberi samo en prostor, da ne boš imela nereda po vsem 'stanovanju. Najprej odpri na stečaj vsa okna, preglej Zidovje in če so na njem vdrtine ali luknje od žebljev, jih zamaši z mavcem. Pomagaš si pri tem opravilu z nožem. Ko se mavec Mladinci mladinke ! l/1/liùlite na 1. maj posuši, ga zaladi s steklenim papirjem. Snemi s sten vse slike, jih o-briii, zlate okvirje zdrgni z navadno čebulo, oljnate slike Pa očistiš t tekočino, ki jo pripraviš iz dveh globokih žlic pepela, ki si ga presejala skozi aito, in vroče vode Umij platno in ga nato splahni z mrzlo vodo. Odstrani s pohištva vaze, kipce itd., jih obriši in spravi na varen prostor, da se ne razbijejo in ti niso v napoto. Prav tako dobro Obriši pohištvo, posebno na vrhu umij stekla in zrcala, preproge dobro stepi in jih nato skrtači s ščetko, ki si jo namočila v 16 procentno raztopino amoniaka. Na isti način osnažiš in osvežiS barve prevlek naslanjačev; le ščetka mora biti bali mehka. Ce imaš senčnike iz pergamentnega papirja. jih osnažiš, če niso pobarvani, Z gobo namočeno v milnici. Medeninaste predmete izloščiš s sidolom pa tudi s kisom in soljo. Parkete brez truda očistiš s terpentinovcem namesto da bi se mučila z železnimi ostruki namaži, jih s parketno pasto in jih čez kaki 2 url izlošči. Razpostavi nato pohištvo na svoja mesta. Kuhinje se loti zadnje. Leseni pod pa tudi pod iz kamnitih ploščic lepo zribaj s čistilnim praškom ali pa z lugom. Med ribanjem kuhinje ne zrači. Poprej seveda očisti stene prav tako, kakor si to storila po sobah. Smrad iz odločne cevi odpraviš če položiš na odprtino večji kos sode in spustiif nanj vodo. Izmenjaj papir po kuhinjskih omarah, ki jih tudi po notranjih stenah obrišeš z vlažno krpo. Umij tudi steklo in porcelan, ki ga vedno ne uporabljaš. Zelo zamazana okna očisti z razredčenim kisom, kotlovec odstraniš iz kotlička, če kuhaš v njem vodo, ki ji dodaš nekaj salmiaka in pustiš nato čez noč stati. Drugo jutro kotliček nekoliko otoki in kotlovec bo odpadel. O tem, kako očistiš in spraviš Zimska Oblačila, bomo pisale prihodnjič. NASVETI in odgovori ljudskega zdravnika «Nevesela pomlad»: V veliki zadregi se obračam do vas v upanju, da boste ugodili moji prošnji. Stara sem 17 let; večkrat zardevam, zlasti če Srečam moškega. Moje zardevanje me spravlja v veliko zadrego. Brez kakršnega koli vzroka zardim pri srečanju vsakega moškega. Ta napaka me spravlja v obup, tako da sl sploh ne upam iz hiše. Prosim vas, da mi svetujete. Odgovor: Zadrega je pa res velika in želim vam, draga tovarišica, da bi ne prišli nikoli v večjo. Ce pa mislite še nadalje zapirati se v svoj dom iz bojazni, da vas srečanje z moškim ne spravi v zadrego, boste pri 70 letih še vedno zardevali in... samevali. Zato vam svetujem, da ne ostajate na vasi, kjer napravljajo iz muhe slona, kjer živite pod mučnim vtisom, da ljudje, posejmo moški, sodijo vsako vašo kretnjo in vsak vaš pogled in da vam bero z obraza misli, o katerih so prepričani, da povzročajo vašo rdečico, ki jih pa v resnici sploh nimate. Stopite pogumno na dan ter se ozrite z odprtimi očmi v življenje, ki se prebuja okoli vas. Pojdite v mladinske brigade, kjer se boste čutili enako med enakimi, kjer boste spoznali tovarištvo In kjer vas bo zajel ponos in zavest, da z vašim delom doprinašate k skupnosti. Veseli boste, da ste Se tako mladi in da boste lahko uživali sad vašega truda. Osrečila vas bo zavest, da imate priložnost naučiti se še marsičesa, napredovati, spoznati svet, o katerem niste niti slutili. Nekega dne pa, ko boste z navdušenjem razpravljali o vaših jjodočih nalogah in zrli z jasnim pogledom na mladega delovnega tovariša, se boste zasačili, da ste pozabili zardeti in... pomlad bo vesela. Tedaj se me spomnite in pošljite mi pozdrave - zelo me bodo razveselili, G. E. iz Bazovice: Iz vašega zadnjega pisma sklepam, da še vedno bolehate na prevelikem delovanju žleze ščitnice. Vztrajajte pri vašem zdravniku, da vas pošlje še enkrat na preizkušnjo metabolizma. V zadnjih letih smo pridobili zelo učinkovita zdravila, ki poenostavijo zdravljenje te bolezni, ki je bila nekoč težko ozdravljiva. Vaša dieta mora biti pretežno vegetarianska, O. Z. iz Ajdovščine: V otrošicih letih so se mt zelo rade pojavljale na rokah bradavice, ki so mi jih dali starši odpraviti z elektriko. Sedaj pa sta se mi zopet napravili dve Čisto majhni, Ali jih res ni mogoče odpraviti razen z elektriko. Odgovor: Bradavice, posejmo pa če so še majhne, odpravite s kislinami, ki jih dobite v lekarni. Dr. S. M. Kako zlikaš možu obleko illlllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllli Najprej moraš obleko dobro skrtačiti, osnažiti vse madeže, zašiti gumbe in morebitno raztrgano podlogo. Likaš preko vlažne, mehke in čiste krpe. Likati pričneš levi rokav. Napravi Si iz večkrat preganjene mehke krpe nekakšno blazinico, preko katere zlikaš vrhnji del rokava. Nato vdeni v rokav ozko likalno desko in zlikaj najprej zgornjo, potem pa še spodnjo stran rokava. Prav tako zlikaš desni rokav. Položi nato desno polovico suknjiča na likalno desko, pod žepni zavih daj pravokotnik iz lepenke. Prični likati od žepa proti rokavnemu izrezu in nato obratno, zlikaj potem hrbet in končno še levo polovico prednjika. Primi suknjič za ramena in položi samo ovratnik na rob deske. Pazi, da bo ovratnik dobro napet in da ne boš napravila pri likanju niti najmanjše gube, ki bi jo le težko odpravila. Prav tako skrbno naravnaj na deski najprej desni, nato levi zavih pred-njikov in Jih polikaj preko vlažne krpe. Paziti moraš tudi, da se obleka po likanju ne t>o svetila. Pri hlačah zlikaš vsako hlačnico posebej. Da bo rob pravilen in lepo zlikan, moraš položiti šiv spodnjega dela hlačnic točno na šiv zgornjega. Likaš od hlačnega zaviha proti pasu. Ko sl obleko zlikala, obesi suknjič na obešalnik, zavih hlačnic pa vdeni v nalašč za to pripravljen ščipalnlk. Počakaj, da se obleka posuši, nakar jo pokrij z dovolj veliko krpo in obesi v omaro. Obleko pokriješ, da se preveč ne zapraši in da se ramena pri drgnjenju ob stene omare ne pokvarijo. Temnomodre volnene hlačke, ki jih z gumbi prlpaeš na belo svileno srajčico Oblekca za dveletno deklico pa je iz belega platna, vezena s križnim vbodom Vi# MDBSID S®« Ni letnega časa, da bi jih ne bilo na ribjem trgu, toda vsak dan jih pa tudi ni. Sicer pa ljudje njih mesa ne cenijo preveč, pravijo, da ni tako sočno in okusno, kot od drugih rib, najboljše, da so še tam od oktobra do marca. Jih evro, pečejo in tudi za brodet se dajo uporabiti. Ni Jih težko spoznati. Dolge so okoli .7/4 metra, telo tnalo stisnjeno, pa zelo raztegnjeno. Barve je sive, prav oslovsko sive, zato so ji razni narodi že od nekdaj pravili osel in naši Dalmatinci poznajo morsko ščuko pod Imenom oslič ali pa tqvar„ kar je eno in Isto. Trebušna stran je svetla. Spodnja čeljust je mnogo daljša od zgornje. Zobje stoje v Čeljustih v dveh vrstah. V zunanji so zobje manjši in nepremični. v notranji vrsti so pa še bolj zašiljeni, večji in gibljivi. Polno je plavuti, spredaj na hrbtu manjša potem proti repu zelo dolga. Spodaj takoj za goltom dve, pa takoj pod poklopcem dve in velika pred-repna in repna. Ce je tako opremljena s plavutmi, jo znak, da jih rabi in da dobro plava. Morska ščuka je z moli vred nà našem ribjem trgu najbližji sorod'-nik polenovke, to se pravi trske, in zato jim tudi pravijo na našem ribjem trgu merluzzo. Trske žive v velikih gručah, morska ščuka, njen sorodnik, je pa samotarsko riba, razen za Časa drstitve. Živi na morskem dnu, pa ne v velikih globinah, gon drstitve jih prižene tudi do obale. Love jih 2 mrežami, ki jih vlečejo ob dnu, bb drstilvi po tudi s trn iti. Zakaj morska ščuka? Zobje It» njen izreden tek ji dajeta, prav isti značaj kot sladkovodni ščuki. .Te kar naprej, še ujeta v mreži je Ujete sotrpine; tudi na kopnem poje vsako ribo, ki je v njeni bližini in ki jo more pogoltniti. V njenem želodcu najdejo često cel akvarij, največ Pa sardel jn bradic. Ziyi V Atlantskem oceanu, pridejo pa tudi v Sredozemlje in v naš Jadran. Ponekod jih podolž razpo-lovijc in suše na zraku, kot na severu trske, Tudi njih jetra izrabljajo ponekod za olje. Zelo lepo Je vidna vzdolž obel) strani od glave do repa dolga 'Svetla črta pobočnica, važen organ rib s katerimi zaznavajo izpremembe v svojem okolju. To je neke vrste radar. Morska ščuka je izborna plavalka, ne samo vitko telo, ne le dosti dobro razvitih plavuti, tudi izredno velik ribji mehur jo za to usposablja. T. P. ŽENA -ùv težave^ Veliko je žena, ki zelo trpe ob vsakomesečni čišči. Marsikatera jz neumestnega sramu raje prenaš» bolečine, kakor da bi se zatekla fc zdravniku. Žene večinam;:, trpe na zaostajanju perila, na preredko ali prepogosto sc ponavljajočem peritu, preobilnih ali preslabotnih krvavitvah ali pa se jim perilo sploh ne pojavi. Preobilno perilo se pojavi, čc se maternica ne more dovolj skrčiti ali pa ne more premagati prevelikega navala krvi. ki nastane zaradi vnetja jajčnikov, tub ali spodnje trebušne mreže, vnetja materničnih žlez in mišic, raznih miomov, nepravilne maternične lege, slabo razvite maternice, nepravilne lege črevesja, srčne napake, pritiska krvi. slabe prehrane, pregostih porodov, kroničnega vnetja ledvic, motenj v hormonskih žlezah itd'. Preobilne krvavitve so neprijeft-ne zlasti ženi, ki je ves dan v službi, v mnogih primerih pa lahko postanejo nevarne, ker povzročajo slabost, utrujenost, potrtost, omotico, manjšo sposobnost za delo h) bolj ali manj težko -slabokrvnost. Ako je perilo premajhno, če traja le malo časa, £e se preredko ali prevečkrat pojavlja, je najipogo-stojšl vzrok premajhno delovanj* hormonov. Ce pa je izločanje hormonov veliko, se maternica kropi in postane bolj sposobna za krčenje. Te nerodnosti v delovanju jajčnikov, zlasti v primerih, ko brstič-ki ne izločajo dovolj hormonov, povzročajo bolečine pri perilUj ki so včasih zelo hude. Kljub temu, de marsikatera žena lahko olajša to bolečine z raznimi zdravili, se mora zateči k zdravniku, ki ji bo z različnimi hormoni in vitamini odpravil nepravilnosti pri delovanju jajčnikov. Nerodnosti pri perilu se pojavljajo tudi zaradi duševnih pretresov, skrbi, hude žalosti, prenapor-nega dela, preodgovorne službe, nezdravega življenja, sprememb« podnebja, kajenja itd. Dosti je tudi žena, ki jih mučijo že pred periodo razne slabosti, utrujeno#, glavobol, pritisk v spodnjem delu trebuha, potrtost, nemirno spanje ali celo bruhanje. Nekaterim pa se te motnjo pojavljajo tudi nekaj časa po perilu. Ni pa nujno, da leži vzrok motenj pri menstruaciji samo v napačnem delovanju jajčnikov'. Na potek perila lahko vplivajo tudi različne telesne bolezni, kakor težja slabokrvnost, tuberkuloz* sladkorna bolezen, Adisonova bolezen, prevelika, debelost, močni duševni pretresi in drugo. Zaradi tega naj žena, ki ji perilo povzroča hude bolečine, ne odlaša, ampak naj gre takoj k zdravniku, d» jo bo pozdravil. Žene, zlasti mlada nevedna dekleta morajo ob mesečni čišči ost*-ti doma in ne hoditi na dolge in naporne izlete, športnice, naj s« tedaj ne vadijo in tekmujejo, čeprav gre za prvenstva, naj se T» kopljejo, naj sc ne vozijo z motornimi vozili in naj nekoliko Nasveti Z ostanki sveč lahko dobro podkuriš. .'■ # Usnje, ki ga je zmočil dež jn je zaradi tega postalo trdo, omehčaš, Če ga obrišeš s krpo, ki si jo namočila v petroleju. * * * Zmešaj žlico vodikovega preki-/a s 3 kapljicami amoniaka in si namaži odvlšne dlačice, ki bodo tako obledele in jih ne bo opaziti. * * • Travne madeže izperi v surovem mleku in izplakni V vodi. • « « Kavne in kaltaove madeže Izperi samo v mrzli vodi z nekoliko soli. Topla voda madeže še bolj utrdil NASVETI A Jabolčni puding Potrebuješ 15 dkg na kocke zrezanega in na maslu spraženega kruha, 2 del in pol prqvretega mleka, dve olupljeni in na. kocke zrezani jabolki, 5dkg zmletih mandeljnov, 5 dkg kandiranih pomarančnih lupin (kar ni tako nujno), ki jih prav tako razrežeš na kocke, 5 dkg rozin ki »1 jih poparila, 7,5 dkg slad. korja, 3 jajca ln limonino lupino. (Za omako; 2 del rdečega vina in 2 žlici marelične marmelade. Daj kocke kruha v skledo, polij čeznjo mleko in počakaj, da ga kruh dobro vpije; dodaj potem jabolka., pomarančne lupine, mandeljne In J rozine. Dobro zmešaj, dodaj slad- za FrS3- tržaško kuhinjo kor, limonino lupino in 3 rumenjake, dobro premešaj in priden! končno še zelo trd sneg 3 beljakov. Namaži z maslom model, ki ga rabiš za potice, zlij vanj testo in peci v pečici nad soparo 45 minut. Ko s* hladi, zavrij vino z marmelado. Povezni puding na krožnik in ga P* lij z omako. Ponudi še toplo. Stran naših kmetovalcev L tu di ai T fc.DN.lK 11 ČIŠČENJE IN BISTRENJE olia s hladno vodo Ze v svojem prvem Članku sem orne-1 nll, da se olje ne Ua naravno popolnoma oilstlti In lzf>istriti. Drobna nesnaga ki plava v olju, se le s težavo sesede, Ce hoCejno imeti zdravo olje prijetnega okusa, moramo odstraniti vse, kar na olju plava. To pa dosežemo s hladno vodo ali s filtriranjem. Ce izpiramo olje s hladno vodo takoj, ko smo ga iztisnili, t) mu izboljšamo kakovost in mu ohranimo prijetni okus; 3) olje ostane delj Casa mlado In »veže; 3) z vodo oCišCeno olje spravimo lahko takoj kot dobro mlado namizno olje v promet. Ce vlivamo vodo na olje, povleCe s seboj nesnago, ki se sesede na dno posode, olje pa, ki je lažje od vode, splava na površje in ostane popolnoma Cisto. Voda, ki spravlja nesnago na dno posode, povleCe s seboj tudi razne kisline In druge snovi, ki se v olju ne tope in ki na olje kvarno vplivajo. Ze v prvem Članku smo poudarjali, da ne smejo v oljarnah prt pridobivanju finega namiznega olja uporabljati vroCe vode. Prav tako ne smemo vroče vode uporabljati pri Čiščenju, zadostuje voda 12-16.0 C. Pri vroči, oz. pretopli vodi, bi olje spremenilo naravni okus in bi postalo žaltavo. Na različne načine čistimo olje s hladno vodo. V nekaterih manjših oljarnah v Italiji in drugod imajo štirioglate s kositrom obložene zaboje, v katere najprej nalijejo olje, nato hladno vodo in vse skupaj mešajo po 1/4-1/2 ure s kositrom obloženimi lopatami. Tako mešanico prelivajo v večjo posodo ter Jo puste nekoliko ur na miru. Olje splava na površino, voda pa povleče s seboj vso nečistočo, ki jo s posebnimi zajemalkami poberejo iz posode. Tak način pa ni priporočljiv, ker pride olje preveč v stik z zrakom ter je nevarno, da postane žaltavo. Bolj preprosto, toda bolje je, če postopamo takole: Iz stiskalnice pridobljeno olje vlijemo v 6-8 hektolitrsko posodo, v kateri Je že do polovice vode. Olje splava kaj hitro na površino. Z zalivalnlkom (kakršnega rabijo vrtnarji), ki ima razpršilnik z ozkimi luknjicami, vlivamo vodo iz višine na olje. V nekaj urah se olje približno očisti, z zajemalkami posname in prelije v čiste in Drugo ureiauanie vina DrugiC ■pomlad^ toplo vreme. Zaradi naraščajoče toplote v kleti postane vibo v so-At nejiiimo. Tri se navadno zgodi istočasno, loo trte ozelene ter cveto in zato pravijo, da jg tudi vino za-fceio «avesti». Pri tem postane Vi-•'o često motno. Zato mora vsak razumen vinogradnik vino prej pretočiti, preden to gibanje v njem *>astane. To gibanje vina povzročijo glivice, ki pospešujejo zoreli« vina. Vino pretakamo ob lo Dem in tihem vremenu v zaprti kleti. Pretakamo prav tako kakor Drviič, je a to razliko, da ni potrebno vino toliko zračiti, kakor pri Prvem pretakanju. Pri tem pretakanju gre za to. da ločimo čisto vin o od droži, ki »o se po prvem pretakanju usedle na dno posode. Ce M vino pri drugem pretakanju močno zračili, bi zaradi izlUapeva-nda ogljikove kisline postalo prazno in ubito. Tega pa pri nas nočemo doseči, ker naša vina so najboljša mlada, «ko režejo jezik». V drugem letu postanejo naša na-vawia vina prazna id izgubijo na Vrednosti. Vse drugače je to pn ■ortiranlh vinih, ki v starosti pri-dobijo na okusu in vrednosti. Za-to pretakajte sedaj spomladi vino tako, da se bo pri pretakanju čim ‘«nanj «ubilo» in da bo čim manj v dotiku z zrakom. Najbolje doseže-•bo to s sesalko, ki bi jo moral umen kletar imeti. J*rl «Srugem pretakanju je potreb-b» sode nekoliko močneje zažve-fati, kakor smo to pri prvem prečkanju storili. Se bolje pa je, ako dodamo vinu kalijevega tašsuLfita. vino ne izprcmlnja barve, za-r^tuje 7 gramov na vsak hekto-vina. moramo vino pretočiti in sicer preden nastopi J, tr~T 6" ^=fk. s rz\Bz zdrave posode. Pri tako pridobljenem olju bodo še vedno usedline, ki jih je pa treba z opreznim pretakanjem odstraniti. Očiščeno olje moramo vkletiti v suhe, zdrave bolj temne prostore, v katere nimajo dostopa sončni žarki, Svetloba namreč kvarno vpliva na olja. Ti primitivni načini so primerni za kraje, kjer pridobivajo manjše množine olja in bi nabava primernih naprav olje le podražila. Za racionalno in praktično čiščenje olja s hladno vodo imamo razne pri- prave, pri katerih pride olje le malo v stik z zrakom. Tako pripravo lahko izdela vsak domači klepar. Priložena slika 1. nam kaže tako pripravo. Ta je lahka železna počinjena ali lesena s kositrom obložena kad, ki drži 4-6 hi In ima prenosljiv pokrov. Ob dnu kadi je precej velika železna ali aluminijasta pipa (sl. 1, d) za odtakanje usedline in nečiste vode. Na levi strani zgoraj sta dve majhni pipi za odtakanje očiščenega olja. Slika 2 nam kaže, kakšne so cevi, po katerih se pretakata olje in Cista hladna voda. Ta del je prenosljiv in se natakne na čistilno posodo (sl. 1 a in b). Cev na sl. t oz. Sl. 2, ki ima. zgoraj večji lij z gostim sitom, da pridrži debelejše snovi, ki plavajo še v olju. Na drugem koncu cevi spodaj je posebna okrogla ploščata priprava z gostimi malimi luknjicami, ki vodoravno razprši tekoče olje (sl. 1. b). Na levi strani je prav tako cev, ki ima spodaj podobno nekoliko večjo pripravo z gostimi majhnimi luknjicami obrnjenimi navzgor. Voda, ki odteka iz vodovoda oz. višje nameščenega soda ali kadi, prši zaradi pritiska navzgor. Preden začnemo s čiščenjem, napolnimo posodo (sl. 1) do polovice s hladno vodo. Zatem naliva en delavec olje v lijak (sl. 2 k), drugi pa spušča vodo polagoma po cevi (sl, 1 b). Olje, ki sc pretaka iz cevi (sl. l. a), se razpiši vodoravno, voda pa, ki teče iz cevi po sl. 1, udarja v olje, ki ga prši navzgor. Nečistoča pada na dno posode, olje pa splava na vrh že oči ščeno. V posodo pod pipcem d, sl. 1. se odteka po potrebi usedlina in nečista voda. Tukaj se zbirajo še razni ostanki olja, ki jih posnamemo s plitvimi zajemalkami. To olje lahko uporabimo za mila. * Cisto olje odtakamo s pomočjo pipcev c, si. 1 v posebne za to pripravljene čiste posode. Od pipcev c do posode pritaknimo kositrno cevko, da preprečimo stik z zrakom. Za filtriranje imamo raznovrstne filtre, ki pa pri manjših oljarnah ne prihajajo v poštev zaradi previsokih nabavnih cen. Filtriranje skozi bombaž, celulozo oglje itd. ni priporočljivo, ker pride olje preveč v stik z zrakom. Le tedaj uvajajmo ta način, če nameravamo olje takoj spraviti v promet, I. S. FOJACEV Jabolčni ci/etnžer Tudi letos, se moia pripraviti sadjar ob pravem času na borbo proti temu nevarnemu škodljivcu, katerega morajno brez pomisleka odločno zatirati, kajti iz leta v leto se jabolčni cvetožer bliskovito širi iz sadovnjaka sadovnjak. Jabolčni cvetožer je trdokrilec, meri kake 3 m/m, barve je tem-norjave in na hrbtu nosi svetlo liso v obliki črke V. Zimo prebije na jablani, a dostikrat tudi na drugem drevju v bližnjem gozdu, ograjah itd. Ko se pojavijo prvi topli dnevi zleze iz prezimovališča* išče hrane objedajoč mlado popje ter se pari. Vsaka samica odloži v odpirajoče ?e cvetno popje okoli 3Q jajčec V isto število popkov. 2) Iz jqjèka se izleže breznog bcl-kqst črviček, ki se krmi z življenjskimi deli pop ja, to je s tistimi, ki bi nam dali cvet. (slika D- Tako pokvarjeno popje se vseeno odpre, a venčni listi, ki jih na notranji strani oslini in obje žuželka, se še držijo skupaj. Cvetni pop se posuši in ostane zaprt v obliki kapice. V notranjosti črv doraste, se preobrazi in zleze po nevidni luknjici, ki jo napravi na cvetnem popu, na prosto, (slika 2). Jabolčni cvetožer se hrani z listi, ne da bi napravil preveliko škodo, tako prebije poletje in zimo do meseca marca, ko se začne pariti. Ko samice odložijo jajčeca, dostikrat ne poginejo, ampak prežive poletje in prihodnjo zimo skupno z zarodom in odlože še v drugič jajčeca. Skoda. Škodo, ki jo napravi ja-bolčni cvetožer je posebno občutljiva takrat, ko drevje malo cvete. V tem primeru nam škodljivec uniči skoraj ves pridelek. Na srečo ima danes sadjar na razpolago izborno in zanesljivo sredstvo, ki Je t® Precej v rabi in to je TIOGAMMA. To škropilno sredstvo rabimo v 1 odstotni raztopini v vodi. (1 kg na 1 hi vode). Jablane škropimo trenutek pred odlaganjem jajčec. Učinek Tlogam-ma Je res popoln, posebno še, če sadjar zatira škodljivca ob pravem času. Sl. 3 Pravi trenutek za škropljenje P ra ih čas zatiranja. Pravi čas zatiranja je odvisen malo od izkušenj, kj jih imamo mnogo pa tudi od opazovanja. Škropimo, kadar se začne odpirati cvetno popje, a je še na pol zavito v cvetne lističe (slika 3). Normalno škropimo zadnje dni marca in tja dq polovice aprila, to je v času, ko se cvetožer pripravlja na odlaganje jajčec. Kako deluje liogamma proti žuželkam, posebno še proti cvetožeru, je vsem dobro znano, poškropljeni deli se pokrijejo s tanko mrežico tega insekticida in cvetožeri, ki pridejo z njim v dotiko, najprej otrpnejo (ostanejo paralizirani) in nato poginejo. Na vsak način pa ne morejo več odlagati jajčec. Doba učinka je tudi trajajoča. Četudi ne škropimo prav ob določenem času, je sadjar lahko prepričan, da se bo iz svojega sadovnjaka rešil škodljivca. V letih močnega napada, škropljenje lahko ponovimo takrat, ko je cvetno popje že dobro razvito a še ne odprto, v tem primeru suro lahko gotovi, da borno 100 odstotno dosegli imuniteto. SI. 3. Samica cvetožcra se pripravlja pa odlaganje Jajtec. Dobra vzreja piščancev Nadaljevanje iz prejšnje številke; Običajno pustimo koklji že tretji dan prosto pot, da sama vodi piščance. Ne jezite se, če ata neumna koklja» vodi mlade piščance i| sončnem jutru po rosni travi. Živalski nagon ji praui, da je treba mladino utrditi. Za p išče, Jji ne prem nese pohlevne rosice, je bolje, da pogine, Samo z naravno vzrejo vzgojimo res močne, zdrave in odporne živali, čeprav jih nekaj izgubimo. Poleg mrčesa je piščancem nevarna v prvem tednu tako imenovana bela griža ali kokošji tifus (legar). To je nalezljiva bolezen, ki se pi-enaša od odraslih kokoši na znesena jajca in od nasajenih jajc na piščance. Škodljivec je bakterija, bacillus pollorum, ki ne škoduje okuženim odraslim kokošim, medtem ko pomenja za piščance skoro gotovo smrt, če ne preprečimo njenega razvoja V prebavilih. Razen nalezljive griže dobijo piščanci lahko navadno drisko od pokvarjene hrane. Pazite posebno poleti, ko se na primer sveže mleko že v eni urš spremeni v strup za mladi nežni želodec. Dajajte torej vedno samo tolilco, kolikor je poje, nikdar o-stankov. Grižo in navadno drisko pa lahko preprečimo. Zato imamo izborno sredstvo v. kislem mlekut Zadostuje posneto kislo mleko, ozi* roma skisano posneto mleko. Mleko pa mora biti popolnoma skisano; samo malo nakisano mleko je zelo škodljivo. Kislo mleko vsebuje bafe, terijo kislega mleka, ki mleko kisa. Bakterija mlečne kisline je huda sovražnica škodljivim bakterijam, med drugim tudi bacilusu pollorum. Ko pride bakterija mlečne ki-sline s kislim mlekom v prebavila, uniči ali oslabi takoj bakterijo pul-lorum in druge škodljive bakterije; Smrtno nevarna bolezen sploh ne more izbruhniti. Kislo mleko pa vpliva tudi po soojf sestavi zelò ugodno na zdravje in rast mladih živali. Mesimo z njim mehko krmo za piščance. Če grl imamo dovolj, dajmo jim ga tudi piti Torej ne pozabi: kislo mleko je izborna hrana za mlade piščance, preprečuje bolezni, ohranja zdravic in pospešuje krepak razvoj. Dajajte ga Se od tretjega dneva dalje. Ko koklja piščance zapusti, je tudi čas, da zapustijo piščanci svoj dosedanji hlevček. Pa še vedno ni priporočljivo, da bi jih Združili g odraslimi živalmi v kumiku. Mnogo bolje je, da si napravimo za do-raščajočo perutnino majhen, pre-nosljiv hlevček. Da ga laže snažimo, ga napravimo tako, da lahko odvzamemo streho in dno. Streha is pokrita s strešno lepenko, stene so enostavne, lesene, ker nam hlevček služi samo poleti. Tak hlevček ima še to prednost, da lahko zjutraj s piščeti pred prenesemo v prosto naravo, tja, kjer je najboljša paša. KRMSKA PESA V kolikor večji meri se dandanes bqvijo kmetovalci z živinorejo, toliko važnejše je postalo pridelovanje krmilnih rastlin, posebno takšnih, ki nam razen obilnega pridelka dajejo še dobro krmo za mlečno in drugo živino. K takšnim krmilnim fastlinam moramo prištevati tudi krmsko peso. Ta rastlina nam daje v ugodnih legah in če smo izbrali ugodno vrsto 30Q do 400 stotov pridelka na ha. Krmilna pesq je lahko prebavljiva in kot krmilo dobro učinkuje. Kakor je znano, je v pesj mnogo 'sladkorja. Vsakomur, ki je krmil krave molznice a krmilno peso, je gotovo znano, kako dobro1’ vpliva pesa na mlečnost krav, posebno v zimskem času, ko primanjkuje svežih zelenih krmil. Največje važnosti pri pesi je to, da si izberemo pravo vrsto, kajti pri malo kateri rastlini so letine tako odvisne od vrst, kakor pri pesi. Oglejmo sl nekatere najvažnejše in najbolj priporočljive vrste pese za nns. Predvsem moramo omeniti rdečo mamutovo peso, ki je podolgasta In raste na pol ven iz zemlje. Je m'av rodovitna, potrebuje pa globoke in skrbno obdelane zemlje. Druga vežna vrsta je obernedorf- ska pesa, ki taa obliko polkrogle, raste skoro popolnoma nad zemljo in le drobni konec njene korenina tiči v zemlji. Zaradi tega se ta pesa laže debeli, četudi ni zemlja tako skrbno zrahljana, samo da jo dobro pognojimo. Tudi plevel ji ne škoduje tako lahko. Jeseni, ko jo zrela, jo je mnogo laže ruvati iz zemlje kakor druge vrste, ki rastejo globlje v zemlji. Tretja zelo važna vrsta je ckens-dorffska pesa, ki je dolga in valjasta. Tudi ta raste skoro popolnoma nad zemljo in je zelo priljubljena; daje zelo obilen pridelek, ima pa to slabo lastnost, da nima v sebi mnogo sladkorja in da začne kmalu gniti. Okroglaste vrste, ki imajo obilo sladkorja, sp se pokazale kot najtr-pežnejse. Semkaj prištevamo obcrnsdorfsko peso. Zategadelj priporočamo, da poleg valjaste ekens dorfske sejemo tudi trpežno oberns-dorfsko peso, če hočemo živino krmiti s peso do spomladi. Ker je zelo važno, da si izberemo prave vrste, je treba seme naročiti ob pravem času in pri zanesljivih semenarnah, ki nam nudijo res pristno in izbrano seme. Da dosežemo visok pridelek, moramo zemljo dobro pognojiti, in sicer s hlevskim gnojem. Nobena druga poljska rastlina ni tako hvaležna za hlevski gnoj kakor ravno pesa. Umljivo je, da ne bo pesa rasila na pusti zemlji. Cim boljša bo zemlja, čim bolj bo gnojna, tem večji bo pridelek. Petnajst kg apnenega nitrata na 1000 m3 posejane površine kakor tudi polivanje z razredčeno gnojnico zelo poveča pridelek. Se je P« nas kakšcn kmetovalce, kj prideluje peso več let zaporedoma na isti njivi. To nikakor ni pravilno. Zemlja se s takim ravnanjem preveč enostransko izkorišča in daje zaradi tega slab pridelek. Pa tudi razni škodljivci, posebno pesni odjed, se v tem primeru pojavijo. Pri nas je zelo v navadi, da presajajo na stalno mesto šele sadike, ki jih vzgajajo na posebnem prostoru ali v gredicah. Boljši pridelek nam daje nepresajena pesa. Priporočamo sejati peso v vrste, ki so 4Q do 50 cm narazen. V vestali samih pa nqj bodo rastline oddaljene 25 do 30 cm druga od druge; Kot vse druge okopavine zahteva tudi pesa dobrega obdelovanja. Najmanj trikrat jo moramo skrbno okopati in očistiti plevela, kajti plevel «vira rast in jo ne**-* ko zaduši. 12 L i ud* ki TEDNIK PREŽIHOV VORAJVC VIL Vojni roman slovenskega naroda ' Naposled tudi ni bil pijanec; bil je le krojaški mojster v St. Johanu v Pongavi na Salzburškem. Bil je član požarne hrambe, zaradi svoje gibčnosti kakor rojen za plezalsko službo. Vaje so se vršile enkrat na mesec in po vajah so pili tako zvano «gratispivo». Bazen tega so pile redno enkrat na mesec seje načelstva, pri katerih je Angruber kot kontrolor moral biti navzoč, enkrat na mesec je bilo posvetovanje reševalnega oddelka, pri katerem je bil za tajnika in je njegova prisotnost bila tako rekoč sama po sebi razumljiva, enkrat na mesec je bilo vplačevanje članarine in sicer vsakikrat v drugi gostilni. S tem je bila — razen zelo redkih požarov — njegova delavnost pri požarni brambi izčrpana. Poleg tega je pil še funkcionar obrtniškega društva, bolniškega podpornega društva in tudi pevskega društva, kar je vse skupaj imelo za posledico, da je moral presneto paziti, da ni prišel v navzkrižje s sejami ali pa da se ni zmotil pri razporedu v poštev prihajajočih gostiln, v katerih so pile vse te seje. Kljub tej pestri delavnosti se je Angruberjevo življenje razvijalo brez prevelikih komplikacij in vse bi se pilo pametno končalo, če ne bi prišlo do sarajevskega atentata. Angruber je bil rezervist. Q tem je pričala velika slika s črnim okvirom, ki je visela na steni njegove delavnice. Sredi ogromnega venca slikanih vojaških trofej, topovskih žrel, lafet, praporov, nožev, sabelj in raznih orlovskih krempljev, ki je predstavljal zgodovino avstroogrske armade, je bila podoba infanterista, ki je Pil oblečen v zlikano paradno suknjo, v rokah pa je držal ogromen prapor z avstrijskim grbom. Pod sliko je bil zumetničen napis: __ . , . «V spomin na mojo aktivno službo pri c. in kr. in-fanterijskem polku štev. 49 — za cesarja in domovino. ueuuK iauu». ... To so bile tako imenovane «poslovilne slike», ki jih je neka dunajska židovska tvrdka proizvajala na vagone, in sicer prikrojene za razne formacije avstrijske armade, pri čemer je venec trofej ostal vedno isti, le slike v sredini so bile različne. Vse te slike so bile napravljene brez glav. In ravno ta iznajdljivost je povzročala njih splošno, vsestransko porabljivost. Odsluženemu vojaku je bilo treba omisliti si primerno lastno fotografijo, tej odrezati glavo in jo prilepiti na nalašč za to prirezan vrat splošne paradne slike. Pod sliko si napisal še enoto, pri katerj s; služil in spominska slika je bila gotova. S temi stvarmi so se v garnizijskih mestih pečali posebni umetniki. Tako sestavljene slike so pogostokrat predstavljale naravnost grozovite spake, zaradi katerih bi morali lastnike brezpogojno klicati pred vojaško sodišče zaradi skrunitve cesarjeve podobe, ki je bila na vsaki sliki v gornji sredini venca. Vendar se to iz neznanih vzrokov nikoli ni zgodilo. Podobno je bilo tudi z Angruberjevo sliko. Medtem, ko je vojakovo telo predstavljalo silnega, rejenega hrasta je med njegovimi orjaškimi rameni čepela drobna glavica, kar je delalo vtis, kakor da sedi vrabec na strehi. Razen tega je bila glava tudi zelo nerodno prilepljena. Naloga umetnikov, ki so Se bavili s prilepljanjem glav, je bila, napraviti podobo tako, da je gledala glav» v cesarjevo podobo. Med slikanjem je moral Angruber zavijati oči, kar je imelo za posledico, da ie namèsto navdušenega in vdanega pogleda nastalo grdo škiljenje navzgor. Kljub temu da je škilavost sliko neznansko kazila, je vendar že štirinajst let krasila Angruberjevo Popoldan tistega dne, ko je V Sarajevu atentator Princip skakal v reko Miljačko, je požarna hramba v St. Johanu imela požarne vaje in za njim «gratispivo». Po prvu je bila še seja obrtnega društva in Angruber se je vrnil domov šele drugo jutro. Z ženo nista že prej ves tedem govorila. To ji je bilo vendarle preveč in sklenila je grozen maščevalni načrt. Iz nekq novoletne razglednice, kjer je držal okusen prašiček štiriperesno deteljico v rilcu, je izrezala prašičkovo glavo in jo nalepila na glavo moževe podobe na steni. In prečudno — kar se umetniku pred leti nikakor ni posrečilo, to je dosegla žena na prvi mah — novi vojakov obraz je bil z rilcem vred sijajno uprt v cesarja... Se isti dan se je raznesel glas o atentatu, obenem so pa tudi že začele krožiti vesti o mobilizaciji, o vojni. Nesreča je hotela, da je Angruber ja še istega večera obiskal njegov, konkurent, krojaški mojster Funder, s katerim se nista marala, a sta kljub temu sodelovala v vseh krajevnih organizacijah. Funder ni bil vojak. Nenadoma mu je zasijalo svetlo upanje, da se bo znebil neljubega tekmeca, in da uteši svojo škodoželjnost, se je napotil naravnost k njemu. «Ali si že slišal, da bo mobilizacija?» ga je nagovoril S prisiljenim sočutnim glasom. Angruber ni še prespal pijanost, zato se je namrdnil, pokazal s palcem nazaj čez ramo proti podobi, ki je visela nad njima na steni, ter kratko rekel: «Ce me cesar potrebuje — tam gori sem....» Funder je bil Angruberju za to dragoceno reklamo zmeraj neznansko zavidljiv, zato je le nerad sledil konkurentovi kretnji. Ko pa je naposled le dvignil oči, jih ni mogel več odtrgati. Gledal je in gledal, dokler se ni dvignil in odšel... Posledica je bila, da je Angruber še tisto noč zamenjal svoje stanovanje s prostori okrajne ječe v St. Johanu... Pozneje se je stvar pojasnila. Največ je k temu pripomogla Angruberjeva žena sama, ki je iz obupa skočila V reko Salico In utonila. Angraberja pa so dodelili krojaški delavnici pri 49-tem pešoplku, odkoder so ga pozne je transferirali k bataljonu št. 100. Razumljivo je, da je vse to moralo kvarno vplivati ha Angruberjevo duševno stanje. K bataljonu je prišel neverjetno zdelan in zamišljen. Cez dan je bil najrajši sam, prijateljev ni iskal in ni maral, ponoči pa je češče kolovratil okrog. Čudno je bilo to, da podnevi skoraj nisi mogel besedice izvleči iz njega ponoči pa je neprenehoma klobasaril in klobasaril. Včasih je govoril take reči, da si jih vojaki niso upali ponavljati in zaradi katerih bi ga bili lahko ustrelili. Na pritisk četovodje se te priglasil k pregledu, toda zdravnik ni vedel, kij bi z njim. Naposled mu je dal neke uspavalne praške. Po teh praških je šlo z njim še hitreje navzdol. Zvečer se je ves tih ulegel na svoj pograd, toda zjutraj je vstajal bog vedi kje V kakem kotu barake, ves trd, prezebel. Nekoč so ga našli na križnem oporniku pod stropom barake, neke noči se je celo izgubil iz barake in so ga zjutraj našli v baraki štev. 4., kjer je bila shramba. Potem so začeli paziti nanj, toda kot bi bilo začarano, ni vse skupaj nič pomagalo. Stlačili so ga v bolniški oddelek, toda že drugo noč je izginil in dohiteli so ga šele daleč zunaj na travniku, kamor je pobegnil čez visok plot bodeče žice, ne da bi se bil pri tem Iq malo opraskal. Slednjič je nad njimi obupal celo lajtnant Her-gott in sklenili so, da ga bodo drugi, dan oddali v garnizijsko bolnišnico. Toda ravno to zadnjo noč jim je za vedno ušel. Cetovodja Zgank, ki je ta dan opravljal bataljonsko stražo pri baraki, kjer so bile pisarne, jq °b eni po polnoči pravkar zamenjal stražo pri vhodu. Infarterist Der-vodel je ostal sam pred barako. Jasna noč je bila čudovito mehka in mirna, zato se ni zatekel v stražnico, prislonjeno k visokemu plotu, temveč se je počasi prestopal po široki deski in odprtih ust vdihaval prijetni zrak. Tako je minilo kake pol ure, ko je nenadoma zagledal na strehi barake, skoraj tik nad seboj, bingljajočo postavo v spodnjih hlačah. Spoznal je mesečnika Angraberja, ki jq stal prav na koncu grebena. V strahu, da bi vojak ne izgubil ravnotežja in se prekucnil na tla, je zaklical: «Angruber!» Toda komaj mu je beseda ušla, je že vedel, da je napravil napako. Mesečnik se je zaradi rezkega glasu zdrznil, se prebudil, a v istem hipu je že izgubil ravnotežje ter se prekucnil s strehe. Priletel je z glavo na betonirana tla in mrtev obležal. Komisija je ugotovila, da mu ni počila le glava, temveč ga je obenem zadela tudi kap. Angruberjevo smrt je morala prva stotnija drago plačati. Udeležiti se je morala pogreba, a prvi vod je bil določen za paradni vod in je moral oddati na grobu častno salvo. Ves dan so se morali vaditi paradne hoje in paradnih prijemov ter streljanja. Lajtnant Hergott je dal najmanj stokrat zaporedoma ponoviti: «Poklekni, nastavi, ogenj!» Do kraja izčrpani so se vojaki zvečer vračali v barako. Barfuss je glasno zaklel: «Zakaj še qn ni skočil v Salico ali pa namesto svoje babe....» Vlil. Bataljonu so pošiljali vedno novo moštvo; prvi dve stotniji sta bili že polnoštevilni, vendar so skoraj vsak dan prihajali še novinci, tretja in četrta stotnija sta bili tudi že skoraj polno zasedeni in govorilo se je celo, da bodo formirali še dve novi, ki naj bi bili nekakšna rezerva, kadar bo bataljon odrinil na fronto. Med novinci je zadnje čase bilo mnogo Slovencev. Bili so povečini aktivni vojaki ali pa rezervisti, ki so bili že V Galiciji in so se tèdaj vračali iz bolnišnic in zbirališč. Med njimi je bilo tudi precej šaržev; pri tretji stotniji je že prej bil četovodja Zgank, na novo sta prišla korporala Rode in Smuk. Drugemu vodu prve stotnije je bil kot komandant dodeljen praporščak Domin, govoril! so še, da je Slovenec tudi komandant četrte stotnije, nadporočnik Kobe, čeprav ga še nihče ni slišal govoriti slovenski. Kljub temu da slovenski soldat ni kazal tistq solidarnosti, kakor soldatje drugih narodnosti avstroogrske armade, je vendar njegova številčnost pri bataljonu ustvarjala neko lastno težino, ki se je kmalu začela čutiti- «Sami Kranjci!» je vpil Segal, toda Z drugačnim glasom, kakor pa pred meseci, ko je govoril o Talerhofovcih. Slovenci so bili tega prirastka veseli. «Zdaj nas ne bodo več, kakor poprej!» se je hvalil Stefanič in se veselil kakor otrok, ki dobi tovariša. S pritokom novincev se je tudi menjalo življenje ba-> taljona. Barake so postajale pretesne in so šumele kakoir Čebelni panji pred roji. Pogradi so bili prenapolnjeni in pravilo, ali bolje rečeno postava, veljavna od začetka da spadajo zanesljive! na zgornje, ostali pa na spodnje pograde, je izgubljala veljavo. Zanesljive! so zaradi splošnega pritiska užaljeni obmolknili, njih nadvlada ni bila sicer še strta, toda začela je vidno plahneti. Pri tem preobratu so celo Talerhofovci prišli do malo večje veljave. Kljub ugodnejšemu vetru pa disciplina ni popustila. Moštvo je moralo izčrpneje, vztrajneje vežbati, kakor moštvo drugih enot v garniziji. Tudi sekatura se ni zmanjšala in lajtnant Hergott ter feldvebel Rom in podobni kujoni so nemoteno paševali dalje- Zdelo se je da so disciplino še bolj privili. ^ Nekega večera, ko je moštvo že počivalo in so bile luči že pogašene, je pridrvel v barako feldvebel Rom. «Kufervizit!» je zavpil s pijanim, srditim glasom, kakor je znal le on, da je mahoma vse planilo pokonci Malo prej je še pil v beznici v Betlehemski ulici, blizu lazaristovske kasarne, kjqr so se po navadi shajali podčastniki iz okoliških enot; pa ga je nenadoma nekaj pičilo in ves peneč se 'je oddirjal domov in ukazal pregled. Poleg njega se je znašel tudi korporal Zugast. «Kaj pa je to?» so se. glasno izpraševali vojaki, ki še niso pozabili, da je lajtnant Hergott šele pred nekaj dnevi opravil tak pregled. Ker ni bilo četovodje Erdkoniga doma, je komandiral frajtar Kopajnik: «Vsi na mesto, nihče se ne sme premakniti!» Vojaki bi se torej ne smeli niti obleči, temveč čakati na pregled v samih srajcah. Sicer je večina moštva legala spat oblečena, toda nekaj jih je vendar bilo, ki so "Rom in Zugast sta začela pri Talerhofovcih. Tudi najdrobnejše in najneznatnejše stvari sta razstreslapo slami, našla pa nista ničesar. Le v Maroševem nahrbtniku sta našla tri mačje kože. Pri stotniji ni bila nobena tajnost, da lovi Maroš po okolici mačke in jih peče v kotu za latrino. Kože ie feldvebel zaplenil kot erardte» imovino. Pri Barfussu, Holcmanu, Janodi, Kalivodi Rom ni našel ničesar. Prišel je do Amuna. Ko je vsebino njegovega nahrbtnika stresel na pograd, so se njegove oči takoj zapičile x majhno pločevinasto škatlico. Iz nje je privlekel na dan majhen rožni venec. Pri pogledu nanj se jé Romu obraz zlobno razširil. S porogljivim nasmehom si je začel svetinjo navijati okrog rok. «Ho, hoj vi ste pa pobožen vojak — kaj, Amun?» se je z zaničljivim glasom obrnil k vojaku. Amuna je grabila jeza in tudi nerazumljiva, neprijetna zadrega, da ga je Rom razkril pred tovariši, se ga je polaščala. To svetinjo mu je pred odhodom na vojno dala mati, rekoč: «Na, Mohor, nosi ga zmeraj s seboj, ker te bo varoval vsega hudega. Bosa sem šla na Višarje po to svetinjo». Amun ni mislil na višarsko mater božjo, temveč je mislil na svojo mater, na to, kako so njene dobre, tople, raskave roke ovijale svetinjo, kako so jo pri tem mogoče močile materine solzq in jo iz ljubezni do njega poljubljale njene ustnice. Zato jo je zvesto nosil s seboj, misleč, da bi mu ob morebitni nenadni smrti bila materin blag», slov. In zdaj se je ta osovraženi prašeč spakoval z njo. Rom je šq zmeraj hinavski ovijal rožni venec okrog svojih prstov in se samozadovoljno režal. Medtem je na drugi strani korporal Zugast iztaknil v Heldovem nahrbtniku serijo pornografskih slik. Held je bil znan svinjar in je takih slikarij nosil s seboj več garnitur, vse lepo prilepljene na svilen papir, da bi se ne pokvarile. Nekaj hipov sta Rom iz Zugast stala drug ob drugem, da sta se skoraj dotikala s hrbti, ter z užitkom ogledovala najdeni predmet. Tedaj se je Zugastu ena serija izvila iz rok in odfrfotala okrog narednikove noge. «Ho. ho, kaj pa je to?» se je s prijetno iznenadénìm glasom zakvohotal narednik in popadel frfotajoči konec dolge serije, ne ozirajoč se pri tem na to, da je imel okrog roke še navit Amunov rožni venec. Prihodnji hip sta preiskovalca že staknila glavi i» z zanimanjem motrila slike. «He, he, he — ho, ho, ho....!» se je režal Rom z opolzkim glasom in uživajoče mežikal z okroglimi očmi. Pijanega feldvebla se je pri pogledu na oba predmeta polastila zagonetna strast razuzdanega babjqka, pomešana z bogoskrunsko razposajenostjo. Oba sta bila tako zaverovana, da so se nekateri vojaki začeli glasno muzati. Sele tedaj sta se streznila in izpustila na tla svetinjo in pornografske serije slik. Cim sta se preiskovalca spravila dalje, sta Amun kakor Held planila, da pobereta, kar je bilo njunega. Rom je že razmetaval Rainerjev kovčeg, kajti Rajne# je bil eden izmed tistih redkih vojakov, ki so imel; razen nahrbtnika tuđi kovčeg. Rom je imel lahko delo: na vsaki strani je porinil na dno kovčega roko, potem vse skupaj dvignil in vsa vsebina je ležala pred njim na deskah. Rom je segel po sveženj papirjev, ki so mu bili najbližji, in se začudil: «Kaj, Arbeiterwille?» Se od prejšnjega uživanja svetlikajoče se oči so se mahoma zresnile in z malo da ne prepadenim glasom se je feldvebel obrnil k lastniku kovčega: «Infanterist Rainer, ali ne veste, da je ta list moštvu prepovedan?» «Ne vem, gospod feldvebel!» je še dovolj mirno odgovoril Rainer. Feldveblova prepadenost Pa se je takoj spremenila V silovito divjost, čim je zaslišal Rainerjev umerjend glas. Začel je vpiti kakor obseden: «Ali ste iz Talerhofa? Kaj vam pa pride na misel? Tak svinjski Ust! Počakajte, naučim vas, jaz vas bom ie naučil!» Vsa kri mu je planila v glavo. Ko je spet yloyil nekaj sape, je zavpil: «AU ste socialdemokrat?» «Da», je odgovoril Rainer. «Da — bil sem organiziran!» Se ta dovolj pohlevni odgovor je feldveblu bil prev več. Ozmerjal je Rainerja, da še dlaka ni ostala cela na njem, potem ga je zapisal k raportu. Ko je razmetal še škatle Cegalove zaloge, sta se z Zugastom spravila ia barakq. Bil je že skrajni čas, kajti moštvo je bilo razdraženo in noben čudež bi ne bil, če bi se pregled končal s kakšno eksemplarično kaznijo. Kljub vsemu je moštvo brilo norce z Amunom in Heldom. Toda pri Amunu so slabo naleteli. «Ha; ha!» se je smejal Zapf, «Kaj pa vlačiš to 9 seboj?» Toda Amun ga je tako srdito nahrulil, da je ta * odrevenelim glasom takoj popravil: «Kaj pa kričiš? Ali sem jaz kriv, če Rom nori?» Potem so govorili o zaplenjenem listu, dokler niso naposled zaspali še zadnji ponočnjaki. Vsa stvar z «Arbeiterwille» se je prihodnji dan n* raportu nenavadno dobro končala za Rainerja: dobil je le opomin. Zaradi tega dogodka je Rainer postal zelo popularen in osumljenci so se začeli zanj splošno zanimati. Mož jim je ugajal, ker je kot Nemec še precej drzno odgovarjal kompanijskemu vragu, feldveblu «°mu. Mnogi so celo prvič v življenju čuli o socialdemokrat^ o katerih se je začelo zda) na dolgo in široko razpravljati Slo je teko daleč, da je celo Kalivoda poudarjal: «Tudi jaz sem bil organiziran pri socialdemokratih!» Razen Rainerja in Kalivode se Je tudi Slovenec Palir prišteval k socialistom. Veliko besedo sta imela seveda Segal in Held, ki sta oba po svoje udrihala po njih. Rai-nerjeva osebnost je posebno privlačevala Gruma, Stefa-niča in Amuna. Zvečer sq včasih zlezli k njemu na pograd In načenjali razne pogovore. Nekajkrat je prišel« tudi Poznik. Kmalu so spoznali, da je Rainer zelo načitan, da mnogo ve in da na nobeno vprašanje ne ostan« dolžan odgovora. V marsičem so jim njegovi odgovori bili pogodu, v marsičem spet ne. Prijatelj vojne ni bil, t° ije bilo res, bil je proti samodrštvu državnega vodstva, za ljudsko soodločanje in podobne stvari. Nadaljevanje »l«** X^ulturo. ® umetnost aEszsuuzn^ 13 Slovenska beseda ne sme v gledališče “Verdi„ Glavni odbor SHPZ je 10. marca tl. vložil pri Upravni komisiji občinskega gledališča «G. Verdi» vlogo, v kateri je javil tej komisiji, da želi skleniti pogodbo z Upravno komisijo, kot pooblaščenec državne Opere v Ljubljani in Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, za uprizoritev nekaj oper in dram v sezoni 1950-1951». Utemeljil Je to svojo željo s stvarno in dejansko ugotovitvijo, «da bi te predstave pospeševale medsebojno spoznavanje tukajšnjega domačega prebivalstva Italijanske in slovenske narodnosti na kulturnem področju in s tem njuno mirno sožitje- Slovensko prebivalstvo v Trstu ima prav tako pravico kakor italijansko do predstav v svojem jeziku v gledališču tržaške občine, ker ga s plačevanjem davkov tudi vzdržuje, po naravnem pravu, po načelih o človeških pravicah in po načelih o narodnih pravicah, ki jih brani mirovna pogodba z Italijo». Predstavništvu SHPZ je predsednik Avtonomne občinske ustanove, ■Tržaško gledališče» prot. Sciolis v prijaznem razgovoru obljubil, da se bo zavzel za pravilno in pravično tolmačenje slovenskih zahtev v navedeni zadevi. Toda po njegovem mnenju in po mnenju drugih upravnikov gledališke ustanove ter bržkone tudi po mnenju še marsikoga, ki Je bilo uradno sporočeno z dopisom dne 11. aprila 1950 Glavnemu odboru SHPZ, je to pravilno in pravično tolmačenje slovenskih zahtev sledeče: «Komisija je bila mnenja, da ne bo diskutirala o tem, kar trdi pismo glede pravic slovenskega prebivalstva in načel, po katerih naj bi se komisija ravnala, ker vse to ne spada v njeno pristojnost, ter Je sklenila, da se bo držala glede Predstav v gledališču «Verdi» direktiv, po katerih se je doslej rav-nai». zaradi tega pri sestavljanju sporedov ne more upoštevati pre- dlogov, ki jih je navedel gornji odbor». Prav za prav ne bi bilo potrebno ničesar več pripomniti, ker je nasprotje med našimi stvarnimi, miroljubnimi, spravljivimi, pravičnimi, človečanskimi, dobronamernimi in za naše tržaške prilike in potrebe nujnimi ugotovitvami in med ustmenim odgovorom predsednika ter pismenim sporočilom komisije že samo na sebi dovolj zgovorno in že samo po sebi dovolj razloži vse dejstvo. Izrek «po njihovih dejanjih jih boste spoznali», je že stara resnična ljudska modrost in po njihovih jih mi, žal, spoznavamo dan za dnevom in spoznali smo jih zopet po tem njihovem dejanju. Lisica menja dlako, toda ne menja čudi. ko tako imenovanega svobodoraisel-1 nega, svobodoljubnega, sploh splošno svobodnjakarskega liberalizma, taki so bili ko so se pijani nacionalizma in nekakšne zmage preoblekli v črne srajce in taki so danes isti sloji, ki si sami pravijo, da so nosilci 20001etne kulture in ki so se odeli v bel plašč s križem «ljudskega» krščanstva. Njihov žoljčljivi gnev in sovraštvo do vsega, kar je slovansko, sta še narastla, ko so morali sprevideti, da niti fašizem ni uspel s svojimi zavojevalnimi nameni. Danes včasih le z maziljenim glasom in s stisnjenimi zobmi ter s hinavsko zavitimi očmi pravijo, da priznavajo slovenskemu narodu tiste pravice, ki jim gredo, ker bi se hoteli prikazati kot pravičniki. (Volkovi v jagnjetovi koži). Toda po 'njihovih dejanjih jih boste spoznali. Vdati se bodo pa le morali v dejstvo, da tu živi že od nekdaj slovenski rod, ki ima med drugim tudi pravico — in to še ni vse — do gledaliških predstav v gledališču «Verdi» in do kulturnih in drugih Taki so bili, ko so bili odeti z dia-1 manifestacij še marsikje. UMRL JE dr, France Kidrič V torek dne 11. t. m. je v Ljubljani umrl dr. France Kidrič, literarni zgodovinar, univerzitetni profesor, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, globok raziskovalec slovenske kulturne preteklosti. Dne 23. marca t. 1. je slovenska javnost proslavila 70 letnico njegovega življenja in njegovo znanstveno delo. Ob priliki preureditve tehnične fakultete v samostojno Tehnično visoko šolo Je tedaj minister za znanost in umetnost dr. Ivan Potrč v imenu slovenske kulturne javnosti in slovenskega naroda izrazil Jubilantu pi4tnanje za njegovo važno in v znanstvenem raziskovanju na področju literarne zgodovine novo razdobje začenjajoče delo. V naši prejšnji številki se je tudi naš list s skromnim sestavkom spomnil njegovega pomembnega jubileja. »MM SLIKAR EVROPSKEGA POMENA •••••••••••*■•••••••» S • • • • Kulturna kronika Odsek «Poročevalna služba o predstavah, obvestilih in intelektualni la-»tnini» Ministrskega predsedstva v Ri-•mi Je izdal najnovejšo mesečno bibliografijo z namenom, da ustreže novinarjem in vsem onim, ki se zanimajo za politiko. Ta bibliografija ocenjuje na kratko predvsem knjige o politiki, razen tega vsebuje podrobno bibliografijo spisov o partizanski borbi v Italiji, pregled mesečnih publikacij in splošno bibliografijo vseh Publikacij Italije. VI. Mednarodni glasbeni natečaj bo letos na konservatoriju v Ženevi v dnevih od 5. septembra do 8. oktobra. V ocenjevalni komisiji Je 42 umetnikov iz raznih dežel. Tajništvo je sprejelo že nad 800 prijav Iz raznih držav. »•* V novih prostorih Umetniške ga-'erije na Terazijah v Beogracfu, kjer tkklo stalne prodajne razstave del srbskih upodabljajočih umetnikov, je bila odprta razstava karikatur najboljših srbskih karikaturistov. Razstavljena so dela Križaniča, Lučeva, Čiriča, Džumhura, Hodžiča, Saviča, Jovanoviča in Pešiča. Se ta mesec bo v Beogradu festival Ljudske mladine beograjske univerze, na katerenv bo nastopilo devet vl-»okošolskih kulturno-umetnlškib skupin in sicer zbori, folklorne, dramske družine, orkestri, solisti in recitatorji. Obenem bo tudi razstava rezbarstva, slikarstva, grafike in arhitekture. Klub mladih pisateljev beograjske Univerze bo Izdal Zbornik del pi-»ateljev-visokošolcev. Priprave so se sačele decembra meseca. *** Znana jugoslovanska operna pevka Dragica Martinis je doživela v new-Jorški «Clty-operi» v naslovni vlogi Puccinijeve opere «Turandot» velik bspeh. Vstopnice so bile razprodane *e več dni pred predstavo, tako da celo večina diplomatskih zastopnikov v New Yorku ni megla dobiti vstop-n*c. Znani ameriški glasbeni kritik Kobert Coleman Jo primerja s slavno Pevko manhatanske opere Rose Raise, ** j® bila pred 20 leti ena najboljših •epranistk na svetu. Po četrt stoletju se je pred tržaško javnostjo spet pojavil goriški slikar L. Spazzapan. Težko bi v njem spoznali takratnega konstruktivističnega slikarja, ki je prešel razne razvojne faze od profesorja risanja na idrijski realki do današnjega pariškoturinškega umetnika evropskega slovesa. Vendar je ta razvoj premočrten, logičen in prepričljiv, iskren in odgovarjajoč racionalistično paradoksnemu temperamentu. Ni lahka stvar, približati se tej svojski umetniški individualnosti s tako kalejdoskopskimi duhovnimi potezami, ki nazorno kažejo raztrgano zapadnoevropsko duhovnost modernega človeka. Crn brezupen pesimizem zeva iz teh mračnih risb s tušem. Glejte samo ta mrtva ali v smrtnem boju razprostrta-kriia galebov ali v smrtnih krčih zvijajočega se konja pa neštevilne variante Križanega. Se v bujnih šopkih cvetja je neredko viden nalomljen cvet. Kaj pomeni ona divje razbičana Lom-brosovska figura, svetnika ali zločinca, blazneža ali genija na bolestnih duhovnih križpotjih ali skratka: ko- mu velja jedka kritika, onemogli protest? Divji živalski naravi, usodi* človeškemu uničevalnemu instinktu, brezmejno bedasti, k zločinskim nagonom nagnjeni mentaliteti, ki je križala reformatorja - človekoljuba, kot ga še vedno križa vsa licemerska drhal in zlorablja njegovo ime, da prikriva svoje umazane in zločinske namene. Premnogokrat je Spazzapanova risba pri podajanju cvetja, listov naturalistično točna. Vendar nam sem in tja iz cvetja zijajo oči ali od nekod zlobno režeč se obraz, ki priča o ekspresivnih, surrealističnih zamislih našega slikarja. Ali se tu zapadno - idealistična miselnost z nebrzdano individualistično fantazijo spaja s svetom budističnega panteizma? Ze pocesanne-ska umetnost je s «povratkom» v primitivizem iskala vzorov in motivov med starimi in primitivnimi umetnostmi in zdaj se vprašujemo, je mar Spazzapan črpal pri Orientalcih poleg svetovnega nazora tudi motive in umetnostno izraznost? Rastlinski, živalski formalni motivi, izrazi in videzi vsepovsod utelešenega božanstva so stili- LOJZE SPAZZAPAN Mačka zirani dali elemente za veličastno ar-1 turnega okolja. Spazzapan je postal hitekturo, kiparstvo in pri slikarstvu pravi kult risbe s tušem. Tuš. to črnobelo Ukazno sredstvo, zahteva velikih risarskiTf spretnosti, zato že predhodnih tradicij nekega kul- khiioe UU | ze (vo|0 knjižn.co | DREISER: «Ameriška tragedija» I. in II. del, polplatno L. 930; «Dnevni ki» polplatno L. 240; ANDREE: «Osnove radiotehnike», brošura L. 220; BEVK: «Otroška leta» polplatno L. 150; ŠKERLJ: «O človeških rasah in rasizmu» brošura L. 140; GLEZER-MAN: «Marksistični filozofski materializem», brošura L. 40; ZIHERL: «Fr. Prešern pesnik in mislec (Mala knjižnica št. 27) brošura L. 70. popoln mojster tega elementa do vsestranske dovršenosti v čudoviti točnosti risbe, kjer z malo bistvenimi krožnimi ali rahlo ločnimi potezami pričara vtis zaželene predmetnosti. In ravno v risbi je največja Spazzapan» va sila, v obrisu, obliki, liniji, ki jo polaga naglo, spontano, z gotovim za? mahom, ki mu ga vodi široka zamisel« nuja za izrazom. Ta izrazni imperativ je tako močan, da ga sili, da vedno znova ponavlja skoro iste motive, n. pr. razpela, galebe v borbi, z novimi izraznimi variantami za celo lestvico občutij in zamisli od umirjenih do bolj jedkih, od ironičnih do grotesknih« Predmet razčleni s secirno analizo v sistem črt. ki šele z večje razdalj« zavzamejo sintezo nove predmetnosti« A kjer mu poteza, črta ne zadostuje, vzame čopič in s širokimi črnimi plastmi ali v odtenkih daje novih mračnej-ših izrazov. Ce še to ne zadostuje, uporablja tudi akvarelne barve. V resnici jih uporablja zelo redko, a še takrat imajo prav za prav ne toliko estetsko barvno funkcijo kolikor ekspresivno ? simbolno. N. pr. pri konju v agoniji, kjer naj rdeči madež odtekajoče krvi - življenja - že na prvi pogled dajo vtis grozotnosti. V parku n. pr., kjer rdeče in zelene proge s svojim kontrastom le povečajo grotesknost prizora s karikirano »riostrenostjo figur na klopci itd. Kljub svoji siloviti burnosti, neurejeni izraznosti pa Sp.izzapanove risb« zelo dekorativno učinkujejo. Koliko bi jih lahko naslikal na steklo, porcelan, preprogo? Je to kvaliteta, ki jo ima ia tehnike tuša ali fz dolgotrajnega dela pri umetnoobrtnih delih (bil je precej časa scenični mojster pri filmskem podjetju Pitaluga itd.) Spazzapan ima tudi nekaj abstrakt? i risb, ki jim vidimo logični razvoj iz posplošenih, geometriziranih oblik, stiliziranih rastlinskih motivov ali tovarniških strojnih transmisijskih sistemov, itd. A še tu še zdaleč nismo ■* popolni brezpredmetnosti. Iz linijskih ritmov in kombinacij, povzetih po realnih vzorih veje isti duh mračnega brezupa kot v neabstraktnih slikah Izraz, vsebina sta premočna, da bi se ula potlačiti v plehko formalno igračkanje. Vtis imam, da je Spazzapan izredno močan risar, preveč povezan s človekovo in vesoljno problematiko, da bi s« mogel umakniti v kako bedno, čisto brezpredmetno, nevsebinsko estetska igračkanje z linijami in barvicami. Četudi zna dobro uporabljati pozitivno pridobitve modernega iskanja bolj bistvenih formalnih, slikarskih vrednot, kakor je znal dobro uporabiti dognanja drugih modernih umetnostno -programnih iskanj konstruktivizma, kubizma, surrealizma, posebno pa ekspresionizma, vidimo, da je ustvaril lastno izvirno izrazno individualnost, ki se ni dala zavleči v kako vplivna sfero katerega koli velikega, niti Picassa niti koga drugega, kar mu opravičeno daje posebno mesto med sodobnimi evropskimi umetniki. Jelinčič. PROSVETA med ljudMuom PRVOMAJSKO TEKMOVANJE MED PROSVETNIMI DRUŠTVI Ce se včasih zgodi, da ni nikjer nobene javne prireditve, ni še s tem rečeno, da prosvetnega dela v tem času sploh ni. Za vsak vidni, zunanji dogodek je potrebnih mnogo vestnih in temeljitih priprav. Danes lahko z zadovoljstvom pri vsaki prireditvi ugotovimo, da so sporedi smiselno sestavljeni, skrbno izbrani in dobro ter z velikim notranjim navdušenjem podani. Za nami so že časi prvih dni po osvoboditvi, ko smo v prvem navdušenju nove, že dolgo nepoznane svobode vse vprek hlastali za učinkom in ko smo mislili, da moramo v nekaj urah nadomestiti vse, kar nam je preteklost odvzela. Naša društva se danes zavedajo, da se morajo resno in tehtno baviti s pripravljanjem svojih kulturnih manifestacij. Zaradi poglobitve vsega društvenega dela, ki gre od povečanja števila članstva, od Izpolnjevanja članskih dolžnosti društev do SHPZ, preko urejevanja članskih dolžnosti članov do društva, urejevanja imenikov, pa do tega, katero društvo bo imelo največ nastopov pevskih in tamburaških zborov in tudi po vred- Kopru nastopila dva zbora in sicer pod vodstvom tov. Dr. Stanka Vuge in tov. Guština. Zbora štejeta povprečno po 30 članov vsak. Oba zbora sta v vsakem oziru zelo dobro pela. Glede na to, da je trg precej prostran, je sicer občuteno in dobro petje zvenelo nekoliko pretiho. Za take priložnosti bi bilo bolje, če bi se zbori združili in skupno zapeli svoje pesmi, ki bi jih množica lepše slišala in s tem tudi globlje dojela. H— V petek 24. marca ob 20. uri J« SNG uprizorilo v dvorani Kulturnega doma v Skednju reprizo Nušičeve «Sumljive osebe». V nedeljo 2. aprila ob 15. uri je gostovalo v Bujah z igro Pavla Goli« «Sneguljčica». V torek 4. aprila je nastopilo Pl) 17. uri v Šmarjah z isto otroško igro, V soboto 15. t. m. in naslednjega dne bo gostovalo SNG v ljubljanskem dramskem gledališču z Ostrovskega gledališko igro «Donosna služba». PO gostovanju v Ljubljani bo nastopilo gledališče tudi še v Mariboru z Isto igro. Tako bo tov. Angela Rakarjev« praznovala 40 letnico svojega umetniškega gledališkega ustvarjanja tudi na tistem odru, kjer je s svojim de- V ponedeljek dne 10. t. m. dopoldne lom začela, kjer je umetniško rasla W sta po zborovanju SILF na trgu v ' kjer se je s svojim- delom uveljavi.^ nosti najboljših, pa še vse tja do ureditve in izpolnitve knjižnic, da ne pozabimo naših dramskih družin, je SHPZ v vseh teh zadevah razpisala prvomajsko tekmovanje. Vse kaže, da bo to tekmovanje rodilo marsikje dober uspeh. Vprav pravilno razumevanje splošno prosvetno-vzgojnega pomena naših kulturnih organizacij nam je jamstvo,da bo do teh uspehov prišlo, in le na tej osnovi je lahko SHPZ raz poslalo med društva okrožnico o tem tekmovanju. V zadnjem času posveča SHPZ precejšnjo pozornost knjižnicam in branju. Zato prireja po naših društvih knjižne razstave starejših in novih knjig. Zaradi poživitve igralskega delovanja in izboljšanja odrskih nastopov naših domačih dramskih družin je SHPZ dala pobudo za ustanovitev «Osrednjega odra», ki je že začel z vajami pod spretnim, strokovnim vodstvom gledališkega režiserja J. Babiča. O posameznostih bomo še sproti sporočali. NASTOP PEVSKIH ZBOROV NA ZBOROVANJU SILF V KOPRU 1/1 nunn 1 j: ao Film • šah • radio PO TRŽAŠKIH KINEMATOGRAFIH MADAME BOVARY Madame Bovary, delo francoskega pisatelja Gustava. Flauberta, sodi med najznamenitejèe romane prejšnjega stoletja in zaradi ostrine psiholoških in realističnih opazovanj tudi med najbolj privlačne sodobne romane. Ko je roman l. 1857. izšel v knji-tii, se je Flaubert moral zagovarjati’ pred sodiščem, češ da je žalil javno moralo in vero, toda na procesu so ga oprostili. Naletel je pač ha odpor, ker. je hotel uničiti tedanjo zlagano družbeno moralo in kakršna ie roman Madame Bovary, ponieni odpovedati se njenemu bistvu. Vendar pa lahko rečemo, da {Um kljub nekaterim hibam močno učinkuje. Režiser Minelli si je s svojimi bogatimi izkušnjami pač pomagal tako, da je bogastvo razgovorov. skušal nadomestiti z zunanjimi pripomočki; pri tem pa je toliko pretiraval, da ni ob , prenatrpanem, okolju mogel zatajiti ameriškega {Umskega sloga. Amerikanizacija filma prihaja do izraza tudi v. razkošnih plesnih scenah, pri bogati stanovanjski opremi, ob idiličnih cestnih vogalih itd, vse 1° sicer gledalca privlačuje, vendar potvarja na splošno realistični stil romana. Vsi igralci so izredno dobri, vendar se je pred vsemi odlikovala Jennifer Jones kot Madame Bovary v. svoji silno zahtevni vlogi, čudovita je bila t) scenah, ko išče izhoda iz svojih finančnih neprilik, ko si skuša zopet pridobiti naklonje nost svojega nekdanjega ljubimca, ali tam, ko se v obupu zopet okle JAMES MASON kot Gustave Flaubert razu umira. Prav primernega soigralca je imela v Van Heflinu, ki ne moževe ljubezni, da. bi se d vi-1 je predstavljal njenega moža. Odi gnila iz zablod in končno v. prizo-\čen je bil tudi James Mason kot ru, ko po drugem življenjskeni po-J Flaubert. Hollywoodske filmske nagrade JENNIFER JONES v vloti Madame Bovary a podrobno analizo čim bolj prilca-%ati resničnost. Madame Bovary je kot dekle št-Vela v provinci, daleč od resničnega življenja in se ob branju romantičnih zgodb predajala sanjam o slavi, romantični ljubezni in bogastvu. Ko se poroči, je ne zadovoljita niti globoka ljubezen moža niti otrok in še nadalje se predaja hrepenenju po sreči. Pri tem pa moralno vedno bolj propada, dokler globoko razočarana ne izpije strupa. Prenesti na platno mojstrovino, «Danes prinašamo podrobnejše poročilo o hollywootjskih filmskih nagradah «Oscar». Sistem volitev, je Se tradicionalen, in sicer so upoštevali vse filme v angleškem jeziku ali z angleškimi napisi, ki so jih predvajali od prvega januarja do 31. decembra 1949 v Los Angelesu. Teh filmov je bilo 481 in pravico do volitev je imelo dva tisoč ljudi, vsi člani Akademije. Nagrado so prejeli: 1. Najboljši film: «Vsi kraljevi ljudje», delo Roberta Rossena; 2. Najboljši režiser: Joseph L. Man-kievicz za film: «Pismo trem ženam». 4. NajboljSa ženska igralka: Olivija De Havilland za film «Dedinja». 3. NajbpljSi moSki igralec: Brode- rick Cravvford za: «Vsi kraljevi ljudje». 5. Najboljši karakterni igralec: Dean Jagger za «Opolnoči». 6. NajboljSa karakterna igralka Mercedes Mc Cambrige za «Vsi kraljevi ljudje». 7. NajboljSi razpored prizorov: Jo seph L. Manklewlez «Pismo trem ženam». 8. NajboljSa scenografija: Cedric Gibbons za «Mala žena». 9. Najboljši dokumentarni barvni film «Van Gogh» Gastona Diesla. 10. NajboljSi dokumentarni film belem in črnem «Daybreak v Udi» (Anglija). Posebno nagrado za najboljši neameriški film je prejel De Sica za «Tatove koles». Za dolgoletno in častno sodelovanje pri filmu sta bila odlikovana tudi Cecile B. De Mille in Fred Astaire. Na sploSno je prevladovalo mnenje, da bo prvo nagrado odnesla Jeanne Crain za film «Pinky», toda v Ameriki so še preživi rasni predsodki, ki jih ta film obsoja. KRONIKA V Ameriki vrtijo z velikim uspehom italijanski film Stromboli, katerega je režiral Rosselini in v katerem igra glavno vlogo Ingrid Bergman. Iz strahu pred konkurenco so mnoge ameriške filmske družbe film blatile, da bi ga onemogočile, obenem pa so ga tako cenzurirali, da ga ni mogoče spoznati. Rosselinija poznamo že po filmih «Paisà», «Nemčija v letu 0», «Ljubezen», itd. «#* Italijanski režiser Zampa bo pričel snemati film «Kamela skozi uho šivanke», v katerem bosta nastopila znana francoska igralca Jean Gabin in Carrette. Jugoslovansko podjetje Zvezda film prikazuje življenje rudarjev v dokumentarnem filmu «70 dni v Brezi». Scenarij je napisal in film režiral Zoran MarkuS, posnel pa ga je Marijan Vajda. *** . Veliko zanimanje za slovenski umetniški film «Na svoji zemlji» je bilo pri jugoslovanskih izseljencih V Buenos Airesu. Film je Izseljencem predvajala posadka jugoslovanske prekooceanske ladje «Radnik». 5. aprila je v Beogradu začel izhajati nov ilustriran časopis «Film», glasilo filmskih: delavcev Jugoslavije. Film je mesečnik, izhaja na Šestih straneh in izčrpno poroča o delu na področju jugoslovanske kinematografije, prinaša kritične ocene tujih filmov, ki jih predvajajo v Jugoslaviji, ter rešuje najrazličnejša vprašanja filmski umetnosti. Ze iz prve številke lahko sklepamo o resnem prizadevanju in velikem napredku mlade jugoslovanske kinematografije. Bosna-filmi je pričelo snemati svoj prvi umetniški Ulm «Major Bauk»; scenarij je napisal književnik Branko Čopič, režiral bo pa Nikola Popovič. Isto podjetje je pričelo snemati tud' dva dokumentarna filma, in sicer «Sila velike reke», ki bo prikazoval hidrocentralo v Jablanici, ter «Plodovi zadružnega dela». 4«« Jadran-fihn pripravlja velik dokumentarni film «Aluminij» o gradnji velikanske tovarne aluminija v Strnt-šču pri Ptuju ter sploh o naporih, da sc v Jugoslaviji razvije proizvodnja aluminija. SICILIJANSKA OBRAMBA Prinašamo lepo kombinacijsko partijo iz enega lanskoletnih mednarodnih turnirjev. SICILIJANSKA OBRAMBA Beli: Rossolimo Crni: Ojanen 1. e2—e4 c7—c5 2. Sgl—13 Sb8—c6 3. d2—d4 c5—d4: Teorija kmetov nas uči, da sta središčna kmeta mnogo močnejša kot krilni kmeti. V sicilijanski igri čmi posega v borbo za središče s c kmetom, medtem ko središčna kmeta ostaneta v rezervi za kasnej-ii udar. V tej igri dobi beli premoč na kraljevem krilu. Črni pa izgledno igro na damskem krilu. Z igrano potezo črni tolče nevarnega d kmeta, ustavi napredovanje središčnih kmetov in odpre c linijo, Po kateri bi izvršil pritisk na damsko belo krilo. 4. Sf3—d4; Sg8—16 Cmi mora preprečiti potezo B. c4, ki bi črnemu onemogočila osvobodilno potezo d5, sicer bi zapadel y težko obrambo. 5. Sbl—c3 d7—d6 6. Lfl—e2 ------- To je najobičajnejše nadaljevanje. Deli razvije lovca, da more rohira-tl in prepreči črnemu skakaču, da bi skočil na polje g4, od koder bi mogel napasti belega lovca Lel, katerega namerava postaviti na polje e3. N. pr. 6. Le3 Sg4 7. Lb5 Se3: 8. fe3: Ld7 9. 0-0 e0! z ugod- no igro za črnega. Tudi 6. g3 Lg4! 7. 13 Ld7 in Sd4: ne prinaša belemu večjih prednosti, 6. ——------ e7—e6 Cmi ni odgovoril z napadom, kakor predlaga ruski velemojster Bo-leslavskj e7—eS, ki vodi do zelo ostre Igre. Tudi ni hotel preiti v znano nadaljevanje g?—gS, z razvojem črnega lovca na g7, od koder bi učinkovito posegel V središče po glavni diagonali. Igrana varianta je znana pod imenom Sche-veninška varianta. Crni ima samo na videz stisnjeno pozicijo, pozicija pa ni tako pasivna, kot bi mislili. kajti polodprta c linija lahko postane izhodišče nevarnih protinapadov. Zaostali kmet na d6 ni slabotem, ker lahko vsak čas napade v središče z d5. Zato mora biti beli V nadaljevanju izredno pazljiv. Vsaka najmanjša napaka in netočno igrana poteza lahko sproži na damskem krilu napad črnih damskih kmetov in belih figur na odprti c liniji. 7. 0—0 L18—e7 Praksa je pokazala, da rani napad na damsko krilo, ki sloni na manevru a7-a6, Dd8-c7, Scli-a5-c4 in b7—b5 ni takoj dober, zaradi a2-a4 (zlasti na odgovor a6), Sd2-b3 (kot odgovor na Dc7) in 12-14. 8. Lel—e3 a7—a6 Cma dama namerava stopiti na c7 in se zavaruje, da je skakač s Sb5 ne bo nadlegoval. 9. 12—14 Dd8—c7 10. Ddl—el ------- To je najmodernejše nadaljevanje. Bela dama se podaja na kraljevo krilo na polje g3, od koder more kar najbolj pritiskati na kraljevi rohadni položaj. 10. ------- LcB-^d? 11. Del—g3 ------- Osnovna ideja te poteze je kombiniran pritisk na točko g7 in h7. Beli lovec bo žel na ci3 in ne kot je bil običaj na 13. Proti temu sistemu, ki ga je uvedel Boleslavski, dosedaj še niso našli zadovoljive obrambe. 11. ------- 0-0 12. Tal—el ------- Tadl je verjetneje za /spoznanje boljše nadaljevanje. 12. —--------- Kg8—h8 13. Kgl—hi -------- Nepotrebna poteza. Bolje je 13. a4, na kar ima črni na damskem krilu minimalno izglede. 13 -------- b7—b5 U. a2—a3 Ta8—b8? Neprevidnost, zaradi katere zaide črni v slabo pozicijo. Pravilno je bilo b4! 15. ab4: Po rezultatih na sobotnem ,n nedeljskem treningu so obetale tekme Tržačanom lep športni užitek. Gostje so bili Avstrijci, Italijani in Jugoslovan Vinko Mrak. Avstrijci so imeli v svoji sredi svetovnega prvaka in specialista za dirt-track dirke Diertla Fritza, ki je bil Jugoslovanu kaj huda konkurenca. Bilo je jasno, da bo borba napeta in je med gledalci kar završalo, ko se je na dirkališču pojavil Mrak. Avstrijci so se po Startu kaj hitro znašli pred ostalimi tekmovalci, od katerih se je kmalu ločil še Mrak. Ko pa je zavozil z vso .brzino v krivuljo, H'iižiuiUti pomenijo: V o d o r av n o: 1. doiW*e’ obletn,ca> 8- azijska država, 14. mneve. Sprajevanja, 16. požrešna ludi"' 141 žiVl v AzlJ1, Afrikl Ih ponekod gte v Evropi, 17. vozovna shramba, 18. *CoriM 2°' osebnl za'mek (množ.) 21. «Ipan n (narobe). 26- «ora v Julijskih ** "s dva različna soglasnika, 26. roman ruskega pisatelja Leva Tolstoja, 28. prilizovati se, sladkati se, 31. zelenica, 33. moško ime, 33. nemški filozof (narobe), 35. Izvežbani, vajeni, 37. dva različna soglasnika, 38. oblika pomožnega glagola, 39. trije samoglasniki, 41. kratica za Jug vojsko. 43. beži, pojdi naglo, 45. bivanje, obstanek, 46. vnaprej vzeti, prehiteti..— Navpično.: 1. naša domovina, 2. zamorska država v Vzhodni Afriki, kolonija Britancev, 3. nabiranje, zbrano, zbirka, 4. vrsta cigaret, 5. zavestno izgovorjena neresnica, 6. dve nogometni moštvi, 7. dva enaka soglasnika, 9. polne mrčesa, 10. egipčanski sončni bog, 11. več vasi se tako Imenuje, najbolj znana je pri Turjaku, 12. tatarski poglavar, 13. moško ime, 15. gorovje v severni Afriki, 19. začeti, ustvarjeni, 23. hunski poglavar, 24. fizkulturno društvo, 26. kvalificirani delavec v železarski industriji, 27. židovsko moško ime, 29. zanimanje, ki izvira iz dolžnosti: briga, 30. kvariti, oškodovati, pačiti, 32. premišljeno organizirano delo. običajno večjega in širšega obsega, 36. nikalnica, 39. nedoločni zaimek. 40. •10diti, premikati se, 42. okrajšava za Anton. 44. Ludolfovo število (narobe), 45. zlato (franc.). ^lotjovnicn Sestavi iz zlogov: a a —al — bi —bi —ca — čaj •— i I — Ja ja '— je — ju — ji — ka —ki — ko — ku— la —la — n —ija — lje— mar — met — met — na — na — an — ni — ni — no — o — pa — pi — pri — ran — rjo — sta — ta — tat — te — ten — tes — tl — ti — u — var — ve — ve — vi — vič — sem sedemnajst besed naslednjega pomena: 1. enote prostorne mere 2. napad, 3. zvezni minister, 4. raziskovalci pod-zeniljai 5. kakovostni umetni izdelek, 6. ptica, 7. lastnina, posest, 8. defektno govoriti, 9. mesto v Franciji, 10. delavnica umetnika, 11. vrtnina, 12. tuliti, kričati, 13. znanstvena turistika, 14. bolgarsko pristanišče, 15. evropska država, 16. literarni izdelek, 17. navada. Ob pravilni rešitvi boš bral v prvi in tretji vrsti navpično pregovor o julijskem vremenu. Pohetnieu Klara U. Napev Kotor Pri gledališču sodeluje. Kaj je njen poklic? REŠITVE Križanka Vodoravno: 3 sad, 5 jok, 6 bodeč, 8 LRS, 9 basen, n varanje, 13 trg, 14 ena, 16 mlad, 17 gore, 19 kanal, 20 noter, 21 kad, 23 ven, 24 Atena, 27 era, 28 atomi, 30 ura, 31 Ana. Navpično: 1 Rap, 2 moč, 4 dolar, 5 jesen, 7 drsati, 9 Bagdad, 10 njegov, 11 vrana, 12 enote, 13 tlak, 15 aren, 16 MK, 18 ar, 22 pero, 25 teta, 26 NAMA, 28 ara, 29 Ino. Sestavljenka Rana ura, zlata ura! Posetnica Elektrotehnik Rešil Astronom, Prešeren ga je vrglo iz runde in je nesrečno padel. Priletel je z vso silo v ograjne stebre in si zlomil stegnenico desne noge. Zlom je na srečo le lažjega značaja in če ne bodo nastopile komplikacije, do Mrak v 30 dneh že zdrav. Avstrijci so z Mrakom izgubili na tekmi resnega konkurenta in so tako z lahkoto odnesli zmago. Najboljši je bil seveda Fritz Dicrtl, ki prednjači tudi med svojimi tovariši. Veliko zanimanje je vzbudil pri 20.000 gledalcih tudi m-ali osemletni Dunajčan Walla s svojimi akrobacijami. Jugoslovan Mrak ni bil tega dne edini ponesrečenec. Takoj po startu je padel Italijan Pietrogrande Domenico iz Este, dlan leve roke si je zlomil Tržačan Paolettl Alberto, Dunajčan Toncl Karl pa si je zlomil levo nogo. Tehnični rezultati: V glavni dirki «Mednarodni handicap» je bil prvi Fritz Diertl (Jap 500) s povprečno hitrostjo 94.983 km na uro, 2. Chalupa, 3. Kamper. V ostalih dirkah pa so zmagali Carponi, Basso, Chalupa in štirikrat Diertl. ' V Monte Carlu so se končale finalne borbe velikega mednarodnega teniškega turnirja, na katerem so nai stopili tudi Jugoslovani: Mitič, Pala-da, Branovič in Petrovič, ki je premagal drugega Igralca Danske Ulrl-cha. Odlikoval se je Branovič z zmago nad Quistom, Italijan Marcella del Bella pa je premagal Mitiča in Palado. V četrt finale so se plasirali Branovič, Talbert (ZDA), Bergelin, Cernik, Drobny, Davidson in del Bello. V četrt finalnih borbah je Davidson premagal Bergelina s 6:1, 6:2, 8:6, Talbert (ZDA) pa Branoviča s 6:1, 6:2, Nogometna zveza Jugoslavije je stopila v stik z nogometno zvezo Finske zaradi mednarodne prijateljske tekme med Finsko in Jugoslavijo 7 junija v Helsinkih. LiimsKfi' Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Montecchi $ Rokopisi se ne vračajo 16 L i u ds ki TEDNIK DONKIHOTSKI VOJŠČAKI Pozo ledu don Kihota se zbrala vojska dična od Sforze do župana pa do Vidalija in Malalana. Nabrusila si je jezike oborožila se z lažjo ■in se podala t> bitko za Istro «italianissimo». A Istra ima .dober mlin, še mar ji ni za don Kihota pod vodstvom Ljudske fronte in čwšto hodi svoja pota. Vrabčj i župan Ubogega tržaškega občana pesti možic domišljave pojave, žol&ljivega jezika, plehke slave, z norčavim vzdevkom vrabčjega župana*. Njegova tečna< čestokrat neslana politika hvalisanja uprave, občinske namreč, nima povezave s tegobami tržaškega meščana. Ker se ne zna otresti šovinizma, svoj- položaj, vèstìnb stare prakse, nabrane v letih trhlega fašizma, izrablja, da Slovencem pravo krade, da jim očita sii£enj'ske~ navade in da občanom sili nove takse. PEPI O preljuba moja Pepa, v kakšne reve in težave so me spravile pred dnevi te tržaške prazne glave. Ti ne veš, Pepina moja. kaj so mi vse načvekali: da si gagnila brez žegna in so te “e pokopali. Naj jih vendar zlodej vzame vse te : zlobne opravljivce, ki ji vzgajajo po cerkvah v patentirane lažnivce brez srca in brez značaja. Mnogokaj so že napleli škodoželjni farizeji, toda tokrat so se všteli: Kakor čujem, si pri zdravju in Se vedno mesiš bige vsa vesela nad novico, da si umrla, kažeš fige opravljivcem in čvekačem. Saj se mi je zdelo. Pepa, ne zameri, če ti rečem, da ne bos še umrla zlepa, - Mokler ti testa ne zmanjka. . To obeta dolga leta, če umrjes po pomoti in če ne moža, boš zeta bržkone Se preživela. Nič ne maraj, naj čvekajo, .. plehkoglavi Cebrnjavci, drugega tako ne znajo, nego mlatit prazno slamo-Dostikrat sem si že rekla, pa čeprav mi ni dò zlomka ne do vraga ne do pekla, Ne razumejo (Na govor, ki ga je imel preteklo nedeljo grof Sforza v Milanu, i« takoj sledil odločen «ne!» v beograjskem listu «Borba». Nekemu novinarju, ki ga je 'vprašal, kaj pravi k temu odgovoru, je grof Sforza dejal: «V Beogradu me niso razumeli!») Grof Sforza: Poglej ljudi, Pe Gašper!! Tako lepo sem govoril v Milanu, dušo sem dal iz sebe. San» Svobodno ozemlje naj nam prepustijo in takoj se bomo lahko sporah zumeli. Zdaj pa prihaja ta trdi odgovor iz Beograda. Niso me razumeli! De Gasperi: Eh, dragi Sforzai Zalibosf so te razumeli Še — predobro! Mihec in Jakec j Mihec: To je pa že od sile! Tržaški listi pišejo, da v coni B ne prti . reja jo predvolivnih zborovanj, ant pak da ljudi kar na cesti ustavlja«-, jo ter jim z orožjem v roki grozt . jo, da bodo morali glasovati z* . ljudsko fronto. Ali je kaj takega mogoče? ; Jakec: Seved« je mogoče. Mihec: Ali te prav razumem? Jakec: Mogoče je namreč to, da listi tako pišejo. Le pomisli: Izstrelili so že' vse svoje težke kanon« Nagovor škofa, «assise» v Trstu in govor grofa Sforze v Milanu. Zdaj prihaja zadnji, najtežji kanon: Pašni va propaganda.--—-----r---- ako kdaj mi zmanjka Pepa, 'ne pokusim Kaplje vina belega, temveč le črno pila bi na čast spomina. Toda- kakor kaže. sama boš za vsemi, ki so kašo skuhali o tvoji smrti, plačala za črno mašo- Tvoja Juca Tele ali «L’Unità» je postala v svoji gonji proti volitvam v coni B že kar smešna in stielja vsak dan nove kozle. V četrtek 6. aprila je v članku o volitvah napisala: «Zaradi pomanjkanja sena so kmetje pogosto-pia prisiljeni prodati živino. S tem Se okoriščajo «zadruge», ki kupu- OTROSKI- PLES Doktor Tončič — vetrogončič, in Ferfolja — slaba volja, Agneletto — slabše leto, Alcgretto — z mehko peto. To so štirje naši janci, duce vozijo na lanci, a ostala sta še dva, kar bodita naj duma. SRSENQ svinja? jejo teleta s težo 2 kvintalov za 6.000 dinarjev tqr prodajajo nato teletino v prosti prodaji po 80 dinarjev kg». Vsakdo, k; je bral ta članek se je seveda iz srca nasmejal,, , kajti telet po 200 kg ni nikjer na svetu, razen v tržaškem uredništvu «L’Unità». Zato smo bili radovedni, kako bo o tej stvari pisaloaDelo», ki tako skrbno prevaja članke iz «L’Unità» in kjer se uredniki bolj razumejo na kmečka opravila kakor njih tovariši gospodiči . pri «L’Unità». No, in «Delo» tudi ni moglo mimo tega dogodka, pa je napisalo: «Zaradi pomanjkanja sena morajo kmetje prodajati živino. Titofašisti plačujejo za prašiča dveh stotov 6.000 din, meso pa prodajajo po 90 din kilo.». Raznim Mihom in Mitkotom moramo priznati, da so precej iznajdljivi in da so članek iz «Unità» še precej dobro prikrojili. Toda hudo se jim je moralo muditi, če so pozabili, da prašiči ne jedo sena. Tudi ne moremo razumeti kako to, da tehtajo prašiči V coni B, kjer naj bi ljudje po pisanju kominformi-stov skoraj umirali od gladu, kar po dva kvintala. Res, lepa teža. Prepričani smo, da bi sc v coni B zredil celo sam Miha, ki je sicer tako dolga glista. Torej ali gre za teleta ali svinje? Videti je, da gre pri «Unità» za letela, pri «DelU)i pa za svinje. Med vrstami Nov duh v. časopisju. Ce listamo po italijanskih in nemških časopisih, posebno po ilustriranih revijah, «opažamo nov duh: Glavno gradivo jim nudijo «sladki» spomini na polpreteklo dobo; vrstijo se članki in slike, ki prikazujejo razne člane družine Savoia, sledijo Mussolini, potem njegova dična hčerka Edda, nato Hitler, za spremembo celò Pavelič, razni hierarhi itd. Višek je dosegel neki Edgardo Sulis, ki trdi, da je bil prav poseben Mussolinijev zaupnik. Mussolini mu je zaupal med drugim tele izjave glede 25. julija 1943: «25 julij je moral 'priti», ker ni bil naperjen proti meni, ampak proti Hitlerju; jaz sem ga pripravljal, jaz sem ga želel, jaz sem ga pospeševal. In k0 sem videl, da kralj hoče prevzeti vso odgovornost ter mene razbremeniti, sem se odločil, da njemu prepustim prosto roko». Med vrstami: Kaj hočete več? Ta Mussolini je bil potemtakem pravi mojster slavne italijanske «dvojne igre». Ko je videl, da bo kralj sani vse opravil, se je lepo umaknil, se dal aretirati in pozneje celò ubiti. Tu je vsaka beseda odveč. Manjkajo samo cucki, ki to verjamejo. A ker tisti delajo dobre posle in se pridno prodajajo, vse kaže, da je tudi takih cuckov dovolj po svetu- Akcijska očeta Tončič in Ferfolja se v «Demokraciji» pereta, da «mata ničesar skupoeia z onimi od Demokracije, ki predlagajo razširitev STO-Ja s priključitvijo slovenskega ozemlja tja do Ajdovščine, da bo... kot pravijo ravnotežje. ‘e? TONČIČ: Ti Ferfolja, jaz tem se že, kaj se ti še nisi opral...? FERFOLJA: Ne ie, vel jaz Imam te stare grebe, Id gredo tete prot-