POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH @ Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in oprmra: Maribor, Ruška cesta 5. pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun-št. 14.335. — Podružnice: LBMjena, Betov ska zbornica — Celie, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana Pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsako besedo din h—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsako besedo din Štev. 33 ^arfoor torek, 25. marca 1941 Leto XVI Edinstvo delavstva je nujnost dobe Podlaga more biti samo ideja socializma •.»’*»* V uske popravljalmce v Ostendeju v in ujela 800 mornarjev. , Belgiji. Dne 21 marca cez dan pa so Nemške podmornice so ob zapadni etala bombardirala neko nemško pe-obali severne Afrike več dni zaporedo- tro ejsLo ladjo ob belgijski obali, oskr-ma napadale sovražni konvoj in poto- ^valne ladje ob Frizi,skih otokih, v pile 11 ladij s 77.000 tonami. j Helgolandskem zalivu m blizu norveške Letala so potopila 31.000 ton ladjevja oba^f te,r n(;ko letališče na Norveškem. in 6000 ton poškodovala. Na Sredozem-, . ® a~v?e ms*a v5nfu- skem morju so letala uničila 12.000 ton-| An|lezi obširno poročajo o nemškem sko petrolejsko ladljlo, 8000 tonsko tr-!?*Padu na Plymouth v noč na 21. m govsko ladjo in zažgala 6000 tonsko 22‘ “ar?a « pravijo, da so bili to naj-la.dj0 I s"ne)'si bombni napadi na to mesto v Okrog Anglije so letala potopila 4000 sedanji vojni' št®.yl° smrtnih žrtev in tonsko trgovsko, 4000 tonsko petrolej-: ranil ,e ve i °’ 'Pa že nl tečno sko in še eno 3000 tonsko trgovsko znano' Dne IZ. t. m. poanevu so napadla angleška letala oporišča od belgijske obale Potapljanje ladij dirala oporišče nemških podmornic ob V noči na 22. marec nemških letal ni so bilo nad Anglijo. Nem$Kk žepni oktopnici ladjo. , , n ji ^ i. j,- 1 V noči na 22. marec so letala znova D . t? , ,. . - - .. delavstva. Pod aga enotnosti pa mora]zasula angleško prjstaniško mesto Piv- do fretagne. Ena ladja m eno nemško biti samo socialistično prepričanje, so- mcuth z bombami in še znatno povečala ¥al° )e ¥° zadeto‘ Nemška letala so cialisticna ideja, cije jedro e socialna razdeiaipei ki s0 ga pov,zro5iia z enako bila zavrnjena, ko so hotela čez Kanal enakopravnost delavstva, nehanje vsa- močnim n^dom kega izkoriščanja. Enotnost je po našem mnenju najvišja morala delavskega razreda, ker je le v enotnosti močan. To načelo naj nas vodi v našem giba-V bistvenih eno noc poprej. # — 1 - - . - ’ - j v Anglijo, dve1 sta bili tudi sestreljeni. | na uro. na Atlantiku Reuter poroča, da operirata na Atlantiku dve nemški žepni oklopnici »Gneisenau« in »Scharnhorst«, ki ogrožata plovbo. 400 ladij za Anglijo so začeli graditi v Zedinjenih državah. Vsaka ladja bo stala 70 milijonov dinarjev. Novi letalski Izumi Iz Zedinjenih držav poročajo, da grade sedaj letala, ki bodo težka 82 ton. V njih bo prostora za 135 vojakov z vsem orožjem in za 2 vagona bomb. — Motorji imajo 2200 konjskih sil. V bencinski tank pa lahko napolnijo 35.000 1 bencina. Letela bodo lahko iz Amerike v Anglijo in nazaj brez prestanka. — Nemci pa grade letala s 1000 km brzine Sovražnik je izgubil 6, Nemci samo 2 letali. Dne 22. t. m. so naša letala napadla pristaniške naprave v Colchestru in nju vedno in 'povsod. V bistvenih za- .peterheadu. Med Irsko in Anglijo so htevah delavskega razreda m razlik in zadeja z bombami 3000 tonsko ladjo. Ob angleški južni obali so naoadla mi ker v koristih ni razlik, je njega enotnost logična. Razdiranje delavskih vrst, nolovce. — V pristanišču na Malti smo Boji v Abesiniji in Eritreji Padec Nege lij a Italijansko vojno poročilo Libija: Dne 20. marca so bili odbiti vsi napadi Angležev na zelenico Djara- nasedanje demagogiji in lažem, je pa le zadej; z bombami ladje in protiletalske bub. Dne 21. marca se je posadka D.ja- nevednost ali provokaterstvo v korist nasprotnikov delavske enotnosti. Delavsko gibanje imej zaraditega eno enotno dušo, en enoten cilj, da bo močno in sposobno za izvojevanje najprimi-tivneiiših pravic in svoboščin, - v> u \---i • i >'»*» in da bo doseglo svoj socializem. topove ter sestrelili 7 angleških letal, rabuba po 4 mesečnem junaškem odporu ne da bi sami utrpeli izgube. — Blizu udala nadmočnemu sovražniku. cilj: Norveške bombnik je bil sestreljen 1 angleški Angleško vojno poročilo Eritreja: Dne 20. t. m, 30 bili. zavrnjeni vsi poskusi sovražnika, da bi prodrl pri Kerenu. Dne 21. t. m. so italijanske čete pri Kerenu prešle v proti- Eptreja: Dne 20. t. m. je sovražnik napadel pri Kerenu. V naših rokah je ostalo precej ujetnikov. Težavno ozemlje onemogoča razvoj hitrih operacij. Dne 22. t. m. je bilo pri Kerenu ujetih 130 Italijanov in zavzete nove pozicije. Severovzhodno cd mesta operirajo čete »svobodnih Francozov«, ki se bližajo Kerenu. Abesinija: Dne 20. in 21. marca so se tala Kaj je novega v Beogradu? Dne 20. t. m. sta se sestala v Beogradu glavna odbora Samostojne demokratske stranke in srbske zemljoradni-ške stranke. Po posvetovanjih so se podali samostojni demokrati na čelu z ministrom dr. Srdjanom Budisavljevičem in zemljioradniki na čelu z ministrom za kmetijstvo dr. Brankom Čubrilovičem k predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču in podpredsedniku dr. Mačku, katerima so razložili svoje stališče. Istega dne zvečer je imela vlada tri urno sejo, na kateri se je bavila izključno z zunanjie političnimi vprašanji. Dne 21. t. m. pa so prišli: minister za' socialno politiko dr. Srdjan Budisavlje-vič, kmetijski minister dr. Branko Ču-brilovič in pravosodni minister dr. Konstantinovih k predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču in podpredsedniku dnu Mačku. V noči na 22. marec so angleška le- napad. Eno angleško letalo je bilo sc-'aada¥.Y:¥ k°b okrog Negelija v južni la že tretjo noč zaporedoma bombar- streljeno. 'Abesiniji, kateremu se bližajo angleške Pri Kerenu je bil sovražnik Jne 22. !n abesinske čete z vzhoda, zapada in t. m. krvavo odbit. 3 angleška in 2 naši ^ tz Džidiige v Abesiniji so an- letali sta bili sestreljeni.' *rjeske cete prodrle na vzhod v angle- Abesinija: Poskus sovražnika, da bi fy0 Somalijo in zopet osvojile mesto prekoračil reko Dabus v Gala Sidamu, HarŽe>šO; S tem so si zavarovale hrbet je bil odbit tudi 21. marca. ^ nadaljnje operacije proti Harariu in Sredozemsko merje: Dne 21. t. m so J ob Pro£>i Addis Abeba—Dži- nemška letala napadla Malto. Dne 19. ¥ 1 [francoska Somalija), obenem pa pri knezu namestniku Pavlu predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, podpredsednik dr. Maček in minister brez listnice dr. Kulovec. — Nadalje je bil istega dne popoldne sprejet v avdijenci tudi patri-jarh srbske pravoslavne cerkve dr. Ga-vrilo. Kaj je bilo sklenjeno na seji vlade O triurni seji naše vlade, dne 20. t. m. zvečer se še vedno mnogo govori in piše doma in v inozemstvu. »Hrvatski dnevnik«, ki je glasilo dr. Mačka, je napisal: »Naša javnost bo v kratkem dobila vsa pojasnila o zelo važnih od ločitvah zunanje političnega značaja. Z najbolj zanesljive strani so nam povedal, da sta neodvisnost naše države in njena ozemeljska nedotakljivost ve- , dno bili in tudi ostaneta osnovni temelj Dne 21. t. m. popoldne so bili sprejeti zunanje politike jugoslovanske držav e, Berlin — sodelovanie Jugoslavije z Nemtiio »Vreme« poroča iz Berlina: Berlin smatra, da so na seji jugoslovanske vlade dne 20. marca bili storjeni zgodovinski sklepi. Vsi listi pišejo o tem, Merodajni so optimistično razpoloženi, Kajti v Berlinu nihče ne vidi nobenega razloga za to, da bi jugoslovanska vlada ne sprejela onega sodelovanja, ki ji je bifo od strani Berlina ponudeno kot popolnoma enakopravnemu sodelavcu. — »Politika« pa piše iz Rima, da pravijo tam, da bo prišlo do utrditve zelo dobrih odnošajev med Jugoslavijo in državami osi. Razvoj dogodkov pa bo pokazal, da osiščne države niso izvršile nobenega pritiska na zadržanje Jugoslavije.« * Dne 20, marca pa je »Hrvat, dnevnik« citiral nemško »National-Zeitung«, ki je pisala o odnošajih med Nemčijo in Jugoslavijo: »Nemčija niti ni zahtevala marca sta bili nad Tripolisom sestreljeni seda' mož°če preskrbovati angleško dve angleški letali. Na Egejskem morju ¥.-C >P°, ce.st^ iz Berbere (angleška smo bombardirali otok Mitilene in s č>orrahja) skozi Hargeišo in Džidžigi, ki torpedi zadeli neko sovražno križarko le "a)krajša zveza, rri. Kreti. Eno angleško letalo je bilo ^ 22' f' *o južnoafriške čete za-sestreljeno. vzele mesto Negelli v južni Abesiniji, ki Pri otoku Kreti so nemška letala dne *e k)¥ za nada^ni® prodiranje po »ce-22. t. m. zadela 6000 tonsko ladio, ki se sarskl ce*tl<< Proti Addis Abebi, cd ka-je vnela. Dva parnika sta bila poškodpl le.re ,"e .N,eŠeUi ¥daliea 32° km. Pri vana. Južno od otoka Ciipra pa so za* . ir"j*ui (ProŽa Addis Abeba Džibuti) dele letalske bombe 5000 tonski angle- ,e. ,bll,° usPešno najpadenih 5 vojaških ški parnik, ki se je potopil. — Italijan- v t*0,)/ , _ ... .. ska 'letala so napadla letališče na Kreti , a .1,an.y Somalija: V severnem delu in uničila več letal. te pokrajine, pri reki Farfan, se nada- Skupno je bilo dne 22. t. m. uničenih 'U,e. anŽ]ešk’ pritisk. Istočasno :e širi 11 angleških letal po zaslugi italijanskih vsta'!a Oond°¥h 'plemen in bo tudi severna Somalija v kratkem vsa v angleških rokah. V bojih v Afriki se udejstvujejo zelo letalcev. Angleško vojno poročilo Nad Malto je bilo 22. t. m. sestreljeno 1 angleško in 1 nemško letalo. Libi) a: Dfte 20. t. m. ničesar novega. — Dne 21, t. m. so angleške čete po prvem napadu na zelenico Djarabub ob živahno angleška letala. Nenapadalni pakt mad SSSR in TurllloT p* * vu*! uapauu na i,wicmAu i_' j a x čl U U U u U egiptovtski meji zavzele to italijansko! , ^t sc' , a ^ v kratkem podpisan rwistminntft -in viplp rttmrt finn mA, nenapadalni pakt med Turčijo in SSSR postojanko in vjele okrog 800 mož. Djarabub je sveto mesto verske sekte Senusijcev. pristanka za vkorakanje svojih čet vi Jugoslavijo in za to, da se južni kraji Jugoslavije spremene v morebitno bojišče.« To bo prvi aktivni poseg SSSR v dogodke na Balkahu, z obljubo Turčiji, da se nima! ničesar bati od strani SSSR. — CBS. 50 trgovskih ladij bo Amerika v »Sasu poslala v Anglijo. Ladfe s-o sicer sUrdi-šega tipa, vendar pa so bile vse modernizirane.1' " naiVaišrm Boli v Albaniji trajajo Italijansko vojno poročilo Dne 21. t. m. iso naša letala bombardirala grško pomorsko oporišče Prevezo in sestrelila eno sovražno letalo, Dne 20. t. m. so bili topniški boji. Naša letala so s strojnicami obstreljevala sovražne čete in obrambne naprave. Grško vojno poročilo” Dne 20. t. m. je bila mala delavnost topništva in izvidnic. Pri zasledovanju nasprotnika smo pridobili nekaj na o-zemlju in ujeli nekaj vojakov. Dne 21. t. m. smo odbili napad tankov in en tank uničili. Italijani so bombardirali Prevezo in Kios na otoku Mitilene. Dne 22. t. m. iso bili odbiti napadi Italijanov na nekaterih mestih fronte. V ostalem topniško streljanje in delovanje izvidnic. 1 italijansko letalo je bilo se streljeno, več poškodovanih. Doma Ui svetu Švedska noče cenzure V švicarski »Thungauer Arbeiter-zeitung« beremo: Iz Švedske prihaja poročilo o važni parlamentarni debati: tam nimajo cenzure in jo tudi nočejo uvesti, nasprotno zahtevajo tiskovni zakon, ki naj zaščiti tiskovno in časopisno svobodo. Zdi so; da stranke in vlada v tem popolnoma soglašajo. Bivši zunanji minister in sedanji univerzitetni rektor Unden je rekel ob tej priliki, da je svoboda časopisja zlasti v vojnem času potrebni. »Za- temnitev in propaganda« bi namreč pomenili nevarnost za državno obrambo. Uvedba cenzure da je tudi zato ne varna, ker bi se potm lahko očitalo, da Ae vlada odgovorna za tisto, kar pišejo v deželi... V resnici so se dc sedaj izkazali švedski časopisi vseh struj kot najbolj vsebinsko na višku in zanesljivi in upati je, da bodo tudi takšni ostali in da bo ljudstvo varno pred duševno »zatemnitvijo«. Pomanjkanje živil v Romuniji Stefani poroča o izjavi romunske vlade, ki ugotavlja, da množine življenjskih potrebščin, ki se dobavljajo nemški vojski v Romuniji, ne presegajo normalnih množin, določenih za dobavo Nemčiji v smislu trgovske pogodbe. — 1, x. ii *' i General Antonescu se je te dni posvetoval z bivšimi predstavniki razpuščenih strank Bratianujem 'liberalec) in Maniujem (kmečka sitranka) ter ne--katerimi drugimi. Maniuju je bil par1 dni pred tem sprejet pri kraljici-materi Heleni. Kako ilve v Italiji? V mesecu aprilu bodo dobivali v IfaTijf ita osebo: 1 kg riža, 800 g testenin, 200 g koruzne moke, 1.5 dkg olja, 15 dkg masti, 60 dkg, sladkorja in 20 dkg mila. V svobodnem carinskem pasu na Reki so obroki nekoliko večji in sicer dobi vsaka oseba 2 dkg olja, 10 dkg vv.Injske in 10 dkg druge masti ter 1 kg »ladkorja na mesec. Japonski zunanji mini* ster Macuoka v Moskvi Dne 23. t. m. je prispel v Moskvo japonski zunanji minister Macuoka. Vlak je imel dve liri zamude zaradi snežnega viharja. Na postaji so pozdravili poslanika podtajnik sovjetskega kimisa-rijata za zunanje zadeve Losovski in poslanik v. Schullenburg. ki sta ga nagovorila angleški. Navzoči so bili tudi italijanski poslanik in zastopniki držav priključenih državam osi. Macuoka izjavlja, da bo ostal v Evropi okrog 6 tednov. (Reuter). Iz Poljske DNB poroča: Poljski šovinisti so u-morili 7. marca na njegovem stanovanju v Varšavi poljskega filmskega igralca Iga Syma. Nemški guverner ie nato odredil, da bodo naložene posebne kazni, če krivci v treh dneh ne bodo odkriti. Dva dni pred Symovo smrtjo je bil u-morjen tudi poljski sodnik Wasilewski, To in ono Noto uredbo o organizaciji policije e izdala banovina Hrvatska. Po lej uredbi bo ravnatelj zagrebške policije vrhovni šef vse policije v banovini Hrvatski in bo podrejen ozir, ocigovoren banu, Kiostno moko smo izvažali lani. Izvozili smo jo več sto vagonov. ______ e.tm -u Letalski promet med Beogradom in Podgorico je bil dne 22. t. atu. otvorjen. Novo ogromno palačo Mestne hranilnicec so začeli te dni graditi v Beogradki. Zgrajena bo na ploskvi 2080 m2 in bo baje največja zgradba, ki sp ro doslej zgradili v Beogradu. Večje število madžarskih izletuikov bo ?a Veliko noč prispelo na Bled, kjer bodo ostali 14 dni. Eksplozija je nastala, kakor poroča DNB v ladjedelnicah pristanišča Bostona v, Ameriki. Ker je izbruhnil tudi požar, so ladjedelnice hudo prizadete. Židje v Romuniji ne smejo prestopiti v nobeno drugo cerkev, vzele jim bodo tudi delavske kroižice in noben židovski otrok ne bo mogel biti vajenec. Židom v Bolgariji naj bi oblast prepovedala uporabo telefona, tako ie predlagal nek poslanec v sobranju. Svoj predlog ie utemeHl s tem, da so Židje sodelovali z angleškimi vohuni. (Stefani.) Vsled draginje je zvišala italijanska vlada podpore za vpoklicance in sicer dobe starši za sinove 40 odst., žene pa za može 30 odst. višje ifod^ore kot doslej, od 24. marca dalja. Največji nemški parnik »Bremen« je pretekli teden skoraj postal žrtev požara. Po poročilu DNB je nastal rpožar na krovu in so ga gasili 1p;!drug dan. Angleži poročajo, da le parnik bil v času požara v pristanišču Bremerhaven. »Bremen« je vojna zalotila v neki ameriški luki, odkeder pa je pobegnila in se prebila skozi angleško blokado v Severnem morju ter dosegla nemško obalo, kjer je bila -edaj zasidrana. Nad pomanjkanjem slovenske narodne vzgoje toži »Domoljub« in pravi, da je v teh dveh letih opaziti, da mnoge bega vsaka govorica, jih napolni z dvomi vsaka pretnja, da omahujejo, krivijo hrbte, iščejo stranskih izhodov ter si pripravljajo ležišča, kjer bi se udobno odpočili tudi ob nasprotnem vetru. To je žalostna bilanca ljudi, ki so imeli v rokah narodno vzgojo in si lastili celo patent na njo. Kar 'e nas socialistov tiče, moramo reči, da smo težili k skupnosti vsega delavstva v državi in da smo kljub silnim težavam, oviram in pomanjkanju sredstev, iz lastne mioči in zdravega prepričanja .ustvarili armado, ki je ne ločijo nobene notranje meje, ampak veže zavest ne-Icčlijiive skupnosti iv slabih in dobrih časih. Mi smo vedno igovorili in delali po načelu: vsakemu svoje, toda nikomur nobenih predpravic in nobenega izkoriščanja. Ako bi tudi to načelo obveljalo, bi bilo manj bojev za avtonomije in federacije, pa več smisla za skupnost, več odločnosti v sedanjih časih, pa manj figa-voisti, ki je posledica narodne vzgoje v duhu skrajne sebičnosti in separatizma. Kjer so se še včeraj prepirali in pobijali, tam ne morejo čez noč zginiti posledice takih žalostnih razmer. Ugotavljamo še enkrat, da socialistično delavstvo temu ni niti najmanj krivo. Ko je ono s svojo besedo in zgledom klicalo k pa-rr.rti, ie dobivalo brce in klofute od leve in desne. Danes kot včeraj pa skuša to delavstvo v vsej državi uveljaviti svoje pravice in svoja načela, na katerih bi mogel počivati politično, socialno, gospodarsko in kulturno zdrav državni organizem, da bi lahko rekli: eno smo, enotni in močni. Ker ni misliti, da bi država mogla povišati plače uradnikom in nameščencem, se finančni minister dr. Šutej bavi z mislijo, da bi se pri- j zadetim nudila pomoč s ceneno oskrbo od strani zadrug. V tem smislu piše »Dalmatinska Hrvatska«. Mesarji, banska uprava in cena mesu. Banska uprava je razveljavila poslednje povišanje cen mesu na podlagi uredbe centralne vlače, ki preipoveduie vsako povišanje cen do 1. a\ -gusta t. 1. Sedaj so se oglasili mesarji, ki pravijo, da cen niso zvišali zaradi tega, da bi se| neopravičeno obogatili, amipaik, ker se je cena volom dvignila na din 11 do din 12 za kg žive teže, ipotem pa zaradi zvišanja prometnega davka, ki se je dVignil od 6.2 na 7 odstotkov nakupne cene in zaradi zvišanja mezd pomočnikom. Ti izdatki znašajo pri enem volu okrog din 1000. Banska uprava prizna, da se je cena živini zelo dtvignila. Toda uredba centralne vlade prepoveduje povišanje cen mesu, ki spada pod nadzorstvo urada za cene. -- Kaj bo treba ukreniti? Kakor za iito, bo !reba tudi za živino maksimirati ceno in izdati u-krepe za morebitni prisilni odkup živine in to ne saimo goved, ampak tudi prašičev in drobnice, sicer bo na trgu nastalo pomanjkanje mesa. Nikdo ne more pričakovati, da bi nesarji prodajali v izgubo, r „ >i t. •- » ; - V- K Za pomočnika ministra za oskrbo in prehrano je bil z ukazom kraljevih namestnikov postavljen Dragomir Kosič, ravnatelj direkcije za proučevanje in organizacijo kmetijstva. Za ukinitev SUZORja so se sedaj izrekli tudi predstavniki industrije v Srbiji. Stališču indu-strijcev se ni čuditi, ker niso bili nikoli naklonjeni delavskemu zavarovanju, bolj pa je čudno tlo, da se za ukinitev SUZORja ogrevajo tudi talkozvani »delavski prijatelji«, ki sicer doslej še niso ničesar doprinesli, da bi se bile-socialno zavarovanje delavcev izboljšalo. Delavstvo pa doslej še ni bilo vprašano za mnenje, dasi bi moralo baš ono v prvi vrsti odločati io tej svoji ustanovi, ki se vzdržuje izključno le iz prispevkov, ki jih piačuieio delavci sami. Res je sicer, da po zakonu morajo za zavarovanje- prisipevati tudi delodajalci, ki pa prevalijo ta bremena na rame deiavce%% £i k • 1 i. . lin- Za delitev SUZORja so, pa ne morejo živeti iz lastne moči. Industrijska zbornica v Srbiji je ugotovila, da se zavzemajo za delitev SUZORja predvsem tudi oni zastopniki okrožnih uradbv, ki jim mora plačevati SUZOR podpore za kritje pasiv, ker z lastnimi prispevki ne morejo živeti. Zlasti se to tiče okrožnik uradov na Hrvatskem. Dve neredbi in sicer prva o določanju naj-vižjib cen za modrc galico, motvoz in jeklene plinske posode, druga o odkupnih cenah domačega bombaža, sta bili objavljeni v »Služb, novinah«. Naredbi sta bili izdani po novi uredbi o cenah. . r. -vt Suhe slive, ki so stale poprej nekoč okrog 7 din za kg, so letos že po okrog 13 do 16 din za kg. Rozine stanejo od din 25 do 30 din za kg. Mandeljem je porasla cena za 30 odst., in stanejo sedaj 47 din za kg. Paprika ie po -din* 28 d>3 32 za kg. Te cene veljajo v prodaji na debelo. Pcpra manjka. Iz Zagreba poročajo, da je v naši državi popra zmanjkalo. Tisti, ki je kupil vagon .popra pred vojno, je ned tem lahko zas’užil čistih dva milijona dinarjev. Sedaj dobivamo poper samo po prgiščih iz Italije,, kjer ga pa tudi ni in je izvoz prepovedan. — Iti’ • > ■ t- ■ O pejačanju političnega in vojaškega sodeloval ja Nemčije in Italije z Madžarsko v bližnji bodočnosti piše DP iz Budimpešte v zvezi z obiskom madžarskega zunanjega minisrra Bj.r-dossyja v Monakovem. V Bolgariji so odkrili celo zaroto proti bd-garsko-nemškemu sodelovanju. Vlada pravi, da je policija polovila veliko nevarnih zarotnikov, ki sio delali tudi z bombami in peklenskimi stroji. Kakor je preiskava dognala, so bili prijeti Bolgari v službi Anglije. >•*** Italijanski tisk mnogo piše o prekernem položaju Anglije, ki je izpostavljena uničujočim udarcem nemškega letalstva in podmorniške vojne. O Rooseveltu piše, da ie zavedel ameriški narod v avanturo, ki bo tragično končala zanj in za Ameriko, Sploh bo leto 1941 tragično za plutokracijo, O afriški vojni pa piše ta tisk, da je Anglija v Afriki s svojim napadotf* na italijansko posest prišla šele v prave težave. Koliko ima Japonska izgub vsled' vojne? Skcro desetletna vojna Japonske s Kitajsko je zahtevala doslej 1 milijardo funtov Izdatkor in 1 milijon mrtvih ter ranjenih. Japonska Industrija je zelo izčrpana, manjka ji zlasti surovin in denarja za financiranje proizvodnje, ugotavlja poročilo ameriške trgovske zbornice.. Reuter. ^Delavska PoUtika* hc dobiva m&cmU- su&u&tui, •zedo- pa-ecu/naf mmmhUio takoj.! M. de Jong: v* [54 Čuda*auUovmU .OTROSKA LETA MEREYNTJEJA OVSENA »Baš lepo pa tudi ni bilo od tebe,« mu jje očital Mereyntje. > »Že mogoče,« se je smejal drugi, »toda to je prešlo, Mereyntje, in danes greva na .polje do večera. Seveda ako hočeš sploh še imeti opravka s takim nepridipravom.« »Ako me bo mati pustila,« je rekel mali zamišljeno. Imel je srečo. Mati, ki je ravno vsa razjarjena iskala šibo, da bi nabila Aarjana, se je na naglo vprašanje Mereyntjejevo, ako sme iti ria polje, zadrla, naj gre, ne da bi ga bila pobližje vprašala s kom in kdaj se misli vrniti. Nekaj minut ipozneje je razbrzdan poskakoval poleg Flirefletenja po peščeni ptfti, kot mlado žrebe, ki po daljšem bivanju v hlevu pride zopet enkrat na travnik. Flirefleter je zadovoljen opazoval veselega dečka, mislil na dogodke zadnjih tednov, zmajeval c glavo, pretegoval roki in se na glas smejal; »Zakaij se smeješ?« ga je radovedno vprašal Me-reyntje. Zače!o je, ko si ti plesal z Italijani; ali se še spominjaš, kako je eden izmed njih zavihtel nož nad teboj. Tedaj sle iz-gledali natanko tako kot Vrč, graničar in Janeka.* »Glej si no,« je godel Flirefleter, »da, da .. to bi utegnilo biti nekoliko slično.« »Toda vsi so se smejali in zabavali,« je razdraženo nadaljeval Mereynt;;e, in da si olajša vest, je dejal: »Tudi jaz, in vendar sem jaz kriv, da sedi Vrč v ječi.« »Kdo to pravi?« je hlastno vprašal Flirefleter. »Kako ti le pade kaj takega zopet v glavo?« »Nož je vse izdal,« je vztrajal Mereynije kljubovalno in solze so mu silile v oči. »In ti si res mislil, da bi ga sicer ne prijeli?« je vprašal Jagodno Flirefleter. »Glavo stavim, da bi ga bili dva dni pozneje imeli za zapahom. Policija je vendar tako pretkana, dečko; ti nimaš pojma.« »Misliš? Ali res misliš tako?« Drobni glasek je razodeval, da se je čutil že močno olaršanega in temne oči so upajoče zrle v Flirtefle-terja. V"* '-j/ »Seveda!« je vzkliknil ta .s povdarkom, »AJfi reti misliš, da morajo ti šele nafti tak nož, da lahko ugd* tove, kdo je izvršil umor? Bodi no pameten, dečkof« »Toda mi se zabavamo, med tem ko on sedi v luknji.« »Ali bi ti hotel, da ni v luknji?« ;; »No, seveda!« je vzkliknil Mereyi!itje, >to se razume!« »Nihče ne sme sočloveka zaklati!« »Vem.« »To je smrtni greh, ali ne?« »Da, res je ... toda . ..« »No, in za grehe se moramo pokoriti, sicer nam ne bodo nikoli odpuščeni.« »Da, pravilno.« »Tako... vidiš, in ječa, to je sedaj Vrčeva pokora za grehe. Ko bo opravil pokoro1, bo njegova duša zopet čista, in ljubi Bog ga bo gotovo pustil k sebi v nebesa.« »Ali je to res?« je vzkliknil Mereyntje in oči so mu žarele od čudovitega novega spoznanja. »Seveda je res! Kaj pa si mislil?« Tu se je nudil Mereyntjeju sijajen izhod i i zagate. »Torej Vrč sedi prav za prav v ječi zato, da bi si zaslužil nebesa?« je vzkliknil navdušen. »Tako je! ... Tako moraš to razumeti!« Mereyntje je za hip resno pomislil. Potem pa je zaključil: , »Potem pa ga tudi ne smemo obžalovati, kaj nei Flirefleter?,« , in HRASTNIK Bolniške šilite za 3 leta nazaj smo dobili delavci, zaposleni v steklarni, izplačane in to v treh obrokih. Zadnji obrok smo dobili dne 17. marca.. Da smo fo dobili1, je pripomogla agilnost naših zaupnikgv in .dobra volja oblasti. Mislimo, da se je sedaj 'š tein tudi podjetje nekaj naučilo. USpel koncert Rudarske godbe in »Vzajem-aosti« 1. v prid rudarskinj vpokojencem. — Kakor smo že poročali, se je vršil 16. marca koncert imenovanih društev v: korist revnih upokojencev, ki je vsestransko dobro uspel Udeležba ie bila rekordna. Dasi precej prostorna dvorana »Delavskega doma«, ni mogla sprejeti vseli obiskovalcev, kar je dokaz, da prebivalstvo naše kotline, zlasti delavstvo budno zasleduje delovanje svojih delavskih društev ter jih zna tudi ceniti. Tudi moralni efekt ni izostal. Ves program je bil z isto vestnostjo, kot je bil naštudiran, tudi' podan Prirediteljem gre zato vse priznanje. V informacijo 'javnosti pa sporočamo, da je bil finančni uspeh koncerta sledeči: vstopnic je bi lo prodanih za din 1488, izdatkov pa je bilo din 103, ostanek din 1.385 pa se, kot rečeno razdeli rudarskim upokojencem. Naj bi našla plemenita gesta teh prirediteljev: še mnogo posnemovalcev! ZAGORJE OB SAVI Delavsko kuiturno društvo »Naprej« priredi v nedeljo, dne 30. marca ob 6. uri zvečer svoj II. prošvetni večer s petjem, deklamacijami in enodejanko »Fejst fant« ter tamburanjem. Vstopnina je din 6, 5 in 4. Predprodaja vstopnic v prodajalni »Konzumnega društva« v Zagorju. V nedeljo, dne 6. aprila se bomo zopet malo nasmejali, kajti naši igralci bodo nastopili v burki »Zakonske zmešnjave«. Pridite vsi, ki se hočete iz srca nasmejati. LAŠKO Čemu taka razlika? Neki strugar v Laškem porabi veliko množino strugalnega papirja. Tako je kupoval ta Papir pri. celjskih trgov cih po din 2.25 za polo, pri nekaterih laških trgovcih pa je cena zrasla za 75 para, nato pa spet za 50 para in tako stane danes pola že din 3,50, dočirn je v Celju še vedno stara cena. To je samo en kričeč primer. \ i v -. Vi-V >* h' 'is; ) .. ‘ In koliko ie še takih primerov, i i. . ‘.k D * iiS Malo več srčne kulture! V precej čudnih časih dandanes živimo. Imamo ljudi, ki mislijo, da so sami na svetu in da je svet morda samo zaradi njih. Če je nekatere ljudi neizprosna usoda udarila z znakom bede in telesnih napak, ne sme nihče zato obsojati teh nesrečnežev. Najbolj žalostno izpričevalo Pa si dandanes ustvarja ženstvo, ki bi. moralo biti. cvet srčne omike. Po vsem tem se ne moremo čuditi. da se šolska mladina tako zasmehi ji vo in zaničljivo vede napram raznim revežem in to kar na ulicah. O »izrazoslovju« te nadebudne mladine niti ne govorimo, -i_ -- CRNA PRI PREVALJAH Da je brezposelnih še veliko, se vidi, kadar namerava rudnik sprejeti nekaj novih delavcev. Cela vrsta jih gre po cesti in čakajo pred pisarno, ker bi pač radi prišli dio zanesljivejše zaposlitve in zaslužka. Mnogo je drvarjev, ki nimajo stalnega zaslužka in dosti kmečkih sinov, ki se ne morejo doma preživljati in iščejo delo in kruh pri rudniku. Če rabi rudnik deset delavcev, jih zaprosi gotovo sto. Vodstvo rudnika seveda ni krivo, ker ne more vsem ustreči. — Zadovoljni so pač ioni, zelo redki, ki so uslišani in sprejeti v delo in žalostni ostali, ki niso bili sprejeti, pa še vendar upajo, da pridejo prihodnjič na vrsto. v št. io Srake »Delavska Pravica« z dne 6. marca objavlja ponatis pisma, katerega je poslalo vodstvo zveze podjetju »Titan« d. d. v Kamniku, v katerem se ponuja za zastopstvo delavstva, katerega seveda ne predstavlja. Pisma zaradi obšimosti ne objavljamo, a objavljeno bo v nekem drugem našem listu. Za danes smo pa mi v stanju povedati delavski javnosti, da NSZ. tudi pri drugih podjetjih tako prosjači. Pred tednom dni je g. ravnatelj neke večje tovarne, v kateri je bilo delavstvo e-notno organizirano v bivši svobodni strokovni organizaciji in ki ima dobro urejeno kolektivno pogodbo, pozval o-bratne zaupnike k sebi in jim prečital pismo NSZ., v katerem trdijo ti, da kolektivna pogodba, ki jo je sklenila bivša organizacija ni več veljavna in zato predlagajo, da naj se sklene nova, katero bodo oni sopodpisali. Ravno takšno pesem ie pel tudi predstavnik ZZD. G. ravnatelj je na to vprašal zaupnike za svet. Zaupniki so izjavili: kolektivna pogodba nosi tudi naš podpis, *ki smo pa še živi in aktivni ter mora veljati tudi še naprej, čeprav naša organizacija ne obstoja. »Dobro, s to vašo izjavo se strinjam in z njo bom tudi usTa-vil bombardiranie teh gospodov«, je izjavil g. ravnatelj. S takimi pismi si NSZ. daje najlepše spričevalo, katerega vsebina pove, da NSZ. ne mara ne samo slovensko delavstvo temveč tudi značajni podjetniki nočejo te vrste ptic v svojih pod- M 4 H t i* O E Tekstilne tovarne nekoliko bolj obratujejo [ Po uredbi o pobijanju draginje in brezvest-kakor so doslej. 1 ekstilna tovarna Hutter in ne spekulacije se je moral pred tukajšnjim so-drug je v zadnjem času dobila 14 vagonov i dišcem zagovarjati gostilničar Alojz Spatzek bombaža in že zopet polagoma sprejema iz- j na Aleksandrovi cesti. Obtožen je bil, da. je stavljene delavce, v predilnici in v oddelku meseca decembra lanskega leta zahteval za za klot bodo odslej obratovali po 5 dni, v j en guljaž din 8. Sodišče ga je obsodilo na 15 oddelku za hlačeviuo pa 4 dni na teden. Do- dni zapora, 200« din denarne kazni in 500 din lagoma se bo menda zboljšalo Judi obratova-! povprečnine. — Prav tako bi se morala te nje po ostalih oddelkih, ker pričakuje tovarna dni vršiti razprava pred tukajšnjim sodiščem še nadaljnjih pošiljk bombaža in sicer to pot proti bivšemu tovarnarju usnja Walteriu Hal-iz Sovjetske Rusije. Gornjih 14 vagonov bom-jbarthu, ki pa je bila preložena, ker mu ni- bilo baža je tvrdka Hutter in drug prejela iz i ur- pravočasno dostavljeno povabilo v Stari trg čue. Dudi Mariborska tekstilna tvornica ie baje dobila nekaj bombaža ter je pričakovati, da se bo tudi v. tej tovarni začelo bolj normalno obratovanje. Tekstilna tvrdka Ehrlich, ki ves čas polno obratuje, je baje istotako dobila večjo pošiljko odpadkov bombaža iz Sovjetske Rusije. P*ičakovati je torej, da se bo polagoma kriza v tekstilni industriji omilila in delovni čas zopet normaliziral. Želeti pa bi bilo. da bi zboljšanje obratovanja osta- ob Kolpi, kjer se nahaja v konfinaciji. Hal-bartli je bil lani meseca novembra obsojen po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije na 14 dni zapora in 15.C00 din globe. Ker mu sodišče ni zaplenilo ogromno zalogo usnja oz. podplatov, ki tehta menda 66.01)0 kg, bi bil moral usnje prodati, kar pa ni storil niti potem, ko ga je tukajšnja policija pozvala in mu določila rok. da spravi usnje v promet. Predstojništvo mestne policije ga je vsled te- lo v tekstilni stroki trajno, ker so bili baš ga ponovno ovadilo drža-vemu tožilstvu, ki je tekstilni delavci najhuje oškodovani vsled krize, ki je nastala v zvezi s svetovnimi dogodki. Mestni preskrbovalni urad razglaša, da bo razdeljeval živilske nakaznice za april v času od 26. t. m. do vključno 1. aprila opoldne. Živilske nakaznice se bodo izdajale družinskim poglavarjem za nje in za njih svojce, podna--jemnike in služinčad proti predložitvi pravilno izpolnjenih in po trgovcih žigosanih talonov (glav) marčnih nakaznic. Živilske nakaznice se bodo delile na. 7 rajonskih razdeliščih. Stranke, ki so izgubile marčno nakaznico, se naj v lastnem interesu javijo v sredo, dne 26. t. m. ob 9. uri v svojih rajonskih razdeliščih, kjer naj prijavijo izgubo nakaznic. Opozarjamo vse stranke, da z dnem 24. t. m. neha poslovati reklamacijski oddelek na Rotovškem trgu T. Nakaznice se bodo delile dne 26. t. m. od 9.—12. in od 14.—17. ure, vse naslednje dneve pa od 8.—12. in od 14.—17. ure. Pozivamo stranke, da se točno držijo razporeda, ker se nakaznice naknadno ne bodo več izdajale. — Razdelišča so: Razdelišče I.: Dekl. lj. š. I, Miklošičeva 1; razdelišče II.: Dekl. lj. š. IV., Razlagova ul.; razdelišče III.: Dekl. lj. š. III., Razlagova ul.; razdelišče IV.: Deš. lj. š. IV, Gosposvetska c.; razdelišče V.: Dekl. lj. š. II. Žolgerjeva ul.; razdelišče VI.; Deš. lj. š. III, Ruška c.; razdelišče VII.; Deš. lj. š. III, Ruška c. Kako stanujejo obmejni učitelji. Na zborovanju učiteljev iz sreza Maribor levi breg, so razpravljali med drugim tudi o žalostnih stanovanjskih razmerah obmejnega učiteljstva, ki že več let zaman opozarja, da inra komaj ena tretjina učiteljev primerna stanovanja. Tozadevni predlogi učiteljskega združenja niso naleteli na- potrebno razumevanje, dasi je jasno, da bi se morale stanovanjske prilike obmejnih učiteljev čim preje urediti, ker le zadovoljen učitelj in učiteljica bosta lahko z veseljem vršila svojo naporno in odgovorno službo. Druga seja mestnega sveta mariborske mestne občine se bo vršila v petek, dne 28. t. m. s pričetkom ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu bo med drugim ■tudi predlog IV. odseka za izredni draginjski prispevek mestnim uslužbencem, dalje bodo razpravljali o uporabi ostanka proračunske rezerve, razdelitvi socialnih davkov itd*. Iz uredništva »Večernika« je izstopi! dosedanji zunanje-Politični urednik g. Radivoj Rehar. Poizkusno zatemnitev bo v kratkem izvedel mariborski zaščitni urad, da se Prebivalstvo pripravi. za eventuelen primer trajne zatemnitve ter da čimbolj disciplinirano izvaja vsa navodila. S tem v zvezi naglasa mestno poglavarstvo, da mora biti zatemnitev popolna n -je treba zadelati vse svetlobne odprtine na stanovanjskih poslopjih, industrijskih obratih, javnih lokalih itd. Nov 'sneg je v ponedeljek zjutraj pobelil Pohorje. dvignilo proti njemu obtožbo, ža razpravo vlada veliko zanimanje med mariborskim prebivalstvom. Koncert hrvafskega pevskega društva »Ko lo«, ki se je vršil minulo soboto v »Sokolski dvorani« je v vsakem oziru zelo lepo uspel. Ob prihodu v Maribor so bili hrvatski pevci deležni toplega in prisrčnega sprejema. Po koncertu je prišlo tudi do manifestacij na ulici. Težka nesreča se je pripetila dne 23. t. m. na Kralja Petra trgu. Proti 4. uri popoldne je pripeljal po cesti mimo lekarne kmečki kole selj, .na katerem je sedela družina: oče, mati in desetletni sin. V istem hipu je privozil po cesti za njimi nek avtomobil. Konj se je tega avtomobila tako zelo ustrašil, da je zdirjal povprek čez cesto in prometni otok proti Ruški cesti. Spotoma je padel s koleslja desetletni sinček in si razbil lobanjo ter obležal ves v krvi na cesti. Koleselj- je med tem podrl na cesti neko žensko in jo težko poškodo-va. Kmetu se je nazadnje vendarle posrečilo obvladati konja in ga ustaviti pri prvi hiši na Ruški cesti. Dečka je prepeljal v bolnišnico avtomobil »Reševalnega društva«, poškodovano ženo pa vojaški sanitetni avto. Zlata ženska ura je bila najdena pred Grajskim kinom. Lastnica jo dobi na policiji. 3 moška in 1 žensko kolo so bila ukradena minuli petek v našem mestu. Tatvine koles se vedno bolj ninože in je očividno na delu prava organizirana tolpa prefrigancev, ki delajo hude preglavice policiji. Vsled tatvin koles so hudo prizadeti predvsem tovarniški delavci, ki se vozijo vi mesto po opravkih ali' pa na delo in jim tatovi ukradejo edino premoženje, ki ga posedujejo. Tovarniški delavec mora dolgo časa naporno delati, predno mu od skromne mezde ostane toliko, da si lahko nabavi kolo, ki mu ga potem izmakne prevejani tat. Oblasti bodo morale organizirati pravcati lov na tatove koles. Lastniki koles pa morajo seveda sami čimbolj paziti na svoja kolesa ker le na ta način bo mogoče omejiti tatvine Na 6 mesecev zapora je bil po zakonu o zaščiti države obsojen pred tukajšnjim sodi ščem 38-letni zidar Ivan Grebenc, ker je decembra minulega leta javno na cesti žalil naroden čut. Prostovoljno v smrt. V Ločah pri Poljčanah se je s samokresom ustrelil 28-letni' posestniški sin Mihael Vrečko in obležal na licu me sta mrtev. • Ljudska univerza. Danes v ponedeljek, dne 24. t. m. bo predaval dr. Željko Jirovšek. univerzitetni asistent iz Zagreba. Predavanje bodo pojasnjevale lepe skioptične slike. Narodno gledališče. Ponedeljek, 24. marca ob 20. uri; »Brez tretjega«. Gostovanje Podgorske in Nučiča. Red C. Zadnjič. Torek, 25. marca ob 15. uri; »Dva ducata- rdečih rož«. Znižane cene. Zadnjič. VESTI Nemško vojno poročilo: V roči na 23. L m. ■so Angleži napadli severno Nemčijo. Nad Berlin je priletelo samo par letal. Škoda je na civilnih hišah, mrtvih ie malo, večje števdo je ranjenih. —. Potopili smo angleško stražno ladjo »Rubens«. Italijansko vojno poročilo: Dne 23. t. m. so naša letala bombardirala grško pomorsko pristanišče Prevezo, Na Malti so nemška letala zadela eno križarko in eno ladjo ter sestrelila 4 letala. Angleško vonno poročilo: Podnevu dne 23, t. m. so naša letala napadala obalo v severni Franciji jn uničila vojašnico v Chideronux ter neko poveljniško ladjo. — Ponoči na 24. t. m. so napadla angleška letala Berlin, Kiel in Hannover. — Nad Anglijo ie bilo le malo nemških letal. —• V Afriki se nadaljuje prodiranje za-ipaidna od Negell-ija. Pri Kerenu v Fritreii smo sestrelili 2 letali. — V G-rči-ji e bilo ujetih nekaj Italijanov. -M. : Grško vojno poročilo: Dne 23 t. m. so bili topniški blcjii. Italijani so bombardirali Liksuri in neke kraie na Peloponezu brez večje škode, Prvi orjaški bombniki so prileteli iz Amerike v Anglijo. V Angliji grade 6 novih tipov letal. — Iz Amerike bo prepeljanih v Anglijo 5 in pol milijona kg masti, velike množine olja, jajc :n sira ter mesa. Reuter. 70,000 francoskih ujetnikov je Nemčija izpustila iz ujetništva. Ostali pa se ne bodo poprej vrnili domov, kot po sklenjenem miru. — Tass. 2 ladji z živili sta na poti iz Amerike v Francijo. Dovoljenje za prevoz je dala Anglija. Živila bo' <16111 ameriški »Rdeči križ«, 22. obletnico ustanovitve fašistične stranke so dne 23. t. m. slovesno proslavili v Italiji. V Atenah so proslavili 23. t. m. spomin proglasitve grške državne neodvisnosti. Reuter. Švice, bo ostale nevtralna v tej vojni in tudi po vojni, naslonila pa se bo na en aii drugi gospodarski sistem, je izjavil predsednik Švice. Prehrana v Bolgariji. Od 24. t. m. naprej se dobita olje in mast v Bolgari'! samo še na nakaznice. — Vojaške oblasti vračajo živino km e tem, da bodo mogli obdelovati polja. Velik požar je v Galacu v Romuniji uničil neko tekstilno tovarno. Škoda znaša 6 milijonov lejev. Veliki manevri se vrše na Švedskem. Po 3Q.Q(K) pilotov bodo odslej izvežbali vsako leto v Zedinjenih državah. Železniško progo iz Čunkinga v angleško Birmo so začeli gFdditi. Izvoz konoplje in bakra za izdelovanje modre galice iz naše države je prepovedan. Turisti iz Madžarske prispejo za Veliko noč, 50 po številu, v Dubrovnik, kjer bodo ostali 8 dni. f S? IZ CESKE STUDENCI PRI MARIBORU Jožefovanje se ie, kakor običajno vsako leto, tudi letos vršilo, ^ _ u u ■ , Ogromne množice ljudstva, ne samo mladine, ampak tudi starejših ljudi, ki jih tare radovednost, so se zbrale. Poskrbljeno je bilo zelo dobro za- red in mir, »t »-v« Mleli ' * •' 1 k Pač pa je trajal ta lepi mir in red samo podnevi, v nočnih urah pa so se duhovi razgreli in zopet ni manjkalo običajnega razgrajanja. Na Radvanjski in Erjavčevi cesti so z. revolverji streljali kakor na fror.či. Pripomniti moramo še, da je tudi v noči od 16. na 17. tega meseca nek gospod i - ustrelil na Radvanjski cest) v cestno električno svetilko in je cesta še danes v temi. , ....i Glede teh nočnih nemirov in streljanja opozarjamo še ponovno in zadnjikrat lokalne oblasti, da napravijo končno mir in red, ker sicer bomo Primorani obrniti se na višjo instanco. — Studenčani. SELNICA OB DRAVI Zadeva vodovoda je silno pereča in zahteva hitro rešitev. Stari vodovod s svojo potočno vodo nikakor ne more več služiti ljudstvu, še manj otrokom dvanajstrazredne šole. V nameri odstraniti to vprašanje z dnevnega reda, so preteklo leto začeli z gradnjo vodnjaka, ki bi naj segal L glofyi.no menda ,40 iju d?, ne talne vode. pelo se je ustavilo lani v globini okro« 20 mj. Nekjteri meniip. da ie /e v tei globini :;dovaBo^odwtT Edini vodiF:VK*ci, Selnici ima tudi globino okrog 40 m. Za šolski vodnjak ne vemo, kdaj so bila dela razpisana, niti ne poznamo pogojev o oddaji dela, kakor tudi ne vemo, kdo vodi za tako važno javno zgradbo odgovorno nadzorstvo. Znano nam je. da je gradil studenec g. V. Kranjc. V bodoči seji občinskega odbora bomo gotovo- tudi o tem čuli kaj več, zlasti kdaj bo dtelo dokončano in kako .velik kredit je bil v to svrho odobren. JESENICE Občni zbor Splošne hranilnice in posojilnice za Jesenice in okolico se je vršil v nedeljo, dne 9. t. m. in je potekel v najlepšem soglasju. Poročilo načelstva je pokazalo, da se zadruga ugodno razvija ter ima pri din 21.000 deležne glavnice že okrog 200.000 din rezervnega sklada. Želeti bi bilo edino še povečanje hranilnih vlog v tem našem denarnem zavodu. ki zasluži pq svojem poslovanju polno zaupanje vsega delavstva. Seveda je v današnjih nemirnih časih težko zbirati hranilne vloge, zlasti ko marsikdo, dasi bi želel, ne more varčevati-, ko je tako velika draginja; Vendar vabimo vse, ki morejo varčevati, da svoj denar zaupajo tej naši denarni zadrugi. Z velikim zadovoljstvom je občni zbor vzel na znanje tudi dejstvo, da je hranilnično načelstvo po pooblastilu občnega zbora, ki se je vršil v januarju t. !. kupilo na Javorniku od trgovca Preloga bivšo Nagyevo hišo, v katero je naložila zadruga varno svoj rezervni sklad. Hišo s prece-šnjim zemljiščem bo zadruga po potrebi tudi prenovila, da bo povsem služila zadružnim namenom. Naloge vladnega komisarja. Ob priliki ustoličenja vladnega komisarja ing. Kettnerja v občini Hranice na Moravskem Slovaškem, je oherlandrat Molsen v svojem nagovoru pozval ,noyega vladnega komisarja, da vodi upravo mesta Hranice sedaj v nemškem smislu in da v svojem uradnem poslovanju čuva splošni,—blagor vsega prebivalstva, poroča »Mahrisches Tagblatt«. Za obletnico Hitlerjevega obiska v Brnu in v proslavo osvoboditve Brna, je priredila nemška vojska veliko parado, v gledališču ie bila predstava nemške opere »Faust«, za čas od 15. do 17, marca pa je komisar odredil okrasitev vseb hiš z zastavami. V češkem mestu Pardubicah ie priredila organizacija nemške NSDAP veliko manifestacijo, na katero so v večernih urah prikorakali iz vseh strani iz okoliških krajev člani Hitlerjeve mladine, rajhovsike zveze bojevnikov, kolone rjave vojske in pri tem skozi ulice prepevali koračnice iz vojnega časa in vojne -pesmi. Dvorana, ki je bila okinčana z napisi in zastavami, je bila nabito polna, ko ie spregovoril pionir Alfred Giinther. Njegov govor je bil doživetje (»Der Neue Tag«.) Klakih ljudi se je treba čuvati? »Češke Slovo« piše o tem iz najnovejšega življenja Čehov: »Posebno se je treba v našem domačem živ. ljenju čuvati ljudi, ki s-o bili poprej čisto navadni ljudje in se nikakor niso trudili, da bi se povzpeli nad svoje občane, toda sedaj igrajo politike in modrijane ter razlagajo svojim znan-cem in vsakemu slučajnemu poslušalcu blaizne kombinacije o mednarodni politiki in seveda tudi nore laži o danih okolnostih pri nas in v tujini. V stiku s temi ljudmi je treba čim večje previdnosti. Ne sprejemajte njihovih izmišljenih vesti .in kombinacij in se jih čuvajte, kakor kuge.« Pevsko združenje prašk h učiteljic, ki ie poleg Pevskega zbora čeških učiteljev znano daleč preko mej češke domovine, še vedno deluje in je imelo pravkar v dvorani praške »Umčlecke Besedv« svoj letni občni zbor. Dirigent je Metod Vymetal. Jaica za Veliko noč. Vlada je -odredila, da bo -dodelila za razdobje od 17, marca do 17, aprila dodatna jajca konsumentom, tako da bo dobil vsakdo na družinsko, sladkorno in jajčno karto še po 2 jajci. Iz IlovaSke Za obletnico samostojne Slovaške ie priredila nemška stranka v mestnem gledališču v BrUtišlaG''-'slavnostno predstavo o-pere »Figa-rova svatba«, pri kateri sta sodelovah dunaj-skaopTra in dynajska filharmonija. Poleg pfezjdeiita monsignora dr. Tise je bi! navzoč tudi' državni vndia von Scliirach z Dunain (neoficijelno). nemški Poslanik Luditi, gaulei-ter »za; Niedterdonau dr. Juri ter zastopnik nemške ^stranke ing. Karmasin, predstavniki Hlinkpve garde, slovaške armade in višji uradmkDSlovaške. Nemški otroci v Slovaški. Kakor poroča-slovaška brzojavna agencija je predsednik republike dr. Tiso dovolil, da se nastanijo n eniški otroci in sicer iz onih predelov, Jci. sp naHboli izPostavljepi angleškemu bombarjilirat-0*0.. po slovaških kopališčiii. ’’ Odbor. ; Neuspešna mezdna razprava pri 1'PD Y četrtek, dne 20. marca t. 1, se je smo pričakovali samo tega ne. Čeprav vršila v Ljubljani mezdna razprava med ne podcenjujemo gospodarski moment, predstavniki raznih strokovnih organi- j ki ga družba po svoji dolžnosti brani, zacij, zaupniki II. skupine kot predstav- smo 'vendar mnenja, da bi morala druž-niki rudarjev in zastopniki TPD, pod ba bolj računati z eksistenčnim vpra-'vodstvom rudarskega glavarstva.' De-i šanjem svojih rudarjev, ki so dejansko lavska zbornica sicer ni bila vabljena nosilci rentabilnosti njenih podjetij. — iz nam neznanih razlogov, a se je v zad- Ker še končna beseda ni padla, bomo njem trenutku vendar razsprave udeležila po svojem zastopniku. Na razpravi ni prišlo do zaključka, ker se je zastopnik družbe skliceval na to, da družba ne more pristati na nobeno povišanje mezd preij, dokler si ni r.a jasnem, za koliko bo smala povišati svojo sodbo k temu izrekli še naknadno. — Zaveden delavec. Kje so dejanja? Na drugem mestu prinašamo poročilo o neuspešni mezdni razpravi pri TPD, fčeiuelc sadmžic O sestavljanju jedilnika I To bo za ljudsko zdravje neizmerne koristi, Pri hrani sta iv naših družinah vedno dva i *a' se v'se premalo zavedamo, da je v pravi tabora, prvega tovori o mož in otroci; ta ved- -kavi strup kofein ki že v malih količinah iz- no prepeva: »Kaj bomo jedli?« Droži tabor redno kvarno vpliva na iivčeivje m srce. — sestavljiv samo gospodinja, ki stoji na drugem V blaznem tempu današnjega časa, ki zahteva celega človeka z železnimi živci, je največje važnosti za posameznika, ki se hoče obdržati v neusmiljenem boju za obstanek na površju, da neguje in čuva srce in živčevje, da zavrže poleg alkohola in nikotina prav tako ali še boli odločno kofein in tein, da se torej odreče ipravi kavi in ruskemu čaju, pa če mu še tako koncu kakor osamljen hrast in ji vedno samo šumi po glavi: »Kaj naj skuham?« Med tema dvema tabora ie le redko soglasje, morda se le o največiih praznikih sklene začasno premirje, ki se pa razdere že takoj naslednji dan, ko ie treba pospraviti ostanke, V današnjih časih preživljajo zlasti delavke ; gospodinje obupne ure, iko bi moralo včasih že j zape uvo diši. vroli .-nnTnpLstn tc>da rva ,sirnim i-n še vedno Dre- ! 'viospodtinja pa mora gledati, da tudi brez prave kave pripravi okusno kavo. Namesto prave kave vzamemo pač razne nadomestke. Od teh sta ječmenova in ržena kava pri nas najbolj znani. Gospodinja si lahko oboje sama spraži, saj si s tem marsikaj prihrani. Imamo pa še c ruge nadomestke, ki so mianj znani: Žgana koruza daje izvrstno, nad vse okusno vreti, namesto tega pa stojijo in še vedno premišljujejo. kaj ibi kuhale, da bi zmage 1 žep, pa bi vseeno vsem teknilo. Tako so danes pri sestavljanju jedilnika gmtotne prilike prvi in naj- . važnejši činitelj. Kljub temu pa :ncra gospo-1 cene premogu. »Višina eventualnega ki se je vršila dne 20. t. m. Na tem me- ^reza^vsTkVSk^vofemu0 namenu"^ ]l povišanja rudarskih mezd, ki naj bi sto- slu pa smatramo za svojo dolžnost do pravilno sestavljen. Lahko imamo najprepro- pilo v veljav® s 1. marcem t. 1., je od-! tisočev rudailjev in njihovih družin, ki steiše kakor'ietoeT~ ali ižena. Spražimo si jo seveda sami, doma. Grozdne pečke vržejo jeseni po vin ogradnih •eae, uanes nioru^i iiz-u'! s soidiui iuui _ , .,v . . . v visna Od tega, ako bo družbi uspeb do-' sedaj vsled raznih neuspelih mezdnih s krompirjem, pojutrišnjem, krlom^rjev sladkorja, je seči povišanje cen premogu«, je izjavil razprav dejansko največ trpe, da vpra-zastopnik družbe. Tc vprašanje bo raz-;šamo tiste, ki so vedno trdili in še trde, čiščeno v roku 8 ali najkasneje 14 dni. da je bila ZRJ kriva vsega izdajstva Takoj na to bo družba sama sklicala nad rudarji, kaj delajo sedaj, ko za nji-ponovno razpravo. i iK *. uui hove polomije ne nosijo krivde zastop-zastopniki rudarjev so morali io izjavo niki ZRJ? >ii Sl . js in predlog zastopnika družbe vzeti radi Itnft? Gospodje, rudarji zahtevajo od-ali neradi na znanje, in s tem je bila govor! Če ste možje, boste to storili ta- gol'až. pa prežganko z žganci itd, če so skrbno pripravljeni in so čim bolj raznovrstni, bodo družini teknili in tudi kaj zalegli. Če nam žep doipušča, moramo pri sestavi jedilnika upoštevati starostno dobo, zdravst- kravih na gnoj, kar je večna škoda, saj dajo, če jih žgemo, nad vse okusno kavo. Zato bi jih morali vinogradniki v jeseni zbrati, osna- razprava zaključena. Mi, kot posredni opazovalci in pa neposredno pri,zdeti rudarji, smo silno razočarani nad izidom razprave. Vse drugo ko, da bo rudarjem koristilo; če pa ne, pa priznailte, da ste nesposobni za zastopstvo koristi rudarjev, \% tudi Zavedni rudarji. TO IN ONO Otroci iz Berlina na Štajerskem. »Volki scher Beobachter« prinaša članek s slikami iz življenja nemških otrok na gornjem Štajerskem v božjepotnem kraju Maria-Zell, ki so bili evakuirani iz Berlina in bivajo sedaj stalno prt Mariji Zeli. Tam so jim uredili posebno taborišče, kjer imajo tudi svojo šolo in pravi poročevalec, da se otroci zelo dobro počutijo v sijajnem gorskem zraku in lepetn planinskem kraju. List pravi, da pričakujejo pri Mariji Zeli še novega dotoka otrok iz rajlia. Pred vojno je bil Maria-Zell tudi našim ljudem dobro znana božja pot, kamor so vsako leto romali naši kmetje, in deloma še tudi po prevratu, kar s posebnimi vlaki. Zlasti v ‘Slovenskih goricah je bilo težko najti boljšega kmeta, ki še ne bi bil videl tega kraja. Svoj-čas, ko še ni vozila železnica do Marije Zella, romanje tja ni bilo tako lahko in je bilo treba več ur pešačiti. V Nemčiji zopet uva'ajo latinico namesto gotice. Latinica se je po vojni v Nemčiji že zeilo udomačila, po 1. 1933 pa ie bilo i;dre:eno, dla se lorsira gotica. Praksa je pokazala, da je latinica ipraktičneja. »Vanžkoncert« v Budimpešti,- DNB. Minulo nedeljo se je vršil v dvorani budimpeštaaske redute »Vunškoncert« inozemske organizacije itemške nacistične stranke. Koncert se ie vršil pod zaščito župnega voditelja Bohleja in se ga je udeležila skoro vsa nemška kolopija v Budimpešti na •čelu s poslaniMcm Erdmannsdorf-lom. Pokazala je moč inozemske nemške misli in tudi izpolnila sive j o nalogo v ožjem smislu — V blagajno »Vdine zimske pomoči« je prišlo na darovih 23.825 pengo aUi u»ai Prodaja čevljev na Madžarskem na nakaznice, Madžarska je pred vojno dobivala usnje za podplate iz Argentinije. Ta dovoz je sedaj popolnoma izostal. Zato je vlada sklenila u-vesti nakaznice za obutev. Dne 24. februarja so bile vse trgovine s čevlji zaprte za tri dni zaradi popisa zaloge. Kakor pa je :zjavil minister za preskrbo dr. Laky, ,so nekteri trgovci kliub temu še naprej prodajali čevlje, razni špekulanti pa so prigovarjali čevljarjem1, da so jim prodali vso zaloigo, češ, da jo bo sicer prevzela država po znatno nižjih cenah. Tudi veno stanje, pclklicno delo in letni čas. Mladi žiti in posušiti, pa bi imeli za vse leto dovolj ljudje, ki še rastejo in se veliko gibljejo, rabijo : brezplačne kave. več hrane kiakor stari ljudje, pri katerih or- želod nam da zelo zdravo in okusno kavo, ganizem že slabše deluje. Za te so okusne, ! kar je pri nas čisto neznano. V Švici pa upo-lafciko prebavne Sedi, ki želodca ne obreme- rahljajo želod: skoraj izključno v ta namen. — njujejo. Bolniki in okrevajoči rabijo posebno Priprava je zelo preprosta: Želod očistimo in lahko prebavno hrano. Človek, ki mora težko razgrnemo po vročem štedilniku. Čez nekoliko delati, posebno če se giblje na svežem zraku, časa luščina poči. Sedaj želod izluščimo in lahko dobi tudi težje prebavne jedi, n. pr. fi- ,ga ne smemo mileti v navadnem kavnem mlin-žol, ržen kruh, obilo maščobo itd. Vse to mu ^}CUi Jier bi si ga pokvarili. Imeti moramo zan) daje moči in sile. ki jih njegovo telo porablja p^eben mlinček ali pa ga stolčemo v možnarju. pri izvrševanju dela. Za duševne delavce in osebe, ki veliko sedijo, pa izberemo lahko prebavno hrano, iki ne obremenjuje prebavil. — Namesto prave kave vzamemo torej nadomestek, ječmenovo, rženo, koruzno, grozdno ali želodovo kavo; še najboljše storimo, če Tudi po letnem času se moramo ravnati pri i zmešamo čim več teh nadomestkov, saj ima sestavi jedilnika. Čim iveč toplote odda naše j vsak od njih svojstven okus, ki se lepo do-telo, tem več rabi hrane, ki proizvaja toploto, i polnjuje z drugimi. Sedaj dodamo še razne Zato rabimo pozimi mastne, močno zabeljene jedi, ki n"m poleti ne dišijo. Hrana ne sme biti enolična. Hrano, ki pride rrf sto v isti oh-likii na mizo, teto' odklanja. primesi, ki se pri nas prodajajo in ki vsebujeijo v glavnem cikorijo in fige. Čiim več vrst teh vzamemo, tem bol ši okus in lepšo barvo kave _ _ ____ dosežemo, tako da potem tudi tako kavo z 7ato mora gospodinja tudi pri najskromnejšuh užitkom pijemo, dasi seveda ne moremo na-sredstvih gledati na to, da pride vsak dan kaj domestiti slastne arome prave kave. če pa drugega na mizo. Vsaj s kako malenkostjo vzamemo samo dve sestavini, n. pr. samo ječ- pievieia 'urzava po znamo nizjin -~enan. iuui n ... . . j i • - ■ . ...... . ; , j čevlje v zastavljalnicah bo mogoče kupiti sa-' vedno fPrememti to ali ono jed, ki ,oje men0vo .kavo m cikorno, ie pa taka kava ved KULTURNI PREGLED NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Finžgar: Razvalina življenja F. S. Finžgar, sedaj župnik m pokoju v Ljubljani, je praznoval pred kratkim svojo sedemdesetletnico. Finžgar zavzema važno mesto v slovenski književnosti, saj je spisal obilo črtic in daljših povesti in je pač vsakomur znan njegov roman »Pod svobodnim soncem«. Velikega pcmena so pa tudi Finžgar-jeva štiri oderska dela, »Naša kri«, »Divji lovec«, »Veriga« in »Razvalina življenja«, Ivi jih poklicni in diletantski odri stalno igrajo. Da proslavi Finžgarjev življenjski jubilej, je uprizorilo mariborsko gledališče njegovo »Razvalino življenja«, ki je ljudska igra v pravem in dobrem pomenu besede. Izmed vseh Finžgarjevih iger je najbolj realistično zasnovana in razpletena. Dasi je Finžgar tudi s to igro hotel napisati samo preprosto oder-•sko /.godbo, ki naj bo ogledalo življenja, ki naj učinkuje predvsem z močjo zgleda, je vendar zgled zgrabil s tako globokim poznavanjem resničnega življenja in oderske /ako »Kosti, da vzgojno jedro dela nikjer ne slopa vsrifvo v ospredje. Ker odlikuje tudi »Razvalino življenja« kakor vsa ostala Finžgarjeva dela- sveža krepkost in klena prostoduš"ost Vrednega izraza, na tudi ostra tipika izvir-r;h kmečkih značajev, ni čuda če nudi delo vemo znova posrečen gledališki večer.,,. , Režiser g. J. Kovič je dal de]u pravi'išali* stični poudarek in je zato po njegovi zaslugi doseglo delo neposreden uspeh, kljub Jetrni da niso bile vse oderske osebe pravilno po-stavljene. Moč dogajanja je slonela 'topot na ženskih likih, ki so bili vsi krepko žUjeti. posrečeno zasnovani in tudi res izvirni in domači. Lenčka «e Kraljeve ie bila odlična in prepričevalna stvaritev, ga. Starčeva je iz olVikovala s Tono izrazito podobo, posrečeno potrvko Mico je podala ga. Zakrajškov«, (i. P. Kovič ni Urhu dovoli točno očrtal osnove ■značaj, dasi je postavil na oder prijeten lik. Marfiu g. Gorinška ie bil premalo domač in nu.cffMn-) medel. Več igralske ostrine je kavni Ferjan g. Blaža. Krepko življenjsko jedro je -iti;el Sirk g. Kojiča. mo z nakaznicami. Čevljarji so opozorili vlado, da jim mora zagotoviti gotove količine usnia, da ne bo njihova obrt docela propadla. Čevljarji, ki izdelujejo luksuzne čevlje, bodo morali za vsak par takih čevljev oddati po dva para še uporabnih čevljev, ki jih bodo potem desifincirali in prodali naprej. Vlada namerava ukreniti, da bodo ljudje spomladi in poleti nosili čevlje iz umetnega usnisnega nadomestka in iz lesa, da se bodo prihranile zaloge čevljev za jesen in zimo. Lokalne oblasti ibodo dobile del usnja na razpolago za tiste, ki si sami templjajo sivoie čevlje. T«v Franciji pregledujejo Šolske knjige. Francoski dlržavni tajnik šolstva je odredil pregled .vseh šolskih knjig, iz katerih se mora od straniti vse, kar bi se lahko smatralo za uporno ali nasprotno novim principom poduka. Poljski begunci iz Romunije. Nemški lisfl ravljajo, da je odšel te dni iz Romunije poseben vlak Poljskih beguncev, okrog 16(X) oseb. v Poljsko gubernijo. Ostalo je v Romuniji še okrog 4000 Poljakov, katerih se je pa že tudi polovica prostovoljno javila za vrnitev v Gubernijo, ostale bo Romunija zaposlila pri javnih delih. Potopljen je bil 30.000 tonski trgovski brod last neke švedske parobrodske družbe in naj-večji švedski trgovski parnik. 1 milijardo finskih mark so na poziv vlade vpisali finski državljani kot notranie posojilo za obnovo države. Posojilo ie bilo vpisano v par dneh, kar smatrajo za velik uspeh vl^de o/, za zavednost dr?av>ianov 4 milijone hektarjev močvirja bodo v okvirju 15 letnega melioracijskega načrta osušili v pokrajini Dnjepra in Dniestra v Sovjetski Rusiji. Stroški za to izsušitev močvirja so predvideni na 1 milijardo rubljev. 50 let ne bo mogoče nadomestiti škode povzročene po strahovitem opustošenju '.iktana iv gozdovih na Portugalskem. Vedno večja nezadovoljnost prebivalstva v Siriii, ki je mandatna dežela Francije, sili francosko vlado k popuščanju pred arabskim ozir. mohamedanskim narodnim gibanjem. Sedanja dliktatura h® najbrž iv kratkem omiljena. 10.800 letal nameravajo še lstos zgraditi smeriškie letalske tovarne. prisiljena večkrat skuhati. Paziti je treba tudi no rprazna. na to, da je hrana okusno pripravljena in lepo podana. Le hrana, ki jo organizem rad sprejme. se dobro prebavi. Končno pa ie treba vsako gospodinio opo- so; Kavin nadomestek vzamemo čim bolj sveže Končno še ne smemo pozabiti, dla se moramo tudi pri kuhanju take kave držati ved'no onih splršnih pravil, ki veljajo za pravo karvo: Ta zoriti na to. da je danes bolj ko kdaj prej treba kuhati s svinčnikom v roki, da moramo pri majskricmneiših Irazmerah računati. Večkrat se gospodinja ogiba kake jedi iz strahu, da presega njene premoženjske razmere. Zato je pametno, če hrano včasih preračuna. Dostikrat nam tak ipreračun naenkrat pokaže, da ta. jed, ki se je nismo nikoli upali skuhati, ni rrav nič ali vsaj ne mnogo dražja kot ona, ki io kuhamo dan za dnem. Če kuhamo včasih tudi s svinčnikom v roki, nam tak preračun pogosto razprši neutemeljeno bojazen kot pre-1 vzet predsodek in pokaže možnost, postaviti tudi kaj boljšega ali vsaj kaj drugačnega na Nadomestila za pravo kavo Kaoo smo dobili od' vzhodnih in južnih narodov, ktjer je kar ves dan na vrsti. Pri nas ie kava običajno okrepčilo za zajtrk, iinovitej-šim jie za popoldansko južino, revnejšiim pa namesto južine za večerjo. Sedanja vojna, ki nam je s pomorsko vojsko in blokado prinesla mnoge nevšečne spremembe v hrani, ima vsaj eno dobro stran, da prave kave ne pride več toliko k nam in da so cene tako poskočile, ca se bo morala večina pravi kavi le odvaditi. pražen, kavo kuhano na sveži, ne na prestani vodi in jo pustimo pravilno vreti. Pa še to, da moramo za kuhanie kave uporabljti vedno eno in isto posodo, v kateri se ne sme nič drugega kuhati, zlasti nič mastnega. * Ker smo že pri kuhanju ka>ve: Koliko ie žen, ki so poklicno zaposlene in morajo tako zgodaj od doma, da nimajo z:iu‘traj časa za kuhanje kave? Koliko je mater, ki zjutraj vedno prepozno vstanejo in še potem po polževo kuhajo kaivo. da zamudi po njiih krivdi otrok šolo in mož službo? Ali ni bolje, če si kuhamo kavo vsak drugi ali tretji dan prevdarno in v miru takrat, ko imamo najbolj čas, opoldne ali zvečer. Skuhamo nekoliko močnejšo kavo kakor navadno, nato ic pa vlijemo v steklenico, ki se zelo dbbro zapira. Če steklenico po vsaki uporabi skrbno zamašimo, bo kava še tretji in četrti din kak>or sveža. Bolje pa je, če jo pred uporabo ne segrejemo znova, ampak io dodamo mleku kar hladno. Zato ie dobro, če je nekoliko močnejša, da je treba doliti mleku čisto malo kave, ker se druigače mleko preveč ohladi. Če pa kavo segrejemo, ie pa vsaj m smemo preveč. ■:u VABILO na REDNO LETNO SKUPŠČINO »Konzuniega društva rudarjev« v Hrastniku, ki se bo vršila v nedeljo, dne 6. aprila 1941 s pričetkom ob 3. uri popoldne v zadružni dvorani. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbo-ra. 2. Revizijsko poročilo. 3. Računski zaključek za leto 1930-40. 4. Računski zaključek od 1. julija do 31. cetnbra 1940. 5. Poročilo nadzorstva in odveza načelstvu. 6. Volitev 5 članov vi upravni odbor. 7. Volitev 9 članov v nadzorni odbor. R. Predlogi in pritožbe. o Predavanje. Če skupščina ob napovedanem času ni sklepčna, se vrši pol ure kasneje istotam in z istim dnevnim redom druga skupščina, ki sklePa veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov. § 35 pravil. Hrastnik. 21. marca 1941. Nadzorstvo. Načelstvo. Ur«, zlate In srebrila pradmate kupite najcenejse pri tvrdki FISCHBACHER EDVARD URMSTVO. Trbovlje 11.73 Popravila »e izvršujejo hitro in poceni Odtegljaji od zaostale plače (Velenje) Z naročnino ste v zaostanku za 3 mesece. Odgovarjamo pa le plačujočim naročnikom, kakor ste to že večkrat čitali v našem svetovalcu. Odgovor boste torej dobili, kadar poravnate zaostalo naročnino. Strošk; poroda (Celje) Nezakonski oče je zavezan povrniti materi stroške poroda in stroške njenega vzdrževanja za prvih 6 tednov po porodu, pa tudi na-d Delavski pravni svetovalec Vrata v gozd (Maribor) Vprašanje: Okrog hiše si delam ograjo, pa mi gozdni čuvaj brani napraviti vrata proti gozdni strani. Takšna vrata so si že tudi drugi v 'bližini napravili. Čuvaj se tudi drugače ponaša zelo visoko in ie moji ženi celo branil, 'da bi hodila skozi gozd domov, čeprav je tam vse polno gozdnih poti. Grozi celo, da bo streljal s puško. Ali se sme tako izražati? Mislim, da vendar še tudi delavci nismo kakor zajci, da hi se nas strašilo kar s puško. Čuvaj tudi otroke naganja, ko se 'igrajo v gozdu in hodijo po suhljad. Prosim pojasnila, ali nam goizdni čuvaj lahko vse to zabranjuje? Odgovor: Ne vemo, s čigavim gozdom ste sosed. Vendar je tako, da lastnik gozda lahko vsakomur zabrani hojo v gozd, kdor si take hoie ni priposestvoval skozi 30 let. Nek zakon celo izrecno določa, da se pravice hoje skozi gozd sploh ne more priposestvovati. Ako torej tam ni javne občinske poti za vse in če tudi Vi, ali predniki Vašega zemljišča niso tam hodili najmani 30 let, si pravice do te hoje ne boste mogli prisvojiti, niti za sebe, niti za rodbino. Vrata v svoji ograji si iže lahko napravite na strani proti gozdu, toda hojo v gozd si s tem še niste pridobili. S puška Vam ^uyaj zaradi vsega tega nikakor ne sme groziti. Bilo bi menda najbolje, da se obrnete na lastnika f£oz mesecev? Odgovor: V smislu sa 219, odst. 2 obrtnega zakona za 1 teden. Po nrlogu romunske vlade ie bil sedaj »re-tiran tudi podžupan Bukareite Maiht, ker ie sodeloval pri \iporu »Železne farde«, Izdala in urt)alt rAdtU Jeltn e Mariboru, m Tiska Lludika liskam* 4.