Poštnina pihana v gotovim Leto LVt. v UubHain, v torek, dne 10. lutQa 1928. St. 154. Pbsmam ste*** 2 wn
Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Dtn
celoletno vJugo> alnvtjl ISO Dtn, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov t stolp. pedl-vrMct maU oglasi po l-SO ln 2 D,večji oglasi nad 43 mm vlftlne po I)ln Z-SO, vellM po 3 ln 4 Din, v urednttkem delu vrsti on po 10 Dtn o Pri večtom o
Izide ob 4 zjutraj
razen pondelJKo ln dneva po prazniku

Uredništvo /e v Kopitarjevi uJIcl it. 6//11 Rokopisi se ne vračafo, netranklrana pisma se ne sprefemafo Uredništva telefon it. 2050, upravnlštva it. 2328
GSavna smernica
tlade ob reševanju sedanje krize je bila ta, da se najde izhod iz položaja na strogo parlamentaren način. Bilo je neobhodno potrebno preprečiti, da ne bi nastal znotraj in zunaj države napačen videz, kakor da se zaradi zločina nekega eksaltiranega posameznika država nahaja v izrednem stanju. Vlada, ki se zaveda svoje popolne nekrivde na žalostnem dogodku, ni smela trpeti, da brezvestni demagogi dajejo dogodkom 20. junija političen značaj, katerega po svoji naravi sploh nimajo. Naravno ogorčenje hrvatskega naroda, ki ga hočejo zli elementi izrabiti za svoje obla-gtiželjne svrhe, pa je bilo treba obrniti v pravilno smer, s čemer bi bila tkzv. KDK opozicija lahko popravila, kar je bila zagrešila s svojo protiparlamentarno, nelojalno in de-mokratizem rušečo taktiko, ki je vedla do najžalostnejših posledic.
Zato je vlada ohranila mir in red, potem pa je sama otvorila krizo, da se Hrvatom omogoči udejstvovati se v vladi. Pri tem je bila prva skrb vladne večine, da se varujeta parlamentarizem in demokracija.
Najpreje se je poklical Aca Stanojevič, torej oseba, ki po svoji politični preteklosti, mentaliteti in dosedanjem delovanju gotovo ni niti v najmanjši zvezi s tem, kar s« je zgodilo. In ko je opozicija to odbila, se je ponudilo Radiču samemu, da sestavi delovno vlado ali pa celo volivno vlado, ako bi se tozadevno sporazumel z vlado in strankami večine. Toda pod zlim vplivom Pribičevičevim je Radič a limine odklonil vsako redno, parlamentarno in sporazumno rešitev in izjavil, da se z večino principielno ne razgovarja in aahteval, da ta poklekne pred njegovim di-. ktatom- Tako se zdi, kakor da bi hotel Radič umetno ustvarjati neko izredno stanje, predstavljati državo in v nekaki katastrofalni krizi svojih temeljev, izzvati pretresljaje do dna, preokreniti ves političen razvoj nazaj v svoje svoječasne zamisli, ki so doživele popolen polom.
Zraven njega pa vari svoja strupena zelišča v svojem posebnem čarovniškem kotlu g. Pribičevič, da razmere razplete in otruje tako, da bi iz tega izšel on kot diktator — rešitelj Jugoslavije s pomočjo tistih Hrvatov, ki jih je evoječasno krvavo bičal.
Po takem stanju, ki kaže odsotnost vsake dobre volje, duha pomirljivosti in ozira na druge, ni drugega izhoda, kakor da stranke sedanje večine, potem, ko so vse storile, da se opoziciji zgradi most v konstruktivno in vzajemno in mirno delo na temelju demokracije, in soglasja med vsemi, ki tvorijo državo — ni drugega izhoda, pravimo, kot da stranke sedanje večine stvorijo oz. ohranijo vlado, ki 'je pokazala, da ima dobro voljo, odločnost in moč, da državni voz ohrani v rednem teku, razmere popolnoma pomiri in da Hrvatom časa, da se premislijo, in energično onemogočijo že v korenini vsak poizkus položaj zapletati, izzvati izredne prilike, jih strankarsko izkoristiti v škodo državni skupnosti in narodnega soglasja ter izzvati notranje državljanske homatije.
Še vedno je čas, da Hrvati spregledajo ne-pomirljivost, ozkosrčnost in svojeglavnost ter brezobzirni egoizem Pribičevičeve politike, ki danes v zelo važnem trenutku diktira HS stranki njeno politično zadržanje. Bridka križeva pot, ki so jo po krivdi ravno teh politikov od 1918 do 1919 hodili, bi jih morala enkrat za vselej izmodriti. Upamo še vedno in sicer z veliko prepričanostjo, da se Hrvati, oziroma HSS, premisli v blagor države, bratske vzajemnosti, ki jo hoče znani zli duh razrušiti.
Inozemstvo obsoja opozicijo
e Pariz, 9. julija. (Tel. »Slov.«) »Journal des Debata< in »Temps« se bavita z razvojem Jugoslovanske vladne krize. »Temps« kritizira zadržanje Stjepana Radiča in Pribičeviča, ki je še zapletlo političen položaj. »Temps« odsvetuje vojaško vlado, ki bi samo povečala težave. Končno pa vojaška vlada tudi ni potrebna, ker je še vedno mogoče sestaviti vlado s sedanjo parlamentarno večino. Tudi »Journal des Debats« obsoja negativno stališče opozicije. Avgust Gouvain pravi, da je nastopil trenutek, ko se morata Stjepan Radič in Pribičevič jasno izraziti. Potrebno je, da opustita politiko obstrukcionizma in da poka-žeta svoj program kot državnika. Kralj se v teh žalostnih trenutkih vede popolnoma taktno in ne zahteva drugega, kakor to, da lahko zadosti zakonitim željam vseh narodov v Jugoslaviji. Nikakor pa ne more izročiti oblasti zlobnežem, o katerih se do danes poznajo le njihove lastnosti ljudskih hujskačev,
Obsodba
Od Ljubljanskega oblastnega odbora smo prejeli:
Ljubljanski dnevnik »Jutro« je v številki 156 z dne 6. julija 1928 prinesel ostudno sliko, s katero nečuveno žali in sramoti voditelja in zakonitega predstavnika slovenskega naroda gospoda dr. Antona Korošca.
Da izrazi Ljubljanski oblastni odbor svojo ogorčeno in najod-ločnejšo obsodbo nad to brezmejno in slovenski narod v dušo bolečo žalitvijo, je sklenil v svoji seji dne 9. julija 1928 soglasno:
1.	da se »Jutro« z današnjim dnem odstrani iz vseh oblastnih uradov in zavodov, ki so v oblastni upravi;
2.	da ne bo od danes naprej oblastni odbor, noben oblastni urad in noben zavod v oblastni upravi priobeeval v »Jutru« svojih objav in razglasov;
3.	oblastni odbor odklanja nadaljno sprejemanje »Jutra«, četudi je naročnina že poravnana.
Vse to velja dotlej, dokler ne dobi gosp. dr. Anton Korošec
za žalitev primernega zadoščenja.
* <
normalen in parlamefaren
razooj
r Belgrad, 9. jul. (Tel. »Slov.«) V teku včerajšnjega in današnjega dneva se niso storili nobeni posebni koraki v razpletu krize. Položi se še vedno vsestransko raziskuje, da bi se dobila popolnoma jasna slika o tendencah in namerah vseh zainteresiranih skupin. Komunike, ki se je izdal o stališča KDK, je najznačitr-jši akt v dosedanjem razvoju krize. Komunike jasno in odločno ugotavlja, da ni govora o kakšni državni krizi, kakor so to hoteli prikazati Predavec, Vilder in drugi voditelji KDK. O državni krizi ni in ne more biti govora, ker jc naša država že tako konsolidirana, da je razdraženost dveh politikov ne more dovesti v nevarnost. Zato se sedaj kriza normalno in parlamentarno razvija in tak bo tudi njen zaključek.
Veliko pozornost je vzbudila vest, da je Nj. Vel. kralj obiskal včeraj v čačktt vojvodo Stepo Stepanoviča, znanega junaka in našega najstarejšega stratega. Sicer je Nj. Vel. kralj snoči pozno ponoči po vrnitvi iz čačka sprejel notranjega ministra dr. Korošca, danes je na prošnjo sprejel v avdienco Pribičeviča. Pribičevičeva avdienca, ki je trajala od 6 do pol 7 je bila povsem zasebnega značaja. Po lastnih izjavah je Pribičevič prosil za avdienco zaradi tega, da bi se kralju zahvalil v Radičevem imenu, ki sam osebno tega ni mogel storiti, za zavzemanje in veliko zanimanje Nj. Vel. kralja za časa Radičeve bolezni. Na razna vprašanja o tem obvestilu, je Pribičevič odgovarjal, da ne ve, kako se bo kriza razvijala in kako dolgo bo trajala, pač pa da je mnenja, da je položaj v kraljevih rokah. On se čudi temu, da se radi takega njegovega stališča in mišljenja on napada, kajti nelogično bi bilo, da se prične kriza in da bi bil položaj v rokah tistih strank, ki so na vladi. Takozvane četverokoalirane stranke mislijo, da je položaj v njihovih rokah. Pribičevič pa pravi, da stoji na stališču, da je položaj v kraljevih rokah.
ladičeud čakalo
č Zagreb, 9. jul. (Tel. »Slov.«) Včeraj je Stjepan Radič odpotoval iz belgrajske bolnice v Zagreb. Na potu ga je spremilo veliko število poslancev KDK, ki so se z njim odpeljali v Zagreb. Z njim sta sc tudi odpeljala zdravnika dr. Kostič in Teodrovič, dva bolniška strežaja in usmiljenka. V Zagrebu ga je pozdravil podpredsednik HSS Valetič. Stjepan Radič se je podal najpreje v Seljaški dom, od tam pa na svoje stanovanje na Hcr-cegovaški cesti.
č Zagreb, 9. jul. (Tel. Slov.) Zastoj reševanja krize in odlaganja rešitve po skupni av-dienci šefov skupin se smatrata v političnih krogih kot okolnosti, ki dokazujeta, da odločilni činitelji hočejo še enkrat premotriti položaj n da se skuša najti temelj, na katerem bi se KDK sporazumela z vladnimi strankami. Značilno je, da vsi zagrebški listi naglašajo, da se v Belgradu čaka v političnih krogih na to, kako orientacijo bo zavzel Stjepan Radič po vrnitvi v Zagreb. Stjepan Radič pa ne daje nobenih političnih izjav. Njegov organ »Narodni val« v današnji številki ne prinaša nobenih političnih vesti, niti ne govori o političnem položaju, tako da se misli, da Radič čaka na končnoveljavni sklep v Belgradu. Stjepan Radič ni sprejel nobenih časnikarjev. Danes je sprejel od obiskovalcev zagrebškega nadškofa dr. Bauerja in križevskega škola dr. Njaradija, Obisk je bil povsem nepolitičnega značaja in je trajal okrog 20 minut. Radiča je obiskal tudi nadžupan Heinzel. Obisk ie bil zelo prisrčen, kar jc zelo značilno, ker sia bila Radič in Heinzel dosedaj v ostrem nasprotju.
Mislilo se je, da bo takoj po Radičevi vrnitvi prišlo do seje KDK. Radi tega sc jc mislilo, da bodo poslanci ostali delj časa v Belgradu. Danes pa sc jc vršila konfercnca po-
slancev KDK v hrvatski sabornici. Navzočih je bilo okrog 30 poslancev. Poročali so o razpoloženju med narodom, niso pa razpravljali o političnem položaju. Po tej seji so se poslanci razšli domov. V Zagrebu je ostalo samo 8 poslancev.
Po seji je podpredsednik Predavec izjavil, da se bo vršila seja kluba šele, ko Stjepan Radič popolnoma ozdravi in da se pred ozdravljenjem ne bodo delali nobeni sklepi, niti ne bo Radič dajal političnih izjav.
Glasilo SDS »Riječ« pravi v današnji številki, da bi se bila kriza že rešila, če bi ne bile nastale intrige, ki ovirajo sestavo vlade. Po Pribičevičevi izjavi o lojalnem zadržanju KDK in njenih pravilnih odnošajih nasproti državi je bilo določeno, da se sestavi nevtralna uradniška vlada, ki bi sklicala parlament, ki bi izročil Punišo Račiča sodišču. Nato bi se skupščina razpustila in razpisale izredne volitve. V uvodniku ostro napada vse intrige in pravi, da bo KDK zavzela najostrejše stališče proti tem mahinacijam in intrigam in da se bo borila proti njim.
Značilno jc, da današnji »Obzor« poroča iz Belgrada, da je radikalni gl. odbor za to, da pride do sporazuma s KDK in da se z njo sestavi vlada, ki bi najprej izdelala program za delo pred volitvami in za delo po volitvah.
Obzor« pravi, da je za to rešitev večina radikalnega kluba in da nima Vukičevič v klubu nikogar za seboj. Proti tem kombinacijam radikalnega glavnega odbora so vstali demokrat, ker bi bili iz tc kombinacijo izključeni, da jc posebno proti tej kombinaciji Voja Ma-rinkovič.
č Zagreb, 9. jul. (Tel, Slov.-) Ranjeni narodni poslanci, ki so včeraj prispeli v Zagreb, sc počutijo normalno. Stjcpnnu Radiču sc jc temperatura zvišala na 37.5. Zdravniki
90 ugotovili, da so vsi bolniki izven vsake nevarnosti.
č Zagreb, (Tel. »Slov.«) Današnje Številke »Riječi«, »Novosti« in »Jutranjega lista« so bile zaplenjene. »Riječ« radi uvodnika. »Novosti« in »Jutranji list« pa radi priob-čitve govora predsednika HSS seljaka VaJe-tiča, ki je napadel narodno skupSčino m se o njej žaljivo izražal.
Vkri
Na drugem mestu prinašamo sklep I)ut> ljanskega oblastnega odbora, ki pomeni javno obsodbo »Jutrove« klevete.
To obsodbo je slovensko ljudstvo zahtevalo. Zahtevali je niso samo prijatelji in pristaši dr. Antona Korošca, zahtevali so jo val pošteni ljudje. Imamo čisto konkretne podatke, kako so tudi stalni naročniki in bralci > Jutra«, eksponirani agitatorji liberalnih strank v jasnih prostorih ostro obsojali zločinsko kleveto »Jutra« na naslov dr. Korošca. Zato je oblastni odbor storil samo dolžnost, ki mu jo kot političnemu predstavitelju ljubljanske oblasti nalaga naša javnost, ko je dal duška tej vsesplošni, elementarni zahtevi po javnem zadoščenju. Sklep oblastnega odbora zato vsa slovenska javnost z največjim zadoščenjem sprejema in ga pozdravlja. S tem činom najvišje samoupravne slovenske oblasti smo vsaj deloma oprali zločin, ki se je zgodil v naši javnosti in ki je našo javnost ponižal v zločinsko ozračje.
Ta dogodek je izrazit dokaz, kam vede nemoralna politika. Liberalno časopisje je v vsem svojem razvoju padalo od stopnje do stopnje. Dokler so liberalci imeli vlado in moč v državi, jim je časopisje z zločinskimi denuncijacijami, obrekovanji in klevetanji vseh slovenskih voditeljev, vseh najodličnejših predstavnikov slovenskega naroda, blatenje Slovencev sploh, skušalo pomagati, da se vzdrre na oblasti. Namen je bil, da se Slovence naslika med Srbi kot državne izdajalce, ki jih mora neprestano stra-žiti liberalen špion in policaj. To je bila prva doba slovenskega liberalnega časopisja.
Zlo rodi zlo. Ko vse denunciacije niso nič pomagale, ko je veljava naših predstavnikov v Belgradu rastla, ko se je uveljavila sposobnost, požrtvovalnost in poštenost naših voditeljev, ko je slovensko ljudstvo dobilo gotov delež oblasti v državi, tedaj je to časopisje poleg denunciacije, ki je že omedlela, pričelo s kopico novih laži. Izkrivilo in potvorilo je vsako dejanje, obrekovalo vsak čin naših zastopnikov v vladi in naših poslancev v vladni večini, da bi na eni strani povečalo odgovornost naše stranke za nepopularna dejanja, na drugi strani, da z dneva v dan nasuje svojim pristašem peska v oči, češ, saj itak odloča o vsem dr. Gregor Žerjav. Izmed te gomile laži omenjamo samo eno, najstalnejšo in najznačilnejšo. To je, stalno pisanje o vladni krizi. Vukičevičeva vlada se z minimalnimi spremembami drži neprestano že skoro poldrugo leto. Jasno je bilo vsakemu poznavalcu, SDSarski listi so to točno vedeli, da o demisiji te vlade nikdar ni bilo govora prav do zadnjih dni. In vendar je to časopisje doma in v inozemstvu trosilo laž, da vlada pada, da je vlada v demisiji, da se jutri izpre-meni režim. Ni minil dan, da se ne bi ta državi, zlasti v inozemstvu tako škodljiva laž ponovila v kakršnikoli obliki v liberalnem listu. Zadnji čas je ta laž postala že tako nesmiselna in tako ogabna, da je vsakdo lahko slišal na vsak korak obsodbo takega pisanja.
Pa nič ni pomagalo. Pravilo: Zlo rodi zlo! je zahtevalo neizprosno svoj obulus. Zato je liberalno časopisje drlo vedno globlje, dokler ni obležalo v smrdljivi mlakuži klevetniške krvi.
Občni zbor Narodne banke
r Belgrad, 9. julija. (Tel. »Slov.«) V nedeljo se je vršilo izredno zborovanje akcio-narjev Narodne banke. Na dnevnem redu je bilo 1. poročilo glavnega upravnega odbora, 2. predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Narodni banki. 3. predlog o spremembah in dopolnitvah pravil Narodne banke. Zboru so prisostvovali: vladni komisar Djokič, zastopnik fin. ministra dr. M. J o v a n o v i č. Za zbor je bilo prijavljenih 397 delničarjev s 34.307 delnicami in 1523 glasovi. Navzočih je bilo 111 delničarjev. Po spominu na pokojnega Srečko v iča je poročal dr. Novakovi č. O njegovem poro-( iiu se je razvila debata, v kateri se je obravnaval dnevni red. Vsi predlogi so se sprejeli, nakar se jo seja ob pol 2 zaključila.
Danes se je seja nadaljevala. O njej se je izdalo sledeče obvestilo:
»Glavni upravni odbor Narodne banke je imel dne 9. julija svojo sejo, na kateri je bila na dnevnem redu izvolitev kandidata za guvernerja Narodne banke. Na tej seji se je soglasno izvolil za prvega kandidata dr. Dragutin Pro-tič, bivši viceguverner in zastopnik guvernerja. Protič se je zahvalil za izkazano zaupanje in izjavil, da obžaluje, ker iz osebnih razlogov ne more sprejeti te kandidature. Vsi člani upravnega odbora so izrazili obžalovanje, da Protič ne more sprejeti te kandidature ter sprejeli njegovo izjavo na znanje. Nato so se izvršile volitve kandidatov za guvernerja. Na Protičevo
mesto je bfl izvoljen drug kandidat. Soglasno
so bili izvoljeni sledeči kandidati: Ignatije Raj-loni, industrijalec in viceguverner Narodne banke, Miroslav Ulmer, član upravnega odbora iz Zagreba, dr. Gedeon Gjungjerski, član upravnega odbora iz Novega Sada, Milož Sav-čič in Andrija Radovič, člana upravnega odbora iz Belgrada.«
Dr. Dragutin Novakovič je z ozirom na vesti, da je Narodna banka dala državi posojilo, najodločnejše izjavil, da so te vesti popolnoma brez vsake podlage.
11. Profogeroo ustreljen
v Sofija, 9. julija. (Tel. >Slov.<) General
Aleksander Protogerov, znani voditelj makedonskih komitašev in član revolucionarnega komiteja, je bil v soboto ponoči ustreljen na eesti v Sofiji. Težko ranjenega »o pozno ponoči pripeljali v bolnišnico ter je v zgodnjih jutranjih urah umrl. Tudi njegov spremljevalec je bil ustreljen. Atentatorji so zbežali in niso znani. Podrobnosti še niso znane-
O osebah atentatorjev se širijo razne govorice. V macedonski revolucijonarni organizaciji, kateri so načelovali Protogerov, Ivan Mi-hajlov in Pop Kristov, je že dalj časa vladalo nasprotstvo o določitvi kompetenc in o taktiki, ki naj se uvede. Del organizacije je hotel iz-premeniti bojne metode, ker sistem atentatov in nasilnih akcij ni imel uspehov, temveč je radi zvišane čujecnosti jugoslovanskih oblasti v Mar cedoniji večinoma ostal brez uspeha, stal mnogo žrtev in povzročal tamkajšnjemu prebivalstvu zasledovanja in pa škodo, tako da so začeli odrekati pokorščino. Protogerov je bil stra-ten pristaš nasilnih akcij, pa, kakor se zdi, ni mogel prodreti s svojim stališčem, kajti letošnjo pomlad so komitaške akcije izostale. Možno je torej, da so morilci iz macedonske revolucionarne organizacije.
Druga možnost je ta, da je atentatorje iskati med člani federalistične protiorganizarije, ki so tudi Todora Aleksandrova ubili pred štirimi leti. Protogerovo truplo so danes položili na oder v katedrali sv. Sedmočizlenicev, ki je ena od največjih cerkva v Sofiji. Pogreb bo jutri. Ubiti spremljevalec Protogerova se piše Atanas Cecov in je 20 let star. Pri njem so našli grški revolver, grški tobak in grški konjak česar se sklepa, da se je Protogerov v zadnjem času nahajal na grški meji. Policija z vso vnemo išče storilce, vendar je zelo neverjetno, da bi dosegla kak uspeh. Nasprotno pa se je bati, da se bo revolucionarna organizacija sama maščevala slično, kakor ob smrti Todora Aleksandrova.
v Sofija. 9. julrja. (Tel. >Rlov.<) Atentat na Frotogerova je bil izvršen o polnoči v uli-
Nove volitve v Grčiji
v Atene, 9. jul. (Tel. »Slov.«) »Elevteron Vima« piše, da bo Konduriotis najbrže pristal na izpremembo volivnega zakona, ki jo zahteva Venizelos. Ce pa bi predsednik republike na to ne pristal, bi vlada demisijo-nirala, ker smatra pri sedanji volivni pravici za nemogoče, dati drž..vi močno vlado. Liberalci pa postavljajo kot najvažnejšo program-no točko vprašanje proporca. Dekret o razpustitvi parlamenta je bfl danes objavljen. V njem je dan novih volitev določen na 19. avgusta, sestanek novega parlamenta pa na 17. •eptembra. Predsednik republike Konduriotis se nahaja v težkem položaju. RojaHstičnI politiki in listi označujejo izpremembo volivnega zakona, ki jo zahteva Venizelos, za nezakonito, in zahtevajo od Konduriotisa, da Venizelosov predlog zavrne. Zdi se pa, da hoče Konduriotis ustreči Venizelosu, ki bo tutri v avdijenci zahteval končno odločitev. Rojalistični listi trdijo, da grozi Venizelos z vojaškim pritiskom na predsednika, kar pa Venizelos odločno zanika.
Turška zunania politika počiva
v Carigrad, 9. jul. (Tel. »Slov.«) Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej je s svojo rodbino odšel na večtedenski dopust na Dunaj. Vaš dopisnik doznava: To potovanje pobija vse fantastične govorice o tem, da se vrše važna pogajanja. Sicer je Turška v načelu pripravljena k temu, da sklene z vsemi državami pogodbe o nenapadanju, vendar pa ae sedaj ne pogaja niti z Jugoslavijo, niti s Španijo ali Anglijo o takem paktu. Predpogoji za tako pogodbo z Jugoslavijo so isti, kakor za pogodbo z Grško, namreč ureditev vseh spornih vprašanj, kakor vrnitev v Jugoslaviji zaplenjenega turškega imetja. Kako malo uspešna so bila dosedaj pogajanja, dokazuje dejstvo, da novi turški poslanik za Belgrad, ki je bil imenovan že pred več me-aeci, še sedaj ni zasedel svojega mesta. Vse vesti o tem, da bi Turška pristopila k tej ali oni skupini držav, so brezpredmetne kombinacije, ker Turška striktno odklanja udeležbo pri kombinacijah, ki bi bile naperjene proti drugim državam, pripravljena je samo vsak čas vstopiti ▼ Društvo narodov, če se ji zagotovi mesto v Svetu društva narodov.
ei, ki je podnavi zelo obljudena, ponoči pa
skoro prazna, ko se je Protogerov vračal z neke konference. Protogerova je vedno spremljal mlad mož, ki je bil njegov telesni gardist. Ta je bil na mestu mrtev, Protogerov pa je bil ranjen v glavo ter je umrl po treh urah, ne da bi se zavedel. O osebah atentatorjevih in njihovih motivih dosedaj ni nobenega sledu. Ugotovljeno je samo to, da so atentat izvršile tri osebe. Protogerov je bival v Sofiji vedno le začasno in ni imel stalnega bivališča. Njegove dispozicije o bivanju v Sofiji so bile vedno strogo tajne. Atentatorji so ga torej morali ali že dalje rasa zasledovati, ali pa so bili o njegovem vsakočasnem bivališču natančno poučeni, da so mogli ravno to prazno cesto izbrati za napad.
Atentat na Ahmed bes Žoga
r Belgrad, 9. jul. (Tel. »Slov.«) Veliko senzacijo so tukaj vzbudile vesti o atentatu na Ahmed beg Zoga in uboj generala Protogerova. Obadva slučaja se spravljata tukaj v organsko zvezo. Atentat na Protogerova se tukaj smatra kot delo zastopnikov tiste stroje v makedonski organizaciji, ki je proti ita-lijanofilski Protogerovi politiki. Kakor znano, je Protogerov bil proti vladi. Merodajni krogi v Bolgariji vodijo na lastno pest italijanofil-sko politiko, in je šlo v tem tako daleč, da je makedanski organizaciji pretila nevarnost, da postane slepo orodje v rokah fašizma. Radi tega je bila Protogerova akcija zelo ne» ljuba ne samo makedonski organizaciji in tistim elementom, ki zagovarjajo slovanofilsko politiko, marveč celo tudi merodajnim krogom v Bolgariji. Uradna Bolgarija se z ozirom na stališče velesil nikakor ne namerava vezati na Italijo, marveč smatra, da je treba biti v tem oziru v soglasju s tendencami, l$i vladajo pri velesilah. Zato se smatra, da sg-izvršiH atentat na Protogerova zastopniki te struje. Kot njegov namestnik, ki bi eventur elno prišel v ozrr, se imenuje Tornalevski in Vanče Mihajlev.
.j.k.
ivuCSSaS napoved. Tino, fepo, vedro. Temperatura se bo zelo zvišala. V severnih krajih se je bati neviht..
Izpopolnitev Mussofinijeve
vlade
v Milan, 9. julija. (Tel. »Slov.«) Nenadoma je v Italiji izbruhnila ministrska kriza, ki pa je že končana. Finančni minister grof V o 1 p i in prosvetni minister prof. F e d e 1 e sta včeraj predložila Mussoliniju svojo demi-sijo, ki je bila sprejeta. Mussolini je imenoval za novega finančnega ministra senatorja Mo s c o n i j a , odličnega uradnika višje uprave, bivšega Giolittijevega kabinetnega šefa in guvernerja Julijske Benečije po vojni. Prosvetno ministrstvo je bilo izročeno dosedanjemu ministru za narodno gospodarstvo Beluzzo, za ministra za narodno gospodarstvo pa je bil imenovan dosedanji državni tajnik v prometnem ministrstvu poslanec dr. Aleksander M a r t e 11 i. Razen tega je bilo imenovanih 8 novih državnih podtajnikov: v finančnem ministrstvu poslanec inž. Ca-s ali ni in prof. dr. Rosbock, ki je svo-ječasno spremljal D' Annunzija kot legijonar na Reko in je bil že sodelavec prejšnjega finančnega ministra Štefanija, v poljedelskem ministrstvu poslanca J o s a, v ministrstvu za narodno gospodarstvo historika bolonjske univerze prof. Leichta, v industrijskem ministrstvu poslanca L o s s o n a , v resortu za javna dela poslanca Crolalanza, v prometnem ministrstvu pa poslanca Ricar-d i j a in C a o.
v Rim, 9. julija. (Tel. »Slov.«) Oficiozno se zatrjuje, da spremembe v italijanskem kabinetu niso velikega pomena. Naglaša se, da je Mussolini oddal mesto državnih podtajnikov drugim političnim možem, da naj bodo neka visoka šola za politiko s hitrejšimi spremembami. Sprememba v finančnem ministrstvu se je pričakovala že dalj časa, ker je postal grof Volpi utrujen. On smatra, da je njegovo delo kot finančni minister končano s stabilizacijo lire in s preureditvijo Italijanske Narodne banke. Presenetilo pa je, da je odstopil prosvetni minister Fedele in da je minister za narodno gospodarstvo Beluzzo prevzel prosvetno ministrstvo.
Glolitti te*ko boten
v Milan, 9. julija. (Tel. »Slov.«) Bivši italijanski ministrski predsednik Giolitti je po poročilih, ki prihajajo iz njegovega piemont-skega rojstnega kraja Cavourja, na smrtni postelji. Bil je že nekoliko časa bolan, sedaj pa se je njegovo stanje naenkrat tako poslabšalo, da je moral njogov domači zdravnik poklicati specialiste iz Turina. Zadnjo uoč je .prebil zelo nemirno.	J
Premislite
Vsa opozicija, zlasti pa SDS, zlorablja belgrajski zločin v politične namene. Grd« politična borba teh ljudi se ne ustavlja niti pred smrtjo, niti pred krvjo. Nasprotno, kri jim služi za agiUdjsko sredstvo, hudodelec za reklamo. Iz zločinskega dejanja enega človeka hoče opozicija, zlasti pa SDS, ustvariti politično-zgodovinsko važen dogodek, ki naj tej stranki pomaga na državno krmilo. Torej radi krvi in potom krvi, po zaslugi hudodelca mora dobiti SDS oblast.
Druga stran zlorabljanja zločina je zloči nsko-lažnjiva demagogija. V tej službi pri« naša SDS-arsko in radičevsko časopisje naslove: »Krvava vlada«, »Krvavi režim«, »Ki* vavi sistem«, »Krvava vladna večina«, »Belgrajski hegemonistični morilci«, »Vsi klerikalci so morilci«, in v tem tona tudi piše. Zlasti je ta ogabnost pri nas v Sloveniji prešla v«« meje. Ko je vendar jasno, da nismo Slovenci imeli pri vseh belgrajskih dogodkih nič opraviti, niti posredno niti neposredno, ko ;e dr. Korošec dal pri prvi priliki, ki se mn je nudila, morilca takoj brez besede aretirati, ko v Sloveniji nikomur niti na um ne pade, da bi umor odobraval, se periidna gonja o klerikalnih morilcih ponavlja že od 21. junija neprestano vsak dan. Po tej logiki bi mi že leta in leta lahko pisali tako-les
x Liberalci so ogonobili Jadransko banko. 100 milijonov slovenskega narodnega premoženja so izročili fašistom. Zato so vsi slovenski liberalci goljufi in narodni izdajalci. Nihče naj nikamor, kjerkoli ima kak liberalec v denarnem zavodu kaj vpliva, ne nosi nobene pare, ker bo za svoj denar gotovo ogoljufan in je najbolj gotovo, da bo s svojim denarjem služil našim narodnim sovražnikom.
Gotova skupina znanih liberalcev je z goljufivimi mahinacijami ugonobila Slavensbo banko in s tem slovensko in hrvatsko narodno premoženje oškodovala za pol milijarde dinarjev. Zato so vsi slovenski liberalci tatovi na debelo. Kdor hoče, da bo okraden, naj gre v liberalno družbo in naj nosi v liberalne zavode in institucije hranit svoje premoženje.
Gotovi organizirani liberalci so ubili rudarja Fakina v Trbovljah, so streljali v Ljubljani pred pošto, so se upirali oblasti, so navijali delavcu prste. Zato so vsi liberalci mo-rilci, ubijalci, mučilci, so krvavi nasilneži, je vsa liberalna politika krvava, z eno besedo, vse, kar nosi liberalno firmo, vsega se drže srage ljudske, nedolžno prelite in izsesane krvi.
Pravtako, bi mogli mi zapisati, da so vsi slovenski liberalci skupine goljufov, tatov in morilcev.
Hlaraošasssi Pribičevič - Madičene
iCBje
Nekateri ljudje vse pozabijo. Med te duševne reveže moramo šteti tisto maso, ki uživa dnevno »Jutrovo« modrost in pri tem prav ničesar ne misli. Kar so včeraj proslavljali, danes preklinjajo in kar so preklinjali, sedaj blagoslavljajo. Pravi »Jutrovc vernik veruje vse. Verjel je leta 1922., da je Žerjav pravi centralist, verjame, da je danes za revizijo, verjel je, da je Radič nesreča za državo, verjame, da je sedaj njen rešenik. Pri tem ne pomisli, da so ga njegovi voditelji vlekli takrat za nos, ali pa da ga vlečejo danes.
Le par zgledov podamo danes, da vidijo naši bralci, kako obrača SDS plašč po vetru:
HEGEMONISTI.
»Zato si upamo zapisati pošteno, da je največja sreča za Jugoslavijo, da je v njej en plemenski element v premoči. Mislimo si položaj, da so si Hrvatje in Srbi enako močni! Bog nag varuj pred prizori, kako bi si medsebojno uničevali delo in uspehe, dokler ne bi nova Bregalnica odločila usode bratskega spora. (Jutro 10. septembra 1922.)
In ti ljudje očitajo danes SLS, da je za srbsko hegemonijo. Licemerci!
0 HRVATIH IN RADICU.
»Zagreb je gnezdo partikularizma in plemenskega separatizma.-!: (Jutro 6. julija 1922.)
»Bratom Hrvatom moramo vedno znova reči, da s silo ne bodo ničesar dosegli. Kakor pokažejo voljo za bratsko sporazumevanje, bomo mi Slovenci prvi, ki jim bomo delali pot, saj mi najbolj čutimo vso težo njihove ahstinenčne politike.
Pozitivno sodelovanje sedanje hrvatske opozicije pri upravi države bi baš Hrvatom dalo položaj pravih arbitrov v naši državni politiki.
Naša država pa je na drugi strani močna dovolj, da premaga vse abstinente. Iskreno želimo, da se tudi večina hrvatskih zastopnikov loti praktičnega dela v državni politiki. (Jutro 19. julija 1922.)
Primerjajte, kako pa danes hujska demokratsko časopisje proti delu v narodni skupščini. Kdo goni Hrvate še nadalje v opozicijo?
In spet:
»Stališče napram Stjepanu Radiču je od vsega početka jasno. Kakršnikoli meritorni razgovori z voditeljem HSS so za demokrate mogoči predvsem le pod dvema načelnima pogojema: Vršiti so morajo s priznano predpostavko, da je narodno in državno edinstvo izven vsake diskusije in voditi ne morejo k nobeni rešitvi, ki leži izven parlamenta in njegove ustavne pravice odločevati v vseh zadevah, tičočih se ureditve naših notranjih razmer. Preko te?-, nas ne popelje nobena fraza »o bratskem sporazumu«, ker ni mogoč noben kompromis na račun Jugoslavije. V tem smislu, da bi se Hrvati in Srbi sporazumeli kot »dva naroda«, torej z nekako nagod-':o, ne priznava demokratska stranka nobenega »hrvatskega vprašanja«. Tak sporazum nasprotuje njenemu bistvu, ali njeni jugoslovanski ideologiji.« (Jutro 18. oktobra 1922.)
Ko bi bratje Hrvati ponovno brali to zanikanje hrvatskega »naroda«, bi morda le dru/ače sodili o Pribičeviču in njegovi slovenski družbi. — Zanimivo je, kako slovenski demofcrat vue čez plot vso svojo »jugoslo-
vansko ideologijo*, če to prija njegovi tremifr> ni politični taktiki.
ŠE ENA 0 JUGOSLOVANSKI IDEOLOUlil,
»Ime jugoslovansko je samo po sebi program: jugoslovansko je negacija teorije o treh narodih, ono je integracija treh plemen v en narod. Z njim se potiska plemensko Čuv-stvo navzdol v drugo kategorijo, ki se ima podrediti velikemu nacionalnemu ideahu< (Jutro 26. oktobra 1922.)
In danes? Kako pišejo o slovenskem In hrvatskem narodu 1 Kdaj so igrali hinavščinQ takrat ali danes?	»
ZA REVIZIJO USTAVE?
Kdo bo verjel našim demokratom, če pišejo danes, da so za revizijo ustave, če pa beremo v »Jutru« 28. junija 1922:
»Pred letom dni je bilo izvršeno najple-menitejše maščevanje za prvi Vidov dan, proglašena je bila Vidovdanska ustava, Magna charta končnega ujedinjenja celokupnega našega naroda, pričetek nove zgodovine jugo-slovanstva.«
Pa, da i Pričetek žalostne dobe, ki smo jo oznanjali takrat, ko smo rotili slovenske poslance, naj ne glasujejo za centralizem. Ali bi bilo mogoče danes krvoprelitje v narodni skupščini, če bi Žerjav in Pucelj ne glasovala za ceniralizem? Kdo je sokrivec žalostnega 20. junija 1928, če ne tisti, ki so bili za ustavo 28. junija ^921.
MI IN SRBI.
Danes nam očitajo, da smo preblizu Srbom. S tem nas hočejo pri ljudstvu očrniti demokratski demagogi. Kako so pisali poprej?
»Nič drugega kot golo sovraštvo do dr-žave, sovraštvo do bratskega nam srbskega plemena, drži klerikalno stranko pokonci« (Jutro 29. aprila 1922.)
Vsak naš bralec ve, da se mi nismo v tej stvari izpremenili. Sovraštva nismo poznali in ga ne poznamo. Gornje besede pa pričajo ponovno, kako grdi denuncijantje so bili in so v demokratskih vrstah.
In zakaj? »Jutro« 23. decembra 1922 pove naravnost:
»Da se je držalo klerikalce od odločilne besede v vladi stran, to je v glavnem zasluga demokratske stranke.«
Kakor nekdaj, tudi sedaj! Boj »klerikalcem«, to je višek narodnosti Pribičevičevih in Zerjavovih ljudi. Slovenski narod, njegovo gospodarstvo, delavec in kmet - kaj vse to v primeri z bojem proti SLS. Zato pa je SDS tako zavozila, zato tako strašno oškodovala naš narod. »Klerikalce« je »držala od odločilne besede«, to je bilo njeno delo. In še to je danes končano. Zlomljena je vsa moč SDS, zlomljen njen vpliv - polomljena tudi njena načela. Ni jo programatične točke SDS, ki bi ne pljunili njeni lastni voditelji nanjo. Res velike duševne omejenosti je treba, da kdo se koraka za to pogrebno procesijo.
Mi pa lahko ponovno poudarjamo: Bili ste nas in pritiskali kot nekdaj Ilein v stari Avstriji. Niste nas uklonili. Niti ene točke svojega programa ni SLS nikoli zatajila V tem je njena moč.
Dunajska vremenska napoved za 10. julij
Najprvo večidel jasno in deloma zelo vroče potem morda nevihte s padcem temperature nastop zahodnih vetrov,	1
Slon Toto v rimskem zverinjaku,
ki je sedaj ubil že drugega človeka in so ga zato ustrelili. Prva Totova žrtev je bil živinozdravnik, ki ga je hotel operirati, druga pa njegov dolgoletni strežnik, s katerim je slon toliko časa udrihal ob železno ograjo. da je bil mrtev
Grof Ferdinand v. Zeppelin,
ženijalni iznajditelj togega zrakoplova, je 8. t. m. obhajal 80 letnico svojega rojstva.
Nova klinika v Newyorku
kot največja bolnica na svetu. V zgradbah, ki jih kaže naša slika, so nameščeni oddelki: Vanderbiltova klinika, bolniška služba Presbilerjanske bolnice ter zobna in ustna klinika Kolumbijske univerze.
Štev. 154.	_»SLOVENEC«, dne 10. julija 1928>__Strao 3.
S vel v slihiaB
Najnovejši Zeppelin: »L. Z. 127« Skupina tankov z gorivom v notranjosti zrakoplova
»L. Z. 127«
235 m dolgo in 33.5 m visoko zrakoplovno telo, ki more sprejeti 105.000 kubičnih metrov dvigalnega plina.
»L. Z. 127«
Ena izmed motornih gondol z Maibachovim speci.jalnim motorjem pred montiranjem. — Novi zrakoplov so krstili dne 9. t. m.
Dr- V. Šara bon:
Okoli jezera KErie
Pri gospodu Mallyju smo imeli večerjo. Blizu jezera Erie (izg. iri) je majhna hišica z velikim golfskim igriščem naokoli. Tam smo bili in smo dan krašenja lepo zaključili. Videl sem tudi, kako se igra pravi golf. Prav zelo vesel sem bil, ko je govorila gospa Rogljeva tako lepo slovenščino, brez primesnih spake-drank.
Prišel je zadnji majnikov dan. Opravi) sem še, kar sem imel opraviti. Kosil sem pri g. župniku Ponikvarju; popoldne sva obiskala še nekaj znancev, in sem vzel od njih slovo ter pozdrave za domovino. Zvečer sem v Narodnem domu predaval o lepotah Slovenije; v v Clevelandu je 80.000 do 40.000 Slovencev, Narodni dom ima menda 1200 sedežev, ali pa še 1500, pri mojem predavanju je bilo navzočih oseb. Jaz zares nisem kriv. Svoto, ki sem jo nabral, 35 dolarjev, sem porabil za vožnjo v Detr-/it in naprej. Toliko v vednost vsem onim, ki se za to zanimajo.
Zvečer sem bil še na dveh krajih povabljen in obakrat prav prisrčno sprejet. Spal sem kot zmeraj pri prijatelju Perkotu. Tam sem bil nekakšen sogospodar v hiši. Se bom hvaležno spominjal. Ko sem bil prvič v Clevelandu sem spal v hotelu. Itd.
Perko me je zapeljal drugo jutro na kolodvor; podala sva si roko, in oddrdral sem proti Detroitu.
Rekli so mi bili, naj nikar ne hodim v Detroit; tam da je prav malo Slovencev in da so vsi raztreseni. Pa sem vseeno šel, zvabilo me je prijazno Ambrožičevo pismo. Peljal sem se skoz Toledo in prispel sem na cilj. Črno oblečenega gospoda sem videl na kolodvoru, z roko sva drug drugemu zamahnila, in vprašala sva se: >Ali ste Vi?« In oba sva odgovorila: >Da, jaz sem.« Z avtomobilom je prišel pater Ambrožič pome, vesel sem bil
pozornosti. Sicer se moraš ob prihodu voziti s taksijem. Peljala sva se k njemu na dom-Videl sem vso borbo, ki jo vodi pater, da si zgradi cerkev in dvorano itd. Klet je kuhinja in shramba in društvena dvorana, dve sobici sta cerkev, vse drugo temu primerno. Gotovo je pa že sedaj dograjena lesena cerkvica staven župnišČa, ko sem bil jaz tam, 1. junija, je bila že pod streho. Prostora bo za 400 do 500 oseb. Kmalu po prihodu sva se odpravila s patrom na ogledovanje mesta. Videla sva velikanske parke, občudoval sem zunanjost Fordovih tovarn, videl sem poslovne prostore sve-tovnoznane družbe General Motors, opozorjen sem bil na Fischerjevo stavbo itd., itd. Detroit je med največjimi mesti Amerike, na glasu kot zelo lepo in jako snažno, seveda pa hkrati tudi največje tihotapsko mesto za alkohol. Lega ob kanadski meji zahteva tako. Malo smole sva seveda tudi imela; smola v drugi polovici mojega bivanja v Ameriki sploh ni hotela od mene. V Detroit sem prišel v petek 1. junija, za soboto sva določila obisk Fordovih tovarn. Lahko si mislite, da so bile tovarne v soboto zaprte; delajo samo od ponedeljka do petka popoldne. No ja, sem si mislil, čudno bi bilo, če bi bilo drugače.
A zvečer sem bil zadovoljen, in g. pater menda tudi. Toliko ljudi je bilo pri predavanju, in tako so bili hvaležni, da se nama je prav dopadlo. Vstopnine sva nabrala 30 dolarjev, 5 manj kot v Clevelandu. Teh pa nisem porabil za vožnjo. Dolgo, dolgo sva še z gospodom patrom kramljala. Ker si nisva mogla ogledati Fordovih tovarn, sva šla gledat v soboto veliko katoliško vzgojevališče. Na štiri ceste meji, samo zase kraljuje ogromno poslopje. Imponirajo ti sprejemnice, športni prostori ter velika dvorana. Šla sva domov, kosii sem še v Deiroitu. Za dvorano g. pater ni hotel imeti nič; je dejal: »Se ne splača«. Dvorano zame je bil namreč najel v neki tamošnji šoli. Takele majhne poteze ti osta-
nejo v trajnem lepem spominu; saj ne gre za tistih par dolarjev, ampak za dobro srce in za pozornost. Povsod v Ameriki te pozornosti ni; najmanj je je tam, kjer sem jo najbolj pričakoval. Neko mesto bi se moralo v tem prekrstiti v Big Mouth.
Pater Ambrožič se mi ne smili zaradi borbe za zgradbo cerkve, za izpopolnitev župnije itd- To je njegova naloga, in on jo hoče lepo rešiti. Smili se mi pa, ker ima takšnega pomočnika. V Ameriki temeljitost izobrazbe ni tista kot pri nas; to sem že poudarjal. Tudi pri duhovnikih ne. Nekateri gredo pa preda-! leč. Patrov pomočnik v Detroitu, Slovak, nikdar nič ne bere, nikdar nič ne študira; na slovenski župniji je, pa nikdar slovenske besedice ne spregovori, in tudi slovaške ne. Samo angleško. Najljubša njegova zabava je radio. Kadar je stopil v obednico, oziroma v klet, vselej je odprl radio; midva s patrom sva se komaj razumela, neprestano je hreščal aparat. Ves dan je hreščal, razen takrat, ko Slovaka ni bilo doma. Moj Bog! Kako z malim so ljudje zadovoljni. Ta Slovak pa res ni bil po mojem okusu. In gospod pater si ne more pomagati.
Na kolodvor sva se peljala, in odpeljal sem se v Kanado. Če hočeš iz Detroita do slapa Niagara, je uajbolje, če greš čez oni kanadski jezik, ki moli tja proti Detroitu. Hladno je bilo popoldne. Razlike med obema bregovoma jezera Erie ni skoraj nobene; a vendar opaziš, da je severni kanadski breg veliko bolj gozdnat kot južni ameriški. Na severni strani smo se vozili, a tako daleč proč od jezera, da ga nismo videli. V Wellandu sem izstopil. Breovlak je drvel naprej proti Buffalo, jaz sem pa stopil v lokalni vlak in sem se peljal v mesto Niagara Falls (slapovi Niagara). Vzel sem avtotaksi in sem se peljal na most, ki je zgrajen tik pred slapom in ki veže ameriški in kanadski breg. Koliko je bilo že peres, ki so opisovala Niagaro, od
Cooperja do danes! Kaj naj rečem! Stopil sem ven iz taksija in sem nemo občudoval ta veliki čudež. Zlasti kanadski slap je očarujoč; ločen je od ameriškega po otočni skali, dvigajoči se nad prepadom. Kanadski slap ima podobo podkve in se tudi tako imenuje. Imel sem srečo, to pot vendar enkrat. Prišel sem na most ob bližajočem se mraku in sem videl slap še v dnevni luči.
Stopila je dol z neba temna noč in je začela zagrinjati tudi slap; tedaj so pa zagorele električne luči in so ga razsvetlile, v vsej njegovi veličastnosti. Marsikomu se to ne do-pade, ni naravno. Res ni naravno, nebeško lepo je pa le.
Peljal sem se nazaj v mesto, zamenjal sem avto s cestno železnico, peljal sem se v Buffalo, in ob enajstih sem se že zibal v Pull-manovem spalnem vozu. Smer: New York.
Montesquieu:
Radovednost Parižanov
(Perz Ricca piše prijatelju.)
Radovednost Parižanov gre do pretirano-sti. Ko sem dospel semkaj, sem bil tako občudovan, kakor da bi bil poslan iz nebes: starci, možje, žene in otroci — vsi so me hoteli videti- Če setn šel z doma, se je vse postavilo k oknom; če sem bil v Tuilerijah, sem jih prav tako videl, kako so me obkrožali; ženske so tvorile tisočbarvno mavrico, ki me je obkrožala. Kakor da bi bil v gledališču: videl sem tudi nešteto kukal, nastavljenih proti meni; končno pa nobenega človeka niso tolikokrat videli, kakor mene. Nekajkrat sem se muzal, ko sem čul govoriti ljudi, kateri skoro nikoli niso bili iz svoje sobe: »Treba je priznati, da ima obraz prav perzijski.« Čudovito! svoje slike sem našel povsod; sidel
• ie »Perzijskih pisem«.
Sf(a
i /
aj/e novega
KOLEDAR.
Torek, 10. julij. Amalija, Veronika, Feli-cita. — Lunina sprememba: Zadnji krajec ob 13.16. Solnce vzide ob 4.26 in zaide ob 7.44.
ZGODOVINSKI DNEVI.
10. julija: 1461 je umrl bosanski kralj Tomaž. — 1509 se je rodil švicarski reformator Ivan Calvin. — 1852 se je rodil nemški državnik Kinderlen-Wachter. — 1892 je umrl češki pisatelj in pesnik Adalbert Pakosta.
-M- Somišljeniki! Obveščeni smo, da se hujskanje, ki ga je začelo centralistično slovensko časopisje — od »Jutra« do »Kmetijskega lista«, nadaljuje po plačanih agitatorjih zlasti po železniških vagonih, po nekaterih gostilnah in trgovinah. Nekatere trafike menda celo vsiljujejo »Jutro« pred »Slovencem«. Prosimo naSe somišljenike, naj nam sporoče take slučaje s kolikor mogoče točnimi in zanesljivimi podatki — Tajništvo SLS.
■k Ljudstvo obsoja »Jutrovo« podlost. Na velikem shodu SLS pri Sv. Marku pri Ptuja pod predsedstvom obl. posl. Ivana Vršiča so po poročilu posl. Iv. Vesenjaka zborovalci soglasno in ostro obsodili nedostojno pisavo »Jutra«, zrekli »Jugoslovanskemu klubu« zaupnico in dr. Korošcu in Vesenjaku še posebej zahvalo. Pozvali so našo mladino na odločen boj proti zastrupljevalcem našega ljud-
k Sijajna zmaga SLS v Čatežu ob Savi
Pri občinskih volitvah, ki so se vršile v Čatežu, dne 8. t. m., je sijajno zmagala SLS, ki je dobila 13 odbornikov, nasprotniki pa samo
4.	To je za liberalce grozovit poraz, kajti leta 1925 so dobili oni 12 odbornikov, naši pa samo
5,	torej so izgubili samostojni sedaj 8 odbornikov. Krono temu katastrofalnemu porazu pa je nadel dosedanji župan Josip Tomše, ki je bil en dan pred volitvami brzojavno odstavljen vsled nerednosti, ki jih je ugotovila zadnja revizija.
•k Univerza v Ljubljani- Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada beleži s priznanjem in zahvalo, da je kot dobrotnik imenovanega društva prispeval za Narodni univerzitetni zaklad 5000 Din g. Ivan Arh, ing. v Pragi. Posnemajte ta lepi zgled! Kajti kako naj doma preslišimo klic, ki, kakor vidimo, odmeva celo iz daljnih krajev izven naše ožje domovine, kakor iz Belgrada, Kotora in zlate Prage! — Dalje sta ob priliki svoje promocije doktorjem prava darovala za Narodni univerzitetni zaklad po 100 Din gg. dr. Ivan Belle in dr. Ferdo Majaron- Zopet lep zgled, kako na i se ob raznih prilikah spominjamo svojih najvišjih kulturnih narodnih nalog! Prilike se nudijo v poletnih dneh v krogu prijateljskih družb. Obvestite torej tudi nas o svojih lepih trnutkih in ovekovečite svoje lepe spomine s tem, da zberete od svojih prijateljev in prijateljic par dinarjev, ki jih pošljite na društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada v Ljubljani, Univerza. Poštno položnico dobite na vsaki pošti. Nanjo napišite ta naslov in pa številko poštnega čekovnega računa 2)2.368.
k Za duhovnega svetnika je imenoval preevelli gosp. knezoškof povodom proglasitve Spodnje Šiške za samostojno župnijo g. p. dr. Gvidona R a n t a , župnika frančiškanske župnije v Ljubljani.
•k Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva je promoviral na univerzi v Inomostu g. Jože Dokler, sin ravnatelja Antona Doklerja.
k Za prireditev Ljnblj. okoliškega orlovskega okrožja v Zagorju v nedeljo, 15. julija je dovoljena polovična vožnja pod običajnimi pogoju
•k Gg. duhovnikom, ki pridejo letos v Savinjske planine in žele maševati v kapelici sv. Cirila in Metoda pod Ojstrico, uljudno naznanjam, da se nahaja mašna oprava (c. a.) v koči v Korošici pod Ojstrico. Treba je imeti s
sem se pomnoženega v vseh trgovinah, na vseh dimnikih — tako so se bali, da me ne bi dosti videli.
Tolike časti so pa že preveč nadležne: nisem si mislil, da sem tako čuden in redek človek; in četudi imam zelo dobro mnenje o sebi, si ne bi nikoli domišljeval, da bi mogel kaliti mir velemesta, kjer nisem bil nikoli poznan. Radi tega sem sklenil, da bom slekel perzijsko obleko in oblekel evropsko, da bi videl, ali bo stalo v moji fiziognomiji še kaj občudovanja vrednega. S tem poskusom sem spoznal, kaj v resnid veljam. Brez vseh tujih okraskov sem videl, kako me najbolj pravično cenijo. Imel sem vzrok, da bi se pritoževal nad svojim krojačem, ki je povzročil, da sem hipoma izguhil pozornost in spoštovanje občinstva; zakaj prešel sem naenkrat v strahovito ničevost. Večkrat sem bil celo uro v družbi, ne da bi me opazili in ne da bi moral ziniti; toda. če je kdo slučajno zvedel, da sem bil Perz, sem takoj začul okrog sebe mrmranje: »A, a! gospod je Perz! To je zelo nenavadna stvar! Kako more kdo biti P«r*?c
(Is francoščine preval Bg.)
seboj hostijo in mašno vino. Prostovoljne prispevke za vzdrževanje kapelice hvaležno sprejema tamošnji oskrbnik Franc Dežman. — Jurij Mikolič, lučki župnik.
ir Slovensko predavanje v Dubrovniku. — Na dan sv. Mohorja, 12. t. m- ob 8. zvečer predava v Hrvatski Zadrugi v Dubrovniku povodom sedemstoletnice matice sv. Petra v Črnomlju g. dr. Martin Malnerič o predmetu: Črnomelj in stara »Metlika« (t. j. Metliško) od dobe »ilirskih škofov« do ustanovitve goriške nadškofije.
iT Umrla je v ženski bolnišnici v Mariboru na operaciji ugledna in splošno priljubljena gospa Jožefa Poš, soproga g. Leopolda Poša, trgovca v Rogatcu. Pogreb bo v sredo popoldne v Rogatcu.	•
k Kolonizacija selške doline. Inavguralna disertacija, spisal Pavle Blaznik. Založila s podporo oblastnega odbora Leonova družba v Ljubljani. Cena Din 30.—. Dobi se tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
~k Pridite na prireditev Ljubljanskega okoliškega orlovskega okrožja, dne 15. julija v Zagorju ob Savi.
*	Avto Wanderer na šmarni gori. Včeraj popoldne točno ob 5 je presenetil šmarno-gorske prebivalce gosp. Pavel Štele s svojim Wanderer 8/40 HP avto. V spremstvu znanih hribolazcev nadzornika Jos. Westra in Sturma ter še dveh gospodov je gosp. Štele v 30 minutah privozil od Jugoslovanske tiskarne do vrha Šmarne gore z brzino do 30 km brez vsake najmanjše zapreke. Vozili so po Št. Vidski državni cesti, nato po okrajni cesti Tacen—Vikrče—Zavrh in slednjič po novo-nadelani poti, po kateri so vozili nove zvonove, ki je deloma ostro nasuta in ima do 40°/M napetosti. Stroj je deloval brezhibno. Če se bo nova pot redno vzdrževala, trdi g. Štele, se bo lahko uporabljala za osebni avto promet. — To je bila prva po skušnja vožnja s tem avtom.
*	Z motociklom k Erjavčevi koči. Prošlo nedeljo se je nudil turistom pod Vršičem zanimiv pogled, ko je po serpentinah vojne ceste priropotalo motorno kolo. Vozač, g. Povše Ludvik, šofer prometnega zavoda v Ljubljani, j pa se ni zadovoljil z vožnjo do podnožja griča, na katerem stoji Erjavčeva koča, temveč je preko strmine in skal, korenin in jarkov pognal motor v breg in tako zapeljal prav do praga koče. Sredi bregu se mu je sicer motor radi skale ustavil ter je obstojala nevarnost, da zdrči z vozačem vred nazaj ali na stran pod breg, toda pri ponovnem poskusu se je nevarna vožnja posrečila.
*	Jubilejni kongres Zveze poštnih, telegrafskih in telefonskih nslužbencev se bo vršil v dnevih 12., 13. in 14. julija t. 1. v Belgradu. Na dnevnem redu kongresa so poleg obligat-nih poročil uprave najaktualnejša vprašanja, ki teže poštne uslužbence, kakor razprava o posebnem zakonu za poštno stroko, o poštno-brzojavnih šolah m o poštni akademiji za višjo strokovno naobrazbo, o zidanju zgradb za poštne urade in .stanovanj za poštne uslužbence, kj nai bi jih iz svojega precejšnjega dobička financirala poštna hranilnica, o komer-cializaciji pošte, brzojava in telefona itd. Poleg tega bo sklepal kongres tur'' o notranji reorganizaciji Zveze na podlagi novih pravil, ki jih je izdelala ljubljanska Oblastna organizacija in o pristopu v mednarodno federacijo poštnih uslužbencev. Slovensko Oblastno organizacijo bo zastopalo na kongresu 6 delegatov in sicer gg.: predsednik Jakše, podpredsednik Dular, glavni tajnik Čampa, blagajnik Martinšek in člana odbora Ciuhova in Boh.
*	Ameriški izletniki v Jugoslaviji V nedeljo je z dopoldanskim brzovlakom prispelo preko Jesenic v Ljubljano 51 ameriških Slovencev na obisk k svojcem v staro domovino. Skupno potovanje sta priredila gg. Zakraj-šek in Češarek iz Newyorka, Znameniti brzo-parnik francoske linije »Ile de France« jih je prepeljal iz Amerike v francosko pristanišče. Izletniki niso mogli prehvaliti prijetne vožnje na parniku, občudovali so prenovljeno Ljubljano, katero mnogi niso videli že celo dvaj-setletje.
k Dri. zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani razpisuje natečaj za sprejem gojenk v šolo za sestre- — Opozarja se na razpis v Uradnem listu št. 63/K. Podrobnejše informacije se dobe v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipičeva ulica vsak dan tekom dopoldne.
k Uboj radi čaše kave. V neki kavarni v Bosni sta igrala domino za čašo kave Ibrahim Baltič in Munim Mušič. Baltič je še pred koncem igre naročil kavo in jo izpil, kar je zelo razburilo Mušiča. Prišlo je med njima do prepira, v katerem je rekel Baltič Mušiču lopov. Mušič je zato Baltiča pozval na dvoboj pred kavarno, kar pa so preprečili ostali gostje. Mušič je nato našel staro metlo in izdrl iz nje toporišče. S tem je počakal Baltiča, ki se je ob 11 zvečer vračal iz kavarne. Mušič je Baltiča napadel in ga sunil z ostrim koncem to-porišča v glavo ter mu predrl lobanjo. Baltič je še mogel poklicati očeta na pomoč, nato pa je takoj umrl. Mumin Mušič je bil te dni v Bihaču obsojen na štiri ieta težke ječe. Oče Baltiča na razpravi ni zahteval odškodnine,
To je
pravi zamotek
Aspirin
tableta
Pazite na modro-belo-rdeie pečatno znamko I
temveč je zahteval, da naj se Mušič kaznuje »od neba do zemlje!«
•k Človeka ubil radi pozdrava. 20-letna mladeniča Ibrahim Alibegovič in Ibrahim Sar-čevič v Sanskem mostu v Bosni sta pred dnevi pozdravila brate Rešida, Sulejmana in Vejsila Duriča po muslimanski šegi, toda brez fesa, ki sta ga oba radi vročine snela z glave. Rešid Durič jima je odvrnil, da ne ve, če sta Srba ali muslimana, ker pozdravljata po muslimanski šegi, toda brez fesa. Radi tega zbadljivega pozdrava je nastal hud pretep, pri katerem je Alidbegovič zabodel Rešida Duriča z nožem v prsa in je bil ta takoj mrtev. Sar-čevič pa je sunil z nožem Sulejmana večkrat v prsa in rebra. Sulejman je že izven nevarnosti. Alidbegovič je bil pred sodiščem obsojen na tri leta ječe. Šarčevič pa na deset mesecev.
Iz žalosti za materjo v smrt. Te dni se
je obesila v Varaždinu 25-letna učiteljica Ivanka Ožegovič. Živela je v ugodnih razmerah. V smrt pa je šla radi tega, ker ji je umrla mati, katero je zelo ljubila in katere edina hčerka je bila.
_ Nova žrtev Save. Blizu Žitnjaka pri Zagrebu so pastirji našli v Savi truplo neke ženske, oblečene v kopalni kostum in mlajših let. Truplo je bilo v vodi že več dni in ga je Sava prinesla najbrže iz Slovenije. Truplo so pokopali na tamkajšnjem pokopališču.
•k Malinorec pristni dobite na tehtnico v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ulica.
* Pri revmatizmu v glavi, kolkih in
hrbtu, bolnih živcih, bolečinah v boku in križu se z velikim uspehom rabi naravna »Franz-Josef«-grenčica za dnevno izčiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike potrjujejo, da je »Franz-Josef«-voda, posebno v srednji in starejši dobi izborno čistilo za že-lodeo in čreva. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah.
najboljša oblačila pri najnižjih cenah nudi renomlrana tvrdka
J. MAČEK
Ljubljana. Aleksandrova cesta št. 12
CfuMfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imata nočno službo: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
Umrl je v pondeljek, 9. t. m. ob pol 11 dopoldne po kratki mučni bolezni v Ljubljani g- Br
e m c Franc, ključav. mojster in posestnik, ki je bil v obrtniških krogih splošno znan in priljubljen. Pogreb bo v sredo, 11. t. m. ob 15 iz hiše žalosti, Cegnarjeva ul. 12 na pokopališče k Sv. Križu.
O Napredovanje pri policijski direkciji v Ljubljani. V 2. skupino III. kategorije so pomaknjeni okoliški nadzorniki agentov: Leopold Florijan, Josip Kek in Ivan Močnik.
G Proslava 30-letnice obstoja Rožne doline. Rožna dolina, idilična naselbina tik Ljubljane, je slavila v nedeljo, dne 8. m. 30-letnico svojega obstoja. Proslava se je izvršila zelo širokopotezno in se je je poleg Rožnodolincev udeležilo prav lepo število gostov. Hiše v Rožni dolini so bile okrašene z zastavami, lampijoni in napisi. Proslava se je pričela že v soboto zvečer s serenado, nato pa se je nadaljevala v nedeljo ves dan in pozno v noč. Dopoldne ob pol 10 je imel slavnostni govor dr. Rožič v restavraciji »Rožna dolina«. (Njegov govor objavimo prihodnjič.) Po predavanju se je vršil koncert. Popoldne se je vršila
v vsej Rožni dolini velika ljudska veselica. Ulice so bile polne ljudi, na vrtiljakih in plesiščih se jih je kar trlo. Cvetlični korzo je izpadel prav lepo. V rožnodolinskih gostilnah se je cvrlo, peklo in kuhalo za množico gostov. Proslavo je obiskal tudi ljubljanski župan dr. Puc, ki so mu pridejili Rožnodolinci lep sprejem. Množica se je ves dan imenitno zabavala. Splošno razpoloženje so pospeševale mnoge godbe, petje in pokanje topičev. Vsa proslava se je zaključila šele pozno v noč. Kožni dolini želimo tudi za bodoče kar najlepši razvoj.
Jubilejni ljudski tabor v Žalcu
dne 15. julija 1928.
Prannik Savinjske doline. Pod tem naslovom }e nedeljsko »Jutro« na njemu lasten način napadlo jubilejni ljudski tabor katoliških Slovencev. Obenem je sporočilo, da namerava KDK prirediti v Žalcu isti dan podobni tabor. Namen takemu pisanju je prozoren in katoliško misleča večina slovenskega naroda bo dala v nedeljo na ta napad učinkovit odgovor, o kakršnem ta gospoda niti sanja. Povemo z vso odločnostjo: Jubilejni ljudski tabor v Žalcu je prireditev katoliško mislečih Slovencev in Slovenk. KDK je tuja katoliški miselnosti slovenskega naroda in zato na taboru ne more sodelovati. Kar zadeva upravičenost proslave 60 letnice narodnega tabora s strani katoliško mislečih Slovencev, pa to le: Južnoštajerski Slovenci so ohranili svojo narodno slovensko zavest, ker so se lahko opirali na dosledno narodno in narodno delovno svojo katoliški duhovščino. Tudi žalski tabor je plod narodnega dela te duhovščine. V koliko so na njem sodelovali tudi lajiki, se nanje sedanji slovenstvu' in krščanstvu sovražni voditelji tako zvani naprednjaštva nimajo pravice sklicevati. — Katoliško misleči Slovenci in Slovenke bodo radi grdega napada prišli na tabor v še večjem številu. 15. julij ne bo le praznik Savinjske doline, temveč manifestacija katoliško mislečih Slovencev v obče. Mislimo, da sedaj tudi lahko razumejo, da se udeleženci tabora ne bodo pustili na noben način izzivati od njih. , . Žalfanom! V nedeljo poseti Žalec več tisoč katoliško mislečih Slovencev in Slovenk. Pričakujemo, da jih bo Žalec sprejel na gostoljuben in dostojen način. Na Žnlčanih samih je, do. odnesejo številni gostje iz Žalca lepe vtise. Radi tega ne boste nasedli onim, ki so s svojo samo vase zaljubljeno »žalsko« politiko zadnje čase že toliko škodovali Žalcu in ubili v Savinjčanih skoro vse simpatije do njega ter ki hočejo tudi v nedeljo vas izrabiti za nedostojni in neresni nastop proti slovenskemu ljudstvu. Rodite prepričani, da taboru ne morete škoditi, da pa ima organizirano slovensko ljudstvo dovolj sredstev, da se osveH tudi za neprijaznost. Ni sicer namen taboru, a videlo se bo v nedeljo vseeno, kdo v Žalcu resnično misli in čuti slovensko in katoliško.
Ostudni napad ».Tu t rac na jubilejni ljudski tabor katoliško mislečih Slovencev v Žalcu je povzročil, da je Glavni pripravljalni odbor prejel naravnost presenetljivo visoke prijave novih udeležencev. Slovensko katoliško ljudstvo kaže tudi to pot da zna odgovarjati z dejanji, ki so učinkovitejša kot brezplodna debata z ljudmi »Jutroveca« kova.	^
Rediteljstvo h Celja in okolice ima danes S? o zx „ Y,ažen sestanek v prostorih tajništva SLS v Celju, Cankarjeva cesta 4. Pridite vsi točno m polnoštevilno!
G Računovodstvo delegacije ministrstva financ, odsek za ljubljansko in mariborsko oblast in odsek za kmetijstvo, gradbe in zdravstvo se je preselilo iz Marijanišča na Poljanski cesti v palačo velikega župana, Bleiweisova cesta.
G Tujski promet v Ljubljani. Iz uradnih podatkov ljubljanskega policijskega avna-teljstva je razvidno, da je obiskalo Ljubljano v prejšnjem četrtletju v mesecih aprilu, maju in juniju) skupno 2242 tujcev. Od teh je bilo italijanskih državljanov 523, francoskih 18, avstrijskih 407, češkoslovaških 76, nemških 33, madjarskih 6, grških 1 in iz drugih držav 978. Všteti so seveda le oni, ki so dali na policiji vidirati potne liste.
G Javna borza dela: Delo je na razpolago: moškim: 2 pečarjem, 19 rudarjem, 1 str. ključavničarju-avtogen. varilcu, 1 kleparju, 1 kovaču, 5 kovinostrugarjem, 1 ključavničarju, 3 str. risarjem, 5 mizarjem, 2 kolarjem, 1 leso-strugarju, 1 Žagarju, 3 strojnikom, 1 vulkani-zerju, 2 kožarjem, 1 usnjarju za kovčeke in karju, 1 slašččarju.Z 12 tesarjem, 1 hlapcu, karjuju, 1 slaščičarju, 12 tesarjem, 1 hlapcu, 10 stukaterjem, 1 vodoinštalaterju, 15 ple-skarjem-črkoslikarjem, 3 kotlarjem, 14 minerjem, 15 navadnim delavcem, 6 zidarjem, 2 zavarovalnim organizatorjem, 19 vajencem; ženskam: 1 spulerici, 3 pletilkam nogavic, 2 kmečkim deklam, 2 služkinjam, 1 frizerki, 1 bolničarki, 2 prodajalkam slaščic.
G Balincarji, Na lepem kegljišču neke gostilne na Glincah sta balinala v nedeljo dva trgovska pomočnika. Pridružil se jim je še neki zidar in pričeli so staviti na krogle visoke vsote. Zidar je bil že čez pičlo uro ob težko zasluženih 400 Din, ves svoj denar. Ker se mu je zdelo, da pri balinanju ni bilo vse v redu, ja zahteval denar nazaj, ki mu ga pa trgovska pomočnika nista hotela vrniti in ju je zato ovadil radi hazardiranja. — Pri balinanju v gostilni na Vodnikovi cesti je zadela krogla 18-letnega delavca Franca Tonija v desno nogo v gleženj. Toni je od bolečin omedlel in so ga morali prepeljati z rešilnim avtom v bolnico. Poškodba je prav huda,
G Žeparji in tatovi. Neki prav posebno spretni žepar je izmaknil služkinji Josipini Tomšičevi v soboto na trgu ročno torbico, v kateri je bilo 110 Din gotovine. — Tovarnarju Heriku Franzlu na Prulah je neznan zlikovec odpeljal lepo, 8 tednov staro psico, vredno 500 Din. — Mlekarici Ivanki Pengov je nekdo zamenjal njen mlekarski voziček z mnogo slabšim.
MfarFfoar
n Uredbodajni, kmetijski in viničarski odseR
mariborske oblastne skupščine so imeli včeraj v prostorih oblastnega odbora svoje seje, na katerih so razpravljali o osnutkih uredbe o zdravstveni službi na deželi, organizaciji kmetijsko-pospcseval-ne službe, o gasilskem skladu, o živinorejskem skladu, o okrajnih zastopih in cestnih odborih ter o vi-mčarskem redu. Vse omenjene uredbe se bodo obravnavale na seji oblastne skupščine mariborske oblasta h se vrši v torek, dne 17. julija.
□ Zgraditev aiToiiroma v Mariboru. Na pobudo tukajšnjega Aero-kluba se je vršila v nedeljo, dne 8. t. m. na magistratu anketa, na kateri se je raz-
rnedier-fcva
..Gamma"
že po 2—3 vporabi prenovi lase na glavi, ker ustavi izpadanje las, odstrani perhaj, krhkost las in odstrani iz njih maščobo.
Pri dalnji uporabi daje življenjsko sposobnost vsah-lim lasnim koreninicam in odgaja klice za močne lase tako da na plešasti glavi ponovno zrasto lasje. Zdravniško uspešno preizkušeno v 600 slučajih in priporočeno za uporabo. Uspeh zasiguranl Uporaba enostavna!
Dobi se v vsaki lekarni in drogeriji, ako ne, obrnite se naravnost na glavno zastopstvo za celo SHS:
Drogcrijo „Nada" holar i GabrlC
Subouta teselou 63?.
Velika steklenica 85 Din, mala steklenica 65 Din.
pravijaki o vprašanju zgraditve aerodroma v Mariboru kot važnem obmejnem mestu in stikališču večine evropskih zračnih linij. Naj omenimo, da se je baš radi tega pojavilo zadnje dni v naših zrako-plovnih krogih ideja o obmejnem aerodromu v Mariboru, s čimer bi bila dana možnost, da naša država tudi tukaj na severu zadosti svoji internacionalni obvezi v smislu mednarodnih konvencij in da se na ta način zaščitijo interesi domačega zrako-plovstva. Sličui obmejni aerodromi bi se gradili tudi na drugih važnih obmejnih točkah naše države. — Omenjene ankete so se udeležili zastopniki: Društva za vazdušni saobračaj, Aero kluba, vel. županstva, vojaške oblasti, oblastnega odbora in mariborske oblastne skupščine. Sprejela se je sledeča resolucija: »V cilju povzdige nacijoualnega zrakoplovstva, kot prvega faktorja državne obrambe in njenih kulturnih potreb, je Maribor z vsemi svojimi navedenimi pred-stavitelji sklenil soglasno principijelno in načelno, da z vsemi svojimi silami deluje na tem, da se v Mariboru zgradi obmejno zračno pristanišče, ki bo zveza naše države z ostalo Evropo, isti čas pa tudi branik in najpomembnejša trdnjava naše domače avijacije. 2eleči, da se da dokaz svoji odločnosti in di^e stvarno doprinese k rešitvi te naloge, je soglasno sprejeta ideja, da treba Maribor po vseh svojih korporacijah tudi materijalno doprinesti k izvršitvi te naloge in da v tem smislu stavi državi konkretne predloge.« — Tudi se iz vseh obmejnih kor-^>oracij osnuje poseben odbor, ki bo vodil vse predmetne posle.
□	še samo danes si lahko ogledaš zanimivo razstavo slovenskih meščanskih šol v Cankarjevi ulici. Razstave se udeležuje tudi Cirilova tiskarna, ki daje vsem obiskovalcem razstave Slomškovo fotografijo brezplačno, Majcenovo zgodovino Maribora pa za polovično ceno. Razstava je odprta od
9 do 12 in od 15 do 18.
□	Umrl je O o r j a n c Matevž, posestnik v Cirkovcih v tukajšnji bolnišnici. Pogreb bo danes ob 16 na pokopališču v Pobrežju.
□	Tajništvo SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 6-f. javlja tem potom, da ima do nadaljnjega uradne i,ire za stranke od 7 zjutraj do 1 popoldne.
□	Tragičen konec pretepa — po nesrečnem slučaju zaklan oče 5 nepreskrbljenih otrok. V nedeljo, dne 8. t. m. je prišlo v Ljudski kuhinji ob priliki plesa ob 11.25 ponoči do konflikta med Fr. Ž., slugo pri trgovini Susak, in Joškom B., hlapcem pri trgovcu Schmidu v Gospejni ul. 13. Konflikt, ki je nastal iz dosedaj še neznanih razlogov, se je končal s pretepom. Sredi splošnega meteža in medsebojnega obračunavanja, se je zgrudil na tla Karel Kebrič, godbenik, star 36 let, smrtno ranjen z žepnim nožem na levo stran prsi naravnost v srce. Rešilni oddelek je nesrečnega Kebriča takoj prepeljal v bolnišnico, vendar je že pri prevozu podlegel poškodbi. Priče izpovedujejo, da je Karel Kebrič miril razdražene pretepače, pri čemer je padel kot nedolžna žrtev —■ oče petih nepreskrbljenih otrok. Strašna usoda revne družine je vzbudila v mestu splošno sočutje. Krivca tekom včerajšnjega dopoldneva še niso mogli ugotoviti, ker se je večina pretepačev po nesrečnem incidentu takoj raz-bežala.
□	Usmiljenim srcem! V nedeljo zvečer je v »Grajski kleti« v Mariboru z nožem zaklal nekdo delavca Karla Kebriča. Zasadil mu je nož v srce. Pri prevozu v bolnišnico je izdihnil. Kebrič je prišel slučajno v gručo gostov, ki so se prepirali in pretepali ter jih je hotel miriti. Družina Kebričeva, ki stanuje v Halbartovi delavski hišici v Loški ulici 8, se nahaja v strašni bedi. Mož, ki je bil zelo priden delavec, je svojo družino z delom vzdrževal. Žena — mati, je bolna, a pet nedolžnih malih otrok je brez očeta, ki jim je služil kruh. Ker družina nima sredstev niti za en dan, ne denarja za stanovanje, se tem potom obračam do usmiljenih src s prošnjo, da jx>-šljejo tej nesrečni družini podporo v denarju, živilih ali obleki. — Franjo Zebot, narodni poslanec.
□	80 tukajšnjih magistralnih uradnikov se je v nedeljo odpeljalo v Celje, kjer se je vršila skupščina Zveze organizacij občinskih uslužbencev in vpokojencev v Sloveniji«.
□	Na morje in na Pohorje sta se včeraj odpeljali obe deški ferijalni koloniji, o čemer smo že izčrpno poročali. Deško ferijalno kolonijo Podmladka Rdečega križa, ki gre v Kaštel-Lukšič vodi vadniški učitelj g. Ravter, drugo pa, ki gre k sv. Martinu na Pohorju, vodi g. učitelj Kutin.
□	Društvo orožniških vpokojencev v Mariboru je imelo v nedeljo, dne 8. t m. svoj letni sestanek. Zanimanje za sestanek je bilo zelo veliko, kar priča sijajna udeležba delegatov iz vseh večjih krajev. Po poročilih predsednika se je razvila mestoma zelo živahna debata. Obravnavale so se izključno strokovne zadeve, posebno glede zboljšanja njihovega, dozdaj zelo bednega položaja. Sklenilo se je, da naj društvo dela na to, da pridejo orožni-ški vpokojenci čimpreje do zboljšanja svojih pokojnin. Sestanek je posetil tudi obL poslanec g. Ovčar, ki je podal smernice za bodoče organizacijsko delovanje. Obenem je priporočal slogo in smotreno delo. Na željo se bodo sestanki vršili tudi v Celju in Slov. Bistrici, da bo s tem omogočena udeležba tudi tistim, ki vsled jx>manjkanja gmotnih sredstev niso mogli priti na sestanek v Mariboru.
□	šolnina za izvenmariborske učence in učenke na mestnih šolah v Mariboru. Na razna vprašanja naznanja krajevni šolski odbor v Mariboru. da staršem, ki stanujejo v Mariboru, čeprav morda še niso sem pristojni, in takim, ki so v Mariboru službeno zaposleni, ako morajo iz kateregakoli vzroka stanovati izven mestnega okoliša, ni treba plačevati šolnine za svojo deco, ki poseča kako mestno osnovno ali meščansko šolo. Drugi starši izven Maribora pa morajo vložiti še tekom počitnic pri kraj. šol. odboru v Mariboru kolko-vano (5 Din) in s premoženjskim izkazom opremljeno prošnjo za celotno ali delno oprostitev plače-
vanja, ako ne bi šolnine iz gmotnih razmer zmogli, pripominja se pa, da se bo mogel kraj. šol odbor ozirati le na res vpoštevanja vredne slučaje in da bo gledal tudi na to, ali dotični učenec v šoli tudi uspeva. Na svoje prošnje dobe starši od 10 avgusta t 1. dalje v vložišču mestnega magistrata posebna potrdila, če so bili plačevanja oproščeni, in ta potrdila je treba predložiti upraviteljstvu, oz. ravnateljstvu tiste šole, v katero hoče otrok vstopiti. Kdor pa plača predpisano šolnino letnih 200 Din, naj to stori tudi od 10. avgusta t. 1. dalje v vložišču mestnega magistrata v Mariboru, kjer dobi istotako potrdilo za šolo.
□	Kmetijsko-gospodinjska šola šolskih sester v Melju začne novo šolsko leto začetkom oktobra t. 1. in traja štiri mesece. Vse potrebne informacije daje predstojništvo šolskih sester v Melju.
□	Vsaj legitimaciji (železniško in policijsko) naj vrne neznani najditelj listnice, v kateri se je poleg omenjenih legitimacij nahajalo 210 dinarjev, nekaj društvenih izkaznic in dr., policijskemu agentu Josipu Rojcu, ki je dotično listnico izgubil.
□	Kolo je izmaknil neznanec Hinku O. na hodniku tukajšnjega okrajnega sodišča. Kolo je znamke »Steyr« in ima številko 2301555.
□	Umetno zobovje z dvema zlatima zoboma je našel Josip K., mizarski mojster, in ga prodal za 230 dinarjev nekemu Strumpfu na Koroški cesti. Prizadeti naj se zglasi na policiji.
□	Delo dobe pri Borzi dela v Mariboru: 4 ko-larji, 3 sodarji, 12 hlapcev, 1 pečar, 2 stavbena ključavničarja, 1 »k (mlajša moč), 1 natakar, 1 kurjač, 10 železostru; .rjev, 3 lakirniki, 2 kotlarja, 1 strojni ključavničar, vec vajencev (natakarske, pekovske, mesarske, slikarske in čevljarske obrti), 8 kmečkih dekel, 2 kmečki gospodinji, 10 kuharic, 17 šivilij za perilo, 1 vzgojiteljica, 1 varuška in 1 kuharica k orožnikom. —Nujno se išče 18 zidarjev za grad-bo železniške proge Rogatec—Krapi na.
Častnike, tt, mM*
opozarjamo, da izgotavlja tvrdka Drago Schwab v Uiibijani kompletne uniforme že od 580 Din dalje
Dopisi
Novo mesto
Burna občinska seja. Na zadnj'i občinski seji je predložil župan obč. odboru v odobritev prodajo občinskih hiš, ki so bile prodane na javni dražbi. Prodaja hiše št. 206, katero je kupila gdč. Plapor in št. 8, ki jo je kupil občinski sluga K. Suhi, se potrdi brez debate. Za hiši št. 130 in 131, ki ju je izdražila ga. Picek za stavbno zadrugo »Prosvetni dom-?, se je vnela ostra debata. Profesor Ambrožič predlaga, da se prizna za lastnika teh dveh hiš »Stavbna zadruga Prosvetni dom«. Temu je ugovarjal trgovec Kastelic (SDS), češ, da je bil sklep občinskega odbora, da mora izdražitelj ti dve ■»••-stareli hiši podreti in na tem prostoru postaviti stanovanjsko hižo ali poslovne prostore. Da je tudi nadučitelj Matko (SDS) ugovarjal v tem smislu, čeravno v nekoliko bolj prikriti obliki, je razumljivo, ker je menda že poklic »naprednega« učitelja, da nastopa proti zgradbi prosvetnih domov. S tem sta soglašala tudi oba občinska svetnika Paučič (SDS) in Petrič (NRS). Vsem sta stvarno pa krepko odgovarjala obč. odbornika prof. Ambrožič in Mrak. Končno se je na predlog prof. Ambrožiča priznala kupna pravica teh dveh hiš ge. Piokovi. Novomeški demokrati pa se s tem niso rešili »Prosvetnega doma«, pač pa dokazali, koliko jim je za prosveto našega ljudstva. — Stavbni zadrugi uslužbencev in i vpokojencev se je odstopilo še 10 stavbnih parcel I po 1 dinar kvadratni meter. — Za tem pride na i vrsto dopis okr. glavarja v Novem mestu radi pre- [ ložitve živinjskega sejmišča in zidave javne klav- j niče. V obeh slučajih se zahteva podkrepljuje iz zdravstvenega stališča Prof. Ambrožič zavrača v dopisu navedene razloge ter predlaga, da naj se izvrši radi premestitve živinskega sejmišča ljudsko glasovanje; zidava javne klavnice pa naj se odloži do tedaj, da bomo imeli denarna sredstva. SDS večina je Ambrožičev predlog odklonila. Dalje poroča župan, da so načrti in proračun za ljudsko šol izgotovljeni ter da bodo takoj predloženi gradbeni direkciji v odobrenje. Stroški so preračunani na okroglo 5 milj. Din. Sklene se, da skliče župan za petek 18. julija 1928 ob 17. uri občinsko sejo, da se sestavijo pogoji za oddajo graditve ljudske šole. — Odbornik Puš interpelira župana glede zidave hiralnice, ker se z zidavo vedno odlaga, in radi policista Šviligoja, ki je ustrelil delaven Zupančiča. Ubožni fond ima za zidavo hiralnice 300.000 dinarjev na razpolago. Značilno pa je, da je SDS večina dejansko proti zidavi hiralnice, kar prikriva z izgovorom, da ni prostora za hiralnico ter da se občinstvo brani, da bi dobilo v svoj okoliš stare onemogle občane. Da bi bila ta trditev resnična, zelo dvomimo. — Prof. Ambrožič interpelira župana radi postopanja policista Lumpreta, ki je 25. junija t. 1. zvečer tiral iz hotela »Unionc novomeščana Jelenca v občinski zapor ter ga tam pretepel in ga imel zaprtega do 10. drugega dne. Prof. Ambrožič povdarja, da je klub SLS nastopil proti odpustitvi prejšnjih policistov in da prej ni bilo pritožb od strani občinstva proti policistom, da je ta reorganizacija policije stala mestno občino nad 30.000 Din. Policijska straža bi morala biti za red in varnost meščanov, doživljamo pa nasprotno, da od večine reorganizirana policija ogroža varnost meščanov. — Med to stvarno kritiko prof. Ambrožiča je napadel občinski svetovalec Petrič klub SLS z bedasto iz »Jutra« pobrano cvetko o belgrajskih dogodkih, na kar je klub SLS vehementno protestiral. Ta energični, pa popolnoma opravičeni nastop kluba SLS, je na župana tako vplival, da je takoj zaključil sejo, katere dnevni red še ni bil izčrpan.
gospodarstvo
Naš uvoz v aprilu
Po podatkih carinske statistike je znaSal uvoz v aprilu 129.638 ton v vrednosti 657.9 milj. Din, dočim je v aprilu lanskega leta znašal 98.687 ton v vrednosti 597.5 milj. Din. Povečal se je torej nasproti lanskemu letu za 30.951 ton, to je 81.3%, po vrednosti pa za 60.4 milj. Din to je 10%. Nasproti uvozu v marcu pa je narastel za 11.638 ton, dočim je po vrednosti za 43.2 milj. Din manjša.
Glavni predmeti, ki smo jih v aprilu leto« uvažali, so (v milj. Din; v oklepajih podatki za marec): Bombaž, tkanine 68.8 (96.6), stroji in aparati 48.3 (27.6), bombažno predivo 37.5 (48.3), različni jekleni predmeti 30.9 (255), volnene tkanine 29.9 (51.3), modra galica 19.4 itd.
Ves uvoz v prvem četrtletju lan. leta je znašal 2572.5 milj. Din, izvoz pa 1801.0 milj. Din, trgovinska bilanca je torej jmsivna za 771.5 milj. Din. Pasivni saldo se je tekom meseca aprila zvišal za 229.4 milj. Din.
Povečani uvoz strojev, različnih predmetov in podobnih postavk, kaže, da gre tlel našega večjega uvoza na račun produktivnih investicij. V lcolnkor je namenjen uvoz tem svrham, nam ne sme vzbujati skrbi, četudi je trgovinska bilanca pasivna. Drugače pa je z uvozom blaga namenjenega direktnemu konsumu. Ker se pa nam obeta dobra letina, bo uvoz živil padel, ter nam bo celo mogoče dvigniti naš izvoz in vsaj deloma že tekom te izvozne sezije zmanjšati naš pasivni saldo.
Gospodarsko-obrtna razstava v Daritvam. V času od 8. do 12. septembra 192« bo v Daruvaru okrožna »Gospodarsko-obrtna razstava« za okraje Daruvar, Garešnica, Pakrac in Grubišno polje. Razstava se bo vršila z dovoljenjem oblastnega odbora osješke oblasti in s pomočjo poljedelskega ministrstva. Imela bo poljedelski, vinogradniški in sadjarski, vrtnarski, živinski, čebelarski, ribarski, gozdno-lovski, obrtni in industrijski oddelek. Posebni oddelek bo za ročna delo, kjer bodo zastopane narodne vezenine. Najboljši razstavljeni predmeti bodo nagrajeni v denarju ali z diplomami.
Dvajsetletnico svojega obstoja praznuje dne 12. t. m. Konsumno društvo za Slovenijo, ki je največja slovenska konsumna zadruga in po številu članov največja zadruga med vsemi na slovenskih tleh.
BILANCE IN POSLOVNA POROČILA
Državna hipotekama banka (Uprava fondova).
Iz bilance za 81. maj 1928 je posneti, da je znašala (v oklepajih podatki za 31. december 1927; vse v milj. Din): blagajna 11.2 (12.6), dobro imetje pri Narodni banki 50.6 (190.7), posojila in nepremičnine 1793.8 (1527.3), na doklade 259.1 (221.3), vodnim zadrugam 80.6 (78.9), kratkoročno za zgradbo 35.4 (72.1), lombardna 76.1 (35.6), dom. menice 01.1 (57.4), nepremičnine 23.7 (11.9), akt. tekoči rač 272.1 (333.1), razna aktiva 192.5 (182.3);
P a s i v i pa: samost. fondi 67.8 (77.4), javni i privatni fondi 819.2 (700.9), rez. fondi 19.9 (10.5), aniort. fond 0.8 (0.8), privatne vloge 273.3 (319.6), založnice in obveznic© 1002.— (991.8), predujem iz 1913 5 (5), razni tekoči računi 477.6 (532), vsa pasiva 2877.2 (2988.3) milj. Din.
KONKURZ1 IN LIKVIDACIJE
Koiikiiiz je razglašen o imovini Belgrajske pletarne, Cika Ljubina 10. katere lastniki so Ste-fanovič in BraSič. Aktiva 0.9. pasiva 1.8 milj. Din; prijaviti do 7. septembra; nadalje o imovini M. Sommer, trgovina v Zagrebu, Ilica; prijaviti do 1. avgusta.
Likvidacija: Dioničarsko društvo za promet špiritom, Zagreb.
Nova tekstilna industrija v Srbiji. V Belgradu se osnuje Fabrika Jegerovog rublja i drugih tekstilnih izradjevina, Sumadija«, d. d. s kapitalom 2.5 milj. Din, 5000 delnic po 500 Din, emisijski tečaj sedaj 50 Din; rok od 5. julija do 5. avgusta.
Produkcija bakra v barskem rudniku je znašala od 1. julija 1927 do 1. julija 1928 14.310 ton, od česar v drugi polovici 1927 7011 ton, v prvi polovici 1928 pa 7299 ton.
Promet na zagrebški borzi je znašal v prvi polovici 1928 1659 milj. Diii napram 1785 milj. Din v prvi polovici lani. Devizni promet je znašal letos
1466 milj. Din, lani 1696 milj. Din; 8e prištejemo
promet ljubljanske borze, je celo naraste!. Valutnega prometa je bilo 2.7 (10) milj. Din, v drž. papirjih 176 (103.5), bančnih 15.5 (13.3) in v industrijskih 8.2 (22.2) milj. Din.
jBorsca
Dne 9. julija 1928.
DENAR.
Razen Newyorka in Trsta, kjer je bilo privatno blago, je dala vse devize Narodna banka. London je ponovno nazadoval. Največ prometa je bilo v Londonu in Curihu.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
9. julija 192«.
	povpraš	pon.	srednji	sr. 6. VII.
Amsterdam	_	2291.25	_	
Berlin	1356.50	1359.50	1358.—	1358.—
Bruselj	—	—	—	—
Budimpešta	—	991.63	—	—
Curih	1094.10	1097.10	1095.60	1095.60
Dunaj	800.03	803.03	801.53	801.10
London	276.60	277.40	277.—	277.04
Newyork	56.76	56.96	56^6	56.S65
Pariz	—	223.07	—	—
Praga	168.16	168.96	168.56	168.47
Trst	297.6(1	299.60	29S.60	298.50
Dunaj. Devize: Belgrad 12.47875, Kodanj 189.87, London 34.56375, Milan 37.215, Newyork 709.30, Pariz 27.81, Varšava 79.55. Valute dolarji 709.40, lira 37.42, dinar 12.45, češkoslovaška kronn 21.015, franc. frank 27.90.
Praga. Devize: Lira 178, Bolgrad 59.50. Pariz 132.75, London 164.70, Newyork 33.75.
Dinar: Newyork 176, Berlin 7.85. London 277.25.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., K rod. zavod 170—175, Vevče 106 den., Ruše 265—2K5, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 87.75—90.25, vojua odškodnina aranž. 43,9.50—140, Hrv. esk. 45, Kred. 85, Hipo 59.50—60.50, Jugo 88.85—88.60 1'rašte-diona 950—055, Ljublj. kreditna 126—130, Narodna banka 68.50, Srpska 145—140, Zemaljska 140— 150, Šečerana 465—486, Gutmann 211—211.50, Slavex 108, Slavonija 11, Danica 140, Isis 31—35, Trbovlje 477.50—484, Drava 3&5, Vevče 106-107, agrari 55.50, Ragusea 445—460, Caza 438—440 julij 442—443, avgust 446, sept. -160—504.50, det' 405—407, Oceania 256, Brod vagoni 875—975.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.55, Živno 109.40, Hipo 7.40. Alpine 41.10, Greinitz 3.50, Ley-kam 9.50, Trbovlje 59.50, Ruše 32.50.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Tendenca neizpremenj'ena. Zaključeni so bili 3 vagoni tramov, monte, fko vag. naklad, postaja, po 230.
Dež. pridelki (vse samo ponudbe slov. post., plač. 80 dni, dob. prompt-: pšenica baška . 78-79 kg 2% 392—395.50, nova za julij 310—312.50, avgust 305—310, moka 0 g, vag. bi fko Ljubljana, plač. po prejemu 528—530, koruza nova 332.50— 336, oves bački 307.50—310. Tendenca slaba. Zaključeno 5 vagonov pšenice.
Novi Sad. Pšenica bač. 277—282, bač. potiska 245—260 (nova), ban. 255—260 (nova), srem. 250 —255, ječmen bač. 200—205, ban. 200—205, srem. 194—202, koruza bač. 295—300, sr. 295 300, moka 00 gg 460-470, št. 2 440-450, št. 5 430-440, št. 6 415-425, št. 7 340—350, št. 8 230—240, otrobi bač in srem. 205—210, ban. 200—205. Promet: pšenice 75 vag., koruze 71 vag., otrobov 6 vag., skupaj 162 vagonov.
Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica okt 29.08, 29.12, zaklj. 29.12-29.14, marec 31.28, »1.34, zaklj. 31.36—31.38, rž okt. internacionalna 28, okt. 25.04, 25, marec 26.96, 27.08, zaklj. 27.08—27.10, koruza julij 28.80, 28.86, maj 25.18, 26.22, zaključek 26.22—25.24.
na polovico zasedena. Koncertu je prisostvovalo tudi precej Inteligence iz okolice.
Rogaška Slatina
Srbski pravoslavni patrijarh Dimitrije je dospel v Rogaško Slatino pretekli petek na zdravljenje za dalje časa. Na Grobelnem ga je pričakoval okrajni glavar g. dr. H. Kartin in ga spemljal jx>-tem po železnici v zdravilišče. Na domačem kolodvoru pa so ga pozdravili ravnatelj dr. Ster s tajnikom Bratušem za zdraviliško upravo, župan St. Šentjurc za občino, prota Trlfunovič za pravoslavno cerkveno občino, profesor Šokičič iz Osijeka za katoliško svečenstvo in mnogoštevilni odlični gosti. — Patrijarh je na pozdrave prijazno odzdravljal in blagoslovil navzoče ter želel zdravilišču božjega blagoslova na procvitu, Nato se je z avtomobilom podal s svojim spremstvom v pravoslavno cerkev sv .Petra in Pavla, kjer ga je pred vratmi pričakoval številni kler z vladikoma Zmennovičem ki Mfronom v svečanih ornatih ter potem opravil v cerkvi za hvalnico. Na to je še v imenu pravoslavnega duhovništva z lepim govorom pozdravil patrijarha profesor Teodorovič iz Vukovara. Patrijarh je nastanjen v Strossmayerjevem domu.
Drngi odlični gosti. Zadnje dni so dospeli v zdravilišče viadika Miron iz Pakraca in general Dragutin KuSakovi« iz Belgrada.
Betettor koncert je v moralnem ociru sijajno ropal. Ne pa tako materijekio, dvorana je bila le
Bled. Tekom meseca junija se je na Bledu mudilo: 8 Angležev, 13 Amerikancev, 367 Avstrijcev, 287 Čehoslovakov, 1 Danec, 7 Francozov, 6 Grkov, 36 Italijanov, 870 Jugoslovanov, 46 Mad-jarov, 514 Nemcev, 3 Poljaki, 6 Romunov, 1 Rus, 1 Švicar, in 2 Finca. Skupaj 2168 oseb. Od teh so bili po poklicu: 32 zdravnikov, 45 drž. uradnikov in 1225 z raznimi drugimi poklici. Spremstvo je obstojalo iz: 133 otrok izpod 10 let, 595 odraslih oseb in 101 služinčadi. Nadalje je v juniju obiskalo Bled 25 društev in 12 šolskih izletov. — Na Bled so tekom meseca junija dospeli: Njeg. veličanstvo kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom in princem Tomislavom, romunski poslanik Nikola Filo-dor, francoski poslanik Emil Dard in amerikanski vojni ataše Edvard Daviš. — Dne 15. julija poseti Bled železničarska udruga Sv. Roka iz Zagreba, ki bo na ta dan priredila v zdrav, domu večerni koncert
Žalna slovesnost Ruske Matice pod Vršščem
Kranjska gora, 8. julija.
Pri leseni >ruski cerkvici« pod Vršičem in na grobu neznanega vojaka-Rusa se je danes vršila izredna žalna slovesnost, ki jo je priredila Ruska Matica v Ljubljani. Na tisoče bivših ruskih ujetnikov je bilo namreč za časa vojske leta 1915. zaposlenih pri gradnji nove ceste iz Kranjske gore čez Vršič v Trento, ler jih je pri tem delu radi izrednih težkoč in mraza ter gladu mnogo pomrlo, ob neki priliki pa jih je 150 podsul plaz. Ti ruski ujetniki, ki so prebivali v bornih, strganih barakah v sedlu pod Vršičem, vsi premraženi in lačni, so si tedaj zgradili sami tudi lično, leseno cerkvico z dvema stolpoma, obitima s smrekovim lubjem. Pred kapelico je zdaj tudi grob neznanega vojaka. Tu se je »bralo danes lepo število Rusov, ki bivajo v Jugoslaviji,
pretežni del iz Ljubljane. Ruska Matica je položila na grob ter v kapelico svež venec. Prišel je tudi predsednik podružnice R. M. iz Novega Sada, ki je v njenem imenu položil na gomilo lep venec. Vsa kapelica, grob in okolica je bila okrašena po prizadevanju nekaterih prijateljev R. M. iz Kranjske gore. Po ganljivi žalni molitvi, ki jo je opravil pravoslavni prota, g. Dimitrije Jankovič, in med katero je prepeval ruski pevski zbor, je govoril na grobu v imenu centralne R. M. v Ljubljani g. univ. prof. Bilimovič. Govornik se je v svojem govoru, ki je mnoge izmed navzočih ganil do solz, spominjal svojih številnih pokojnih bratov, ter med drugim naglasil, da je to prvič, da se večje število Rusov na tem pokopališču spominja svojih trpečih, zA njih svobodo umrlih bratov. »Ti vrli naši bratje, ki so se borili in mrli za svobodo slovanskih narodov, so pač tem do svobode pripomogli, toda nam samim Rusom, matjuški Rusiji te svobode niso mogli dati... Zato smo mi tu, daleč od domovine, zato je še mnogo ostalih naših sona-rodnjakov raztresenih širom sveta, ker so vrata naše domačije zaprta za nas... in zato je prav, da smo se danes tu zbrali, da počastimo spomin naših borcev, naših herojev. Prav je, da je navzoča tudi naša mala deca, da vidi, kje povsod trohne kosti ruskih mu-čenikov, da vidi in spozna in zaživi v misel, da bo tudi Rusija enkrat svobodna domovina za vse Ruse. V ta dan verujem, verujte tudi vi vsi, deca moja, ki še rastete in zorite in ste sami najzgovornejša priča naših bridkih dni, ki ste žrtev tragike ruskega naroda.« Ta dan mora priti in bo prišel; če ga ne dočakamo mi, vi ga boste prav gotovo!« — Cela slovesnost, ki se je pričela ob pol 12 dopoldne, je prav lepo potekla in je luui na ostale številne turiste, ki so prisostvovali, napravila ganljiv, sočustvujoč vtia
Kardinal Friihwirth — biseromašmk.
Bivši monakovski nuncij kardinal Andrej Franci šek Friihwirth, ki zavzema sedaj važno mesto v Rimu, je slavil te dni svoj biserni mašniški jubilej. Jubilant je po rodu Avstrijec in je bil pred 60 leti v Gradcu v mašnika posvečen.
brez Ferenczyjeve, s katero sta se sesle na ladji, ko je Elizabeta že nosila v prsih smrtno rano. Ko je Elizabeta izdihnila, je Feren-czyjeva rekla: >Sedaj sem umrla tudi jaz.« Umaknila se je v samoto in živela do smrti sama zase.
Svetilnik za zračni promet
Na najvišji točki Broadway-Templa « Newyorku, ki je 36 nadstropij visok in se dviga 700 čevljev nad morsko gladino, bodo postavili ogromen svetilnik za letalce. SvetilniS, ki ga daruje bankir inžener Karel pl. Bobs, bo nosil ime »Commander Richard Evaly-Byrd-Bencon«. Svetil bo v obliki ogromnega križa z močjo 500 milijonov sveč in bo nad 100 milj daleč viden. Ta svetloba bo prodirala tudi gosto meglo. Stroški za svetilnik bodo znašali infionf) rtobrcv.
Meh mtknhip vnmfeb-s
vice in sladkarije. Lepotila in manikira stanejo petrograjsko delavko mesečno 20 kopejk do 5 rubljev in kakor se dviga njena plača, tako se dvigajo ti njeni izdatki.
Za perilo se tudi delavke ne brigajo veliko. Delavka, ki zasluži mesečno 130 rubljev, je imela samo tri pare belega perila. Vse delavke trosijo zelo mnogo za slaščice. Neka delavka, ki zasluži mesečno 90 rubljev, izdaja za slaščice mesečno 10 rubljev, za vso ostalo hrano pa '20 rubljev.
Po vsem tem se sovjetska mladina ne razlikuje dosti od ostale mladine v Evropi.
Radio v domu in šoli
V okviru kulturne razsLave v Brnu se je 29. marca vršil radijski kongres, ki se ga je udeležilo 20 klubov iz vseh delov Češkoslovaške. V celi Čsl. republiki je vsega 224.000 radioamaterjev. Od tega odpade na Prago 144.000, na Brno 41.000, na Bratislavo 12.000 in na Košice 4000. Kongres je zahteval, da naj se uvede radio po vseh šolah; postaje naj ustanove občine na svoje stroške, kakor so že uvedle občinske ljudske knjižnice. Na sred-
Pilot Risticz,
ki s svojim tovarišem Zimmermannom v drugo poizkusi oteti italijanski rekord v trajnem poletu z 58 urami in 37 min. Poslužuje se Junkerjevega letala W 33. Prvi polet je moral po 17 urah prekiniti.
njib in strokovnih šolah naj se uvedejo radijski tečaji, zgradi naj se velika odpošiljalna postaja za celo državo. Ravnatelj Radio-jour-nala dr. Sourek je izjavil, da se še letošnjo jesen uvede radio po šolah. Zastopnik prosvetnega ministrstva je naznanil, da pripravlja čsl. vlada nivelizacijo zakona o radiofoniji in da se sploh odpravijo razni predpisi, ki ovirajo čim večje razširjanje radija.
Drugi Landru — Peter Rey,
ob dohcdu v Marseille. Rey je v Marseille-u in Alžiru umoril veliko število žensk in se polasti] njihovega imetja. Ko so mu prišli v Marseille-u na sled, je pobegnil v Alžii, kjer so ga pa kmalu izsledili in s parnikom iGouverneur Journart« v spremstvu močne straže pripeljali naza v Marseille. Sedaj ga čaka odgovor pred sodnijo, javnost pa nova, žalostna senzacija.
Tudi železnice pojdejo počivat
Švedska je v zadnjih desetletjih zgradila najlepše moderne ceste na svetu, ki so pravi raj za turiste, ki pripeljejo s seboj na počitnice tudi svoj lastni avto. A ne samo tujci, marveč tudi Švedi sami so se v toliki meri oklenili avtomobilskega prometa, da imajo danes največ avtomobilskih zvez. Naravno je, da se to na železnicah zelo čuti. Tako je najstarejša švedska železnica Hoer—Hoerby pred kratkim prosila vlado za dovoljenje, da sme obrat ustaviti in progo razdreti. Njeni vlaki so veči-' noma popolnoma prazni, ker se ves osebni in tovorni promet razvija z avtobusi.
Stomilijonsko dedščino odstopili državi
Angleški zakladni minister je te dni na> znanil parlamentu, da sta Lord Inchchappe in njegova žena s preostalimi jima otroci sklenila, da prepuščata delež svoje hčere Miss El-sie Mackay, ki je ponesrečila letošnjo spomlad, ko je hotela z letalcem Hingeliffe-om preleteti Atlantski ocean, državi. Ta delež znaša 500.000 funtov šterlingov (približno 140 milijonov dinarjev) in naj se porabi za znižanje državnega dolga- Družina predlaga, da naj se znesek za 50 let obrestonosno naloži, da bi se mogel potem plačati ves državni 1 dolg.
Najsevernejši rudnik na svetu
Longyear City na Spitzbergih je rudniško mesto, ki ga je pričaral na mrzli polarni otok ameriški dolar. To je najsevernejše mesto na svetu. Tam, kjer so se preje plazili skozi polarno noč le severni medvedi kot edina živa bitja, je zraslo mesto, katerega električna luč odseva v polarnem snegu. Brezžična postaja veže mesto s civilizacijo. Njeni prebivalci dobivajo vsak dan najvažnejše novice iz sveta v dnevniku, ki ga izdaja upravitelj brezžične postaje. To so s strojem napisane pole, ki se dele brezplačno.
Longyear City pa ne napravlja ravno sijajnega vtisa. Široka glavna pot vodi med sivimi, dvonadstropnimi barakami, ki so zgrajene iz močnega norveškega lesa, da branijo pred polarnim mrazom. Vendar je mesto zgrajeno v praktičnem ameriškem zmislu. Kanalizacija, vodovod in električna luč so blago-dati, pri katerih se ni štedilo. Longyear City je gotovo najzdravejše mesto na svetu. Na Spitzbergih ni nikakih bacilov in zdravnik tam nima drugega dela, kakor da čita in se zabava.
Američani so se začeli zanimati za polarni otok, ki je bil brez gospodarja, v prvih letih 20. stoletja. Premog so bili Norvalani na Spitzbergih odkrili že preje, toda šele leta 1890 je -čela neka norveška družba s poizkusnim kopanjem v Adventskem zalivu na zapadni strani Spitzbergov, kjer leže najbogatejši skladi. Norveški kapital je bil pa kmalu izčrpan. Po prizadevanju nekega Norvežana se je začel zanimati za stvar bogati kalifornijski lastnik rudnikov Edvard Longy-ear, ki je poslal v Adventski zaliv enega pr-\*ih ameriških inženjerjev Edvarda Munroe. Ustanovila se je močna ameriška družba >Arctic Coal Co« za izkoriščanje spitzberških premogovnih zakladov. Uvedli so velikopotezen rudniški obrat in v teku nekaj let je zraslo v zalivu rudniško mesto — Longyear City. Inženjer Munroe pa ni doživel sadov svojega dela; našel je smrt pri Hock van Hol-landu leta 1908., ko se je tamkaj potopila njegova ladja.
Na Spitzbergih prezimuje sedaj stalno 1000 mož, večinoma ljudje iz severnih krajev Norveške, ki so proti arktičnemu podnebju najbolj odporni. Delavci stanujejo v dobrih lesenih barakah. Imajo tudi cerkev in šolo. Ci-' vilno državno oblast zastopa en sam državni uradnik, takoimenovani »sosselmand«. Pomorski promet s Svalbordom je mogoč le v mesecih od maja do oktobra; ostali del leta je otok popolnoma ločen od ostalega sveta. Norveški lovci so po več let prezimovali na otoku. Najbolj znani pa so Spitzbergi kot izhodišče ekspedicij na severni tečaj.
Kako izdaja sovjetska mladina svoj denar
Petrograjski zdravstveno-prosvetni svet je v enem izmed delavskih okrožij zbral podatke o tem, za kaj porablja delavska mladina svoj zaslužek. O uspehih poroča >Krasnaja Gazettac, ki pravi, da je splošni znak to, da med mladimi ljudmi ni nikogar, ki bi var-čeval. Noben delavski omladinec nima kakih prihrankov, pač pa imajo mnogi velike dolgove, ki naraščajo tembolj, čimbolj se dvigajo njihove plače.
Skoraj vsi izprašani delavci so izjavili, da jim mesečni zaslužek ne zadostuje ne za hrano ne za obleko. Naraščaj izpreminja velik del svojega zaslužka v dim. Zapuši mesečno po 8 rubljev, a nekateri celo 15 rubljev, to je celo četrtino od mesečnega zaslužka. 7a al-
Družabnica cesarice Elizabete umrla
Na Dunaju je v popolni osamljenosti umrla družabna dama in mnogoletna zaupnica pokojne cesarice Elizabete, Ida pl. Ferenczy. Ta Madjarka je na zanimiv način prišla v cesari-čino službo. Elizabeta, ki je bila Ogrom zelo naklonjena, je nekoč izrazila željo, da bi dobila madjarsko družabnico. Predložili so ji listo s šest imeni, na kateri je pa potem na nepojasnjen način bilo kot zadnje še sedmo ime: Ida pl. Ferenczy iz Kecskemeta. Cesarica je zahtevala sliko ravno te dame in ko ji je slika ugajala, so Ferenczvjevo poklicali na Dunaj. Poslej se Ferenczyjeva ni več ganila od cesarice, kateri je postala zaupnica in prijateljica. Pravijo, da je imela Ferenczyjeva pri sklenitvi nagodbe z Ogrsko 1 1898. velik delež. Slučaj je hotel, da je šla cesarica 10. sept. 1898 v Ženevi iz hotela Beaurioage v pristanišče, ki je bilo oddaljeno le nekaj korakov,
Komander Byrd s cedilom za morsko vodo.
Znameniti oceanski in polarni letalec Byrd je iznašel enostaven aparat, ki s precejanjem izpreminja morsko vodo v čisto pitno vodo Iznajdba je največjega pomena posebno za ponesrečence na morju, ki ostanejo v čolnih ali na razbitinah brez pitne vode.
Gosp. Modri ?n ima živali rad. toda ...
S pravo ameriško energijo se je delalo v Longyear City. Med drugim so zgradili 10 km dolgo železnico. Moderna ameriška vrtala so se globoko zagrizla v premogove sklade in mnogo stotisoč ton premoga so že izvozili. Ves obrat, tudi na železnici, je električen. Cela več kilometrov dolga proga od Advent-skega zaliva do Green Harbourja je tako rekoč eno samo premogovno polje; vendar je pa kakovost premoga zelo različna. Spitzber-ški premog, ki ima dosti žvepla in pušča malo pepela, so 1. 1909 prvič poizkusili na norveških državnih železnicah in ugotovili, da je izvrsten; od tedaj ga stalno uporabljajo. Prvi redni obrat v rudnikih Adventskega zaliva so otvorili pozimi 1909, ko je prezimilo gori 300 do 400 delavcev. Ko so Spitzbergi po Versailleskem miru pripadli Norveški, je močno norveška družba »Store Norske Spitzber-gen Kulkompani« kupila od Američanov premogovnike in vso ostalo lastnino. Obenem so dobili Spitzbergi svoje staro norveško ime Svalbard.
Letna produkcija premoga v Adventskem zalivu znaša približno 2.5 milijona kron. Razen Store Norske Spitzbergen Kulkompani kopljejo na Spitzbergih premog še tri druge norveške družbe. Norveška država je iz-
, • i J___-1________n.ikllfnn 00 mlliinnnv
piacaiel Ul U£Uaw UUJIV) t"	— ......i-----
kroD podpore, ker drugače ne bi bile mogle izhajati, posebno izpočetka. Tudi na otoku Bjoerne so bogati skladi premoga.
kohol gre mesečno povprečno po 4—5 rubljev; posamezniki pa zapijo mnogo več.
S perilom je delavska mladina jako slabo preskrbljena. Fant. ki bi imel pet parov belega perila, je zelo redek; zato pa je tem več ' takih, ki imajo samo po dva para belega perila. Zelo malo se naroča ta mladina tudi na liste in časopise.
Delavska dekleta so na prvi pogled nekoliko bolj varčna nego fantje. Nekatere zaslužijo mesečno tudi do 60 rubljev in vlagajo v hranilnico do 17 rubljev mesečno. Povprečna višina dolga znaša pri delavkah dvakrat manj nego pri delavcih; delavke so tudi jako vestne pri plačevanju dolgov. Vendar so i tudi dekleta na svoj način zapravljiva, ker trošijo svoj denar za lepotila, svilene noga-
Bruseljski bankir Alired Lovvenstein,
ki je te dni med poletom iz Londona v Bruselj pa-i del ali skočil v Kanal in ga doslej še niso našli. ; Lowenstein je imel več lastnih letal in je navadno potoval po zračni poti.
COPVVt4»*T P l B BOI 6 CODIHHAGEN
Za duha in srce
Oton Župančič v Londonu
V Londonu, dne 8. julija 1928.
Današnji dan je bil za londonske Slovane, v prvi vrsti za tukaj živeče Jugoslovane in za Jugoslavijo se zanimajoče Angleže, dogodek.
Na svojem povralku iz Osla, kjer je zastopal na svet. kongresu Penklubov Penklube v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, se je ustavil naš pesnik Oton Zupančič tudi v Londonu. Na povabilo londonskega jugoslovanskega instituta, Cigar tajnik je naš znani prijatelj dr. Seton Watson, se je vršilo danes popoldne ob 8. uri popoldne dobro obiskano predavanje 0. Zupančiča v prostorih imenovanega instituta. Uvodoma je pozdravil goste tajnik dr. Seton Watson, nakar je izpregovoril ravnatelj instituta Sir Bernhard Pares, profesor ru-Bke zgodovine, ki je povdarjal, da je to društvo izprva gojilo zlasti angleško-ruske stike, sedaj po vojni pa posveča mnogo pažnie angleško-jugoslo-vanski vzajemnosti. Naš poslanik v Londonu, g. minister D j u r i č, je potem v angleškem jeziku pred-Itavil pesnika občinstvu povdarjajoč, da je Zupan-fič najboljši slovenski in morda tudi jugoslovanski tirik novejše dobe. Nato je povzel besedo O. Zupančič, ki je uvodoma začel v francoskem, nato pa v slovenskem jeziku nadaljujoč razvijal naslednje misli: Prihajam prvič v London kot zastopnik najmanjšega izmed treh ujedinjenih bratov. Kaj so Slovenci? Najmanjša veja komaj ujedinjenega Jugoslovan. naroda so. Bili so ves čas v stikih s tujim svetom, v stikih, ki so bili koristni, a deloma tudi škodljivi, zlasti v narodnem oziru. Prve začetke slovenske literature srečamo v 10. stoletju, nato sledi dolga vrzel. V času reformacije naš jezik ponovno oživi in zopet sledi za nekaj časa prazna doba. Nato se pojavi kot zvezda Prešeren. In s tem velikim vrhom se prične pri nas šekspirska tradicija. Prešeren je bil prvi, ki se je zanimal za angleško literaturo in Šekspirja. (Byron: Parizina.) Pozneje pri nas Šekspirja niso več pozabili. Do prevajanja pa takrat še ni prišlo, ker so naši pisatelji morali orati še ledino in so bili zaposleni z narodno probujevalnim delom. Še le ko smo v 70 in 80. letih dobili gledališče, je prišel poleg Schillerja, Goetheja in Moliera tudi Shakespeare na naš oder. Vendar se prav udomačiti ni mogel. Prevajalci so bili b^lj rokodelci nego umetniki, prevajali so večinoma iz nemščine. Zasluga teh prevajalcev pa je, da so nas seznanili s Sekspirjem. Avtorji so se sami zavedali tega nedostatka, zato ti prevodi tudi niso izšli v tisku. Prvi prevod, ki je bil poraben za oder in tisk, je Cankarjev Hamlet. Dasi je Cankar prevajal iz nemščine, je izredno dobro zadel finese Šekspirjevega jezika. — Poleg Hamleta, ki je šel neštetolyat čez naš oder, je Cankar prevel še Romea in Julijo. To delo uprizorimo v bodoči sezoni. Ko sem pred osem leti prevzel v našem gledališču dramaturške posle, sem ed postavil kot smernico, da ni narodnega gledališča brez klasične drame, klasična drama pa je in ostane za človeštvo Šekspir. Takrat sem imel na razpolago le oba Cankarjeva prevoda, vse drugo je bilo neporabno. Tako sem se moral lotiti prevajanja sam. Prevel sem doslej deset del. Vsa so imel$ na odru najlepši uspeh. Ljubljana šteje Šekspirja med najbdlje priljubljene avtorje. Kadar ho-fecioViiapolniu gledališče, igramo Hamlete (Navdušena ploskanje^. Kakšen princip sem si postavil pri prevajanju?4 Pravi Šekspir je samo eden in ta je angleški. Vendar je za večino naših ljudi nemogoče, da čitajo Šekspirja v originalu, zato so potrebni prevodi. Razen tega vsebuje Šekspir toliko obče-Soveškega, toliko lepega, da bi bila škoda, če tega ne bi bil deležen tudi naš narod. Moji prevodi niso akademski. Dasi mi je vsaka Šekspirjeva beseda sveta in jo skušam prestaviti točno, se vendar pri vsakem stavku vprašam, kako bi to povedal Šekspir, če bi bil rojen Slovenec. — Danes se v Jugoslaviji trudimo trije, da prevedemo Šekspirja in sicer v Belgradu Stefanovič, v Zagrebu Bogdanovič, v Ljubljani pa moja malenkost. Slovenski jezik je za prevajanje Šekspirja
izredno prikladen, to pa radi svojega ritma in krat-koeti izrazov, v čemur je zelo podoben angleškemu.
Predavanje, ki ga je sproti prevajal naš znani rojak Lavrin, profesor za rusko literaturo na
univerzi v Nottinghamu, je napravilo zelo ugoden vtis. Angleško občinstvo se je zlasti zanimalo, katere moderne angleške pisatelje čitajo Slovenci in že so na našem gledališču tudi poskušali predstaviti šekspirjeve drame v modernih kostumih kakor drugod. Zupančič pa jim je odgovoril, da se bo Šekspir v modernih kostumih kmalu preživel, v prvotnih, nemodernih pa bo ostal vedno moderen. Nato je še čital prizor iz najnovejšega prevoda (Katarina), kar so Angleži poslušali s posebnim zanimanjem.
Po predavanju in debati o naši moderni literaturi je bila čajanka, ki jo je priredil slovanski institut
Nocoj je O. Zupančič častni gost londonskega Penkluba, jutri popoldne pa mu priredi naš poslanik Djurič čajanko, h kateri so povabljeni mnogi odlični gostje londonskih krogov.
Pred dvema letoma, prav v tem času, so bili slovenski dijaki v Londonu, ki so vzpostavili žive stike z angleškim narodom, danes časti London enega izmed najjačjih zastopnikov našega naroda. Sčasoma nam postane tudi London bližji kot sta nam blizka Praga in Pariz.	Dr. I. K.
dih opisal, koliko gorja povzročajo pivske razvade na deželi in je podal praktične smernice za trez-nostno gibanje med kmetskim ljudstvom. G. prof. Peter Kovačič iz Celja je opisal gorje trpinov-rudarjev, ki pijejo največ iz obupa, radi slabih so-cialnih razmer, izkoriščani po breserčnem kapitalu in je podal moder navod, kako si naj premogar s treznim življenjem izboljša svoj žalosten socialen položaj.
Po uspelem zborovanj« je prof. Lojze P**-
lič na šaljiv način zaključil treznostno skupščino in pozval vse navzoče, da se naj leto osorej ob boljšem vremenu in ob še večji udeležbi zbero na divnem Kumu prav vsi abstinenti, trezniki in tudi oni, ki danes še blodijo in pijančujejo. Prelep razgled popoldne je zborovalce navdušil, da so sklenili, da bodo imeli še večkrat pogum priti na treznostni Kum. Po končani skupščini je dijaštvo obiskalo Svibno in Piatnikovo papirnico na Njivicah, Mirijin dvor v Radečah in se radostno razšlo z željo, da bi se take skupščine vršile odslej vsako leto na Kumu.
Na]bolJ3e
kolo
Gritzner
vam priporočamo po znižani ceni ter najboljši
Oubied
pletllni stroj samo pri
osip Peteline
LfuDltana
•b vodi poleg Prešernovega spomenika
srebru in bronu. Po sprejetju pravilnika glede podeljevanja tega znaka je bil lepo uspeli občni zbor zaključen.
OTVORITEV NOVEGA NOGOMETNEGA IGRIŠČA V MARIBORU.
V nedeljo popoldne je bilo na svečan način otvorjeno drugo nogometno igrišče v Mariboru, športni prostor SK Železničarja. Za svoje igrišče si je izbral SK Železničar prostor tik vojašnice kralja Petra, oddaljen pet minut od središča mesta. Prostor, ki so ga člani zgradili saimi. je jako lepo izdelan, ograjen s plotom. Zal le, da dimenzije prostora niso dopuščale gradnje malo večjega igrišča. S tem nočemo reči, da bi igrišče ne odgovarjalo predpisani velikosti, toda v primeru z drugimi prostori je nekoliko manjše.
K otvoritvi se je zbralo lepo število ljudi, vkljub temu, da je nogometna sezona že minula. Med drugimi so otvoritvi prisostvovali veliki župan mariborske oblasti g. dr. Schaubach, zastopniki raznih oblasti in korporacij ter športnih klubov. Ob pol 18 je izvršil svečano otvoritev predsednik SK Železničarja inž. Senica z nagovorom, in pozdravom navzočih gostov. Moštvu Primorja je podaril lepo izdelano zastavico v klubskih barvah. Za njim je povzel besedo spremljevalec Primorja inž. Debelak, ki je podaril Železničarju za-s ta vi oo svojega kluba. Zn LNP je govoril mesto ravn. Tomana dr. Odon Planinšek. za ISSK Maribor g. Radovan Šepec in za MOLNP g. Nerat. Po pozdravnih govorih se je pričela nogometna tekma med
SK Primorjem in SK Železničarji
ki je končala z zasluženo zmago 1 : 4 (1 : 2) Ljubljančanov. Prvak Slovenije ni ustregel s svojo igro pričakovanzju publike, ki se je nadejala gotovo več od igre. Nekoliko krivde na temi leži tudi na majhnem prostoru, na katerem se gostje niso mogli vigrati. Železničarji so igrali jako dobro, le vratar bi bil lahko boljši. Sodil je mesto g. Fi-scherja g. Nemec. Med odmorom so se vršile rokometne in boks igre, ki so jih izvajali težki atleti SK Železničarja. Razen prvega moštva so gostovali tudi »juniorji« Primorja, ki pa so bili zelo ojačeni z rezervo. Igrali so z mladino Železničarja, ki je lahko ponosna na doseženi rezultat 4 : 3 v korist gostov.
* * *
S. K. Jadran. Ponovno se opozarjajo vsi oni. ki so bili vabljeni za danes zvečer ob 30 v Narodno kavarno, da se sestanka sigurno udeležijo. — Tajnik.
beseda po 3 Din.
Rokodelski dom. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov ima danes ob 8 sestanek. K udeležbi vabimo člane in prijatelje društva.
Prva treznostna skupščina na Kumu
Dne 7. julija se je zbralo nad 50 dijakov abstinentov, delegatov vseh slovenskih srednješolcev in se je z velikim zanimanjem udeležilo treznost-nega tečaja, ki sta ga vodila dr. Jos. Jeraj in prof. Lojze Pavlič. Z navdušenjem je bil sprejet predlog, da se naj na vseh srednješolskih zavodih ustanovi krožek trezne mladine »Jutranja zarja«.
Na Kumu in na gričih Posavja in Dolenjske so bili pripravljeni kresovi, ki naj bi zvečer glasno naznanjali Slovencem Ciril-Metodovo in treznostno proslavo na Kumu. Temni oblaki so se začeli zbirati in so Kum, Dolenjsko in Posavje zagrnili z nepredirno meglo. Sledeča nevihta, ki je trajala vso noč, je onemogočila tisočim naznanjenim posetnikom obisk treznostno proslave. A kljub hudemu nalivu je imelo nad 1500 ljudi pogum, da so prišli manifestirat na Kum za trezno in zdravo življenje.
Železničarska godba iz Zidanega mosta je neumorno svirala in je premnžeite in premočene treznike spravila hipoma v sveto in veselo razpoloženje. Služba božja se je vršila po programu, ob 11 je otvoril na prostem zborovanje prof. Lojze Pavlič in pozdravil vse zastopnike stanov in trez-nostnih društev. Prisrčne pozdrave sta poslala po svojih škofijskih delegatih ljubljanski in mariborski vladika, tabor na Kumu so pozdravili: Sveta vojska in Oblastno središče Trezne mladine iz Ljubljane, društvo za gojitev treznosti iz Murske Sobote in Duh. protialkoholna zveza za Slovenijo.
Na svoj originalen način je šaljivo tolmačil Lojze Sunčič iz Rogaške Slatine abstinentno organizacijo šolarjev »Mlade junake«. Z gromovitim glasom je nastopil prof. Lojze Pavlič in poudaril, da so bili leta 1918. slovenski železničarji tisti, ki so rešili ob razsulu Avstrije Slovenijo propada s svojo požrtvovalnostjo, ko so vozili preko našega ozemlja podivjano soldatesko, sedaj po desetih letih pa naj prav tako začno reševati slovenski narod pred polomom, ki ga povzroča vsakdanje uživanje opojnih pijač. Slovenski železničarji slove po celi državi po svoji disciplini, točnosti in požrtvovalnosti, naj še zašlo vi jo po treznosti.
G. Lojze Zalar iz Vidma pri Krškem, ki že štiri leta uživa samo sadno hrano, je v mičnih zgle-
Šport
OBČNI ZBOR JUGOSLOVANSKE ZIMSKO-SPORTNE ZVEZE.
V	nedeljo, dne 8. t. m. se je vršil VI. redni letni občni zbor Jugoslovanske zimsko - športne zveze.
Občni zbor je otvoril podpredsednik univ. prof. dr. J e s e n k o , ki je očrtal krasen razvoj zimskega športa pri nas, ki se stopnjuje od leta do leta in je letos dosegel lepo višino. Dočim smo leta 1922. imeli kvečjemu kakih 30 smučarjev, je doseglo leta 1928. to število že več tisočev, ne računajoč pri tem vojaštva, ki tudi vztrajno goji zimski šport.
Tajniško poročilo je podal glavni tajnik gosp. G o r e c. Organiziranih je sedaj v zvezi 81 klubov. Sezona je bila letos uspešna, kljub temu da ni bilo povoljnega vremena. Razveseljivo se razvija šport tudi v Mariboru in postaja Pohorje vedno bolj priljubljeno smučarjem. Glavne smučarske le antante v Tatrah 4. mesto. Sankaški šport pa na Pohorju, v Bohinju pa znatno manj.
V	letošnji sezoni so naši smučarji obiskali tudi Avstrijo in Švico, dočim tujih smučarjev k nam ni bilo. Šolska mladina se ponekod vneto oprijemlje smučarskega športa, na primer v Ko-privniku. Med vojaštvom se smučarstvo ugodno razvija in je naše vojaštvo doseglo na tekmah Male anatnte v Tatrah 4. mesto. Tankaški šport pa zaenkrat še ni predmet večjega zanimanja.
Tajnik nato omenja udeležbo naših tekmovalcev na olimpijadi v St. Moritzu, kjer je dosegla naša vrsta prav ugodne rezultate, znatno boljše kot na prejšnji olimpijadi v St. Moritzu.
Za leto 1930 pripravlja JZS mednarodno smn-ško tekmo v Bohinju pri Sv. Janezu, združeno s tekmami Male antante.
Blagajniško poročilo je podal g. Komar. Nato je bil vsemu odboru soglasno izrečen ab-solutorij.
Pri nadaljni točki dnevnega reda je bilo sklenjeno, da ostane sedež JZS v Ljubljani. Poročilo smučarske sekcije je podal g. Gnidovec, poročilo drsane sekcije pa inž. Bloudek.
Pri' volitvah v odbor je bil z vzklikom izvoljen za predsednika g. dr. Ivo Pire, za podpredsednika univ. prof. dr. J e s e n k o , za glavnega tajnika g. Joso Goreč, za pomožnega tajnika g. Anton Bervar, za blagajnika g. Janko Komar ter več odbornikov.
Novi predsednik dr. Ivo Pire se je v daljšem govoru zahvalil za izvolitev ter obljubil, da bo zvesto skrbel za razvoj zimskega športa in po-vzdig JZS.
Sprejet je bil nato predlog, da uvede JZS poseben smuški znak, ki se bo podeljeval onim zimskim športnikom, ki bodo dosegli v športu posebej predpisane in sistematično določene zimskosport-ne uspehe. Znak bo v treh stopnjah: v zlatu, v
Prfredlfve In društvene vesti
Vsaka objava pod tem naslovom sc mora plačati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadalina
, >1 :
Hranilnica mestne občine Brežice naznanja, da je umrl nje dolgoletni odbornik in vele-zaslužni predsednik ravnateljstva, gospod
. Ljudevit Stiker
odvetnik v Brežicah
Blagemu, za naš zavod tako zaslužnemu pokojniku bodemo ohranili trajen spomin.
Brežice, dne 7. julija 1928.
Odbor.
ISHffSfl


Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni soprog, predobri oče, stari oče tast, brat in stric, gospod
FRANC BREMC
ključavničar in posestnik
dne 9. t. m. po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo, dne 11. julija 1928 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Cegnarjeva ulica 12 na pokopališče k Sv Križu.
V Ljubljani, dne 9. julija 1928.
Marija Breme roj. Trček,
soproga.
Marija Pire roj. Breme,
hčerka.
Josip Pire, rač. svetnik oblast, odbor,-* zet.
Marija Pire,
vnukinja. Vsi ostali sorodniki.
Brez poaebnega naznanila.	Mestni pogrebni zavod.
Pri hudi vročini Vara nudi izborno, hladečo pijačo znani
Plccoli-jev malinovec
vkuhan z najfinejšim sladkorjem; je naraven, brez umetne barve in ne vsebuje nikakih kemičnih pridatkov za konzerviranje. Oddaja na drobno in veliko. Cena nizka.
Lekarna dr. G. Plccoll, Ljubljana,
Dunajska cesta.
Prva Belokranjska parna opekarna Zurc v Gradacu nudi vsako množino
!o zidne opehe
Ekonom
franko vsaka postaja, konkurenčne cene. Glasom
mnenja keramičnega inštituta opeka vzdrži 800°
vročine — nadomestek šainota, po dosedajni iz- f vecieino praKso ,	.. ..... . , ikmeti). predmetih
MAH OGLASI
Vsaka drobna vrstica l-SO Din ali vsaka besedo SO par. Na]naa|il oglas 3 ali 3 Din. Oglasi nad devet vrstic sa računajo više. Za odgovor znamko! Na vpraianfa tire* znamke ne odgovar|amot
Službe iičejo
Delovodja
zmožen zidarskega jn tesarskega dela, želi službe pri večjem ali tudi manjšem stavb, podjetju. S 5 letno prakso, ter s primerno industrijsko izobrazbo. Cenj. ponudbe je poslati na naslov, kateri se dobi pri upravi lista ali pa na upravo »Slovenca« pod št. 6219.
Denar
Družabnika
tihega, s kapitalom Din 30.000 za dobičkanosno podjeje išče mlad trgovec. Ponudbe pod »Fi-nansir« št. 6268 na upr.
z večletno jjrakso v vseh išče
kušnji izvrstna opeka za topilne peči, pekarije itd. J službe* oskrbnika - tudi
čel. tovornino. Krajevni zastopniki se sprejmejo.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 II. NADSTROPJE
vrtnarja. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Ekonom«.
mu mu
Vajenca
za slaščičarsko in medi-; čarsko obrt, hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru, sprejme E. Stary, Krško ob Savi.
Ročne oblikovalce
za oblikovanje modelov, iščemo. Samo dobro kvalificirani delavci naj se takoj oglasijo v tovarni Titan d. d., Kamnik.
Učenko
za damsko krojaštvo se sprejme. Naslov v upravi Slovenca pod št. 6284.
Dijaki
2 dijaka nižješolca
sprejmem na dobro stanovanje. Gosposka ulica 3/p., Žagar.
Stanovanja
Komfort. stanovanje
4 sob, vse pritikline, sc odda v Vzajemni posojilnici, Miklošičeva cesta.
Kupimo
Kupim
dobro ohranjeno kolo. Ponudbe pod »Takoj« na upravo lista.
Harmonij
dobro ohranjen, kupim. Cena is opis naj se pošlje na Ivan Čeme, Dov-ško, Rajhenburg.
Poizvedbe
Kanarček
je ušel z značko W S 17. rne naj se proti naravi. Lovro Breceljnik, Vidovdanska cesta 2.
Gospa
želi sobo, kabinet s kuhinjo ali samo veliko sobo za 1. avgust ozir. november. Plača do 600 Din, Ponudbe pod »Samo 1 oseba« na upravo.
Prodamo
Galanterija - Kopalne potrebščine - Nogavice
rokavice za dame, gospode in otroke. Srajce, ovratnike, kravate, sprehajalne palice, dežnike, telovadne majce. — Kopalne čepice, čevlje, hlače in oblekce za dame. — Kompletne potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje, sedlarje in tapetnike — le pri
Josip Petellncu, LJubljana blizu Prešernovega spomenika
Naprodaj sta
2 udomačeni lisici po nizki ceni. Naslov pove uprava pod št. 6281.

Sladkega sena
2000—3000 kg ima naprodaj Rudolf Kokalj, Petelinje, pošta Dol Ljubljani. Cena po govoru.
do-
Gasilski voz
s 16 sedeži, nov, ceno naprodaj. - Franc Iskra, Vič št. 16.
1 ali 2 sobi
se oddasta čez počitnice mirni stranki. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6283.
rabi
tPliiZfjišis
Delavnica drž. železnic v Zagrebu najnujnejše
strugarje za kovino.
delavnice
— Ponudbe naj se pošljejo na upravo državnih železnic v Zagrebu.
Zalivala.
Vsem, ki so spremili mojega nesrečnega očeta
Antona Dolžana
posestnika
na njegovi zadnji poti in pomagali njemu in meni v bridkih trenutkih, izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo. Predtrg, dne 7. julija 1928.
Prof. DOLŽAN FRANC.
Učenca
iz boljše hiše sprejmem v trgovino z mešanim blagom. - Zmožen mora biti slov., nemškega jezika in dober računar. Adolf Starki, trgovec in hotelir na Bledu.
Vrtnarja sposobnega, skrbnega in zanesljivega se sprejme kot samostojno moč ali se da lep velik vrtnarski vrt s cvetličnjaki strokovnjaku v najem. -Ponudbe z obširno navedbo zmožnosti na poštni predal 133.
Dva trg, pomočnika
vojaščine prosta, prvovrstna prodajalca, se sprejmeta v manufaktur-no trgovino M. K o k 1, Kranj.
Hlapca b konjem
z dobrimi spričevali išče hotel Štrukelj, Prekmur-ci imajo prednost.
Pouk
Učenko
Opremljeno sobo
z uporabo glasovirja in dobro postrežbo oddajn. Naslov v upravi Slovenca pod št. 6260.
Vnajeni
Skladiščni prostor
v izmeri 40 m', pripraven tudi za delavnico, se odda: Dunajska c. 25. Več se izve v pisarni istotam. ,
Posestva
Motor
električni, 6 KS, 380 voltov, na vrtilni tok, malo rabljen, se takoj ugodno proda. Proda se 2—3 vagone zdravih, suhih bukovih drv. - Poizvedbe v upravi »Slovenca« pod: »Motor in drva« št. 6137.
Drva
suha, smrekova (krajniki in žamanje), imam vedno v zalogi po nizki ceni. -Dostavim t"di na dom kamorkoli v Ljubljano ali bližnjo okolico Pišite na naslov: Pavel B o ž n a r , les. trgovina, Polhov gradeč pri Ljubljani.
Moderno jedilnico
prodam po zelo ugodni ceni in se priporočam slav. občinstvu za cenj
Klavirji!
Tovarna in zaloga klavirjev, | prvovrst. instrumentov raz-I ličnih tvrdk, kakor tudi I lastnih izdelkov. - Poseben oddelek za popravila. UglaSevanje in popravila za Glasbeno Matico, Konserva-torij in drugo institute se izgotavljajo od mole tvrd-ke. Točna postrežba in zmerno cono tudi na obroke. -Izdelovalec klavirjev H. TVarblnek, Ljubljana. Gregorčičeva ulica 5, I. nadstr.
Otomane
630 Din, povzetje 40 več, v zelenem ali rdečem goblenu Pri večjem odjemu za hotele in prenočišča šc popust Solidno delo. — Rndoli Sever, tapetništvo, Marijin trg 2.
Izletnikom in letoviščarjem
se toplo priporoča na novo opremljen hotel Starki ob jezeru na Bledu. Prvovrstna kuhinja, dobra bizeljska vina. — Zraven hotela trgovina z mešanim blagom in stabilna Standard bencin pumpa.
Veletrgovina vina
išče sposobnega, popol-
naročila vsakovrst. pohi- no zanesljivega ter vpe-
Vilo
ali hišo na Bledu kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Z vrtom«.
Kapitalistom
izborna prilika za nalaganje denarja. V velikolii mestu Vojvodine sc proda radi preselitve kompleks (velika stanovanjska hiša v glavni ulici, tovarniška poslopja, vrt itd.), deloma v tovarniški industriji (predelava lesa) kamnolomu, kompletna naprava za vinsko trgovino s 1000 hI sprejme šivilja za perilo, posode. — Naslov pove Naslov pove upravništvo I uprava »Slovenca« pod »Slovenca« pod št. 6165.	75.000—6271,
štva. - Josip Štolia, mizarstvo, Krašnja, pošta Lukovica pri Domžalah.
Tovorni avtomobil
4 tonski, tipe Saurer, v jako dobrem stanju, naprodaj. Istotam se dobe razni posamezni deli za isti tip. — Nasldv uprava »Slovenca« št. 6167.
ljanega
Svinčene cevi
400 m, 11 in 13 mm svetlobe, malo rabljene, prodam. Cena po dogovoru. A. Košir, Bistrica pri Tržiču.
za prodajo vina na debelo. Ponudbe z naznač-bo pogojev, ter prepisi p0Vj i spričeval pod »Marljiv i pouzdan P-1050« na »In-terreklam« d. d., Zagreb, Marovska 28.
Motorno kolo
Puch« L. M., lahko, v dobrem stanju, 2 prestavi, dober tek, se proda. -Naslov v upravi št 6181.
Malinov sok
izvrsten, pristen, dobite pri Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica.
Ruipis
Stavbni odbor za prezidavo starega šolskega poslopja in za zidavo nove dvodružlnske stanovanjske hiie na Rakeku razpisuje oddajo zidarskih, tesarskih, krovskih, kleparskih, mizarskih, ključavničarskih, steklarskih in pleskarskih del.
Načrti so na vpogled pri g. Mlakarju na Rakeku, kjer se dobi tudi popis in pogoji. Pismene ponudbe je oddati v zapečatenih kuvertah najkasneje do 22. julija opoldne istotam. — Stavbni odbor si pridržuje pravico oddati dela, brez ozira na višino ponudbe.
Stavbni odbor na Rakeku.
WECK
>WECK< EL
Tridesetletna izkušnja lokazuje, da so čaše n aparati znamke m vkuhavanje najzanesljivejši in radi tega najcenejši.
.Tovarniška zaloga
„f-'RUCTUS", Ljubljana, Krekov trg tO//. Celje: Josip jagodic. — Maribort Kari Lotz.
Občina Šmartno pod Šmarno goro razpisuje oddajo zidarskih, tesarskih, mizarskih in vseh drugih obrtniških del pri prezidavi in povečanju, osnovne šole v Gor. Pirničah.
Pojasnila, popis, načrti in splošni pogoji so na razpolago pri krajnem šolskem odboru v Gor. Pirničah.
Pravilno kolekovane ponudbe je vložiti za vsa dela skupno ali pa za vsako stroko posebej, in siccr v zapečateni kuverti najkasneje do 22. julija t. 1. ob 11. uri na naslov: Krajevni šolski odbor v Gor. Pirničah.
Krajevni šolski in gradbeni odbor si pridržujeta pravico do oddaje dela ne glede na višino ponudbe. O izidu oddaje se ponudniki pismeno obvestijo.
Občina Šmartno pod Šmarno goro.
^Ihn rfbfarmf^ifai adftfc—
Lanene tropine
in druga krmila
nurli najceneje
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24
veletrgovina žita in mlev-sk!h izdelkov
Vsakovrstno
fcopnie
po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Ljubljana,
VColfova ulica št. 3.
SlovensKo-
srl
Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 70'—.
Srbo&rrotslio-
SiOKCIS
Sestavil dr Albin Vilhar. V platno vezan Din 60"—.
Južš©sIcw. Knl&gerna v S.sa!?SfanI
■s™
47
Henrik Sienkiewiez:
Na polju slave
Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
Usta so ji šla še na zehanje, a ko je šinil prvi solnčni žarek ter razsvetlil polje in gozd, se je pričela otre-sati zaspanosti. Jasno jutro ji je prinašalo neko jako dobro slutnjo, z veseljem ji je napolnilo srce in zato je pričela živahneje gledati okrog sebe. Obljuboval se jim je res lep, topel in solnčen dan. V zraku je bilo slutiti prvi dih predčasne pomladi. Po izrednem mrazu in snegu so čez noč nastopili krasni, solnčni dnevi, ki so se jim vsi čudili. Ljudje so dejali, da je po novem letu zimo »kakor z nožem odrezalo«. Pastirji pa so napovedovali, da se zima ne vrne več, ker je živina preglasno mukala in prosila na pašo, kakor da bi že res bila pomlad. Po nižavah, gozdovih in na severni strani vzdolž obronkov ter potokov so ležale še velike snežene lise, a od zgoraj jih je pogrevalo solnce in izpod sneženega pokrova so tekli curki in potoki. V nižinah so se zbirali v velike mlake, v katerih se je kakor v zrcalu ogledovalo mokro, brezlistno drevje. Lepa ozimina se je svetlikala kakor zlato pod solnčnimi žarki. Včasih je zapihal močnejši veter, a bil je tako prožet z vedro toploto, kakor da bi pihal naravnost od solnca. Pihal
te čez polja, delal valčke na vodah in stresal tisoče »iserov s tenkih, črnih vejic.
Poplave so ovirale potnike, cesta je bila »kakor klej«. Šestorica konj je komaj vlekla težko kočijo; zato so se jako počasi pomikali. Čim više se je dvigalo solnce, tem topleje je postajalo. Panna Sieninj-ska je končno odvezala trakove s kožuhovino podložene kapuce, ki jo je porinila nazaj, in si pričela odpenjati podlasičji kožušek.
»Torej si se že ogreia?« je vprašala pani Vi-nicka.
»Pomlad je, tetica! Zares je pomlad!« ji je odgovorila.
Bj ;la je tako lepa s svojo plavolaso, nekoliko raz-kuštrano glavico, ki se je prikazala iz kapuce, z veselimi očmi in rožnatim obrazkom, da so dobile Pon-govskega surove oči milejši izraz. Nekaj časa jo je gledal kakor da bi jo videl prvič v življenju, potem pa je rekel napol njej, uapol samemu sebi:
»No, saj si sama kakor pomlad! pri moji veri! Namesto odgovora se m uje nasmehnila.
>0, kako počasi se vozimo!« je rekla nekoliko pozneje. »Strašno slaba cesta. Ali ni res, gospod varuh, da mora počakati, dokler se poti vsaj malo ne osuše, kdor je namenjen na daljno pot?«
Pri tem je postal panu Gedeonu obraz zopet neprijazen. Nič ni odgovoril na vprašanje, temveč pogledal iz kočije in dejal: »Jedlinja.«
»Ali ne bi stopili v cerkev?« je vprašala pani Vinicka.
»Ne, in sicer prvič zato ne, ker bo cerkev gotovo zaprta: saj župnik je moral oditi v Przytyk. Drugič pa zato, ker me je hudo razžalil in mu še roke ne dam, če bi se srečala.
Potem pa je dodal: »Vas pa, gospa, in tebe Anu-Ija, prosim, da se ž njim ne spuščata v nobene razgovore.
Za trenotek je nastopil molk. Tedaj pa se je zaslišalo za koč jo cmokanje konjakih kopit po blatu, ki jo privrelo kakor izstreljeno na dan tam, kjer so iz njega potegnili konji pogreznjene noge. Potem so na obeh straneh kočije zadoncli glaso.\i: Pozdravljeni! Pozdravljeni...
To so bili gospodje Bukojemski.
»Pozdravljeni!« je odgovoril pan Pongovski.
»Gospod, ali se tudi vi peljete v Przylyk?<:
»Kakor vsako leto. Menim, da tudi vi, gospodje, prihajate po odpustke?«
: Seveda k je odgovoril Marko. »Saj se moramo očistiti svojih grehov, predno gremo na vojno.«
»Ali še ni prezgodaj za to?
»Zakaj bi bilo prezgodaj?« je vprašal Luka. »Vsega, kar smo dozdaj nagrešili, se jutri otresemo. Zato pa so odpustki. Vse pa, kar se še pozneje nabere, namže duliovnik odpusti in partikulo mortis, kadar bodo sovražniki blizu.«
»Najbrž ste hoteli reči in articulo, gospod?«
»To je vseeno, samo da smo se v redu spokorili!«
»Kaj mislite s tem, gospod?« je vprašal pan Pongovski, ki ga je zabaval ta razgovor.
»Kaj s tem mislim? No, to, da nam je pri zadnji spovedi župnik Viur naložil, najodmerimo drug drugemu po trideset udarcev. Mi smo si jih dali po petdeset. Mislili smo si namreč: če to tako diši Nebeškim Močem, — no! — pa jim privoščimo večjo porcijo!«
Tem besedam se je morala nasmehniti celo dostojanstvena pani Vinicka. Panna Sieninjska pa si je kar ves obrazek vtaknila v rokav, kakor da bi si ho-etla nosek pogreti
Luka je to videl. Tudi ostali bratje so zapazili, da je odgovor izzval smeh. Zato so umolknili in bili malo užaljeni. Nekaj časa je bilo slišati samo rožljanje verig pri kočiji, prhanje konj, cmokanje blata pod kopiti in krakanje vran, ki so v velikanskih jatah plavale v solnčni luči v smeri iz mestec in vasi proti gozdovom.
Oho! Že vohajo, da bodo kmalu imele dovolj pečenke!« je rekel najmlajši Bukojemski, spremljajoč jih z očmi.
"0 .. na vojni imajo vselej bogato žetev! « je pripomnil Matevž.
»No, vojne še ne morejo vohati, ker je še daleč do nje,« je rekel pan Pongovski.
Naj bo blizu ali daleč, izostane pa nikakor ne!«
»Odkod to veste, gospod?«
Saj vendar vsi vemo, o čem se je govorilo na sejmiku in s kakimi pooblastili pridejo poslanci na sejm.«
ElilEIII
X	E >	c-
o	» •	Js
3	S. co <=
»«r =r c
N	f ®	Ul
£	_ g.	H3
< 3 g	>
$ *	s. 5	*
« S	» ?	*
Jo ^	9 =
~ C H 5"
B' 5" g" * 2 "" o
W m
B	? >
■o	S
«o §	S B-■t- re —
to cn
S
ro

Š	0 "5 S	&
%	o TO	2.
"	O M	£
5	1	B- 8-	i"
-i	- ii-
ra	K
09	<M < n	C
J.	•	s F	|
g	g	g s	f
3	-	c g	S
s.	o	g- g	|
St e
2-"S'
1 "S
' f3 S
. BfgS
£ < cg
alg 5" E" PT | *
« o x SJ il. ra w c " N. TO N O" r- TO < C M i 8 » t
M V 3. S E
-1 O ' B" •
B " i. 2: > :
p
it* 2 fe* f ti-
šin:
2i Jugoslovansko tiskarno T Ljubljani) Kaiei Cei.
Izdajatelj: dt. Fr. Golovec.
Urednik: Franc Terseglavi