LETO XXII. — StevlIfcS 74 Ustanovitelji: obč. Konterenct 3^L>1 Jesenice, Kranj, Radovljica Sk U>k.a in Tržič. - lzdaia C P Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhai — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO gOCl CISTIČNE I j ------LJUDSTVA Kranj je v teh dneh gostitelj slovenistov. Ni naključje, da so se le-ti zbrali v Prešernovem mestu. Slavistično društvo je zaupalo to vlogo Kranju ne le zato, ker hoče s tem počastiti 120-letnico Prešernove in 100-letni-co Jenkove smrti, ampak tudi, ker je prestolnica Gorenjske eno pomembnih kulturnih središč naše ožje domovine. Želimo, da bi ta utrip kulture vsaj Jelno občutili tudi naši gostje. Na letošnjem zborovanju je nad dvesto učiteljev slovenskega jezika na vseh stopnjah šol in strokovnjakov s področja slovenskega jezikoslovja in literarne zgodovine. Medse pa smo sprejeli tudi goste iz našega za- mejstva — Tržaške, Goriške, Koroške in Štajerske. Prepričani smo, da bo ta seminar pomemben prispevek za našo znanost, saj na njem sodelujejo skoraj vsi najvidnejši slovenisti. Tudi mi želimo prispevati. Zato vas, dragi gostje in občani, vabimo na razstavo o življenju in delu Simona Jenka v Prešernovi hiši, na ogled kulturnih znamenitosti Kranja in na odkritje spominske plošče spremljevalcu slovenske moderne Cvetku Golarju jutri na Gostcčem pri Škof-ji Loki. Toplo vas pozdrav ljamo med nami! E. Roblek Od 11. do 22. sirani; Snovanfa — posebna rubrika glasa — posvečena 100-letnici smrti Simona Jenka Zborovanje slovenistov v Kranju Poslanci o železarstvu Jesenice, 26. septembra. — Danes popoldne so sc zbrali na Jesenicah gorenjski poslanci republiškega in gospodarskega zbora. Ogledali so si železarno in se na posebnem sestanku pogovorili o nekaterih perečih problemih jeseniškega in slovenskega železarstva. KRANJ, sobota, 27. 9. 196? Cena 50 par List izhaja od oktobra .94/ kot tednik. Jd 1. ianuarja 1958 kot poltednik. 3d 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Jd 1. 'anuarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredab in sobotah ZA G OR ENJSK O Več naporov za uresničitev programa JESENICE, 26. septembra — V dvorani delavskega doma je bila danes seja delavskega sveta Železarne, kjer so razpravljali o izidu referenduma o združitvi slovenskih železarn, o pogodbi o ustanovitvi združenega podjetja in izvajanju sanacijskega programa v železarni. Na seji so na podlagi rezultatov referenduma sprejeli sklep o združitvi železarne v Združeno podjetje slovensko železarne s sedežem v Ljubljani. Ko so govorili o predlogu pogodbe o ustanovitvi združenega podjetja, so poudarili, da je pogoba hkrati tudi osnova za nadaljnji razvoj slovenskega železarstva. Do konca tega meseca jo bodo podpisali predsedniki delavskih svetov in direktorji slovenskih železarn. Hkrati pa so na seji izvolili tudi S članov delavskega sveta. V razpravi o izvajanju sanacijskega programa pa so ponovno ugotovili, da pot do uresničitve zadanega cilja, da Železarna to poslovno leto ne sme končati z izgubo, ni lahka. Zato je naloga vseh 6000 članov kolektiva, da povečajo napore za uresničitev programa. A. Ž. Naročniki, na zadnji strani objavljamo imena naročnikov, ki nas bodo žrebali jeseni CENJENI P ZA VAS SMO PRIPRAVILI od 1.—31. oktobra POSEBNO REKLAMNO PRODAJO »JESEN V KOKRI« 7 NAGRADNIM ŽREBANJEM OTRO S N I KI! 0 100 DENARNIH PR1ZNANIC podjetja Kokra za nakup blaga v vseli naših prodajalnah — v vrednosti 30.000 N din in f 300 PRAKTIČNIH DARIL prolzva jalcev ter druga presenečenja ln 22 oktolf PrCk 5000 Ndin bo žreban 8- 15 POTROŠNIKI! Re2ult ra ter 3. novembra 1969 Za jesen smo vam pripravili bogato žrehanh! Zrebania °oao objavljeni ob vsakem izbiro b,a8a P° konkurenčnih cenah in v Vseh nalČaSOp,8lh GLAS> Kmečki glas in ugodnih kreditnih pogojih In Prodajalnah OBIŠČITE PRODAJALNE KOKRE Z K mora skrbeti za izvajanje svojih sklepov Pretekli teden so imeli člani občinske konference ZKS Kamnik svojo sedmo redno sejo, na kateri so obravnavali vsebinske in kadrovske priprave na blilnje volitve konference organizacij in aktivov ZK ter poroči lo o delu občinske konference njenih organov ter komisij v preteklem mandatnem MISLITE PRAVOČASNO NA STANOVANJE zato varčujte pri Gorenjski kreditni banki ki vam odobri NA PODLAGI PRIVARČEVANEGA DENARJA kredit po 2 °/o obrestni meri Obenem sodelujete pri nagradnih žrebanjih, če varčujete najmanj za dobo dveh let. obdobju. Na seji konference so sprejeli tudi sklep, da bodo volilne konference organizacij in aktivov ZK v kamniški občini od 25. septembra do 25. oktobra. Nova občinska konferenca ZK Kamnik bo imela 43 članov, ki jih bodo izvolile organizacije zveze komunistov v občini. Kamniški komunisti — vseh je 567 — so združeni v 12 organizacij v občini, najštevilnejša organizacija ZK pa je Kamnik - mesto, sledi pa ji Duplica in organizacija Podjetja »Kamnik«. V razpravi o dosedanjem delu konference in njenih organov ter komisij so razpravljavci poudarjali, da komunisti posvečajo premalo skrbi uresničevanju in izpolnjevanju sprejetih sklepov. Nekdo je ta negativni pojav slikovito opisal z naslednjimi besedami: »Sprejmemo neki sklep zapremo mapo in že mislimo, da smo svoje delo opravili . . .« Skratka, temu problemu bo morala tudi bodoča konferenca ZK v kamniški občini žc na prvih svojih sejah odmeriti dovolj pozornosti. Med odprtimi problemi, ki čakajo bodočo konferenco, je tudi vprašanje integracijskih procesov v občini bi ravno ta problem bi moral spodbuditi večjo delavnost zveze komunistov v delovnih organizacijah in v občini sploh. Predsednik kamniške občinske skupščine Vinko Gobec je v svojem razpravljanju opozoril na škodljiv pojav samoupravnega tehno-kratizma. Po njegovem mnenju se v kamniški občini v zadnjem času pojavljajo primeri, ko vodilni strokovnjaki v nekaterih delovnih organizacijah »jemljejo samoupravljanje v zakup«. Strokovnjaki oziroma vodilni delavci namreč v delovnih organizacijah podrejajo samoupravljanje In ga lahko obrnejo v takšno smer, da bodo imeli od njega čimveč koristi, tudi osebnih. Direktor Podjetja Kamnik Kazimir Keržič pa je dejal, da sc lahko srečujemo tudi z drugim pojavom ravno nasprotnem samoupravnem tehnokrat izum To Je po njegovih besedah v nevednosti samouprav-Ijavcev, ki ima ravno tako škodljive posledice kot prej omenjena oblika. Zato bi morali prav komunisti na,-sprotovati omenjenima pojavoma in si prizadevati, da bo delovsko samoupravljanje res odsev teženj in interesov delovnega človeka. V. Guček Seja IO republiške konference SZDL Stabilizirati financiranje SZDL Hitrih korakov se približujemo koncu leta. Občinski organi so že začeli razpravljati o proračunu za prihodnje leto. Seštevajo se dohodki in izdatki, minusi in plusi v gospodarstvu, investicijah, splošni potrošnji itn. Vse to bo našlo svoj odsev v načrtih za prihodnje leto. V senci nenehnih pomanjkanj sredstev tako republiških kot občinskih skupščin pa se v zadnjih letih po nekem nepisanem pravilu odjedajo sredstva za normalno delovanje socialistične zveze. Ko je o tem vprašanju nedavno razpravljal izvršni odbor republiške konference SZDL, so bili razgrnjeni naslednji podatki: če rečemo, da so občinske konference SZDL v Sloveniji 1966. leta dobile 100-odstotkov sredstev, potem so jih 1967. leta dobile samo 86, 1968. leta pa le še 80 odstotkov. Glede na to, da je v tem obdobju narodni dohodek porastel na 110 odstotkov, so dejansko sredstva socialistične zveze po občinah padle na 72 odstotkov. To se opravičuje s tem, da je tudi na drugih področjih čutiti splošno pomanjkanje denarja, da jc položaj na tem ali onem področju naravnost kritičen in podobno. To pa nc more biti opravičilo. Janez Vipotnik, predsednik republiške konfe-rence, je Bi seji dejal: »Socialistične zveze se nismo mi izmislili, to je ustavni činitelj. To je politični center samoupravi javske družbe, ki se bo vodno bolj uli h'.al in uveljavljal« Kar pa zadeva vprašanje »kritične situacije« je bilo na seji rečeno, da je v taki situaciji potreba po de javnosti socialistične zveze večja in SO ji zato potrebna večja sredstva. Izvršni odbor republiške konference SZDL bo sprožil akcijo za dolgoročno, sistem- Zbor članic AFŽ iz Kranja V gostišču Alp penzion v Tupaličah pri Preddvoru se jc v torek /bralo okrog 60 nekdanjih aktivistk, članic AFz iz Kranja, da bi obudile spomine na nekdanje delo po terenskih odborih iz časa okupacije in v prvih, gospodarsko najtežjih povojnih letih. Danes jc večina le-tch že upokojena in ob tem tudi nekako izločena iz javnega živi jenja. Prav zaradi tega so sc tokrat sestale. Izbrale so si odbor, ki bo skrbel za ponovna srečanja, ki naj bi bila vsako leto. K. M. sko in načelno ureditev fi-naciranja ne samo socialistične zveze, temveč tudi drugih družbenopolitičnih organizacij. Vsakoletno prosjačenje /a denar rahlja stabilnost delovanja političnih sil. Pri občinskih konferencah socialistične zveze bi morali zaposliti strokovni in politično avtoritativen kader; za malo denarja pa se dobi slabši kader. V razpravi je bilo omenjeno vprašanje, ali naj bodo osebni dohodki zaposlenih pri socialistični zvezi v poprečju OD drugih občinskih delavcev. Izražena jc bila bojazen, da so lahko osebni dohodki preveč odvisni od volje subjektivnih činiteljev. Zato so menili, da je bolje, če je narodni dohodek osnova za sistemsko rešitev fi- nanciranja družbenopolitičnih organizacij. Za občinske konference socialistične zveze in drugih organizacij pa bi bilo sprejemljivo, če bi se njihovo financiranje uredilo v razponu glede na občinski proračun. Pri republiški konferenci SZDL bodo ustanovili skupino, ki bo pripravila material o teh problemih in o tem seznanila predsedstvo republiške skupščine, nujno pa Je» da se podobne skupine ustanovijo tudi pri vseh občinskih konferencah socialistične zveze. Kajti zdaj je čas, da družbenopolitične organizacije po občinah nastopijo P'e'' občinsko skupščino z zahtevo in predlogom za dolgoročno ureditev financiranja. Po d°" mače povedano, zvoniti nio-ramo pred točo. J. Vidic Nenačelnost v izvajanju zakonov in mlačnost v idejni borbi proti negativnim pojavom je glavni i vzrok neučinkovitosti temveč tudi s pravitog^jj drovsko politiko ob vsesti^ ski pomoči občinske s*upcjj, ne in družbenih organi/a J« Zavedajoč se. da je tO k plekscn problem celotojjjj gospodarstva, ki ni V P"*JJ nosti in moči občine, |C ^ odločneje ukrepat*. PoJJJ3 prek poslancev in v jC. družbenih organizacij, v ^ pubtiških in zveznih .0,^nlll 7. zahtevami o uresnicev *, reformskih načel in <>';„, nejših predpisih M /a jrUŽ-ki so pomembni za vso stf beno skupnost. Zavedali je treba, da vsako n**°iJ bost in težavo in vsa* 1 jj sC roda, proti katerim s" ^ borili in vel.ko žrtvoval'^ ko podcenjevanje ten bl tov in njihove te*l\v*vLe K> vodilo v te/ke P»»s,cdJ t'ani, se že opažajo pov ^ll0pO-kjer je aktivnost J,u/l* nlač-litičnih organizacij P itjt.jpO na, kjer se zancmaina ^ ^ vzgojno delo in kje« ^ ceni nacionalni ponos dobi t ve osvobodilnega bil Na koncu razp*»v«/jult sprejet sklep, da se j. šči političnega aktiva j. ni jo vse družbene ^"euc* jc. Temeljito "?J * Vr***1* probleme in poisce 'u rešitve. V sredo, 24. septembra, se je na pobudo občinske konference SZDL sestal politični aktiv radovljiške občine in obravnaval politični položaj v občini. V živahni razpravi, ki se je omejila zgolj na lastne občinske probleme — čeprav pogosto izhajajo kot posledica zveznih in republiških ukrepov, piedpisov in zakonov — so predvsem obravnavali dosledno m odgovorno inesm-ievanje sprejetih načel, izvajanje sredpisov, odlokov in /akom>\ m spoštovanje samo ■pravnih principov v gospodarstvu in družbenih službah. Govorili so o številnih problemih in opozorili na nena-čclnosti, ki so bile očitne na vseh področjih družbenega življenja v občini. Govorili so o neprilici piclncm izvajanju zakona o nacionalizaciji nekaterih gostinskih objektov, s katerim so neupravičeno omogočili zlorabe, o statusu razlaščenih, o zaposlovanju, štipendiranju, socialni pomoči itd. Glede na težave v gospodarstvu — ki je kljub dobrim proizvodnim uspehom posebno prizadeto I nelikvidnostjo, še bolj pa v gostinstvu, ki sc navzlic ugodnim rezultatom v letošnji sezoni ne more izkopati iz nezavidljivega položaja — je bilo rečeno, da je treba neobhodno poiskati ne le najustreznejše ekonomske rešitve z integracijskimi ukrepi, B'LED • JESENICE KRANJ • RADOVLJICA SKOFJA LOKA • TRZIC Informacija o prisilni upravi v Vodovodu Na zadnji seji kranjske občinske skupščine, v četrtek, 13. septembra, je bila dana tudi informacija o uvedbi prisilne uprave v komunalnem podjetju Vodovod Kranj in o sodbi vrhovnega sodišča SR Slovenije glede te odločbe. O uvedbi prisilne uprave v Podjetju Vodovod Kranj oziroma o nepravilnostih je Preišnja občinska skupščina razpravljala 3. in 23. oktobra lani. Zaradi ugotovitev, o katerih smo takrat pisali tudi v Glasu, je skupščina sprejela sklep o prisilni upravi in izdala tudi odločbo. Na seji je tajnik skupščine tov. Pavle Zupančič povedal, da se je podjetje Vodovod pritožilo in da je vrhovno sodišče njegovo pritožbo ugodno rešilo. Sodišče je med drugim ugotovilo: da je do nepravilnosti prišlo zaradi premajhne strokovne uspo-scbljenosti računovodske službe, da podjetje ni zašlo v finančne težave in da ni ugotovljeno, da ne bi izpolnjevalo družbenih obveznosti. A. Z. Slavnostna sefa ob 100-letnici gasilstva V koncertni dvorani delav Kega doma v Kranju bo da rmt, (sobota) Popoldne slav ^naJ*ia občinske ive*, c uocmsKe gasi is lettv - ,a bo Posvečena K ke 100- ,CI gasilskega delovanja na Slovenskem in pravkar minulemu požarnovarnostnemu tednu. Na sjji bodo podelili tudi odlikovanja najbolj prizadevnim gasilcem v kranjski občini. A. Z. SKUPŠČINA OBČINE JESENICE razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS št. 20-220 65) PROSTO MESTO SODNIKA pri Občinskem sodišču na Jesenicah Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodnika, predpisane v 40. členu temeljnega zakona o sodiščih sP'ošnc pristojnosti (Uradni list SFRJ št. 7-82,65), S>l' Sr Priglasijo komisiji za volitve in imenovanja Kup&čine občin« Jesenice v 30 dneh po objavi. Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE JESENICE Uskladiti potrošnjo »Kljub ugodnemu porastu proizvodnje in storitev ter ugodnemu porastu osebne potrošnje menimo, da gospodarski položaj ni ravno ugoden, ker vplivajo težave v zvezi z nelikvidnostjo na osnovne gospodarske odnose, od katerih je odvisna rast gospodarstva (modernizacija) .. . Zato priporoča skupščina gospodarskim organizacijam ob pričakovanju določenih ukrepov, da še naprej vztrajajo na stališčih, ki zagotavljajo dobro gospodarjenje v okviru ciljev gospodarske reforme. Predvsem naj delovne organizacije usmerijo največje napore v izterjavo dolžnikov ...« To je le del stališča oziroma priporočila gospodarske komisije pri kranjski občinski skupščini, ki so ga odoborniki skupaj z nekaterimi drugimi priporočili, naslovljenimi na delovne organzacije, sprejeli na zadnji seji občinske skupščine, ko so razpravljali o polletnem gospodarjenju in uresničevanju investicij na področju komunalnih dejavnosti in družbenih služb. Čeprav so podatki o polletnem gospodarjenju v kranjski občini precej relativni, ker vemo že zdaj, da bodo rezultati ob tričetrtletju, predvsem pa konec leta drugačni, vseeno lahko ugotovimo, da se tudi v kranjskem gospodarstvu kažejo težave zaradi nelikvidnosti. Poglejmo nekaj ugotovitev in številk iz polletja: Materialni stroški rastejo hitreje od amortizacije, dražijo se surovine in storitve; predvsem v gradbeništvu, prometu, zvezah, v obrti in industriji. Izplačilo osebnih dohodkov se je povečalo za 11,3 odstotka, realni osebni dohodek pa se je zaradi porasta cen povečal le za 3 odstotke. Nadalje se kaže zmanjšanje skladov v gospodarstvu. Zmanjšala so se sredstva na žiro računih, povečali so se krediti za obratna sredstva. Investicije v gospodarske zmogljivosti pa so dosegle le 22,9 odstotka letošnjega investicijskega programa. Prav tako se v polletju opaža v občini zaostajanje investicij v družbeni standard. Razen teh pa niso prav nič spodbudni tudi podatki o zalogah, terjatvah itd. Že teh nekaj podatkov torej potrjuje, da se tudi v kranjskem gospodarstvu kažejo tisti problemi, ki so značilni za večanje nelikvidnosti. Zato se zastavlja vprašanje, kako se vključevati v preprečevanje nastajanja žarišč nelikvidnosti? Zanašanje na določene ukrepe, do katerih bo zagotovo prišlo, bi bilo lahko za marsikoga kaj slaba usluga. Ukrepi naj bi sicer prispevali k odpravljanju žarišč, vendar pa je treba upoštevati, da imajo na gospodarska dogajanja vpliv tudi gospodarske organizacije same. Pa ne samo te. Na reševanje težavnega položaja lahko vplivajo vsi. Ce vemo, da je eden od vzrokov za težave preveliko trošenje, potem je prvi ukrep, ki zadeva prav vse in na vseh področjih, da bomo uskladili potrošnjo z razpoložljivim denarjem. To pa pomeni, da bo v kranjski občini (pa tudi v drugih, kjer so podobne težave) treba izvajati resolucijo o razvoju gospodarstva in družbenih služb v okviru denarja, ki je na voljo. Takšno politiko pa bodo najbrž morale podpreti tudi politične organizacije v občini In krajevni skupnosti. Primer: Povečana vlaganja v ceste in druge komunalne storitve (izven Resolucije) lahko trenutno vplivajo na dobro politično razpoloženje v nekaterih naseljih. Ker pa bo s tem porabljen denar za nekaj let naprej, se lahko ustvarjanje trenutnega dobrega razpoloženja že čez nekaj let pokaže kot bumerang. Skratka, v nadaljnji investicijski potrošnji, bo treba uresničevati le dobro preučene (racionalne) projekte in seveda take, katerih kritje bodo zagotavljali znani, vnaprej določeni viri sreditev. A. 2alar Predstavljamo vam: Svit Kamnik Industrijski kombinat Svit iz Kamnika že nekaj let dosega lepe poslovne rezultate. Njihov porast pa je očiten zlasti letos, saj so v sedmih mesecih povečali industrijsko proizvodnjo kar za 36 odstotkov, medtem ko je izvoz skoraj trikrat večji kot v enakem obdobju lani. Tako so letos že izvozili na zahodno tržišče — predvsem v Francijo, Zahod no Nemčijo in Avstrijo — za 180.000 dolarjev svojih izdelkov, do konca leta pa naj bi izvozili za 340.000 dolarjev. Čeprav predstavlja izdelovanje umetne keramike le majhen del Svitove proizvodnje, lahko rečemo, da je omenjeno podjetje skoraj bolj znano po keramičnih izdelkih kot pa po elektro-porcelanu, čistilih in kemičnih sredstvih ki predstavljajo levji delež proizvodnje. Vse hitrejšemu razvoju kemične industrije v svetu se prilagajajo tudi v Svitu. Lani je začela obratovati popolnoma avtomatizirana tunel ska peč, medtem ko bodo letos za modernizacijo proizvodnje namenili 5 milijonov dinarjev. Pred kratkim so zgradili tudi nov obrat na Bakovniku, v katerem bodo impregnirali tudi papir in svilo. Med pozitivnimi ugotovitvami v Svitovem poslovali ju velja omonti tudi podatek, da so letos sprejeli 111 novih delavcev, med njimi tudi precej strokovnjakov, želeli bi še zaposliti delavce z visoko izobrazbo, vendar jim to ne uspe. Vzporedno s povečano proizvodnjo in produktivnostjo so letos v Svitu povečali tudi osebne dohodke, ki so bili še lani med najnižjimi v kamniški obči.ni. V. G. ^obci iz razmišljanj o gospodarjenju v občini Jesenice Zaradi enostranske razvitosti lahko kdaj pa kdaj požari ješ ovojno Setev; vendar moraš računati s tem, da boš več let zapovrstjo morda ostal brez nje (Nadaljevanje) Hajbri ■ (m,U';MKN,TVE t;'ko Obrem li "i:,,,,k;'tcro podjetje v naši deželi obr°nicnitv.n'0'1U k°' i1 St'11'^ka železarna. Njene J***ta v /'i '' I* rekonstrukcije, ki je bila Sa'o sc n-. "'""(Hl'H'm (...o in še teče. Nana-,i ,v- na m...i______ . ., f,. j j , , " 1X1 iau- kakega posebnega brc-k""< .„., ..' ' 11 11 1962 Eaceta rekonstrukcija ' p a> m I B n. s,- ,„avi, če bi krediti iz bank ne kasnili, če bi ne padla vmes reforma z vsemi podražitvami in ostalimi za rekonstrukcijo podjetja negativnimi učinki. Ker rekonstrukcija ni zaključena in še danes vse proizvodne naprave ne obratujejo, je razumljivo, da še ne moremo od njih zahtevati pričakovanih finančnih učinkov (vsaj vseh ne). Zategadelj je bil letos skladno s sanacijskim programom dosežen pri bankah, ki so kreditirale rekonstrukcijo, moratorij za zapadle obicsti .n odplačna glavnice, imamo pa zagotovila, da bodo pooblaščeni in odgovorni še letos začeli reševati tudi tezo, ki pritiska na podjetje iz nastalih interkalarnih obresti. Zlasti slednje so zelo visoke in podjetje BC no,i nobene krivde, da so nastale. Ker se censki odnosi rešujejo počasi in ker rekonstrukcija kasni. ,e zlasti pa zato, ker kaže, da bo v bodoče zelo težko dobiti sredstva za nadaljnjo modernizacijo železarne (tisti del, ki bi lahko hitreje dal občutne j še finančne učinke), je razumljivo, da bo treba nujno doseči podaljšanje moratorija za zapadle obveznosti iz danih kreditov v celotnem ali delnem obsegu vsaj še za nekaj prihodnjih let. Taka rešitev skupno z razbremenitvijo podjetja za in-tei kalarne obresti, bi bila neobhodna, če naj železarna v prihodnjih letih posluje vsaj na lentabi-litetni meji. Le, če bi se bistveno spremenila censka razmerja, potem pravkar obravnavana ic-šitev ni potrebna. Pogled skozi naše, jeseniške (hi na obveznosti železarne bi v luči reforme izgledal takole: z dobrim delom, visoko pro'luktiv-nostjo in urejenimi cenami plačati vse svoje obveznosti. Ker imamo zaenkrat le prvo dvoje (dokaj dobro delo in kar ustrezno produktivnost) ne pa ustreznih cen našim izdelkom, je razumljivo, da bo treba iskati rešitve tudi di ugod. F. Zvan (Dalje prihodnjič) Seja skupščine občine Kamnik Kamniško gospodarstvo ni žarišče nelikvidnosti V četrtek dopoldne so se na prvi seji po »parlamentarnih« počitnicah zbrali odborniki obeh zborov kamniške občinske skupščine. Kljub precej obširnemu dnevnemu redu — obsegal je kar 14 točk — so odborniki najbolj zavzeto razpravljali o polletnih periodičnih obračunih gospodarskih organizacij, o likvidaciji tovarne kovanega orodja in o predlogu urbanističnega načrta Moste — Komenda. čeprav smo o gibanju gospodarstva v kamniški občini v letošnjem prvem pollet- ju že pisali, naj ponovim nekatere ugotovitve. Letošnje prvo polletje je za kamniško gospodarstvo pomenilo nadaljevanje gospodarskega vzpona in oživitve, ki se je začela lani. Med osnovnimi značilnostmi je treba omeniti zlasti povečanje indusirijske proizvodnje, večjo obrtno proizvodnjo, povečano produktivnost in večji izvoz. Sorazmerno z omenjenimi činitelji so se povečali tudi poprečni osebni dohodki zapo-slednih, kot tudi število zaposlenih, ki je cb letošnjem po:ietju doseglo številko 7581, kar je dos»!ej največ. Na drugi strani pa so se pojavile tudi nekatere negativne tendence, kot so prekomeren porast živijenskih stroškov, vedno večja nelikvidnost gospodarskih organizacij in nekoliko neusklajeno povečanje osebnih dohodkov, ki so hitreje naraščali kot produktivnost. V razpravi so odborniki opozorili tudi na vsesplošno nelikvidnost v gospodarstvu, vendar so poudarili, da kamniško gospodarslvo ni žarišče tega pojava saj mu kupci dolgujejo več kot 90 milijonov din, medtem ko je kamniško gospodarstvo dolžno nekaj več kot 40 milijonov din. 1'deležba terjatev do kupcev se iz leta v leto veča, medtem ko obveznosti kamniškega gospodarstva d.) dobaviteljev upadajo. Čeprav so rezultati kamniškega gospodarstva ugodni, pa se nekateri odborniki v svojih razpravah niso moili otre<^i bojazni, ko!:ko časa bo še trajalo to »konjuk-turno« stanje, kot je dejal eden izmed njih. Ob tem / a sti ne bi smeli pozabljati, da sc ekonomičnost poslovanja v kamniških gospjdai -kih organizacijah že nekaj let ne povečuje in zato je omenjena boja/en toliko bolj upravičena. Na kuncu naj omenimo še cn podatek, in sicer, da delež, gospodarstva v družbenem produktu kamniške občine stalno narašča. V. Guček ODDELEK ZA ZDRAVILNA ZELIŠČA NOVO MESTO KVALITETNO BRINJE vam nudimo po ugodnih pogojih. Količine nad 2000 kg dostavljamo na dom. odkupujemo čisto brinovo olje po najvišjih dnevnih cenah. Za pojasnila in naročila se obračajte na naslov: KRKA, tovarna zdravil, oddelek za zdravilna zelišča, Novo mesto, Novi trg 9 (avtobusna postaja), telefon (0-68) 21-304. Sprašujemo predsednika jeseni niske skupščine tov. Franca Zvana »Tovariš predsednik, tako Imenovana Turska cesta bo zgrajena predvidoma do 1974. leta. Znano je stališče, da bi to cesto povezali s predorom pod Karavankami. Povejte nam, prosim, kakšne so po vasem mnenju trenutne možnosti za gradnjo predora in kdaj bo ta zgrajen?« »Najbrž ni prav da sprašujete mene, saj sem ta hip o zadevi preslabo poučen, zavjo premalo odgovoren in najbrž niti ne bi smel biti najbolj zainteresiran. Zadnje čase namreč slišim kar precej pogoste ugotovitve o nekih pritiskih iz olx im na določene republiške organe in res ne bi želel narediti vtisa, da smo občani naše Občine najusodmeje zainteresirani za ta predor. Res je prišla začetna pobu da od nas. Prvič sem razpravljal o tem predoru ob obisku avstrijskega državnega predsednika ^osj-Knla Jo-pri nas. Ker so me povabili na razgovor, ki ga je vodil s predsedniki obmejnih občin sem tO pobudo sprožil. Vendai bi rad povoda i, da bi morala biti na tej hitri ce- stni povezavi zainteresirana ne le Slovenija, marveč- pred vsem Jugoslavija. Občani jeseniške občine lahko shajamo tudi brez predoia. Ce gre za naše gospodarske rezulta te, smo mnogo bolj zainteresirani za nekatere ceste tretjega reda kot za predor. . Vse to pripovedujem zgolj zato, da zavrnem mod rova- < nja o občinskih izsiljevali jih. ' Po tistem ko je bil gospod j predsednik Jonas pri nas, je ! bil sestanek zastopnikov republiškega izvršnega sveta in j zastopnikov Koroške deželne ' vlade v Ljubljani. Od tedaj naprej pa mi ni znano, kakšna pota ubira usoda predora. — Svojčas je bila izra- j I ii odločna zahteva, da je treba do konca leta pripravili idejne projekte, prihodnje leto pa glavni projekt. Vendar vem, da delo za izdelavo idejnega projekta še ni siek lo, konec leta se pa kar hitro približuje. Zato in ker je tako, vam ne nun em i a i, kd;' | bo tik la gradnja predoia in kdaj bo leta zgrajen. Poprašajte tam kjer vedo o stvari več in bolje« A. Zalar Razpisna komisija pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica 515 Kranj razpisuje DVE STIPENDIJI na ekonomski fakulteti — gospodarska smer. Prednost imajo moški višjih letnikov, ki |ili /aimna delo inšpektorjev in anali t i kov. Višina šlipendije je dolo eena s pravilnikom. Prošnje — kolkovanc z (I,M din je treba poslati na Službo
  • 12. oktobia, od 9 mi v Kokri za KS Kokra W cb 10. uri v Zabnici za KS Zabnicn in Bitnje. Organizacije ; o.ialistične zveze vabijo, da se javnih rSZpMro udeležijo lastniki gozdov c/lioma posestniki, prcdvSCM pa listi, ki jim jc gozd (davna dejavnost ozl- roroa vir dohodka. Po javnih razpravah na terenu, bo o vprašanju 8°' spodarjena z pozdovi še enkrat razpravljal svet za kmeti |et¥0 in gozdarstvo kranjske občinske skupščine, pred končno razpravo v republiški skupščini pa se bodo o pripombah oziroma stališčih pogovorili v Klubu poslancev tud: republiški poslanci z vse Gorenjske. A. Z. LJUBLJANA, PE LJUBLJANA razglaša PROSTA DELOVNA MESTA 1. več prodajalcev za bencinske scrvlue v Kranju 2. poslovodje bencinskega servisa v Kranju Pogoji: pod 1. K V delavec v trgovini ali srednja StrokoVn* i/« »bi .i/l m pod 2. VKV delavec v trgovini Poskusna doba traja 6 mesecev. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naslov. Petrol, PE Ljubljana —- Ljubljana Prešernov« e.42. 2j 10<)-letnici smrti pesnika Simona Jenka so minuli četrtek zvečer v galerijskih prostorih vfiŠernOVe niše v Kranju odprli spominsko razstavo del, zapiskov, člankov in slik tega ikega mojstra stihov. Gradivo je pripravila Osrednja knjižnica iz Kranja v sodelovanju Slovansko knjižnico Ljubljana in Prešernovim muzejem. — Foto: F. Perdan Literarnozgodovinska razstava Ob 100 Pretekli četrtek, 25. septembra, je bila v galerijskih Prostorih Prešernove hiše v Kranju odprta zanimiva in Poučna razstava pesnikovih rokopisov, objav, upodobitev, prevodov in biografskih listin. Seveda vse le v izboru, ki ga je nakazoval teren, prostor in dosegljivost gradiva. Razstavo je pripravila Osrednja knjižnica v Kranju s sodelovanjem Slovenske knjižnice i/. Ljubljane in Prešernovega spominskega muzeja v Kranju. Otvoritve, ki je bila ob 18. ur', se je udeležilo številno obc.asuo, med katerim smo opazili kar precej mladine. Zbrane goste je pozdravil direktor Osrednje knjižnice prof, Miha Mohor in na lo v kratkih besedah orisal Priprave in namen razstave. -letnici smrti Simona Jenka Pri ogledu, ki je sledil uvodni slovesnosti, so nas posebno pritegnili pesnikovi biografski dokumenti, m d njimi pravni spis, ki ga je Simon Jeniko sestavil kot notarski uradnik v pisarni dr. Strgarja, nadalje slike pesnikovega sorodstva in končno tudi originalni Register umrlih z vpisom Jenkove smrti na dan 18. oktobra 1869. leta. Prvič bo javnost seznanjena Z \ nanjo podobo Leopoldi ne Kut l'jltove, ki je bila mlademu Jenku prvi pesniški ideal; njegova Lavra . Pretresljiv je tudi pogled na pesnikovo tobačnico s tremi viržinkami, ki so Jenku ostale ob smrti. V ostalih šestih vitrinah so obiskovalcem razstave prezentirani prvotiski Jenkovih pesmi. V Slovenskem Glasniku od I. 1858 do 1863. in v Novicah 1. 1855, nadalje taksi Kn zsiavi v Eoški udski knjižnici Gostrt °*vorKv' spominske plošče Cvetku Gnlarju na lav etc,n ie škot jeloška knjižnica pripravila tudi raz-t-_° njegovih del, fotografij in nekaterih rokopisov. •vazstav- • » -* 1 .....------ ----«----- ko- *• ,. Jt" tlJniatsko urejena in ima naslednje iazdel Kl "vlienje p,0 . ■ -;■>-. pesmi, proza, dramatika, antologije in '• Slavisti l kranjskega posvetovanja, ki si bodo to šk< nnabule Ogledali t roion* i ra/s,avo' bodo imeli priložnost videti tudi \n^u ls. **°1 jcloškega pasi j ona in nekatere dragocene SWrj;di 'lc knjižnice kapucinskega samostana v Rl>lJi Loki. slik dpJ1 lC8a pa le knjižnica pripravila še razstavo osti,, V dri|Kc Groharjeve slikarske kolonije, ki kot obvezno darilo slikarjev v Škof ji Loki. J. Krek V Mestni lusi jc odprla °ška, kulturnozgodovinska, etnografska m umel v Galeriji v Mestni hiši pa repu- GORENJSK1 MUZE! V KRANJU stalna arheološka, kulturu nostnozgodovinska zbirka, v ;«n blika razstava planinske lotograln^ y , nadstrop)U D» V baročni stavbi v TavčarjeM uL 4\ J .evolucij« »n ogled republiška /boka Slovenska M»» ,^^ klli,u,a n. nadstropju etnogral tka raa itavg ■ Gorenjskem. „„„Ai muAl. v oai •'n ''V1 i« odprt Presi ?°na Jenka W rM*taV1 "' ' 1 H k ■ - ' «H rut j,t '" "iirzeiske /Im L,- . (>d 17__19 u1I"'Zt'iskc /bilkc W odprte vsak dan od 10.-12. milirani rokopisi, posmrtna objava Pesmi, ki so jih urejali Funtek Gangl, Glonar, Pregelj, Bernik in drugi. Zanimiv Je tudi pogled v vitrino z naslovom »Jenko v glasbi«, kjer je zbran izbor Hajdrihovih, Ipavčevih, Davorina Jenka in Petra Lipar-ja uglasbitev na besedila Simona Jenka. Posebno bogat je izbor prevodov Jenkovih pesmi v tuje jezike (angleško, francosko, nemško, italijansko, rusko, srbohrvaško, češko, madžarsko, bolgarsko in makedonsko). Prav tako obsežno je predstavljen tudi izbor del iz jenkoslovja (Ivan Jenko, Fran Leveč, Anton Slodnjak, France Bernik, Boris Paternu, Jože Pogačnik, Andrej Bodal, Blaž Tomaževič, F. Šafar, Vida Dostalova, Ivan Grafenauer, Makso Pimat in drugi). Nedvomno največja privlačnost razstave pa so dosedanje upodobitve Simona Jenka, nekatere javnosti še malo znane ali povsem neznane. Zanimive so tudi slike hiš in domačij v zvezi z Jenkovim rodom (Podreča, Praše in Mavčiče). Gotovo bo razstava ki bo žal odprla le do 1. oktobra, deležna številnega obiska. Posebno šolska mladina Kranja in okolice naj bi na tej razstavi doživljala nazorne učne ure o Simonu Jenku. J. R. Jeseniške pred jubiSe Skoraj zagotovo je že izgledala ureditev prepotrebne-nega centralnega ogrevanja gledališke stavbe na Jesenicah, ki naj bi prvotno bila izvedena v poletnih mesecih, potem pa je kazala, da bo j zaradi nepredvidenih težav ! zavlekla začetek letošnje gledališke sezone na Jesenicah prav na konec leta. Zato vodstvo gledališča niti ni hitelo s pripravami na novo sezono, zlasti še, ker je bila nova zaključena sredi poletja, saj je bila šele zadnje dni julija v okviru proslav 100-letnice železarne slavnostna predstava ljudske drame F. Klinar-ja Plavž. Za ureditev centralnega ogrevanja so že izdelani vsi projekti in tudi zagotovljena sredstva, nepredvidena tehnična sprememba pa je onemogočila, da bi centralno ogrevanje zafunkcioniralo že to zimo. Zato je vodstvo gledališča minule dni hitro ukrepalo in okvirni repertoarni repertoar za sezono 1969/70 in delovni načrt do konca leta je bil minule dni izdelan in sprejet. Nova sezona 1969/70 bo jubilejna 25. sezona amaterskega gledališča, zato je repertoar zanjo sestavljen še bolj skrbno. Čeprav gledališču ne manjka težav (zlasti finančnih) pa si gledališki kolektiv upravičeno obeta, da bo z vso požrtvovalnostjo, zavzetostjo, skrajnim varčevanjem in seveda ob naklonjenosti publike, prebrodilo težave in jubilejno sezono ne samo po zastavljenih načrtih začelo, temveč tudi z uspehi — delovnimi in umetniškimi — končalo. To bi bil tudi najlepši uvod v praznovanje 25-Ietnice obstoja in dela amaterskega gledališča na Jesenicah prihodnjo jesen, ko bo zagotovljena tudi res topla dvorana. Sezono 1969/70 bo gledali šče začelo z uspelo uprizoritvijo ljudske drame F. Kli-narja Plavž, poleg tega pa bo ponovilo iz minule sezone še ljudsko igro J. Tomažiča Lepa Vida. Za konec novembra je predvidena druga premiera, in sicer komedija. M. Stefanaca Večna lovišča, tretja premiera pa bo še ne [Zbrano mladinsko delo konec decembra. V okvirni repertoar pa so izbrane še drame iz domače dramatike, A. Remca Magda, A Leskove a Dva bregova, J. Vojnoviča Ekvlnokcij in novo delo V. Rabadana Ognjeni Folklorna skupina zaživela Po nekajletnem premoru bo v dijaškem domu v Kra nju spet zaživela folklorna skupina, ki je bila pred leti zelo delavna in je bila edina tovrstna mladinska skupina v občini. Mladi plesalci iz gledališče jjno sezono vihar, iz klasike pa Shakespearova tragedija Romeo in Julija. Domačo komedijo predstavlja Nušičev Pokojnik, tuji pa Trideset sekund ljubezni. A. Benedettija in Tuje dete V. Skvrkina. Poleg mladinske igre za novo leto je v programu tudi še pravljica B. Gorjana Janko in Metka. Čeprav je dosedanji režiser gledališča Bojan čebulj odšel za novinarja k lokalni radijski postaji, bo vendar še sodeloval pri gledališču, zato ima gledališče v načrtu, da bo v sezoni 1969/70 uprizorilo šest do sedem dramskih del. S tem bo tudi najdostoj« neje počastilo svoj 25-letni delovni jubilej, in se tako izkazalo vredno zaupanja in naklonjenosti, ki ga uživa pri družbenih forumih in še posebej pri publiki. nj- dijaškega doma so že sodelovali na mladinskih festivalih Bratstva in enotnosti v Bi toli in Slavonskem Brodu. Slovenske narodne noše že imajo In bodo lahko kmalu zaceli z vajami. J. K. FILM SAMA V TEMI — ameriški barvni. Režija: Terence Young. Igrajo: Audrv Hupburn. Alen Darkin itd. Napovedan je razburljiv film. Gre za mamilo v lutki, ki ga hoče dobiti v roke tolpa gangsterjev. Načrt je izdelan do najmanjših podrobnosti, toda slepa junakinja prekriža račune kriminalcem z zelo pogumnim dejanjem. Delo sc po zamisli približa;© tistim filmom, ki s skrivnostjo in nenavadnostjo razburjajo našo domišljijo. Posnet je zanimivo in po okusu širokogrudnih gledalcev. Seveda pa je Audrv Hepburn spet najboljša. S svojo ljubkostjo in doživetostjo razorožuje nasprotnike in gledalce v dvorani. PREPOVEDANE STOPNICE — ameriški. Režija: Robert Mulligan. Igrajo: Sandy Denis, Pa trie Bedford itd. O težavah mladih učiteljev, ki se že na začetku dela spopadajo s težavami, slišimo in beremo mnogokrat. Podjetna Silvija se pri učenju sreča s tako težkimi problemi, da na koncu skorajda vrže puško v koruzo. Vendar le najde toliko moči, da se premisli. Posredi je tudi ljubezen, ki jo močno prizadene. Film je narejen precej okusno, toda narejeni zapleti večkrat motijo. Videli bomo spet film z vsebino, ki komajda prija sodobnemu gledalcu. SODOMA IN GOMORA obdeluje svetopisemsko zgodbo. Kraja bogastva, spletke, pojav angelskih odrešenikov in komajda verjetni preobrati so značilnost tega dela. Francozi pa so s ČLOVEKOM ODVEČ povedali, kako je treba rešiti obsojence in kako je treba osumiti človeka, za katerega nihče ne ve, kaj se skriva v njegovi duši. B. Česen Pred petindvajsetimi leti je gorela Radovna Naj nikdar ne usahne epopeja o Radovni KLEMENČKOVA ROZIKA, ŠANCOVA MAJDA IN FRANCELJ VONČINA SO BILI EDINI, KI SO JIH ESESOVCI UJELI, A JIH NISO UBILI — O GROŽNJI NA FRČKOVEM ROV-TU — V SREDNJI RADOVNI NE ŽIVI NIHČE OD VAŠČA-NOV, KI SO MED VOJNO ŽIVELI V VASI — 20. SEPTEMBRA 1944. LETA JE BILA PARTIZANSKA VAS SREDNJA RADOVNA POPOLNOMA OPUSTOŠENA, POŽGANA, VAŠČA-NI PA POBITI IN SEŽGANI — NEDOTAKNJENA STA OSTALA LE DVA ČEBELJNAKA — Jože Vončina je bil pastir v Radovni. Njegova dva brala sta bila partizana, oče pa aktivist OF. Tudi Rado Šta-jer iz Spodnjih Gorij je bil pastir v Radovni. Fantiča sta po pašnikih i/ travnikih ob potoku Radovna pasla živino, obenem pa budno opa-Eovala okolico. Skrivaj sta prenašala pošto in obveščala partizanske enote in terence 0 premikih sovražnika in položaju v vasi. Tistega jutra iso esesovci oba ujeli in vrgli /v ogenj Pangrčeve hiše. I* Blizu križpotja pod gozdarsko kočo je bila nemška zaseda. V koči sta spala gozdna delavca Janez Eržen in Franc Vončina. Ko sta /asii šala streljanje, sta zbežala i/ koče in se (nameravala umak niti v hrib. Z daljave sedemnajstih metrov so Nemci takoj ubili Eržena, Vončina pa se je vdal in k sreči ostal živ, njegovega 14-letnega sina Jožeta pa so vrgli v ogenj. 1 Radovna je bila 20. septembra 1944. leta prizorišče osebnih in množičnih tragedij. Jane/. Eržen je bil rojen 20. septembra 1897. leta v Leskovcu, ustrelili pa so ga" natanko .na 47. rojstni dan. Pastir Rado Stajer je bil rojen 20. septembra 1930. leta, sežgali pa so ga v Radov m točno na 14. rojstni dan. IZ OGNJA IN DIMA SO ODMEVALI OBUPNI KRIKI Lc redki so preživeli pokol v Radovni. Med ii|iim sta tudi Marija šanca in njena hčerka Ro/ika. šanca je 1933. leta najel v Radovni zemljišče, na katerem je postavil podjetje za pridobivanje krede. Stanovali so v baraki poleg Krede. 2e 1942. leta so v šaneovo hišo prihajali partizani. Naj-itarejicga šaneovega sina so Nemci 1943. aretirali in odpe Jjali v Dachau (zdaj je di-rektor Goli hotela na Bledu), Lado in Žarko pa sta bila partizana (prvi je zaposlen pri Gradisu na Jesenicah, drugi pa je direktor Prisan-ka v Kranjski gori. Marija šanca mi jc v Kranjski gori takole pripovedovala tvoje spomine na po-žgano Radovno: ' »Usodno noč smo v naši hiši spale tri: poleg mene je bila v hiši še hči Majda in Klemenčkova Rožika. Mož jc bil na Dunaju, kamor je šel nakupovat material za podjetje in za partizane. Ne verjamem, da so naši ujeli na Frčkovem rovtu enega ali dva nemška vojaka. To je bil samo izgovor. Nemški komandant je menda na Bledu dejal, da so ga iz Frč-kove koče napadli oboroženi vaščani, zato je dobil dovoljenje za požig vasi. Grožnje, da bodo požgali vas, če se vojaka ne vrneta v osmih dneh smo sicer resi) dojeli, a kljub temu nismo verjeli, da bodo vse vaščane pobili. Vsaj starčke in otroke ne. Najbolj so sc bali pri Konavcu. Gospodar je često jokal Od strahu, kaj se bo zgodilo. In res so pri Konavcu umorili celo družino: očeta, mater, 17-letnega sina in 18-Ictno hčerko. Zvečer pred požigom jc šla skozi Radovno četa vojske državne varnosti. Sploh niso slutili, kaj namerava sovražnik. Zvečer smo opazili raketo, ki je poletela z Mežak-ije čez Radovno na Pokljuko. Razmišljali smo kaj bi mogla raketa pomeniti. Zaskrbljeni smo šli spat. Zgodaj zjutraj smo v vasi zaslišali streljanje. Naš delavec, ki je delal v Kredi, nas je prišel opozorit, da na začetku vasi že gori in naj se hitro umak J nemo v gozd. Pogledam skozi okno in vi dim, da v vasi nekaj hiš že gori. Hitro smo se oblekle in /bezale iz hiše. S seboj ni-sm vzele ničesar, ker ni bilo easa. Hčerka Majda in Klemenčkova Ro/ika pa sta bežali bosi. Bežale smo čez most Railovne. Onsiran mostu sem pohitela v hrib proti pokljuškim gozdovom, hči Majda in sosedova Rozika pa sta bežali po cesti proti Zgornji Radovni. Samo nekaj minut sem zaslišala obupno kričanje Majde in Ro/.ike. Boleč srh me je spreletcl ob misli, da sta deklici padli sovražniku v roke. Do pete ure popoldne sem bila sama v gozdu. V dolini sem zaslišala obupne krike ljudi, dobro znane glasove vaščariov. Dim je ovija! gozdove tja do Gorij. Videla sem da v dolini v objemu ognja v strahovitih mukah umirajo ljudje. Zbegana sem hodila od smreke do smreke, od grmovja do grmovja in razmišljala, kaj se je zgodilo s hčerko Majo in Klcmen- čkovo Roziko, kaj se dogaja z mojimi vaščani. Po gozdu so sem in tja odmevale eksplozije granat. Šele ob petih popoldne sem zaslišala, da nekdo v bližini seka drva. Približala sem se in zagledala partizanskega kurirja iz Krope. Potem sem srečala Ivana Gašperina-Mitjo, sekretarja okrožnega komiteja. S partizani sem odšla na Gorjuše, kjer sem spala pri okrožnem komiteju. Z Gorjuš sem Klemenčkova Rozika odšla na vlak v Bohinjsko Bistrico, od tam pa v Spod nje Gorje, kjer me je sprejela Holušnikova Johana. Od tistih gi o/nih dni ie mi nilo 25 let. Toda jaz se mk dar več nisem vrnila na svoj požganj dom v Radovno. Preveč grozni, preveč sveži so spomini na ljudi, na drage vaščane, ki so v gnju našli strašno smrt.« PRIPOVEDUJE KLEMENČKOVA ROZIKA KlemeiH kova Ro/ika jc ena izmed treh oseb, ki so jih Nemci v Radovni ujeli, a jih niso ubili. Ro/.iki je mama umrla že v rani mladosti, zato je Ro/ika podnevi ž i ve la doma, spat pa je hodila k Pangrcu. Doma sta bila še Oče in sestra Marija. Rozika z občutkom grenkobe in ponosa hkrati pri po veduje o življenju radovni-skih otrok. Sedem let jc hodila iz Radovne v osnovno šolo v Gorje. Dve uri hoda v eno smer. če jc bil popoldne pouk, so se vračali pozno zvečer. »Pa kaj poleti,« pravi Rozika, »pozimi je bilo težko ko smo gazili sneg, pa smo v obe smeri hodili tudi po pet ali celo iest ur.« Pri Klemenčku so bili kaj-žarji. Redili so eno ali dve kravi, prašiča, nekaj kokoši in veliko zajcev. 19. septembra je Rozika prvič spala pri šaneovih. Povabila jo je Majda, ker sta bili z mamo sami doma. O tem kako sta se rešili Rozika in Majda, je več različnih verzij. V knjigi Boj pod Triglavom je Jože Kozelj-Ga-šper zapisal: »Majda šanca in Rozka Seljak sta na pol oblečeni v zadnjem trenutku pobegnili in stekli k vodi. Že ju je hotel nemški vojak ustreliti, pa mu je odpovedala brzostrelka. Tam blizu je stal nemški oficir, ki sta se ga na smrt upehani dekleti trdno oklenili in tako ostali živi; kdo ve, zakaj ju oficir ni pustil ustreliti. Odgnali so ju na Bled v park hotel, potlej pa izpustili . . .« Naj Rozika sama pripoveduje, kako je bilo: »Zgodaj zjutraj nas je zbudil Janez. Kos, delavce kie de. »Spodaj v vasi že pobija jo ljudi in požigajo hiše,« je ! vznemirjena dejal, z Majdo sva bosi zbežali iz hiše. Šan-cova mama je onsiran mostu zavila v hrib in izginila v gozdu, z Majdo pa sva bežali po cesti proti Zgornji Radovni. Menili sva, da v tej smeri še ni Nemcev. Pri Klemenovem bajai ju (blizu sedanje gozdarske koče) so začele okrog glave švigati krogle. Sploh nisva videli vojakov, ki so bili v zasedi. Padli sva na tla in začeli hitro plezati proti grmovju. Tedaj sc je iznenada tik poleg naju pojavil mlad esesovce ki je pravkar menjal okvir na brzostrelki. Ko je zamenjal okvir, je ponovno Z razdalje nekaj metrov pomeril v naju. Vojaku je zatajila brzostrelka, izza grmovja pa se je prikazal esesovski oficir. Majda se je kot veverica pognala kvišku in se oklenila oficirja, da bi vojak ne mogel streljati. Majda, ki je znala precej dobro nemško, je oticirju dopovedala, da nisva iz Radovne marveč iz Gorij, ter da nameravava na obisk v Zgornjo Radovno. Povedala je tudi, da je njen oče .na Dunaju in da ni partivan. Na le besede je oficir ukazal, da naju ne sme nihče ustreliti, čez nekaj časa so pripeljali še Vončinovega Franca, ki je pripravljal v gozdu drva, stanoval pa je v Gorjah. Vsi trije smo bili pri zasedi okrog eno uro, nato pa so nas pripeljali do Klemenove hiše, ki je bila že v ognju. Tam sem videla Heleno Zupan, 15-lctno Ivanko i iide'i, 14-letnega pastirja Rada Itajefja In Jožeta Von- čino. Oče Vončina je takrat zadnjikrat videl svojega sina. Ne vem, ali so te štiri žrtve najprej ubili pa potem vrgli v ogenj, ali pa so žive zmetali skozi okno. Ker so pozneje našli vsa štiri okostja tik pod oknom v sobi pogorele Pangčeve hiše, sodim, da so jih zmetali skozi okno na kup, kjer so zgoreli. Bes Nemcev je presegal meje človeške domišljije. Videla sem, da so celo kozolce minirali in podirali plotove. Preden so zažgali hiše, so iz hlevov spodili živino. Živina se je razkropila po travnikih in z Majdo sva jo morali goniti skupaj. Samo iz dveh kmetij, iz Pangrčeve in Klemenove hiše so odpel;ali na Bled okrog 50 krav, pa tudi pri drugih hišah so vzeli vso živino. Prašiče so naložili na kamione in jih odpeljali na Bled. Nepozaben bo ostal spomin na rojstno hišo, ki Je tik ob cesti. Ko smo se v vojaški koloni vračah proti Bledu, je naša (Klemenčkova) hiša še vedno gorela, tako, da smo šli v loku mimo ognja. Na njivi tik ob hiši sem videla izkopan krompir. Najbrž je oče zgodaj zjutraj vstal in šel na njivo kopat krompir. Ko je opazil Nemce, je verjetno zbežal in se skril v krušno peč, ki je P°" stala njegov grob. Esesovci nas niso odpeljali na Bled, kot pravijo, ampak So mene, Majdo in Vončino izpustili že v Gorjah. /Zdaj pa hitro domov/ je ukazal oficir in nas brez zaslišanja izpustil.« Sodeč po tem, kar je povedala Rozika, lahko sklepa; mo, da so dobili esesovci ukaz, naj pobijeio vse vašca-ne Sredine Radovne, vaščane drugih vasi pa ne. v podivjanosti sploh niso prever-jali podatkov, ki jim jih ie natvc/la Majda. Morda pa sC bo kdo vprašal, kako pa tO, da so ubili in sežgali štiri osebe v Pangerčevi hiši, B niso bili iz Radovne. Ali |U' so povedali, da niso iz tlovne, ali pa so Nemci to vedeli, pa so jih kljub temu ubili, ker so bili \ službi V Radovni (dva pastirja, kin je). Pri zbiranju podatkov o požgani Radovni sem W* poiskali osebo, ki je bila Pr|' šotna, ko so Nemci zagro/'-li, da bodo požgali vas in P°" bili domačine, če se ne vrneta nemška vojaka. Marija Šanca se spoini»Ja; da so Nemci vasčanoin res zagrozili, da pa ni bila P1 šotna, ko se jc to zgodijo-Tudi PaniMcev Franc 01 navzoč, prav tako ne K'.J nieiu ko\ a Rozika. Ali j° 1 sploh kdo navzoč, da ni V. vedal, kako je bilo v ies'»<- • Končno sem le našel ost bo, menda edino prežive j ki jc bila navzoča, ko * Nemci zagrozili s pOZHJ°' vasi. Tako bo ostal zap^ tudi ta pi./.or. ki ošteti)«« začetek drame. . . (Se nadaljuje) j, Vidlc GLAS « 7 STRAN ZAGREB, 21. septembra — Zaprli so 77. mednarodni zagrebški velesejein, na katerem je sodelovalo 1265 jugoslovanskih podjetij in nad 5000 razstavljavcev iz 47 držav. Velenjem si je ogledalo skoraj dva milijona ljudi. KLADOVO. 21. septembra — Po končanih razgovorih med Titom in romunskim voditeljem Ceausescom so izdali skupno poročilo, v katerem je poudarjeno uspešno sodelovanje Jugoslavije in Romunije na vseh področjih. TRST. 22. septembra — Predsednik IS SR Slovenije Stane Kavčič je dopotoval "a svoj prvi uradni obisk y Trst, kjer ga je pozdravil predsednik deželne vlade Fur-lanije — Julijske krajine dr. Berzanti. ClUDAD MEKICO, 22. MP teinbra — Po dolgotrajni bo Igenj je umrl v 59. letu starati nekdanji mehiški pred-tednik Adolio Lope/. Mateos. RABAT, 22. septembra — V maroškem glavnem mestu se ie začela tridnevna konferen Ci> voditeljev mu Umanskih držav, na kateri bodo posve tili posebno pozoi nost polo-2aJu po požigu mošeje Al Aksa v Jeruzalemu. NEW YORK 24. septembra — V okviru splošne razp v OZN je govoril tudi vod-a jugoslovanske d tlegacije Mirko Tepavac. Nas dr/avni sekretar 7.a zunanje zadeve je v svojem govoru podčrtal po-"ien krepitve vloge OZN v ■Bfednaa odnem življenju, po-pohtike neuvrščenosti in nujnost mednarodnega sodelovanja. PRAGA, 25. septembra — Začel se jc plenum CK KCP, *l razpravlja o političnem Položaju v državi in 0 n.ilo *5a|i partije. Opazovalci me-■*le», da sedanji plenum poteka1 v znamenju |MM i dne ^stke nekaterih voditeljev. Medtem pa je J.>ser Smrkov-sky poslal skupščini pismeno odstavko na položaj pred-»ednika zbora volivcev i volivcev. Odklopile bodo tUdI vse tri vlade — češkoslovaška, če-*ka in slova tka, da bi s tem omogočile obsežno rekonstrukcije vladnih teles. VARŠAVA, 24. septembra — Na poljskem ozemlju SO *s začeli voli ki manevri vo-i'»>kui enol SZ, <: cškoslova-fce. DR Nem. i j( m Poljske Pod imenom »Odra-Nisa 60«. Osemindvajsetega r^ptem-bra bodo v Zvezni republiki Nemčiji splošne parlamentarne volitve. Predvolilna kampanja se čedalje huje razvija in visoki predstavniki obeh glavnih strank — krščansko-demo-kratske CDU/CSU in social-nodemokratske SPD — čedalje bolj dvigajo ton. To se Je dogajalo že med prejšnjimi volilnimi boji, ko je bil še živ stari Adenauer. Sedanja volilna kampanja v ZRN pa ima nekaj obeležij, ki jih prej ni bilo. Prva pomembna značilnost sedanjega boja je ta, da zmaga visi v zraku. Z drugimi besedami krščanski demokrati prvič po vojni niso gotovi, da bodo ostali najmočnejša stranka v državi. Ankete javnega mnenja kažejo, da imata SPD in njen voditelj Willy Brandt prvič resno upanje na zmago. Druga značilnost sedanjega političnega boja v ZRN je izredno močan gospodarski in finančni položaj te države ki ustvarja — četudi zveni to še tako protislovno — skoraj prav tako velike težave, kakor če bi bila zunanjetrgovinska bilanca ZRN pasivna. Pred dobrima dvema letoma je bil položaj povsem drugačen: ZRN je bila v krempljih prave gospodarske krize in, število brezposelnih je doseglo četrt milijona. Takrat se je CDU/CSU odločila, da bo Volitve v ZRN vzela v vlado socialne demokrate in med njimi je bil ostroumni in prodorni dr. Kari Schilier, ki je v »veliki koaliciji« postal gospodarski minister. V marsičem je njegova zasluga, da je ZRN iz gospodarske krize prešla v »krizo obilja«. Tretja značilnost sedanje predvolilne kampanje je pojav tako imenovanih »divjih stavk« delavcev v raznih panogah industrije. Ta značilnost neposredno izhaja iz sedanjega gospodarskega položaja. Medtem ko so se z gospodarskim vzponom neverjetno povečali dobički lastnikov tovarn in drugih delodajalcev, so delavske plače ostale v glavnem »zamrznjene«. Toda to še ni vse. Pred poletjem letos se je vrednost marke tako povečala, da so vsi pričakovali revalvacijo oziroma prevrednotenje, uradno povečanje vrednosti marke glede na dolar in seveda tudi na druge valute. To so pričakovale Francija, Velika Britanija in celo ZDA. Toda kancler Kiesin-ger je ob podpori finančnega ministra in vplivnega bavarskega politika Josefa Straussa odločno dejal — ne. S tem je udaril po socialnih demokratih predvsem po ministru za gospodarstvo Schil-lerju, ki je dokazoval, da bo to škodovalo zahodnonemške- mu gospodarstvu, predvsem varčevalcem in delovnim slojem, ki prejemajo »zamrznjene« plače. Dokazoval je, da se bo izvoz iz ZRN še povečal — za tuje kupce je ob močni »nerevalvirani* marki nemško blago še bolj vabljivo — in to bo povečalo notranje povpraševanje po blagu, ki ga bo tako manj. Natanko to se je zgodilo in divje stavke so tudi izraz tega stanja. Zaradi večjega notranjega povpraševanja so se začele cene dvigati. Četrta značilnost predvolilnega boja je »žongliratije« z Vzhodno Evropo. V zadnjih dneh je Moskva poslala Bonnu spomenico, v kateri predlaga pogovore o sklenitvi sporazuma, da na ena ne druga stran ne bosta uporabili sile pri urejanju medsebojnih sporov in nesporazumov. Kiesinger je v bistvu zavrnil to sovjetsko ponudbo medtem ko jo je Willy Brandt načelno pozdravil. Tako ima zahodnonemski volivec Ie nekoliko več izbire med programom dveh glavnih strank. Kako se bo odločil, bomo videli 28. septembra. Diplomati v OZN in drugod so zdaj v glavnem rekonstruirali potek dogodkov pred sestankom med Kosigi-nom in Ču En Lajem v Pe- kingu. Baje je sprožil ta sestanek Ho- Ši Minh na smrtni postelji. Ko je Ču En Laj prišel na njegov pogreb v Hanoi, so mu severnoviet-namski voditelji povedali, da je Moskva že izrekla svojo privolitev. Nato je Ču En Laj, ne da bi čakal na Ko-siginov prihod v Hanoi, brž odpotoval v Peking na posvet. Tam so bila menda mnenja različna, toda naposled so se le odločili za sestanek na letališču. Kosighi je že odpotoval iz Hanoia iti je bil že v Kalku.i, ko so mu sporočili, da jc Peking »voljan«, še vedno trajajo ugibanja ali bo ta sestanek prelomnica v odnosih med ZSSR in LR Kitajsko ali samo nepomembna epizoda. Spodbudno je dejstvo, da od tega sestanka baje niso zaznamovali nobenega novega obmejnega incidenta med velikanoma, če je to res, je to spodbudno znamenje. » Zlato« v Vokiem Zlatoporočcncema Antoniji in Lojzetu ČcTJulju iz Vokla se je v zakonu rodilo deset otrok; štirje fantje in šest deklet Ko sva zadnjič s fotoropor-terjem spraševala po Vokiem kje stanujeta zlatoporočenca Antonija in Lojze Čebul j, so nama odgovarjali, da tam, blizu cerkve, v hiši, ki je na j pol zidana, na pol lesena, s j katere oken se vidijo rdeči naneljni. Po takem izčrpnem Opisu s\a jo lahko našla. Ob vhodu na dvorišče sva opazi-za možaka, ki se je vrtel okrog »žganjarskega« kotla, v svinjaku pa so ropotale goli-dc. Prekladala jih je drobfUI ženica, dobrodušnega in vesele i obi aza. I'< >\ -d i'.i sva inii.i, zakaj prihajava. »Kar prav sta prišla. Midva sva zlatoporočenca. Samo v nedeljo bi morala priti, ko je bila poroka in veliko veselje,« le je glasil njun odgovor. Sodli smo za kmečko mizo, na kateri so bili se o,tanki nedeljskega praznovanja zlate poi oke Des -t otrok I družinami, znanci in prijatelji. Prava ohcel je bila. Godci so igrali, svatje pa brusili pete. Slavi lonca sta bila posebno vesela, ker jima je za ponovni »da« po petdesetih letih čestitalo kar 23 vnukov. Nekateri so jima Btksmili roke, drugi namesto tega za jo kali v otroških posteljicah. »Ali sta vidva kaj zaplesala?« sva ju pobarala. Mama, zelo zgovorna ženica trinse-demdeaetih let (oče je dve leti starejši), je pripovedovala: »Kje pa! Jaz nikoli nisem plesala, zato ne znam. Prvič sem se zavrtela, ko sem bila še otrok. Svet okrog mene je zaplesal in postalo mi je slabo. Od tistega dne dalje se nisem več zavrtela. Oče pa tako in tako ne more plesati, ker ga tare bolezen. Sedemkrat je bil že na Gohiiku. Prav tolikokrat, če ne večkrat so mu zdravniki obetali »Matildo«, vendar danes še vedno žb/i! Samo delati ne sme. Malo kuha in varuje hišo, ko smo drugi na polju. In »šnops« zelo rad kuha.« Nazdravili smo z letošnjim sadjevcem in zataknili s ko-',n domačega kruha. Dober je bil. Mama nam je zaupala, da oče nikdar ni pil. Samo trikrat v petdesetih letih je bil okajen. Zares, malo nas je takih! Kako sta se počutila v ne-deljo. petdeset let po začetku skupne življenjske poti? »Lepo. Najhujše je minilo in sva zares brez skrbi. Takrat Je bilo drugače. Skrbe- lo naju je, kako jo bova vozila v življenju, kako bova preživela in vzgojila otroke. Vendar sva vse spravila do kruha. Živeti danes, ko je polno strojev in avtomobilov, ko se še po njivi voziš, Je igrača. Tudi kruha je dovolj. Včasih smo ga tudi jedli, samo veliko slabši je bil. Spodaj debel in trd jermen, zgo raj pa je skorja odstopila. Kljub temu je bil sladak, slajši, kakor danes bel, mehak in lepo zapečen.« O njunih željah jih nisva spraševala. Vedela sva, da si onadva, kakor vsi njuni vrst-sovrstniki želijo samo nečesa, zdravja. Zaželela sva jima ga. In mnoga in srečna Jela zraven! J. Košnjek OBLEGANJE LENINGRADA -"v-v';' ■' • >-v^v-"? _:_.__.____i__.- __!________ 10. nadaljevanje Brez vede pa se ni dalo peči kruha. Pri pekarni Frunze, eni izmed osmih, ki so še obratovale, so si pomagali z gasilskimi brizgal nami. Pri drugi so sklicali mladince in jim naročili, naj prinesejo 4000 veder vode in tako se je okrog 2000 sestradanih dečkov postavilo v dolgo verigo od Ne-ve do pekarne in si podajalo vedra iz roke v roko, kasneje pa so na otroških sankah razvozili kruh po trgovinah. Glavna črpalna postaja je zaradi prenehanja obratovanja elektrarne št. 5 ostala 36 ur brez toka. Medtem so pri temoeraturj 35 stopinj pod ničlo zmrznile vodovodne cevi. Tako ni bilo vode niti za gašenje požarov in gasilci so morali gledati križem rok požare, ki so vzplamtevali na vseh koncih mesta. V sto in sto primerih je nastal požar po stanovanjih zaradi slabo izpeljanih cevi iz pomožnih pečic, ki jih je bilo v mestu nad 135.000. Od L januarja do 30. marca je gorelo v mestu noč in dan. Našteli so nič manj kot 1578 večjih požarov. Scf zdravnik bolnice na Va-ziljevskom otoku dr. Fedor Gračev j«? opazil nekega večera, ko je korakal po Gledališkem trgu, na Cesti deka-bristov ogromen požar. V tako imenovani hiši pripovedk, ki je bila okrašena s podobami iz ruskih pravljic, so gorela najvišja nadstropja. Ko je prišel bliže, mu je puhnil v obraz vroč dim. Plameni, ki so švigali iz oken, so osvetljevali sceno v fantastični svetlobi. Cesta je bila posuta s steklom. V vročini se je topil sneg in led. V trenutku je bila cesta polna ljudi, ki so z vedri hiteli od vseh strani — ne morda zato, da bi gasili, za to se niso zmenili, šlo jim je za dragoceno mokroto, ki se jim je tako *-?nadoma ponujala. »Ali že do'i;o pori?« jc •paril »i Ci acna I sataa. »Od davi«, jc odvrnila. Nekaj časa se je sc grel pri ognju in n:;to otlšel svofo pol »KAKO FAZKOsNO /IVIVA!« V veliki mrtvašnici, kakršna je posuta Leningrad, so najprenrc^trlša dela postala Junaška dejanja. Eno tako nja Olpa B^rprolz^Njen oče, zdravnik dr. je niencaai ob začetku ohteranja svetoval, naj odide iz Ni« • J !•< •-'-!• ** veTli. Je bil zaradi svoje bolehnos'J oproVen vojaške službe in pn zdravnikovem mnenju ne bi vzdržal stradanja v Leningradu. Kljub temu je ostal in nadaljeval s svojim študijem. Njegova žena je bila zaposlena pri radiu in je v emisijah recitirala svoje pesmi. 29. januarja se je zgodilo, kar je napovedal oče. Nikolaj se je zgrudil in umrl. »Solze so nam zmrznile«, je dejala Olga v neki svoji pe sm;. zdai pa ko je na sankah peljala ljubljenega moža na Piskarevsko pokopališče m ga pustila tam na grmadi mrtvih, ji solze niso zmrznile. »Ali bo zmaga tudi zame? Koliko tolažbe bi mi lahko dal?« je zapisala v njegov spomin. Prve dni februarja se je napotila k svojemu očetu, da bi mu sporočila moževo smrt. Bila je to dolga pot, v prek dvajset kilometrov oddaljeno tovarno, kjer je bil oče zaposlen kot obratni zniitvnšk. Njeni tovariši v radiu so si odtrgali košček kruha pri svojih obrokih in ga ji dati na pot. Dala ga je k svojemu obroku v plinsko masko, kjer ga je vedno nosila. Hoja jo je kmalu utrudila. Bil Je oblsčen, mrzel dan. Da bi se vso pot ne mučila z mislimi, aH ima za to pot dovolj moči, si je določila vmesne cilje. Na Nevskcm prospektu je preštela cestne številke, ogledovala si je kandelabre, »»a katere so se opirali napol sestradani ljudje aH tiste ljudi, ki so se počasi pogrezali v led in sneg. Na Oktobrskem kolodvoru je za trenutek počila. Potem Je stopala dalje, navzdol po Novem nevjkem prospektu v smeri k lenlnovim tovarnam ut spel od kandelabra do ka tdelahra. Tu so leJa'a trupla na gosto. Tu so stali avtobusi prazni in mrtvi. Spcirin na neko prejšnje ž;vl"elo snežno odejo .. . hrepenenje po smrti. Stresla sc je in nadaljevala pot. Ko je hodila že tri ure, se le snet BSBko'iko spočila In pri/vala eno od dveh cigaret, ki jih jc se imela. Pri Leninovih tovarnah si je previdno odlomila košček kruha. Nato je prišla do mesta, kjer je morala prekoračiti zamrzio * ivo. Bilo je Jem n • in nad reko jc ležala sivkasta megli < se ji je zdel se brezupna daleč, čeprav ga je že lahko videla, ogromno tovar nisko poslopje, poleg katere-rega je stala, kot je vedela, lesenjača — klinika njenega očeta. V vrečici plinske maske je imela še kakih 100 g kruha. To bova pojedla, si je dejala, z očkom, ko pridem k njemu in k temu bova izpila čašo vroče vode. Stopila je na led reke in z negotovimi koraki sledila gazi v snegu. Na drugi strani je s strahom opazila, da je vse obrežje en sam ledeni okop, ki se je zgoraj izgubljal v temo. Neka ženska je skušala po kolenih splezati na okop. V roki je držala steklenico z vodo, ki jo je bila zajela v luknji v ledu. »Tu gor ne pridem nikoli,« je slišala reči Olga samo sebe. Vsi strahotni napori doslej so bili zaman. Naenkrat je zagledala v leden okop vsekane stopnice. Ženska z vodo se je ozrla za njo: »Ali ne bi poskusili skupaj?« Opirali sta druga drugo z rameni in se na rokah in kolenih previdno potiskali nazgor. Na vsaki drugi ali tretji stopnici sta sc morali oddahniti. »Stopnice je vsekal doktor.« je ile*ahn lena. »Hvala bogu, to č'oveku vsaj malo olajša pot do vode.« Končno sta bili na vrhu in sta spet lahko hodili, ženska je odšla v tovarno, Olga na kliniko. V temačni mali čakalnici je ležala, pokrita z jopo, na leseni klopi ženska. Zdelo se je, da spi. Bila je mrtva. V sosednji sobi je sedel za pisalno mizo bled eio vek ob razsvetljavi cerkvene sveče. »Očka, jaz sem!« Takoj je vedel, pri čem je in kaj se je zgodilo. Ne da bi jo kaj vprašal, je vstal, jo objet, peljal v sosednjo sobo, jo položil na posteljo in jI prinesel vročega čaja ter kolač, pečen iz ječmena, ki so ga našli v kleti opuščene pivovarne. Po skromni \e rji ci mu je dala zadnjo cigareto. G-oboko je p utegnil vssc dim. »Kako razkošno živiva!« Je dejal. Nekaj časa jc nemo strmela predse, nato pa rekla: »Oče, nobene volje do življenja nimam več.« »Ne govori tako!« Je dejal strogo. »Vzemi si mene za vzgled! Jaz živim rad. Postal sem celo zbiralec, to je zdaj pri meni že kc.ijiček!« Zbiral ie razglednice In gumbe in hotel je gojiti vrtnice. Nekdo PNI je obljubil seme posebne vrsta rož, »S'ava miru« po imenu. Veselil se je že na to, da bo spomladi rb novi tovarniški ograji — staro so bili pokurili — lahko sejal rože. »Spi zdaj!« je dejal. »Spanje jc najboljše zdravilo. In kmalu si boš ogledovala mo je vrtnice — Slava miru. Pogledala je njegove roke, ki so ob naigoiaiiu svečnega plamena počivale na mizi — roke kirurga, ki so jim že tisoči bil hvaležni za rešitev življenja, ki so stopnice vsekale v ledeni okop, roke, ki so imele dar, da so vzgajale rože. »Da«, al jc dejala, »hočem videti očetove rože. Tako Je kot pravi on — življenje teče dalje.« Mož pravi, da nam bo plačal dvakrat toliko, če ugrabijenko kar obdržimo! VODORAVNO: L prvakinja v tenisu v tekmovanju članic mesta Kranja (Marija), 7. ime ruske križarke, iz katere je bil dan signal 25. X. 1917 s strelom iz topa za juriš na Zimski dvorec v Petrogradu, 12. neskladnost v stavčni zvezi, 14. mejno gorovje med Evropo in Azijo v ZSSR, 15. kem. znak za litij, 16. zelo važna kovina, 18. grška boginja nesreče, 19. nemški skladatelj, komponira pretežno glasbeno-scenska dela (NVerner), 21. letovišče pri Opatiji, 22. velika reka v Sibiriji* teče skozi Omsk, 24. reka v severnovzhodni Franciji, kjer so zadali Francozi hud udarec tedanji nemški vojski v I. svet. vojni (naša pisava), 26. sorodnik po očetovi strani, 27. prečna' lata v kozolcu, 28. znamka oranžade, 29. nasilen odvzem, 31. kratica za »absolutna atmosfera«, 32. sloviti flamski slikar, romantik, dvorski slikar nadvojvode Alberta (Peter Paul, 1577—1640), 35. osebni zaimek, 36. reka v Bosni, ki teče skozi Jajce in tvori lepe slapove, 38. avtor knjige »Križpotja« ■ partizansko tematiko (Karel), 40. atenski heroj, po katerem ima danes ime visoka šola, 41. mlado govedo. NAVPIČNO: 1. star i.raz, ki pomeni »pridi sem«, 2.Ugankar, 3. prltrdllnica, 4. pivski vzklik, 5. časnikar, f>. skup««« ljudi, ki dela samo za svoje koristi, 7. oče v štajerskem |MU"*~" ju, 8. kem. znak za rutenij, 9. star Izraz za kmeta, 10. visoka gora na robu Jelovice, znana iz. partizanskih borb, ll.'010 jugoslovanskega politika in državnika Beblerja, 13. desni pritok Save Iz Bosne, 17. pripadnice potujočega ljudstva pri ,,aS in v evropskih državah, 20. vrsta bomba-iu ikanbie, 23. kom-znak za radon, 25. ozek konec celine, 2*». zapor, 27. ime s'0^' novinarke SukJjetovc, 28. ena in druga, 30. gora na Koroškem, kjer »spi kralj Matjaž«, 33. mesto v Nemčiji z nnjvišjlm kvenim zvonikom v Evropi, 34. kuhinjska začimba, 37. '"im" ski predlog, 39. osebni zaimek. Nič več romantični Pariz? Pari/. M je nenadoma odločil, da bi bilo dol.io imeti JJJt aokaj v - t i in leta 2000. (kaditi so nansna aaorii bo v Iviopi, ki bo imela 51 aarietl lijijj Sapada K IIL' 1 -0 postavili n.i Montmai tui, p.K pa v BOri panki ČCtfli seda i giatlc Luna starejša kot ŽenilIa »ni?* Strokovnjaki NASE so na tiskovni konferenci v .sl;l Ionu izjavili, da so nekatere kamenine, ki sta i 111 n."rKl j pro-"'•^ v vseh hoselih in v za-Otonih turističnih sobah. sk* Pro*,lor Je tudi v Kramj-W gori zaprta sta samo ho->la S,av^ in Erika. Prostor je v Podkorena Martu!jku, » Ulri',; "i d >mu in Rrjav-n • kl ^ na Vi . . :,. Žičnica ?** Vitranc ne obratuje. Avto-°"s. ca Vršič v Trento ne v'" W•■■ 1'oštarsko kočo na tembra.6^0 %1 p • J " ' cafc je d > v zasebnih turiste S i nskbah in v osebnih go- ^»nah. Dom v Planici Je Odprta jc planinska *aprt. koča v Tamarju. Penzion Gorenj ka v Ratečah ima še do-anfj prostora. f> Dovolj prostora jc na Jesenicah, v Domu pod Golico in v smučarskem domu na Črnem vrhu. V Tržiču, Podijubclju in na Ljubelju je povsod še prostor. V planinskih domovih na Zelenici, Kofcah in Kriški gori je še prostor. Dom poti Storžičem bo od 1. oktobra odprt samo ob sobotah popoldan in ob nedeljah. Žičnica na Zelenico redno obratuje. f> V Kranju je prostor v obeh hotelih in zasebnih turističnih sobah. Prostor je v RP ŽANJE USPEHE UČINKOVITA IN NAJCENEJŠA SRP SKUPNA REKLAMA V PETIH ČASOPISIH IN DESETIH LOKALNIH RADIJSKIH POSTAJAH "Mi Domu na Joštu, hotelu na Smarjetni gori, na Krvavcu m na Jeserskem. V Preddvoru je še dovolj prostora in pav tako tudi v domu Kokr-škega odreda na Kališču. Žičnica na Krvavec redno obratuje. Zimsko kopališče v kumin |c odprlo vsako sredo četrtek in petek od 15. do N. ure; vsako soboto od 9. do 19. ure in vsako nedeljo od 7. do 19. ure. # V škof j i Loki je dovolj prostora v hotelu Krona in pri zasebnikih. Prostor je v Loški koči na Starem vrhu in v Planinski koči na Lubni-ku. V Poljanski in Selški dolini jc povsod še prostor. Prireditve a> V festivalni dvorani na Bledu bo od 3. do 5. oktobra drugi mednarodni turnir v bridgcu. Sodelujejo igralci iz Jugoslavije, Avstrije, Italije, Nemčije in Švice ter Madžarske. Na Smarjetni gori nad Kranjem imajo vsak petek, soboto in nedeljo ples. V galeriji v Loškem gradu bodo 26. septembra zve.er odprli razstavo likovnih ded akademskega kiparja Jane/.a Pirnata. Na otvoritvi, ki bo ob 18. uri bodo priredili v grajski kapeli koncert slovenskega godalnega kvarteta. Sinoči so v mali galeriji na Titovem trgu v Kranju slovesno odprli republiško razstavo planinskih fotografij, ki sodi v sklop letošnjega Danes ob desetih otvoritev mostu v Mostah 2e preteklo soboto je Cestni sklad SRS prevzel odcep ceste in most prek Završnice, toda pričakovane otvoritve mostu še ni bilo. Tako smo se še teden dni vozili po stari cesti, od danes naprej pa sc bomo zares vozili po novi. Zakaj so za teden dni odložili otvoritev novega mostu, zvemo iz pojasnila predstavnikov SGP Sava Jesenice: »Pri tehničnem prevzemu ceste so prometni strokovnjaki zahtevali razne dopolnitve, ki niso bile predvidene v glavnem projektu. To so dodatne odbojne ograde med novo rn staro cesto med novim mostom in Potoki. Urediti smo morali izogibališče na odseku stare ceste v Ratibovcu. Prometni strokovnjaki so zahtevali označbo rumenega pasu vzdolž celotnega novega cestišča. Naknadno smo odstranili nekoliko sadnih dreves. Občinska skupščina Jesenice je že povabila goste na slovesno otvoritev mostu, ki bo danes (v soboto) ob 10. uri dopoldne. J. V. Gore skozi lečo praznovanja 70-letnice planinske organizacije Kranj. Prikazanih je 99 črno-belih fotografij. Fotoklub Kranj ter posamezni ljubitelji gora in fotografske leče imajo posebno mesto in prikazujejo 19 izbranih del. Največ pa je prispeval fotoklub pri planinski zvezi Slovenije. Znani umetnik fotografske kamere in mentor tega kluba tovariš Vlastja Simončič, ki je tudi vodil žirijo in ureditev razstave, je dejal, da je po lanskem osnovanju tega fu toki uba in po uspelih tečajih r. mladimi amaterji, to prvi javni večji nastop. Mladi amaterji prežeti z ljubeznijo do narave in lepa fotografije, so v letu dni ujeli na filmski trak ne le marveč tudi mnoga tuja gorstva kvaliteta se je močno dvignila ne le po vsebinski, temveč tudi po tehnični plati. Skupno je žirija prejela v izbiro 245 del 31 avtorjev, ki so tudi iz drugih krajev Slovenije. Razstava bo odprta do 10. oktobra. K. M. ■ mri steski mesečni • Na medni reviji, ki Jo jc mojster Ivan Debevec iz Men,.', ;u priredil v pailSBilll Gorenjskega muzeja v Kranju, je med modeli zbudil preuej pozornosti tndi tale športni model. Sestavljajo ga dolge široke črne hlače ter jabolčno zelena jopica. Model dopolnjuje imeniten črn klobuk. 160 stran? 3 din V*/*"^ ZŠl hoteli V/i A J/772 hoteli TRANSTURIST — Hoteli Bohinj — Bohinj VSAK DAN GLASBA v hotelu Jezero od 19. do 24. ure (razen ponedeljka) Jesen v Kokri Reklamna prodaja z nagradnim žrebanjem Od 1. do 31. oktobra: znižane cene, 100 denarnih priznanic, 300 praktičnih daril in izdelki Ilirija Ljubljana za kupce — vrednost nagrad: več milijonov S din Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj s poslovalnicami na Bledu in Jesenicah ter v Kranju, škofi! Loki, Tržiču, Gorenji vrsi, Žireh, Metliki in v Novem Sadu ;e že lani in 1967. leta presenetila svoje kupce z dvema velikima nagradnima žrebanj ima. Tako so 1967. leta pred novim letom kupcem, ki so v trgovinah Kokre kupih za določen znesek različnega blaga, podarili 300 ur. lani pred novim letom pa 500. Letos so v Kokri odloeili za podobno, vendar veliko večjo akcijo. Da bi že dosedanje tesne stike med trgovino in nekaterimi rednimi obiskovalci njihovih trgovin še bolj poglobili in razširili in hkrati kupce seznanili z nekaterimi proizvajalci različnih izdelkov, so se odločili za reklamno prodajo izdelkov združeno z nagradnim žrebanjem. To reklamno pro dajo so imenovali Jesen v Kokri in bo trajala od 1. do 31. oktobra. Za kaj gre? Veletrgovsko podjetje Kokra se je z nekaterimi proizvajalci različnih izdelkov, s katerimi redno poslovno sodeluje, dogovorila za dobavo večje količine blaga po znižanih cenah. To so nekateri sezonski in posezonski izdelki, katerim bo maloprodajna cena od 1. do 31. oktobra precej tu liana* Da pa bi dosegli osnovni namen — navezavo tesnejših stikov s potrošnikom — so se odločili še za nagradno žrebanje. Kdor bo prihodnji mesec v trgovinah Kokre v Kranju ali drugod kupil za več kot 5000 starih dinarjev različnega blaga, bo z žrebnim kuponom sodeloavl pri žrebanju. Veletrgovsko podjetje Kokra je za te kupce pripravilo 100 denarnih pri/nanu v vrednosti od 10 do 100 tisoč starih dinarjev. Proizvl jalci, s katerimi Kokra redno sodeluje pa bodo prispevali še 300 praktičnih nagrad: tekstil, galantenja, pohištvo, zlatnina itd. Skupna vrednost denarnih pobotnic znaša 3 milijone starih dinarjev, vrednost praktičnih nagrad proizvajalcev pa prav tako nekaj milijonov. Razen tega pa bodo prihodnji mesec kupce nagradili še z manjšimi nagradami oziroma izdelki tovarne Ilirija Ljubljana. Ko smo se pred nedavnim pogovarjali z vodjo maloprodajne mreže veletrgovskega npdjetja Kokra tov. Stane-tom Pretnarjem, nam je poved?,!, da so se v Kokri skrbno pripravili na bližnjo je-sensko-zimsko sezono. V sodelovanju s Centrom za napredek trgovine so pripravili poseben seminar za prodajalce. »Na tem seminarju smo prodajalce seznanili z novostmi letošnje jesenske oziroma zimske mode. Menimo, da smo s tem precej pripomogli da bodo obiskovalci oziroma kupci v naših trgo vinah dobro in hitro postrežem1 in zadovoljni, ko bodo zapustili trgvino.« »In zakaj ste se odločili za reklamno prodajo (se pravi po znižanih cenah) združeno z nagradnim žrebanjem?« »Prvič, da navežemo tesnejše stike s kupci in jim v tem, jesenskem času, ko so družinski proračuni že tako precej obremenjeni z različnimi izdatki, omogočimo cenejši nakup. Drugič pa zato, in to je svojevrstna novost, da poglobimo poslovne odnose s proizvajalci in jih hkrati predstavimo potrošniku. Pred očmi pa smo seveda imeli cenejšo prodajo različnih izdelkov v naših trgovinah.« Nazadnje povejmo še to, da so v Kokri ob tej priliki pripravili i bogato izbiro blaga za jesen: tekstil, pletenine, spodnje perilo, vse vrste konfekcije in vrsto drugih izdelkov v okviru akcije Jesen v Kokri pa bodo uredili tudi izložbe, v katerih bodo meti drugim razstavili praktična darila proizvajalcev. Za 100 denarnih pobotnic in 300 praktičnih daril so v Koki i priprav ili štiri žreba nja. Tri takšna žrebanja bodo prihodnji mesec, eno pa novembra. — Oktobra torej na svidenje v trgovinah veletrgovskega podjetja Kokra. Kompas Kranj VAS VABI NA OBISK mednarodnega graškega velesejma Z AVTOBUSOM DNE 4. 10. 1969. OBIŠČITE GARNI HOTEL — BLED Odhod iz Kranja ob 5.30 zjutraj povratek okoli 22. ure. Rok prijav do zasedbe prostih mest v avtobusu. Za vse informacije se obrnite na Kompas — Kranj — Koroška 2; tel. 21-431 Po gospodinjske stroje nič več v Italijo Jugotehnika zastopa Zanussija Medtem ko so bili še pred dobrim letom dni ali več naši časopisi polni fotografij osebnih avtomobilov jugoslovanske registracije z naloženimi gospodinjskimi aparati iz Italije, pa jc v zadnjem času ta podoba skoraj povsem izginila z naših mejnih prehodov. Razlogov za to je več, omeniti pa velja zlasti splošen razvoj domače industrije gospodinjskih strojev in njihovo kvaliteto, ne nazadnje pa tudi dejstvo, da so nekatera trgovska aH pa uvozna podjetja prevzela zastopstva znanih italijanskih proizvajalcev gospodinjskih strojev in je te proizvode mogoče dobiti tudi v naših trgovinah. Seveda so ti izdelki zaradi prepovedi uvoza naprodaj le za devizna sredstva, vendar se kljub temu njihov nakup še vedno izplača, saj so pri nas cenejši kot v sami Italiji. Eno izmed podjetij, ki je prevzelo zastopstvo tujih firm, je tudi ljubljanska Jugo tehnika, ki je generalni zastopnik največje tovarne go spodinjskih strojev v Evropi — Zanussi iz Pondcrona v Italiji, kjer izdelajo dnevno več kot 16.000 gospodinjskih strojev. Proizvodni program Zanussija je precej obširen, obsega pa pralne stroje, stroje za pomivanje posode, elek krične, plinske in kombinira ne štedilnike, hladilnike, peri na gospodinjsko olje in televizijske sprejcinnike. Jugotehnika prodaja Zanussi Jeve izdelke trenutno v dveh trgovinah na Gorenjskem, in Sicer V svoji prodajalni v Kianju, Zarja na Jesenicah, v kratkem pa bo začela omenjene izdelke prodajati tudi Zeleznina v Radovljici. Zanussi jevih izdelkov ni moč kupiti z dinarji, zato naj opišemo plačilne pogoje za nakupovanje. Vse naštete i/.delke lahko kupi vsakdo, ki dela v tujini, tuji državljani ali lastniki deviznega računa. Pri tem plača izdelek v konvertibilni valuti valuti carino in ostale stroške pa v dlnai jih. Na koncu naj naštejemo nekaj Zanussijevih izdelkov in njihove cene: mini pralni stroj, katerega je moč spraviti praktično v vsak, še tako majhen stanovanjski prostor — P — 5 Mini velja 66.000 lir in 1040 dinarjev za carino; stroj za pomivanje posode za osem oseb stane 77.000 lir in 980 din za carino; hladilnik — 130-litrski — 30.000 lir inn 450 din carine, 155-litrski hladilnik stane 33.000 lir in 480 dinarjev za carino; izmed osmih modelov štedilnikov naj izbereta© kombiniranega s tremi plinskimi ploščami, eno električno ploščo in s plinsko pečico s termometrom — njegova cena je 30.000 lir in 400 dinar-jev za carino in druge sl,"°' ske. Na koncu naj omenimo, da je za vse Zanussi jeve izdelke zagotovljena servisna služba kot tudi VSi nadomestni deli. V. G. Kmetijsko živilski kombinat Kranj Cesta JLA 2 — (pri kinu CENTER) prodaja: - izvedbe (RTINA traktorske znamke TRAKTORJE ZETOR s kabino ali brez, s takojšnjo dobavo TRAKTORJE in motokullivator jc znamke PASOUALI, po naročilu CISTERN L za gnojevko iu STOJIŠČA, oz. privezovališča za Svetujemo interesentom, da vsaj kosilni OBIŠČITE NAS NA OBRTNIŠKEM SEJ ce nabavijo pred novo sezono, ker jih MU V KRANJU OD 1 L—20. OKTOBRA takrat vedno primanjkuje. LETOS. goveje hleve KOSILNICE GRIBALD1 kosilnice samohodne znamke LAVERDA in MINIPADANA KABINE za ZETOR PLUGE traktorske CCREinfi turistično Prometno P o d j e t j e K R A X J TURISTIČNO PROMETNO PODJETJE CREINA KRANJ vas vabi na ogled graškega jesenskega velesejma z avtobusom dne 4. oktobra 1969 Odhod i/ Kranja ob 6 uri zjutraj. Povratek okoli 22. ure. Cena izleta je konkurenčna! Vožnja, strokovno vodstvo in vstopnica stane samo 65 din Prijave in informacije: turistična poslovalnica Crcine Kranj, Koroška 4, tel. 21-022 Tomaž Moschitz zlatarna — urarna Tarvisio — Trbiž VIA VITTORIO VENE10 12 (300 m od tržnice) a nalogi imamo švicarske ure, [\EVOIS P° tovarniški ceni, zlato za zobe tn ostali izdelki iz a «»• Zagotovljena kakovost Priporočamo se. BUTAN vam nudi frotir na metre — brisače za plažo, dom in potovanje — kravate iz sintetike, krojene po najnovejši modi VSE TO LAHKO KUPITI: V NAŠI TRGO VINI V KAMNIKU hamnTh Alp Pension HERLEC ELA IN ROMAN TUPALICE 32 P. PREDDVOR Obiščite nas — domača hrana — pristna kapljica — Pension od 30 do 35 N din Gorska vodniška služba vsak dan mm 2 V KRANJU it napoveduje izid knjige OREC UKANA III. del l bo j p5Ian° ^ni'^° na Slovenskem zadnjih nekaj let zaključuje avtor ,cta 194s novi' brigade in 31. divizije pozimi leta 1944 in spomladi ter z * silovitimi spopadi Nemcev in IX. korpusa na Primorskem tudi 'u°S\() V1i° "K-sta Ii sla. V tem dinamičnem okviru razpleta S ° svojih priljubljenih junakov Ane, Primoža, VVolfa ... ^3 '•OČI I |li<*;|- z™n,ka ^'Pisani 1BBil^€l- -0.30 krai. ulka Pošta ......................*'~ JjAROCAM ROMAN UKama ... ^ , * " ZAVOD BOREC gWj> epi. Uin K5^^ ~ knjigotrški oddelek a>atatoinlb°m Poravn.,l ( h)v&hoKrknji8c (nCUS,-o p,.CcVtaj) ———————— Beethovnova 10. NlllJAU VISIJAK8VA I Se priporoča in vabi v svoje sodobno opremljene sobe In apartmaje Prijetne restavracije, restavracijski vrt In terasa. Velika Izbira kulinaričnih specialltet in odlična vina. V dancing baru ples, glasba tn mednarodni artistični program. Lastni parkirni prostori in garaža. Za obisk »e priporoča Hotel LEV ljubljena tel. 310-555 telex. 31350 CAMPLIN - AVTOPLIN Kraj polnjenja: Kamping v Zaki — BLED PLINARNA LJUBLJANA, Vodovodna cesta (za Litostrojem) telefon 316-798, 315-759 CAMPLIN — AUTOGAS Fuhlungsstelle: Camping in Zaka — BLED PLINARNA LJUBLJANA, Vodovodna cesta (hinter Litostroj) Telephon 316-798, 315-759 T ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanotti & porf iri PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VOZILA, NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO Capo di Piazza it. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV fiat 600D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 76-4287 in 76-4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih Hatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Vi.. Severo št. 30, telefon 76 4287 In 76 4286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vo/il Via Locchl, št 26 3. telefon 93 787 914627 ZP ISKRA KRANJ Organizacija: Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov KRANJ Zaradi razširitve proizvodnega programa iščemo nove sodelavce 1. DIPLOMIRANE INŽENIRJE STROJNIŠTVA 2. DIPLOMIRANE INŽENIRJE ELEKTROTEHNIKE 3. DIPLOMIRANE INŽENIRJE KEMIJE 4. EKONOMSKE TEHNIKE 5. KVALIFICIRANE DELAVCE KOVINARSKE STROKE (zlasti orodjarje, strugar je, rezkalce, strojne ključavničarje in kleparje) 6. KVALIFICIRANE PLESKARJE 7. VEČJE ŠTEVILO PRIUČENIH IN NEKVALIFICIRANIH DELAVK (za delo v obdeloval niči in montaži obrata telefonije. Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne na naslov: ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kranj, Savska loka 4, do vključno 15. dne po objavi. PLINSKA KATAIITIČNA PEC ■ BSUPER aida ZA POCENI IN HITRO SEGRETJE PROSTORA JE NENADOMESTLJIVA *r:>yr/.j^-\sv;v^:.v:»;v.V/.\\vjL*s PLINSKA PEČ aida super • direktno vžiganje tekočega plina • na principu katalize tekoči plin gori brez plamena in izgori skoraj 100 " • že po nekaj minutah peč doseže maximalno intenzivnost gretja • peč ne potrebuje odvoda v dimnik • velika praktičnost namestitve in prevoza iz enega prostora v drugega NOVOST! • peč ima vgrajeno »lučko« za kontrolo atmosfere, kjer izgoreva plin z malim plamenom ves čas delovanja peči • z gornjim je podana popolna varnost uporabe peči ob upoštevanju navodil za uporabo • 2 letna garancija MERE 41 X 49 X 79 cn TEZA BREZ JEKLENKE: 16.5 kg ■V.iro.iij.! BUTAM PROPAN PI.INA: min.: 15S grli . . . 1.900 kcal/h sred.: 2M gr h . . . 2.500 kcal/h m«.: 250 gr/h . . . 3.000 kcal/h Pand, ki le vgrajen v peč je atestiran na RiidarskogeoloAkl fakulteti v Beogradu, atest It. 286/2 od TOVARNA GOSPODINJSKIH APARATOV ŠKOFJA LOKA n —1 ODPIRA NOVO INDUSTRIJSKO PRODAJALNO V JARŠAH V trgovini bo cenjenim kupcem na razpolago blago prve, druge in tretje vrste in to v celotnem asortimentu, ki ga proizvajamo. CENE BODO NIŽJE. Poleg tega bo tu servis šotorov INDU- PLATI z rezervnimi deli Trgovina bo odprta non - stop od 7. dO 19. ure. Za obisk se priporočamo! INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV Ind uplati JARŠE Veletrgovina SPECERIJA Bled niZJIlSUJIP LICITACIJO ZA PRODAJO lesenih garaž NA BLEDU. KAJUHOVA C 3 Licitacija bo dne K oktobra 1969 ob II. uri za družbeni sektor in ob 15. uri za zasebni sektor v prosto rili uprave na Bledu, Pivšei nova 76. Ogled gara/ je možen 1 uro pred licitacijo. V NEKAJ STAV Bi S S' Cerklje — Šahovska sekcija pri KUD Davorin Cerkljah je zopet zaživela. V okviru krajevnega prvo večje tekmovanje v prostorih nove šole v Jen tO Cer*U*J sicer med ekipami krajevnih skupnosti Brniki, Grau, hr*» 7 ok'0 Senturska gora. Zalog m Vclesovo. naslednji dan, ^j^ti zvečer pa bo organiziran dvoboj med domačinu šahisti zdravstvenega doma i/. Kranja -an f) Svet krajevne skupnosti Cerklje bO V P-"1 * # 29. septembra, organiziral veliko prostovoljno akCU yci ščenje in urejanje struge potoka Reka, ki leće sko/' Jic»pr* lel /e niso popravljali obrez ia potoka, ZatO je 3 b0 (A slano poplavljala ob nalivih. Ribiška družina ^lsiTlC^v0i^(l° slej v času čiščenja tudi poskrbela, da bodo ribe P1 ^ Od .1 ranih iz potoka f) V okviru požarnovarnostnega tedna in krajzv^* praznika \ Cerkljah bo domaČe gasilsko dru>iyi* j., v>* ril ^•■■"•■■t • v*»»»j«m« w v.k,.....v^ t,........ delov*" n.h ne mokre gasilske vaje, na kalenh bodo MH;L (U Pika, poka . . S£rdnl- Zgodi,° s kalo CC>" .'>met!o klepat«, da dobre volje in smeha ni manj je naVCaS*h Pa tudi M Jeze in udarcev po grbi. Na metlo jo u koprive in to hitro vrgel na mlatiče, potem pa n nog pobral stran. Gospodar je hitro pograbil metio Pika. poka .. . Tako je odmevalo do večera celih štiri-- se je, da je kdo od sosedovih jprinesel in stekel za njim; če ga je ujel, ga je namazal s koprivam: Tekmovali Omlatn----so- ^je bodo bodo več nasadov, kje itd šLPrCJ kozuIec spraznili u^nYnnP"Cnice so namla" nik »S mernikov (mer-^ ?s«nice je 25 kg), nekaj iS2e*a ^de' "ži. ovsa in s cen?f- ,Vse to so ©mlatili 2 nogami Pl"OS° 50 omlc,i Pre^r-? Prid^ali tudi &ta 2 _f,ZoIa- in fižol nai^namreč lahlHMlaSl1 SC '°' 80 spotaknil, padel in k;ilni,n • močno urezal v roko z nožem, s '"'''Kke (rC.mal°Prcj rezal palice za Zel kove C 't'kc-1 \\ .(>,i 1 80 *a pobrali in vprašali, kam £• PotettV« ' ki *° Ra »dedovali, on pa jim skll> /avoi v 7* mu vrB,i ,Kka' razkužen* noja pro*i Soči bl SC obvezaI. Pokazal navzdol v,H,rela«',^ fl? mi verjeli. To jc rešilo strica JN« ""'k,,r Slavko, poten, ko je ./joMal k,) Imenoval d"'I,'i A,uliv»a 1,1 *c _. *^ešil(p T ... ■ *°ja v i ,i 'e P'vsial. nesrečnik, zdaj Varstvo / V"' kei ]v odpovedal pokori ino ft .^"rali' a , m0rah!" P" hlBa*... rla|? V«e sem že poi/kirili, bila '•"Panu in i ••. Vst-' St'm « poizkusila, SS^S^S^i* k"'k<>ic priitalijan lk'"°- S;,!1M , '.."J'»«na beseda kak,,, bob d 4vina Srbov tt^0 me tako k;,k<» «. k deželam £ Hjvatov in Slovencev se svoj X*kniti v ,,' ,"'"k'-'. Italijani se bodo tnoi JJVl"'.ke v'' /a :•'......'•'< lo, če _= ne iz zadnje l"io 'n B,*,, ' "a °bw)bje Furlanije pod »T- l 1)0.« R^P°lsVaUL' da bo, . »Da ' ta tola ba ,,,, jaW >";.is, M»i.-s«i v narodno stražo! °***ti|. Povelji d, ,, sk.h bob ob ra-im morali zadri i "Misij Da" nala mi. v« 'VI, ^k',, i,,icVj^oi,a','V'"' 1,1,11 1,1 »^n:i\l Tudi niso fttlv< 1 ' r>«a\ i R,j ,ka / ii. k'1 H' <-b\ .n 11 .il.i i,,, i i e |> bu"11' lih!!!'1'"' pus,lla <'>>rZ'n'i''v takoj oprijelo. Kajti prav s tabori je hotelo nemškutar- jem in lahonom pokazati, da | »narodska ideja ni več igrača, s ktero se igrajo le nekateri sanjači, marveč prosuli i Ia jc ta ideja narod slovenski ves, kteremu je zdaj zvezda-danica.« Prvi slovenski tabor je bil sklican dne 9. avgusta 1868. leta v Ljutomeru na slovensko hrvaški meji. Ob veliki udeležbi okoliškega prebivalstva, ki je pozorno poslušalo pavduševalne govode dr. Valentina Zamika, Božidarja Raiča in drugih, je bila tega dne v Ljutomeru prižgana plamenica, ki je le dolga desetletja za tem preganjala temo narodne m Ličnosti ui nezavednosti na vsem Slovenskem. In potem so se tabori — smemo jim celo reči, da so bila to prva izrazito slovenska narodna zborovanja v zgodovini! — zvrstili: dne 6. avgusta 1968. v Žalcu (za Savinjsko dolino), dne 18. oktobra 1868 v šempasu (za goriško okolico); naslednjega leta 1869. pa so bili sklicani tabori v Sevnici za Posavje (dne 2. ma^a), na Kalcu za Notranjce (dne 9. maja), v Vižmarjih za Gorenjsko in okolico Ljubljane (dne 17. maja), v Biljani za Brda in v Ormožu za obdravske Slovence (dne 8. avgusta); v lefcu 1870. so se zvrstili slovenski tabori še v Ferne-tičih pri Sežani, v Cerknici, v Vipavi, v radgonski Kapeli, v Kubedu v Istri, v Bistrici pri Pliberku in v Zopračah na Koroškem; Leta 1871. sta bila organizirana še dva tabora, in sicer v Kastvu za Istrane in v Buhljah za Korošce. Leta 1878. so se zvrstiil še poslednji tabori, in sicer le na Primorskem: v Kobaridu, na Kviškem in v Dolini pri Trstu. KRESOVI NAVDUŠENJA Doba taborov je v naši narodni zgodovini gotovo ena najpomembnejših. Dotlej le Kranjci, Štajerci in Korošci so se ti vsi iznenada zavedli, da so v bistvu le Slovenci. In da jih razcepljenost po avstrijskih kronovinah le raznaroduje — odtod zahteva po zedinjeni Sloveniji, po uveljavitvi slovenskega jezika v uradih in V šolah, po slovenski univerzi v Ljubljani, v osrčju Slovenije. Tabori pa hkrati pomenijo tudi hraber prehod nacionalnih prizadevanj iz dotlej ozkih čitalniških krogov po mestih in tr#'h na širše torišče, med široke narodne množice. In prav to daje taborom, ki so se zvrstili pred stoletjem, tako dragocen pomen: slovenski narod se je prvič zavedel samega sebe. Nič manj ni taborska doba pomembna tudi zato, ker je dokazala moč slovenskega govorništva. Takrat še ni bilo ie razvade, ki se je razpasla v naših dneh: da »govorniki« svoje govore kratkomalo či-tajo... V taborski dobi — in le nekatere izjeme tudi pozneje — pa smo imeli zares dobre govornike. Tak je bil nekdanji vajevec dr. Va- « lentin Zarnik, ki je množice znal razgibati tudi s humorjem, tak je bil kot grom bobneči Božidar Raič; sloviti govorniki so bili tudi dr. Razlag, dr. Toman, Ivan Tomšič, dr. Josip Vošnjak, Miroslav Vilhar in ne nazadnje tudi stari dr. Janez Bleivveis, ki j je taborite bodril v svojih »Novicah«. Klical je in vabil na taborovanja: »Pridite tora j na gori napovedani dan v tabor v prav obilnem števili. Naj vas ne zadržuje nikakoršna stvar. Naj svet vidi, da to, kar zahtevamo, ni zahtevan je le male skupine, marveč, da je to tirjatev ogromnega števila enakomislečega ljudstva pod krilom postavnim.« V podjetju KAMNOSESTVO KRANJ LAHKO NABAVI i nagrobne spomen: izbiri, razne vaze, betonske plošče za tlakovanje 50 x 50, okenske poUea in stopnice iz marmorja in umetnega kamna. Opravljamo tudi razne storitve ter oblagamo stene in tla z domačimi in Inozemskimi keramičnimi ploščicami po ugodnih cenah. NARODNA SLAVJA Za vsak kraj, kjer so bili prirejeni tabori, je bil to pravi praznični dogodek. Kresovi so že na predvečer praznika oznanjali llavje prihodu iega dne. Okrašeni slavoloki in pokanje to-pičev je pozdravljalo priha jajoče goste, ki so prikora kali na taborski prostor . godbo in petjem, z zastava mi in živio klici. Okrašeni vo zovi so pripeljali iz. okoliških krajev številne skupine v na rodnih nošah. — Ves ta zunanji bleščeč okvir je bil kar prava priprava za setev, ki so jo opravili taborski govorniki, ki so govorili tisočerim odpihni sivem. Tabori so ne i'inerno vplivali na narodno ravednost in ponos najširših množic. Bodrili so njihov po. gum In jih reševali iz ob-i čutka večstoletnega hlapcev i stva. j Toda tudi nasprotnik ni j spal. Nemškutarjem tabori niso bili všeč. Skušali so storiti vse, da bi jih oblast prepovedala — četudi so bile te |j daj BVStrijtk(m narodom ustavo dovoljene nekatere IV oboščine. incidenti, ki so jih doživeli ljubljanski nemškutarji njihovi »turnarji« na Jezici, na Jančjem in v Vevčah, kjer so slovenski kmetje pretepli m nagnali nemškutai ske izzi vače, so bili povod, da je oblast pričela tabore prepo vedovati. Celo nošnja taborskih svetinjic je bila strogo prepovedana. Ne glede na to, da so morali tabori zaradi pritiska oblasti zamreti, so vendarle pomenili pravo revolucionar no dejanje: bili so ljudstvu prva lola 0 državljanskih na rodnih in jezikovnih pravi cah, budili so njegovo zavest in mu bistrili pogled na lir ša gospodarska in politična področja, hkrati pa ga opozarjali na krivične postopke tujega uradništva. Posebne vaz.no ,li so bili tabori v orne njenih krajih na Primorskem m Koroškem. Marsikje 10 Is skoro izgubljene narodne po itojanke Slovom I movi osvo jili in utrdili. (Konec prihodnjič) Črtomir Zoreč SOBOTA, 27. septembra Roparski zaklad JULIUS MADER 138 Izstopilo je kakih 20 esesovcev, ki so zmetali nekaj kovinskih zabojev jezero. Nismo imeli pojma, kaj bi bilo v zabojih. Vojaki niso spregovorili niti besede. Vendar je nekdo izmed njih poveda, da bodo na osebno povelje Hitlerja vsi vojni ujetniki, ki 90 se znašli na tem področju, postreljeni.« V Bad Ausseeju je doma avstrijski partizan Viktor Ge«*j vvinkler. Spomladi 1945 je moral na povelje nacistov sluizi pri pojačani straži ob Topliškem jezeru. Geisvvinkler je «a. dez ubogal, dejansko pa je še naprej ilegalno delal s pari« ni. Tudi Viktor Geisvvinkler je izjavil v zapisku, da je natan no videl, kako so potopili 24 zabojev v Topliško jezero. V tej zvezi so zanimivi podatki dveh uradnikov amer ^ vojaške obveščevalne službe Counter Intelligcnce ^orps CIC, ki sta takoj po kapitulaciji Nemčije prihitela na to i* sto. To sta bila kapetan CIC Alexander, ki je po letu šestintrideset mesecev iskal sledove po Salzkammergutu, dipl. ing. Simon VVicsenthal, ki je v službi CIC iskal E-«*g na. Oba sta zaslišala mnoge prijete naciste in si °S iunj številne dokumente in zapiske o zasliševanju. Zato so nj podatki toliko tehtnejši. Kapitan Alexander, ki že nekaj živi v Franciji, je dognal, da so proti koncu vojne v eni -s -S noči potopili v jezeru Altaussee šest do sedem za00^cV-L) jeg do 180 kilogramov čistega zlata, torej skupno 600 do " zlata čistoče" 999,5. To je bila tako imenovana posebna »taJ državna akcija Nibelungen«. af. Simon VViescnthal je medtem dognal, da so nacisti še e ca in aprila 1945 izdajali in potrjevali posebne listine o pr ^ mu in predaji. VViescnthal je med svojim delovanjejn <^ ameriški obveščevalni službi izvedel, da niso zapleni1 0 ene same listine, ki bi govorila o stanju urada VI SL> _ug Kaltcnbrunnerjevih formacijah. Znano je tudi, da je oos r-zapisnlk o prevzemu in predaji Canarlsovih fondov, kj*- ^ bile na treh in pol tipkanih straneh naštete prevzete v^eonCU sti. Ti zapiski pa so bili samo delček tega, kar so proti y vojne in celo v zadnjih minutah tretjega rajha Vre^fr^ se okolico Ausseeja. Najvažnejša In najbolj dragocena I'5"1 pftf-je nanašala na osebe, ki so bile pooblaščene razpolaga" j-jji moženjem tretjega rajha. Ta naj bi bila napisana v izvodih, ki so jih skrili na štirih različnih mestih. Zdaj pa poizkusimo obnoviti zadnji inventurni za P cističnega zaklada v »alpski trdnjavi«. ^ jih Pri tej nalogi naletimo na trinajst važnih postavk, navajamo z natančno navedbo virov: arada 1. SS-obersturmbannfiihrer in sabotažu! izvedenec v. jja'» VI državnega varnostnega urada Otto Skorzenv, Je OI b„jeVr ko je poslednjič prišel v »alpsko trdnjavo«, s seboj 22 2* jjcah izmed katerih Je vsak vseboval 48 kg čistega zlata v 1 ~£ ^ po 2,4 kg. O izvoru tega zlata je več mnenj. Eni trdijo. {t tu zlate rezerve, ki Jih Je minister Funk izročil Sl-OT**"^ ^ rajhovske banke, drugi, ki so neposredno sodeloval ^ jc tapljanju, pa trdijo, da Je to »Rommelov zaklad«, j^gik*" Skorzeny privlekel iz Italije in ki izvira Iz plenitev v ^ In DJerbl. Te zaboje so baje v začetku maja 1945 vrg» lisko jezero. velj"1^* 2. General Fahlunke, ki ga Je Hitler imenoval za P°* pri-VI. armade, Je pri svojem begu skozi balkanske de ^ , vlekel v Aussee 20 zabojev zlatnikov in valut v vredn,0h,|agslj,,,' Ii ionov RM — poleg 4,3 milijonov P.M v svoji vojaški "'.'^ii Zlatniki »o bili po večini iz tako imenovanega •** ' zaklada«. .-.liiisK* 3. SS-titandartcnfuhrcr v nekdanjem štabu uk^',bu Ka'' zgornjega odseka in poznejši sodelavec v osebnem ■ \o^°x' tenbrunnerja Josef Spacil Je prišel v Altaussee s i*e£{ „0 pO' nj »ki zlata. V njegovem spremstvu so bili vlasovd, .cn f° viekli s seboj tako imenovani »tatarski zaklad«, nap ■ sovjetskem ozemlju. 4. BI sini mliaiiiiltilimr Adolf Eichmsnn Je prve oStl * 1945 Izginil z 22 težkimi zaboji rekviriranih drago Njcgo' Ausseeški Blaualpi pri tako Imenovanem Rauchfang1-tovor cenijo različno. Nekateri na 8 milijonov dolan -na okrog 24 milijonov RM. f j,i nc . 5. Neki, po Imenu še neznani SS-hauptstunnfi,hrtjiU.j f0Of SS untersiiirmfuhier, doma s Kavkaza, slu v eni * enje«1* skih noči 1945 potopila v Altausseeškcm jezeru *e 6 ali 7 zabo|cv čistega zlata. , ,\ii«sCCL 6. Neki odred SS |e v opuščenem rudniku «>» nJ fcl jih J skril 7 zabojev z monštrancami, kellhl In rellkvIarU . z,at„ h naropal po cerkvah in samostanih. Vrednosti moč ugotoviti /ar»______• i. j.__. -al Ili za municijo, polnih zlatega nakita. Medlem naj bi — y iov-griippenriihrer in nacistični gauleiter I.lgruber P0,0JLj0, d» ' Skem lezeru 25 K 35 cm veliko Jekleno kaseto. Po«"** bila notri med drugim gumijasta vreča z bril h«'"' Poročila poslušajte vsak dau °b 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15.. Wj 22., 23 ln 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 24- uri ter radijski dnevnik 12., 13., 15., 17., 22., 23. >n ob 19.30 uri. SOBOTA — 8.0& Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za UMJ° stopnjo — 9.35 Cez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop 10.15 Pri vas doma — H-w Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Pianist Svjato-slav Richter igra Beethovvna in Rahmaninova — ^ ^ Kmetijski nasveti — 12.40 L ansambli domačih vrž — 15-30 Priporočajo vam — * Glasbena pravljica — ^ . Melodije Pariza Dunaja »1 Londona — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljublj« na — 15.20 Glasbeni rnt« mezzo — 15.40 Poje sopra-nistka Nada Gcrlovie — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Grc-v kino — 17.35 Poje ko momi zbor iz Jesenic — 18-00 Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Topspops 11 — JS-50 S knjižnega trga - 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minuta s triom Slavka Zni-daršiča — 19.25 Pet minul za EP — 20.00 Sobotm večca I napovedovalko Tonjo Rahonc ** 20.30 Zabavna radijska igra — 22.15 Oddaja ra as ■ "seljonce — 23.05 S pesmijo ln plesom v novi teden Bnajl program 14.05 V ritmu /. mladimi — J** Zabavni zbori - 15.00 Ll* cak z majlnimi ansaml)li ?abavne glasbe — 15.35 Z ju-imi pevci zabavne glasbe ~- 16.40 Počitniški cocktail — 1735 Glasbeni va iiete — i9.05 ]azz na drugem programu — 20.05 Ljudje n*d seboj — 20.15 Sobotnih ^»"štirideset minut - 21.15 operni koncert - 22.30 Od Cc^bah do orkestra - 00.05 • s'ovenske poezije stični napotki za tuje goste — 13.30 Z novimi ansambli domačih viž — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 15.05 I Popoldne ob zabavni glasbi j — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.00 Pet minut za EP j — 16.05 Glasba ne pozna me- | ja — 16.50 S pianistom Bo- I rutom Lesjakom — 17.05 Ne- | deljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Jugotonove glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 S plesnimi or- j kestri — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Radi ste jih : poslušali — 23.40 Godala v noči Drugi program 13.35 Začnimo s plesom — 14.00 Melodije Latinske Amerike — 14.35 Lahka glasba — ' 15.00 Odmevi z gora — 15.20 j Glasbeni variete — 16.35 S pevcema Engclbertom Hum- ' perdinckom in Caterino Va-lente — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Strani iz. slovenske proze — 18.20 Iz operet in glasbenih revij — 19.00 Naši kraji 1 in ljudje — 19.30 V ritmu | današnjih dni — 20.05 Šport-PJ dogodki dneva — 20.15 Ve- i eetna nedeljska reportaža — I 20.25 Serenadni večer — 21.25 Koncert Leningrajske filhar- J monije — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK — Turi- 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Z orkestrom Franck Poni cel — 9.45 Iz mladinskega enega ai In va — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični ! napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Istrska suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen kon cert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 15.05 Poadrav z. Dunaja — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši J poslušalci čestitaio in pozdravljajo — 14.55 Kreditna j banka in hranilnica Ljubi ja na — 15.20 Glasbeni intermc-zzo — 15.40 Pojeta dva ti /a ška zbora — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere Štirje grobi jani — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — pav pagandna oddaja — 18.35 Tz. arhiva lahke glasbe — 1°.00 lahko noč, otroci — 19.15 Minule z ansamblom BOJ ll a Franka — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Za štiri soliste — 21.25 Iz domače orkestralne glasbe — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z velikimi orkestri zabavne glasbe — 23.40 Lahko noč s pevci Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo m opit jo — 14.35 Z orkestri — 15.00 Popevke na tekočem traku — 15.35 Ob lahki glasbi — 16.02 V plesnem ritmu t majhnimi ansambli — 16.40 PoočitniSki cocktail — 17.35 Glasbeni vai iete — 19.05 Or-. gle, klavir in kitara v ritmu 1 — 19.30 Popevke današnjih dni — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Samospevi srbskih skladateljev — 20.30 Svet in mi — 21.15 An-sambelska glasba dunajskega I klasicizma — 22.00 Večeri pri j slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK — 8.08 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Morda vam bo všeč — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Opoldanski divertimento — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz. albuma skladb za mladino — 14.20 Popoldanski koncert lahke glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 1520 Glasbeni intermezzo — 15.40 Igra Iledvika Ceh-Veronek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na-svidenje — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 20.44 Pesem godal — 21.00 Parada popevk — 22.15 Skupni program 1RT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevcema Frankom Sinatro in Jai (|iieline Francois — 23.40 Za ples igra Plesni orkester RTV Ljubljana Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 15.00 Pol ure z orkestri — 15.35 Za ljubitelje beat glas- j be — 16.02 Drobne skladbe velikih mojstrov — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Starši in otroci na opernem odru — 21.15 Večerni concertino — 22.00 Recital pianista Svjato-slava Richtei ja — 23.40 I. Mu-igrajo Pergolesija — 00.05 Iz slovenske poezije SRFDA — 8 08 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in Zgodb — 9.20 /. majhnimi an sambli zabavne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva odlomka iz. opere Partizanka Anka — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od \asi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14 30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Uvertura in koračnica— 16.00 Vsak dan za vas — 1705 Mladina sebi in vam — 18.(K) Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz solistične glasbe — 18.45 Kulturni kažipot — 19.00 Lahko noč, otroci —-19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert opernih arij — 21.00 Mozaik zabavnih melodij — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z orkestri — 23.40 S pevci Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Popoto- } vanje s popevkami — 15.00 Z I majhnimi ansambli v ritmu j bossa-nove — 15.35 Priljublfe- ; ne popevke — 16.02 Za pri-jetftO razpoloženje — 16.40 j Počitniški cocktail — 17.35 ' Glasbeni variete — 19.00 Sobi iem na pot — 19.10 Zabav- ! ni zbori — 19.30 Od tu in tam z majhnimi ansambli — 20.05 Ogledalo našega časa — 20.15 Štiri predigre za godalni kvartet — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.45 Slo- j venske narodne pesmi — 21.15 Glasbeni prizori z bojišč — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK — 0.08 Glasbena matineja — — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Iz zakladnice resne glasbe — 10.15 Pri vas 1 doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Scenska glasba k operi Ro/a munda — 12.30 Kmetijski na- I sveti — 12.40 Narodne pesmi I iz. Medjimurja — 13.30 Pripo-ročajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.20 Operetne melodije — 14.55 Kreditna banka com Korenom — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.00 Od Ibsena do Ionesca — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Češkoslovaška narodna glasba — 23.05 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Popevke na tekočem traku — 14.30 V vedrem ritmu z velikimi orkestri — 15.00 Francoske popevke — 15.35 Za ljubitelje beat glasbe — 16.02 Z orkestrom Percv Faith — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodija po pošti — — 20.05 Naš intervju - 20.15 Dva simfonična plesa Edvarda Griega — 20.30 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 21.15 Za ljubitelje stare koncertne glasbe — 21.40 Salon komornega jazza— 22.10 Kan. tata na stihe neznanih č"irig"e-ških pesnikov — 00.05 Iz slovenske poezije PETEK — TRGOVSKO P O D JE TJE ^.EStrj-El 15 letJ2 SE NIKOLI tako bogato založeni, SE NIKOLI tako ugodni minulu in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Uvodni prizor iz opere Hovanščina — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 1800 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Turizem in glasba — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Bra- 0.08 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Morda vam bo všeč — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Z Isaacom Albenizon po Španiji — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13JO Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba za razvedrilo — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.40 Bela Bartok: Dve sliki — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 (. 1 o vek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti d uma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.50 Na mednarodnih križ-potjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje — 1925 Pet minut za EP — 20.00 Akademski pevski zbor iz Ljubljane poje pesmi tujih avtorjev — 20.30 Rad imam glasbo — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 S plesnimi ansambli v vedrem ritmu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke današnjih dni — 23.40 Razpoloženjske melodije Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 S popevk■ mi po svetu — 15.00 Vesela godala — 1535 Pisana paleta — 16.02 Z orkestri — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Počitniški kažipo-t — 19.15 Minute z orkestrom Herb Alpert — 19.30 Popevke na sprehodu — 20.05 Radijska igra — 20.49 Glasbeni intermezzo — 21.15 Portreti opernih solistov —■ 22.00 Salz.burške slavnostne igre 1969 — 23.40 Sonata za violino in klavir — 00.05 Iz slovenske Doeziir i (RTV Beograd) — 18.50 Zabavno glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.20 TV pošta, 19.45 TV prospekt (RTV Za- ' greb) — 20 00 TV dnevnik i Beograd) — 21.00 Spored ita- ! lijanske TV SOBOTA — 27. septembra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.10 Narodno zabavna glasba, 17.40 Dvsnejev svet, 18.30 Košarka Jugoslavija : Grčija, 19.10 Cikcak, 1925 TV dnevnik, 19.55 Od Petovia do Ptuja, 21.25 Rezerviran čas, 21.35 Vijavaja, 21.40 Rezervirano za smeh, 21.55 Inšpektor Maigret — serijski film, 22.45 TV kažipot, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 28. septembra 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.25 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 10.00 Kmetijska oddaja, 10.45 Propagandna oddaja, 10.50 Disnevev svet, 11.40 Trapollo HH 33 — mladinska igra, 12.20 TV kažipot, 15.30 Prenos športnega dogodka, 17 55 Princ študent — ameriški film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Muzikanti — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 2120 Videofon (RTV Zagreb) 21.35 Športni pregled (J RT) — 22.05 T V dnevnik (RTV Beograd) — 22.25 Kolesarska dirka Pariz — Tours (RTV Zagreb) — Drugi spored 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK, 29. septembra 9.35 TV v šoli 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) _ 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Ruščina, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Trmasta muca, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Propagandna oddaja, 18.30 Pri zobozdravniku — II. oddaja (RTV Ljubljana) — 18.50 Zabavno glasbena oddaja (RTV Skop je) — 19.20 Znanost in mi, 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Gar dina — nemška TV drama, 21.45 Biseri glasbene literature, 22.00 Košarka Jugoslavija : Bolgarija, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Oddaja za otroke, 18.00 Mali svet (RTV Z.l;r,vb) — 18.20__Znanost j TOREK — 30. septembra i ! 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli 15.30 Ruščina (RTV Za-: greo) — 17.45 Risanka (RTV ! Ljubljana) — 18.00 Lutkovna ' oddaja (RTV Zagreb) — 18.20 Obrežje, 18.40 Izseljeniški večer, 19.15 Obiščite z nami Sarajevo, 19 50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Naši vrli rojaki — Češki film, 22.35 Iluzija — balet, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored 17.30 Kronika, 17.45 Risanka, 18.00 Lutkovna oddaja, 18.20 Oddaja o prometu I (RTV Zagreb) — 19.00 Na-I rodna glasba (RTV Skupje) — 19.15 Reportaža (RTV Sa-I rajevo) 19.45 TV prospekt, j 20.00 TV dnevnik (RTV Za-j greb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 1. oktobra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.25 Nogomet Slovan : Dinamo (RTV Beograd) 18.15 Rastimo (RTV Beograd) — 19.00 Pisani trak (RTV Ljubljana) — 19.15 Popularna glasba (RTV Sarajevo) — 19.45 Cikoak, 20.00 TV dne\ nik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Tri sestre — predstava SNG Trst, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V ČETRTEK — 2. oktobra 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV -b) — 11.00 francoščina (RTV Beograd) — 24.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne" izobraz l>,- (RTV Beograd) — 17.15 Pionirski TV dnevnik, 17.45 Po Sloveniji, 18.15 Pevski zbor Dutovlje (RTV Ljubi ja na) — 18.45 TV igra (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20 35 Vozniško dovoljenie, prosim, 21.35 Sinart — serijski film, 22.00 Košarka Jugoslavija : SZ, 23.30 Poroči la (RTV Ljubljana) DrugI spored 17.25 Poročila 17.30 Kroni ka (RTV Zagreb) — 17.45 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.15 Pevski zbor Dutovlje (RTV Ljubljana) - 18.45 TV igra, 19.45 TV prospekt, 2000 TV dnevnik (RTV Zagreb) 21.00 Spored Italijanske iv PETEK — 3. oktobra 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.45 Las-sie — serijski film (RTV Ljubljana) — 18.15 Diafazon (RTV Beograd) — 19.00 Svet na zaslonu, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Roke nad mestom — italijanski film, 22.15 Poročila, 22.20 Ouiz (RTV Ljubljana) DrugI spored 17.25 Poročila 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Skopje) — 18.15 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik (RTV Sarajevo) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Kranj CENTER 27. septembra danski barv film kozel V raju ob 16. uri, amer. barv. cs li!m KLEOPATRA ob 18. uri, premiera amer. barv. cs filma i sama v it.\i i ob 22. uri 28. septembra premiera franc. barv. cs filma človek preveč ob 15 uri, amer. barv. cs silm kleo- | patra ob 17. uri, premiera amer. ban CS Firma sodoma in GOMORA ob 21. uri 29. septembre acner, barv. cs film sama v temi ob 16., 18. in 20. uri 30 septembra amei ban cs lilm sama v temi ob 16., 18. in 20 uri Kranj STORZIC 27. septembra amer. barv. film 101 dalmatiner ob 16. uri danski barv. film ko zel V raju ob 18. uri, ju-gosl. barv. film kmalu bo konec sveta ob 20 uri 28. septembra amer. barv. vv film bonnu-: in C1.Y de ob 9.30, italij-špan. barv. cs film SEDEM HRABRIH žena ob 14. in 20. uri, dan ski barv lilm kozel v raju ob 16. uri, jugosl. barv. lilm kmalu bo KONEC sveta ob 18 uri 30. septembra premiera amer. barv. cs filma PRE POVEDANE STOPNICE ob 17. in 19.30. Cerklie KRVAVEC 27 septembra amer. barv CS lilm operacija grom ob 19. uri 28. septembra amer. barv. CS film OPERACIJA GROM ob 16. in 19. uri Tržič 27. septembra amer. barv. VV film BONNIE IN CLYDE ob 16., 18. in 20. uri 28. septembra amer. barv. VV film BONNIE IN CLYDE ob 15. in 17. uri 30 septembra franc. barv. CS film PUSTOLOVCI ob 17.30 in 19.30. Kamnik DOM 27. septembra franc. ban-. CS film OROŽNIK V NEW YORKU ob 17.30. in 19.30. 28. septembra franc. barv. CS film OROŽNIK V NEW YORKU ob 15., 17. in 19. uri Jesenice RADIO 27.—28. septembra amer. barv. silm GOLOROKI ŠERIF 29. septembra franc. ban', film ČLOVEK IZ RIA 30. septembra amer. film KLIC V FIRECREEKU Jesenice PLAVŽ 27. —28. septembra amer. film KLIC V FIRECREEKU 29.—30. septembra amer. barv film GOLOROKI ŠERIF Žirovnica 28. septembra angl. barv. I ; i SAMO DVAKRAT SE Z1VI Dovje-Mojstrana 27. septembra angl. barv. film SAMO DVAKRAT SE 2IVI 28. septembra amer. barv. VV lilm HIŠA MOJE MATERE Kranjska gora 27. septembra švedski.-nemški barv. film VELIKA LJUBEZEN ELVIRE MADIGEN 28. septembra amer. barv. silm GOLOROK] ŠERIF Radovljica 27. septembra angl. barv. fUm NOC GENERALOV ob 17. uri, amer. barv, film NE NAVADNA KRAJA ob 20 m 1 28. septembra angl. ban-, film N()( GENERALOV ob 15. in 20. uri, amer. ban. lilm NENAVADNA KRAJA ob 18. uri 29. septembra italij. barv. film SOKOLOV PLEN ob 20 uri 30. septembra amer. bai\ film HIsA NASE MATERE ob 20. uri Bled 27. septembra amer barv. film L.ADY L ob 18. in 20 30 28. septembra an •: ha \ lilm LAI)Y L ob 10. 15., 18 in 20.30. 29. sepl ,'mbra italij. bi: .. silm PREROK ob 18 in 20 30 30. septembra italij barv. silm PREROK ob 18 m 20J0 sknija L« ka SOKA 27. septembra aru.m. barv. CS film ZADN11 VI \K IZ KATANGE ob 18. in 20 uri 28. septembra amei ban CS film ZADNJI VLAK IZ KATANGE ob 17 in 20. un 29. septembra jugosl barv lilm KO S! ISIS ZVONOVE! ob 19. uri 30. septembra jugosl b.n\ lilm KO Sl.lšls ZVONOVE, ob 18. uri, franc barv. CS llm USODNI PLEN ob 20. uri Prodam Prodam dvodelno dnevno OMARO ter plinsko PEC. Naslov v oglasnem oddelku P°" družnice Jesenice 4504 Prodam plemenske ZAJKLJE čenčila. Naslov v oglasnem oddelku 4-™5 Prodam večjo količino JABOLK zimskih in za namakanje ali mošt. Pangeršica *, Golnik 4506 Prodam KOBILICO, 5 mesecev staro, in slamorezmco. Voglje 72, Šenčur 45U/ Prodam ŠTEDILNIK g°re* .nje. Zg. Bela 62, Preddvor^ Prodam OSTREŠJE za vo hišo. Meglic, Lom 21, ^ žič Zazidljivo PARCELO 0iUU kv. m.) v Zapužah prodam-Bergant Ivana, Zapuže št' Begunje 4 Prodam kuhinjsko DENCO in ŠIVALNI STR^J-Cena ugodna. Naslov v ogc.j nem oddelku ^ Prodam dobrega KONJA, let starega, sposobnega vsa dela ali zamenjam mlado dobro KRAVO. kič, Kokrica 1, Kranj Prodam KROMPIR cvct"tf Trboje 14, Kranj Prodam še nerabljen " DOLIT. Globavs Ro/ka, NjJ kiiea 87t Kranj Prodam dva GOZDA ^ Predosljah in Besnici. Ja ^ Cirče 62, Kranj Prodam kvalitetna JA0° ' K A kanada. kri\:»p^vl'\ , it\ ban osa, renete in car|Cp0[l Zabukovnik, DobriČ 23, aC,A zela Prodam dobro c*ra-j polavlornalični ' ^ \ i- STROJ „ m rško KOLO *J mant. Makar Aridui, Kr^i7 Planina 23 4516 en SPALNICO karmen 5d mahagoni, z jogi vložki, o — inujno prodam. - Prodam komb niran °' ski VOZIČEK. Zorman'strt-lavska c. 16. Kranj — ^0 žišče .n0 Predam motorno vn!^no s' 4520 KO-srn* 4521 kosilnico batu t napravo. Slrahinj Naklo • Prodam eno leto stat'«-* ~~ KOsI nesnice, rjave P8*^ Naklo KK) i laja In tiska ci K0. rcnjskl tisk, K,a,l^aSiov rosla cesta 8. ' ,a: urednlltva hi uprav« j Kranj, Trg revolucij* (si,uiw občinske sK/cpK nc) - lek račun pri 3 . T« v Kranju 515 1 135. jjj Ul.mi: reakcija ^. >!*,!); oprava l,s,J',sk3 looglasna In ,,a!°QttA-služb., 22 152 - |6 na: letna 32, P°nj[JJ||gO din, cena za eno - |je. 50 para. Mali »ffi^o seda 1 din, naroči«*\.xtaX$* 10% popusta. 7^iV'ljttnio-oglasov nc ©bjavu Nagrobne spomenike pc izbiri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVC, kamno-seštvo Naklo telefon 21-05* Prodam zimska JABOLKA vseh vrst od 0,60 do 1 N din. Hrase 1 Preddvor 4522 1;iProdarn dobro ohranjeno ppT ^Zno k°Palno KAD in ceva SregoraC"' Kranj, Kidri-i5 4523 Ugodno prodam SESALEC a Prah z elektromotorjem, &eren « polirni m čev-^ar^kj stroj. Mali, Križe 89 p , 4524 PpS^m več MORSKIH PRAŠIČKOV. PraSc 21, Kranj P™ I 4525 KlIHivVoT dobro ohranjeno &s*° °speRsTECGRAa P^h kJ" 5ESALEC za (Stravs) j' ZuPan*lčeva4 »lo^J3™ SAKSOFON. Na-v oglasnem oddelku tr^Uh^f1? KRAVO frizijko2! C1jlm ^etom. Šenčur 235 z mm am V0DN0 ČRPALKO gorjem. Verbič Ciril, Sp. fc ~ 4529 2lCEKb!niran ltaliia»ski VO-Krani r>.,Llg0,dno Prodam. p J' De!avska c. 27 4530 RlCElani°dpat'110 kos^ IVE" ket '.Pnnicrno za pod parkov v VS,C Vrk' Na" oglasnem oddelku S^S:V?.n,k^ BI ML" A. Prod 4532 T^AVE?z VlS vrst rabljeni. Sinkovec 9 anj' UL Vidc NOgPARrrfIr^,am STAVBE niei^RCEL0 (1000 nr). Na njej jt- r-je _p'u,^'tev v stani »va staje Bm 8 avtob««n« Po-^Sak d-m ?a Savo- O«1"! "taka, Medvode tez^ KOBILO. 5,^ Sclo20 RlT ^ka dela c Prodam a , 4535 ^MORP^CO 0h,an — sava na KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Beksei) „°bvešča ^o'SM,'"^ * ta mila z " xal°K1 razna kr- % »Hnlee ,„ pI. % J** mol,„,cc ln te|c • P'asiče % k°ruzo v ,r«l PScnleo 1,u' 5r°L »«st» ern« "s,«»va hitra motorni pogon. Košnjek Katarina, Sp. Bela 2, Preddvor 4536 Prodam dve KRAVI, 9 mesecev breji v tretjič. Kodras Selo, Žirovnica 4537 Poceni prodam rabljeno kuhinjsko OPRAVO. Kranj, Škofjeloška 10 4538 Prodam PEC in BOJLER za centraino kurjavo. Britof 12 Kranj 4539 Prodam OJAČEVALEC su-per 2 meazzi 100 VV ter pevsko ozvočenje z ehom 120W in zvočnimi stebri. Informacije telefon 21-310, Kranj 4540 Poceni prodam ŠTEDILNIK gorenje, emajlirano sobno PEC, VLOŽKE za postelje in PEČ na olje. Ogled vsak dan. Rode Jože, Zasavska c. 20, Kranj — Orehek 4541 Prodam KONJA. Vasca 12, Cerklje 4542 Ugodno prodam trajno ža-rečo PEČ — kuperbuseh. Udovič, Smledniška 56/č, Kranj 4543 Prodam KOBILO, 4 leta, ali KONJA, 8 let. Knific, Podljubelj 22, Tržič 4544 Prodam KRAVO po teletu. Ilovka 4, Kranj 4545 Poceni prodam dve POSTELJI z \ložki, postelini OMARICI, MIZO in dva STOLA. Britof 19, Kranj 4546 Prodam delovnega VOLA in PRAŠIČA za zakol. Naslov v oglasnem odd. 4547 Prodam novo trajnožarečo PEC za 130 N din ceneje. Golnik 25 4549 Prodam TOMitrski vinski SOD. Sandulov ič, Zl. polje 15/a, Kranj 4570 Prodam mizarski SKOBELJNI STROJ — kombinirka, 5 operacij — z. motorjem. Naslov v oglasnem oddelku 4571 Kupim Kupim 4 PRAŠIČE od 60 I do 100 kg težke. Potočnik Viktor, Bistrica 10, Duplje 4552 Kupim 500 kg težkega DELOVNI <)A VOLA. Sp. Bcs-nica 52 4553 Kupim do 30 m1 borovega ali smrekovega LESA, Poga-1111 Kranj Kidričeva ulica 36 4555 K t J' I M SUHE HRASTOVE I I OHE. liane Ceinilee Loka 22. Tržič 4580 I- m-in SOBO Ponudbe s ceno ■ ,•!.. ni odd. pod Dam lepo nagrado, kdor mi odstopi eno — ali dvosobno STANOVANJE z odločbo v Kranju. Ponudbe poslati pod 28—28 4550 Oddam SOBO dvema F AN- j TOMA. Naslov v oglasnem j oddelku 4551 Mlada zakonca iščeta SOBO po možnosti s kuhinjo. Dam nagrado. Ponudbe poslati pod »nagrada« 4557 MENJAM trisobno STANOVANJE, komfortno, za dvosobno s centralno v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 4558 Oddam opemljeno SOBO dvema fantoma. Kokrški breg 2, Kranj 4559 Kupim SOBO, lahko v kmečki hiši, s posebnim vhodom in teraso-soočno, razgled na planine ali jezero. Ponudbe poslati pod »mirna okolica« 4560 KMEČKO HIŠO, lahko staro v Gorenjskem stilu ali BRUNARICO, lahko tudi večji senik kupim. Pogoj razgledna točka, sončna lega, da jc blizu voda, električna napeljava in cesta. Ponudbe poslati pod »Gorenjska« 4561 Iščem enosobno stanovanje v Kranju. Dam nagrade 5000 N din. Ponudbe poslati pod »5 let« 4562 Oddam opremljeno SOBO solidnemu moškemu. Telefon 22-716, Kranj 4563 Dvema ali eivmu poštenemu FANTU oddam opremljeno sobo. Naslov v oglasnem oddelku 4564 »ŽITOPROMET« Sen ta Kranj, Tavčarjeva 31 skladišče Vabimo privatne prevoznike s 5 do 7 tonskimi vozili na sodelovanje na Bledu pošljite v SOBA« 4554 Oddani s.miAi osebi PRAZ NO SOBO. S t ruže vo 55, k ...n, 4550 VAJENCA za tapetništvo sprejmem takoj. Tapetništvo RAUTAR SREČKO, Lesce 4565 Iščem kakršnokoli zaposlitev v popoldanskih urah. Ponudbe poslali pod »resna« 4566 Sprejmem dva DELAVCA za delo v obrti. Ponudbe poslati pod »Sk. Loka« 4567 Sprejmem DEKLE, ki bi mi pomagala v gospodinjstvu, lahko tudi mlajša upokojenka. Keien Angela, Partizanska c. 5, Kranj 4579 Iščem LOKAL v središču Kranja ali bližnji okolici z. dvema prostoroma. Primerno za obrt. Ponudbe poslali pod Lavrič Stošičeva 5, Kranj ' 4568 Starciši UPOKOJENEC gre k dobri družin! v 'kupno gospodinjstvo M Biedu ah oko- lici. Naslov v oglasnem od- j delku 4569 Prepovedujem vsak prevoz j skozi gozd v Pajerjevo jamo v Šenčurju. Kogar bom zalo- ! til, ga bom sodni j sko prega-njal. MARKUN FRANC, I Smledniška 102, Kranj 4576 OBIŠČITE GOSTILNO ZG. DUPLJE DROPULJIĆ LIBERAN kjer vam bomo postregli s postrvmi in specialiteta-mi na žaru. Lep pozdrav in nasvidenje v Zg. Dupljah. Gostilna pri DROPULJIČ LIBERAN Podpisana Gladek, rojena Pogačnik Marinka, stanujoča Rovte 3, Podnart, izjavljam, da nisem plačnica za morebitne dolgove mojega moža Gladek Vladota 4577 Polagam vse vrste podov, tapisome, kakor tudi vse plastične mase kot: podolit, li-kolit, topli pod, vinaz, tehni-lit itd. Oblagam tudi vse vrste stopnic. Se priporoča Novak Mirko, PODI — TAPETE, Kranj, Krašnova 3 4578 ZIDNE TAPETE, TAPISOME, TOPLI POD, platnene ROLETE, garderobne OBEŠALNIKE, karnise, zavese in ostala tapetniška dela vam strokovno opravi TAPETNIŠTVO, Ravtar Srečko, Lesce, telefon 70-333 4572 Prireditve GOSTILNA »KRIŠTOF« Prcdoslje prireja v nedeljo, 28. 9. 1969, zabavo s plesom. Pos trezen i boste z odojkom in čevapčiči. Za razvedrilo bodo poskrbeli »GORENJSKI NAGELJNI«. Vabljeni! 4573 GOSTILNA pri JOŽU Šenčur obvešča, da bo v nedeljo, 28. 9. 1969, do 21. ure kegljanje za koštruna. Vljudno vabljeni! 4574 GOSTIŠČE pri JANČETU priredi v soboto zabavo s plesom. Igra »pet mladih« 4575 Motorna vozila Ugodno prodam FIAT 1100, letnik 1959. Informacije telefon 21-225 ali 22-079 4490 Prodam FIAT 7"0 po ugodni ceni. Razlo/nik Štefan, Je-lendol 12 Tržič 4581 GARAŽO dam v najem poleg menze tovarne 1BI v Kranju 4582 Oddam GARAŽO. Kokri ca 128, Kranj 4583 AVTOM031LSKA dna zaščitim proti korozij: (rj;) s kvalitetnim premazom za daljšo dobo. Smrkoli, C. J!A 27, Kranj 4584 Poceni pr- dam nov MOPED tomos. Šenčur 331 . -4^5 Poceni prodam vw, letnik 1962. Kranj-Čirče, Smledniška 76 4586 Prodam MOPED T-12. Zupan, šutna 47, Zabnica 4587 Poceni prodam motorno KOLO java. Cerklje 141 4588 GARAŽO prodam v središču mesta, šmitek, C JLA 6, Kranj 4589 Prodam dobro ohranjen FIAT 750. Naslov v oglasnem oddelku 4590 Loterija Neuradno poročilo o žrebanju srečk: 39. kola 25. 9. 1969. Srečke so zadele s končnicami din 0150 200 6540 200 58280 500 ! 76280 500 7,2502Q 10.000 1 4 15061 504 61211 2.004 12 30 11832 500 82222 1.000 275252 50.000 701852 10.000 809112 10.030 3 4 09203 504 90163 1.004 14 20 84 20 954 50 006374 100.000 935584 10.020 785 100 08565 2.000 45545 500 76925 500 592895 10.000 56 10 1326 200 101% 500 433076 10.000 37 10 47 10 33137 510 181197 10.000 871817 10.000 88 10 2038 200 73798 1.000 662838 10.000 0269 200 98309 500 284699 10.000 VEČJI DOBITKI V SLOVENIJI: po 2.000.— din v Celju na štev. 661211 in v Kranju na stev. 108565, 1.000.— dia v Ljubljani na štev. 082222, 10.000— din v Trbuvrah na štev 131197. S E M T \ skladišče Kranj Tavčarjeva 31. tel. 22053 (bivši Enoterrn) VAM NUDI: $i najkvalitetnejšo moko vseh vrst $t testenine »Bačvanka« (§< vse vrste živinskih krmil po zelo ugodii ceni OI.AS * 30. STR A M SOBOTA, 27. septembra 1969 Ob poročilu o delu postaje milice Kranj Učinkovitost kljub težavam Na zadnji seji sveta za občo upravo in družbene službe so razpravljali o poročilu postaje milice Kranj o delu v letu 1968. Poročilo ugotavlja, da so lani narasle kršit-tve javnega reda in miru predvsem v gostinskih lokalih v samem mestu Kranju. Največkrat botruje neredom in pretepom alkohol. Med kršilci so največkrat kronični alkoholiki manj pa posamezni mladoletniki. Kot posebno problematično je v poročilu navedeno gostišče Mihelič na Golniku. Za take kršitve so pogosto krivi gostinci sami, ker ne upoštevajo prepovedi točenja alkohola vinjenim osebam. Med ukrepi za vzdrževanje reda je bilo lani več kot prejšnje leto tudi posredovanj predvsem v zasebnih stanovanjih, kjer je treba mi- Nezgoda v jeseniški železarni V torek dopoldne se je v jeseniški železarni težje ranil pri delu i van Razin-ger doma Pod Golico. Na elektro peči je popravljal električno napeljavo, pri tem pa sc mu je zrušil leseni podstavek, na katerem je stal. Padel je okoli 8 metrov globoko. Hudo ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Krajevna skupnost Gorje razpisuje prosto delovno mesto grobarja Plača po piav ilniku. sprejemamo do Pri jave |0 1«V,'» 30. riti vinjene in braniti družine pred nasiljem. Alkohol jc — kot kažejo podatki — še vedno eden največjih povzročiteljev neredov. Tudi pridržanih oseb do iztreznitve je bilo lani več kot leto prej. Nekoliko bolj razveseljive so številke v tabeli s kaznivimi dejanji. Tako je manj kaznivih dejanj zoper življenje in telo, nekaj manj je tudi navadnih tatvin in vlom nih tatvin medtem ko je nekoliko naraslo število odvzemov motornega vozila. Zmanjšalo se je tudi število kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje. Manjše število kaznivih dejanj na področju postaje mi lice Kranj pa seveda ne pomeni, da se je delikventnost na splošno zmanjšala. Kranj še vedno vodi pred gorenjskimi občinami v številu kaznivih dejanj: kar slaba polovica v letu 1967 in dobrih 40 odstotkov lani je dovolj za prvo mesto. Vzroke za zmanjševanje števila kaznivih dejanj je treba iskati drugje. Kranj je industrijsko mesto, v katerem se zbirajo ljudje z vseh vetrov. Zato se je kranjski milični-.ki službi le s preventivnimi ukrepi posrečilo zajeziti in tudi zmanjšati število kaznivih dejanj. Manj kaznivih dejanj so imele v omenjenem razdobju tudi druge gorenjske občine, razen Tržiča. Poročilo tudi posebej govori o naraščanju števila kaznivih dejanj, ki jih zagreše mladoletniki. Najbolj so narasle tatvine avtomobilov, slede ostale tatvine in vlomi. Miličnikom so naložile precej dela predvsem skupine mladoletnikov, ki so se specializirale samo za tatvine motornih vozil. Te skupine jim je sedaj uspelo razbiti. Poročilo pa poudarja da so bile kazni za mladoletnike, kot jih predvideva zakon, premi le, saj so imeli pogosto Opravka s povratniki. Svet Je menil, da je Število kaznivih dejanj mladolet nikov naraslo vendar pa se mesto Kranj po številu mla doletnih prestopnikov ne more primerjati v drugimi slovenskimi mesti kjer je mladoletna delikvenca neprimerno večja. Kljub temu pa je svet predlagal ustanovitev posebne komisije, ki naj bi pripravila poročilo o stanju mladoletnega prestopništva v Kranju ter o do sedaj izvajanih ukrepih v zvezi s priporočili občinske skupščine. Svet je sprejel tudi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru, ki ureja vprašanje reda in discipline uporabnikov žičnic in smučišč. L. M. Zahvala Ob izgubi naše drage mame in stare mame Frančiške Nadižovcc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom m znancem in vem, ki so sočustvovali z nami ter poklonili cvetje in jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se organizacijam ZB, ZVVI, SZDL tov. Moharju Janezu /a govor ob odprtem grobu ter kranjski godbi. Pos Snu zahvalo dr. Hriberniku Ivanu za dolgotrajno zdravljenje. Vsem in vsakomur še enkrat prisrčni hvala. žalujoči: hčer!.a 1 i ancka, sinova Mirku in Rudi, vnuk In vnukinje ter druga sorodstvo Strahlnj, dne 9. 9. 1969 Nesreče tega tedna Na cesti tretjega reda med Jeprco in Skofjo Loko je v sredo, 24. septembra, zvečer voznik osebnega avtomobila Aleksander Jereb z Gorenje vasi pri prehitevanju nekega motornega vozila zadel kolesarja Roka Mohoriča iz Ljubljane. Pri trčenju je dobil Rok Mohorič lažji pretres možganov ter odrgnine. Škode na vozilih je za 1ŽO0 din. V četrtek nekaj pred deveto uro zjutraj je na Polici P1* Kranju voznik osebnega avtomobila Franc Benkovič iz B,a* govice od zadaj trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil Niko Andromako iz Kranja. Nesreča se je pripetila, ko je voznik Andromako zavijal v levo, za njim vozeči Benkovič pa Je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil vanj. Benkovič Je bil v nesreči laže ranjen, škode na avtomobilih pa je za 16.000 din. Na Prešernovi cesti na Jesenicah se je v četrtek popold** pripetila prometna nezgoda mopedistu Darku Sebjaniču. P* srečanju s traktorjem, ki ga je vozil Milo Milic z Jesenic, Je mopedist zaradi neizkušenosti zadel v traktorjevo prikolic0 in padel. Pri tem si je zlomil nogo. Vozil je brez vozniškega dovoljenja. L. M. KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOF J A LOKA objavlja naslednja prosta delovna mesta za delo z nepolnim delovnim časom: 1. zbiralec mleka za PO Poljane 2. zbiralec mleka za PO Gorenja vas 3. zbiralec mleka za PO Javorje 4. zbiralec mleka za PO Lučine 5. zbiralec mleka za zbiralnico Visoko 6. zbiralec mleka za zbiralnico Brode 7. zbiralec mleka za zbiralnico Studeno 8. zbiralec mleka za zbiralnico Dolenji? 9. zbiralec mleka za zbiralnico Buk.v < • 10. zbiralec mleka za zbiralnico Luša 11. 16 zbiralcev mleka za zbiralnice na območju PO škof ja Loka in Trata 12. vodja mlečne B kontrole za PO Poljana 13. prodajalec na tržnici v LJubljani 14. 3 nakladale! vagonov in kamionov na 1 15. posrednik za trgovske posle v severni Srbiji in Bosni 16. snažilka upravnih prostorov 17. snažilka v mlekarni 18. snažilka na poslovalnici Trata 3 ure na dan 2 uri na dan 1 uro na dan 1 uro na dan 1 uro na dan uro na c'.-.ii uro na dan na dan ari na dan uri na dan 1 — 1 — 2 uri — i uri b ur uro na dan na dan n.i dan 4 ure na dan dan ure na dan ure na dan dan — 3 ure na -— 3 ure na — 4 — I uii> na Pogoji za navedena delevna mesta so: — pod 14. — da je na razpolft go v dopoldanske-m m P°* poldanskein času — od 1. do 11. — 6 razredov osnovne šole — pod 12. — 6 razredov osnovne šole in opravljen izpit za molznega kom i. »loi i.i — pod 13. — šola za prodajalce — pod 15. —srednja strokovna izobrazba in 3 leta v trgovskih poslih. Pismene prijave sprejema m>rJJj va zadruge do zasedbe delov« mest. Pogovor tedna Peter Bertoncelj: na pripravah v Julijcih Športniki Kondorja iz Godešiča so imeli pred pri-Četkom jesenske sezone petdnevne priprave v Julijcih. Na pripravah je bil tudi eden izmed najboljših športnikov iz Godešiča Peter Bertoncelj. # Kako ocenjujete letošnje priprave? »Letošnji treningi so potekali normalno, le malo nas je motilo deževno vreme. Omenjeni trening je služil predvsem kondicijski pripravi.« # Kdo je tinaneiial te priprave? »Vse stroške smo krili igralci sami, ker nI denarja še za bolj potrebne stvari.« # Bili ste nekaj let član judo kluba Triglav iz Kranja. Zakaj ste trenutno prenehali s tem športom. »Zaradi preobremenjenosti, saj gojim še vedno dve športni panogi: nogomet in namizni tenis.« # V katerih panogah sodeluje vaš klub v ligah? »Nastopamo v sorski nogometni ligi, namizni tenis Pa "gramo v tretji republiški ligi. Zelo aktivni pa so tudi »ankači.« # In kaj so največje težave kluba? »Kot večino klubov tudi našega tarejo premajhne finančna sredstva, saj smo od občine prejeli v letošnjem »etu samo 880 novih dinarjev.« J. Starman Sindikalne športne igre Gorenjska rokometna liga Kaj je z rokometaši Besnice? n*^^"10"10"^50 z«nago v četrtem kolu gorenjske roko-^mae V S° dosceli rokometaši Kranjske gore v Kranju. v°deča I«5-" namre^ 250,0 borbene rokometaše kranjske Save. in ^ v , l|X< Kamnik je spet osvojila nadaljnji dve točki Osvojil j?? V°xdi "a ,cstv,ci bi cz poraza. Tržič B je v nedeljo Prišla n toc*' brez borbe, ker gostujoča ekipa Besnice ni kar |X)a tcluno Vse kaže, da bodo Besničani zapustili ligo, e^Po v"?dVO"lno veliki skocla za mlado in perspektivno doPostit h'V° TVD Partizana v BeSflid vsekakor nc bi smelo v Eoivm'i bl cltipa odstopila od nadaljnjega tekmovanja Re 'g" «>kometai ligi. ,c*cnict! v Sa*a : Kranjska gora 13:15, Tržič B : Besnica 5:0, Mlea 29;2|" Kt,mnik 22-23, Selca : Kranj B 24:18, Šešir : Zab-^estvica; v ra : BeŠir^K S<> Ma "POredn naslednje tekme: Kranjska go-»cc 'c ' U"J 8 : Zabmca. Kamnik : Selca, Bc ima : Jc-' ^ava : Tržič B. Kamnik 4 4 0 0 95:51 8 Selca 4 3 1 0 88:57 7 šešir 4 3 1 0 50:52 7 Kranj B 4 3 0 1 84:77 6 *;>bnica 4 2 0 2 86:94 4 Kranjska goia 4 2 0 2 79:91 4 Sava 4 1 0 3 84:75 2 Tržič B 4 1 0 3 21:27 S Jesenice 4 0 0 4 61:78 S desnica 4 0 0 4 44) 106 —1 P. Didič Poraz Sele B ••ortŽ^fc" ,k°lu GRL 11 so bili doseženi naslednji le/uliati: ^bni« n UPJ'?.B «2:19 (5:11), Selca B ~J ' ™ niea n ' 1 k'"I..M'„ , HSt ' '' " (H 7). Knze B Lestvica amnik B 0:5. Dij. dom IS 19 (7:9), krvaveč 14:12 [6 J), K Pa»*l za T^nik b •jica b Kamnik B Selca B Dijaški dom Križe B Duplje B Radovljica B Zabnlca B Krvavec Storile š ešir B nedeljo: Duplje B : : Seka B, Storžič 73:55 88:4« 65:38 47:41 57:47 55:54 54:83 28:36 49:70 43:89 V sredo popoldne so bila v športnem parku v Kranju zadnja tekmovanja v malem nogometu v okviru III. letnih sindikalnih športnih iger. V malem nogometu je bilo 56 tekem, na tekmah pa je igra- Ljubljanska conska rokometna liga — ženske Ah bo Kranj prvi? Pred dnevi se je pričelo tekmovanje tudi v ljubljanski conski ženski rokometni ligi. Doslej sta bili odigrani dve koli. V prvem je bil prvoligaš Kranj visoko izgubil s Slovanom B, ki pa igra izven konkurence. Rezultati: I. kolo — Slovan B : Kranj 20:9, Kamnik : Radovljica 5K), Kranjska gora : Borec 15:17, Sava : Šešir 5:7; II. kolo — Kranj : šešir 12:3, Borec : Sava 15:18, Radovljica : Kranjska gora 0:5, Sfcvaa B : Kamnik 30:11. J. Kuhar Ljubljanska conska rokometna liga Pretep v Radovljici V potem kolu ljubljanske conske rokometne lige so imeli gorenjski predstavniki dovolj uspeha. Zal jc bila tekma Radovljica : Krmelj prekinjena v 59. minuti, ker se rokometaši Krmclja niso strinjali z odločitvami sodnika in so zapustili minuto pred koncem igrišče, nakar se je ob sodniški mizi začel fizični obraCUD med nekaterimi igralci. Rezultati — Veterani : Zagorje 22:20, Hrastnik : Križe 16:9, Duplje : Šentvid 15:12. V vodstvu jc ekipa Dupcij. V prihodnjem kolu bodo gorenjski predstavniki igrali takole: Šmartno : Dui-lje, Kiize : Mokerc, Šentvid : Radovljica, Hrastnik : Veterani. J. Kuhar šešir b, Dij. dom : Zabnica b, : Križe b, Krvavec : Radov-F. Porenta V nedeljo otvoritev rokometnega igrišča v Dupljah Jutri popoldne bodo v Dupljah slovesno odprli novo asfaltirano rokometno igrišče za osnovno šolo. Hkrati bo tudi turnir, na katerem bodo sodelovale ekipe: Veterani, Duplje A in mladinska ekipa Dupcij. Vsekakor bo ta objekt velika pridobitev za rokometaše in ostale športnike iz Dupcij. J. Kuhar lo 156 tekmovalcev. Vse tekme pa si je ogledalo okrog 5600 gledalcev. In nazadnje kratka ocena: Tekmovanje v malem nogometu je bilo dobro pripravljeno in je potekalo brez večjih zapelljajev. V sredo popoldne sta se za 5 in 6. mesto pomerila Tekstilni center : Kovinsko podjetje 0:1 (0:1) za 3. in 4. mesto Projekt B : LIK 3:1 (1:0) in za 1. in 2. mesto Iskra A j Iskra B 1:2 (1:1). Vrstni red: 1. Iskra B, 2. Iskra A, 3. Projekt B, 4. LIK, 5. Kovinarsko podjetje, 6. Tekstilni center 7. Kovinar, 8. IBI, 9. Sava A, 10. Tekstil-indus, 11. Sava B, 12. Elektrotehnično podjetje, 13. Exo-term, 14. Projekt A, in 15. Elektro. A. Ž. Samo Tržič brez poraza Po četrtem kolu v gorenjski nogometni ligi so ostali brez izgubljene točke le nogometaši iz Tržiča. V zadnjih dveh kolih so zabeležili visoki zmagi. Ostala dva kandidata za prvo mesto Jesenice in Kranj igrata v spremenljivi formi. Rezultati: Jesenice : Svoboda 6:2, Preddvor : Lesce B 4:1, Železniki : Naklo 1:1, Podbrezje : Predoslje 5:0, Tržič : Tr-boje 12:2, Kropa : Kranj 2:5. Lestvica: Tržič 4 4 0 0 23:4 8 Jesenice 4 3 0 1 25:5 6 Kranj 4 3 0 1 14:6 6 Kropa 4 2 0 2 13:11 4 Svoboda 3 2 0 1 10:8 4 Predoslje 4 2 0 2 7:16 4 Železniki 3 1 1 1 12:5 3 Podbrezje 4 1 0 3 9:24 2 Trboje 4 1 0 3 7:29 2 Naklo 3 0 1 2 1:7 1 Preddvor 3 0 0 3 4:10 S izven konkurence Lesce B 4 0 0 4 9:18 0 V petem kolu se bodo srečali naslednji pari: Kranj : Jesenice, Predoslje : Kropa, Svoboda : Železniki, Naklo : Preddvor, Trboje : Podbrezje, Lesce B : Tržič. V drugih gorenjskih ligah pa so bili minulo nedeljo doseženi naslednji rezultati: mladinska liga — Železniki : LTH 1:4, Jesenice : Svoboda 0:3, Kranj : Triglav 2:1; pionirska liga — Predoslje : Kranj 1:4, Podbrezje : Triglav 0:3, Jesenice : Svoboda 0:3, LTH : Triglav 0:8, Lesce : Kranj 2:5, Trboje : Naklo 0:0. P. Didič V nedeljo ob 15. uri dvoboj v speedvvavu Gornja Radgona : Kranj Jutri, v nedeljo, ob 15. uri bo na stadionu v Stražišču povratni dvoboj mladih tekmovalcev v speedvvav vožnji z mopedi Gornje Radgone in Kranja. Pred štirinajstimi dnevi Je bil prvi dvoboj v Gornji Radgoni kjer je zmagala ekipa Kranja z 276:210 točkami. Za vsako ekipo bo nastopilo 16 tekmovalcev. Reprezentanco Kranja bodo sestavljali najboljši tekmovalci z letošnjih treh dirk za gorenjsko prvenstvo, ki so bile v Stražišču. Med nastopajočimi v kranjski ekipi bodo igrali najvidnejšo vlogo nedvomno Zupan, brata Pinta r. Mokorel, Sajn, Pernuš, špendal, Stambergar, Zorko, Kunčić, Valjavec, Pirih in drugi. Torej bodo v ekipi Kranja nastopili tudi nekateri tekmovalci avto-moto društev Tržiča in škofje Loke. Omenjena prireditev bo po izjavi funkcionarjev AMD Kranj nekako nadomestilo za napovedano republiško prvenstvo ki bi moralo biti letos v jeseni, vendar ga ne bo zaradi premajhne zainteresiranosti nekaterih društev oziroma odgovornih v republiški avt.o-nioto zvezi. Tudi na tej dirki bo imela šolska mladina kakor vojaki prost vstop. Prireditev bo ob vsakem vremenu. J. Javornik Jutri se bodo v Stražišču spet pomerili speedwayistl C LAS SOBOTA, 27. septembra 1959. Naročniki žrebajo naročnike Objavljamo imena naročnikov Glasa, ki bodo pri jesenskem nagradnem žrebanju žrebali naročnike Glasa: 1. Brudar Anton, C. na Klane 27, Kranj 2. čepon Martin, Zg. Plavž 9, Jesenice 3. Ražen Jerca, Mojstrana 85 4. Laha j nar Rudolf, Hlebce 7, Radovljica 5. Ćarman Franc, Sora 4, Medvode 6. Zupan Frančiška, Dom počitka, Mengeš 7. Oblak Janez, Klad je 11, Gor. vas 8. Debeljak Ciril, Selca 58 9. Igličar Alojz, Godešič 56, šk. Loka 10. Poljane Mihaela, Sebenje 44, Tržič O dnevu žrebanja bomo vsakega posebej pismeno obvestili. Na naš razpis smo prejeli 20 prijav. Zbrali smo jih 10. Pri prijavljenih smo zbirali naročnike za žrebanje s posameznih področij Gorenjske in pa tiste, ki so v teh področjih najdlje naročeni na Glas. Krajevni praznik v Cerkljah Za krajevni praznik v Cerkvah, ki bo od 1. do 5. oktobra v spomin na uspešen napad Slandrove brigade na nekatere domobranske postojanke, so organizacije in društva pripravila vrsto prireditev. Osrednja slovesnost bo na VečOE praznika, v petek, 3. oktobra. S krajšim kulturnim in športnim sporedom bodo izročili namenu novo športno igrišče pri novi šoli v Cerkljah, na katerem bo moč prirejati vsa tekmovanja. Potem bo pred spomenikom padlih v Cerkljah veliko zborovanje, na ka'erem bosta govorila republiški po- V Preddvoru so včeraj ob 16. url popoldan slavnostno odprli novo športno igrišče banov—1 šole Matija Valjavec. Razprostira se tik za šolskim poslopjem. Na njem bo mogoče gojiti najrazličnejše športne panoge, od atletike, košarke, rokometa in malega nogometa pa vse do orodne telovadbe. — Foto: F. Perdan slanec Martin Košir in podpredsednik občinske skupŠči-ne Kranj Janez Sušnik. V zadružnem domu v klubski sobi bodo odprli samostojno razstavo slik učiteljice iz Corkolj Julke Kokelj. Na koncu bo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Zadnji dan bodo števiiinc športne prireditve proslava RK iin tradicionalni lov na lisico. -an Občinski komite ZKS Tržič In občinska konferenca SZDL sta v četrtek, 25. septembra pripravila politični aktiv, na katerem so udeleženci govorili o aktualnih političnih vprašanjih. Uvodne misli k razpravi je podal sekretar občinskega komiteja ZKS Kristijan Perko. Seji je prisostvoval tudi liane Kimovec-Ziga, član pred sedstva republiške konference SZDL Slovenija. ®i*a v Vižmarjih Tam, kjer so zborovali pred 100 leti »Ob prvih taborih so mnogi gledali nanje š2 zelo skeptično, s strahom, kaj poreče vlada, kot se je norčeval Levstik, z bojaznijo pred posledicam'. Leta 1869 tega strahu in bojazni ni bilo ve;; taborsko gibanje se je že uspešno uveljavilo. Njegovi nasprotniki, prav tako nasprotniki Zedinjene Slovenije med Slove.ici, so se ob plimi nacionalnega navdušenja umaknili v molk a'i prilagodili. Tako se je tudi slo- vensko vodstvo na Kranjskem odločilo stopiti na pot taborov ter je pripravilo, kakor Levstik trdi, na pritisk od spodaj, na pritisk javnega mnenja, na binkoštni ponedeljek, 17. maja 1869 vižmar5ki tabor, s katerim je bil »dosežen vrhunec tabo-rovanja,« kakor je zapisal Vošnjak ... (Iz govora, ki ga je imel dr. Vasilij Melik na proslavi v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani 16. maja letos). m i i ,1 Na vzhodni strani cerkve v Kranju arheologi raziskujejo veliko staroslovansko skeletno grobišče Iz 9. — 12. stoletja in kasnejše pokope do 18. stoletja. Do sedaj so odkrili na majh nem prostoru že 130 skeletnih pokopov. Pri delu sodelujejo študentje arheološke- i seminarja filozofske fakultete v LJubljani. O najdbah in zanimivostih bomo še poročali. (A. V.) — Foto: F. Perdan Takrat je bil vižmarski tabor — katerega 100-letnico bodo v nedeljo 5. oktobra proslavili tam, kjer so takrat zborovali _ sedmi v vrsti slovenskih taborov. Ob 100-Ietnicl tega velikega narodnega shoda bo poseben odbor pri mestni konferenci SZDL v Ljubljani skupaj s 16 slovenskimi občinami pripravil proslavo ki bo v Vižmarjih nad Ljubljano ob Taborski cesti in na kateri bodo obudili spomin ter pregledali cilje, ki so pred slovenskim narodom danes. Slovenske občine, priredite-Ijioe tabora, so si izbrale častno predsedstvo, ki ga vodi predsednik republiške skupščine tovariš Sergej Kraigher. V predsedstvu pa so tudi predsedniki vseh šestnajstih občinskih skupščin. Na tej proslavi bo prihodnjo nedeljo govoril Sergej Kraigher, odkrili bodo spominsko obeležeje ter peli združeni pevski zbori iz Ljubljane, Gorenjske in zamejstva. V okviru velike prireditve pa potekajo tudi nekatere druge. Tako poteka Planinska štafeta, ki bo 5. oktobra prispela na prireditveni prostor In prinesla ogenj z vrha Triglava. V narodni in univerzitetni knjižnici so odpr" razstavo Taborsko na Slovenskem podjetje M*" grad oziroma mladinci tega podjetja, prav te dni gradijo s|K>menik na taborskem P1"0" štoru Itd. Na to veliko proslavo Pa sc pripravljajo tudi na G* renjskem. Na proslavi ■» namreč nastopila v narodnin nošah godba lz Gorij, na večer 5. oktobra pa bodo J vseh večjih vrhovih «f°f*7 kresovi. Skratka, na 100-let«"' CO vižmarskega tabora *c dni nc pripravljajo le P1"" dltelji, marveč tudi »JJJJ drugih organizacij in dr««1 v 16 slovenskih občinah. A. t.