LETO XVIII. — Številka 33 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je »enlce, Kranl, Radovljica, Skofja Loka In Tržič. — Izdaja Časopisno podjetja »Gorenjski tiske — Glavni in odgovorn* urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE m* mm* ^mm ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 23. 4. 195« Cena 4b pai aH 40 slarib dirnute« Ust Iz!, Ja oc oklobtT ¥47 kol tednik. Od 1. Jamiaifa 1M8 kot poltednik. Od 1. fanua.ip 1961) trikrat tedensko. Od 1 Januarje 1964 kot poltednik, in slcei ob sredah In sobotah ZA GORENJSKO DOKLEJ TAKO? Te dni z vso naglico pripravljajo po naših občinskih odborih SZDL izredne občinske konference, da bi pravočasno in pravilno izvolili delegate za kongres SZDL Jugoslavije, ki bo 7. junija v Beogradu. To bo vsekakor pomemben dogodek. Naš republiški kongres SZDL je zelo kritično in smelo nakazal prelomnico v dosedanjih oblikah dela in odprl nove perspektive vsestranskemu razvoju. Prav to in še več naša javnost upravičeno pričakuje od zveznega kongresa ie več mesecev, odkar se o njegovih pripravah sliši in bere. Prvi del teh pričakovanj naj bi izpolnile ie občinske konference ob volitvah delegatov za kongres in ob nakazovanju tematike, ki naj jo kon- Izredna konferenca SZDL Jesenice, 22. aprila — Zaradi bližnjega kongresa SZDL Jugoslavije bo v četrtek 28. aprila, na Jesenicah izredna konferenca občinskega odbora SZDL, na kateri bodo izbrali kandidata za kongres, in razpravljali o perečih problemih v občini. Računajo, da bo najburnejša razprava o kulturni dejavnosti, turizmu, zaposlovanju žena in delu druž-bsno-političnih organizacij. V Radovljici bo izredna konferenca dan poprej, torej v sredo, 27. aprila popoldne. gres obravnava. Toda pri tem je prišlo do razočaranja. Občinski odbori so šele pred dnevi prejeli navodila za volitve — da se namreč voli po enega delegata na 10.000 članov itd. Čas za to izvedbo pa je izredno kratek — teden dni. V Kranju so v pičlih 4 dnevih pripravili konferenco, sklicali udeležence itd. Ob tej naglici pa se vsiljuje misel, doklej še tako kampanjsko delo? Zakaj se ob večmesečnih pripravah skrči čas od zveze preko republik do občin, da tu ostane samo teden časa za premislek o kandidatih in vsebini? Pričakovati je, da bo sam kongres ■ spregovoril tudi o takih in podobnih organizacijskih slabostih, ki vsekakor gredo na škodo kvalitete dela. K. M. JESENIŠKI ŽELEZARJI PRED VELIKIM DOGODKOM Bluming valjarna bo stekla Obsežne in zamotane naprave gigantskega objekta, ki velja okroglo 20 milijard S dinarjev — V valjarni »Bela« bodo lahko »likali« debele jeklene odlitke kot žena navlaženo srajco V novi valjarni «Bela« na Javorniku so v polnem teku zadnje priprave za preizkušnjo osrednjega objekta — gigantskega valjčnega ogrodja bluming valjarne. Tako imenovane hladne preizkušnje, brez obremenitve bluniinga in ostalih mehanskih ter elektro naprav, so že končane. Te dni bodo začeli vročo preizkušnjo, obremenjevanje naprav s toplim vložkom aH preprosteje povedano — začeli bodo valjati ustrezne profile iz 8,5 ton težkih kosov jekla, tako imenovanih »bram«. Ena Preizkušnja bo postopna in bodo hkrati ob tem urili tudi upravi jalce teh naprav. Ti so že doslej opravili vrsto vaj in se dodobra seznanili z delovnim programom. Tudi peči, v katerih bodo ogrevali vložek, so v glavnem PROSLAVE v počastitev obletnice OF in 1. maja V KRANJU bo v torek, 26. aprila, slavnostna skupna seja občinske skupščine ter vseh drugih družbeno političnih organizacij občine v počastitev 25. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije. Prav tako so na to slovesnost povabljeni prvi partizani — nosilci Spomenice, republiš-ki in zvezni poslanci in drugi, ki jim bo zatem pripravljen sprejem v avli občinske skupščine. Ta prireditev bo osrednja počastitev 25. obletnice vstaje v okviru širšega programa praznovanj, ki bo vse leto. V Cerkljah bo to soboto ocenjevalna vožnja pionirjev in pionirk kot prva prireditev v okviru praznovanj. Dan pred obletnico ustanovitve OF — 26. aprila bo strelsko tekmovanje šestih ekip, na sam dan te obletnice pa slavnostna akademija s kulturnim programom. V Zalogu bo osrednja prireditev v soboto, 23. aprila. Organizirali so slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti in vseh drugih organizacij tega kraja ter pripravili zabavni del programa. Podobne proslave bodo skorajda po vseh krajih in delovnih organizacijah. Golica z narcisami, s travniki, polnimi belih, Opojno dišečih cvetov, je spomladi že od nekdaj priljubljena Izletniška točka, v našem turizmu pa doslej — žal — vse premalo izkoriščena. Res smo Imeli doslej že nekaj let nazaj tedne narcis, res smo volili »mlss narcis« — toda ta JesenlSka spomladanska turistična manifestac' Ja je bila vedno slabo organizirana, vedno se Je i nvila, vedno smo potem po časopisih brali kritike. Bo letos, ko bo namesto tedna kar mesec narcis, kaj boljše? Upamo in želimo to! — Foto Franc Perdan pripravljene. Ena je že pod določeno temperaturo, medtem ko drugo sušijo in ogrevajo. Pripravljen je že tudi vložek, ki so ga odlili mar-tinarji. Ko bodo končane osnovne preizkušnje in bo začela valjarna poizkusno obratova-ti, bodo vozili še vroče odlitke iz martinarne in jih tu le dogrevali. S tem bodo občutno skrajšali čas predelave in tudi pocenili proizvodnjo. Do avgusta bo nared tudi valjarna trakov, ki je pravzaprav v sklopu bluming valjarne, medtem ko bodo ostale naprave urejali in montirali sproti, med drugim tudi linijo za razrez in pripravo materiala. ' 1 9 Nova valjarna »Bela« je 9 pravzaprav prvi del ob-9 sežne rekonstrukcije je-® seniške železarne, ki bo 9 veljala nekaj desetin mi-9 lijard starih dinarjev. 9 Spričo letošnje zaostritve 9 z investicijami, zlasti pa 9 zaradi splošnega pomanj-9 kanja sredstev v naši re-9 publiki, so se na Jesenicah 9 odločili za odložitev neka-9 terih investicij. Tako so na 9 primer odložili gradnjo 9 druge nove električne pe-9 či, čeprav je skoraj vsa 9 oprema zanjo že na Jese-• nicah. Prav tako so po-9 maknili na daljši'rok iz-9 gradnjo aglomeracije i a Ji rekonstrukcijo plavžev. 9 Nekatera začetna gradbe-9 na dela bodo ustrezno za-9 varovali pred zobom časa, 9 dokler ne bo denarja. Prvi delegati Kranj, 22. aprila — Na izredni konferenci SZDL občine Kranj so danes izvolili tri delegate za kongres SZDL Jugoslavije. Izvoljeni so bili: Menicinger—Vujovič Majdaj zaposlena v Zavodu za peda-» atoško službo v Kranju, doma iz Cirč, sedaj v službi v Ljubljani ter Janez Božiće-v ič iz Tckstilindusa. To so prvi delegati Gorenjske in menda Slovenije K. M. Madžari o našem turizmu Radovljica, 22. aprila — Tu je bila včeraj tričlanska študijska delegacija CK Delavske partije Madžarske, ki jo je vodil Josef Kozari. Kot gost CK ZKJ so bili najprej dva dni v Beogradu na raznih pogovorih, zatem pa so prispeli v Radovljico, da bi si tu ogledali oblike razvoja turizma pri nas in način finansiranja za razširjanje te dejavnosti ter naše konkretne izkušnje. Sprejela sta jih sekretar občinskega komiteja ZK Ferdo Bern in predsednik občinske skupščine Franc Jere. V njunem spremstvu so si gostje tudi ogledali Bohinj in Vogel, Bled in tamkajšnji grad ter druge turistične zanimivosti. V nedeljo na Okroglem Jutri, v nedeljo, ?A. aprila ob 15. uri bo na Okroglem pri Naklem spominska slovesnost v počastitev štiriindvajsete obletnice znane tragedije mladih junakov — partizanov v tamošnji jami. Po govoru sekretarja občinskega komiteja Kranj Franca Pu-harja bodo nastopili naklan-ski pevski zbor in recitatorji ter godba iz Kranja. OBVESTILO NAROČNIKOM IN BRALCEM Zaradi prvomajskih praznikov bo naslednja številka Glasa izšla, v četrtek, 28. aprila na 32 straneh, s pestro, praznično vsebino. Prosimo vse- naročnike in bralce našega lista., da to upoštevajo. Uredništvo POSVETOVANJE NA JESENICAH Kako poceniti stroške zdravstvene službe So volitve v V skladu za zdravstveno zavarovanje nove Gorenjske komunalne skupnosti predvidevajo za letos deficit od 300—400 milijonov S din — Jesenice na prvem mestu glede oskrbnin — Jesenice tudi na prvem mestu na Gorenjskem po številu aktivnih zavarovancev, ki so iskali v preteklem letu zdravniško pomoč — 3.500 zavarovancev na enega zdravnika splošne prakse — Združiti, ločiti ali kaj storiti ž obratno ambulanto Železarne — Kako poceniti stroške zdravljenja? -i- Na posvetovanju o problematiki zdrvastvcne službe v jeseniški občini so načelno razpravljali o vseh poteh, ki vodijo k znižanju zdravstvenih stroškov v občini in konkretno o dveh vprašanjih: ali naj se obratna ambulanta železarne združi z Zdravstvenim domom in kaj storiti z Reševalno postajo na Jesenicah. »Objektivni faktorji govorijo za združitev«, je v svoji razpravi rekel dr. Hruševar, direktor Zdravstvenega doma, »toda vsi subjektivni činitelji so proti združitvi!« Med objektivne činitelje je dr. Hruševar omenil racionalnejšo razporeditev kadrov, enotno delo, boljšo funkcionalnost, oz. izkoriščenost prostorov, kar bi po njegovem mišljenju pocenilo zdravstveno službo. »Vendar so ljudje v tem kraju psihično tako močno vezani na obratno ambulanto Železarne, ki ima dolgoletno tradicijo, da je to tako rnočan argument, ki pretehta vse objektivne razloge!« Reševalno postajo, ki ima zgubo, je treba priključiti Zdravstvenemu domu na Jesenicah, oziroma na Bledu. Udeleženci so kritizirali dosedanjo prakso, ker dežurni avto reševalne postaje ne stoji pred Zdravstvenim domom, kjer bi lahko dobil napotke dežurnega zdravnika. Na posvetovanju so tudi omenili, da je za dograditev Zdravstvenega doma na Jesenicah potrebno še približno 80 milijonov S dinarjev. SGP »Sava« je pripravljena prispevati za dograditev Zdravstvenega doma 50 milijonov S dinarjev, vendar pod pogojem, da v njem dobi upravne prostore za svoje podjetje za dobo petih let. SGP »Sava« sicer ne vztraja, da mora dobiti prostore za svojo upravo v Zdravstvenem domu, ona bi se tudi zadovoljila s prostori drugje. Veliko so na posvetovanju govorili o preventivnem zdravljenju. To je pa na Jesenicah zelo težko, ker je veliko sezonskih dlavcev, ki često stanujejo v zelo slabih pogojih. Tovariš Saksida, podpredsednik občine, je omenil, da bi morali več gledati na to, da se odstranijo slabi pogoji dela, ki so često vzrok raznih •AEjpz 'oajsau ed ipj fio|oqo-delavci so se tudi jezili, ker jih ljudje večkrat po nepotrebnem sredi noči kličejo na dom. Pri nas je zabeležen porast življenjske dobe, vendar je to uspeh medicinske znanosti nasploh, ne pa organizirane zdravstvene službe. Zato vsi z zanimanjem pričakujejo, kaj bo prinesel novi zakon o organizaciji zdravstvene službe. Jože Vidic priprav ni samoupravne organe res le forrhalnost? Po podatkih, s katerimi razpolaga ustrezna služba pri občinski skupščini na Jesenicah, je do pred dnevi (18. aprila) razpisala volitve za polovico novih članov v DS le dobra polovica delovnih organizacij, ki so dolžne to storiti. in stalno poudarjamo, da je samoupravljanje osnova našega nadaljnjega razvoja, je potem tak odnos sploh dopusten? Delavski sveti in druž-beno-politične organizacije bi morale prevzeti večjo skrb za dejansko uveljavljanje samoupravljanja. V jeseniški železarni bodo imeli volitve 27. aprila in jih bodo opravili na 26 voliščih. Kar se tiče organizacijskih priprav «i kaj oporekati, v vsebinskem pogledu pa niso nič na boljšem kot v ostalih manjših podjetjih. Občutek je, da si samoupravni organi in proizvajaci sploh nc vzamejo časa, da bi se temeljiteje pogovorili o delu samoupravnih organov. Zal skoraj ni primerov, ki bi jih lahko vzeli za vzgled. Povsod jemljejo to vprašanje povsem formalistično. Običajno je tako, da predsednik delavskega sveta ali sindikalne podružnice otvori sestanek, direktor, obratovodja ali kdo drug poroča o proizvodnih'in gospodarskih gibanjih v podjetju ali delovni enoti, zberejo kandidate in — konec. Skoraj ni bilo primera, da bi predsednik delavskega sveta ali upravnega odbora poročal o proizvodnji, o dosedanjem deilu samoupravnih on ganov, njihovih problemih, odnosih z vodstvi in podobnem. Ob tej akciji, ki bi. vsaj morala biti izredno skrbna, tudi organizacija ZKS in sindikalne podružnice niso odigrale svoje vloge. Če vemo ORGANIZACIJSKO POLITIČNI ZBOR 0 predlogu novegazakona Organizacijsko-politični zbor skupščine SRS je v sredo razpravljal o predlogu zakona ć organih za kaznovanje prekrškov. Poslanci so menili, da ni ne s tem, ne z zveznim zakonom dobro urejeno, kam naj prištevamo sodnika za prekrške, ali je še zmeraj upravni organ ali pa specializirano sodišče, za katerega pa še ni ustreznega naziva. Tudi sodnik za prekrške, kot naziv organa ne ustreza, ker ni navada, da bi imenovali državni organ po njegovem funkcionarju. Zato naj bi pristojni republiški organ predlagat ustrezne spremembe temeljnega zakona o prekrških. TURISTIČNO DRUŠTVO ŽIROVNICA Trebušnikov teden »Bled ima jezero, hotele in denar. Bohinj Ima Jezero, hotele, Vogel in denar, Planica skakalnico, Begunje Drago, skratka vsi imajo nekaj. Mi imamo pa Prešerna, Finžgarja, Jalna, čopa, Janšo, Knafeljna in slavnega Trebušnika. Nimamo pa denarja!« Tako Je v soboto začel govoriti na občnem zboru turističnega društva Žirovnica tovariš Urbas. Trenutno ima to turistično društvo 160 N dinarjev (!), v zadnjih treh letih pa je skupno porabilo 300 N dinarjev. Društvo brez denarja in z velikimi načrti. Neurejena Finžgarjeva domačija, ki se ji bo sedaj pridružila še Jalnova na Rodinah, neurejena Čopova domačija. Zaradi teh slavnih mož obišče okoliške vasi že sedaj okrog 40.000 ljudi letno. Tudi spisi pokojnega Mlakarja o Trebušniku niso še našli pisca, ki bi to humoristično snov predelal za odrsko delo. Poleti ni zabavnega življenja v tej okolici, zato celo mladina in domačini ob nedeljah bežijo iz teh krajev. Privlačna Završnica, kamor že desetletja hodijo taborniki, je neurejena, skratka. Završnica je privlačnost za ceneni izlet, vendar pa nima nobenega finančnega efekta. Na sestanku smo se našli... Bilo nas je malo. Nobenega od gostincev ni bilo, kot da to ni enotna politika. Nobenega od tistih, ki imajo prijavljene sobe za tujce. Turistično društvo pa praktično dela le zanje, saj imajo le-ti od turistov nekaj koristi, drugi pa samo toliko, da se uspeha svojega dela veselimo. Načelno je bilo sklenjeno, da bo letos na prostem za vasjo Breznica turistični teden s predstavami »Divji lovec« in »Plavž«, koncertom in z domačim humorjem, če bi se le dalo nekaj o Trebušniku postaviti na oder. Zato je nekdo predlagal, da bi se teden imenoval kar »Trebušnikov teden«. J. Vidic Slovo v Begunjah Okrog 2.000 prebivalcev Begunj in okolice se je na pokopališču v Begunjah v torek, 19. aprila poslovilo od izredno delavnega in prizadevnega družbenega delavca Nika Mencingerja. Deloval je v mnogih organizacijah občine in kraja, najvidnejši pa je bil med domačini kot predsednik krajevne skupnosti. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil podpredsednik občinske skupščine Radovljica dr. Borut Rus in drugi. Kot član komunistične mladine in kot borec si je pokojni Mencinger utiral pot skoj trdo življenje že kot mladinec v času vojne. Isti optimizem in zavzetost za skupne cilje ga je spremljal vse povojna leta. Po Begunjah pravijo, da bodo zelo težko preboleli izgubo tega človeka in da se bojijo, dd bo dejavnost njihove skupnosti najbolj pogrešala takega organizatorja, kot je bil Niko K. M. Seja začasne skupščine stanovalcev jeseniške občine Vzdrževanje in plačevanje stanovanj in stavb? Kdo bo skroel za investicijsko, a kdo za tekoče popravilo stanovanj? Stanarine danes in čez štiri leta? Novo stanovanjsko podjetje bo začelo živeti s prvim majem — program dela in prioritetna lista popravil stavb in stanovanj — Ostra kritika na kvaliteto dela gradbenih podjetij — Reforma se ni omejila samo ma področje gospodarstva, ampak tudi na področje stanovanjske politike, kjer Je bilo dosedaj še cela vrsta administrativnih ukrepov. Predvsem se to vidi v dosedanjih dvojnih stanarinah. Stanovalci v hišah zgrajenih pred 1960 letom so plačevali znatno nižjo stanarino, kot stanovalci v enakih stanovanjih, ki so bila zgrajena kasneje. Hiše zgrajene pred letom 1960 so razpola- gale s tako minimalnimi sredstvi, da so se komaj tekoče vzdrževale. Stanovanjski fond je propadel. Da bi plreprečill nadaljnjo propadanje družbenega stanovanjskega fonda in pospešili gradnjo novih stanovanj ja zvezna skupščina aprila 1965 leta sprejela Resolucijo o nadaljnjem razvoju sistema stanovanjskega gospodarstva In tudi zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Na podlagi tega zakona se pri nas ustanavljajo stanovanjska podjetja. V jeseniški občini je v teku dokončno formiranje stanovanjskega podjetja, ki bo pričelo delovati s prvim majem. Da P* ne bi bih* okrnjene pravice stanovalcev, oziroma da bodo stanovalci lahko odločilno vplivali na program dela stanovanjskega podjetja, se v delavski svet stanovanjskega podjetja volijo predstavniki iz vrst stanovalcev, zastopane pa so tudi ustanove in podjetja, ki so ta stanovanjski fond zgradila. . Zato je bila v torok sklicana seja začasne skupštine stanovalcev občine Jesenice, na kateri so razpravljali o vlogi in pomenu stanovanjskega gospodarstva v novih pogojih gospdarjenja in izvolili sedem svojih predstav- r Gospodarske novice VSAK SEDEMNAJSTI IMA TELEVIZOR Po podatkih zveznega zavoda za statistiko smo imeli v Sloveniji konec 1S65. leta 98.200 televizijskih naročnikov (24.700 več kot leto poprej), tako da pride en televizijski naročnik na manj kot 17 prebivalcev. Na Hrvaškem pride 1 televizijski naročnik na 25 prebivalcev, v Srbiji na 37, v Makedoniji na 45, v BIH na 67 in v Črni gori na 71. Med naročniki je bilo lani 79 % delavcev in samo 1,3 % odstotka kmetov. ELEKTRIČNE LOKOMOTIVE Tovarna Djuro Djaković iz Slavonskega Broda je začela proizvodnjo prve strije 10 električnih diesel lokomotiv. To je prva tovrstna proizvodnja pri nas. PREVISOKE CENE Računajo, da imajo tovarne pohištva trenutno naloge v višini dvomesečne proizvodnje, pri šolskem pohištvu pa celo več. Kljub temu cene pohištva celo naraščajo. Kaže, da še vedno prevladuje mnenje, da je bolje prodati manj pa draže, kot veliko pa poceni. Položaj na trgu pa bo morda to prepričanje le spremenil. LETOVANJE NA KREDIT Beograjski Putnik je za letošnje počitnice pripravil svojevrstno atrakcijo. Vsem, ki bodo seveda tp želeli, bo omogočil letovanje na kredit z odplačilno dobo šest mesecev. OBČNI ZBOR STANOVANJSKE ZADRUGE KOLEKTIVA SAVA V KRANJU KAKOR JE CENEJE IN BOLJE Letos prvih 15 stanovanj — Celotni načrt za 342 stanovanj na 20 ha pri Orehku — Prvi primer stanovanjskega naselja enega kolektiva — Individualne gradnje res cenejše? Preteklo nedeljo je bil letni zbor Stanovanjske zadruge članov kolektiva tovarne Sava v Kranju. Po večletnih pripravah, mnogih težavah in odlašanjih bo ta zadruga letos začela uresničevati svoj načrt stanovanjske gradnje ob glavni cesti pri Orehku. Celotni program predvideva izgradnjo 342 stanovanj na površini 20 hektarjev. Zaradi sedanjih težav so se odločili za zazidavo prvega kompleksa z 42 stanovanji, kar bi končali do leta 1970. Letos pa bodo začeli graditi 15 stanovanj. Kljub mnogim pripombam, da bi morali v mestih graditi bloke, da se z osamlje-^ nimi hišicami razširja dolga vas po vsej Gorenjski, so se tu odločili za taiko gradnjo, ki je (tako trdijo) najcenejša in najboljša- Gradbena dela so ponudili petim podjetjem. Toda ugotovili so, da bo najcenejše graditi v lastni režiji. Namesto 145 tisoč dinarjev za kvadratni meter, kolikor znaša danes povprečna cena, bodo oni, kot so izračunali, zgradili stanovanja po 85 do največ 95 tisoč starih dinarjev za kvadrat, meter. Ce bo to res, bomo videli pozneje. Trideset odstotkov predračunske cene mora prispevati sam zadružnik bodisi v denarju, Jeza tudi na Hujah Od Kranjčanov, ki večkrat hodijo preko mostu na Huje ali pa v mesto, smo dobili naslednji dopis: Vaš članek »Jeza nad Jezom« iz Železnikov je kakor poročilo o delu pod mostom na Huje v kanjonu Kokre. Če lagodno delata dva ali trije, jih zato sedem stoji, čepi, sloni, čemu ti ljudje nimajo dela? Tisto kamenje bi lahko spuščali direktno na delovno mesto s preprostim pripomočkom. Čudno pa je, da pridn delajo kamnoseki. Kadar so oni tu vsaj malo izgleda, da se dela, sicer pa je tako postopanje, da se tujci, ki poleti postajajo po mo- stu, ne morejo načuditi. Že pred dvema letoma je neka žena na zboru volivcev v šoli Staneta Žagarja rekla, da so v kanjonu Kokre delavci na počitnicah, ker' to ni delo. A reakcije ni bilo. Tudi po • reformi se to ni spjreme- • nilo. Zakaj tako zaprav- • ijanje denarja? S toliko • delavci bi bil pozidan že • ves kanjon ob pravi or- • ganizaciji dela in z malo % manj igračkanja s stol- • piči in drugim. Zakaj to- • liko pisanja o boljši or-& ganizaciji, o varčevanju, • ko se postopanje in ne-© načrtnost javno razkazu-9 jeta! nikov v delavski svet stanovanjskega podjetja, ki bo skupno z desetimi člani iz Železarne, 4 iz občine in 12 članov kolektiva novega podjetja, štel na Jesenicah 33 članov. Delavski svet bo imel veliko odgovornost saj bo upravljal z 2.700 stanovanji, vrednost stanovanjskega fonda pa je ocenjena na približno 10 milijard S din. Letno bo imel na razpolago 350 milijonov S din. Na sejL skupščine so stanovalci ostro grajali dosedanje gradnje, ki so že nove zahtevale številna popravila. Največ vprašanj pa je bilo. kdo bo v bodoče skrbel za popravilo hiš, oziroma stanovanj. TovariŠica inž. Vičarjeva je na številna zastavljena vprašanja odgovorila, da pojmujemo dvojno vzdrževnje in to investicijsko ter tekoče vzdrževanje. Za investicijsko vzdrževanje mora v polni meri skrbeti stanovanjsko podjetje, ki bo vsako leto pregledalo vse hiše in sesta- vilo letni program ter prioritetno listo dela. Ker pa program potrjuje delavski svet, v katerem je večiaa predstavnikov iz vrst stanovalcev, je vsaka bojazen za protekcionaštvo odveč. Za tekoče vzdrževanje pa bodo še naprej skrbeli hišni sveti, ki bodo razpolagali letno z 9 do 16 procenti denarja od vplačane stanarine. Na sestanku so bili stanovalci zaskrbljeni, da s tako malo denarja ne bo mogoče tekoče vzdrževanje, vendar jim je bilo pojasnjeno, da so to samo takšna dela kot n. pr. menjava posamezne opeke na strehi, manjših okvar na vodovodni instalaciji, čiščenje snega s strehe in podobno. D, In kako bo s stanarina-% mi? Letos so ali pa šele % bodo vsa stanovanja na $ novo ocenjena in točko-vana. Od polne stanarine 9 po novi odločbi bodo 9 stanovalci letos plačevali $ 50 odstotkov, nato pa na-0) slednja štiri leta po 12,5 i % odstotkov več, tako da % bomo ekonomske stanarl- • ne plačevali v letu 1970. • (N. pr. če bo polna stana- • rina 32.000 S din, potem • bo stanovalec letos plače- • val mesečno po 16.000 S 41 din, vsako naslednje leto • pa po 4.000 več, dokler 1970 leta ne bo plačeval • polni znesek — 32.000 £ stavili din). Tovariš Frančeškin je sestanek stanovalcev pri Jelenu tako lopo vodil, tovariši-ca inž. Vičarjeva pa jasno, vsem razumljivo in konkretno, brez odvečne besede pojasnjevala in odgovarjala na vprašanja stanovalcev, da smo se na sestanku kar prijetno počutili. Posebno še, ker smo se seznanili s poslovanjem stanovanjskega podjetja in razčistili mnoga zamotana vprašanja. Samo .vedeti moramo to: stanovanjsko ' podjetje bo reševalo probleme le v okviru finančnih možnosti, te pa so manjše od mnogih nujnih zahtev po intervenciji za popravilom stavb — oziroma stanovanj. JOŽE VIDIC gradbenem materialu ali z delom- Za tiste, ki tega ne zmorejo (socialne probleme) bodo skušali reševati v podjetju s tem, da jih vselijo v izpraznjena stanovanja graditeljev ali pa jim bo kolektiv (ne zadruga) omogočil indi- vidualno gradnjo s krediti in podobno. Končni načrt naselja Save predvideva !udi osemlot.no šolo, potrošniški center, otroško varstveno ustanovo in vse druge urbanistične in komunalne rešitve. K. M. Kamnolom v Kokri že približno deset let ne izkoriščajo več. Vzrokov za to, da so ga opustili je več. Dober material so izčrpali, naprave so zastarele, od centra oddaljeni kamnolo.m je postal zaradi dragih prevozov neekonomičen. Cestno podjetje Kranj, ki je neuporabni kamnolom prevzelo, je stroje in druge naprave v minulih letih že odmontiralo in jih deloma uporabilo drugje, deloma pa prodalo za staro železo. Te dni podirajo tudi stari objekt, ker bodo silose uporabili v kamnolomih na Gorenji Savi in v Naklem. ZBIRALNICA OBLEK ZA KEMIČNO ČIŠČENJE V KRANJU, i REGINČEVA UL. 8 prične poslovati s 25. aprilom 1966 vsak delovni dan od 8,—11. in od 14.—18. ure. V sobotah od 8.—12. ure. Zbiralnica sprejema v kemično čiščenje vse vrste oblačil. Kemična čistilnica na Jesenicah jih kvalitetno očisti in kavlitetno zlikane vrne v »Zbiralnico« v roku 1 tedna po dnevni in solidni ceni. Izredna priložnost Kdor bo oddal obleko v zbiralnico od 25. do 27. aprila 1.1. do 12. ure, jo bo lahko dvignil kvalitetno očiščeno in zlikano pred prazniki v soboto 30. t. m od 8—12. ure po normalni ceni. Izkoristite ugodnosti, ki Vam jih nudi »ZBIRALNICA«, REGINČEVA 8 v KRANJU — V KRATKEM ROKU, KVALITETNO OČIŠČENO IN ZLIKANO PO SOLIDNIH CENAH! KVALITETNE USLUGE KEMIČNEGA ČIŠČENJA VSEH VRST OBLAČIL VAM NUDI IN SE PRIPOROČA »KOMUNALNI SERVIS JESENICE« Zbiralnica oblačil Kranj Reginčeva ul. 8 KULTURA IN PROSVETA 23. APRIL 1966 # GLAS Tripče de lltolče na tržiškcm odru Komedija je še vedno tista gledališka zvrst, ki v mestecu, kakršno je Tržič, privablja največ gledalcev; zato je prav, da z dobrimi komedijami ustrežemo njihovemu okusu in tako razvijamo v njih zaupanje v gledališko delo samo in v delo amaterske skupine. Verjetno je oboje narekovalo dramski sekciji DPD Svobode Tržič, da je kot četrto premiero v letošnji sezoni predstavila Držičevo komedijo Tripče de Utolče. Držičevo radoživost in humor je režiser Dolfe Ander-le uspešno predstavil, posebno še, ker se dejanje odvija na odprtem odru in oba dela joči le plesni vložek Zlate Humarjeve. Razstava v Žireh Zanimivo etnografsko razstavo modelov za loški mali kruhek, ki jo je pripravil Loški muzej, so v četrtek (21. aprila) postavili v Zireh, v dvorani zadružnega doma, kjer bo razstava odprta deset dni, potem pa bo obiskala še nekatere druge kraje na Gorenjskem. Na otvoritvi razstave je o modelih in sploh o izdelovanju in kulturnem pomenu loškega in dražgoškega malega kruhka govoril kustos za etnografijo Loškega muzeja Aleš Mrzel. .a Koncert v Preddvoru V počastitev 25. obletnice ustanovitve OF in v proslavo delavskega praznika 1. maja bo v torek, 26. aprila 1966 ob 15. url v dvorani kulturnega doma v Preddvoru koncert. Koncertni program bosta izvajala godalni In harmonl-karskl orkester kranjske glasbene šole, recitacije pa učenci osnovne šole iz Preddvora. — ar Zelo posrečena je bila tudi scena, ki je dovoljevala gibanje v treh ravninah in prihajanje na oder z vseh strani, kar bi na tržiškem odru kazalo upoštevati pri vsaki predstavi. Igralci so presenečali (Sašo Perko v vlogi Tripča, Marina Bobič v vlogi Kate, Janko Jagodic v vlogi Turka in Jože Župančič v vlogi Katinega očeta), bili so dostojni (Tone Mokorel, Tone Vrhovnik, Edi Košir) se ponavljali (Vera Primožič, Marina Strel), na splošno pa dokaj dobro predstavili vselej na novo lepo delo du-brovniškega velikana. — tp. Kranjski gimnazijci v Begunjah Kadar govorimo o veselem večeru, vedno pomislimo na prireditev, na kateri se ali smejimo ali zehamo. Za veseli večer, ki so ga zadnjo soboto popoldne pripravili čla- S tržiške predstave Držičeve komedije Tripče de Utolče. Na sliki Sašo Pcrko v vlogi Tripča in jliarina Bobič v vlogi Kate — Foto Hočevar Rekordno število obiskovalcev Prvo fSlumenistično razstavo v Sloveniji (razstavo nalepk za vžigalične škatlice), ki jo je v galeriji na gradu uredil Loški muzej in ki predstavlja Izbor najbolj zanimivih nalepk iz bogate zbirke Eugena Burdvcha, si je ogledalo rekordno število ljudi, do začetka tega tedna že nekaj več kot 2000. Takega obiska niso pričakovali. Med obiskovalci je približno pol šolskh izletov, pol pa individualnih obiskovalcev. Uspešni jeseniški kinoamaterji V torek (19. aprila) je filmska skupina Odeon, ki deluje na Jesenicah, priredila razgovor z družbeno političnimi organizacijami Jesenic O svojem dosedanjem in nadaljnjem delu. Razprava, ki je bila zelo pestra, je pokazala dobre in »labe strani filmske skupine in tudi to, da ji mero-dajni organi za kulturo in rekreacijo nudijo premalo moralne ter materialne pomoči. Ta skupina namreč nima kljub večkratnim prošnjam niti primernega prostora, da bi organizirala uspešnejše tečaje. Tudi mladina na Jesenicah nima razen kina, nekaj gledaliških predstav in v zimskem času ples- nih prireditev nobenega kulturnega razvedrila. Da pa se mladina zanima za kinoama-terstvb, je pokazal že en uspel krožek. Preden so na tem razgovoru prikazali kratek film »Zeleno nebo«, katerega avtor je Izidor Trojar (ta film je na zadnjem festivalu amaterskega filma v Ljubljani zasedel zelo uspešno 5. mesto), so sprejeli še sledeče zaključke: še naprej bodo prirejali tečaje za kinoama-terje, enkrat mesečno bodo imeli razgovor s člani filmske skupine Odeon, po možnosti bodo predvajali filme te skupine čim širši množici ljubiteljev amaterskega filma. - S. V Sploh se je obisk razstav, odkar so gorenjski muzeji skupaj s pododborom društva likovnih umetnikov Slovenije za Gorenjsko začeli z razgibano galerijsko dejavnostjo (februarja letos), zelo povečal. Kvalitetne razstave obiščejo skoraj vse večje kraje na Gorenjskem in žito si jih lahko ogleda veliko ljudi. Taka galerijska dejavnost, ki pa se bo še razvijala, saj so dosedanji dosežki šele začetek, nedvom- ' no veliko prispeva k vzgoji j naših delovnih ljudj, da bodo znali pravilneje ceniti in predvsem sprejemati kulturne dobrine. — a ni literarne sekcije gimnazije Kranj pacientom bolnišnice za duševne bolezni v Begunjah, lahko rečemo, da je se-dil bolj v zabavno kot v dolgočasno zvrst. Gimnazijci so pripravili zelo paster program. Razen zabavne proze in poezije so vanj vključili tudi popevke, narodne pesmi in resne skladbe. Med drugim so recitirali M en ar t ovih »Deset zapovedi«, Lorcovo »Nezvesto ženo«", Lepo Vido v štirih jezikih itn. Program so izvajali Mojca Bune, Duša Repinc, Ivica Mohorko, Magda Premru, J»-nez Bauman, Miran Bogataji Marko Studen, Janez Serpart in Arne Mavčič, kot mentor pa je sodeloval profesor Lado Čenčur. Duhovitost in spretnost izvajalcev je že takoj v začetku pritegnila vsP pozornost poslušalcev, ki gO kranjske girrinazijce nagradili z navdušenim aplavzom. • Večer je lepo uspel. Vse-© kakor je treba pohvaliti © iniciativo članov literarne © sekcije kranjske gimnazije, © da so priredili večer paci-© entom begunjske bolnišni- • ce. Zvedeli smo. namreč, © da so pacienti povabili tu- • di kranjski plesni orke 9 ster, naj bi gostoval pri © njih, vendar do gostovanja ni prišlo zaradi prevelikih © finančnih zahtev kranjskih © godbenikov. Uslužnost, za © katero komentar ni potre* © ben! —H 0 trgovini in prijaznosti Tov. M. T. iz Železnikov nam je pisala tole: »Večkrat berem kritike na račun sprevodnikov, čeprav je dosti prav dobrih. Jaz pa bi rada-povedala drug primer o nevljudnosti v . trgovini. Sredi meseca sem bila v semenarni na Vodnikovem trgu v Ljubljani. V trgovini je bila vrsta in stopila sem vanjo. Ko bi imela biti na vrsti je stopila vštric mene stara ženica in prosila za kg graha. Tedaj je sredi vrste neka tovarišica dvignila roko in rekla »Ti dve gospe pa goljufata//Seveda sem takoj protestirala in povedala, da sem vseskozi stala v vrsti,)da pa tudi ne bi bila taka stvar, če bi postregli staro ženico. Toda prodajalka se ni več zmenila niti zame niti za starko in tako mi ni kazalo drugega kot oditi. Z dežele precej hodimo v mesta kupovat in vemo kje so prodajalci uslužni, kje pa POMENEK ne. Naj bi si tisti iz semenarne šli ogledat prodajalke v »Borovo« v Skofjo Loko ali pa v »Izbiro« prav tako v Skofjo Loko.« Rade volje objavljamo vaše pripombe na račun nevljudnih ljubljanskih prodajalcev, čeprav ne vemo, ali bodo te pripombe prebrali aH ne, kajti Glas bero predvsem Gorenjci. No pa nič zato, objavimo naj jih že zaradi pohvale na račun loških prodajalcev in pa komu v pomislek. Kaj pa žene-matere Praviloma anonimnih pisem ne objavljamo niti se z Anonimnimi pisci ne pogovarjamo. Tokrat smo napravili izjemo zgolj zato, ker anonimne tovarišioe, ki so nam poslale tole pismo, načenjajo dokaj zanimivo družbeno vprašanje; Takole pišejo: — Smo vse z Gorenjskega in aktivistke NOBv Nekateri smo prišle sedaj z družinami v mesto. Vse imamo otroke. Otroci doraščajo in kmaltf bomo ostale same. In kaj bo potem z nami? V službo n« hodimo, vendar ne ✓zaradi na.-, marveč zaradi otrok. Žena s tremi, štirimi ali več otroki res ne more v službo, če noči zanemarjati domačega dela iO predvsem vzgoje otrok. Bral* smo, da imajo žene — matev? z veliko otroki v nekaterih drugih državah prav tako na stara leta pokojnine. Pri nas o tem nič ne razpravljamo. V soboto 16. aprila ste n* pisali članek o -uničevanju nasadov po mestih. Napisali ste vse po pravici. Vprašamo po, kaj bi bilo treba storiti s ti" stimi, ki plezajo po balkonih in trgajo cvetje ali pa kar * avtomobili vozijo po zelenicah. Mar ne bi bilo P ta v, 5 vprašanj - 5 odgovorov Anton ROPRET, predsednik krajevne skupnosti Velesovo, nam je po^al zanimiva vprašanja, na katera odgovarja pred sodnik skupščine občine Kranj Martin Košir. ZAKAJ VELESOVO IZVEN VPLIVNIH OBMOČIJ? VPRAŠANJE: Občina Kranj pripravlja spremembo odloka o vplivnih območjih, po katerem bi bila razen Cer-kelj zazidljivi tudi zemljišča v vaseh Vasca, Dvorje, Grad, Stefanja gora in šen-turška gora. Zakaj tudi Ve- Še odgovor na vprašanje s VPRAŠANJE: Z novo cesto, ki se^gradl na odseku Podbrezje — Črnivec bodo odpravljeni najhujši gorenjski klanci in ovinki- Poteka čez ljubensko polje tik vasi. Kljub temu pa za krajevno skupnost Ljubno ni predviden pr.kilu.jcek na to cesto in smo občani zelo prizadeti. Ker je na cestni trasi čez ljubensko polje že zgrajen podvoz, upoma, da nam bodo pristojni organi zaradi opisane neugodne lege kraja dovolili vsaj začasni priključek, dokler ne bo gorenjska avtomobilska cesta popolnoma gotova (tudi od Ljubljane do Nakla). Cesta je kmetovalcem uničila dobršen del najboljšega polja, pri sami gradnji pa je vas Ljubno nosila veliko breme (ves tovorni promet je bil usmerjen skozi vas). ODGOVOR: Skupnost cestnih podjetij SRS iz Ljubljane nam je posredovala naslednji odgovor: Gorenjska avtomobilska cesta Podtabor — Črnivec, ki je trenutno v gradnji je le del bodoče avtomobilske ceste Ljubljana — Jesenice, ki bo predstavljala hitro cestno zvezo na navedeni relaciji. Za takšne ceste je glede na to, da se omogoči čim hitrejši promet nujno, da imajo čim manj priključkov, ker ti zmanjšujejo potovalmo hitrost in propustnost. Po mednarodnih ustaljenih normah naj bi bili priključki najmanj 15 do 20 km vsaksebi. V naših razmerah pa je treba to mero glede na konfiguracijo terena in gostoto naseljenost zmanjšati. © Zahteva prebivalcev za © izgradnjo priključka v © Ljubnem je bila obravna-© vana na političnem obho-© du trase navedene ceste © in na številnih drugih raz-© pravah, zlasti na širšem © posvetu, ki ga je sklical © Republiški sekretariat za ©\ urbanizem 1. 9. 1964 v © Podvinu, na katerem je © bilo ugotovljeno, da za-© htevl za priključitev v © bjubnem Iz tehničnih in © ekonomskih razlogov ni © mogoče ugoditi. Priredila: Sonja Šolar lesovo ni predvideno kot vplivno območje? ODGOVOR: Res je, da se pripravlja sprememba odloka o vplivnih območjih v občini Kranj. Pn'i predlog je bil že pripravljen za sejo občinske skupščine, vendar je bil umaknjen z dnevnega reda, ker naj bi se poskušalo ugotoviti še bolj objektivne kriterije za določitev vplivnih območij v občini. Doslej vas Velesovo ni bila v vplivnem območju, čeprav zasledimo prav tu največ črnih gradenj. Zaradi tega se pripravlja v skupščinskih organih nekoliko drugačen, novejši koncept odloka o ureditvi vplivnih območij s tem, ■ da bi sam urbanistični plan ne zajemal samo mesta Kranja, ampak bi bil izdelan za celotno območje občine Kranj. V njem naj bi se določila področja, ki bi bila perspektivno zazidljiva-Skupščina naj bi o spremembi odloka in samem urbanističnem programu razpravljala v mesecu maju letos. SLABA CESTA TRATA— ADERGAS VPRAŠANJE: Zanima me, zakaj Komunalni servis v Kranju tako slabo vzdržuje cesto Trata—Adergas? ODGOVOR: Po programu skupščine- občine Kranj so za vzdrževanje cest III. in IV. reda zadolženi: Cestno podjetje Kranj, KomurrMni servis Kranj in krajevne skupnosti. Res je, da je za cesto Trata—Adergas zadolženo podjetje Komunalni servis, vendar ta cesta zaradi močne obremenjenosti terja več sredstev za vzdrže- vanje kot ostale ceste. Tudi nekatere druge ceste-v občini terjajo boljše vzdrževanje, vendar je to zaradi pomanjkanja sredstev omejeno- KLASIFIKACIJA ZEMLJIŠČ IN PROIZVODNI OKOLIŠI VPRAŠANJE: Nepravilna klasifikacija' zemljišč oz. razporeditev v proizvodne okoliše na območju katastrske občine Velesovo in Cešnje-vek iz I. v IV razred in obratno je povzročila pri volivcih razburjenje. Ker je bilo to vprašanje že večkrat obravnavano na zborih volivcev in drugih sestankih me zanima zakaj ga občina ustrezno ne reši? ODGOVOR: če je kdo od volivcev mnenja, da klasifikacija njegovega zemljišča ni pravHna, lahko vloži pri*' javo na posebno strokovno komisijo pri občinski skupščini, ki je pristojna da spreminja bonitetne razrede zemljišč. Kar zadeva spremembo davčne politike oz- pregru-pacijo iz I. v II. proizvodni okoliš skupščina ne more osvojiti predloga volivcev iz Velesovega, ker je v odloku jas.no povedano, da je zemljišče obdavčeno' po ležeči parceli. Tudi trditve, da je zemlja v Velesovem najslabša, ne držijo. Menimo, da je obdavčitev na tem področju pravilna in do 'spremembe odloka ne "bo prišlo. CESTA ŠENČUR—TRATA ŠE V NAPREJ LE MAKADAMSKA VPRAŠANJE: Kdaj je pred. videna modernizacija ceste Šenčur—Trata. Vozniki se je zaradi tega, ker je makadara-I ska in zelo obremenjena ne poslužujejo in raje vozijo ,ou 2 km daljši cesti preko Visokega. ODGOVOR: Kar zadeva modernizacijo ceste Šenčur —Trata je danes težko predvideti kdaj bo prišla na vi> sto. V letošnjem programu je predvidena samo rekon* strukcija ceste Cerklje—Grad. V zadnjih treh letih smo t kranjski občini modernizirali že veliko cest, ne smemo pa pozabiti da te terjajo tudi več sredstev za vzdrževanje. OSTRI UKREPI ZA P^O« TIZAKONITE GRADNJE VPRAŠANJE: Stanovan ki problem občanov, predvsem na vasi, je zelo pereč. Tudi tisti, ki imajo možnosti za gradnjo ne morejo graditi, ker ne dobijo potrebnega dovoljenja. Ali je v bodoče predvidena kakšna drugačna rešitev tega vprašanja, ODGOVOR: Res je, da so stanovanjski problemi še vedno odprti, tudi na vasi. Seveda pa ne smemo pričakovati, da bodo rešeni že v nekem krajšem obdobju. Tisti interesenti, ki imajo možnosti, lahko gradijo tam, kjer so že izdelani in sprejeti znzida-lfii načrti (Cerk'ie, Čirče, Britof,. Preddvor, Ko-krica). Opozarjam pa občane, da ne začenjajo gradenj, za katere nimajo potrebnega dovoljenja, ker se bomo morali posluževati naj-ostrejših ukrepov proti tistim, ki protizakonito gra-» dijo. BRALCI Z jih pošteno kaznujemo? Težko bi vam odgovorili na vaše pismo. Vaše ugotovitve so resnično dokaj pereče. Spričo neštetih problemov, ko nam — vsaj za sedaj — povsod primanjkuje denarja, kaj radi na te probleme pozabimo. Toda res ni prav, da čakamo na trenutek, ko ostarela in zarluščena ženska postane socialni problem, pa Šele nato za silo rešujemo njen položaj. To bi kazalo rešiti trajneje in tako zagotoviti varno starost vsem. Ni dvoir^, da bo s časom do tega prišlo, ko bomo bogatejši kot smo sedaj, pa ne Jamo materialno, marveč kot ljudje. Pri tem pa seveda ne [ bi smeli pozabiti na obvezno- j slisti (ne le dobro voljo) otrok do staršev. Kar zadeva vandalizem ob- j čanov, se povsem strinjamo j z vami. Družbena kritika pa i tudi kontrola bi v tem pogledu kar prav prišla. Zahvala za srečo Tovarišica S. K. z Bleda se nam je v prijaznem pismu lepo zahvalila za nagrado, ki jo je dobila lob našem zadnjem žrebanju. Prav tako se zahvaljuje tudi kolektivni hotela Evrope v Kranju, ki je to nagrado prispeval. . Hvala lepa za Iskreno zahvalo in najlepše želje — v našem imenu in v imenu hotela Evropa, ki vas bo rade volje tudi v prihodnje po- '■ gostil — seveda za denar. | Vendar moramo povedati, da \ ml v uredništvu pri vašem dobitku nirrr.mo nobenih po- | sebnih zaslug, prav tako -kot nismo prav nič krivi, če kdo ni dobil • nagrade, čeprav se nekateri tudi nad tem jezijo. ' Ml bi vsem našim zvestim bralcem radi ustregli in jim dali vse, kar si želijo. A kaj, ko ne moremo! Prve žrtve vojne Tovariš Franc Žerjav iz Kranjske gore nam je poslal izredno zanimiv prispsevek s podatki o dogodkih izpred 25. let. »V Glasu z dne 9. 4. 1966 se spominjate fašističnega napada na Jugoslavijo iri žrtev, ki so padle v gornje-savski dolini,« začenja svoje pismo in nadaljuje/: »Hkrati pozivate naj sporočimo, če nam je znana še kakšna žrtev iz teh dni. Prav je, da ste se spomnili teh žalostnih dni: Moram povedati, da je poleg navedenih tudi v Gozdu padel en graničar. Imena se ne spomnim,-bil pa je iz Srbije. Prav pa je, da se spomnimo na te ljudi, kajti če bi se tedaj vsa Jugoslavija tako junaško zoperstavila okupatorju, bi jo ne zasedel tako zlahka kot jo je. V dolini so posamezni oddelki vojske in prebivalci nudili | junaški odpor. Železničarji so v Planici začeli rušiti železniško progo, pa so se morali umakniti, ker so jih obstreljevali Italijani. V ponedeljek, 7. aprila 1941, je šlo več Podkorenčanov proti Podko-renskemu sedlu podirat drevje na cesto. Pri tem jih je zalotila nemška patrulja in jih zajela ter odgnala v ujetništvo. Ta nemška patrulja je potem prodirala proti Podkorenu, kjer pa je naletela na zasedo. Po ogorčeni borbi se je morala umakniti in je pri tem izgubila enega človeka. Od naših ni bil nobeden ranjen. Manjša enota tedanje vojske, štela je okrog 130 mož, se je v noči od ponedeljka na torek umaknila na položaje v spodnjem delu vasi Gozd. Bila je slabo obo- I I rožena, le s puškami in dvema mitraljezima. Italijani, ki so v torek zasedli prazno Kranjsko goro, so začeli v sredo prodirati proti Gozdu. Po takratnih podatkih jih ie bilo nad 2.500. Oboroženi so bili do zob z mitraljezi in baterijo topov. V Gozdu se je začela ostra borba, ki ie . trajala ves dan. Proti večeru pa so se morali Italijani umakniti nazaj v Kranjsko goro. Menda so imeli 4 mrtve in 41 ranjenih, medtem ko so imeli naši enega mrtvega in 11 ranjenih. Tisti večer se je naša enota umaknila v Belco in tam razstrelila cestni most. Tam jih je doletela žalostna vest o razsulu jugoslovanske vojske, kar je tudi to enoto močno demoraliziralo, da ni bila več sposobna I za boj.« Tovariš Žerjav! Hvala za zanimivo pismo. Upamo, da bo v teh dneh, ko se spominjamo kako so pred 25. leti prihru-meli k nam nacisti, vsem bralcem dobrodošlo, da osvežijo spomin na tiste dni. Seveda bi bilo zelo prav, če bi vsi tisti, ki še kaj vedo o teh dogodkih, podobno kot tovariš Žerjav, o tem kaj napisali. To je zgodbica o izje' mah, ki pa ni izjemna. Zgodbica o botrih in stricih, čeprav smo rekli, da jih po reformi ne bo več. Zgodbica o vikendih, o bolezni, ki ji podlega vse več ljudi. Vprašanje standarda pri nas ni več vprašanje avtomobila in garale, ampak vprašanje vikenda. Ne mislim seveda na standard vseh in niti ne na povprečni standard, ampak na standard nekaterih — tistih, ki si ga lahko privoščijo. Zgodbica je zapisana prosto po razpravi na dveh sejah skupščine občine Radovljica (22. marca in 15. aprila). - Odbornik (pred začetkom dnevnega reda prve seje): »Pod Kćzdrcć pri-Mlinem na Bledu gradi neki Ljubljančan vikend hišico na povsem kmetijskem zemljišču, kjer je šu lani rasla pšenica in kjer ni zazidalno področje za vikend naselje. Soglasje za lokacijsko dovoljenje je dobil -pri republiškem inšpektoratu za urbanizem. Zahtevam, da skupščina KOZERIJA zjeme pod Kozarco sklene, da se s tako prakso preneha, da ne uničujemo kmetijskih zemljišč, ;aj je v neposredni bližini zazidalno področje za vikende na nekmetijskem zemljišču. Zahtevam pojasnilo od skupščine, kako je s to rečjo.« Na isti seji je še nekaj drugih odbornikov ostro obsodilo tako prakso izjem za tiste, ki »imajo kakšnega poznanega v Ljubljani«, predstavnik skupščine pa je povedal, da je praksa občine takšna, da izda odločbo, če ji je predloženo soglasje republiškega inšpektorata. x Isti predstavnik skupščine na naslednji seji: »Za področje pod pobočjem Kozarce je bil pred leti izdelan zazidalni načrt, vendar ni bil potrjen. Tu zdaj gradita vikend hišice že dva Ljub- ljančana, ki sta dobila izjemno lokacijsko dovoljenje, postopek za tretjega pa je v teku. Zraven, v pobočju Kozarce, pa je področje za vikend naselje, za katerega je izdelan in potrjen zazidalni načrt. Ker je tudi zemljišče spodaj namenjeno vikendom, čeprav zazidalni načrt še ni potrjen, je občina na podlagi soglasja republiškega inšpektorata za urbanizem izdala izjemni dovoljenji.« Odbornik, ki je vprašanje postavil na prejšnji seji, z odgovorom ni bil zadovoljen. »Potemtakem torej vsak, ki ima kakšnega poznanega v I/jubljani in ki lastniku preplača zemljišče, lahko zida povsod, kjer hoče!?« Drugi odbornik: »Za zazidalni načrt za področje, o katerem se govori, je občina pred leti plačala 953.000 din. Bodimo odkriti: samo en človek je kriv, da načrt ni bil potrjen. Pa še to: soglasje republiškega inšpektorata še ne obvezuje občine, da mora izdati izjemno lokacijsko dovoljenje.« Tretji odbornik: »Predlagam, da sprejmemo sklep, da se ne izda nobeno dovoljenje več, dokler zazidalni načrt ne bo sprejet. Če pa je že izdelan, če je področje namenjeno za vikende, zakaj potem zazidalnega načrta ne bi potrdili?« Predsednik skupščine: »Tako ne moremo, tako parcialno reševanje nikamor ne vodi. Počakati mo-ramo, dokler ne bo izdelan urbanistični program za celotno področje Bleda. Tega bomo predvidoma sprejemali že konec letoš- njega leta, nekaj mesecev prej pa bo na vpogled t>sem občanom. Takrat bo treba rciiti tudi vprašanje vikend naselja pod Kozarco, dotlej pa počakajmo in ne izdajmo nobenega lokacijskega dovoljenja več!« Predstavnik skupščine: »Dve izjemni lokacijski dovoljenji sta izdani in odločb ne moremo ovreči.* Odbornik: »Zakaj ste jih pa izdali? To ni prav!« In tako naprej. Precej govorjenja, precej zapravljenega časa in preveč izrečenih besed, kajti po toči je prepozno zvoniti. Zgodbica o izjemah, ki pa ni izjemna pove, da je Z izjemami vse mogoče. Pove pa ta zgodbica še nekaj: da bo z izjemami vse ttže, če bodo odborniki občinskih skupščin in vsi drugi naši delovni ljudje — člani samoupravnih organov pogosteje kot doslej pogumno razkrinka-vali napake, ki se dogajajo in strice, ki jim botrujejo. A. Triler Sredi Poljan, kjer zavije cesta na most čez Soro, ki ga ni več (jeseni lani ga jc razdivljana narasla Poljanščica že ne vem' katerikrat odnesla), cb Ločilnici, ki se med tem nekdanjim mostom in novim nekoliko više izliva v Soro, je mogočna hiša — gostilna na Vidmu. Letnica 1763, izrezljana v tram lesenega stropa v hiši, obokan strop v veži in »gavtri« v oknih pričajo o častitljivi starosti. Ive, najmlajši iz rodu šubi-cev, ki uspešno nadaljuje večstoletno tradicijo teh poljanskih rezbarjev in slikarjev, nam je ondan v lepo opremljeni Tavčarjevi sobi v tej gostilni razkazoval svoja dela: portret Ivana Tavčarja, Tavčarjevo rojstno hišo v Poljanah (lep primer stare kaj-žarske arhitekture), panoramo Poljan, čarovnico, ki jezdi na prašiču nad Visokim, in staro sliko stare gostilne na Vidmu, ki jo je predelal. »Za Okenska mreža v gostilni na Vidmu — Foto Trii* to sobo boš naredil novo panoramo Poljan po sliki iz leta 1870, saj si mi obljubil!« ga je hitro opomnila lastnica Anica Dolenc. Pogovor je stekel. »Bom, seveda. Po prvomajskih praznikih, ko boni imel več časa, zdaj pripravljam razstavo v Loki, ne zmorem vsega!« Gostilna je od avgusta 1964 v privatni lasti. »Dolenčeva jc vzela, prostore v najem, tri milijone in pol jo je veljala ureditev, razen tega je inventar ves njen, občina pa zahteva zdaj letno 1,150.000 din/ najemnine!« so mi povedali. »Rada bi jo odkupila od stanovanjskega podjetja v Loki, cenijo jo na 10 milijonov din, vendar jo nočejo prodati«, mi je potožila lastnica. »Seveda, bolj se jim splača tako visoka najemnina vsako leto!« Nejc, »loški graščak« mu* pravi Metka, je povedal, da imajo že načrte za ureditev Ažbctovega štibelca v tej hiši, nekakšnega slikarskega salona v gostilni; že sicer privlačna stara gostilna, nekdaj in tudi še sedaj zbirališče umetnikov in drugih kulturnikov, bi s tem še bolj pridobila na svoji privlačnosti. Sploh je Poljanska dolina dom slikarjev; preprosti ljudje imajo tu manj smisla za kič kot drugje, bolj cenijo prava umetniška dela. Z Nejcem sva si ogledala tudi slikarsko »galerijo« v gostilni v Srednji (tako pravijo vsi Poljanci zares delavnemu -predsedniku turističnega društva Francelj-nu Tavčarju) in temu ni bilo treba dvakrat reči, naj kaj pove. »Sezona je pred vrati, pripravljamo sc. Cenike za stanujejo, za kosilo in večerjo pa je zdaj dobro urejeno v tej gostilni.« V loški občini bodo letos izdali tudi prospekt za celotno področje; upajo, da bo na voljo že pred sezono, pred- Kamen spotike in zanimivost v Poljanah je 14 kabin na kopališču na Sori, ki jih krajevna skupnost prodaja, ker v zadnjem času niso služile samo svojemu pravemu namenu —- Foto F, Perdan vasi nad "Poljanami, kjer vi- | sijo na stenah slike Ive Šubi-ca, Debenjaka, Fakina, Omer-ze itd. Posnemanja vredno, kajne? Kljub izrazito kulturniško' nastrojeni druščini v Tavčarjevi sobi na Vidmu pa je stekla beseda tudi o drugih problemih v Poljanah. »Andrej mora napisati nekaj iz tega konca!« je bil uslužen »loški graščak«; »dajte, fantje, povejte mu kaj!« Jaka je pripeljal »turističnega Franceljna« hrano in sobe smo že razposlali vsem interesentom, zlasti vsem tistim, ki so bili lani pri nas. Zanimanje za Poljansko dolino je, kakih 60 imamo stalnih gostov, vsako leto prihajajo, med njimi so tudi inozeitici. Privatnih turističnih, sob imamo okrog 50, postelj pa čez sto. Lani smo imeli 2.300 prenočitev in upam, da bo tako ali še boljše tudi letos, saj se nekateri že oglašajo s prijavami. Zajtrk dobijo turisti tam, kjer vidoma ga bodo dobili konec maja. »še to zapišite, da so turistična društva v občini premalo povezana z muzejem ali pa muzej premalo z društvi. Ni pravega sodelovanja, ki pa bi bilo lahko za vse zelo koristno. Moram pa povedati, da bolj velja to za loško kot pa za naše turistično društvo.« Iveta niti dobro kosilo ni zadržalo, da ne bi povedal, da cerkev zidajo v Poljanah oz. v Predmostu, na desnem bre- IV dni po svotu Predsednik Tito je prispel na svojem obisku v Brasov, glavno mesto Moldavije in Transilvanije. Predsedniku Titu in njegovemu spremstvu rta se priklučila tudi generalni sekretar RKP Nicolase Ceausescu in predsednih vlade Ion Ghcorghe Maurcr. * * * Predvčenajšnjim je prispel v Rim sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. Z italijanskim zunanjim ministrom Fanfanijem se bosta pogovarjala o možnostih, da bi sklenili sporazum o prepovedi širjenja jedrskega orožja, o poskusih oboro-tižve Zahodne Nemčije z atomskim orožjem, * * * Približno 3.000 študentov v južnovietnamskem mestu Hue je sklenilo, da bodo nadaljevali s stavko, dokler ne bodo izvedene splošne parlamentarne volitve. Študentje v Hueu stavkajo že pet tednov. Ameriški sekretar za za obrambo Mc Namara je izjavil, da bodo v letošnjem letu odvrgli na vietnamsko ozemlje 638.000 ton bomb. gu Sore. »Pomisli, ko so leta 1964 gradili vodovod Hotov-lja — škofja Loka, so gramoz vozili iz Kranja, zdaj, za cerkev, pa ga kopljejo tu, zraven vodovoda.« (Pa res nU sem vedel, da je za vodovod dober le gramoz iz Kranja!) »In še to! Cevi za vodovod ležijo na gostilniškem dvorišču že od leta 1964, takrat pa so rekli, da jih bodo samo za dva meseca spravili!« se je pritožila krčmarica Anica Dolenc. Kup cevi je na soncu, dežju in snegu tudi ob cesti blizu trgovine in kulturnega doma, sredi novih Poljan, prav tako še iz leta 1964. Pa se spet oglasi »turistični Francelj« in pove, da so nedvomno največja znamenitost Poljan kabine na kopališču, zraven novega mostu čez Soro. »So last krajevne skupnosti, vendar so uničene, vrat skoraj ni več; mislijo jih prodati, če jih bo kdo kupil. Razen svojemu namenu poleti so služile tudi še drugim namenom. Ključe sem imel jaz, kopalci so jih poleti uporabljali, zdaj pa ključ za vstop ni več potreben, škoda po svoje in prav, če bodo šle stran! Miličniki so že raziskovali, kdo jih uničuje, a niso našli krivcev. Starši vejo, pa nočejo povedati.« Poljane res postajajo vse bolj privlačen turistični kraj, ki ima pogoje tudi za zimski turizem. Jeseni lani je bila Ljudje in dogodki Francoski ognjemet V francoskem parlamentu se je s smehom, jezo, grožnjami, duhovitostmi in raz-draženostjo končala razprava o zunanji politiki de Gaullovc vlade. Po ponovni izvolitvi generala de Gaulla je bilo to prvo večje soočenje s strankami, ki ga podpirajo in ki mu kažejo hrbet. Velik pomen je parlamentarna razprava o zunanji politiki dobila tudi z važnimi odločitvami francoske vlade v zadnjem času, kjer je odnos Francije do Atlantsko vojaške zveze doživel korenite spremembe. Prav zaradi tega dejstva je parlamentarna razprava prekašala vse prejšnje. Francosko vlado je v parlamentarni vladi zagovarjal zunanji minister Couve de Murville, ki je za izhodišče svojih trditev vzel preprost pripomoček, da se francoska zunanjepolitična smer s sklepom o umiku atlantskih sil nI bistveno spremenila. Razlagal je, da je most med Ameriko in Evropo mogoče zgraditi samo na osnovi dialoga med Evropo in Ameriko. Pogoji za takšen dialog pa šele sedaj nastajajo, saj v okviru atlantske skupnosti nI bilo mogoče razviti tvornega dialoga, ker je za vse važnejše odločitve zadostoval monolog. Da bi omogočili dialog, so Francozi zgradili svoj lastni »force de trape« in se počasi Izvlekli iz ameriškega atomskega dežnika. To je bil za de Gaulla temeljni kamen pravilnih odnosov v zahodni skupnosti. Voditelji francoskih strank so v parlamentarni razpravi po vrsti bolj obsojali način, kako je francoska vlada sprejela svoj sklep o umiku ameriških vojaških oporišč na ozemlju Francije, kakor sam sklep. Za nekatere je bilo ravnanje francoske vlade nedopustno, saj je bil parlament o tem obveščen šele post seriptum. Nasprotniki de Gaullove zunanje politike pa so naštevali razloge, ki po njihovem prepričanju slabijo položaj Francije v svetu. General de Gaulle naj bi se pred svojim obiskom v Sovjetski zvezi katastrofalno zmotil. Po njegovi zaslugi je prišlo do oslabitve zahodne vojaške zveze, ko za ta sklep še nI dobil nobene odškodnine na vzhodu, saj bodo ruski vojaki še naprej ostali na Poljskem in na Madžarskem, Kanadčani in Američani pa se bodo Iz Francije umaknili. Ravnotežje, na katerem je dvajset let po vojni temeljil mir, bo tako porušeno. Vendar pa so takšna kritika in takšni zaključki tvegani. Kaj, če bo čas pokazal, da jc de Gaulle izračunal več potez naprej kot njegovi strankarski nasprotniki? Zadnja parlamentarna razprava je tudi pokazala, da francoske stranke na levici nimajo veliko pogojev za daljši skupni politični nastop. S svojimi ocenami zunanje politike so si segli krepko v lase. Zelo težko je pričakovati, da bodo v enajstih mesecih do parlamentarnih volitev lahko našli skupni imenovalec In ogrozili de Gaullovo vlado. Ob nedeljski plohi v Šent Primožu ŠE NIKDAR TAKO Otroci, šola in avtomis — to Je v Poljanski dolini nekaj vsakdanjega. V Gorenjo vas (na sliki) prihajajo otroci v šolo iz oddaljenih vasi; navadno Je tako: avtobus, potem pa še precejšen kos poti peš, doma pa jih razen nalog in učenja čaka še delo na polju — Foto Perdan »še nikdar nismo doživeli tega, da bi morali stopiti na oder pred napovedanim časom« pravijo člani prosvetnega društva na Jezerskem, ki so to nedeljo gostovali pri sosedih onstran meje v šent Primožu. V okviru medsebojnega kulturnega sodelovanja so namreč najavili gostovanje s Petrovičevo komedijo »Ploha«. Zelja po takih prireditvah je prebivalce te koroške vasi in okolice privabila v takem številu, da so že pol ure pred predstavo nabili dvorano do zadnjega stojišča. Nihče nI mogel več notri, ln skorajda niti ven. Postalo je vroče in ker so bili izvajalci že pripravljeni, res nI kazalo, čakati zgolj zaradi napoveda- rimc ne ure. Ta edinstven primer nastopa pred določenim časom, pa seveda dokazuje, kako je v teh zamejskih krajih zaželena materina beseda in kje so možnosti za razširjanje obmejnega sodelovanja. Med svojim dvodnevnim gostovanjem je prosvetno društvo z Jezerskega nastopilo tudi v 2elezni Kaplfc kjer so bili prav tako deležni velikega obiska. To nedeljo, 21. aprila, pa bo skupni zbor pevcev Seni Vida in Železno Kaple nastopil na Jezerskem z narodnimi in umetnimi pesmimi. K. M. zgrajena nova cesta iz Poljan skozi Vinharje, Kremenk, Pasjo ravan in čez črni vrh do Polhovega gradca. »Z one strani do črnega vrha je že povsem urejena, imajo tudi cestarja, z naše strani pa so jo zgradili kmetje sami, občina še ni nič prispevala!« je povedal Francelj in dodal: »Na turističnem prometu pa se je to že jeseni poznalo, precej več ljudi je bilo, zelo se zanimajo za to cesto in kraje ob njej.« Nejc se je ob tem spomnil, da mora v kratkem na Kremenk, kjer so pri gradnji ceste izkopali lončene cevi, podobne kot v Dav-či in škof j i Loki. »Kaže, da gre za rimske izkopanine, za ostanke rimskega limesa, obrambne črte, ki je šla tu čez.« O vsem tem in Še o čem smo poklepetali v Tavčarjevi sobi na Vidmu. A. Triler Novi stiki z Nizozemsko in Zahodno Nemčijo — Živahni kulturni stiki z Beljakom in Železno Kaplo Kranj s svetom Lani Je odšlo iz Kranja v razne kraje po svetu 43 raznih delegacij, ansamblov ln moštev. Največ - 19 po številu Je bilo raznih športnih srečanj, 8 srečanj s področja kulturno-prosvetne dejavnosti, 6 srečanj mladine to 10 različnih delegacij posameznih organov občinske skupščine to drugih organizacij. Iz inozemstva pa Je prišlo v Kranj 30 raznih delegacij, moštev to skupin. Ko je komisija za stike s tujino pri skupščini občine Kranj pred kratkim razpravljala o programu letošnjega sodelovanja z inozemstvom je težila, da se to sodelovanje uskladi z . obstoječimi denarnimi možnostmi, pri čemer pa ne bi smeli okrnirti tistih oblik, ki so se že poka- zale za uspešne- Na prvem mestu Je predvideno sodelovanje z angleškim mestom Oldham, ki naj bi letos zajelo konkretne oblike Izmenjave pedagoških ta drugih delavcev. Tudi sodelovanje s francoskim mestom La Clotat se bo nadaljevalo v tej smeti. Kot novi mesti, ki sta preko svojih predstavnikov zaželeli sodelovati s Kranjem pa sta mesto Val-kenburg na Nizozemskem ter zahodnonemško mesto Amberg blizu češke meje- Najpestrejši spored letošnjih kulturnih prireditev pa je pripravljen za Beljak in Železno Kaplo. Pri teh gostovanjih sodelujejo razna kulturna društva, muzej, športne organizacije, klub kulturnih delavcev itd-Podobna gostovanja so predvidena tudi iz omenjenih krajev v Kranju in po drugih krajih našega obmejnega območja. K. M. I ~~CMO,0/JMAS JjE RE- ) m lV o PANORAMA 9 PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA * PANORAMA © PANORAMA # PANORAMA V »Nadi« je nada GORENJSKI Kraji in LJUDJE © GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI Žflitovanjska pogodba iz Ncinilj Dragi ženin! .V imenu vseli fantov iz ^ vasi, / smo ti to pismo %aii m\ / in hočemo, da ts*4 vsi skupaj prebrali; /* & boš pa ti prebral, / da I boš slabe volje postal; / s| ]e videl kaj velja, / če*^le v zakon da. / Zrasla k kakor v vrtu cevtlica, / 'Ino so ji rožna cvetela P.\ / vedno smo jo varovaB1 *t jo tudi spoštovali. / Zatd^ smo mi, 7 ker1:1 je, bomo obnjo prišh >'2etj nam hočeš cvetko t\t / ki cvetela je lepo^vsem priljubljena je bili' vzeja bo od nas slovo. Pri nas navada je, / da tolar da se* dekle. / Vsa znamenja kličejo iz zemlje v net* e_r*Je, kakor je stekla h gruči, vrača. Sama kriči na pomoč: bodo!« »rC^Vjtc! Cecco bijejo! Ubili ga Italijanski delavci obstanejo k^kopani. Oklevajo, tla bi šli pomagat Ceccu in ga rešili. NaJrt* zbežali. Ne bi se radi pre- tepali ali bili celo tepeni. Toda Marina jih s sklenjenimi rokami roti, naj ji rešijo moža. In Marina je žena, mati dveh otrok! če ji moža težko pohabijo ali celo do smrti pobijejo, kako bo živela? Pomagati ji morajo, jih prosijo tudi druge italijanske žene. Saj bodo, samo ženske naj se umaknejo v cerkev. »Ne, domov zbežite! Drugače se bodo Nemci lotili še vas. Tudi ti, Marina!« ji ukaže Ceccov prijatelj Giordano. Žene ubogajo, možje pa se pomikajo proti podivjani gruči, da bi jo pomirili in, če le mogoče na miren način rešili Cecca. Toda pred njimi zraste nova gruča in jih obkroži. »Hier sind die italienische Schvveine!« »Katzenfanger!« »Vogelfresser!« Psovke so samo uvod za napad. Italijani se otepajo mulcev, ki jih še niso vpoklicali v vojsko. Med njimi so tudi otroci, ki še hodijo v šolo, med njimi celo frkolin Hindenburg. A so tudi moški, ki so se s pomočjo zvez na tak ali drugačen način izognili vojske in fronte. Ti so najhujši. Zdaj lahko dokažejo svoj patriotizem in zavežejo gobce vsem nevoščljivccm, ki jim zavidajo in se jim po-smehujejo, ker so lahko doma, nepogrešljivi bojevniki ha notranji fronti, kakor se radi imenujejo sami. »Gott mit uns!« se vzpodbujajo, »Gott, strafe Italienner!« »Wir sind Gotteshand!« kričijo in nekateri se res čutijo, da*so božia roka, ki naj kaznuje ušive Italijane. .Župnik, ki bi morda edini lahko pomiril strasti sovraštva, noče slišati krikov pred cerkvijo. V zakristiji kleči pred razpelom in moli nomašne molitve. Zaradi teh krikov ne bo opustil svoje dolžnosti! Prvo je bog, potem so šele ljudje! Ne zaveda se ali pa se noče zavedati, da je nahuiskal množico sam in da njegova pridiga lahko povzroči Kajnov zločin. Tudi orožniki, ki bi lahko napravili red in ki bi jih disciplinirani Nemci, ki slepo sledijo avtoriteti oblasti in države, na mig ubogali, so tu Vedno več jih je, a se jim še vedno ne mudi da bi ukazali, naj se liudje razidejo. »Naj se poigrajo z italijanskimi pritepenci!« »Naj jih pouče, da svinje jedo nemški kruh!« Da te »svinje« delajo, da so slabše plačani kakor nemški delavci in da bogati nemške kapitaliste, na to niso še nikoli pomislili, a še toliko manj danes, ko so se Italijani spremenili v njihove prave sovražnike. Zato gledajo od daleč pretep, dokler se pred njimi ne pojavi nekdo in jih vpraša, kaj se godi. Orožniki srepo pogledajo človeka, ki jih vprašuje, a so takoj nato uslužni saj jih je vprašal človek ki bo morda že na prihodnjih volitvah penzberški župan, čeprav bo izvoljen na listi sedanje občin ske onozicije. »Sami ne vemo, kaj se godi,« odgovori orožniški komandir. »Takoj bomo napravili red, gospod Star!« salutira socialističnemu ob- činskemu svetovalcu, ki bi pravzaprav že na prejšnjih volitvah moral poslati župan. Zato se mu komandir ne sme zameriti, a prav tako se ne sme zameriti sedanjemu županu Straussu, ki odobrava ta pretep. Toda tega se zave prepozno, ker je že ukazal, naj orožniki zapiska jo na piščalke. Zdaj je zaradi tega besen-sam nase, saj so ljudje, ki so prerepali Italijane ob brlizgu obstali, kakor da bi bili v kasarni, in se začeli razhajati. Sam vrag je prinesel tega Stara, a njemu vdahnil misli, da stoji pred njim bodoči penzberški župan. Zdaj je Star odpetal in zato lahko ukrepa po svoje. Da sc ne bo zameril Straussu, bo dal zapreti Italijane, ki so bogvezakaj ne skušajo razbežati in se zbirajo v krog kakor k posvetu. To je zadosten razlog, da jih lahko da aretirati. Na njegov ukaz jih orožniki obkolijo in zahtevajo, da Italijani dvignejo roke. Nekdo, ki jih noče in ki kaže na Cecca, ki ležLneza-vesten na tleh, in od Cecca na gručo, ki se zgublja proti Straussovi gostilni, umolkne, ko začuti na svojih prsih bajonet. Tedaj se oglase dru"i in hočejo orožnikom dopovedati, da so pretep povzročili drugi, tisti" ki so pravkar zavili na gostilniški vrt, nedaleč od orožniške postaje. Orožniki jih ne poslušajo. Samo ukaže jo jim, naj nastavijo roke, nato pa uklenejo drustega za drugim. Nekdo brcne Cecca, da bi ga z brco spravil pokonci. Toda Cecco se ne gane. »Nesite ga!« ukaže komandir. Uklenjeni delavci, ga le težko dvignejo in še teže ga nosijo. Ko gredo mimo Straussove gostilne, jih spremljajo žvižgi in kriki: »Gott, strafe Italien! Gott, strafe Italienner!« Tudi stara Federlova je med gledalci. Tudi stara Federlova kriči, dokler se ne domisli, da tudi slavina govori italijansko. Bogve, če ni samo šlavina, marveč tudi Italijanka?« Kaj ko bi naščuvala množico nanjo? Ali še bolje: orožnike? /Uživala bi, ko bi jo peljali takole uklenjeno in jo zaprli. Katzenfangerin! Vogelfresserin! Italienische Schvvcin!« se porajajo v njej nove psovke za osovraženo snaho. Tudi njo bi bilo treba zapreti, pripoveduje Kunigundi in drugim tretjerazrednicam, ki jih' je bila povabila gospa Straussova na čajanko, ker so opravile posebno pobožnost za srečo in uspeh njenega sina Franca Josefa. Toda poslušalkam se mudi. Nimajo vse tako potrpežljivega moža, kakor je stari Federle. Zato stara Federlova kmalu ostane sama; Ko nima več poslušalk, popije še vrček piva.- Ko odhaja, opazi mizarja, ki pelje krsto. »Za božjo voljo, kdo neki je umrl?« ' 8 9 Dva junaka gazita Savo Temu sestavku bi lahko dali naslov »Mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most«, samo da v našem primeru nihče ni skakal čez jarek, ampak sta dva »hrabra« pionirja gazila Savo poleg mosta. Učenci tretjega razreda osnovne šole »Tone Cufar« z Jesanic 90 šli v Dovje in Mojstrano na izlet-Obiskali so tudi tovarno ZINOS v Mojstrani. Ko pa so se vračali nazaj, sta dva učenca, Simon in Tomaž, zaprosila tovarišico učitelji- co, če gresta lahko v gostilno »Pri Cilki« v Mojstrani pit kokto. Tovarišica je to dovolila, z ostalimi učenci pa je1 nadaljevala pot do glavne ceste, kjer je čakal avtobus. V avtobusu so bili že vsi nestrpni, ker Simona in Tomaža ni bilo od nikoder. Zato je tovarišica poslala učenca, da pogleda, kje sta se zadržala. Kmalu je učenec pritekel ves zasopel nazaj in že od daleč kričal: »Tovarišica, Simon in Tomaž Otroci Indije so lačni Prebivalce Indije je prizadela huda lakota. Nastala je zaradi zaostalosti in lanskoletne suše. Vse države hitijo prebivalcem Indije na pomoč. Tudi naša država je med njimi. /.lasti mi šolarji hitimo zbirati denar, staro železo, krpe m Papir. Na osnovni šoli Predoslje smo imeli sestanek podmladka RK, na katerem smo sklenili, da bomo tekmovali med razredi, kdo bo zbral največ odpadnega materiala. Zaradi tega smo $e še bolj vneto lotili te naloge. Blagajniki podmladka RK so zbirali prostovoljne prispevke v denarju. V osnovni šoli Predoslje so se najbolj izkazali pionirji nižjih razredov, med katerimi je bil najboljši Četrti razred. Vsi skupaj smo zbrali v vrednosti 52.038 S din in to: 780,55 kg železa, 63,65 kg papirja in 26,10 kg krp. Vsega železa, krp in papirja smo zbrali 870,30 kg. V četrtem razredu smo bili zelo veseli, ker smo največ pomagali indijskim otrokom. Marjanca Burgar Danica Žgalin učenki 4. razreda osnovne šole Predoslje POMLAD Prišel je čas, ko je prišla v naše kraje spet lepa cvetoča pomlad. Ko se učimo otroci zjutraj v šoli, nas vleče toplo sonce v naravo. Ko je konec pouka hitimo na—cesto in se veselimo pomladi- Postali smo bolj živalmi in veseli. Cvetice so se že prebudile in pokukale iz zeml;e. Ptički nam že prepevajo iu nam delajo kratek Nčas. Sonce ogreva zemljo. Dan se je podaljšal in noč se je skrajšala. Je že prava pomlad- Toda, kaj če bi nas nenadoma presenetil sneg? Vsi bi bili žalostni. Ljudje delajo že zunaj na polju in okoli doma. če bi padel sneg, bi morali zopet delati v hiši. Minka Koželj, 6. a osn- šola Preddvor gazita Savo!« Tovarišica se je ustrašila, kajti Sava tako malega pionirčka kaj hitro lahko odnese- Stekla je na most in videla dva »junaka«, ki sta 100 m od mostu gazila Savo. Vsa mokra sta srečno prilezla na drugo stran. »Tovarišica, nisva videla mosta«, sta se opravičevala. Tovarišica je bila liho. Ni našla besed, da bi ju karala. Razmišljala je o nesreči, ki bi se lahko zgodila. Ni vedela, ali naj bo srečna, ker se je vse srečno končalo, ali pa jezna. Učenci, to pišem vam v svarilo! Ubogajte svoje tova-rišice in ne gazite vode tam, kjer je most. JOŽE VIDIC Nisem storil prav Tisto jutro sem se zbudil precej zgodaj in nisem mogel več " zaspati. To me je spravilo v slabo voljo. Že pri zajtrku sem imel nekoliko predolg jezik, ko pa mi je stara mama rekla, da naj oblečem suknjič, sem se očitno uprl. »če ne boš oblekel suknjiča, ne boš šel v šolo!« je odločno nastopil še stari oče. Godrnja je Km se^oblekel in šel. . Tisti dan smo dobili v šoli za nalogo pros'.i spis- Doma sem takoj povedal, kaj je za nalogo. Vsi so mi s*.etovali, kaj naj napišem, jaz pa sem jim zadirčno odgovoril: »Saj niste dobili naloge vi, ampak jaz!« »Danes si pa najprej vstal z levo nogo, da si tako zadir-čen,« je rekla teta. »Ti pa z jezikom,« sem ji odvrnil. Nihče ni nič rekel, vendar sem vedel, da nisem storil prav. čutil sem se krivega. Le zakaj jih nisem poslušal, Žrtev vojne Ce se boste peljali skozi Zgornjo Belo, boslc opazili na neki hiši ploščo. Tu je bil leta 1922 rojen Andrej Nagtlč. Njegov oče je bil zidar, mati pa je skrbela za dom in otroke. Pred vojno se je izučil za ključavničarja in je delal na Jesenicah. Ko so prišli Nemci, je bil premeščen v Nemčijo v mesto Zeltvveg. Spomladi leta 1943 je šel med partizane. Bil je v Kokrškem odredu. Ko je bila hajka pod Storžičem, je bil nad Povlja-mi ranjen v ramo. Odpeljali so ga v neko partizansko bolnišnico. Ko se je ozdravljen vračal po gozdni poti nazaj v odred, je zagledal v grapi Nemce. Bili so le v Nemce preoble-čeni'partizani. Naglic tega ni vedel ter je stekel, padel in si pri tem zlomil roko in rano zastrupil. Partizani so šli k dr. Valiču, ki pa ga ni bilo doma. zaradi tega so peljali Naglica zjutraj ob 6. uri iz Povelj v Kokro. Takrat je bilo v Preddvoru 200 Nemcev. Naglic se je zdravil v Dolenjcev! hiši v Koritu na Fužinah. Ko je bila nova hajka, so ga prenesli v lovsko kočo. Njegovo stanje se je zaradi zastrupitve hitro slabšalo. Ko so po kokrških domačijah zapeli Dopisujte v našo rubriko! petelini, je njegovo življenje za vedno ugasnilo. Bil je star 22 let. Svobode ni dočakal. Njegovo truplo so pokopali pod mogočne gorenjske vrhove, pod zelene smreke, ki so mu v samotnih nočeh pele pesem o svobodi. Po vojni so ga prekopali. Zdaj leži na pokopališču na Beli. Bil je moj stric. OH VOJNA, ZAKAJ «1 BILA TAKO KRUTA IN SI ŽELELA TISOČ IN TISOČ ŽRTEV! Metka Jerič, G. a osn. šola Preddvor potem pa bi napisal po svoje! Volk bi bil sit im koza cela. Tako pa — saj sami vidite. Andrej Podobnik 6. b. osn. šola Gorenja vas Moj dom Mof dom stoji ob križišča cest za Kranj, letališče Br-n;ki in Šenčur. Moj dom je velika stara hiša, ki stoji zunaj vasi. Ljudsko staro ime je Bivje-Pred hi%o rasteta dva stara oreha. Imamo hudega psa, ki ga .kličemo Drina. Okoli kurnika je ograja, kjer se pasejo kokoši. Na dvorišču stoji drvarnica. Največ prostora zavzame vrt. Na njem prideluje mama zelenjavo-Tudi nekaj sadnega drevja je na vrtu. Ob robu zelenjavnega vrta so cvetlične gredice, na vogalu vrta pa so ribez, maline in vrtne jagode. Tudi midva z bratom imava eno gredico. Blizu mojega doma je gozd. V šolo hodim v Šenčur.. čeprav je skromen, zelo ljubim svoj dom. Franci Erzin, osnovna šola »Stanka Mlakarja« Šenčur Pomlad Prvi zvonček na livadi, prva rožica polja, saj pomlad prelepa spet je k nam prišla. | Sonček, ljubi sonček prebudi vse polje, saj pomlad prihaja, slišimo jo že. Prvi šopek mali pomlad naj počasti, ki težko, težko, smo jo čakali vsi. Metka Jerič, 6. r osn.šola Preddvor Da rina Konc: MALA RAZPRAVICA 1 v. Trije fantički, čisto mali pobalinčki, mečejo kamenje na sosedov vrt. Nič hudega ne mislijo, samo skušajo se, kdo bo boljši strelec. Polagoma postanejo ie kar pravi mojstri v metanju kamenja na sosedov vrt. Ko domači opomini niso zalegli, so prišli na pomoč šolski, izdatnejši. Trije fantiči, čisto majhni pobalinčki, so se čez noč poboljšali. Učiteljica v šoli: »Kdo še meče kamenje? V razredu tišuia. Popolna tišina, v malih srcih kovaško nabijanje. Učiteljica: »Ti, Janezek, ali ga ti nikoli ne mečeš?* Janezek (odkritosrčno): »Mečem, ampak samo v Kokro.« Učiteljica: »Ali je to dovoljeno?« Otroci: »Neee!« Učiteljica: »Zakaj ne?* Tinček: »Ker lahko vse ribe pobije.« Lojze: »Poleti pa vse kopalce in turiste.« Dobro, da tovarišica učiteljica ni spraševala dalje, kdo še meče kamenje. Kaj vse bi zvedela! Gotovo bi zvečer ne mogla zaspati, ko bi' premišljevala, koliko malih pobalinčkov ima v svojem razredu. .J 23. APRIL 1966 # GLAS SPORT 11 RAZGOVOR PO GLAVNI SEZONI Škoda in koristi Zelenice Predsednik TVD Partizan Tržič Janez Kališnik o tržiškem smučarskem klubu Smučarski klub Tržič, ki deluje v okviru TVD Partizan, je v našem ocenjevanju jugoslovanskih smučarskih kolektivov zasedel tretje mesto. Najbolje so se uvrstili med pionirji (1. mesto), v mladinski konkurenci so zasedli tretje in v članski peto mesto. Predsednik TVD Partizana Janez Kališnik je z veseljem pristal na razgovor o tržiških smučarjih. Z izgradnjo zimsko-športne-ga centra na Zelenici ste bili Tržičani v precej boljšem položaju v primerjavi z ostalimi klubi. »Zelenica nam je veliko, veliko koristila, poleg tega pa kar je morda nenavadno, tudi škodovala. Na Zelenici je bilo toliko tekmovanj, da smo bili praktično vse dni »zasedeni« z organizacijami najrazličnejših prireditev. Zaradi te prezasedenosti smo bili prisiljeni večkrat tudi zanemariti delo z najmlajšimi. Ne morem sicer reči, da se nam jc to maščevalo, prepričan pa sem, da bi lahko naredili še več kot smo.« Prav vaši najmlajši člani so dosegli velik napredek. Kaže, da Tržičani pripravljate presenečenja že za naislcdnjo sezono. »Dovolj imamo mladih smučarjev. Klub ima okoli 31)0 članov,; od tega jih je kar 200 pionirjev. Najbolj me navdušujejo prav najmlajši: Gaz-vodova (12 let), Brezarjeva (13 let), Kramarjcva (15 let) in Jožko Meglic (11 let).« In kdo skrbi za vse te mlade talente? »Na razpolago imamo 30 trenerjev in vaditeljev, vendar so bili preveč zasedeni s pripravami prog za tekmovanja. To je tista škoda od Zelenice. Seveda pa smo imeli tudi veliko korist. Z mladim naraščajem smo se kvalitetno pridužili centrom, ki imajo že dalj časa žičnice t. j. Kranjski gori, Jesenicam in Mariboru. Med člani in mladinci opažamo namreč določeno kvalitetno praznino. Ko bodo odrasli pionirji, se bomo enakovredno potegovali za boljšo uvrstitev v »Gla-sovem« ocenjevanju.« In kako tečejo klubski treningi? ^»Sistematični trening je bil mogoč le v času šolskih po- KRANJSKO OBČINSKO PRVENSTVO V STRELJANJU za mladinsko in pionirsko reprezentanco SD Bratstvo-Edinstvo zmagovalec v obeh konkurencah _ V posamični konkurenci za to družino od šestih pet naslovov Preteklo soboto in nedeljo je bilo v strelskem domu Iskrev občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za mladince m pionirje. Udeležba je bila zelo razveseljiva, saj je nastopilo po 49 mladincev in pionirjev. Doseženi rezultati so precej boljši od lanskih in zato lahko računamo, da se bodo občinske eficipe uvrstile na prihodnjem republiškem prvenstvu med najboljše v Sloveniji. Prvi- štirje v vsaki disciplini bodo zastopali občino na republiškem prvenstvu. REZULTATI - Mladinci (42 tekmovalcev): 1. Bitenc (B-E) 255 (od 300 možnih), 2. Burkeljca (Iskra) 252, 3. Ogrin (B-E) 252, 4. Bogataj (Sava) 250; Mladinke (7) 1. Krštinc (I) 226 (od 300 možnih), 2. Radojčič (B-E) 225, 3. Slibar (I) 223 4. Kren (I) 221; Pionirji (43 tekmovalcev)* 1. Požar (B-E) 167 (od 200 možnih), 2. šuler (Tabor-Cerkljc) 154, 3. Krničar (Tabor Cerklje) 154, 4. Mravlje (Tone Nadižar) 154; Pionirke (6): 1. M. Radojčič (B-E) 125 (od 200 možnih), 2. Freee (T. Nadižar) 97, 3. Globoč-nik (Tabo^C^rklje) 92, 4. Puklavec (T-Nadižar) 85. EKIPNO — Mladinci (9 ekip): 1. Bratstvo-Edinstvo 973 (od 1200 možnih), 2. SD Iskra 965, 3. SD Tone Nadižar 933 4. SD Slavec Ivo-Jokl 918; Mladinke: (1 ekipa): 1-SD Iskra 865; Pionirji (9 ekip): 1. SD Bratstvo-Edinstvo 584 (od 800 možnih), 2. SD Tone Nadižar 562, 3. SD Tabor- Kamnicani na Veliki planini Na tekmovanju za pokal občinskega sindikalnega sveta je nastopilo na pobočjih Velike Planine preko 40 smučarjev iz 6 kolektivov. REZULTATI — VELESLALOM — Posamezniki: 1. Jure (SSD) 48,2, 2.-3. Skorjanc (SSD) in Štele (Kamnik) 51,1; Ekipe: 1. SŠD (2:31,5, 2. Kamnik 2:44,9, 3. Alprem 2:49,9; SMUK — Posamezniki: 1. šustar (Kamnik), 35,2, 2. Skorjanc (ŠŠD) 35,5, 3. Štele (Kamnik) 35,7; Ekipe: 1. Kamnik 1:47,8, 2. Alprem 1:52,5, 3. Titan 1:54,1; SLALOM — Posamezniki: l.Stcle (Kamnik) 67,6 (40,3 — 27,3), 2. Sitar (SSD) 68,6 (41,6 —■ 27,3), 3. A. Sitar (Titan) 69,7 (39,9 — 29,9); KOMBINACIJA — Posamezniki: 1. Štele (Kamnik) 2:24,4, 2. A. Sitar . ve. Kokra, ki je reka hudo« urn.iškega značaja, je strugo postopoma precej mižala, tako da je večina zidov ostala brez opore, kar je na vej mestih povzročilo udor ceste. 23. APRIL 1966 # GLAS OGLASI — OBJAVE 13 Komisija za delovna razmerja Hotela »JELOVICA« Bled razpisuje za sezono 1966 naslednja prosta delovna mesta: 1. 13 natakarjev 2. 1 recepcionerja 3. 6 sobaric 4. 5 pomožnih vratarjev 5. 2 pomožna recepcionerja 6. 1 evidenčno blagajničarko 7. 5 pomožnih kuharic 8. 7 pomivalk 9. 1 čistilko 10. 1 perico Za restavracijo »BLEGAŠ«: 11. 1 šefa strežbe 12. 2 točajki 13. 4 pomožne kuharice 14. 2 pomivalki 15. 1 evidenčno blagajničarko ^ 16. 1 čistilko POGOJI: Pod 1. kvalificiran delavec z znanjem dveh tujih jezikov. 2. popolna srednješolska izobrazba z znanjem treh tujih jezikov. 3. polkvalificiran delavec z znanjem vsaj enega tujega jezika ali nekvalificiran delavec z znanjem enega tujega jezika ter 3-letno prakso v hotelu. 4. znanje dveh tujih jezikov (nemškega in italijanskega), 3-letna praksa v hotelu. 5. isto kot pod 4. 6. srednješolska izobrazba z vsaj 3-lctno prakso na sličnem delovnem mestu. 7. polkvalificiran delavec ali nekvalificiran delavec s 3-Ietno prakso v kuhinji. 8. 9 in 10. za to delovno mesto ni potrebna kvalifikacija. Pod 11. VK delavec z znanjem dvah tujih jezikov, KV delavec z 10-letno prakso in znanjem dveh tujih jezikov. Pod 12. polkvalificiran delavec ali nekvalificiran s 3- letno prakso. Pod 13. isti pogoji kot pod 7 Pod 14. isti pogoji kot pod 8 Pod 15. isti pogoji kot pod 6 Pod 16. isti pogoji kot pod 8, 9 in 10. Nastop službe s 1. ali 15. majem 1S66. S stanovanji podjetje ne razpolaga razen z nekaj samskimi sobami. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Za nedoločen čas pa razpisujemo tudi presto delovno mesto MIZARJA KV delavca z vsaj 10-letno prakso. OD po pravilniku, nastop službe s 1.6.1966. Ped Pod Pod Pod Pod Fod Pod Obletnica Že eno leto nam krvavijo srca, ker nam je tragično preminil naš nadvse ljubljeni sin, brat, svak, stric in nečak JANEZ JAN Se enkrat se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v težkih dneh kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem števiiu spremili na njegovi zadnji poti. Neutolažljiva mama, ata in sestra Anica z družino Sp Gorje, Bled, 23.4.1966 Zahvala Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in praočeta MIHAELA POLJKA se zahvaljujemo vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo smo dolžni vsem sosedom, ki so nam nesebično stali ob strani v težkih urah. Posebno zahvalo družini Vodopivec za vsestransko pomoč in tolažbo, dr. Hriberniku se zahvaljujemo za njegovo dolgoletno skrb in nego med boleznijo. Zahvala č. duhovščini za-- svečanost in spremstvo. Nadalje se zahvaljujemo pevcem društva upokojencev in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, še enkrat najlepšp hvala vsem. 2aiujoči: žena Helena, sinovi: Tone, v Francelj, Miha z družinami in Tine. Hčerke: Anica por. Žirove, Mici por. Horvat, Milka por. Cvetan, Francka por. Kovač in Helena ter ostalo sorodstvo. Stražišče, 16. aprila 1966 OBJAVA Trgovsko podjetje »Kurivo« Kranj telefon 21-192, obvešča cenjene potrošnike, da lahko predvidoma do začetka junija opravi vsa naročita za premog takoj. v * Od meseca junija dalje s£ pričakuje, kot kaže večletna statistika podjetja, zgoščanje naročil, kar bo začasno oviralo takojšnjo dobavo, vsaj pri nekaterih vrstah premoga. Na zalogi imamo vse proizvode tovarne »Izolirka« Ljubljana zato izkoriščamo priliko in se priporočamo za odjem njenih materialov za liMro in termo izolacijo kot npr.: vse vrste premaznih mas (BI, IB, BP, BA itd.) vseh materialov za grdanjo cest. Dalje imamo na zalogi vse vrste strešne lepenke, mi: neralne volne, stramit plošče in ostare izdelke te vrste. Te proizvode, vključno tudi premog, dobavljamo v vsaki količini za reprodukcijo, trgovini jn ostalim velikim potrošnikom v tranzitu po solidnih cenah. Se priporoča Trgovsko podjel je KURIVO Kranj Dopolnilna prometna vzgoja uporabnikov cest Pred križišči moramo p-avilno razvrstiti vozilo in peljati skozi prikazano križišče po desnem pravilu. Prvi pelje traktpr, ki nima na svoji desni strani nobenega vozila, zadnji pa odpelje osebni avtomobil. — S pravilno razvrščenimi vozili ne oviramo vožnje v križišču. — Kadar v temi vozimo v kratki razdalji za drugim vozilom, uporabljajmo vedno zasenčene luči! Zahvala Poslovili smo se od naše drage mame Marijane Naglic, roj. Mušič J Prisrčna hvala vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, vsem darovalcem cvetja, vsem, ki so sočustvovali z nami. Hvala č. duhovščini, pevcem, sosedom. Hvala kolektivoma ČP Gorenjski tisk in Avtopromet Gorenjska Cerklje za njihovo pozornost. Posebna hvala zdravniku dr. Cofu in s. Anici za požrtvovalnost in prizadevanje pri lajšanju bolečin v njeni kruti bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: mož, sinova Maks in Janez; hčefke: Marica, Vida z družino, Zofka z družino, Angela z družino, Anica z Sp. Brnik, 23. aprila 1966 možem. Francka in Cilka. OPRAVIČILO! V zadnji številki GLASA je zaradi tehničnih ovir izpadla rubrika »Dopolnilna prometna vzgoja uporabnikov cest«. Od današnje številke dalje jo bomo spet objavljali redno vsako sredo in soboto. Uredništvo 14 OGLASI - OBJAVE 23. APRIL 1966 * GLAS Prodam moped colibri s prevoženimi 3000 km. Nasl. v ogl. odd. — 1755 Prodam peč in 72 m črnih manesman cevi za centralno kurjavo za N dih 2000 Nasl. v ogl. odd. — 1859 Zaradi vojaščine poceni prodam zelo dobro ohranjeno NSU primo. Šmartno 32, Cerklje — 1860 Prodam spalnico, kuhinjo in desni vzidljiv štedilnik s ploščicami. Kranj Trojarjeva 9 (kalvarija) — 1853 Prodava vseljivo hišo v Otočah pri Podnartu. Informacije pri Klemenu Otoče 24, v nedeljo popoldan — 1873 Prodam 3000 kom zidakov, špirovce in 300 kg betonskega železa. Šenčur 111 — 1854 Prodam hišo na Gorenjskem proti Jezerskem 20 km od Kranja z malo zemlje, takoj vseljiva. Zaplotnik Anton, Sr, vas 21 p. Kamnik. Informacije dobite na Ko-krici 96, Kranj — 1887 Prodam kravo dobro mle-karico, ki bo tretjič teletila. Sp. Duplje 75 — 1888 Prodam kravo, ki bo čez en mesec četrtič teletila in prodam psa volčjaka. Glin je 13, Cerklje — 1889 Prodam flat po ugodni ceni. Jegrišek, Vodice 67 nad Ljub. — 1890 Prodam plug okopalnik, zasipalnik, obračalnik, tro-delne brane in ročno vodno črpalko (fligel) Jež Andrej, Vodice 127 — 1891 Prodam 6 tednov stare prašičke. Sp. Brnik 68 — 1892 Prodam kravo, 8 mesecev brejo po izbiri. Zg. Brnik 35 Cerklje — 1893 Prodam prosto stoječ štedilnik, nerjaveč na tri plošče, 2 pečici, ogrevalno omaro in kotel za 70 litrov. Golnik 6 — 1894 Prodamo 7 x 5 m drvarnico za garažo. Vprašati Zmrz-likar Filip, p. Vodice nad Ljubljano — 1895 Prodam polovico vseljive hiše z nekaj vrta. Oddati ponudbe pod Kranj — 1896 Prodam zazadljivo parcelo v Križah. Poizve se: Sitar Blaž, Visoko 72 Šenčur — 1897 Prodam plemensko telico. Zg. Brnik 44, Cerklje — 1898 Ugodno prodam moško in žensko kolo, rabljena vrata ter pogonslki jermen 9 m Zg. Bitnje 139 Žabnica — 1899 Prodam plemenskega vola 480 kg težkega. Volaka 17, Gor. vas — 1900 Prodam opipmlke, bankine in eiektro motor 4 k\V. Nasl. v ogl. odd. — 1901 Prikolico za fiat 750 prodam, žen Sp. Duplje 2 — 1902 Prodam NSU primo 175 ccm. Ravne 1, Tržič — 1903 Prodam kavč in dva fotelja. Nasl. v ogl. oddelku — 1904 Prodam avto renault 4 L, Gomboc Adam, Struževo 14 £ — 19J5 Prodam kuhinjsko opravo. Nasl. v ogl. oddelku — 1906 Prodam eno leto staro telico. Zg. Brnik 37, Cerklje — 1907 Prodam televizor avtom a-tik RR-Niš. Nasl. v ogl. odd. — 1908 Prodam malo rabljeno kompletno spalnico in globok otroški voziček, štirnova 9 Kranj — 1909 Prodam koruzno slamo. Zg. Brnik 26 Cerklje — 1910 Prodam 6 tednov stare pujskč. Dolar, Vrba 9, Žirovnica — 1911 Prodam kravo, ki bo čez 1 mesec teletila. Prcbačevo 45. Kranj — 1912 Prodam več 6 tednov starih prašičkov. Žibovec Franc, Polje 19 p. Vodice — 1913 Kompletni hišni vodovod prodam. Dorfarje 6, Zab-nica -- 1914 Prodam novi 5 kg super-avtomat pralni stroj Rex. Nasl. v ogl. oddelku — 1915 Prodam plinski štedilnik z bombo. Nasl. v ogl. odd. — 1916 Ekscenter preša (stiskalnica) 15 ton nova, prodam. Ogled Savska c. 12 Kranj — 1917 Prodam dva konja (pra- ma) sposobna za vsa kmečka dela in vprežno kosilnico ježek skoraj novim grebenom. Suha 5, Kranj — 1918 Prodam kobilo »Haflingc-rico«. Zg. Besnica 21 — 1919 Prodam plemenske zajklje in mladiče. Kokrica 130, c. proti Golniku — 1920 Prodam vodno črpalko TVC z garancijo 1.1 k\V. Lo-gonder, Žabnica 6 — 1921 Prodam ovco z večjim jag-netom. Voglje 90, Šenčur _ 1922 Prodam skoraj nov televizor »Koral« Franc Bitenc, St. Rozmana 2 Kranj — 1923 Prodam gradbeni les (deske, opornike, tesan les) železne cevi in monta opeko. Ogled popoldan — Kranj Pot na kolodvor 1 — 1924 Prodam obračalnik in skoraj nove grablje za seno. Bohinc Jože, Zg. Brnik 60, Cerklje — 1925 Prodam 1000 kg krmilne pese. Olševek 12, Preddvor — 1941 Prodam dvodelna vezna vrata in okna. Sr. Bela 18, Preddvor, . — 1942 Prodam slamoreznico (tempo) in nov posnemalnik »Alfa«. Grad 7, Cerklje — 1943 Prodam radio tranzistor »Schaub Loreoc« T 30. Nasl. v ogl. odd. - 1944 Prodam tri prašičke 6 tednov stare. Sp. Zalog 41, Cerklje — 1945 Še popolnoma nov bojler 80 literski prodam za 330 N din, Bilban Vodice 114 — 1946 Prodam avlo 1300 s 24.000 km. Voklo 83 Šenčur — 1947 Prodam cnovpreftno kosilnico. Lužj 10, Šenčur — 1943 Prodam originr.l angleško kosilnico za fergusen 35. Voklo 49, Šenčur — 1969 Prodam dobro ohranjen klavir (planino) Nasl. v ogl. oddelku — 1970 Prodam hrastove vereje in preklje fižolovke. Kranj, Jezerska c.93 — 1971 Po zelo ugodni ceni prodam strešni špičak in pralni stroj AEG ali superavto-matični Zopass 5 kg. Gostilna Danilo, Reteče — šk. Loka — 1972 Dobro ohranjen levi štedilnik »Goran« po solidni ceni prodam. Klobučar, Ve-šter 25, Šk. Loka — 1973 Avto Zastava 750, 23.500 km, dobro ohranjen prodam, »gotovina«. Naslov v oglasnem oddelku. Ugodno prodam osebni avto opel rekofd leto izde-ve 1959. Ogled možen v mehanični delavnici Kranj, Sm'cdniška 76 — 1949 Prodam stroj za fiat 1100. Nasl. v ogl. odd. — 1950 Prodam rabljeno strešno opeko (folc) 1500 kom. Zbilje 4, Smlednik — 1951 Prodam starejšega konja. Cerklje 30 — 1952 Prodam novo moško rogo-vo kolo na prestave. Smolej, Kovor 43, Križe — 1953 Prodam globok otroški voziček (italijanski) Pavlin, Milje 19 Šenčur — 1954 Prodam avto prikolico urejeno za letovanje in prevoz prtljage. Jenko Anton, Krami Smledniška 76 — 1955 Prodam televizor RR-Niš z garancijo. Nasl. v ogl. odd. — 1956 Prodam kosilnico znamke »Krupp« Jama 27, Kranj — 1957 Prodam kravo dobro mle-karico po izbiri. Visoko 5, Šenčur — 1958 Prodam svinjo po prašičkih. Cerklje 71 — 1959 Prodam skopo, ali zamenjam za peso. Voglje 63, Šenčur — 1960 * Ugodno prodam fiat 750. Pasar Jože, Delavska c. 4, Jesenice — 1961 Prodam krompir cvetnik za seme. Podakar, Okroglo, Naklo — 1962 Prodam 10 starih mecesno-vih zasteklenih oken. 90 x 140. Zg. Bitnje 10 Žabnica — 1963 Prodam dva prašiča po 100 kg težka. Drulovka 21, Kranj — 1964 Kupim ne dograjeno hišo ali stavbno parcelo. Ponudbe poslati pod (Tone) — 1926 Kupim rabljen frizerski stol. Mravlja Bogo, Mestni trg 3 šk. Loka — 1927 Nudim hrano in stanovanje (sobo) fantu ali upokojencu, ki bi po službi pomagal jdelati. Prodam 3 prašiče po 40 kg težke. Gole, Višelnica 15 Gorje — 1928 Iščemo pastirja za vaško čredo Bodešče pri Bledu. Zglasite se pri Kralju aH Bcnku. — 1929 Stanovanje iščeta zakonca z majhnim otrokom v Radovljici ali na Bledu. Ponudbe poslati pod »Zelo nujno« — 1930 Majhna družina išče gospodinjsko pomočnico, zanesljivo in pošteno. Delo lahko, pogoji ugodni. Ponudbe pod »Ljubljana« — 1931 Najlepše se zahvaljujem Gašperšičevi Anki upravnici vrtca Tatjane Odrove in vsemu kolektivu obeh vrtcev za lepo proslavo 10. 4. 66. ob 21 letnici smrti moje nepozabne hčerke. ODAR TEREZIJA _ 1932 Našla sem zlat moški prstan. Kocjanova 18, Kranj — 1933 Mlado Koder — španiel psičko dam ljubitelju proti mali odškodnini. 'Burja, Zasip 9 pri Bledu —' 1934 Prazno sobo iščem v Kranju ali okolici. Plačam dobro, dam tudi nagrado. Ponudbe poslati pod »5000 N din« _ 1935 Podpisani Pipan Janez Za-pohe 10 izjavljam, da sem izrekel neresnične besede o Mohinskem Francu in se mu zahval ju jm, da je odstopil od tožbe — 1936 Opremljeno sobo oddam dvema osebama. Nasl. v ogl. oddelku — 1937 Iščem šoferja za popoldansko delo, lahko upokojenec (takoj). Naslov v oglasnem oddelku. — 1938 Posredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtomobila »Škoda 1000 MB« leto izdelave 1966 s prevoženimi 1.460 km. Začetna cena S din 1.500.000 ali N din 15.000,00. Ogled vozila jc možen pri »Transturist« Škofja Loka vsak dan od 7.—14. ure. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, 27.4.1966 do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ Iščem sostanovalca center Kranja. Nasl. v ogl. oddelku — 1939 Nudim hrano in stanovanje fantu, ki bi pomagal na kmetiji. Kalan Zg. Besnica 74 _i94o KMETOVALCI! v Zadružnem domu na Primskovem dobite razne kmetijske stroje in orodje, gozdarsko orodje in motorne žage, motorne in ročne drobilce za žito, ročne in motorne črpalke, vsa zaščitna sredstva, semena in umetna gnojila. Po želji preskrbimo tudi ostale stvari, ki jih nimamo na zalogi. Z nakupom boste zadovoljni! Se priporoča Kmet. Zadruga Sloga Kranj - 1535 Takoj sprejmemo v stalno zaposlitev 1 ali 2 sobarici Plača dobra Hotel penzion »Lettl« Munchen, Amalieu-strasse 33 Deutschland — 1782 Preklicujem avtobusno izkaznico št. 010080 na ime Krivec Janez, Kranj — Cer-klie — 1%5 Sobo potrebujem za 2 leti v Kranju ali okolici. Požun Jana, Inteks Kranj — 1966 Iščem 5000 N din posojila za dobo enega leta. Vrnem 30% obresti. Ponudbe poslati pod 30% obresti - 1686 Opozarjam opazovano osebo, ki je v nedeljo zvečer 17. 4. 1966 vzela potovalko iz hišne veže Šenčur 25, da jo v dveh dneh vrne nazaj, sicer sledi tožba. — 1967 Nudim hrano in stanovanje fantu ali dekletu, ki bi pomagala delati po službi na malem posestvu. Kranj, Škofjeloška 25 — 1963 ZAHVALA Ob nenadni izgubi ljubljenega sina POHAR LUDVIKA se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in polobli cvetje na njegov grob. Posebno se zahvaljujem :ovarišema Štefanu in Ti-ietu, ki sta z izredno požrtvovalnostjo omogočila, ia leži v domači zemlji. Družina Pohar KMETIJSKA ZADRUGA Cerklje na Gorenjskem obvešča vse svoje vlagatelje hranilnih vlog, da pripisuje redne in dodatne 23 % obresti vsak dan od 7.-12. ure v poslovnih prostorih Kmetijske zadruge Cerklje in v poslovnih prostorih poslovnega okoliša Šenčur Obveščamo in priporočamo vsem varčevalcem, da svoje prihranke vlagajo pri naši hranilni službi. ~ Vse vloge obrestujemo z visokimi obresti — 6 °/o, za vezane vloge pa so obresti višje! Kmetijska zadruga / Cerklje RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dan ob 5., t., 7„ 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Sobotni- koncert lažje orke- SOBOTA — 23. aprila 8.05 Glasbena matineja — 135 Radijska šola za nižjo •topnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom — 9.45 Četrt ure z ansamblom Mojmira Šepeta — 1015 Iz oper francoskih komponistov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Boter petelin — baletna ^uita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Borisa Franka in trio Vi-tala Ahačiča — 13-30 Priporočajo vam — 14.05 Prizori fe opere »Nikola šubić Zrinski« — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.00 Vsak dan za vas — 1705 Gremo v kino — 17.35 Lahka glasba — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu ■— 18.20 Iz relejnih postaj — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 2000 stralne glasbe — 20.30 »Spoznavajmo svet in domovino« — 21.30 Pol ure z orkestrom Mantovani — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasBa NEDELJA — 24. aprila 600 Dobro jutro — 630 Napotki za turiste — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10-45 Za prK jatelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalki čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 13.45 Logarski fantje in trio Jožeta Kreše ta — 14.00 Slavni pevci — znamenite arije — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 15.30 Humoreska tega tedna — 17.45 Radijska igra — 1905 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 Glasba pripoveduje — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Jugoslovanska koncertna glasba PONEDELJEK — 25. aprila 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Otroška igra s petjem — 9.25 V svetu operetnih melodij — 10.15 Le Cid — baletna suita — 10-35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje gOste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Koštana — simfonični trip-tihon — 12.30 Kmetijski nasveti — 1240 Skladbe slovenskih avtorjev — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz slovenske solistične glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Ciril Pregelj in njegove priredbe slovenskih narodnih pesmi — 1600 Vsak dan za vas — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 »Signali« — 18.45 Družba in čas — 19.05 Glasbene razglednice — 20-00 Koncert Komornega orkestra Slovenske filharmonije — 21.15 Z melodijami po svetu — 22.10 Mozaik zabavne glasbe — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza TOREK — 26. aprila_ 8 05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Odlomki iz opere »Istrska svatba« — 11.00 Turistični napotki za tuje gbste — 11.15 Nimaš prednosti — 12-05 Slavni virtuozi vam igrajo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 »Fantje treh dolin« in ansambel Boruta Lesjaka — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo _ 1435 Pet minut za novo pesmico — 15.20 Za-'bavni intermezzo — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 1815 Plesni orkestri v besedi in glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Poje mešani zbor »Proleter« iz Sarajeva — 20.20 Radijska igra — 21.10 Pesem godal — 21-35 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program" JRT — 23.05 Plesna glasba i SREDA — 27. aprila' 8.05 Lahka orkestralna glasba — 9.00 Umetnišk^ pripoved — 9.40 Iz javnega koncerta — 10.15 Zabavni orkestri jugoslovanskih radijskih postaj — 11.00 Turistični na-JO'liki za tuje goste — 11.15 Novi posnetki Partizanskega invalidskega pevskega zbora — 11-30 Pripovedi neposrednih ustanoviteljev OF o njenem družbe-no-političnem in zgodovinskem pomenu — 12.05 »Naglo puške smo zgrabili . . « — 13.30 Slovenske narodne pesmi z zborom in solisti — 14 00 Od četvorke do passo dobi a — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Igrajo jugoslovanske pihalne godbe — 16.00 Oddaja o mladini' Kočevske — 16.45 Nekaj samoprispevkov Rada Simoni ti ja — 17.05 Govori Radio Osvobodilna fronta — 18 00 Koncert revijskega orkestra RTV Ljubljana — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz jugoslovanske lahke glasbe — 20.30 Hlapec Jernej — opera — 22.10 Melodije za lahko noč — 22-50 Literarni nokturno — 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana SOBOTA - 23. aprila RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli RTV Beograd 17- 25 Poročila 17.30 Kje je, kaj je RTV Skopje 17.45 Srečno pot, Zoki RTV Ljubljana 18- 10 Vsako soboto 18.25 TV obzornik RTV Zagreb 18-45 Dileme — mladinska igra RTV Ljubljana 19.40 TV biro RTV Beograd 20.00 T V dnevnik 20-30 Poje Dragan Stojnic RTV Ljubljana 20.40 Sprehod skozi čas RTV Beograd 21.10 Cm sneg — TV igra RTV Ljubljana 2200 Hitschock vam predstavlja 22.50 Poročila TELEVIZIJA NEDELJA — 24. aprila RTV Ljubljana 9 25 Poročila 9.30 Kaj me vabiš? RTV Zagreb 10.00 Kmetijska oddaja 1045 Tisokrat zakaj? RTV Ljubljana 11.30 Lassie — film RTV Beograd 14.00 Prenos športnega dogodka Evrovizija 15-25 Nogometno srečanje Avstrija : Sovjetska zveza RTV Zagreb 17.40 Poročila 17.45 Otroci pojo RTV Ljubljana 19 00 Rezerviran čas RTV Zagreb 19.40 TV biro RTV Ljubljana 19-54 Cik cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.45 Kako živi in se zabava Niš RTV Ljubljana 22.00 Veliki podvigi — film 22.50 Zadnja poročila PONEDELJEK — 25- aprila RTV Beograd 10.00 Televizija v šoli RTV Ljubljana 11-40 Televizija v šoli RTV Beograd 17.35 Angleščina 18 05 Madžarski lutkovni filmi RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18-45 Kuharski nasveti RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19- 40 Kratki filmi Charlija Chaplina RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20- 30 Želja — TV drama RTV Skopje 21.40 Bseri glasbene literature 21- 45 Kamen, les in fantazija RTV Zagreb 22.10 šahovski komentar RTV Beograd 22- 20 Zadnja poročila ■i TOREK — 26. aprila RTV Ljubljana 1605 Avtomobilske dirke v Monzi 18.15 Boj za obstanek — film 18 45 Torkov večer 19.00 Svet na zaslonu 1950 TV obzornik 20.00 Na svoji zemlji — film 21.30 Za lahko noč 21.40 Zadnja poročila SREDA — 27. aprila RTV Zagreb 10 00 Televizija v šoli 16.35 Poročila 16.40 Tečaj ruskega jezika 17.00 Tečaj angleškega jezika RTV Ljubljana 17.40 Tik tak RTV Beograd 17-55 Slike sveta RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Ob ustanovitvi obletnice OF Slovenije 19.15 Mozaik kratkega filma 19.40 Cik cak 4 19-54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 Slavnostna seja Glavnega odbora SZDL 20.40 Rekviem za heroji — TV drama 21.40 Kulturna panorama 22-40 Zadnja poročila Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Tržič razpisuje prosto delovno mesto NAČELNIKA ODDELKA za splošne zadeve in družbene službe skupščine občine Tržič Pogoji: a) visoka strokovna izobrazba pravne smeri z najmanj 3-letno prakso v upravni stroki b) višja strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri z 8-letno prakso v upravni stroki. Ponudbe z dokazili o strokovnosti, kolkovane s 50.— S din državne takse in kratkim življenjepisom sprejema komisija za volitve in imenovanja SOb Tržič. Razpis velja 15 dni po objavi. Konfekcija »KROJ« Škofja Loka razglaša prosto delovno mesto ŠOFERJA »C« kategorije Prednost imajo šoferji ■ mehaniki. Nastop službe takoj. Kot poseben pogoj je predvideno poskusno delo. Stanovanje ni na razpolago. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Delovna skupnost GORENJSKIH OBLAČIL KRANJ — čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. maj in obenem želi veliko delovnih uspehov. VLOGA KREDIT STANOVANJE VISTSTELLA podloge za čevljarsko industrijo »STANDARD« - KRANJ ) f% ***** V NEDELJO po sledovih ledenikov na Gorenjskem V nedeljo, 24- aprila, bo Slovensko geološko društvo organiziralo pod vodstvom prfesorja ljubljanske univerze dr. Dušana Kuščarja zanimivo ekskurzijo po Gorenjski, Udeleženci si bodo ogledali pokrajino od Most pri Žirovnici skozi Vintgar do Bleda, kjer so še dobro vidni sledovi ledenikov. Podoben izlet je organiziralo društvo tudi na Lubnik in je izredno uspel, saj se ga je udeležilo kar 48 ljubiteljev te zvrsti. Najprej se bodo udeleženci nedeljskega izleta ustavili pri hidrolektrarni v OGLAŠUJTE V »GLASU«! Mostah. Seznanili se bodo z geološkimi pogoji okolice hidroelektrarne, nato pa s čudovito sotesko Vintgarja. Udeleženci ekskurzije bodo odšli izpred železniške postaje v Žirovnici v nedeljo ob 10. uri, iz Ljubljane pa z vlakom ob 8,587—- Dve akciji Na šenturški gori in v okoliških vaseh so pred dnevi izvedli kar dve pomembni prostovoljni akciji. Najprej so s pomočjo organizacij in krajevne skupnosti zbrali preko 64.000 starih dinarjev kot pomoč Indiji, nato pa organizirali še enkrat več krvodajalcev, kot je to predvideval plan občinskega odbora RK. RC Jugoslovanska loterija POROČILO 688144 100.000 o žrebanju srečk 16. kola ki 05 6 je bilo 21. aprila 1966 75 6 Srečke s so zadele 06S85 400 končnicami N din 26 10 50 8 86 8 20 300 80 96 292250 8.003 8 116 40 11 2346 200 31 10 05346 2.000 49181 1.000 31796 620 66751 600 79026 1.010 4 79361 1.000 7 , 42 6 24657 404 82 % 8 41497 404 232 100 91087 604 13292 400 08 6 55442 406 28 6 65682 408 ' 02398 600 84272 - 600 34878 , 600 050372 50.000 63208 606 773712 8.000 93318 400 98313 1.000 833328 10.006 827563 10000 9 4 24 6 08309 604 13904 600 43439 604 24974 1400 36759 404 4.3994 400 128909 30 004 Tovarna prešitih odej in tapetništvo »ODEJA« Škofja Loka obvešča cenjene stranke, da sprejema v izdelavo vse vrste prešitih odej, plimo je s puhom, posteljna pregrinjala, posteljno perilo, spalne vreče in podobno, v svojem obratu »ODEJA« Ljubljana, KOMENSKEGA UL. št. 3 V svojem centralnem obratu v škof ji Loki pa individualnih naročil, razen tapetniških del ne sprejemamo več, ker je za izdelavo uslug privatnim osebam prilagojen le obrat v Ljubljani. OŽIVLJENA TURISTIČNA DEJAVNOST V PREDDVORU »Upor« prebivalcev nekdanjega turističnega kraja Leta 1948 na področju TD Preddvor 20, leta 1966 280 turističnih ležišč V Preddvoru je prišlo do upora. Upor je bil, pa čeprav o tem niso pisali časopisi, čeprav ni prišlo niti do prepirov. Prebivalci so skovali nekakšno tiho zaroto proti takozvanomu »socialnemu turizmu«. Znano turistično mesto so namreč po vojni skoraj popolnoma zasedle najrazličnejše ustanove, tako da gostje niso mogli priti niti do hrane. Bivši upravitelj šole v Preddvoru Peter Jocif je bil navdušen turistični delavec. Svoj idealizem je prenesel tudi na svoje učence, ki so osnovali turistično društvo in oživeli turistično tradicijo kraja. Naleteli so na velike težave, celo na ljudi, ki so javno na zborih volivcev izjavljali, da turizma v Preddvoru ne bo »dokler bodo oni na položaju« .. • Turistična tradicija je odigrala svojo vlogo in turizem so vseeno obnovili. Preddvor je postal eden izmed najzanimivejših turističnih krajev v kranjski občini. Praksa zadnjih let je bila, da so TD prosila in rotila za dotacije, da bi lahko izdajala turistične prospekte svojih krajev. Tudi v Preddvoru bodo izdali prospekt za naslednjo sezono, stvari pa so se lotili malo drusiače-Prospekt naj plača tisti, ki ga potrebuje, so dejali in pričeli z akcijo. Hotel Grad Hrib bo plačal polovico sredstev, imel v prospektu polovico prostora in tudi dobil polovico naklade. Predstavniki društva so nadvse zadovoljni s sodelovanjem. Prospekt, ki bo stal okoli 2,5 milijona S din, bodo še finansirale KS Preddvor in Bela, privatni gostilničarji, lastniki privatnih turističnih sob itd. Vsak bo za svoja vložena sredstva imel sorazmerne prostore v prospektu in tako tudi odkupil določeno število prospektov. Do sedaj smo se večkrat pritoževali, da za turistično propagando premalo prispevajo tisti, ki imajo od nje največ koristi. Gospodarska reforma je tudi to postavila na pravo mesto. Predsednika TD Preddvor Toneta Tičarja smo vprašali, kakšno razliko bo videl gost, ki je' bil že lansko leto v Preddvoru. »Najugodnejše bo brez dvoma presenečen nad preurejeno kmečko kuhinjo (barom) v hotelu grad Hrib. Veseli me, da lahko tudi zagotovim, da bo jezero »ozdravljeno« in ne bo več usihalo. Pred dvema letoma je imelo poleti tudi 25° C. Prav gotovo bo sedaj toplejše in bomo zaradi tega uredili dostope za kopalce.« In kaj pripravljate za svoje goste? »želimo jim nuditi to, kar Preddvor ima. Mir, sprehode, naravo, domačnost, prijazen sprejem. Seveda ne bomo pozabili na uspešne lanskoletne prireditve. Ni v našem interesu, da bi organizirali velike prireditve, kot so kmečka ohcet in podobno, zadržali se bomo na tedenskih folklornih nastopih naše skupine, imeli bomo precej veselic ob jezeru in proslavo 70: obletnice gasilskega društva.« • TD v Preddvoru pred-% vsem vzgaja prebivalce v • turističnem smislu- Last-9 nikom privatnih turistič- • nih sob bodo izdali na- • vodila za občevanje s tuj- • ci v njihovem jeziku, or- • ganizirajo turistična pre- • davanja in podobno. Pri • vsem tem pa niso pozabi- • li tudi na vzgojo naj- • mlajših, saj se spominja- • jo, da so ostali turistični • kraji prav zaradi tega, • ker tudi Peter Jocif pred • leti ni pozabil na to. P. Čolnar IZLET V MAUTHAUSEN Na občinski odbor zveze združenj borcev NOV Kranj so že prispele prve prijave za izlet v Mauthausen, ki je predviden za 15. maj. Po zbranih podatkih ugotavlja- »Komisija za delovna razmerja pri GORENJSKI KREDITNI BANKI KRANJ razpisuje prosta delovna mesta: 1. DEVIZNI LIKVIDATOR — pri osrednji enoti Kranj 2. REFERENT SPLOŠNIH POSLOV — pri podružnici Tržič 3. ADMINISTRATOR — pri podružnici Radovljica Pogoji; pod 1: končana srednja šola s 3 letno prakso in znanjem vsaj enega tujega jezika. Poskusna doba 2 meseca, pod 2: končana srednja šola s 3 letno prakso. Poskusna doba 2 meseca. pod 3: nižja administrativna.šola z 1 letno prakso. Poskusna doba 1 mesec. Razpis velja do 10. maja 1966 Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovnosti sprejema GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ — KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA.« jo, da je v tem koncentracij, skem taborišču ostalo 35 inter-nirancev iz sedanjega območja občine Kranj in le 17 jih je na spisku preživelih. Letošnja žalna komemoracija v tem nekdanjem taborišču smr-ti ima za naše internirance tudi obeležje 25. obletnice vstaje. Potovanje bo trajalo dva dni in stane 17.700 starih dinarjev. ,.1 IN URADNI VESTNIK GORENJSKE Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 515-1-1135. Telefoni redakcije 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n.d.) ali 2.000 starih di narjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. aH 170 s. d. Cena po sameznlh številk 0.40 n. d. ali 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n.d. ali 40 a. d, za nenaročnike 030 n. d. ali 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo