Issued dsllj ezcept Saturdaya Sundajs and Holidajs. PROSVETA Uredniški tn upravnilki prostori: IM7 South Lawndale Ave. Offloe of Publlcatlon: 1057 South Lawndale Ave. Talephone. RockweU 4904 Zavezniške kolone prodirajo v Italiji Nemško poveljstvo zagnalo oklopne in motorne kolone v bitke proti zaveznikom na italijanski fronti. ^ Ameriški in britski letalci metali bombe na železniško progo pri Brennerskem prelazu in mesta v dolini ob reki Po.—Sov jet ske armade se pripravljajo za obnovo ofen žive proti nemški sili.—Ameriške in kitajske čete prodirajo proti japonski vojaški bazi v severni Burmi Neapel. Italija, 15. maja.—Ko-1 Radio Berlin poroča, da so Ione osme britske armade so pre-1 tfemci izvršili napade na pozi žffffS SLSVSS! CHICAGO 23. ILU TOREK. H. MAJA (MAV 111. 1944 Acceptance for mailing at ipecial rate of postage provided for ln aection 1103, Act of Oet 3. 1917, autborUed on June 4, 1919. SubseripUon 96.00 Yearly i STEV.—NUMBER iS bile nemško trdnjavsko črto v dveh krajih v dolini ob reki Liri, dočim so francoske prodrle sedem milj daleč. Istočasno so čete pete ameriške armade presekale cesto Ausonia-Fromia in pognale Nemce iz Sante Maria Infante ter zasedle San Pietro in hribe okrog te vasi na obeh straneh reke Ausente. Zdaj prodira jo proti Spignu. Francoske čete so dospele do hribov, ki dominirajo kraj San Giorgio, pol milje severno od Minturne in sedem milj južno-zapadno od Cassina. Neapel. Italija. 15. maja.—Čete pete ameriške armade so vkorakale v Santo Maria Infanto, dve milji severno od Minturna, po ljuti bitki z Nemci se glasi komunike iz glavnega stana zavezniškega poveljstva na italijanski fronti. Druge enote ameriške armade naskakujejo vas Cave Dargillo na severozapadni strani Minturna. Naskoki so se pričeli po zavzetju strstafličnih hribov. Kolone francoske armadje, katere • poveljnik je general Al-phonse Juin, prodirajo naprej ob desnem krilu ameriške armade od okupacije Castleforta, nemške vojaške trdnjave. V bitki v vznožju gore Maioje so zadale težke udarce sovražniku. Enote nemške pehotne divizije, ki so napadle pozicije francoskih čet, so bile vržene nazaj z velikimi izgubami. Indijske čete v osmi britski armadi so okupirale Santo Angolo, tri milje južno od Cassina, zapadno od reke Rapide. Zdaj čistijo mesto, katero so Nemci izpremenili v vojaško trdnjavo. Nemško poveljstvo je zagna-to oklopne in motorne kolone v bitke, da ustavi prodiranje zavezniške sile. Ta je prebila nemško bojno črto v štirih kra-J'h kljub močnemu odporu s strani sovražnika. Ameriški in britski letalci so bombardirali železniške proge, postajo in druge objekte pri Urenncrskem prelazu, meji med Italijo m bivšo Avstrijo. Bom- »o |K»rušile več mostov in sodi se, da je bil promet na želez-nici ustavljen. Skozi ta prelaz 8K' direktna pot iz Rima v Berlin. 1)1 ugi roji zavezniških bomb-n'kov *o bombardirali Italijan-•|«a mesta v dolini ob reki Po. bombe so padale na Ferraro, 1'aduvo, Piove di Sacco, Trevi-w M.stro, Piacenzo, Aviano, »''Wbo in Empolio-Sieno, ka-k(jr tudi progo železnice, ki *l"Ja Him s Florenco. London, 15. maja.—Ruski le-''1 metali bombe na Brest-'■'"v:-.!:, važno železniško križi-^ ' 1 Poljskem, poroča Moskva. / ' r w porušile več vojaških 'tyktov in zanetile požare. Mnmjo prevladuje, da se Ru-' l>ravljajo za obnovo ofen-, I,?>'ti nemški sili na vseh r M Rdeče armade so bile ' Jih dneh regrupirane. Izda se bo velika sovjetska ' pričela istočasno z in- ''J1' vpadne Evrope po brit-r »menških četah. t ki letalci ao metali bombe ^ ' f • Polotoak, mesto, ki ga r»ci. in Narvo, Estonija, ; ("A/ročile strahovito raz- cije ruskega vojaštva na fronti ob doljnem koncu reke Dnjester in preprečili ruske protinapade. Na to fronto so dospele nemške čete, ki so bile potegnjene s Krimskega polotoka. Kandy, Cejlon. 15. maja.-Ameriške in kitajske Čete, kate rim poveljuje generaj Stilwell, prodirajo proti Kamaingu, japonski vojaški bazi v severni Burmi, se glasi sem dospelo poročilo. Prve čete so dospele do točke, ki je oddaljena samo enajst milj od te baze. Na indijski fronti pri Imphalu in Kohimi so britske in in dijske čete začele ofenzivo proti japonski sili. Japonci so bili pognani z več strategičnih pozicij Potsangbam, strategična naselbina na cesti, kl vodi v Tid-dim, je padel Zavezniki so .ga zasedli po ljuti bitki, v katerih je pad)o več sto sovražnikov. Druge bitke so v teku pri Bis-penpuru in Pelelu. Operacije britskih Jo. indijskih čet podpirajo bojna letala z bombardiranjem japonskih pozicij. Čungking, Kltalsks. 15: maja. — Kitajske čete so v protinapadih reokupirale del proge železnice Peiping-Hankov in Sui-ping, poroča kitajsko poveljstvo. Suiping leži sto milj južno od Čengsiena. Kitajsko poveljstvo je priznalo japonski udor v Lojang, železniški center, pq ljutih bitkah, v katerih sta obe strani u-trpele velike izgube. Močni japonski vojaški oddelki prodirajo proti Lojangu z dveh strani. Novi izgredi v Buenos Airesu Nfcpad na urada dveh listov Montevldeo, Urugvaj. 15. maja.—Sem dospelo poročilo omenja nove izgrede v Buenos Ai resu, glavnem mestu Argentine. IzgrCdniki so napadli urada dveh listov—E1 Diaria in Aecion. Izgredi so se razvili iz demonstracij v znak proslave uveljav-Ijenja dekreta glede zasege lastnine kompanije Electricidad del Este Argentino, katero kontrolirajo ameriški in drugi zunanji interesi. Vlada predsednika Farrell a je konfiscirala lastnino več drugih privatnih kompanij, čeprav so ji nekateri krogi to odsvetovali. Pred nekaj dnevi je odredila zasego plinske družbe, ki jo kontrolirajo britski interesi. Politični krogi trdijo, da bo argentinska vlada vrnila lastnino britski kompaniji, če jo bo Velika Britanija priznala. .Far-1 rellov režim si je nakopal moč-1 no opozicijo kot posledica smer- j nic, katere izvajs. Vodja revoite v Salvadorju ranjen San Joae, Kostarlka, 15. maja I —Dr. Arturo Romero, vodja nedavne proti vladne revoite v Salvadorju, je bil ujet in težko ra-! njen, se glssi sem doipelo poročilo. Ujeli In ranili so gs sal-vadorski vojski Romero je bil že obsojen v smrt v nenavzočno-, sti po vojaškem sodišču. King priporoča svetovno kooperacijo Kanada in Amerika sta zgled London. 15. maja — Predsednik kanadske vlade W. L. Mac-kenzie King je v svojem govoru v parlamentu priporočal popolno kooperacijo med svetovnimi narodi v povojni dobi in omenil Kanado in Ameriko kot zgled, ki naj bi ga vsi posnemali. "Kanada," je dejal, "živi v popolni varnosti in zaščiti poleg mogočne Amerike, svoje sosede." Premier Churchill, ki je predstavil Kinga poslancem, je poveličeval kanadske vojne napore. "Kanada je člen v verigi zveze z Ameriko," je dejal. "Popolnoma sem uverjen, da bomo tudi mi utrdili in poglobili zvezo z ameriškim ljudstvom." King se je zahvalil Churchillu v svojem govoru, v katerem je naglasi! potrebo mednarodne kooperacije. "Prispevanje Kanade k skupnim „ vojnim naporom ne bi bilo > mogoče v tako velikem obsegu, če ne bi bila tesno povezana z Ameriko," je dejal. 17rancoski izdajalec uetreljen v Alziru Alžir, Alžerija, 15. maja.—Pol fcovnik Pierre Ciistofini, ki je bil na obravnavi pred vojaškim sodiščem spoznan za krivega izdajstva ln obsojen v smrt, je bil ustreljen. On je bil v službi Lavalove lutkarske vlade v Vichy-; iu. Kot poveljnik francoske vo-; aške posadke je vodil boje pro-;i zavezniškim četam, ko so se ujkrasla»ujeaverni Afriki. Cris-tofini je bil četrti izmed i/dajalcev, ki so bili obsojeni v smrt n ustreljeni. Eden je bil Pierre 'ucheu, bivši notranji minister višiški vladi. j *osojilni zakoniki načrt predloien i looseveltu VVashington, D. C., 15. maja. — Načrt glede podaljšanja veljavnosti posojilno - najemninskega zakona za nadaljnje leto je bil predložen predsedniku Roosevcltu v podpis. Bil je sprejet v obeh kongresnih zbornicah. Na podlagi tega zakona daje Amerika pomoč zaveznikom v obliki orožja, streliva, živil in drugih potrebščin. S i, ___________ poljski premier napadel sovjetsko, vlado Poljska m ne bo odpovedala pokrajinam DUHOVNIK ORLE-MANSKI KAZNOVAN London. 15. maju.—Da zbliža-nja med poljsko ubežno vlado in sovjetsko Rusijo ne bo, dokazuje izjava, katero je podal Stanislav MikolajcZyk, predsednik te vlade, V kateri je udaril po sovjetih. Dejal je, da se ne raz-BUrja zaradi ruskih načrtov glede ustanovitve novega poljskega režimu v Rusiji in da je popolnoma uverjen, du se bodo izjalovili. Lojalnost podtalnih poljskih političnih in vojaških organizucij u bežni vladi je garancija, da sovjeti ne bodo dosegli svojega namena. Mikolajczyk je zanikal obdol-žitev, da hoče njegova vlada zanesti spor med njo in sovjeti v prihujujočo ameriško volilno kampunjo. Ona se zaveda, da bi z zanositvijo spora le povzročila konfuzijo v zadevah problemov starega in novega svetu. On je rekel, du sovjetska vludu ni od-kritosrčnu v sVoji zahtevi zu ustanovitev strategične meje med Poljsko in Rusijo ob Cur-zonovi liniji. "Danes, v dobi letal, je govorjenje o nekaj kilometrih kot garanciji varnosti nesmiselno," je dejal Mikolajctyk. "Zahteva nam je bila prvotno predložena v upanju, da sf bomo podali. Ako se bi udaH pritisku sovje-tov, bi izgubili vpliv na Poljskem. Ko se je manever izjalovil, Je Moskva revidirala taktiko, ne pa namenov. Prelom z našo vludo je bil prvi sovjetski koruk, da nas izolira. Odkur je general Vludisluv Sikorski obiskal Kremlin, nas hočejo sovjeti diskroditirati v javnosti." Sprlngfield, Mass.. 15. maja.— Rev. Stanislav Orlcmanski, župnik poljske katoliške cerkve, je nu poti v samostan. ftkof Tho-mas 0'Leary ga je suNpendiral in mu prepovedal vse obrede, ker jo brez dovoljenja obiskal Moskvo in tam konferiral s pre-mierjem Stalinom. Moskva. 15. maja— Sovjetski tisk je objavil razgovor, ki ga je Domače vesti Is Clevelanda Cleveland, O.—V bolnišnic St. Alexis je umrl Anton Cepir-lo, star 55 let in domu iz $t. Petra nu Krasu, odkoder je priše v Ameriko pred 33 leti. Zapušča ženo, enega sina, ki je pri voja kih, tri hčere in enegu bratu,— V goreči hiši so našli mrtvega, zadušenega od dima, Antona Uo-vedniku. Star je bil 59 let in rojen v Lokvici. Bil je samski in ne zapušča sorodnikov.—Mary Želko je dobila poročilo, da je njen nečak Stanko Srebot umrl za ranami, katere je dobil pri vežbanju v partizanski armadi. Imel je čin naredniku in doma je bil iz Zgornje Koša ne pri Št. Petru na Krasu. Člana v bolnišnici Detroit, Mich.—V bolnišnici se nahujutu Joseph Devjak in Paul Cerlencich, člunu društva 51H SNPJ. Prvi se je moral podvreči operaciji, druuegu pa je napadla pljučnica. Clunl društvu in prijatelji ju lahko obiščejo. Želja je, da Čimprej okrevata. Nagla smrt Ely, Minn.—Nagle smrti je umrl Joe SeliŠkar, star 7» let, član in ustanovitelj društvu 20 SNPJ in doma iz Ljubljane. Zapušča hčer, brata In več vnukov in vnukinj ter drugih sorodnikov, v starem kruju pu več bratov, če so še živi. Stavkarij ee uprli vladnemu odboru Detroit, Mich., 15. maja,—Delovodje, ki so zastsvksli v štirinajstih vojnih tovarnah, so se uprli odloku vojnega delavske-gs odbora, naj se takoj vrnejo na delo. Vojaške avtoritete so zaprle tovarne Packard Motor Car Co. Stavkarji so III V boj za priznanje svoje organizacije. Partizani zadali težke udarce nemški sili Ozemlje med Zuiem berkom in Trebnjem oevobojeno KRITIKA ZAVEZNI • SKE CENZURE Ogromni ameriški vojni stroškip VVushington, 1), C., 15. maja'.-Ameriški vojni Ntroški bodo znu šuli v fiskalnem letu, kl se za* ključi 30. junija, okrog $87,0(18,■ 000,000, čez petnajst milijard do-lurjev več nego v prejšnjem fls« kalnem letu. Povprečni vojni stroški nu dun so 9307,300,000. imel Orlemunski z reporterji Čl-kaških listov, ko ae je ustavil na svoji poti v Sprlngfield, Muss., v Chicagu. Orlemanski je dejal, du je Stalin prijatelj, ne sovražnik katoliške cerkve, r. Diktator Hitler v škripcih. London. 15. maja.—Jugoslovanski partizani so zdrobili o broč nemške oborožene sile v Macedoniji in zadali težke udarce sovružniku, se glasi vest ix gluvnegu stana maršalu Tita, vrhovnega poveljnika jugoslo vanske osvobodilne armade. Partizani so porazili tudi več tisoč Nemcev v bitki v Sloveni- ii in /usod 11 vse ozemlje med Žužemberkom in Trebnjem. Partizani so izvojevali uspehe na obeh frontah kljub premoči nemške sile. Vojni buletin pravi, da so zasedli Živinče v vzhodni Bosni in rcokuplrali Starigrad, pristuniščno mesto v Dalmkciji, 25 milj vzhodno od Zudra. Ljute bitke se nadaljujejo v Srbiji, kjer so partizanske enote pretrgale železnico Sarajevo-Jelgrad v več krajih med Ulico n Višcgradoin ter razdajale že-ezniško postajo pri Mokri gori. Nemško poveljstvo je zagnalo nove čete v boj proti partizanom. V bitki med Plevljem in »rljepoljam so partizani ubili čez sto nemških častnikov ln vojakov. Partizani so pretrgali lelez-nlnške proge tudi v Vojvodini in razbili več nemških vlakov, na katerih no' se nahajale voja ške Čete in bojni material. Srdi te bitke divjajo nu ozemlju Li ka-Kordun. Nemške oklopnt kolone so zasedle nekaj strute gičnih točk nu tem ozemlju N««mške ofenzivne operacije se Više v več smereh. V zu|>udnl Bosni med Prije-dorom in Ljubijo so partizani Ubili 140 nemških častnikov iu vojakov ler vrgli nemški vojaški vlak iz tiru. Glavni stsn msršala Tita. 15. maja. — (Poročilo Johna Tal-IhiIu, dopisniku uugleške časni-ške ugonturo Reuters in ameriške agent uro Associated Press.) Visoko v jugoslovanskih go-tuli, manj ko 20 milj stran od jMizorišča sijajnega partizanske ga odpora proti nemški sili, ima maršal TKo svoj glavni stan To je nepremugljiva trdnjava Nedavno Je petnajst nemških bombnikov skušalo izgnati Titu iy trdnjave, toda |>oskuN se je Izjalovil. Maršala Titu aem vpruSal, ali Imajo Nemci In kvl/liuške čete načrte glede nove ofenzive proti partizanom, "(iluvna skrb Nemcev )e povzročitev ru/kola v naših vrstah," je odgovoril. "Nemška taktika ae zdaj očltu-je v manjših, sunkih v različnih krajih Ugotovili smo, da nemški vojak ni več to, kar Je bil pred enim letom Najboljši vojaki so hrvaški ustašl. Kden ustaš je za dva Nemca. ČVtntkl generala Mihajlovlča sploh niao vojaki." Sestanek s Titom v njegovem glavnem stanu je bil formalnega značaja, (lovorih amo o različnih stvareh Maršal ne govori rad v angleškem jeziku, ker ga dobro ne obvlada, dasi ga čita dobro Naš tolmač Je bil Stojan Pri biče vič, rojen v Srbiji In dopisnik rrmga/inov Time in Life. Tito je nosil plavo alvo uniformo oavobodilri« armade t marše lak i m znakom na rokavu |n ovratniku. Viaok je |iet čevljev ln oaem palcev, Ima izrazit obrez In na prvi pogled i/g leda strog Za navidezno stiofoetjo se akrivata smeh ln odločnost (Ta razgovor med Titom In Talbotom je zadr>alo zavezniško vrtnino poveljstvo v Alilru, Alžerija, kljub uradnemu zago- tovilu, da politične cenzure ne bo. Bil je odstavljen zdaj kot (»oaledica ostrih protestov, poslanih v VVashington in London, kakor tudi generalu H. M. Wll-sonu, vrhovnemu poveljniku sa-vezniške oborožene sile v Sredozemlju, To ni prvi slučaj zavezniške cenzure. Eno izmed štirih poročil Daniela De Luce-ja, dopisnika agenture Aaao-ciated Press, ki je prišel v Ju* g oslu v4 jo v septembru pretek-legu letu in obiskal maršala Tita, Je bilo tudi v Iriano. WU-sonu je poslal a « r protest Kent Kooper, eksekutivni direktor te ugenture; drugi uradniki te a« genture so tudi protestirali proti cenzuri. Pod pritiskom teh protestov Je bil zdaj razgovor med Titom in Talbotom objavljen.) London. 15. maJa.—T e d n i k Kovnolds News v komentarju o zadržanem razgovoru med Titom tn Talbotom pravi: Zavezniški cenzorji v Sredozemlju so ponovno demonstrirali svojo politično nezrelost. Preprečili so objavo razgovora med Titom in dopisnikom agenture Associated Press. Tito Je priznan vodju jugoslovanskega ljudstva. Zadržanje njegove is-ave je v bistvu isto kot bi bilo zadržanje deklaracij premlerja Churchilla, predsednika Roosevelta, maršala Stalina ali pa generala Chsrlesa da Gaulla." 1 • Ruski pritisk na Bolgarijo . i Moskva podprla zavezniški ultimat Moskva. 15, maja.—Sovjetska Rusija je povečala pritisk na Holgurijo z namenom, ds jo prisili v umik Iz vojne na strani nacijske Nemčije. Značilno je to, da Je Rusija, kl ni v vojni z Bolgarijo, podprla svarilo, ki je v bistvu ultimat Velike Britanije in Amerike, kl Je bilo zadnji teden naslovljeno Rumunljl, Ogrski, Finski in Bolgariji, satelitom Nemčije. Izvestjs, glasilo sovjetske vlade, in drugI Itstl so opozorili Bolgarijo, da se bo morala kmalu odločiti. Vprašanje je, ali bo vztrajala v vojni proti zaveznikom ali sklenila mir. Opozorilo uključuje tudi grožnjo, da bo morala Bolgarija prevzeti vso odgovornost za posledice, ki pridejo, če ne bo pretrgala zve/e z nacijsko Nemčijo. Konvencija krojaške unije v Chicagu Chicago, 15, maja,—Danes se Je pnčelu v hotelu Hhermanu konvencija Amalgamated Cloth-ing VVorkers. Pričakuje se, da ae bo izrekla za ponovno Izvolitev Roosevelta za predsodnika Združenih držav. Predsednik unije Je Sidney lllllman, kl Je tudi načelnik odbora za politično akcijo Kongresa industrijskih organizacij. Jutri bo naatopil pred delegat! Philip Murrey, predaednik CIO, v četrtek pa Kleanor Rov predvsem zanimajo le za "državne interese," ne pa za ljudske. Potiebrto bi bilo, da v Delavskem uradu dobi enako zastopstvo kot vse ostale grui*- tudi sadrušno albanle vseh pridruženih dežel kot picdstavnik in nosiu-lj novega ooapodarakaga reda. Na la način preustrojeni Mednarodni delavski utad bi res lahko |x*tal veliko boljši iu usoešuejši nositelj svetovne demokracije, enakosti, bralstva, štirih svobodšcin in trajnega miru kot pa kakšna liga imperialističnih držav, ki bi kolonialna ljudstva in "manj v m dne" naiode terorizirala s kakšno svetovno policijo. bcralnn -mislečih ljudi v tej de želi toliko tolerantna, četudi se mnogim tista misija ni posebno dopadla, da ni dvigala pruhu proti Spellmanu, dasi je to za služil. Tudi državnega tajnika Hulla ni nihče vprašal—vsaj kolikor je podpisanemu znano— zakaj mu ic Izdal potni list. Toda, ko se je pred nekaj tedni iz Rusije oglasil—-tudi katoliški župnik kot Spellman—Stanislav Orlemanski, tedaj je zagrmelo v klerikalnih taborih, zlasti pa med Poljaki, v katerih jc du hovščina dvignila proti njemu tak ropot, da je odmevalo VVashingtonu, odkoder jc prišlo pojasnilo, da je Šel župnik Orlemanski v Rusijo na povabilo so-1 vjetske vlade. Njegovi duhovni bratje so mu sedaj dali pečat komunista", dasi vedo, da ne govore resnice Kaj bi baš ti irogi rekli, če bi napredno misleci in liberalni ljudje dali sli-čen pečat nadškofu Spellmanu, ker je obiskal fašista Franka, si e lahko misliti. Toda z duhovniki, ki stopajo izven delokroga svojega poklica, se vmešavajo narodna in politična vprašanja, se ne more postopati drugače, kakor z . vsakim drugim po-svetnjakom. Če bi se duhovščina bolj tfržala svojega poklica in prepustila politiko ter druga slična vprašanja ljudstvu, bi uživala mnogo več ugleda pred jav nostjo in tudi izognila bi se kri tiki. . Blagajnik j»e je kopčno tudi precej "grobo" izrazil, ko je re-tel, da "kateri nočejo ujpošteva-ti,resolucij" naj zapuste SANS. Koga je blagajnik Zalar s tem imel v.mialih, ni v svojem govoru omenil, toda lahko si je misliti. Ker organizacija SANSa potrebuje finančnih sredstev za dosego svojega cilja, je naravno, da je zato potrebno zbirati denar. Tisti, ki čutijo potrebo te organizacije, potom katere se lioče pomagati narodu v domovini do osvoboditve, so šli na de-o in ustanovo finačno podprli; drugi so se oglasili in so še vedno glasni, toda dali so malo ali nič; nekateri so dali obljube in pri obljubah finančne pomoči je tudi ostalo. T» zadnji torej ne upoštevajo resolucij, sprejetih na kongresu v Clevelandu, V katerih je ,bilo določeno, da se ustanova finančno podpira. Ker so se tem zaključkom jzneveri-i, potem po mnenju blagajnika ahko vedo kaj jih čaka, oziroma «ij jim je storiti. Da, blagajnik! V SANSu rvaj imajo besedo oni, kateri so dejansko pokazali, da im ni vseeno, kaj se z narodom v domovini zgodi; oni, ki so mnogo žrtvovali gmotno in so pripravljeni žrtvovati še. Narod, v domovini je podprl maršala Tita in njegovo vojsko, vsled tega organizacija SANS ne more biti nevtralna, če sc hoče držati načel, na katerih je bila ustanovljena, namreč, da pomaga narodu v domovini do osvoboditve. • Ameriški Slovenci se moramo končno ter odločno zediniti glede vprašanja pomoči stari domovini in podpreti tiste sile v Jugoslaviji, katere se borijo prati okupatorjem in obenem pomagajo k zmagi zaveznikov. To sedaj vršijo le partizani. F. A. Vider. nalaga Mladinskega krožka št. 2 SNPJ ln dueti soc. Zarje, Glasbene matice, kvarteta Glasbene matice in Mladinskega pevskega zbora SDD na Water-loo Rd. Med solisti Glasbene matice in posamezni so bili: Josephina Levstik-Milavec, Ma-ry Ivan ush-G rili, Antoinette Simčič, violinist Frank 31ejko, pianistinja Vera Slejko, ki je spremljala vse pevce razen soc. Zarje, katere je spremljal Ed-vvin Poljšak. Predstavljeni so bili ustanovni člani, ki so prišli vsi, ki še žive. Pozdravila nas je predsednica ženskega društva Napredne Slovenke št. 137 in prinesla dar $25.00.1 Zaključek programa je bil presenečenje za vse. Član našega društva, katerega je predlansko leto v kampanji pridobila čikaška Mary Udovich, naš poznani v operni pevec Anton Shubel, ki je bil vprašan, ako bi zapel eno ali dve pesmici, je odgovoril, da je že preveč utrujen, ker je že precej časa na pevski turi Metropolitanske ope re. Toda pred zaključkom. programa je vprašal vse pevce, ako so pripravljeni, da skupno za pojo par pesmi. In ker so se vsi radi odzvali klicu, so torej za zaključek zapeli tri domače pesmi in vse je bilo židane volje in naravnost vzhičeno. Več članov je izrazilo, da je bil program krasen. Govoril je naš glavni tajnik Fred A. Vider. Predsednik Škuk je bil popolnoma na mestu in istotako so se pohvalno izrazili o Milanu ki je vodil nadaljnji program Zvečer m*lo pred zaključkom smo bili oni, ki smo vneti par tizani ali oboževalci istih, zelo zadovoljno iznenadeni, ker so naše napredne in požrtvovalne žene, ki so vodile kuhinjo — Rose Jurman, Augusta Franče-škin, Uršula Muley, Victorija Poljšak in Jennie Skuk — eno stavno izjavile, da so se medse bojno že dogovorile, da gre njih zaslužek za naše partizane — osvobodilno fronto. In je bi la izročena podružnici SANSa vsota $15.00. Ludvik Medvesek, tajnik PO NAPREJEVI PROSLAVI Cleveland, Ohlo. — Proslava 40-letnicc društva Naprej je bila uspeh v moralnem kot tudi gmotnem otiru. Udeležba je bila dobra, program zanimiv in dobro izvajan. Živa slika, katero je uprizoril naš poznani Vinko Coff, ekspert na odru, je bila pomembna in naravnost krasna. Ves ostali program je bil imeniten za sedanje čase. Nastopili ao pevci in igralci Nova lovorika ruske vojske (hI nepretrgane verige ruskih zmag. ki so se pričele s totalnim uničenjem velike Hitlerjeve armade pri StaUngiadu pred približni) uphltugim letom, .nada osvobojenje Knnia v dobrem mesecu 1 Igu 1 no nud največje ztna^c luske vojake. Z "nepremagljivo" no< i): k»> aiiriado na Kiimu se ie /godilo trnka 1 slu nega kot s (ran-n*»ko at niado • latmladl let t 11)40, katenfjso Nemci zdrobili v šestih tednih lis j« bila m mitk«>-i umuu:>ka armada na Krimu usojena poginu, j« M+Ur gotovo Znano tudi naetjem tak«.), ko so ph Rum odrezali od m mškt vojske. Vendar |m lih llitler ni akušal evakuirati po morju \ Rumunijo, dokler je ht| čas, marveč je žrtvoval nad stotkaoč tiwi/. itrtniiogo mateiiala btez vsake koristi tn brez najmanjšega upanja, tla bl sc mogli uspešno ustavljati ruski udarni moči. li I aktne^a viioka Je to stoiil, je uganka tn mlatenj Toda. da bodo Rusi očistili Ktirn v dobrem mesecu in zavzeli motno utijeni Seva*1000) v treh dneh faktičnega bo>evanja. naj-bile tudi sami niso pričakovali tako naglega uspeha. Vso udarno moc dveh močnih krimskih am.ad bodo nacijt kmalu občutili drugje. najbrže na rumunakt fronti Totalen pora* nacijskih In sate-liuklti sil je t to ruako amag na Krimu veliko bližji "ČUSTVA ALI RAZUM BzidgeporL O.—Pod gornjim naslovom odgovarja novi ured nik br. Anton Garden v t^edni ški koloni z dne 25. aprila na do pis br. Antona Zajca in na zad nji del mojega dopisa, ki se ti četa obrambe br. Ivana Molka katerega je gl. odbor na svo; letni seji tako izigral, da je bil prisiljen resignirati. Najprej* moram konstatirati, če v dopisih, ki jih pišejo člani, dobri, lojalni člani SNPJ v prid obrambe br. Molka, vlada čustvo in ne razum, potem mora br. Garden prisoditi isto gl. odboru, da tudi pri njih ni vladal razum, ko so predložili resolucijo ali pogoj, po katerem bi moral Molek urejevati Prosveto, temveč le čustva. Yes, čustva so vladala pri gl. odboru, kar po-kazujejo protesti društev in posameznih članov, da se jc br. Molku storila velika krivica z odlokom čustev zlasti od strani nekaterih gl. odbornikov. In pod istim nasloVom Gardnove kolone se hoče nam pripečatiti, da smo navadni bebčki, da ne vemo, kaj govorimo ali kaj pišemo. Ampak vse to nam narekuje notranje čustvo in usmiljenje v prid br. Molku. Tako tudi vidimo, da ima rojak Milavec iz države VVashington z dne 14. aprila dobro napisan dopis, kar niso čustva. Potem dopis Rose Radovich iz Pue-bla, Colo., z dne 27. aprila, v ka terem je izražen isti ton, kakor v mojem dopisu, namreč v prid Molku, da je bil vselej pozabljen, tako tudi ob 25-lctnici njegovega dela za SNPJ in za de lavsko stvar, medtem ko ob takih prilikah nekateri gl. odbor niki niso pozabljeni. Rose je dobro obrazložila zadevo. Anton Zaje, ki je vedno vodil boje za SNPJ in v delavskem gibanju, Uko tudi za Proletarca, kar je meni dobro znano. Ali se bodo oglasili ali ne, to je njihova stvar, morda pa čakajo prilike, kajti nihče ne ve kaj bodočnost prinese. Brat urednik je dal lep kompliment br. Molku v obligatni rosveti, ko je nastopil svojo službo, ampak med komplimentom v prid zasluženemu možu lot je Molek in čustvenim od-okom, ki ga je naredil gl. odbor praiti njemu,, je velika raz-ika. Garden si je nadel veliko nalogo, katere ne bo mogel izvr-lilti v zadovoljstvo članstva SN tt, ako misli, da bo opral gl. ocjbor zaradi čustvenega ukrepa proti Molku. Yes, ta incident se ne more pozabiti in se tudi ne bo pozabil, dokler bomo^io-nirji SNPJ živeli. Če sva z br, A. jajcem dobra fanta ali če nisva, to je postranska stvar. Am->ak zase vam, da ne vržem pu-ike v koruzo, ako stvar ni tako izvršena, kakor bi jaz želel in če zadeva, ni tako izravnana, kakor bi bilo pravilno. Poznam jih mnogo, ki so izstopili iz te ali one organizacije, ako ni šlo tako, kakor so vele vala njihova čustva. Ampak Jože kar naprej na kljuke pritiska in pojasnjuje pomen SNPJ, njenega glasila, Prole^rca, Sansa in JPO, ne oziraje se, če se Ukrene po moji volji ali ne. In seveda, uspehi so, katerih pa ne bom v detajlih jponavljal, zadostuje naj samo tole: pd 1. aprila do 31. decembra 1943-40 novih članov v mladinski oddelek in sedem v oddelek odraslih pri društvu št. 13 SNPJ. Ostalo pa lahko vidite iz poročil v listih. Pri tem upoštevam čustva do SNPJ in zopet pritiskam na kljuke, zopet ipiam izdelan načrt v tekoči kampanji, kar pač ni lahko delo zlasti pri nas, ker nas ie malo in še za te imajo druge organizacije svoje kampanje. To kaže, da nimam osebne mržnje do nobenega gl. odbornika. Ampak s tem ni rečeno, da je gl. odbor nezmotljiv, kakor ni bil Molek in ne bo Garden in ni podpisani, kajti nihče ni nezmotljiv. Molek ni imel prave obrambe. Skoro vsi so bili proti njemu, razen par odbornikov, ki pa pri taki večini niso prišlf v poštev, četudi so bili bolj v pravem gle de resolucije kot večina. Ako upoštevamo zaslišanje Molka, vidimo, da ga večina ni strla in se ni podal, niti ni zamenjal svojega prepričanja o socialni demokraciji. Kdor se udejstvuje v delavskem gibanju ali pa pri društvih, bo prišel do zaključka, da poteza gl. odbora meče slabo luč na celotno zadevo tako z delavskega kot z bratskega stališča. Če ga ne maraš, ga da.i pa tako, in vse kaže, da je Molek, primi zopet za pero in ,nas vedno učil. Yes, br. Molku že lim, da prebije leta, ki mu jih je usoda namenila, v miru. Vsi ki se strinjamo z njegovimi deli, mu želimo zdravja. Br. Molek ,primi zopet za perb in nas vodi v boljšo bodočnost. Garden je človek trdnega prepričanja ima skušnje in želim, da ne bi imel ovir kot jih je imel Molek Ampak ni ga slovenska mati ro dila, da bi ustregel vsem. Tukaj pride v poštev vprašanje ali gre pravo pot ali ne, kar bo pokazala bo^pčnost. Špikanje o razumu ali čustvih V Prosvet' z dne 27. aprila br Joe Vidmaf^iz Milvvaukceja na primer piše, da se "nam" Prosveta "sedaj dopade." To jc za deva okusa, kajti kakor hitro je Molek odšel iz uredništva, je bila Prosveta vse kaj drugega kot hi morala biti kot lastnina članstva SNPJ. Omenjeni brat piše, da jc nrei Prosveta pela slavo kapitalističnim voditeljem Ne, vem katere misli, kar seve da 'ni resnica. Toga ni Prosveta nikdar delala, pač pa je pisala v pfid vojnih naporov Združenih narodov. In o Mihajloviču? Morda, kajti Vidmar je zelo ra 1944 WARFUND* vom. Vidmar je bil že več let sporu z Molkom, kakor smo videU v Prosveti. Bil je v sporu ne Adi razuma, ampak radi čustva, kar mora vsak čitatelj, ki zasleduje svetovne dogodke, spo. znatf. Kdor ni Molka razumel ne vem, kaj je bil vzrok, edino to, da ga ni hotel razumeti in je hotel njemu le osebno kljubovati. Molek je pisal poljubno, pre. prosto in privlačno, kar prizna-vajo tudi ljudje, ki so malo bolj "kUnštni" kot fcem jaz ali pa Vidmar. Nobene diktature ni bilo pri Molku, razen pripomb, ako si se držal načel, pravil in zakona. Meni se pripombe dopa-dejo zato, da se potem bolj v stvar poglobim, tako je okej tu-di odgovor v uredniški koloni o razumu in čustvih napram meni in br. Antonu Zajcu. Vse to, kar tukaj omenjam, je potrdila tudi seja tukajšnje federacije društev SNPJ, in vsi društveni zastopniki so se ^udeležili diskuzije, ki se je tikala Molkove zadeve. Soglasno so osvojili predlog, da ne odobravajo postopanja gl. odbora napram Molku. Ni mi ljubo, da moram o tej stvari pisati in tratiti čas, namesto da bi ga porabil za čim večji uspeh kampanje SNPJ, za SANS in JPO ter za interese te kapitalistične dežele, v kateri še lahko svobodno govorimo in zborujemo. Ampak kar se tiče afere br. Molka, se bojim, da bo prišel čas, ko bodo oni, ki so toliko proti njemu, rekli: "I am sorry!" Jcseph Snoy. 13. SNPJ in zato dobil brco pri biv- dikalen in največji radikalci ši SSPZ, menda tudi nima otroč-, Stalinovega kalibra so peli sla je pameti ln tisti moj dopis, ki je bil spisan v tonu dopisa Rose Kadovich. je šel v koš. Zakaj? Potem pride stari pionir, ki tudi ni šolarček, Frank Jugg iz vo Mihajloviču. prodajali njegove slike in kolektali za oatnike dokler niso prišli na povoje partizani. N' se treba prenagliti. Molek ni v tem oziru napra- Kansasa. ki je dobro opisal zgo- vil nobene napake, temveč so ga dovino Prosvete in Molkovo de- drugi daleč v Um prekosili, U lo. In da ne bo urednik tako gotov, da govorimo samo s ču- ko morda tudi Vidmar sam. Molek se ni nikdar klanjal Petrovi Ruaki vojaki v akciji na lronll pri Sevaalopolu. svl. naj bo pojasnjeno, da takih vladi niti no kralju, kar so de-članov ie še dosti, ki so aktivni lali nekateri naprednjaki. Gar- uradniki pri velikih društvih den bi moral to pripisati čuit- GOSPODARJCA SVETA Mt. Oliva. 111.—Da je narava glavni svetovni gospodar, nam potrjuje letošnje slabo pomladansko vreme, ki sc ne zmeni za noben protest, še manj pa a kakšen kompromis. Vlada nam priporoča, naj obdelujemo več vrtov zmage ali victory gardens, kar pa je pod sedanjimi vremenskimi okolici-nami nemogoče, kajti narava je na generalni stavki, četudi so štrajki v tej izredni dobi prepo vedani. Zadnja dva tedna je močno deževalo in sledila ic poplava, ki je povzročila veliko škodo tudi po vrtovih, nato pa je naste lo mrzlo vreme, ki je rast popolnoma zadržalo. Krompir je šele po oetih tednih prikukal na dan, kar ga ni segnilo zaradi moče-Ampak iz zemlje je prikukal še prehitro, kaiti dne 6. m maja ga je pozdravila slana, je ponekod tudi trto in drugo zelenjavo opalila. Zato pa m čudno, če niso vrtovi obdelani, kakor bi morali v tem času biti. Temu je vzrok tudi nekoliko to. da so očetje poklicani v armado, poleg tega pa vremenske ru'pri-like. Zares, slabo krompir in drugo zelenjavo. Danes (8. maja) zopet dežuje in je bolj podobno jesenskem« dnevu kot pomladanskimu.br minjam se leta 1911, ko mladike pa trti dne 25. april« (J dva čelvia dolge, danes, dne • maja, pa komaj tn palec-« dodam, da niti omenjeno l<»> bilo srečno, kajti prišel je ni vihar z občutnim mra*>fflm bilo ic vse uničeno. 'Uko se rava maščuje-nad kom n°Sedaj na še malo d,hn ^ kritike. Vsi vemo. da je n ta napreden dela v k -rad priznam. Ampak /adnj* se se opažajo v listu spadajo v delavski list. » ke filmskih zvezd ^ v Prosveto. To jc moji ni in morda šc katerep < . _ WHHIstmfuugos fK It «ake« 12,500 y\\<>" 0[ ** Um 10 trsta 00« pik* Gradnja nove Jugoslavije (Glasilo osvobodilne fronte Nova Jugoslavija je v prvi številki z dne L marca 1944 prineslo Titov govor, .ki ga je imel po drugem kongresu Antifaši-Jtičnega sveta za narodno osvo-bojenje, ki je v Jajcu, Bosna, v prešlem novembru organiziral Lvizorično vlado. V tem govoru je Tito orisal notranji , položaj in naloge provizorične vlade, Govor smo prejeli od ZOJ-sA._Ured.) Med največje uspehe, ki so jih narodi Jugoslavije dosegli v teku osvobodilnega boja, spada-brez dvoma odločbe drugega zasedanja Antifašističnega sveta narodnega osvobojenja Jugoslavije. One pomenijo preokret v procesu osvobodilne borbe. Po Uvljeni so prvi temelji za gradbo nove, srečnejše Jugo slavije, s pravičnejšo ureditvi jo. ki zagotavlja našim nesrečnim narodom boljšo in srečnej-bodočnost, z ureditvijo, ki se naslanja na narodno enakopravnost, bratsko slogo in socialno ravicnost. Te odločbe so izraz lezenj vseh naših narodov in za 0 jih pozdravlja s tolikim nav-iusenjem tolika večina vseh na odov Jugoslavije. Odmev teh-odločb v domovi ii in zamejstvu je ogromen. V jomovini sami so te odločbe pr-nc okrepile globoko vero vpeh mih, ki se bore v tej neenaki 01 bi za svojo svobodo in epa-opravnost, da nadčloveški na-jori in žrtve nis*$ bili zaman. )rugič: vsem onim, ki jim je bi-a prihodnjost nejasna, a so sc ilašili preteklosti, je perspekti-a jasna in cilj določen in po-rebno je, da mu doprinesejo voj del v tej težki borbi. Tre-jič: vsem omahljivcem in špe-ulantonj, ki so do sedaj stali >b strani in čakali na pripraven renutek, da vidijo, kam se bo revesila tehtnica, sta obe od-xbi vzeli možnost izgovora, da Se ni čas". Prisiljeni so, da se »dločijo: ali za narod ali proti arodu. Četrtiž: te zgodovinske idloebe so najmočnejše orožje ko proti okupatorju kakor oti vsakovrstnim izdajalcem nazadnjakom, ki so se obra- lali z obrekovanji proti narod-io osvobodilnemu .gibanju, re-ioc, da je popolnoma komunis-ično itd. Izdajalci in reakcionarji so se aglo opredelili. Večina izmed jih se je našla na isti liniji z kupatorjem. Jugoslovanska be-unska vlada je zavzela odkrito »prijateljsko stališče. Reak-ionar j i in glave nekaterih biv-h strar\k so se predramili in »čeli potihem iskati pomoči na strani. Združujejo se, neglede na pridnost strank, in sicer doma n v inozemstvu. Potihem spletajo /. okupatorjem, če ne bi z. njegovo pomočjo neka-" zaustaviti potek. Sluge oku-toijc v Nedič, Pavelič in tudi )ia/.i Mihajlovič—tpsne. RVo '»Tn >tn 't. ' « do: nastala je cela kl J(' drugi strani že - »pade mini veliko-'•■dičem in vclikohrva-,v< hči m. Muslimanskim "J«m tudi ni jasno, lu-njihova avtonomija delitvijo Bo*rfe med in Nedičem. Toda radi onih švabakih ne-' našim narodom nt go Uati od združene ,r/»« izdajalske klike r» Zagreba. bili napravljeni n /..^Klanju AVNOJa '**e uredbe Jugoslavi-< teli v vseh demokra-• »zniških državah na simpatije in odobravanje. Izšli so v inozemskem demokratičnem tisku kot eden izmed najvažnejših dogodkov poslednjega časa. Drugače tudi ni moglo biti. Ta vojna je presurova šola, ne samo za politike, nego za vsakega povprečnega človeka, ne samo v naši domovini, temveč v vseh zavezniških državah, ki dandanes popolnoma pravilno merijo življenjsko sposobnost naroda in njegovo sposobnost, da upravlja sam sebe, po njegovi upornosti in borbi proti nem-ško-fašističnemu okupatorju. Toda sedaj se ne moremo ustaviti samo pri ugotovitvi, cja so te odločbe naletele na povo-ljen odmev v inozemskih državah. Narodna predstavništva— AVNOJ, predsedstvo kVNOJa in Nacionalni komitej osvobojenja .Jugoslavije—so prevzela nase ogromno odgovornost pred svojimi narodi in odgovornost za svoje delo. To se tiče posebno Nacionalnega komiteja kot izvršnega organa narodne oblasti. Jasno je, da mora Nacionalni komitej izvrševati svojo dolžnost pod najtežjimi okončinami Cela vrsta zaprek je, ki onemogočajo pravilen razvoj njegove ga dela v celoti, kakor tudi dela posameznih poverjen iste v pose bej. Važno pa je, da je treba tu di pod temi težkimi pogoji poizkusiti vse, kar se more, da bo zaupanje, ki ga ima ljudstvo v predstavnike, upravičeno. Prva in najvažnejša naloga Nacionalnega komiteja v sedanjem času je vprašanje osvgbo jenja naše domovine in njegova pažnja mora biti usmerjena v glavnem v tem pravcu. Glavno breme nosi na svojih ramah naša narodno-osvobodilna vojska. Zato: vse za fronto, vse za zmago, to je še vedno naša vodilna parola. Eden najvažnejših pro-* blemov je vprašanje prehrane in sploh oskrbovanja vojske in od njega je odvisen uspeh našo nadaljnje borbe. Nacionalni komitej mora posvetiti temu problemu višek svoje pažnjo. Potrebna sredstva zanj sc nahajajo v ljudstvu samem in ljudstvo jih rado daje. Toda breme je treba razdeliti na enake dele in zato je treba izvršiti organizacijo nabiranja tako, da posamezni kraji in sela ne bodo prizadeta bolj nego drugi. Že sedaj se moramo pobrigati za to, da pomagamo kmetom na osvobojenih predelih s semenom in delavskimi močmi, da bo posejane čim več površine. Poleg tega je treba najti nove načine pomoči, ker sc vojna vodi že tri leta največ na račun naj-siromašnejših delov naše domovine, na račun ljudi v najpasiv-nejših krajih, ki niso nikdar mogli hraniti sami sebe. Razume se, da bi ti novi viri pomoči mogli priti iz inozemstva. Zavezniške države so nam obljubile pomoč. Nacionalni komitej pa mora prevzeti organizacijo, da se bo tu pomoč pravilno razdelila, kakor hitro bodo vzpostavljene možnosti, da ta pomoč pride. Treba je zbrati statistične podatke o stanju i>o-sameznih družin, o številu živine, o velikosti posejane zemlje, o številu oseb, ki jim je potrebna polna ali pa delna pomoč itd. V Bosni in Hercegovini, v Orni gori, v Liki, v Srbiji, v Ma-cedoniji, Hrvatski, Dalmaciji, Sloveniji, Vojvodini jc požga-nih na stotine in stotine hiš. Pogorišča so zarasla s travo, a prebivalstvo živi kjer koli more, kar je zelo nevarno zaradi raznih nalezljivih bolezni. Tu jd posebno potrebna nagla pomoč, kolikor to dopuščajo prilike, v katerih se nahajamo. Treba je takoj dati iniciativo in pomoč, da, kmetje grade lesene hiše. Treba je zaznamovati dele gozdov, kjer naj so seka gradbeni les itd. itd. Kakor smo videli,'naše ljudstvo živi v strašnih življenjskih razmerah, zato je potrebno, da takoj ukrenemo vse potrebno, da obvarujemo ljudi nalezljivih in drugih bolezni. Na vsem osvobojenem ozemlju in koder koli je to mogoče, je treba organizirati redni šolski pouk za otroke. Zato se je treba pravočasno pobrigati za učitelje, šolske knjige, prostore in drugo. Večina članov Nacionalnega komiteja osvobojenja Jugoslavije je imela priliko, da se tel&>m težke borbe na licu mesta prepričala o strašni bedi našega prebivalstva. Vzrok ni samo okupator, temveč dvajsetletno izkoriščanje raznih protinarod-nih režimov. Vzrok te bede je sistem vladanja korupcije in nasilja organizirane šole izkoriščevalcev, željnih naglega obogate-nja na ručun naroda. V Srbiji, Sandžaku, Bosni in Hercegovini, v Liki, Črni gori smo videli, kako ljudje živijo v malih, tesnih kočah, umazanih in nezdravih, mnogokrat skupaj z živino. Videli smo strašne življenjske razmere, da se nam je nehote vsililo vprašanje: "Pa kako se je ljudstvo sploh obdržalo pri življenju?" Čemu je pluče-valo davke in druga bremena? Tu smo istočasno našli tudi odgovor, zakaj se ljudstvo bori tako uporno za svojo svobodo. (Dalje prihodnjič.) Madžari v stihu a Titom London. (ONA).—-Predsednik novega madžarskega odbora v Londonu grof Michael Karoly je razkril, da je odbor vzpostavi! stike s Titom v Jugoslaviji zato, da se doseže sodelovanje med uj)orniškimi elementi v Madžarski z jugoslovanskimi partizani. Namignil je tudi. da bo mogoče kmalu uspelo vužnim madžarskim osebnostim ubežati, da bodo sodelovali z odborom v organizaciji "odprtega zanikanja Hitlerja in regenta Horthyja po madžarskem narodu". Manifest, ki ga je odbor objavil, uključuje izgnanje Nemcev, prevzem oblasti, ki jo imata regent Horthv In ministrski predsednik vlade Doeme Szto-jay, razvoj podtalnega gibanja s sodelovanjem enakih gibanj v sosednjih deželah, vzpodbujanje dczertacije iz Horthyjevih čet in kaznovanje njegovih pristašev. Manifest zahteva ustanovitev demokratičnega In progresivnega režima na mesto fevdalnega fašističnega režima, ki je sedaj na višku, agrarno reformo, preklic vseh reakcionarnih zakonov, kakor tudi proti židovskih dekretov, razlastitev vojnih zločincev in parlament, ki bo ustanovljen po splošnih volitvah. V Prosveti so dnevne svetovne in delavske vesti. Ali lih citate vaak dan? IMu Me prtcala v Bru.1*. Be*t)a. ko predele delil*«. Spomini na norveški Bergen Božidar Jakac Težki deževni oblaki zastirajo nebo in le tu in tam odpira kak predor med njimi pogledom pot v nordijsko noč. Enakomerno, skoro preenakumerno drvi vlak proti severu. Ob štirih zjutraj smo v Goteborgu. Noč začne iz-pot^ivati dan, ki pa je tudi čemeren in deževen. Vidijo se že obrisi značilnih nordijskih hiš, lesenih, temno barvanih, z belo obrobljenimi okni. Lahno bobneče drvi vlak dalje. Mimo hite urejene hiše, vse skladno, preskladno. Na rdečkasto sivih skalah so postavljene. Za njin)i tovarne, žično omrežje, tovarne . . •. Nehote me spominja slika na Ameriko. Na drugi strani proge vidimo zanimivo, nekam demonsko gledajočo trdnjavo na tri ogle in s širokim, okroglim stolpom v sredi. Malo dalje je sredi rahlo valovite pokrajine druga slična, malo večja trdnjava. Sosed nama pojasni, da so jo postavili pred stoletji proti Dancem, da niso mogli no reki navzgor. Ob trdnjavi je sedaj večje mesto. Vidi se precej močvirnate zemlje, kar pa je njiv, so skrbno obdelane. Zemlja je Črna, plodna. Na pokošenih travnikih polcžka-vajo marogaste krave. Vozimo se ob reki Gotaelf. Na drugem bregu žde malo nad pasom gozda lične hišice kakor pri nas v Zasavju. Lesene so po večini bele z zelenimi okni ali rdeče z belimi okni. Iz vsega diha stroga urejenost, vse je kakor nedeljsko počesano in umito. Vlak se bolj in bolj polni. Pozna se, da smo prešli mejo in da se bližamo Oslu, norveški prestolnici. Nebo je še vedno sivo zastrto, pokrajina ne dosti različna od prejšnje. Vrste se polja, vasi, mesta. Zopet isti red, ljudje so tihi, še pretlhi. Mogočno vplivajo skalni skladi, posebno ob fjordih, kakor da bi ogromen orjak dvigal svoja temna pleča iz morja. Spoznavam, kako moč no so zajeli norveški slikarji t< zemljo. V Oslu se mudimo le pičlo uro, komaj da presedemo na vlak, ki vozi proti Bergenu, kjer Jc najin cilj. Pokrajina je skoro vedno enaka, povsod ista urejenost, še v gozdu Je kakor pome-teno. Pozna se, da so žle vojne preteklih generacij mimo teh pokrajin. Skoro stopetdeijct let je že, kar Norveška ni bila v vojni, ki Je ljudje zato niti i/ ustnih izročil ne poznajo. Vsi ti kraji so se razvijali nemoteno. Hiše so prav vse lesene iti zgrajene v svojstvenem norveškem slogu, rdeče popleskane in belo obrobljene. Na travnikih suše seno.. V malih presledkih so zabiti v zemljo količi, povezani med seboj z žicami. Na te žice je naloženo seno, kur daje zelo svojevrstno sliko, kakršnih v naših krajih nismo vajeni. Vlak ae vzpenja višje in višje Pri Ti rise ju dosežemo eno najvišjih železniških |*>staj v Evropi, saj leži nad 1200 m nad morjem. Razčlenjeno gorovje Je polm» jezer In brzic. Kakoi kopitne padajo slapi in slapfči (xi strmih granitnih stenah. Na okrog je še polno snega In mrzel zrak reže v pljuča. Nešteti tuneli, po večini v obliki urkad, trgajo poglede ln omiljujejo monotonost. J'o pobočjih odteka joča voda se lesketu v soncu kakor razbito steklo. Hišo so tu bolj redke, a tudi vse urejene in snažne. Kakor na našem Krasu ščitijo železnico pred viharji visoki plotovi, zdsj iz kamenja, zdsj iz lesa. Na mali j*ist ijiei izstopita dva mlada čeik* žtuden ta, k i jo hočeta mahniti v notranjost dežele, Orjaški skladi gladkih granitnih skal i* ostro rišejo v utežno l>elirio. Čudovttu jr ta zatrt; la gorska pokiajina z neštetimi i«-* 1« niškimi uUj n i. Tudi ob mnogih vrTfkm ledenikih nas vodi pot, dokler m ne sačne proga zopet pogrezati v dolino nad vitogjavirnl prepadi ob divjih, črnih gorah, ki »r vedno bolj dvigajo in raatejo v plastne demonske oblike, čim bolj ae spuščamo navzdol. Nordijska mistika postaja v fem okolju il* vo prijrmljiva. Ko n* več ledu in anega, Je vte naokrog zopet nešteto slapov In ! brzic. Povsod dere in pada vo Ida, vmes pa se zvijajo kj* beli | plamenčkl pritlikava debel ca brez, ki vstajajo iz sočnega ma hov j a.. Veti no nižje se spuščamo Končno prispeva v fjord, ki jo kakor zveriženo jezero. Strmo rastejo iz njega deloma obrašče-ni, po večini pa goli obronki gora. Močno spominja ta pogled na našo Boko Kotorsko. Sonce je medtem prodrlo oblake ter ostro riše skaluate vrhove. Vsak ovinek prinese novo sliko, vedno bolj slikovito. Zopet se vrsti predor za predorom, viadukt aa viaduktom. Neopazno je sonce zašlo za tenine fjordj.ke gore. Nebo se je pordečilo, toda noči Jli. Ob desetih zvečer smo v Bergenu, a svetlo je, kakor pri nas ob sončnem zahodu. Doživela sva tako prvo belo severno noč. Nedelja je. Po široki strmi ulici prideva do velike gotske cerkve in stopiva v njo, edino katoliško cerkev Bcrgena. Le malo vernikov sedi v klopeh in prepeva za najina ušesa nove pesmi. Ko postojiva ob vratih, se nama približa duhovnik ter naju povkbi v klopi. Očividuo imajo Norvežani enake običaje kakor v Ameriki, kjer tudi ue puste v cerkvi nobenega stati. Ko sva se mu zahvalila, naju je začudeno vprašal, odkod sva. Povedala sva mu, da sva iz Ju* goslavije. Ni naju razumel. Ponovila sva mu drugič, pa naju je vprašal ali sva Rusu, Nemcu ali Madžara. Na tretji odgovor, da sva iz Jugoslavije, je začudeno zmujal r glavo, skomizg-nll z ramami in odšel, kmalu pu se vrnil s papirjem in svinčnl» kom ter naju prosil, nuj mu nu-piševa ime svoje države. Storl-lu svu to, u tudi sedaj ni vedel, kam naj bi naju dejal. Poznavanje zemljepisa ne spada njed vrline Skundinavcuv. Tudi pozneje sem naletel le na redke Izobražence, ki so vedeli za Jugoslavijo. Kakor pri nns so tudi nu Norveškem nedelje po mustlh zelo mrtve, ker gre vse na izlete in sprehodu v okolico. Uergeiisku luka ob delavnikih vrvi ribičev, pri kuterih si lahko nakupiš vseh mogočih morskih 'dobrot od najcenejših do najdražjih. V nedeljo je tudi luku mrtva, člstu in pomctuuu, še smrad po ribah je veter odpihul. Tam ob spomeniku pesniku Holbcrgu, ki se hudomušno in obenem dostojanstveno smchlju izpod trioglulc-gu klobuka, pu se drenjajo veliki moderni uvtobusi in ob njih plečuti, rdečeličiii in dobrodušni vozniki. Mesto ždi v žarkem nedeljskem soncu, ki tu ob morju kar žgc. Čudovito se blešče zelene, bakrene kupole stolpov in stu-rih utrdb z mrkimi zidovi. Po-icbno lep in za iiurgeii značilen je pogled nu Tyakubrugge, /c šeat sto let staro nemško liun/.e-utsko naselbino s tesno stisnjenimi hišami, ki Jim dajejo konlf časte strehe prav poseben zna«j euj. Prebivalci so že davno polita 1 i Norvežani. Hodiva dulje ob lukl in po mestnih predelih oh morju. Pre-♦eneču U1 In nejših ni jo domačini s tem", da je de/ tu na dnevnem redu. Pravijo, du pride v liorgenu že otrok z dežnikom na svet, Počusi m« vzpenjava v»i|e v breg, Pogled na mesUi ob morju je mogočen m slikovit. Hergori je star že tiaoč let In je bil že večkrat pre« stolnica kraljev Danes šteje 110.000 prebivalcev, ter je nuj-važnejši tigovski center Norve-ke. Prekrasno leži v območju temno vijoličastih gričev, po ve* eini porsidlh s sočnim zelenjem Jziuztto trgovsko mesto je, ima pa vendar prekrasno allkarako slerijo, Imenovano po ustanovitelju Rubmuau Meyerju. Hil je Ui bogat trgovec, a velik ljubitelj umetnosti, Zbral si je dm gpeeno zbirko najboljših del atn lili in nvKlerrilh norveških moj tfov Ur )o potom priklonil me* stii m pr iložil še preeejšen f<,H87.00 DOHODKI: v Podruž. št. »ol—SANS, Detroit, Mich..................$ .100 00 " 8— " , Ely, Minil, ....................................25.50 , VVust Newton, Pa..........................13.20 , VVillock, Pa. .i....................H. 10 , W. Aliqulppa, Pa....................31.20 , Sprlngfield, III."............6.83 , Union to wn, Pa..................10.00 , Midway, Pa..........................................10.00 , Virden, Ul................................................4.10 , Chicago, Ul.................................33.00 12— >4ft_ 17— 22— ,.24— 25— 27— 29— 32— 33— 3«— 45— 46— 47— 52— 53— 54— 56— 67— 73— «2-83-«6— 04— 101— Arcadiu, Kana. ...... o.oo Fredericktown, Pa.............10.00 Cleveland, Ohio ............6,00 Hridgeport, Ohio ........................7.IUI Aemctonia, Pa. .............................25.00 Slieboygan, Wis..........................2.90 HrooHlyn, N. Y.................................no.50 Pueblo, Colo...........................5.(H) Chicago, Ul. ........................33.75 Johnstosvn, Pa. ;,.........................31.00 Chicago, 111. . .................21.50 Milvvaukee, Wis. Los Angelcn, Calif. Hermlnic, Pa, ......... Slovan, Pa. ............ Walscnburg, Colo. ElUubeth, N. J.......... Hostetter, Pa. ......... GrcensburguPa. • ... .... .... j m, • • » - k f e Izredno izvilo naJra*f*QVM /v,tu' t i streh, kar pa ti poje*- Gledališče Mury Murkovich, lron Mountaln, Mich_______ Prank Petuvs (viu Glas Naroda, N. Y.)...... Društvo št. 17, SNPJ, Loruin, Ohlo Skupna društva, Bessemer, Pa.......... Pevski zbor Slovenec, Pueblo, Colo. ... ... Skupnu društva v Nevv Yvgku, N. Y.......... •t <' / Dohodki zu april ................ IZDATKI: Najemnina Uradu ................... ..... Naročnina .. ........................... .............. Tiskovine .... ....... ......,...................... Razsvetljava .«., ......................... Subvencija VNCslovuiiskcmu kongresu „ Dohodninski davek .................... Davek sociatue zavarovalnine ................ Potni in vozni stroški................................ Plača uslužbenca .................... ............... Stroški seje eksekutIve 12. upiilu 1044 ... Poštnina .. ... ............ ................................ Telefon in telegrami................................. Izredna pomoč .............................................. Subvencija Združenemu odboru.............. 100.00 37,50 10.00 5.00 5.00 3.50 10,00 38.60 5.0(1 5.00 36.50 50.00 5.00 128.71 $ 887.36 $20,774.36 i 50.00 10.80 8.00 2.00 100.00 13.43 :U8 204.12 162.25 202, «0 3,00 5.03 10.00 1,500.00 Skupni l/dutkl iti la ncu v hunki 30. uprilu Hočnu blagajna $ 2,274.61 .18,404,11 564 Jcseph Zeler. blagajnik. globlje prodrl v intimnosti svoje nenavadne zemlje. Zvečer avu bilu v gledališču pri premieri nove drame "Prelom" mladega dramatiku Hulge* ju Krogha. Velik avtobus najti Je pripeljal do tju. Ko potniki Izstopijo, se vsak še posebej /u* Is vitli šoferju, to Je tu običaj. Pred gledališčem svu vidulu veliko množico in izvedela, du ču-kujo ljudje iiii prihod kralju, ki bo prisostvoval predsluvi. Čepi a v svu bjiu tujca, ava brc/, vseh ovir dospela do uUvncgu vhodu, kjer ata naju čukulu najin znanec Erik tir leg, smodnik znamenitega komponistu, in nje- $20,774.36 Mirko O. Kuhel, izvršni tajnik. ppaneje povsod ugotoviti, kako zulo Jc s svojo rodbino priljubljen ln sjHištovan. Velik vtis je naredilo nu mene, ko sem v odmoru opazil, da so stene hodnikov pojne slikanih portretov giiuinunilih gledaliških umetnikov in da jo vse naokrog tudi nešteto portretov v kipih. Vh« lo priča o veliki, nuni skoro neznani hvaležnosti ustvarjalcev gledališke panoge narodne kulturo. je prav lepa stuv* bu, približno enako velika ka* kor IjuMjaiiaka opera, Zaradi premiere Jii kraljevegu oblaku Je bilo v njem vae praznično. Se veda je bilo nabito polliO. Ko Je v ložo aUipil kislj, viaok lu vitek, civilno oblečen go»pod zagorelo polti, Je po gledališču završalo, Vai ao vstali m ae ozrli pi oti kraljevi loži, ni pu bilo kil-eanja. Kralj so je elegantno priklonil in že ie zaigral orkester piedigio, Kliub temu M« bile oči In- vedno upi te v simpatično po Javo kralja liaukonu. dokler ae ul dvignil zaatoi In *e je pied nami začeli^ odigravali modema drurnu žene, kl kolcbe m« in razumel, jr bilo iv tgre tako ztvu in ne^* na da aem po geatah in mimiki ishko sledi/,ia'.voju drame. S«> mo trt o*ebe ao naatopule, ki pa •o Jih utoUtševalt Irije najbolj* lih norveških umetnikov, Igralka Kila HveJ ter igtalca NiUrn in Beigh Vcčkiat stm poškilil proti kialjevt loži Kralj Je pozorno sledil dejanju na odru, ter vedno znova posega! po daljno* gledu, da je lahko opa/oval mimiko etedalrev V»del aem, da >e tudi drugi |>o:»etriiki ozirajo h kialju, o katerem aem mogel Načrti zaveznikov za osvobojene delete London, (ONA).—Po zanesljivih vil lh ae je i/vedelo, da bo zavezniški vdor uključil |K»aebno izobražene uradnike v civilni administraciji, kl so late narodnosti kot dežela, k i Jo bodo zavezniki osvobodili Uradniki IhhJo delovali v okviru vojaških operacij v sodelovanju z ameriškimi in britanskimi souiadnlki Ti uiaduikl ao bili l/brani iz dveh i a/logov; Prvič zato, ker |a»yriajo zasedene dežele in nji* hove jezike. In |ai ker oavobodll-ne upi ave ne murajo napraviti vtisa, du )e nemška nadvlada za« menjava z angleško In umeri- žko. Piav/upiav bodo ftavezniškl uiadnikl ne|a>«reie«lstav-Ijali svoje vlade, ker Je general Kiaenhovver, |nmI katerim lx«|o delali, tudi vrhovni i^vejjnik njihovih armad. Uradniki t»odo izvrševali vsa potiebna vojažka dela, kajti med vojaškimi operacijami celo razdelitev hrane, uprava javnih napiav In oskrba beguncev »pa* da v vojaško podrofie. Ti ooeebni oddelki bodo zelo olajšali prehod od vojaške uprave na civilno pod narodnimi vladami. AU ste naročeni ae dnevnik "Preeveto"? Pedplralle ave) Itall MIHAIL ARCIBAfiEV SANIN j (Nadaljevanje) Novikov sc je ozrl nanj s pomilovanja vrednim pogledom; ustnice so mu zatrepetale. Zamahnil je z roko in odšel, nc da bi se. poslovil. Skelela in tlačila ga je togotna onemoglost kot pri človeku, ki ne more dvigniti težkega bremena. Da bi se pomiril, si je mislil: "Eh, nič . . . Ali bi kaj dokazal, če bi razbil gobec tistemu podležu? Samo nesramen pretep bi nastal ... Se v roke pljuniti ne bi bilo vredno!" Toda nezadoščeno ljubosumje in zoprna o-nemoglost ga nista minula in globoko otožen je prišel domov. Ulegel se je z obrazom v vzglavje ter je tako preležal skoro ves dan; mučilo gu je to, da ne more napraviti ničesar drugega .... _ "Želite igrati maltao?" je vprašal Malinov- skij. Ivanov je takoj navdušeno pritrdil. Sluga je prestavil mizo za karte in zeleno sukno se je veselo zasmejalo v obraz. Osredotočena živahnost se je polastila vseh in Mali-novskij Je začel metati in je pri tem trdo bob-nal s svojimi kratkimi, kosmatimi prsti. Pisane karte so se lahko in v pravilnih krogih usi-pale po zeleni mizici, srebrni rublji so se žven-ketaje valili z ene table na drugo, prsti so se pa kot krvoločni pajki sprehejali na vse strani in pobirali denar. Slišale so se samo kratke besede ln enotni vzkliki nevolje in veselja, kakor bi bili naučeni. Zarudinu ni šlo po sreči. Kljubovalno je polagal na krog po petnajst rubljev in vsakokrat je imel popolnoma smolo. Na njegov lepi obraz so stopale mračne pege od jeze na nikogar. Tekom zadnjega tedna je zaigral že sedemsto rubljev in sedaj se celo bal ugotavljati svojo zgu-bo. Njegova slaba volja je prehajala tudi na druge. Von Deutz in Malinovskij sta si vrače-vulu rezke besede. "Jaz sem postavil na krila," je rekel jezno, a zdržno von Deutz in se resnično čudil, da se upu pijani in surovi Malinovskij prepirati ž njm, z razumnim in poštenim von Deutzem. "Kaj boste meni pripovedovali!" je surovo za-vpil Malinovskij. "Kaj hudiča! . . . Kadar jaz tolčem, se pravi na krila, razumete, kadar pa dam .. "Dovolite vendar!" je vzkipel von Deutz in slubo izgovoril ruski kakor vedno, kadar je bil razburjen. "Nič ne dovolim . . . Vzemite nazaj ... I ne, vzemite! . . "Jaz pu pravim, du je!" je z visokim glasom zavali von Deutz. "Gospodt! To je pa že vendar od hudiča!" je hiptma vzrojil Zurudin in zalučal karte po mizi. Takoj se je pa prestrašil i svojega rezkega vzklika i pijanih, skremženih obrazov i kart i steklenic — cele slike grde vojaške beznicc, kajti med vrati je zagledal nov obraz. Visok, suh gospod v prostorni, beli obleki z zelo visokim trdim ovratnikom, se je začuden ustavil na.pragu in iskal z očmi Zarudina. "Ah, Pavel Lvovič! ... Kuj vas je prineslo!" jc ves rdeč zuklical Zarudin in mu hitro skočil naproti. Gospod je neodločno vstopil v sobo in najprej so vsi nehote zapuzili njegove čisto bele čevlje, ki io stopile v blato iz mlak polite pijače, zamaškov in pohojenih čikov. Ves on je bil tako bel, čist in parfumiran, da bi bil sredi oblakov tobačnega dimu in rdečih, pijanih ljudi podoben liliji v močvirju, če nc bi bil tako skrajno suh, tuko nervozno uren in če nc bi imel majhnega obruzu z drobnimi brčicumi in z grdimi zobmi. u "Odkod pa? ... Ali ste že dolgo iz Pitra?" je v preveliki naglici rekel Zarudin ter mu krepko stisnil roko; obenem je pa boječe dvomil, ali ni nič hudega, če je rabil domači "Piter" namesto "Petrograda". "Sele včeraj sem prišel," je končno odgovoril beli gospod; njegov glas je bil samozavesten, a tenak kot pridušen petelinov krik. "Moji tovariši," je predstavil Zarudin: "Von Deutz, Malinovskij, Tanarov, Sanin, Ivanov ... Gospoda, Pavel Lvovič Vološin." Vološin se je neznatno priklonil. "Si bomo zapomnili," je rekel v grozo Zarudina pijani Ivanov. "Sem, Pavel Lvovič . . . Želite vina ali mogoče piva?" Vološin se je previdno vsedel v naslonjač in je mračno belo zablesketal na njegovi surovi, kavčukovi prevlaki. "Samo za hip sem ... prosim, ne dajte se motiti!" je hladno, nevoljno odgovoril in motril družbo. "Ne, kako neki morete . . . Takoj naj prinese belega ... Vi imate baje radi..." Zarudin je skočil v sprejemnico. "Prav danes se je morala pritepsti ta zalega!" je jezen mislil in ukazal slugi iti po vino. "Ta Vološin bo pravil vsem znancem v Pitru take, da me še v pošteno hišo ne bodo pustili!" Medtem je Vološin še vedno ogledoval družbo, ne da bi tega skrival, kakor da bi se čutil preizmerno višjega od vse|i. Njegova steklena siva očesca so gledala odkrito radovedno, kakor da bi mu kazala kakšne zveri. Zanimati ga je jel Sanin s svojo očitno močjo v koščenih ramah in z obleko ter s svojo rastjo. "Interesanten tip . . . to mora biti moč!"4je mislil v iskrenem razpolaženju, ki ga občutijo vsi majhni ljudje do velikih in močnih, in je hotel začeti govOriti. Toda Sanin se je naslonil s prsmi na okno in je gledal na vrt. Vološinu se je pretrgala že napol izgovorjena beseda v grlu in tenki, pretrgani jek njegovega lastnega glasu g« je jezil. "Sodrga!" si je mislil. V tem se je vrnil Zarudin. Usedel se je poleg Vološina in da bi dal vedeti ostalim, kako bogat in znamenit človek je ta gost, ga je začel spraševati o Petrogradu in o njegovi tovarni. In na njegovem lepem obrazu velike in močne živali se je zazrcalila majhna, nenavadna zadovoljnost in sampzavest. "Vse po starem, kakor vidite," je malomarno pravil Vološin. "Kako pa vi?" "Kaj jaz! . . . Životarim!" je rekel Zarudin in žalostno vzdihnil. Vološin je molčal in zaničevalno gledal v strop, ki so se po njem neslišno majali zeleni odsevi vrta. "Tu pri nas je edino razvedrilo vedno!" je nadaljeval Zarudin in s široko kretnjo z roko spretno obenem pokazal steklenice, karte in svoje goste. "Da-a!" je nejasno zategnil Vološin; v njegovem tonu je Zarudin slišal očitek: "Kaj si pa ti sam!" "No, jaz pa moram na vsak način ... Tu sem se ustavil v hotelu pri drevoredu. Sicer se pa še vidiva?" je izpregovoril Vološin v izpreme-njenem tonu ln vstal. Kakor nalašč v tem hipu je vstopil sluga, se zaspano postavil v pozor u in rekel: "Gospod ritmojster, gospodična so prišli . . ." "Kaj?" je vprašal Zarudin in se stresel. "Zares." f (Se nadaljuje.) YAf pobožal napete mišice. "Pa če smo tudi trpeli kakor živina—kaj nismo kraljevsko poplačani?! Vsakokrat potegnemo iz zemlje dvajset dolarjev—zlata plast pa je gotovo še osem čevljev debela. To je nov Klondike! Kajne, Jim Hšwes? Kajne Hitchcock? Kakor kaka stara baba si šiva svoje mokasine in čaka na odrešenje. Samo ti ne moreš pričakati pomladi. Tedaj bomo prali zlatol Tedaj bomo bogati, bogati vsi kakor kralji. Samo ti ne moreš pptrpeti! Vem, v države se ti mudi. Tudi meni, saj sem rojen tam. Toda dokler bo v ponvi zlata kakor masla v pi-nji, ne grem. Seveda, nestrpen si in rad bi že užival lepše dni. Po jočeš kakor dete, ki ne dobi takoj, česar poželi. Zakaj ne bi smel peti: Čez leto ln dan. ko bo Rrosdje zorelo » pridem dekle, »pet po te; te bom »e. če bom 6e »rCek tvoj, bo svatba vesela—juhe I čez leto ln dan. ko bom prllel nazaj ae bova ljubila, dekle; 6e bom le, Ce bom fte srček tvoj, bo avatba veaela, Juhe I Psi so se tesneje stisnili k ognju, renčali so in dlaka se jim je ježila. Slišati je bilo enakomerno škripanje krpljev po snegu. Kadar so se dvignili pod- Kjer se pota ločijo Jack London L Motam II, moram li i> meatvea ven — m o maj »«twk. i»e mm« t mrn<Mrtic in jedilne akrinje. Imel je modre oči, njegovi luaje so goreli kakor zlato, bil je svež m prijetne postave, da gu je bilo kar veselje pogledati. Kakor meglen polkrog je vi-ael meeec nad Iteliml zasneženimi borovci, med katerimi je bil »>kr»t tabor. Nad njim ao v mrzlem sinjem zraku migljale zvezde kakor hitri* trepetajoči srčni utripi. Šibak zelenkast blesk na jugovzhodu je pričal, da ae pri cen J a doba M>vernlh avltov Pred ognjem ata ležala na meti ved ji koži, kl je bila njih poetelja. dva moža. Med snegom ln koio j bilo šeat co! borovih vej. Sator je btl odgrnjen. Za nJim Je vi eelo jadro, ki jih je branilo pred vetrom. To je bil kne vrečn« ga platna, razpet v 4» stopinjah med dvema drevesoma. V to plutno pa sc je tudi lovila toplota, ki jo je potem izžarevalo nazaj. Tretji mož je sedel na saneh, ki si jih je potegnil tik k ognju in je popruvljal mokasine. Na desni je bil kup zamrznjene zemlje in pgleg njega preprosta vintu. Tu so vrtali do zlate plasti. Na levi pa so bili krpljl, zapičeni v sneg. Z njimi so hodili možje po snegu, kadar so zapustili tabor. Svubska narodna pesem jc pod mrzlimi zvezdami severnega neba donela čudno pretrešujoče. Ni razveselila mož, ki so po tru- dapolncm delu počivali ob og nju. Na! Napolnila jc njih srca s zamolklo bolečino in s čustvom hrepenenja, ki je nalikova lo fizičnemu občutku lakote in njih duše so zasanjale o daljnem jugu, o deželi tam za razvodjem, o deželi solnca. "Za božjo voljo, Sigmund, nehaj vendar!" jc zaklical eden Izmed njih. Pesti je imel stisnjene kakor od bolečine, pa je skril roke pod kožo. "Zakaj neki. David Wertz?" Je vprašal Sigmund. "Zakaj bi ne pel, če sem vesel?" plati, je bilo, kakor da bi kdo sejal sladko sipo. Sigmund je prenehal peti, da bi lažje klel, ko je podil pse. T^laj je stopilo v svetlobo ognja mlado mdijan sko dekle. Odvezala si je krplje in odgrnila kapuco svoje parke iz vev$ričnih kožic. Možje so jo pozdravili in Hitchcock ji je napravil prostor poleg sebe. "No, kako ti je, Stipsu?" je vprašal. Govoril je mešanico angleščine in indij anščine rodu Chinooka. "Je še vedno velika lakota v taboru? Je čarovnik že dognal, kaj je vzrok, da je tako malo divjačine in prav nobenega jelena v deželi?" "Da. Zelo malo divjačine je in kmalu bomo pričeli jesti pse. . In čarovnik je dognal, kaj je vzrok tej nesreči, in jutri bo daroval žrtev bogovom, da očisti tabor." Kakšna bo daritev? Novorojeno dete ali stara, slabotna In dijanka, ki je v nadlego rodu? Zanjo je smrt najboljša usoda." "Ne, ne! Sila je velika in zahteva večjo žrtev. Čarovnik si je izbral za daritev poglavarjevo hčer—mene, Sipso!" "Gromska strela!" Zaklel je prav počasi in zelo premišljeno. Začudil se je in zaskrbelo ga je. "In zaradi tega stojiva midva tam, kjer, kjer se bodo najina pota ločila—zame in zate," je silno mirno dejala. "In prišla sem, da se še enkrat vidiva—posled-njikrat." Bila je hči primitivnega rodu. Njeno življenje in njeni običaji so bili tako primitivni, da je videla v človeški žrtvi nekaj povsem naravnega. Sile, speče v svetlobi in temi, v dežju in mra- zu, v vzbujajočem se zelenju in v umiranju listov so bile užaljene in treba jih je pomiriti. In zahtevajo smrt- Smrt pa je lah-kg v vreli vodi, ali pod ledeno skorjo, ali v objemu tac grizlija ali pa je ta smrt lahko tudi su-šica, ki zgrabi človeka v lastnem šatoru. Zgrabi ga kašelj in pljuča se mu posuše. In sile sprejemajo žrtve—to je naravno! Čarovnik pa je zaupnik sil in on določi žrtev in se nikoli ne zmoti. To je naravno. Smrt pride po različnih potih vsemogočnega in razumljivega. Hitchcock pa je bil sin drugega rodu in njegovo pojmovanje življenja je bilo drugačno. Njegove navade so bile silne j še in ponižnost mu je bila tuja. Dejal je: "To se ne sme zgoditi, Sipsu! Mlada si in življenje ti more nuditi še veliko veselja. Čarovnik je norec in to se ne sme zgoditi!" Smehljala se je. "Nama ni življenje naklonjeno. Tebe je ustvarilo belega, mene rdečo in to ni dobro. Življenje je nama dalo, da so se najina pota križala, sedaj pa naju bo ločilo in ne moreva si pomagati. Nekoč, ko so bili tudi bogovi jezni, so pri šli v tabor tvoji bratje. Bili so trije in so hoteli preprečiti žrt vovanje. Pa so bili kmalu mrtvi in daritev je bila vseeno žrtvovana." Hitchcock se je obrnil k tovarišem in povzdignil svoj glas: "Čujte! V taboru so znoreli in nameravajo umoriti Sipsu. Kaj pravite k temu?" Wertz in Hawes sta se spogledala in sta molčala. Sigmund pa je sklonil glavo in božal psa, ki je stal med njegovimi koleni. Shepa je on pri vedel s seboj in je nad vse cenil to žival. V resnici pa je mislil na dekle, čigar sliko je nosil v medaljonu na prsih. Dala mu je tega psa in svoj blagoslov, ko je odhajal v Alasko. "Kaj porečete k temu?" je še enkrat vprašal. "Mogoče pa ni tako nevarno!" je premišljeno odvrnil Haa, Na brze je to samo pr^S tl J* natvezala puS? "Ni to!" »tchcock )eZ kako mu je vzPUmtelo 08^ nje, ko je.videl njih Vprašamvas, bomo li dop^ h tak zločin, če v resnici £5 ravajo storiti kaj takega' ? naj storimo?" ' ^ "Ne vidim povoda, da bi, vtikali v to zadevo" 1 Wertz. :čejetako,je^ in basta! Tak je običaj teh j! di, taka je njih vera in vse'i nas nič ne briga. Nas briga* mo zlato in pa, da jo čimprej pobrišemo iz te proklete deže Tu lahko živijo samo živali \ ti črni satani, kaj niso tudi i vali? Bili bi tudi slabi diplom, ti, če bi se vmešavali v zadevi ki se nas prav nič ne tičejo!" "Baš to sem mislil povedati je povzel besedo Havves. "Saj štirje smo in tristo milj dali smo od Yukona in belih lju, Kaj naj ukrenemo proti penja setim Indijancem. Če se priča mo prepirati, moramo iti, , pričnemo boj, nas bodo ubi Končno, sedaj smo našli zlato mene zadeva nič ne briga!" (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglati ŽENSKE—za "mangk" in likard delo. Plača 50c do 60c začetnii Mickey's Linen & Towel Supplv Q 4501 W. Addison St. Dobra kupčija—$5,500 5-4 zibana | ša, dobri dohodki. Malo naplaci! Zamenja za farmo ali manjše pl sestvo. Wierzbowski, Brunswick 24! —2812 Fullefton._ Na Palmer Square, moderna zida 3x6 sob. hiša. Cena $9,000, da] 2x6 sob. leaena hiša za $7,900. In mo tudi 10-sobno hišo na prodi Oglasite se 2812 W. Fullerta Brunswick 2457—Wierzbowski. Na Logan Square moderna zidu hiša za $9,700. 2x6 sob. in tudi apts, z garažo. Cena $6,700. Tri sta les, hiša na konkret podlagi. Stoki dve kari garaža, se tudi zamtitj Wierzbowaki, Brunsvvick 2457-, 1 Fullerton. TISKARNA S.N.P.J. INCREASING TIRI PRODUCTION ■ — 5 PASSINOlt imimfmfm/im Rim smem um (UM) omama) mifflpj fljjpomm N \ »♦«» (MD/SMSB \ (M}MDSM§I^[ SEJD SUS) SMSJP (fj) tOOAlf T.000,000 T IMS PtOOUCtO m u. t. —•—■ ■■ books by / * LOUIS ADAMIČ ^ My Native Land........ 3.75 From Many Land s...... 3.50 Crandsons f........... » 2.S0 Laughing in the Jungle. . 3.00 My America........... 3.7S Native*s Return........ e i 2.7S Two-Way Patsage...... 2.50 What'i Your Name?..... 2.50 Order from Proletarec 2301 South Lawndale Avenue Chicago 23, III. v tiskarsko obrt špadajoia dola Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjiga, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ I t v . VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daj« vodstvo tiskarne .... Cena smerna, unljako delo prva mi« Pišite po informacije na naslov: snpj p rin t e ry 2657-59 S. Lawndale Avenue - • Chicago 23. IUlaok TEL. ROCKWELL 4S04 naroČite si dnevnik prosveto Po eklepu 12. redna konvencija aa lahko naroči na llat Protoio is prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov is ena drušine k eni ninL Lial Proaveta stane sa rte enako, sa člana aU nečlane eno letno naročnino. Kar pa člani fta plačajo pri aaeamentu SI " *» tednik, ta Jim to prišteje k naročnini. Torej aadaj nI vsroka, rsa da Ja liat predrag sa člana SRP J. Lial Proaveta Je vaša laataiae " gotovo Ja v vaaki druftini nekdo, kl bi rad ftital lkt vsak den- Pojaanllo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ca« SNPJ, ali če ae preaell proč od družine in bo zahteval »am svoj w tednik, bode moral tiati član iz dotične družine, ki Je tako »kupn naročena na dnevnik Proaveto, to takoj naznaniti upravniitvu in obenem doplačati dotično vaoto liatu Proaveta. Ako tefa "" stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vaoto narctfni* Cena liatu Proaveta Jat Za Zdrui. drftave in Kanado M.00 1 tednik in______ 2 tednika ln 3 tednike in..... 4 tednika in..... 5 tednikov in Za Chicago in okolico Ja 1 tednik In-------------------TT, 2 tednika In.........— — M 3 tednike ia---------- 4 tednika ln -------- 5 tednikov ln..........- J* m ui _______3 JO ________ 2.40 _____1.20 ________ nič Za Evropo Je.„ Iapolnlte spodnji kupon, priloftiie potrebno vaoto Moner Order v pismu in si naročita Proeveto. liat. ki Je *aie PROSVETA SNPJ, 2SS7 So. Lawndele Ava. Chicago 23. IIL Priloftana pošiljam naročnino aa liat Proaveta vaoto I L Ima______________________________________________d. društva št Naslov Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini °e članov moja druiinei 2. ___________________________________________.ČL društva št 3. __________a____________________________......ČL društve it.----- 4. _______________________________ČL dnsštve št , ft. ..............................................ČL dnsštve it.---- Mesto_________________________Drftava----------j Nov naročnik □ Stav naročnik □